Dopisi. Iz Ribnice. (Prekrasen zimski večer). Trditi smemo, da je Ribnica doživela še malo takih^ Ker se je kolikor toliko agitovalo zoper bralno društvo, ni -bilo^pričakovali obiluu udeležbe. Tocla precej po veoerniuali ]uii au ucu skupa] zavedni in i-atlovedni blovenci, med katerimi je bilo tudi več gostov iz oddaljenih krajev. Tudi nežni spol je bil številno zastopan. Med drugimi počastili so zborovanje s svojo navzočnostjo gospod Janez Pahernik iz Vuhreda z nekaterimi prijatelji; eastiti gospod župnik iz Brezja; čast. gosp. kaplan iz Št. Lovrenca, nekateri zavedni gostje iz Puščave, od Sv. Antona. Ob 5. uri je pričel g. predsednik zborovanje, pozdravil udeležence, pozval navzoče, da zakličeio trikratni živio našemu svetlerau vladarju, čemur se je občinstvo navduščeno odzvalo ter stoj6 odpelo cesarsko pesem. Nato je podelil besedo č. g. kaplanu L. Šlamberger-ju, ki so v krasnih besedah opisovali potrebo in dosedanje delovanje bralnega društva, katerega se mora raui blagega namena okleniti vsak zaveden Slovenec. Po govoru so nam vrli pevci iz Maribora zapeli navdušeno slovansko pesem, katera prišedši iz srca, je tudi segala v srce. Potem je vrli mladenič J. V-ov izvrstno deklamoval Aškerčevo »Svetinjo« in Gregorčičevo »Domovino«, na kar so pevci zapeli zopet drugo in tretjo pesem, kar se je ponavljalo ves večer. Toda najzanimivejše je še le prišlo, ko je nastopil diletant »Silvester«. To vam je bilo smeha in med smehom tudi solza, ko je šaljivec »Silvester« kazal in opisoval na odru današnje društveno življenje, razpor med zakonskimi, neumnost nemškutarjenja, zlasti v napisih nad gostilnicami, »mimo katerih naj Slovenec rajši gre naprej«. Kdo je razumel namen tega »Silvestra«, (a bilo je med občinstvom le malo takih, ki ga niso razumeli) bil je pač primoran ploskati vrlemu diletantu, ki bi lahko nastopil na vsakem slovenskem odru. Škoda samo, da društvo ni še toliko razvito, da bi uprizorilo na odru kako priljubljeno gledališko igro; saj je bil nastop »Silvestra«le nekak odlomek ali predokus take igrelSaj prostori v hiši g. Fuxhoferja, rojenega Nemča, pa vendar naklonjenega nam Slovencem, bi bili za to kakor nalašč. Po odstopu »Silvestra«, so povzeli besedo Se častiti gospod domači župnik, pozvali navzoče, da se zahvalijo s trikratnimi živio-klici za udeležbo blagorodnemu gosp. Paherniku, vrlim pevcem, diletantu »Silvestru«, domačim gg. učiLeljem in sploh vsem oddaljenejšiin gostom, na kar se je pričela zbirka dobrovoljnih darov, za revne šolarje, ki je znašala nad 80 gld. Po programu se je pričela prosta zabava, katero je sladila dobra postrežba in vrla kuhinja gospe Fuxhoferjeve. Iz Mai/enberga. (Razne stvari). Rentačenje marenberških nemčurjev zoper Slovence noče ponehati, ker so se ti ujunačili in Sli pri volitvah za okrajni zastop na boj, lu jim veliko skrbi napravili in štreno meSali, do so že celo blazno gledali. . Najhujši trn v peti jim je naša slavna posojilnica, katero bi radi pohrustali, kakor ščetinovec koščice. Dobro vedo, da posojilnica. kmetom v sili pomaga, kjer je le mogoče in iste iz kr-Tnpljev trga, ila nemškutarji ne morejo po svoji volji sjimi ravnati, in so ncodvisni <h1 lakih pašalikov. Trobili so na vso mofi: »Mi bomo napravili hranilnico in posojilnico povsod odplačali, in bodete manj procentov plačevali«. Mi že komaj čakamo, da bi nas marsikatere sitnobe rešili, pa inenda le ne bodo hoteli. Govori se lahko, delati je pa druga. Ne vemo, je-li postane ista hvalisana doba resnična? Le potrpljenje! Ostudno laž trosijo med ljudi, da ima nekdo 80.000 gld. v posojilnici in drugi vložniki bodo le 3 procente dobili. Kdor nam takega grdega lažnika naznani, dobi lepo plačo; za lažnika pa je pripravljen močen ključ, za katerim bo sedel in svojo neumnost premišljeval. Ponudimo jim pa, ako bodo res tako vsemogočni in pridni, neko posestvo na nemški meji, katero bi znali kupiti, drugače jo Slovenec v pest dobi, in straža na meji bo pretrgana. Lahko bi kakega Schonererjanca na na stražo posadili. Mi Slovenci bomu vediio delali pčr gesiu. »Svoji k svujim«, iu ako to sunuuu, L»o vec kuu šila začel pobirati in odhajati v nemški »rajh«. — Na Remšniku sta bila dva požara v osmih dneh. Dne 23. prosinca je pogorela bajta g. Gobra Franca Hitir s stiskalnico, v koji je bilo razno orodje; škode je okoli 600 gld., zavarovana za 300 gld. Kdo je ogeni zatrosil, je neznano. Dne 30. prosinca je pa zgorela hiša Janeza Kraker. Oča in mati nista bila doma, le otroci sami, ki so preveč kurili v tako imenovani >kašper«, majhno železno peč z ravnimi cevmi. Morale so se saje užgati, in ko je že v hišo začel plamen sikati, je llletna hčerka Roza 41etno sestrico Veroniko in še ne leto iraaiočega brata Silvina na plano v sneg zanesla, drugače bi zgorela. Zavarovan je bil, a plačilo v tožbi. Zopet opominj: »Ne.puščaite otrok samih doma!« J Iz Cirkovec. (Novega župana imamo). V Cirkovcih smo po skoro 14 mesečnim »brezrihtarstvom« dobili novega župana ali, kakor mi Poljanci pravimo, »rihtarja« in sicer takega, da ga nima nobena druga občina, namreč — Goljata. Saj poznate, gospod urednik, Se kaj zgodbe sv. pisma, kak korenjak je bil Goljat. Mi samo želimo, da ne bi prišel kak majhen David in ne bi napravil z g. Antonom Goljatom, naSim županom, kakor je z drugimi. Zato so njemu za svetovalce izbrali: Jakoba Pernata, Jurija Laha, Jurija in Blaža Draškoviča. Zelimo samo to, da bi ti dalje županovali, kakor so drugi — ker je zdajšnji župan v 14 mesecih že tretji. Pri nas se godi, kakor na Dunaju z ministri. Iz Slov. Bistrice. (Novo društvo). Da bi narodno gibanje nekoliko oživelo, ustanovili so pri nas pevsko in tamburaško društvo, ki šteje 20 izvršujočih in 25 podpornih udov. Predsednik je g. dr. U. Lemež, vodja petja g. nadučitelj Polanec, blagajnik č. g. kaplan R. Vaclavik. Bog daj, da bi to društvo toliko razvnelo srca Slovencev, da ustanovijo enkrat tudi čitalnico, katere je tukaj neobhodno treba! Priprosto ljudstvo je pri nas v narodnem oziru jako nezavedno in mlačno vsled upliva nemškutarskih mogotcev, ki so nam hoteli še zadnjo trohico pravic oropati, namreč okrajni zastop. Pa spodletelo jim je; zdaj je treba stopiti Slovencem v eden tabor in z združenimi močmi se nasilnikom pogumno upreti. Zato pa združimo tudi svoja srca k edinemu mišljenju in ne dajmo se motiti od raznih hujskanj liberalnih časnikov! Pri nas bi nesloga imela prav hude nasledke, ker imamo mogočnega sovražnika. Ne zabimo nikoli znanega izreka: »Ako se dva prepirata, se tretji veseli!« In to složnost pokažimo dne 12. febr., ko napravi to naše društvo veselico v gostilnici g. Petra Novaka. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 30 kr., za ude 20 kr. Predstavljala se bode burka »Eno uro doktor«, pelo se bode in tamburalo, in končno bode prosta zabava. Od Sv. Lovrenca v Pnščavi. (Našekmečko bralri" di-ustvo) priredi vs:<kn V\y ono a'i dvr» veselici, katere, sniemo reči, da se vsaknkral vršijo v najlepšom redii. Tudi lelos se jc napravila veselica dne 19. prosinca v gostilnični dvorani gospoda liaunigartnerja, h kateri je nas počastilo prav obilno gostov. 1'osebno hvalo izrekamo gospodom iz ponosne Ribnice in iz starodavnih HuS, da so se polrudili, počastit nas s svojim prihodom. Ali tem večjo grajo moram izrčči domačim narodnjakom, kateri, ne vem, ali spe v narodnem spanju, ali pa so že v jarmu liberalizma. Ravno tako omenim ludi o našem ženskem svetu, kateri bi moral tudi pokazati svojo narodnost v dejanju ined svetom, ali žalostno, — malo jih je takih. Menda vse Se ja niso v košu nemškutarije ? — Res, lukaj je dosti narodnjakov, ali le lakrat ti kažejo narodtlost, kadar |im gre ža dobičekj in oni pravijo tudi, mi snlo SloTenci, niihovi utroci pa še slovenski ne znajo,-pri-ajih- bu po^LcLvi^tA sl0V6n&tva »ji^otdli jjuu imujj , i\uuai' 01 pCL bilo potreba, da bi svoje rodoljubje v dejanju pokazali, takrat jih ne vidiš. Drugače začnimo, dragi bratje, in pokažimo med svetom, da smo bili, smo in bodenno ostali zvesi sinovi matere Slave! Od Nove cerkve v Halozah. (Ne vem,) je-li Yam kdaj kdo pisal od nas. Mi pa radi prebiramo vaS list. Dohajajo nam sicer tudi drugi slovenski in nemški listi — kaj mislite, da nemški ne znamo? —ali »Slov. Gospodar« \e naš list, nam najljubši. Torej nekaj nemški znamo. Da pa ne znamo, kakor bi radi, tega nismo mi krivi, nego naše šole. Da, da, prav je imel g. Solski nadzornik, ko se je, kakor smo slišali, ob obiskovanju naše šole bridko pritožil, da se otroci premalo nemščine uče. Do seda| so se gg. učitelji lahko izgovarjali, da se v trorazrednici ni moči več. Odslej bo menda drugače. Saj se čuje, da dobimo prepotrebni četrti razred. Mi imamo od začetka pravi križ s to šolo. Najpreje se nismo mogli zediniti, kje bi jo zidali. Eni so rekli: tu, drugi: tam. Postavili smo pa naposled tam, kjer je najneugodnejši kraj. V vsakem deževju imamo polno vode v kleti. Potem pa pol ure od iarne cerkve! Kam naj hodijo otroci k šolski maši? Naš sedanji vneti č. g. katehet sicer hodijo maševat k Novi cerkvi, v podružnico, od Sole še kakih 8 minot dalje. Bode-li se hotel žrtvovati tudi njihov naslednik? Pa saj maša dandanes otrokom menda ni več pplrebna. Pa drugo je. Pot od Sv. Trojice, od lare do Sole, je, kar si morete misliti, najgrja. Ubogi g. katehet! Ob grdem vremenu nikakor ne morejo do šole. In sedaj še četirirazrednica! To pa zadeva tudi nas davkoplačevalce. V fari, ki šteje 4912 duš, smo postavili v petih letih dve novi šoli, dvorazrednico pri Sv. Duhu in trorazrednico pri Novi cerkvi. To je, mislimo, za najrevnejše občine — nekaj. A g. šolski nadzornik Ranner hoče še več. Ta gospod se rad pobaha s tem, koliko šol je že v ptujskem okraju sezidal, koliko razSiril, ne pomisli pa, da je občinske mošnje močno stisnil! Treba pomisliti, v kakih časih živimo. Trtna uš uničuje od leta do leta bolj lepe naSe vinograde. V par letih, Ce Bog drugače ne obrne, bodo Haložani kruha iskat šli — v Araeriko. In v tem hudem času gospoda nalaga nove, nepotrebne davke! Ali ne bi zadostovala Irorazrednica s poldnevnim podukom, kakor drugod? Občine so prosile zato. Zastonj! Potem se ne more doseči učni smoter — pa nemški bi premalo znali. Bog se nas usmili! Iz Cvena pri Ljutomeru. (Kakor trdnjave), rekel je g. podpresednik naSega bralnega društva pri zadnjem zborovanju, bi morale biti in so tudi naša slovenska društva proti navalu tujinstva. Hvala Bogu, da jih je toliko na Murskem polju! Da smo si spet utrdili svojo trdnjavico in se znovič navdušili za svo.e bralno društvo, zbrali smo se dne 19. jan. po večernicah v domači Soli. Poročili blagajnika in knjižničaria sta pokazali, dru>!vo •'¦']iko .•tcj1. k( udov in zato lahko naročuje več slovenskih časnikov in knjig, ki se tudi pridno prebirajo. Po ugodnem poročilu prepričani, da jc v dobrib rokali naše drušlvo. potrdili smo v nadaljno vostvo z majhnim spopolnilom prejšnji odbor. Ker je bil č. g. predscdnik zadržan so udeležiti zbora, razložil nam je prav primerno njegov namestnik, kako se naj učimo iz dobrili knjig in časnikov ljubiti in čislati povsod svoj materin jezik in braniti svojo rodno zemljo. Po zborovanju pa so nam pripravili v Senčarjevej gostilnici domači tamburaši in cvenske gospodinje s svojo že daleč znano gostoljubnostjo ,prav prijeten večer. Tako poštenih zabav še Bog daj mnogo! Iz Ljutomeru. (Javno predavanje ovinstvu in trtoreji). Na prošnjo gospodarskega in poIfličnega druStva v Ljutonmru bodeta dne 9. iebruvarija popoidne pu veuennca.il ob x/$o. uri razlagaia dva gospoda, ki sta se izobraževala na kmetiiski šoli v Mariboru in imata že več letne praktične izkušnje, naivažnejše stvari o trloreji, rigolanju in o cepljenju amerikanskih trt. Predavanje se bode vršilo v telovadnici Franc-Jožefove šole v Ljutomeru. K temu predavanju, kjer se bodejo kazali tudi praktični poskusi, so vabljeni vsi, ki se zanimajo za trtorejo in za amerikaniziranje haših vinogradov. Vstop je vsakemu dovoljen. Naj torej naši gospodarji in viničarji ne zamudijo te lepe prilike, da se podučč natančno v teh prepotrebnih naukih. Razlagala se bode tudi postava o reviziji katastra, katera je osobito za posestnike vinogradov posebno važna. Torej na svidenje v obilne.m številu! Iz Loke. (NaSe razmere). Gospod urednik! Kori.stil je moj zadnji dopis mnogo, naj reče kdo, kar hoče. Onokrat sem bil na sejmu v Vojniku. Pri. starem Goričarju, če se ne motim, našel sem mnogo gospodov. Ko vstopim, bil je ravno pogovor o meni. Seveda me ne poznajo. G. župnik iz Silec pravi, da se čuti tamošnje društvo prizadeto; g. učitelj iz Godiča trdi, da so Godičani hudi in vsi goslje so vedeli vsak za drugo društvo, katero je baje zadela moja nesrečna roka. Zakaj sem zapustil svojo varno kočo v Loki in se podal prvokrat k vam? Ko bi bil vedel, da bo jih toliko zadetih, bil bi to opustil. Edini Mozirčani se smejč, ker ved6, da jim jaz železnice dati ne morem, kakor glavar ne gimnazije. Gospod urednik, boli me pa vendar nekaj. Goriški g. dopisnik je neusmiljen. Kaj sem rau storil, da me je tako grdo napadel? Prav ničesar. Če nehote koga zadenem, nisem kriv Sicer se pa ne bojte, gospod urednik, za svoj list! Pri nas je od dne do dne bolj domač in cenjen. Bog vas obvaruj! , Iz Petrovč. (Še enkrat naša občinska volitev.) Pred kratkim je »Slovenski Gospodar« prinesel veselo vest, da je pri naSi občinski volitvi dne 23. grudna 1. 1. sijajno zmagala slovensko-katoliška stranka. Izvoljeni so bili sledeči gg. v občinski odbor: V tretjem razredu: Planinšek Jurij, Pristovšek Makso, Pancer Anton, Koren Anton, Roter Jakob, Vizjak Andrej za odbornike, in Resnik Janez, Reher Franc, Kodela Janez za namestnike; v drugem razredu: Pilih Miha, Žagar Matija, Predovnik Jože, Zupanc Franc, Fridrich Franc, Kodela Franc za odbornike in Ivanik Miha, Ocvirk Pavel, Zagar Jože za namestnike; v prvem razredu: Kuder Karol, Dreo Anton, Vizjak Anton, Tržan Karol, Kodela Gašpar, Pospeh Jurij za odbornike, in Jelovšek Franc, Klep Franc in Roter Jože za namestnike. Cela občina je z velikim veseljem in navdušenostjo pozdravila izid te volitve, ker so dosedanje razmere pri našem nbčinskem zasiopu in uradu že bile neznosne in je vsak v naši občini žc davno hrepenel po tako potrebnem prevratu. Imena nnvo izvoljenih mož pa so nam porok. -'j bode pri iias v pelrovfiki obr-.ini zanaprej mnogc) spremenilo in obrnilo na boljše, kar je tudi že skrajni i":as, da se to z^odi. Mi kmetovalci si moramo zaslužiti s krvavimi žulji vsakdanji kruh in za davke potrebni denar, ne moi-emo torej dalje trpeti, da bi nas z našim denarjem Se dalje gospndarila, z brezobzirnim poslo|)anjem Uačila m žalila peščica možakov, katera nam j" povikšala obuinske izdatke ter samo lani na občinske stroške zajela in zapila blizu 100 gld. Naši nasprotniki z obuinskim tajnikom vred so mislili, da imajo dosmrtni privilegij gospodariti z našim denarjem in nam ubogim kmetovalcem nalagati zmirom večja bremena; na dan volitve pa so videli, da so vojskovodje brez armade, in zaradi tega menda sta pri volitvi dva nasprotna kandidata začela grdo razsajati in sta s surovim obna_anjem volilcetn pokazala, česa bi imeli dočakati, ako bi imeli pri občini taki ljudje moč v fokah. No, naši^^voinčf" Kaieiiu je bilo vae cmu, uu |e le buu veseije, so tem možiceljem dali primeren odgovor s tem, da šo skoraj enoglasno bili izvoljeni naši možj6! — Vsak človek, kateri ima zdravo pamet, bi mislil, da bodo naši nasprotniki zdaj mirovali, da ne bodo več nadlegovali naše občine in njegovega prebivalstva, pa motiš se, prijatelj, ako si se tega nadjal! Slon in jednorog imata debelo kožo, koža naših nasprotnikov pa je še debelejša. Ne da bi imeli kak še tako mali uzrok, so iz samega kljubovanja in jeze, da so tako sramotno propali, uložili ugovor zoper volitev, katero bi radi ovrgli in našo občino tako poškodovali za kakih 50 goldinarjev. Pa se jim ne bodo posrečilo. Mi čakamo mirno na rešitev tega ugovora; ako bi bilo treba nove volitve, tedaj bi prišli še v večjem številu in zopet volili naše" može. Ker pa ne bode treba nove volitve, potem jim bomo klicali »srečen pot«, in novi odbor bode nastopil in začel gospodariti. Petrovška občina tedaj ne bode samo slovela kot slavni božji pot, ampak tudi kot ena najsrečnejših občin lepe Savinjske doline. Živela pravical S Pohorja. (To-le pismo iz Brazilije) blagovoljno objavite! — Ljuba sestra! Pišem Ti iz dalnje Brazilije nekatere vrstice. Najprej Te lepo pozdravljam in Ti želim, da Te moje pisanje pri naiboljšem zdravju in veselju najde. Potem Ti najprej naznaDjam, da sva z mojim sinom, hvala Bogu, še zdrava tako po stari navadi, in da delava pri nekem usnjarju v tovarni ali fabriki. Dalje Ti naznanjam, kako je tukaj v tej žalostni Braziliji. Zdaj imamo tukaj veliko vročino, in ta trpi do meseca marcija, in od marcija do avgusta bo tukaj zima; pa zima je brez snega in brez velikega mraza. — Vera je tukaj tudi katoliška, pa le po imenu, sicer so pa liudje slabši, ko divjaki. Ljudij se nahaja tukaj vseh sort: črni in beli; največ je Italijanov. Nahajajo se tudi Slovenci, pa ne toliko. Tukaj si iz vsake svete reči norca delajo; ako se hoče človek pokrižati ali moliti, mora vse na skrivnem storiti. Tukaj je le ples in žganje njihov Bog; cerkev le od daleč gledajo. Tukaj ni praznika, ne nedelje, ne molitve, ne petka, ali kakega drugega posta. Ravno tako smo kakor živina, tukaj je le denar, ples in muzika njihov Bog. Ako pa kdo umrje, ga res na mirodvor pokopljejo, pa ni žegnan in ko ga k pogrebu nesejo, ni nobenega mašnika ali molitve in ko ga tja prinesejo, ga vržejo v jamo, kakor kakšno žival brez vseh cerkvenih obredov. Res žalostno je lukaj za kristijana! Jaz sem že črez eno leto tukaj, pa še nisem bil več v cerkvi kakor štirikrat.— Draga sestra! Zdaj Ti moram še naznaniti, kakSno je tukaj življenje. Sadje ne raste drugo, kakor pomaranče, in še nekatero drugo braziljansko sadje, pa za-me je vse div- jina, ni dobro. /.ita ni drugega, Ivi turšica in li/.ol. ,lo tudi krompir, pa ni tak, ko pri Vras, nima tako dobrega okusa. Življenje je veliko bolj drago in slabSe, ko pri Va*; vsak dan nnaino fižol in :-ajž« in nialo mosa. Krulia je zelo inalo in veliko slahsi kol pri Vas. i\ubena jed pač iiiiua noboncga okusa: človek le toliko je, da živi. »Rajž« velja tukaj 30 kr. liter, slabša pšenična moka 30 kr. kg, »špeh« 1 gld. hj, govejsko mcso 60 kr. kg, turšična moka liler 20 kr., mleko litcr 30 kr. Kava tukaj raste, pa je vendar tudi strušno draga, od 90—180 kr. kg in tako naprej. Vrse je pač bolj drago, ko pri Vas. Nie ni, kakor so ljudjo poproj govorili, da je tukaj vse boljše, zdaj pa vidim, da je le vse slabše. Nalašč lako govorijo in lažejo, da več ljudij sein pride, in lukaj, ako dela ne dobijo, pa lakoto prodajejo, in bi radi nazaj, pa ne morejo, ker nimajo za čim. Midva z mujim fantom zasluživa vsak mesec oba 30 gld., in ako nama Bog zdravje da, in ako si bodeva mogla kaj prihraniti, bova prišla nazaj v doraači kraj; ker vsak, iateriimaJejnalo pamelir_SLi^Jželi nazaj. — Draga_.se=_ strn I /Hni wm Ti V krffkor^ Pani«f* "rnVr> ulnhn in tukaj ži\eti; mene tako »greva«, da sein šel v ta zapuščeni žalostni kraj amerikanski. Bodi tako dobra in pokaži to pismo več komu, da bodo Ijudje vedeli, kako je tukaj. slabo živeli. — St. Karlos, dne 13. nov. 1895. ¦¦„, '.'Ł , Franc Beigot.