SLIKA TRPEČEGA KRISTUSA IZ 16 ORIGINAL CENIJO NA MILIJON LETO Vlil Štev. 3 Marec 1959 STOLETJA, not, A RTF V I MISLI ! ;♦! J (Thoughts) J V v v Mesečnik za versko § in kulturno življenje j} Slovencev v Avstraliji A :♦! * i*; Ustanovljen leta >J $ 1952 $ a a $ ★ >$ >: V Urejuje in upravlja S*; i- P. Bernard Ambrožič i * i * i i o.f.m. !♦; g S i * i r« n Naročnina .£ 1-0-0 letno se J plačuje vnaprej a a * ;♦! >= Naslov: MISLI $ J; 66 Gordon St., sj! >1 Paddington, N.S.W. H V * 'J J >: jjj Registered at the G.P.O. J šj! Sydney, for transmission by J H post as a periodical. A A 4 * $ r? > i Tisk: Mintis Pty. Ltd., j|j >J< Fredbert St., Leichhardt, iji >: Sydney. Tel. WB1758 H »J................................ a V i 5 v C' H . : . . : $ a :•■••• >1= i : >} ; >♦< v v !♦! : • • : :♦! $ : : : : : * | .1 ; ; M I II : : : ^ ; I i*i S IS 8 w >. : » : ■* f. i 1 I i •: J S 8 1 : 3 : i I !♦! w •? a !♦; i w >s 5 a $ m S i s i A « £ j J >: ^_________________________________ S KOLEDAR Marec — Susec 1 N Tretja Postna 2 P Simplicij 3 T Kunigunda 4 S Kazimir 5 C Hadrijan 6 P Felicita 7 S Tomaž Akvin. 8 N Četrta Postna 9 P Frančiška 10 T 40 mučenčev 11 S Konstantin i 12 C Gregor Veliki 13 P Kristina 14 S Matilda 15 N Tiha nedelja 16 P Hilarij i. Tacijan 17 T Patricij 18 S Ciril Jeruz. 19 C Jožef, zen. D. Mar.ije 20 P Žalostna M.5. 21 S Benedikt 22 N Cvetna 23 P Viktorijan 24 T Gabriel 25 S Oznanjenje 26 C Veliki četrtek 27 P Veliki petek 28 S Velika sobota 29 N Velika noc 30 P Janez Klimak 31 T Modest ZA NAPREDEK LISTA “MISLI" Kdor ne napreduje, nazaduj«- MISLI so začele izhajati pred 8 leti zgolj tipkane. Po dveh letih so se pojavil® tiskane na 4 straneh. Kmalu *° se razširile na 8 strani in več. Potem so opustile trgovske og‘ lase, da je več branja. Z osmim letom so se preobleki* v revijo s platnicami. Take im*' te zdaj pred seboj. Število strani bo odvisno 0<* plačujočih naročnikov in dar°' valcev v tiskovni SKLAD. MISLI želijo še napredovati' Sama želja ni dovolj. Pomagaj*«' Urednik in upravnik dela br«<‘ plačno, tiskarna in drugo pa sta* ne denar. PRAVILA za NAROČNIKE 1 Naročnina MISLI je en funt na leto in se plačuje v cačetku leta vnaprej. 2. Ko ti naročnina poteče in molčiš na pismeno opozrilo uprav*’ se ne smeš čuditi, ako ti list neha prihajati. 3. Ko se preseliš, ne pozabi TAKOJ poslati upravi novi našlo** 4. Če kak mesec lista ne dobiš, pa ti naročnina še ni poteki*' sporoči upravi. Morda je krivda na pošti. Se bo popravilo. 5. Priporočaj list drugim in skušaj dobiti novih naročnikov- 6. Dopisuj! Sporočaj novice iz svojega kraja, 7. Navadi se plačevati naročnino po pošti. Ne odlašaj, češ d* boš osebno dal. Tako se zavlačuje brez konca. 8. Po najboljših močeh priloži za tiskovni SKLAD. KOMUNISTI IN ANTI-KOMUNISTI Še vf°MUNlSTI SE DOBliO ZAVEDAJO, da je Zavej n° Ve^ P0^0V*ca sveta zoper komunizem. lep0 ^J0. se> da je med nasprotniki komunizma Ti Sg8 ev*l° takih, ki so “pozitivni anti-komunisti”. oba0j ,ne zadovoljijo s tem, da bi samo na tihem k0tnua. ^omunizem. Govore in pišejo, da je treba l2e* z dejanji spraviti s sveta. K 0|llunisti to vedo, pa »e ne boje v*ake grobno' ,tU«f' ne v,a^e8a orožja, s katerim jim žugajo jejQ ' P°*itivni anti-komunisti”. Mirno nadalju-*v°je komunistično delo in so prepričani, da Prej al» »lej podjarmili komunizmu se vjes' 1 »Vet. p °kle ,f^lnnoB‘ anti-komunisti, na žalost, se nočejo K0hJl| * Pravih sredstev za odpravo komunizma. l>oje nitti to vedo, zato se teh anti-komunistov ne komuNov* vojna je potrebna, pravijo mnogi anti-e^0 . ls«. Atomske bombe, vodikove bombe... z niatj e^ei^0: več modernega bojnega orožja! Komu-tajtQ ^govarjajo: Le po nas! Imamo vse tisto in ‘ N»jbrž več kot vi! ko^omacijo prav rabiti, pravijo drugi anti-ti. 'p Le na dan z njo, odgovarjajo komunis-1 mi znamo biti diplomati, pa še kakšni! t^rn°kracijo vzgajajmo svet, slišimo iz vrst ni2em°mUnistov- Ta bo sama od sebe zatrla komu-5arn0 rav’ odgovarjajo komunisti. Mi tudi zau-Ce|°j ^ demokracijo. Povsod jo imamo. “Ljudsko” Pomočjo naše demokracije nam komuni-v cvetje. gojimo, naglašajo mnogi anti-komu-Sovoj, -e ^a danes vlada svet. Prav, prihaja od-boste 'ZZa "zavese”, le gojite jo. Dohiteli nas ne Več politične zavednosti! Tudi s tem se komunisti strinjajo. Kdo se bolj žene za politično vzgojo kot komunisti, ki so iznašli “poklic” političnih komisarjev? Produkcijo pospešujmo! Delimo dobrine produkcije s tistimi deželami, ki nimajo, da jih pridobimo zase. Tako ne bodo dostopni komunistični propagandi. Velja, odgovarjajo komunisti. Dajte jim, kolikor se vam zdi prav, mi bomo dali dvakrat toliko. In tako dalje... Komunisti vedo, da se jim vsega tega ni bati, dokler... ... dokler se anti-komunistični svet ne zave, da je samo eno polje, kjer komunisti ne morejo tekmovati z anti-komunisti: Bog, vera vanj in življenje po božjih zapovedih! Bog, vera v Boga in življenje po božjih zapovedih — to je edino, česar komunisti ne morejo postaviti zoper anti-komunizem. Tega nimajo. To je edino, česar se resno boje, zato na vse načine preganjajo Boga in življenje po veri. Anti-kumu-nistom brez vere v Boga — se rogajo. Pa imamo na žalost tudi med seboj v slovenski emigraciji “hude anti-komuniste”, ki grme zoper komunizem in mu napovedujejo boj. Bog, vera vanj in življenje po zapovedih božjih jim je pa prav tako odveč kot — komunistom. Komunisti to dobro vedo, zato se te pasme anti-komunistov kaj malo boje. Nasprotno: smatrajo jih za svoje tihe zaveznike, ki bodo vsaj ob svojem času jako prav prišli. Ne povedo tega na glas, v dnu srca so jih veseli, saj potrebujejo tudi na tej strani “zavese" čim večje število — koristnih budal. ŠTEV 3. MAREC 1959. FILM SUNDAV” - filmska nedelja P. B. A. V KOLEDARČKU TAKO NEDELJO zastonj iščete, če ste pa sledili oznanilom v cerkvi, kamor zahajate k nedeljski maši, “filmske nedelje” niste mogli zgrešiti, še manj, če ste poslušali tudi pridigo tisto nedeljo, ki je dobila ime “filmska”. Nov način vsakdanjega življenja prinaša s seboj nove ustanove in tako je prišla v veljavo tudi te vrste nedelja. Razne škofije same določijo, kdaj naj se ta nedelja obhaja. Sydneyska nadškofija jo je imela na zadnjo nedeljo v januarju. FILM. — Na kratko je pod to besedo razumeti kino movies) in TV >— televizijo. Tudi naši ljudje, zlasti mladi, radi hodite v kino, pa tudi do televizije zmerom laže pridete v raznih hišah. Iz skušnje veste, da v kinu lahko vidite prav čedne reči, pa tudi prav nečedne. Isto velja o televiziji. Oboje je postalo nekaj tako vsakdanjega, da je že kar doberšen kos našega življenja. Oboje spada med moderne iznajdbe, ki so vsega občudovanja vredne. Oboje ima za ljudi veliko privlačnost in tako bo ostalo tudi nadalje. Film — dvorezen meč Na žalost pa človek lahko zlorabi tudi najboljšo in najveličastnejšo iznajdbo. Brevestni kramarji, ki jim gre samo za to, da si kopičijo bogastvo, se polaščajo filma za slabe in grde reči. Državna postavodaja v svobodnih deželah samo do neke meje nadzira filme, zadnjo besedo pri stvari najrajši prepušča javnosti. Če ljudje brez izbire in premisleka drvijo v kino k raznim umazanim filmom, plačujejo vstopnice in uživajo umazanost na platnu, si izdelovalci filmov upajo več in več — vsakdo pa ve, da človek ne pozabi kar tako, kar je gledal v kinu. Vpliv slik gre z njim v vsakdanje življenje. Vsi dostojni ljudje, zlasti pa katoličani, morajo čutiti v sebi odgovornost za dostojnost filmov, ki jih hodijo gledat. Na to odgovornost opozarja “filmska nedelja” s tem, da se z vseh prižnic po cerkvah govori o dejstvu, da so filmi dvorezen meč — dobri in slabi, včasih zelo dobri, pa prav tako tudi zelo slabi. Če zahajaš k umazanim filmom — to so taki. ki poveličujejo razbrzdano spolnost in razne druge zločine — ne škoduješ le sebi, pomagaš kramarjem, da dobijo pogum za izdelavo še nadaljnjih podobnih filmov in tako zmerom več gledalcev pohujšujejo. Tvoja odgovornost torej ni le za tvoj greh, ampak za grehe vseh, ki take filme vzdržujejo. Podpiraj dobre filme! Filmska nedelja pa ni samo svarila pred zla ni bilo več. Od liCo , Pr»vil sem se v špital in res našel tam Kis-Za dl.ur Se mu predstavil. Nič nisva vedela drug je *feSa, pa sva kmalu postala prijatelja. Bil det; !? nevarnosti, zato sem skušal kaj več zve-'loveku> ki me je klical po telefonu. Ali a k»j ve o njem? toja)f je. Kdo ga prihaja obiskat? Nihče od 1 dež i '^*rna znancev tod, poslali so ga bili sem njeiJ) e> °d daleč. Pred dnevi se je ustavil pri Jec in ga nagovoril: , ^°uld you like a cigarette?” sptejei° Sem razumel”, je pravil Kislica”, in sem Kar ^'Karete, bilo jih je namreč več ko ena. ti, vprašal ali pravil nisem mogel razume- «?y,a se samo smejala. Odšel je in se ni vrnil”. ciq 1 je obstal samo pri vas?” I'6*tatei--n^’ vse^ bolnikih se je ustavljal in z °PaEji 'I*1* ^ar ^olgo kramljal. To sem že prej ^a a Prihajajo taki obiski nekako po enkrat ^1, ^ en> Pa se nisem zmenil zanje. Ko sem čudila, pSe misli ustaviti pri meni, sem se delal, da Bol&--Je Šel naPrej-” ,T m«ka strežnica mi je razložila: S^ega ti80 m°šje iz družbe sv. Vincencija Pavel-*elo j. 0 ustanova, ki pomaga siromakom na j Z ične načine: Saint Vincent de Paul Šopkov! tnj.eno uradno ime. člani te družbe so >l°eo ni ljudje, ki imajo poleg drugega tudi to ^ekai- a 0<^ ^asa obiskujejo bolnike po špitalih. s^jo erilni samo nekoliko poklepetajo, drugim ^.0n,a8ati, kakor nanese potreba. V vašem ?'ka Sez Je ^ilo pač najbolj na mestu, da je bol-je v a!*U 8 človekom njegove narodnosti. Na-pokas *n vas poklical.” sem, da je napravil dobro delo. ^.evce sem se bolj pozanimal za te Vincenci-°V Prav K-a^U dognal, e(len njihovih ura- *>r' ‘'jih 1 u mojega stanovanja. Oglasil sem se “SeveVr mi pravili: uaI Obiskovanje bolnikov po špitalih je zmerom ha našem progranfti. Vsako nedeljo dopoldne gremo Vincencijev«, kolikor od nas si more vzeti nekaj ur časa, po raznih špitalih. Razdelimo si sobe in postelje, pa pobaramo bolnike, s čim jim lahko pomagamo. Največkrat izmenjamo samo nekaj besed tolažbe ali kaj takega, ker po večeni imajo bolniki svoje ljudi, ki jim lajšajo dolgčas in skrbi. Najdemo pa tudi dosti takih, ki nimajo nikogar svojih. Damo jim cigaret, sadja, dobrega čtiva in kaj takega. Ponudimo jim, da jim uredimo zadeve z uradi, zlasti z uradi za socialno pomoč, pomagamo jim najti sorodnike ali znance, včasih samo rojake, če so novi priseljenci, in sploh jim gremo na roke. Navadno nič ne vprašamo, kakšne vere je kdo. Če pa nanese pogovor na to, jim tudi v verskem pogledu kaj svetujemo. No in — tako, vidite, skušamo kaj človekoljubnega napraviti.” “Zelo lepo, zelo lepo. Ali vodite o tem kakšen zapisnik?” “O, tudi to”, je rekel uradnik in odprl knjigo. “Tu je zapisano samo, kar smo lani naredili iz našega urada. Seznanili smo se z 1,450 bolniki. Razdelili smo 760 listov in knjig in nič koliko cigaret. Izpolnili smo veliko število prošenj za socialno pomoč, napisali zanje ogromno pisem in še kaj takega. Vsega skupaj, smo zanje uredili 2,388 raznih zadevščin. To je že nekaj, kajne?” “Da, veliko dobrega je v tem. Kdo pa plača za to delo?” “Vse delo je za Bog povrni. Tudi kar razdelimo med bolnike in dostikrat tudi med njihove družine, če so v stiskah zaradi bolezni očeta ali matere, je vse dar dobrih ljudi. Saj ste videli po cerkvah, da imajo pri vratih nastavljeno ‘Poor Box’ — nabiralnik za uboge. Tisti denar dobi Družba sv. Vincencija Pavelskega ir vse porabimo za svoje dobrodelje. Če je med vašimi slovenskimi ljudmi kdo, ki ne ve, kam bi s časom takole ob nedeljah ali tudi druge dni, pošljite ga k nam, mu bomo pokazali, kako svoj prosti čas lahko jako dobro uporabi v čast Bogu in korist bližnjemu”. PRIDITE, MOLI MO ! Razen na 1. postno nedeljo, ko bo romanje v Katoombo, bomo molili križev pot vsako nedeljo do velike noči ob 4. pop. v St. Francis cerkvi, Paddington. Vsi najlepše vabljeni! ★ No, pa začnimo danes pri krstih! V družinici Ferdinanda Schmerc in Patricije Barbare Cumber-lege smo v Favvknerju dne 18. januarja krstili Rijo Patricijo. Iz Yea sta prinesla h krstu v Melbourne Ludvik Martin in Marija r. Marsetič: punčko smo krstili dne 1. februarja V cerkvi sv. Jakoba (North Richmond) na ime Florijana Veronika. Dne 2. februarja pa je bil krst v Havvthornu: družina Franca Šuštaršiča in Angele r. Manfredi je dobila prvorojenko Alexandro Marijo. Dne 14. februarja pa zopet v Ha\vthornu: Vivijana Kira je zajokala v družini Riharda Nemec in Ladislave r. Vegi. — Torej tokrat same punčke. Le v Adelaidi je zajokal en fantek: Branko Milan ga bodo klicali starši, Stanko Benigar in Francka r. Maglica. Krstili smo ga dne 25. januarja v cerkvi Srca Jezusovega, Hindmarsh. Družina Romana Zrima in Marte r. Kosec, ki je ena novejših ter se je naselila v Whyalli, S.A., pa je za spremembo dobila punčko. Ime: Marija Magdalena. Vsem skupaj naše čestitke! ★ Kaj pa poroke? Dne 17. januarja je Anton Penko (doma iz Palčjega, župnijaTrnje) popeljal pred oltar cerkvice Vseh svetnikov v Fitzroyu Marijo Sedmak (doma iz Zagorja, Slov. Primorje). Isti dan se je odločil za tak korak Matevž Kokelj (iz Laz, župnija Novaki na Kražli), ki je v cerkvi sv. Ignacija v Richmondu rekel “da!” Emi Sluga (doma iz Rodika). Dne 31. januarja je bila poroka v cerkvici, kjer imam slovensko mašo: vzela sta se Ivan Hrvatin (iz Trpčan, župnija Podirajo) ter Slavica Ladovac (iz Doltnje vasi na Hrvaškem). Dne 7 februarja sta si v cerkvi Brezmadežne v Hawthornu obljubila zvestobo Svetko Krismančič (iz Bazovice pri Trstu) ter Štefanija Lukekl (zagrebška Slovenka). In isti dan je bila v kapelici stolne hiše poroka Marijana Oppelta in Marije Rudež (oba sta doma iz Trsta). — Dan 14. februarja pa beleži kar dvojno poroko v cerkvi Brezmadežne v Ascot Vale: Sestri Šabec sta dva postavna zagorska slovenska fanta pripeljala pred oltar. Boža je stala ob Francu Česniku, Emilija pa ob Antonu Vadnjalu. — Vsem parom: Obilo 'sreče in božjega blagoslova! ★ V Južni Avstraliji sem zvedel za tri novoporoče-ne pare, katere je pred Bogom združil tamkajšnji hrvaški kaplan Fr. Mihalič. Dne 27. decembra st8 se poročila Ivan Željko in Katarina Sterle, tet Andrej Pregelj in Frančiška Vonta. Dne 10. januarja pa je Alojzij Penko popeljal pred oltar Ur" bančičevo (? — Upam, da sem vsaj priimek pi'®" vilno prebral, imena pa pri najboljši volji ne zna1* razvozljati iz svojih zapiskov. Presnete čačke!) Presenečen sem bil nad novico, ki jo je n°' znani Cvetko Kovač napisal v “Mislih” iz St. Al' bansa: Zitterschlagerjev Marko je 3. januarja stopil pred oltar s svojo izvoljenko! Nisem si mlS' lil, da mi bodo kdaj “Misli” med viktorijskimi novicami povedale kaj novega. Obilo sreče, Mark0' saj za poroko velja voščilo menda tudi še po «s' mini! * Za marsikoga pa bo verjetno presenečenje, »• bodo odkrili poroko Marijana Oppelta in MariJe Rudež. Malokdaj se zgodi, da se vzameta pred' sednik in tajnica kake organizacije (op: verjet«0 ima predsednik tajnice dovolj na sejah, tajni0® pa predsednikovih ukazov!), a pri nas v MelboUf' nu se je zgodilo. In tako tajno, da do večer* pred poroko niti poročni priči (Svečko Košir Maks Hartman, oba v odboru SKM nista vedel1' kaj se kuha. Šele zvečer po seji ju je Marijan P0-vabil za drugi dan, imena neveste pa menda nl', sta zvedela do takrat, ko je Marija prispela z tom k stolnici. Tudi naš fotograf je šele pri cer*' vi ostrmel nad postavnim parom. Marijan in M8' rija sta jo res prav “po francosko” mahnila v ' kon. Ko bi odborniki vedeli, bi ju verjetno ne gle ; dali tako grdo, ker sta petkovo sejo zamudila ! celo uro. Vsi skupaj jima kličemo: Obilo sreče M skupnem življenju — ter tudi v nesebičnem sk"P j nem delu za slovenske izseljence! ★ Zdaj so bile vesele na vrsti — poročati pa n10 ram tudi žalostno novico: zopet smo izgubili ene£j iz naše srede in naše pokopališče ima en gt°, več. Pokojni Avgust Prinčič je bil rojen v Koz*1) (Slov. Primorje) dne 18. avgusta 1918 ter je Prl spel v Avstralijo na “Toscani” dne 10. februari® 1954. Po poklicu je bil krojač. Miren in poštcjj kot je bil, je bil poznan in priljubljen zlasti n1®, primorskimi rojaki. Redno je hodil k sloven9^ maši in zakramentom. V Richmondu je živel lastni hišici. Dne 28. januarja je bil v mestu, W’c Je i . križišču podrl avto. V bolnišnici so ga skušali ohraniti pri življenju, a poškodbe na glavi so bile prehude. Umrl je previden s poslednjim Zakramentom naslednji dan 29. januarja. S pogre-o°m smo čakali, da bi našli njegovega brata, ki se Je komaj pred tremi tedni odpravil na delo v Snowy. Končno smo Avgusta dne 4. februarja Položili k večnemu počitku na keilorsko pokopališče. Počivaj v miru, dragi Avgust! Bratu Vinku ter kateri in sorodnikom doma pa iskreno sožalje. V zadnjih dneh sem spet dobil nekaj pisem, ki vsa zvene enako: “...Gotovo smo se Vam zamerili, a nam nič ne odgovorite...” Nikar ne, lepo prosim! Meni se težko kdo “zameri” in če bi se mu ® Posrečilo, bi mu verjetno prav zato kaj hitro pisal ter mu v obraz povedal, kar bi mi ležalo na Src.u- A zadnji čas sem odgovarjal le pisma, ki so lluJno zahtevala odgovor, pa še te sem klepal po-^n° v noč. Vsa druga sem odlagal iz dneva v dan. . erJemite, da sem na povratku iz Južne Avstrali- 1 0 V\ v . ^ našel na pisalni mizi okrog sto pisem. Kakor sem videl med melbournskimi bralci “Misli” > Se je marsikdo pošteno nasmejal ob zgodbi ^an£Warryjskega Joška in mojega “počenega” vra-; Da, otroci kaj fletne spravijo na dan. Tudi j^ri krstih mi včasih uide smeh, četudi bi obenem r okregal starše, ki otroke toliko časa drže brez sta. Pred nekaj meseci sem krstil triletnega fan-clfa, ki je menda mislil, da sem zdravnik, čim dal na sebe bel koretelj. Iztrgal se je iz bo-^°Vihj;ok in verjemite, da se je pričel lov, kakr-eSa cerkev verjetno še ni videla. Moral sem se 50ejati' še malo škodoželjnosti je bilo zraven: 0raj sem privoščil staršem in botru, da imajo z palčkom toliko opravka, ko bi ga lahko pred rna-manj kot tremi leti mirno držali ob krstnem 'it ^nu. Bolj sem bil resen pri nekem drugem ta-krstu, ko me je razgrajaček s svečo udaril v Stavi, da jo je zlomil. Tudi obredno knjigo sem Pobiral s tal, ker je malček le malo preveč . 1,1 z rokami. In če bi omenil še petletnega , /ka, ki je po prejemu blagoslovljene soli v usta eJal; “Sladkor bi mi dal, ne pa sol!...”, je teh ^tnih zgodb za enkrat dovolj. V ^*0Venc' s>n° se zopet postavili. Nastopili smo lu .^0Urne Town Hall na mednarodnem festiva- • ki ga je dne 8. februarja priredila Vincenci-je a konferenca. Po mnenju Mr. F. Murphyja, ki Prireditev organiziral, je bila naša točka od * štirinajstih ena najbolj pestrih. Držali smo Pred-pisanega časa in v osmih minutah poka- 1 nekaj res izrazito našega. Vsi igralci so bili še v nar°dnih nošah, na odru pa je stalo na-® veliko lectovo srce, katerega ste v januarski j ev''ki videli v “Mislih”. Nastopila je mala Lili-^dražilova s harmonikašema Rajkom in Mitjo e> za tekmeca v ljubezni sta bila Stanko Hart- t NOV GROB V SYDNEYU Ga. Marija Plazer je umrla 11. februarja, previdena z vsemi tolažili sv. vere, v predmestju Greenacre. Dočakala je 84 let. Pogreb je bil 13. febr. na pokopališče Rook-wood. Rajnica je bila velika trpinka, pa je vse čudovito junaško prenašala in bila vedno vesela, že od prve svetovne vojne je bila vdova, mož je ostal med “pogrešanimi”. Imela sta sedenj otrok, štirje še živijo, sinova Hugo in Feliks v Avstraliji. Po drugi svetovni vojni — živeli so v Domžalah — jih je zadela usoda izgnancev. Rajnica je prišla v Avstralijo 1.1951. in sicer v kamp Greto. Tam jo je zadel delni mrtvoud, da si ni mogla sama nič pomagati. Več let je ostala v ondotni bolnici, dokler ji nista sinova omogočila, da se je preselila k njunima družinama v Greenacre. Četudi prikovana na posteljo, je veliko premolila in do zadnjega tudi brala, najrajši kaj verskega. Občudovanja vreden je bil njen spomin, ki je segel daleč nazaj v zgodnjo mladost. Znala je pripovedovati, da bi jo človek poslušal ure in ure. Vse svoje, dostikrat silno težke življenjske udarce je znala opisati brez zagrenjenosti in je pri vsaki zadevi vedela odkriti sončno plat. Vsa njena duševnost je bila otroško preprosta. Nič ne dvomimo, da je šla “gorka v nebesa”. — P.B.A. man in Erik Zdražil; dekle, ki mora izbirati med obema, je sijajno odigrala in odplesala Evelina Zdfažilova. Programe sta pred prireditvijo prodajali med publiko Ana Marija Uršičeva in Anica Molanova, dve brhki narodni noši. — Vsem v imenu Konference sv. Vincencija in v svojem imenu iskrena zahvala! Slovencev res ni treba biti sram naših pestrih narodnih noš, naših melodij in tradicionalne zgodbe lectovega srca. * Nekaj mesecev je tega, ko sem parkiral avto v mestu, tam za cerkvijo sv. Frančiška. Malo dolgo sem se zamudil in ko sem se vrnil, mi je pogled najprej obstal na listku, ki je bil aztaknjen k oknu. “Smola! Policaj me je obiskal v moji odsotnosti,” mi je postalo vroče. Segel sem po listku in obraz se mi je razjasnil. Na listku je bilo na-i pisano: “Spoznala sva Vaš avto in Vas lepo pozdravljava! — Jožefina in Gerard.” Mladi par sem poročil v lanskem aprilu. Pozdravov in obiskov mladih zakonskih parov sem vedno vesel. —Znak so mi, da še niso pozabili poročnega dne ter še drže nauke, ki so jih prejeli predno so stopili pred oltar. (Konec na str. 7.) & IZ MOJIH OTROŠKIH LET Po prijaznosti ge. Kavčičeve iz Canberre nam je prišel v roke “Cerkveni Glasnik za župnijo Tržič” na Gorenjskem, junij, 1936. Med mnogimi zanimivostmi v lističu smo naleteli na spis župnika Kristijana Cudermana, tržiške-ga rojaka. Naj bo tu ponatisnjen kot zanimivost, pa tudi v razmišljanje našim staršem. Saj bi bilo močno močno potrebno, da bi se tudi med našimi dečki pojavil kak duhovniški poklic.. . MNOGOKRAT SO ME LJUDJE V PREJŠNJIH letih spraševali, kako da sem postal duhovnik. Kaj sem na ta vprašanja odgovarjal, ne vem več. Začel sem pa pozneje tudi sam razmišljati, kako in kdaj je prišel ta poziv do mene. Saj je bil med Tržičani splošno utrjen rek: Ali more iz Fabrike kaj prida iziti? Bili smo namreč svoje dni vsi rdeči ne le po krvi, tudi po mišljenju. Protikrščanskega sicer ni bilo med nami nič, a prav tako tudi ni bilo nič verskega. Edini verski znak naše naselbine je bil leseni križ pod i orehi ob Mošeniku. Naši delavski starši so navadno bili čez dan zaposleni v tovarni. Otroci smo bili ves ljubi dan prepuščeni samim sebi. Rasli smo kakor divje rože. Tudi verski pouk v šoli je šel skoro docela neopažen mimo nas. In vendar smem trditi, da je bila naša mladost vsa lepa in čista in gotovo Bogu draga. To je pač otroškim letom poseben nebeški dar. Ko mi je bilo šest let, me je pripeljal Bog v obče spoštovano družino Kasirjevo. že imena fantov: Walter, Arthur, Oto, Robert pričajo, da je bila trda nemška rodbina, kot so bile tedaj skoro vse uradniške. Z Otonom sva hodila v šolo in postala nera-združna prijatelja. Nepozabno so mi v spominu jesenski in zimski večeri v tej družini. Koliko lepih iger smo znali! Kako smo z odprtimi usti poslušali pripovedovanje starejših bratov-dijakov! Gospod oče nam je daroval stare cenike in neštetokrat smo pregledali slike od začetka do konca in jih prerisavali. Še preden smo znali čitati, smo na slikanih podobah igraje doznali za mnoge pravljice in legende o sv. Genovefi, Lažnjivem Kljuk-cu, Rdeči kapici in druge. Menda je od tedaj v meni tista neutešena strast po lepi knjigi in sliki in poti v svet. Mati Otonova je bila odlična, razumna gospa. Povsem me je sprejela v krog svoje družine. Pri njih sem jedel, molil in se igral, samo spat sem hodil domov. Za Božič je prejel Oto prekrasen dar: lep gotski oltar v višini poldrugega metra. Poleg # tarja v miniaturi vso ostalo oltarno opravo: keli! monštranco, svečnike, table itd. Pač ni slutil g. Kasir, koliko veselja je napi"-vil s tem oltarjem nam otrokom. Te dragoceno* namreč z Otonom nikakor nisva mogla skrivi pred drugimi. Vesoljni otroški svet na Frabrikii kiij hitro zvedel o nenavadni igrači. Ko je bil zdaj na razpolaganje tako lep oltf so nam same od sebe prišle misli na priredb velikih slovenosti. Pa smo ob nedeljah zasledov* v, vso pozornostjo, ki zasluži vse priznanje, v ž1 pni cerkvi mašne obrede. Nato smo se doma v! teden učili naševati. Bilo pa je treba še polno dr< gih priprav. Blaga gospa mati nam je bila z vse' na rapolago z delom in nasvetom. Z njeno pom01 jo smo napravili mašne plašče, dalmatike, neb' bandera — iz predpasnikov in rut in časopisni papirja. Nanje smo našili nabožne ali kakoršnekj li slike. Nato smo razglasili veliko mašo z levit'( pridigo in procesijo. Sprevod se je razvil izpr' hiše pri “Magazinu” čez most v Mlin in nazaj P Blekah. Med potjo smo peli. Kaj, sam Bog ve. Pet* je bilo namreč “latinsko”. Na prostornem hodni* Kasirjevega stanovanja je bila pridiga. Govoril! Oto kot veliki duhovnik. Ponovil je nedeljsko P1' digo, ki si jo je bil namenoma dobro vtisnil spomin. “Občinstvo” ga je večidel resno poslušal® Le Robert je včasih posegel vmes in ugovarjal, ^ da je bilo na prižnici povedano di-ugače. Posluh ci smo vneto pritrjevali enkrat pridigarju, pa sp* Robertu. Tako smo pridigo temeljito prerešetali' Sledila je “maša z leviti”. Oto je maševal, bert prenešal vrčke in knjigo. Jaz bi moral ime*' oskrbi najvažnejšo reč — zvonček. V velikem sl® ju smo ga pa, žal, nekje založili in maša je W skoraj ogrožena. Saj brez zvončka maša ni m®89 V sili si je bilo treba pomagati kako drugače. čel sem na vso moč kričati: činčižin, činčil® Zbrano ljudstvo je, uvidevši položaj, moje “zvo11 kanje” odobrilo, pobožno poklekalo in se trkalo & prsi. Tako smo činčižinali in se trkali ponovno ponovno, da smo se natrkali do poljubne mer< Robert je tudi knjigo zelo pogosto prenesel in tja, da smo lahko pogosto vstali in se pokril li. Oto se je potrudil, da je čim večkrat zapel minus vobiscum in smo lahko po mili volji o&P vali. Kadar se nam je zdela kaka kretnja nepoP0 na, smo glasno ugovarjali in popravljali. “Obl'11 jal” nas je Oto z bonbončki in je bil tak na da je bilo “ljudstvo” obhajano po dvakrat, leVl kar I trikrat. Končno smo imeli še litanije, pri katerih je bil Oto zelo radodaren z “blagoslovi”. Otroško živahna je bila ta prva naša “maša” na Fabriki. A izvršena z vso resnostjo. Bili smo cisto zatopljeni v igro. Otrokom igrača ni igrača, temveč resnica. Sredi versko brezbrižnega okraja nam je Previdnost oskrbela igro, ki nam je vzbudila zanimanje in nas lahkotno in nepozabno poučila o katoliškem bogoslužju in nam vžgala slutnjo ^ i p k a * Vedno srečujem nove ljudi med melbournskimi °z. Viktorijskimi Slovenci. Pri zadnjem krstu sem zvedel, da je Vivianin očka Rihard Nemec živi-nozdravnik ter ima dve živalski kliniki: eno na domu v Hawthornu, drugo v Brunswicku. Študije končal v Milanu, tu pa položil še enkrat vse lzPite ter začel prakticirati. Njegov brat Danilo Nemec pa je v novembru diplomiral na melbournski univerzi za kemičnega inženirja. Doma sta tani °d Ilirske Bistrice. Vso srečo obema, ki sta se z dobro voljo poprijela študija ter končala to, kar sta doma začela. * V zadnji številki je pri povečavi slike naših ■Kfalcev “Starih grehov” odpadel prav tisti, ki bi na sliki moral biti — režiser Srečko Košir. No, so Se Pa drugi igralci bolje videli. Srečka Koširja pa Ponašamo samega v tej številki. Zasluži vse naše Priznanje kot zaveden Slovenec in odličen igralec, k* ima za sabo že dolgoletno odersko tradicijo. P<>ma je bil član tržaškega dramskega gledališča )ri lahko verjamemo, da je odhajal v novi svet z ^enko zavestjo, da je zakopal svoje oderske ta-'ente za vedno. Pa jih ni. Kljub težkim razme-lam, ker je naša, organizacija šele v začetku in n’mamo še lastne strehe, je z vso potrpežljivostjo zbiral igralce ter nam pokazal izredne uspehe. Ko sam nastopi, obvlada celotni oder kot velikan, da Sa gledalec samo občuduje. (Slika v velikonočni ~~~ ur.) Veseli smo lahko, da imamo našega Srečka. ^elimo mu, da bi se ne ustrašil težav ter bi še dalje porival naš voz boginje Talije, dokler ne ste-svojo gladko pot v lastnem Domu. Njegovi Zenki in sinku pa tudi hvala, da Srečka tako nesebično “posojata” slovenski skupnosti. Obilo sreče Setn trem Koširjevim! Ne vem, ali bo to že velikonočna številka “Mi-s'*”i ali pa bo izšla še ena številka pred veliko "°«io. Malo prekmalu je, da bi napravil svoj ve-Ponočni program spovedovanja in obiskov slo-Venskih naselbin. Vsekakor lahko objavim, da bo ' Melbournu slovenska maša (ob enajstih v Burn-ey) tudi na velikonočno nedeljo. In če se slučajih0 več ne najdemo pred veliko nočjo: VESELE PRAZNIKE VSEM! o višjem — božjem — svetu in njegovi lepoti. Takrat nisem slutil, da bo igra zame kdaj resnica. Bil je dober ang-el, ki me je vodil k tem igram, ki smo se jih naučili ob nesluteni božanski resnici v farni cerkvi. Isti angel me je vodil od teh iger do oltarja. Ob jubileju domače župne cerkve se hvaležno spominjam dobrotnega vodstva Previdnosti skozi lepa mlada leta. — Kristijan Cuderman. KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH”. VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0 Izbrani spisi umrlega dr Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo. LJUBLJANSKI TRIPTIH. — £ 1-0-0 Poročilo o tej knjigi je v božični številki “MISLI” prispevala Pavla Miladinovič. JERČEVI GALJOTI. — £ 1-0-0 Močna domača povest izpod peresa Karla Mau-serja. SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0 Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla. KOLEDAR AVE MARIA za 1959. — 10 šil. Prelepa knjiga iz Amerike NA BOŽJI DLANI. — £ 1-0-0 Najnovejši roman Stanka Kocipra, pisatelja Slovenskih goric, čitajte Pavlino oceno v marčni št. ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. — 1-0-0 Moderen roman Zorka šimčiča. Nov način pripovedovanja. Z B O R N K Svobodne Slovenije za 1959. — £ 1-0-0 Težko smo ga pričakovali, dočakali smo — bogatega. SOCIALNA EKONOMIJA. — £ 1-10-0 Najnovejša knjiga dr. Ahčina. Vsepovsod je naletela na nad vse navdušen sprejem. GORJANČEV PAVLEK. — £ 1-0-0 Pravljična domovinska povest znanega mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča. Pravkar izšla v Argentini. SLOVENIA IN EUROPEAN AFFAIRS. £ 1-0-0 Smo jo že priporočili in jo še priporočamo. ČISTO MALO LJUBEZNI. — 12 šil. Črtice Neve Rudolfove. Težko pričakovane. POD JUŽNIM KRIŽEM — 12 šil. Prva pesniška zbirka Neve Rudolfove. Izšla nedavno v Trstu. Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji Dr. Ivan Mikula Konvikti V PESTRI DRUŽBI SMO SE POGOVARJALI o dobrih in slabih lastnostih Avstralcev. Kritično temparaturo je zlasti podžigal nerazgledan novo-naseljenec. Bliskovito je vrgel v vroče glave očitajočo razlago: “Jasno! Avstralcem vre v krvi dediščina prednikov, ki so bili po večini zločinci, kaznjenci, škodljivci človeške družbe. Pa tudi njihovi sodobni nadzorniki in čuvaji so se od njih razlikovali samo po obleki in činu...” Tedaj se oglasi novim naseljencem zelo naklonjen avstralski domačin, zelo ugleden mož. Mirno pripomni: “To nas nič ne moti. Nasprotno, naši predniki so naš največji ponos. Saj so kaznjence za depor-tiranje izbirali najboljši angleški sodniki in vladni upravitelji...” Blisku in gromu ni sledila nevihta, niti se ni vsula toča. Veselost je zavladala med nami, Avs-tralčev humor je odbil ostrine. Mi se pa hočemo zdaj pobliže seznaniti iri sprijateljiti z družbo prvih evropskih naseljencev v Avstraliji, ki so bili v prvih deseletjih res večinoma iz Anglije in Irske deportirani kaznjenci. Navadno jih uradno imenujejo “konvikti”, zato bomo tudi mi rabili zanje ta naziv. Po veri so bili konvikti pretežno člani protestantske (anglikanske) cerkve. Med njimi je pa bilo najti tudi angleške katoličane, ki so se že pred prihodom irskih kaznjencev borili in trudili, da bi imeli s seboj katoliškega duhovnika in z njim svoje lastno bogoslužje. To prizadevanje ao pozneje zelo ojačili irski konvikti, ko se je začelo deportiran je tudi od tam. Preden se začnemo baviti z zgolj cerkveno zgodovino Avstralije, vrzimo kratek pogled na tedanji socialni položaj v Angliji, kajti le iz njega je mogoče pravilno razumeti in ocenjevati kazenske ekspedicije konviktov, ki so jih sprva (do pro-klamacije neodvisnosti 1.1783) odvažali v Ameriko, pet let nato pa začeli z njimi kolonizirati New South Wales v Avstraliji. Socialni položaj v Angliji V 18. stoletju, ko se je pripravljala francoska revolucija, so ljudske množice tudi v Angliji živele kaj siromašno in žalostno. Splošna revščina, pomanjkanje zaposlitve in 'življenjskih potrebščin, zlasti pa nerazumevanje višjih slojev za socialno skrbstvo, nezmožnost parlamenta, da bi preosno- val kruto zakonsko pravo in izgladil kričeča družabna nasprotja — vse take okoliščine so neprivi-ligirane ljudske sloje naravnost nujno tirale v pro-tizakonitost. Vlada in vladna cerkev (anglikanska) nista bili dostopni kaki novi ideji v vprašanjih socialne pravičnosti in kazenske zakonodaje. Protesti proti temu zadržanju so se dvignili šele i* vrst novih verskih sekt, na primer Quakerjev in Wesleyaneev. Ubiti divjega zajca, nabrati si krompirja ali celo samo suhljadi — da ne omenimo sadja — n8 posestvu bogatega lorda, je pomenilo dolgotrajen zapor ali celo deportacijo. Nič ni pomagal izgovor, da je bilo treba za vzdrževanje lačne družin« poneveriti šiling, pohiteti domov preko ograjene posesti bogataša ali še kaj manjšega zagrešitii črka postave je nalagala strogo kazen. Vendar zopet ne smemo misliti, da so bili med deportiranci zgolj taki, ki so zakrivili podobne socialne prestopke. Med konvikti so bili kajpak tudi prav resi" zločinci, da dosmrtni zapor ali celo na smrt obs« jeni, pa pomiloščeni na deportacijo. Na splošno P8 le velja, da je pretežna večina konviktov trpel® kruto kazen deportacije kot žrtev krivičnih social' nih razmer. Prvi cerkveni zastopnik Kapitan Arthur Philip je na svojem prvei" izseljenskem brodovju za Avstralijo (1030 duš, 753 konviktov, 277 svobodnjakov) imel s seboj eneg8 samega kaplana za vse te ljudi. To je bil duhovnik anglikanske cerkve Rev. Richard Johnson. Ta mož je vreden našega zanimanja. Ne tolik0 kot oseba, pač pa zavoljo edinstvenega položaj8' ki ga je kot zastopnik verskega skrbstva zavzema) v tej izredni družbi. Bržčas v vsej zgodovini n1 primera, da bi bila tako nenavadna družba posta' vljena pred usodno nalogo, ustanoviti novo kol®' nijo, novo prebivalstvo, nov narod. Gotovo pa ok°' liščine novih zaseljencev dotlej niso bile nikjer tež' je. Saj niti raziskovalec Cook, ki je novi kontinent za Anglijo odkril, ni opisal vzhodne obale Avstr*' lije. Zato je bila dežela povsem nepoznana glede podnebja, padavin, rastlinstva, živalstva, prvo*' nih prebivalcev, življenjskih pogojev... Pa tud' razgledani Phillip sam z vsemi svojimi kaznjenk in nameščenci vred ni vedel, ali je njegov NS™ otok, polotok, ali pa del kontinenta, povezan * New Hollandom — sedanjo West Australijo. M<>r' da ima svoje meje že kar na gorskih vrhovih sin' jih Blue Mautains, kaj se ve... 1-uko je Rev. Johnson prišel v Avstralijo? Gotovo ne le na zahtevo Phillipa, kajti londonska vlada je predvidevala kaplansko mesto med kaznjenci že leta 1786. šest mesecev, preden je odplu-„a Prvo brodovje, je Johnson dobil uradno nameš-c®nje z nalogo: Izvajaj vsa opravila, ki spadajo v območje kaplana! Tiste čase je v Angliji razvijal svoje zelo človekoljubno delovanje William Willberforce. Avstralski zgodovinar, nadškof 0’Brien v Canberri, Je mnenja, da je bil vpliv tega moža pri nasta-vitvi kaplana v prvi vrsti merodajen. Prav tako vse nadaljnje dolovanje anglikanske cerkve med naseljenci v Avstraliji skozi nekaj desetletij. Da, celo zahteve katoličanov, da morajo dobiti lastnega 'uhovnika in lastno bogoslužje, je Willberforce vključil v svoje brige. Prva vladna inštrukcija Phillipu vere sploh ne °menja. Druga inštrukcija mu nalaga dolžnost, naj skrbi za izpolnjevanje verskih obveznosti. Za vzdrževanje reda med kaznjenci naj gleda, da se bo Javno bogoslužje vršilo pod danimi pogoji. Leta 789 je Phillip prejel dodatno naročilo, naj v bli-itii vsake naselbine izbere poseben prostor za bo-°čo cerkev. Obsega naj ta prostor 400 akrov sve a za vzdrževanje duhovnika in 200 akrov za vdr-2evanje učitelja. Glede na veliko število že prvih transporti-rancev, ki so jim kmalu sledili nadaljnji, ter na Zredno težavne prilike v novi deželi, pač ne mo-lemo trditi, da je londonska vlada pripisovala vernemu vprašanju velik pomen, ko je nastavila za Neverjetno težaven dušnopastirski delokrog — ene-8a samega delavca! (Se nadaljuje.) O, SAJ RES! Pokregala na« je ga. Pavla: “Zakaj nič ne po-kdo je narisal krasno sliko na ovitku MISLI? Ot°vo tudi druge zanima, saj je risba tako boga* » tako polna misli in čustev. Name je napravila Vl|#» da ornamenti kar plavajo kot note. Naj si ga y**k ponovno od blizu ogleda, Vi pa povejte, kdo Je tak umetnik med nami.” Odgovor je: Tak umetnik je p. Romac, ki ga ^“^natno pod imenom “Kar naprej!” in vemo o da pase v Sydneyu in okolici hrvatske ovce n kozle (če jih imajo tudi oni kaj.. .) Naj mu bo *e>n mestu izrečena zapoznela javna zahvala. I*ti p. Rok je narisal tudi “glavo” za našega P&tra “tipkarja”. Malo se bojim, da ta risba ge. ^ttvli ne bo tako všeč. Kajšele “tipkarju” samemu! °da tak umetnik kot je p. Rok že sme biti včasih ‘Udi *d»ki TEMNA MISEL Še ravnokar je na drevesu visel namesto lista vsakega — zlatnik... Iz mene pa prišla je temna misel, pred me postavila težak mejnik. Zasenčila je evkalipta krošnjo, sto sonc je ne bi pozlatilo zdaj. Mejnik je zdrobil mojo zadnjo prošnjo, izbrisana je zame pot nazaj. Izseljenka pregnana, šibka, tujka, primorana tu tavam brez smeri.. . Nad tokom svojim vrba sem žalujka: na raj zasužnjen misel me boli... Pavla Miladinovič POSVETILO Stanko Šušteršič « Tvoja mladina, čuj, domovina, v vdanosti kliče tvoje ime. V dušah in srcih mladih edina tebi živi in tebi umre. Misel na mater srca nam žari, žari nam lice, žari nam um. Zveste do groba sine obvari, v prsi jeklene daj jim pogum. Duh nas očetov bodri in uči čuvati drago rodno zemljo. Vodi k resnici, vodi nas k luči, kaži do sloge pot nam svetlo! M M M M #,4 M M M ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ *M M♦ ♦ M • ♦ M ♦,« M M MM ♦, ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ ♦« ♦♦ ♦♦ *'♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ «• •• ♦♦ ♦« ♦♦♦♦ ♦*« ♦♦ *♦ ♦ ♦ ♦’« *♦ *'« ♦ M SYDNEY N.S.W. SYDNEY S Slovensko društvo vabi na •nalo — poreden... Glavo MISLI na strani 1 znotraj, za Duhov-jr ° pisarno, za Lovčeve zapiske in ilustracije za *°dno jabolko je napravil Boris Miklavčič. Tudi Jetnu najlepša hvala! PIRHOVANJE Velikonočni ponedeljek, 30. marca 1959 t Paddington Town Hall t j-. [ Začetek 6:30 P.M. Rezervirajte: FB 1085 Jj I V* <« «• »,««« M •««,« »4 ».* M M M »,♦ M M ♦♦ M M M M M M M M M M M M ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ m« »M« *'♦ ♦«*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦ ♦♦ ♦« • • ♦♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦♦♦, 6 e k etrov IME LOUISA ADAMIČA se je nadvno spet pojavilo v ameriški javnosti. Lojze Adamič, doma iz Blata pri Višnji gori, si je napravil v Ameriki že kar slavno ime kot priznan pisatelj v angleščini. Med drugo svetovno vojno je veliko storil za priznanje partizanstva. Tedaj je imel višek svojega pisateljskega imena že sa seboj. Po vojni je nesrečno končal. Uradno je bilo ugotovljeno, da se je sam ustrelil, mnogi njegovi prijatelji pa še zmerom trdijo, da je bil po drugih spravljen s sveta. Vdova Stella je^prodala hišo, pozneje so našli v njenem zidu vsoto 12,500 dolarjev. Čigavi so bili, čigavi naj bodo? Po daljših posvetovanjih je sodnija odločila, da jih dobi Adamičeva vdova. STEPINČEV DAN je praznovala država Michigan v Severni Ameriki. Proglasil ga je sam guverner Williams. Katoliške šole so za svoje učence razpisale nagrade za nekaj najboljših spisov o kardinalu Stepincu. Nagrade je razdelil profesor slavistike na univerzi Wayne. Zunanje slovesnosti za praznovanje dne so priredili Hrvatje v Detroitu, največjem mestu države Michigan, s cerkveno in svetno proslavo. Popoldanske prireditve se je udeležil tudi guverner in celo bivši ameriški predsednik Truman, ki je tudi imel kratek govor. O JANEZU XXIII. je zapisala revija NEWS-WEEK poleg drugega naslednje: Naj napovedani splošni cerkveni zbor uspe tako ali tako, gotovo je, da je Janez XXIII. že vtisnil krščanskemu svetu poseben svoj znak. Prav tako je že napravil svoj vtis na komunistični svet. Njegova največja nasprotnica, visoka komunistična komanda Italije, je razposlala svojim vernim skrivno naročilo v treh točkah. 1. Ogibajte se med ljudmi vsake razprave o sedanjem papežu. 2. Če se ne morete izogniti, ne zinite nič takega, kar bi se smatralo za napad na papeža. 3. Nikar pa ne pozabite, da papež kljub vsej svoji osebni očarljivosti predstavlja duhovščino, ki se vtika v italijansko politiko (NEWSWEEK dostavlja v oklepaju: Po mnenju rdečih) na škodo ljudskih množic. FORMOZA bo kmalu spet v ospredju spopadov, napovedujejo diplomatje v Vzhodnem Berlinu. To sklepajo iz dejstva, da rdeča Kitajska zbira oboroženo vojskp ob obali blizu Formoze in seli civiliste v druge kraje. Pripovedujejo tudi, da so se rdeči med zadnjo krizo resno bali invazije s Formoze. Vsa rdeča armada; je bila v vojni pripravljenosti in celo iz Mandžurije so hitele oborožene čete v bližino morja, da bi invazijo odbile. Tako poročajo poznavalci razmer v Hong Kongu. Verjetno bi se bil čang Kajšek tudi res spustil v kaj takega, da ga niso pregovorili Amerikanci. če bo spet kaj izbruhnilo tam okoli, bo pa na kaj takega teže misliti,/ko se je medtem rdeča Kitajska bolje pripravila. INTEGRACIJA črncev z belimi v ameriških šolah napreduje, sicer počasi, pa gotovo. Države na jugu, med njimi zlasti Virginia, si še belijo glave, kako se ji izogniti, in poskušajo to in ono. Vendar jim orožje skoraj samo od sebe pada iz rok, ko vidijo, da na splošno vendar prevladuje pamet in učenci obeh barv zmerom bolj mirno sede drug poleg drugega. Še se bo morda pojavil tudi kak predlog v washingtonskem senatu, da naj črnce 2 juga preselijo na sever, tako bo doli na jugu črnsko vprašanje zginilo z dnevnega reda, gotovo pa je, da bo tudi vsak tak predlog ostal glas vpijočega v puščavi. Saj je res že skrajni čas, da v svobodoljubni Ameriki prenehajo s škandaloznimi trenji med belimi in črnimi. “ROCK-N-ROLL ples je pohvalila “nuna” Doroteja v Sydneyu in postala jako popularna v syd-neyskem dnevnem časopisju in med mladino, ki nori za tisti ples. Od katoliške strani poudarjajo, da je “sestra” Doroteja nuna na svojo roko, in red, ki ga je ustanovila, nima priznanja od Cerkve. Od iste strani podčrtavajo, da se zlepa pameten človek ne more navduševati za tiste vrste ples, toliko manj kak predstavnik Cerkve. BILLY GRAHAM, protestantovski evangelist je prišel pridobivat Avstralijo za Kristusa. Tak° pravi sam, tako verjamejo tisoči, ki ga hodijo poslušat. Mož je res videti iskren, čeprav ima napačne pojme o tem, kaj se pravi služiti Kristusu. Katoličanom seveda nima kaj povedati, zato njin> njegova “krusada” ni potrebna, če pa kakega nevernika ali odpadlega kristjana opozori na Bog* in Kristusa, je le nekaj vredno. Nekdo je dejal: Če Billy ne bo nič drugega napravil kot to, da bodo dnevni časopisi te tedne že na prvih straneh pisali o Bogu in veri vanj, naj bo dobrodošel. NA CIPRU je podoba, da so Grki in Turki našli neko pot za sporazum. Videti je, da so tud' Angleži voljni. Precej se bo oddahnil evropsk' svet, če se bi res Ciper pomiril — po tako dolgo' trajnih borbah in brezuspešnih poskusih, da bi bil nekdo na vrhu, drugi pa spodaj. (Dalje na str. 19.) ^Ptemo iz Konec ima Avdienca pri novem papežu JE ZELO PRIPRAVNO, če ima človek kardinala za škofa. Le tako se je moglo zgoditi, da sem bil skupno s kardinalom McGuiganom sprejet v avdienci pri novem papežu še preden je bil kronan. Najprej smo kako uro nekoliko nervozni čakali v predsobi papeževega urada. Tedaj so povabili kardinala, mi smo še ostali v čakalninici. Kma-'u so poklicali tudi nas — bili smo štirje iz to-ronstke nadškofije. Stali smo pred Janezom XXIII. Tu naj nekaj pripomnim. Pred izvolitvijo ta Wož ni bil “moj” kandidat, še potem, ko je bil že 'zvoljen, se nisem mogel kaj prida navdušiti zanj. Ga pač nisem skoraj nič poznal. Pri avdienci se mi Je pa zgodilo tako kot moji poročeni sestri ob prihodu prvega deteta. Poprej si je vedno želela, da bi bil fantek. Ko je pa dobila punčko, je rekla: “Zdaj imam pa rajši punčko, kar prav je, da ni fantek.” Tako je bilo tudi meni zdaj “kar prav”, ('a niso izvolili “mojega”... Avdienca za nas vse pri sv. Očetu je trajala samo pet minut. Seveda, kar sta se imela pomeniti s kardinalom, sta opravila že poprej in — brez nas. Kardinal nas je po vrsti predstavil in papež imel za vsakega kakšno šaljivo opazko. Se mu v**ji, da šale kar iz rokava stresa. Kaj veliko drugega kot “predstavljanje” res naša avdienca ni bita, vendar je zlepa ne bom pozabil. Bilo je tako domače, kot bi prišli na obisk k staremu znancu — kakemu podeželskemu župniku. Piju XII. se je kljub vsej njegovi priljudnosti videlo, da je po rodu plemenitaš. To že samo iz njegovih svečanih gest, toliko bolj iz besed. Sedan-^ Papež, ki je iz kmečke družine, bi se moral zelo Ponarejati, če bi hotel biti tak kot njegov prednik. N°, pa tudi res prav nič ne poskuša kaj takega. Vsak njegov nastop je ena sama naravna kmečka 1)reprostost. Nič “mogočnega” ne sije iz njegovega °braza, njegovih besed, njegovih gest. Toda kakor je preprost, je pa globok pozna-valec ljudi in moder presojevalec položajev, v katerih se znajde. Njegovo geslo je: Videti vse, nad Marsičem zamižati, grajati malo. Kronanje Ne bom ga opisoval. Saj je drugod dovolj tega °Pisovanja. Po kardinalovi naklonjenosti sem lahko Vse prav od blizu opazoval. Ker je bilo treba biti mestu poldrugo uro pred začetkom, če si hotel lnieti svoj prostor zagotovljen, je vse skupaj tra- jalo pet ur. Naj reče kdo, kar hoče, jaz bi bil še in še voljan tako dolgo čakati in gledati, če bi se mi ta priložnost ponovila. Ne bom rekel, da je zunanji sijaj tisto, kar drži tvojo pozornost. Presune te dejstvo, da pride ob papeževem kronanju na prav poseben način do izraza mednarodnost in nad-narodnost Cerkve. In to vse od pestre družbe višjih in najvišjih pastirjev pa do prerivanja in uporabljanja komolcev ter stegovanja vratov, ker hoče pač vsakdo kar največ videti. Težko bi bilo najti na svetu prizore, ob katerih bi bile od vseh vetrov zbrane množice tako ene misli in enega srca, kot sem to opazoval prav ob kronanju Janeza XXIII. Ta vtis je neizbrisen. Za zaključek naj zapišem samo še to: Vesel sem, da sem v Rimu, zlasti pa, da sem bil v Rimu v oktobru in novembru 1958. — Lojze Ambrožič. TUJE GORE Neva Rudolf Ramšele, murke, modri svišč. Kot bajka je to cvetje, kot paradiž to mladoletje in v soncu pada slap kot blišč. Le pesmi ni. Ni vriska iz srca. O, ne, prav nič mi ni: samo vse tuje se mi zdi... O, mamica, saj nisva tu doma. CENTENNIAL PARK Neva Rudolf Večer mi rise te rahle oblake, pajčevinaste sence pojočih vej. Ujela bi tebe v prgišče lepote, zaklicala vetru: semena razvej! Poti se prepletajo, trava se siri v slapu veselih preprostih planjav. Tu je svobode, svobode v zraku pridi, nasrkaj se zlatih vonjav! I >: >; >: >: >; >: MOHORJANOM Težko pričakujete knjig za to leto — mi tudi. Na žalost moramo sporočiti, da kar ne morejo pripotovati čez morje, čeprav so šle veliko pred božičem na pot. Morajo biti vsak čas tu in takoj bodo rezposlane. Ko gre ta številka v tisk, pa sc niso dospele. Prosimo potrpljenja. — Dr. I. Mikula. $ >: >: >: s KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NEW SOUTH WALES Ingleburn. — Malo nas je v tem kraju, na prste ene roke bi nas lahko preštela. Pa se le vedno kaj zgodi med nami. Seveda kaj lepega, da spet in spet pridemo “v cajtenge”, kot se tako fletno po ljubljansko pravi. Ta najnovejša novica ni iz ženskih vrst, ali pa je, kakor se vzame. Izgubili smo edinega fanta, ki smo ga Slovenci imeli med seboj tu. To je Hodaljev Ivan, sin moje sosede, priden mlad dečko. To se pravi, tak je bil, zdaj je že mož. Očarala ga je Angležinja Lili-an, šestnajsletna deklica, s tisto znano poltjo, po kateri slove Angležinje. Svatba je pa bila prav slovenska. Na mizi doma zrejen, doma zaklan, doma pečen prašiček, pa seveda potice in flancati. Ni manjkalo pijače, pa je bilo tudi v tem pogledu vse kot “se šika”. Na običaje doma je spominjalo tudi to: Komaj je zaročni prstan zablestel na gladkem prstancu lepe neveste, je bodoči tast oznanil dogodek vsej vasi s trikratnim strelom iz puške. Vem, da se tudi vi, dragi rojaki, pa seveda tudi MISLI, pridružujete mojim čestitkam mlademu paru. — Pavla. Parramatta. — Med moje stare navade spada branje, pisanje in reševanje križank. Vse to se smatra za dobre lastnosti, imam pa tudi slabe, vendar teh ne bom raznašala po časopisju. Bi me imeli za ponižno. Le toliko naj omenim, da sem že od mladega poznala tudi ljudi, ki so šteli zaljubljenost v knjige med človeške neumnosti. Še moja mama jim je do neke mere delala družbo. Meni pa to ne gre v glavo. Najljubše branje so mi lepe povesti, na primer Velikonjevo “Pismo”, ki je izhajalo v MISLIH. Prehitro je bilo konec te zares vzpodbudne povesti. Upam, da bo kmalu začel izhajati kak nov roman. V spisu Strpnost in vera občudujem profesorjevo ženo, pa tudi možakarja ne zaostajata dosti za njo. Zelo dobre reči natipka tudi nekdanji Vičan, p. Bazilij. Tista o počenem vratu je bila odlična. Od različnih pesmi, ki jih najdem v MISLIH, dajem nagrado “Bratom za novo leto.” Pavla in Neva sta sploh prav krepka stebra našemu listu. Vesela sem, da se zadnja ni čisto do konca poslovila. Gospe Pavli izrekam zahvalo za prisrčne besede v priznanje Ahčinovi “Sociologiji”. Sama sem doslej imela priložnost prečitati samo drugi del od njegovih treh knjig, pa se popolnoma strinjam s Pavlinimi besedami. Dr. Ahčina sem osebno poznala v Rimu. Dosti mi je pomagal v tistih časih takoj po vojni, ko so bile vsakovrstne težave na dnevnem re- du. Zdaj moram nehati, zbudili so se otroci in me kličejo. Mirko Ilakušček naj kmalu naredi novo križanko. Lepo pozdravlja Angela Židan. Strathfield. — Prijetno smo bili iznenadeni nail pozdravi od gdične Neve, ki ste nam jih sporočili v zadnji številki MISLI. Verjetno ne bomo imeli priložnosti, da bi se gospodični zahvalili osebno ali tudi samo pismeno, pa prosimo, da bi uredništvo to napravilo za nas ob kaki priložnosti, ko ji boste gotovo sporočili zahvalo tudi od drugih, ki so bili našteti. Vračamo ji pozdrave z željo, da bi bila z njo sreča v polni meri na njeni novi Življenjski poti. — Družina Karel Bezjakova. VICTORIA Dookie. — Leže pišem, v bolnišnici sem, zakrpati mi morajo raztrgano kožo od nog do glave. Lepo sem vozil svoj avto z obiska pri namestniku našega principala, pa je pi-ivozil nasproti čisto pravilno neznanec, toda zadnji hip mu je avto zavil v mojo smer in se je zajedel v mojega. Znano je, da maček zmerom na noge pade, tudi meni se ni zgodilo kaj zelo hudega, le okrampan sem pošteno čez in čez. Zato je pa avto toliko več dobil, če bo sploh še za kej. Pa se bo izlizal maček, nič se bati. Prav lepo pozdravlja, čeprav ves zbit — Jože Maček. Melbourne. — V Celovcu izhaja lep mesečnik NAiŠA LUČ. V letošnji januarski številki piše v njej neki CENE iz Melbourna med drugim1 “Prispevše v Avstralijo nas je že na ladji pozdravil pater Bazilij in nas kot prvi seznanil o tukajšnjem življenju: Slovencev nas je v Melbournu že kar preko tri tisoč. Imamo svoj slovenski klub, pevski zbor “Triglav”, dramatsko skupino, šahovski odsek, ping pong, tenis, odbojko in kaj vem, kaj še vse. Pripravljamo se celo na gradnjo lastnega kulturnega doma. Če boste kaj sodelovali, vas bomo zelo radi sprejeli. (Kajpak sem mu to takoj obljubil.) Imamo klubski vestnik, časopis “Misli”, v Syd' neyu izhaja “Žar”, skratka, na vse načine skušamo strniti Slovence v eno družabno celoto, žal moram naglasiti, da vedno ne uspemo. Ravno ti neuspehi panas še bolj podžigajo v naši vnemi potrpljenju. Melbourne je zelo veliko mesto, ne sicer tako po številu prebivalstva, kot po obsegu. Fantje bodo šli takoj v šolo. Ostali bi lahko p°' sečali večerne tečaje za jezik, ki so brezplačni-Te ugodnosti bi naši novodošli nikakor ne smel> prezreti, kar se jim v poznejšem času kaj iad° ttiasčuje; čim pa obvladate jezik, so vam odprta vsa vrata. — Tako nekako je razprezal svoje misli n®s pater, nam v tolažbo, dokler mu ni pošel sko-P° odmerjeni čas.” — Čitatelj “Naše Luči.” ^outh australia Adelaide. ■— Skupaj z naročnino naj pridejo J-udi čestitke. List MISLI je od številke do številke ‘J prikupen, trud in iznajdljivost uredništva sta Vsega priznanja vredna. Edino ime lista še pove, je to ono nekdanje, slabotno dete, ki je bilo rojeno pred osem leti. Prav lep pozdrav. — Alojzij Povhe. Mile End. — Kar zadeva list, je prav posredno, da ga izdajate v obliki revije. Revijo je la-Ze hraniti kot časopis. Kolikor bi se ne zdelo od-Ve«. bi zlasti rad videl, da bi dobro zadeli pri 'zbiri novega romana, recimo: podlistka. Izberite ,ksen sodoben tekst slovenskega pisatelja: Ko-clPra, Jurčeca itd. Težimo za sodobno proizvod-Kersniki in taki so nam že predaleč. In še eno reč bi omenil. Terminologija ali izrazoslovje raznih strok, zlasti morda iz sadjarske in Vrtnarske, bi našla zelo hvaležne odjemalce, ker tako laže razumeli angleški tisk. Več strokov-člankov iz teh panog bi priporočal, naj bi bili VsaJ prevedeni, če izvirnih ni dobiti. Kolikor bi ti sestavki nanašali na poljedelstvo, sadjarstvo ln vrtnarstvo, naj bi se razporedili po potrebah °tičnih mesecev. — Pozdravlja Miro Novak. OpEENSLAND Brisbane. — Zadnje čase spet lahko vidimo in P°zdravljamo v svoji sredi nekaj starih znancev. ‘Plošno znana in vedno vesela družina Martina Hca se je vrnila med nas iz vroče Mt. Ise. Dve so preživeli tam gori. Druga je gdična Sonja °nova, ki se ji je po triletnem službovanju v “ mladičem. Po temnem hrbtu je mladiček imel še značilne lise, ki so pričale, da je šele nekaj dni na svetu. Svoje še hudo nerodne noge je prestavljal negotovo. Srna se je ustavila, napela uhlje >n smrček in se ozirala na vse strani. Ker je velo od srne proti meni, me ni zavohala. Čez nekaj trenutkov je pričela hlastati po cvetoči divji detelj' in tudi mladička vzpodbujala k posnemanju. Tedaj pa se je srna nenadoma vznemirila! opazila je lisjaka pri lovu. Z naglimi skoki je odbrzela naravnost proti h j emu, ki je bil nič hudega sluteč ves zatopljen v strastni lov na miši. Hipoma pa je tudi lisjak opazil drvečo srno. V visoki travi se je kot mačka potuhnil v k tlom. Srne pa to ni motilo. Kot furja se je pognala naravnost nadenj, in ko se le ni hotel umakniti, ga je začela obdelovati z nogami in skakati po njem kot po bobnu. Lisjak je zalajal, kazal ostre zobe, nato pa jo je na vrat na nos ucvrl v goščavo. Srna jc še nekoliko postala, nato pa se počasi vrnila k mladiču. Pri tem se je skrbno ozirala, če se ni morda lisjak premislil in se vrnil, oziroma če ne zalezuje mladiča v travi. Posebno zanimivo pa se je vedel mladič med Materino odsotnostjo. Že ob prvih materinih nasko- 1 na lisjaka v hrbet se je preplašeno oziral o-°S sebe, nato pa se nenedoma vrgel na tla in ves zvil v klobčič. Nepremično je čepel v visoki ravi in prav nič ga ni mučila radovednost, kaj P°cenja mati. Ko se je srna spet pojavila, je la-no vzdignil glavico, poškilil previdno na vse stra- > nato pa se srečno skobacal na negotove noge. rm se ni približal, temveč je počakal, da se je Vr.nila na >sto mesto, kjer ga je bila pred nekaj minutami pustila. Ko se mu je prbližala, ga je najprej vsega 'zala in mu verjetno s tem vlila novega pogu-'na' Nato pa ga je podojila. Prizor, ki sem mu bil priča tisto jutro, me je prevzel, da sem popolnoma pozabil na srnja- tako 1 * "'"j o v. 111 pupv/muiiio i lici 0111J4I a samotarja. Srna z mladičem se je kmalu umak nila v goščavo. Jaz pa sem še vedno stal ves za- aknjen in premišljeval o skrivnostnih zakonih . ere narave. Iz premišljevanja me je zbudil po-ed po goličavi, ki se je dvigala nekaj sto metrov Proč °d mojega stojišča. Ob robu goličave, ki je jj^jila na razredčen gozd, sta se pasli dve srni. dobrih petdeset metrov od njiju je peljala j^dna pot in po njej sem iz daljave zaslišal pričanje težkega voza. Voznik se je po težavni poti na vse pretege , v^ad voličema, srni sta pogledali, odkod prihaja brUsč- a se zanj nista zmenili. Pasli sta se nad vse ezskrbno, kot da bi vladal najpopolnejš Prvi obi sončni žarki so razsvetlili rdeče obzorje za ema srnama, voz pa se je prekucaval po kame-poti. Srni sta obstali in radovedno občudovali beg oba bil !®unjskega voznika, ki se je strahovito jezil na “a vola. šele ko se je direndaj popolnoma izgu-v gozdu, sta se počasi potegnili v goščavo. Nekaj dni zatem sva z lovskim tovarišem, pogojnim Brankom, v zgodnji jutranji uri splezala Vsak na svojo češnjo in tako obvladovala njivo, sejano s prosom, na katero so zahajali divji pra-Slci in jo je rada obiskovala tudi jelenjad. Gosti so tisto jutro izostali, zato sva se bolj iz dolgo-j^sja kot poželenja lotila kislih drobnic. Ker so 1 sadeži namoji češnji bolj zreli kot na osojni ankovi, se je Branko preselil k meni. Od hiš ®Va bila oddaljena komaj dobrih tristo metrov. S ?esnje sva opazila, kako je iz bližnje goščave sy'Snila srna, pred seboj pa je gnala precej ogu-J®no staro lisico. Gonja je drvela čez obširno so-^njo njivo krompirja. Tako sva srno in lisico ko opazovala, dokler živali nista izginili v na-JIIU Proseni njivi. Precej časa sva nepremično čakala, odkod se bosta zopet prikazali obe živali. Poteklo je kakih deset minut, o srni in lisici pa ni bilo ne duha in sluha. Že sva se odločila, da se spustiva s češnje in poskušava ugotoviti, zakaj je srna tako odločno podila lisico, ko se je ob robu njive neslišno pojavil naš lovski čuvaj Sever. Pomignil nama je, naj se mu previdno približava. Ubogala sva, kolikor sva pač mogla, in se izogibala vsakega šuma. Seveda je trajalo nekaj časa, da sva končno prišla do čuvaja. Po Severjevem povelju smo se vsi trije sklonili pod košato bukev. Z Brankom sva začudeno gledala Severja, ki si je trdovratno križal ustnice in košato brke s pokončnim kazalcem in nama zapovedoval popoln molk. Zapet je trajalo nekaj dolgih minut, a tedaj je iz prosa prav zraven češnje, ki sva jo komaj zapustila, prišel mladiček. Tudi ta je bil še ves lisast po hrbtu. Prestrašen, osamljen in brez pomoči jo je ubiral naravnost proti nam. Branku se je tako zelo približal, da mu je s prednjima nogama stopil na čevelj. Branko bi ga prav lahko pobožal po hrbtu in kakor nama je kasneje pripovedoval, bi veliko dal, da bi si ogrel dlan na srnjačkovem hrbtu, vendar se je odločno premagal, ker je vedel, da bi srna zapustila mladiča, če bi dišal po človeku. To je bil morda naj lepši trenutek v vsem mojem dolgoletnem lovskem življenju. Srnjaček je čez nekaj trenutkov izginil zopet v proso, čakali smo še četrt ure, nato pa odšli v veselem pogovoru na zasluženi zajtrk. Sever nama je pripovedoval, kako je nedaleč od svoje hiše opazil srno s srnjačkom, ki se je pasla na detelji. Ne bi se ustavljal, ker je bil takim prizorom priča skoraj sleherno jutro. Ko se je namenil, da nadaljuje pot, se je ozrl proti vasi in videl, kako je z dvorišča njegovega soseda švignila lisica. Tudi ta prizor bi ga ne zadrževal, če ne bi opazil, da se je lisica napotila naravnost proti srni in srnjačku. Puške ni imel s seboj, ker je visela v lovski koči, zato pa je izdrl fižolovko, da bi po potrebi kresnil lisico po glavi, če bi se lotila srnjačka. Njegova pomoč pa je bila nepotrebna. Ko je namreč srna zapazila lisico, se je z vso jezo vrgla proti nji in jo pognala v beg. Nato se je vrnila k mladiču. Lisica pa še ni dala miru. Vsa skrivenčena in prihuljena se je bližala z druge strani. Pa jo je srna hitro dobila v nos, se pognala za njo in jo gonila po vsej krompirjevi njivi. To sva Branko in jaz videla na lastne oči — Nikoli bi si ne mislil, da je v plašljivi srni toliko materinskega poguma. Izpod T riglava V MARIBORU je obhajal svojo življenjsko 701etnico v pokoju nekdanji slovenski podban in priznan pisatelj dr. Stanko Majcen. Doma je seveda kot pisatelj ob veljavo, ker iz njegovih spisov nihče ne more izbezati komunistične ideologije. Tudi njegovih knjig- tam ni več dobiti. Osvežila je pomen Stanka Majcena koti pisatelja Slov. Kult. Akcija v Argentini. Opozorjeni smo tudi na to: Anton Slodnjak, ki velja za največjega slovenskega literarnega zgodovinarja, je pisal o Maj-cenu leta 1937: Škoda, da Majcen ne piše več... Takrat ni utegnil. Danes bi lahko pisal, pa n d sme. In vendar Slodnjak nima poguma, da bi d a-n e s zapisal tako kot 1.1937... DOLJNA DOBRAVA pri Ljubljani ima izredno znamenitost. Sedemnajstletna Micka Lampreh-tova, hčerka krajevnega kovača, je pri očetu zaposlena s podkovanjem konj. Oče ni mogel dobiti kovaškega pomočnika za to važno opravilo, pa je izučil svojo lastno hčerko. Poročajo, da se še tako divji konj Micki da rad podkovati. To dekle je zares Mica Kovačeva, ni pa videti, da bi bila tista, ki je “piva, nič pvačova”... “SOCIALISTIČNO JUGOSLOVANSTVO” učijo sedaj v domovini in v njegovem imenu preganjajo “buržoazni nacionalizem”, ki mu je opora birokratizem. Kdor bi se rad poučil, kaj je buržoazni nacionalizem, ima na ponudbo naslednjo popolnoma “jasno” razlago: “Buržoazni nacionalizem se hoče odtegniti splošni družbeni kontroli in je zato navzgor vselej partikularističen, navzdol pa centralističen. V naših pogojih je nacionalizem plašč za prikrivanje protisocialističnih tendenc ter sebičnih in partikularističnih interesov, bodisi kot spontana oblika negativne reakcije in morebitne tendence birokratskega centralizma in hegemonizma, bodisi kot izraz neenakomerne ekonomske razvitosti posameznih delov dežele”. — Joj, kako poučno in lahko umljivo! ŠIŠENSKI HRIB pri Ljubljani ima dobiti novo otroško sankališče. Načrt je izdelal isti inženir kot svoj čas za skakalnico v Planici. Graditi so začeli lani, pa jih je zima prehitela. Spomladi bodo nadaljevali. VITRANC PRI KRANJSKI GORI je dobil lastno vzpenjačo. Dolžina žičnice znaša 2217 metrov, vozi v višino 743 metrov in vožnja traja 24 minut. Stroški so bili 55 milijonov din. Pričakujejo, da bodo vzpenjačo uporabljali zlasti inozemski turisti in jo kmalu plačali. KOLEKTIVIZACIJA ZEMLJE v prisilnih zadrugah ali kolhozih je baje spet na programu komunistov. To je pred leti že vse bilo, pa je propadlo ob odporu kmetov. Komunisti so popustili) pa ne — opustili. Kolektivirano zemljo bodo obdelovali s traktorji, kmet se ne bo mogel upirati. Poročilo ve povedati, da je samo ljubljanska vlada naročila traktorjev za dve milijardi din. Kmet ne bo mogel več prodajati, kupovati bo mogel samo pri zadrugah, če se bo branil dati zemljo, niU jo bodo vzeli in mu pustili le 5 ha za privatno ob-delavanje. Davek na konje bodo zvišali do take mere, da jih bo kmet moral prodati, seveda — državi. Tako bodo nujno zavladali traktorji. Zatreti kmeta — to je pač eno temeljnih načel komunistične oblasti. ZASEBNO LASTNINO nepremičnin vsake vrste je narodna skupščina v Beogradu odpravila' Vse je podržavljeno, hiše, zemljišča, stanovanjai stavbišča, tovarne. Izjeme so mogoče samo s posebnim dovoljenjem oblasti, pa še ta možno,st je baje začasna. Novi zakon so sprejeli v skupščini kar na tihem, da je bilo iznenadenje toliko večje-Kako bo zdaj s posestvi tujih državljanov v Jugoslaviji in z dedovanjem, se bo šele v praksi iz-kazalo. Vsekako je videti, da Titovina hoče biti se nadalje “komunistično-napredna” in noče zaostati za kitajskimi tovariši. VIŠARSKA VZPENJAČA je že dana v promet, na Sveto goro pri Gorici so pa popravili cesto, d® lahko dosežejo vrh tudi težki kamioni. Romarji se radi poslužujejo avtobusa, ki vozi iz Solkana na Sveto goro. POD SVOBODNIM SONCEM, znani Finžgarjev roman v dveh delih, je na novo izšel v knjižnici Sinjega galeba. Delo je ilustriral slikar Marij Pregelj, uvod je napisal — pisatelj sam. UČBENIK ZA POETIKO, stilistiko in splol> za literarno teorijo je izdala dr. Silva Trdina pod naslovom: Besedna umetnost. V ORMOŽU nadaljujejo arheološko izkopavanje prazgodovinskih predmetov, ki so jih uporablja- li tedanji ljudje. Zapisnik izkopanin ima že 17,000 številk, pa še nič podobno, da jih bo kmalu konec. IZ GORICE piše Nande Novak, ki se je po desetletnem bivanju v v Ameriki naselil tam: Gorica ima deset km obsežen obmejni pas. V tem pasu je prehod preko meje s propustnicami prost. Slovenski živelj na Goriškem je to močno okrepilo. Vsepovsod: na cestah, v uradih, trgovinah in gostilnah slišiš slovensko govorico. Je vse kaj drugega kot v Celovcu... Na VIČU PRI LJUBLJANI je umrl župnik p. e°doi' Tavčar, ki je opravljal tam to službo sko-rai 40 let. Pri delu v pisarni se mu je odprla žila 'n Je izkrvavel. S svoje župnije je bil v vseh 40 jetih odsoten samo 4 leta, ki jih je presedel — v k°niunistični ječi. Lani je obhajal svoj zlatomaš-niški jubilej. R. i. P. TRNOVČANE in druge Ljubljančane bi uteg-n,1° zanimati: Se spominjate tistega starega znamenja, kapelice, ki stoji na desni strani glavne Ceste, vodeče proti trnovskemu mostu? Poročilo ve Povedati, da so jo postavili kot dragoceno umetno pod državno spomeniško varstvo. IZ DREŽNICE POD KRNOM Dne 3. februarja letos so Drcžničani z veliko žalostjo pokopali svojega župnika, ki je prejšnjo Nedeljo zjutraj nenadoma umrl. To je bil g. Anton Ce*ornja. Kljub hudi zimi se je pogreba udeležilo duhovnikov iz obeh sosednjih držav in ogromna Jožica vernikov iz vsega kobaridskega kota. Sto-ob svežem grobu so živo čutili, da bo zemlja * Pokrila ne samo njihovega duhovnega očeta, am-tudi resničnega svetnika pred Bogom in ljud mi. Rajni župnik je v življenju veliko pretrpel. red časom so ga komunisti obsodili na 12 let je-Po prestanih 6 letih so ga “pomilostili”, ker bi JUn bil sicer že v zaporu umrl. Vrnil se je v sv°io župnijo in skušal spet biti vsem vse. Četudi Je Drežnica jako zimska, si je vsaj na videz pre-CeJ popravil omajano zdravje. Tisto nedeljo zjut-*aj pa ni mogel v cerkev, kmalu mu je odpoveda- 0 srce in ni bilo več pomoči. Drežničani se prepla-Sen° sprašujejo, kje bodo dobili novega dušnega Pstirja, ki bi mogel rajnega kolikor toliko nadomestiti, ko je v deželi tako pomanjkanje duhovnikov. NAGRADNA OTROŠKA MAŠKERADA V SYDNEYU Tončka Vodopivec Slov. društvo, Sydney, ima na sporedu otroško maškerado z nagradami za soboto 16. maja 1959. Ker bo zahtevala neko mero pripfav, to že zdaj objavljamo. Vabljeni so vsi otroci. Pridejo naj v doma narejenih konstumih treh motivov: 1. slovenski narodni motivi; 2. slovenski (ali drugi) pravljični motivi; 3. klasični motivi. Slovenski narodni motivi za deklice bi bili: kmetica, perica, grabljica, planšarica, beračica itd. Za dečke: dimnikar, brusač, kosec, pastir, gozdar, lovec itd. Med slovenske narodne motive spadajo tudi narodne noše, posebno take, ki jih je bolj redko Videti: goriška, rezijska, tržaška, istrska, prekmurska itd. Slovenski pravljični motivi: desetnica, deseti brat, Martin Krpan, Kralj Matjaž, Alenčica, divji mož, povodni mož, vile, rusalke, Mlada Breda, Lepa Vida, čarovnica, vranje strašilo, jaga baba, rdeča kapica, Sneguljčica, pepelka itd. Klasični motivi bi bili: balerina, pajac, kraljica, lunica, sonček, domino, madam Pompadur itd. Je še polno drugih motivov za maškerado. Iznajdljive mamice bodo gotovo še kaj boljšega našle. Material naj bo poljuben in kar najcenejši — vse od papirja do svile. Nagrad bo pet. Prye tri za omenjene tri motive. Nagrajeni bodo tisti, ki bodo svoj motiv najbolje predstavljali. Ostali dve nagradi sta za najboljši kostum vseh udeležencev brez razlike. KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi otroci: — Dane* vam prinašajo MISLI novo pravljico, ki jo je poslala za vas vam nepoznana gospodična Katica Duh. Piše, da bo še več pravljic poslala, če se vam bo današnja dopadla. Za danes povemo o Katici samo to ,da živi v i\lanly-ju skoraj tako tiho kot — duh. Dve sestrici V DAVNIH ČASIH STA ŽIVELA mož in žena. Imela sta majhno hišico sredi tiho šumečega gozdička. Dolgčas jima je bilo, ker nista imela otrok. Nekoč sta pa dobila hčerko. Ker je bila lepa kot sončni žarek, ji je srečna mati dala ime Sončnica. Kmalu je prišla še druga hčerka, nežna kor jutranja zarja. Zato so ji dali ime Zarjika. Deklici sta rasli in se razvijali kot dve pomladni cvetki. Starša sta silno ljubila obe hčerki, deklici sta pa vračali ljubezen za ljubezen. Bili so vsi zelo srečni. Zemeljska sreča je pa opoteča, zgodilo se je, da je mati zbolela in kmalu umrla. Od žalosti za dobro ženo je zbolel tudi oče in umrl. Deklici sta ostali sami in nista vedeli, kaj početi. Nekoč sta osamljeni sedeli ob grobu očeta in matere in bridko žalovali za njima. Kar se pripodi iz gozda divja roparska tolpa, ugrabi nesrečni sestrici ter ju odpelje v sužnost. Srce se jima je trgalo, ko so ju gnali proč od groba staršev, kjer edino sta si mogli olajšati svoje gorje na svetu. Daleč je ostal šumeči gozdiček in z njim ljubi domek, na katerega ju je vezalo tisoč ljubih spominov. še bolj strašno je pa bilo to, da nista mogli ostati skupaj. Roparji so odpeljali vsako drugam. Bili sta prepričani, da se ne bosta na tem svetu nikoli več videli. Sončnico s rooparji prodali za sužnjo zelo hudobnim ljudem in je pri njih veliko trpela. Zarjika je pa prišla med ljudi, ki so jo radi imeli. Ker je bila tako lepa, ko je iz otroka dorasla v dekle, jo je zasnubil mladenič, ki je bil sicer na skrivnem razbojnik, na videz pa dober človek. Za iika Je postala njegova žena in se čutila zelo srečno. Mož je storil vse, kar je mogel, da bi svoji lep1 ženi ustregel z vsem, kar si je želela. Tako je Zar-jiko razvadil, da je postala visoka in jako prevzetna. Nič več ni bilo v njej nekdanje preprostost' in nedolžnosti. Počasi je pozabila na svojo sestro Sončnico, dasi ni nič več gnala k srcu, kaj se J1 je neki zgodilo. Nekoč se je Zarjikin mož odpravil po svetu, nekam zelo daleč. Pred odhodom je vpra šal Zarji' ko, kaj naj ji prinese za spomin, ko se vrne. “Prinesi, kar boš kje najlepšega in najdražje' ga videl.” Mož je odšel, hodil po mnogih deželah, n8' zadnje pa prišel v nekem mestu na trg, kjer so prodajali sužnje. Tam je zagledal mlado dekle, ki je bila lepa kakor gozdna vila. To je najlepš^r kar sem dozdaj videl, si je rekel. Kupil je deklico in jo pripeljal svoji ženi. Mislil je, da bo nad vse vesela, ali ni bilo tako. Zarjika je takoj videla, d* je ta sužnja lepša kot ona, pa jo je iz dna src« zasovražila. To je bila grda nevoščljivost. Ni pa v dekletu spoznala svoje sestre Sončnice, ker sta bil* še otroka, ko so ju odpeljali roparji vsako drugam. Imela jo je za pravo sužnjo in mučila, kj«r in kakor je mogla. Sončnica je kmalu spoznala, kdo je njena kruta gospodinja, pa se ji ni hotela izdati. Stregla j1 je ponižno in vdano, pa ji ni mogla nikoli ustreči' Vsako jutro ji je že na posteljo prinesla zajtrk' da Zarjiki ni bilo treba zgodaj vstajati. Toda bolj ko je bila Sončnica krotka in postrežljiva, bolj jc v srcu Zarjike raslo sovraštvo. Naredila je umazan načrt, kako se bo lepe sužnje iznebila. Neko jutro se Zarjika spravi iz postelje tako zgodaj, da Sončnica še ni vstala. Brž naredi jtrk in ga hinavsko nese sužnji na posteljo. Začudeni Sončnici se hlini z besedami: “Vidiš, zdaj naj pa bo enkrat drugače. Poprej si ti meni tolikokrat prinesla kavo na posteljo, da' nes jo pa jaz tebi prinašam. Le hitro popij.” Sončnica je bila močno začudena, nič ni mogl® reči, kavo je popila in potem hitro vstala. Ko s® je mislila obleči, jo zaboli glava, v želodcu jo zvi' ja, da je joj. Takoj ji je prišlo do zavesti, da je bil v kavi strup. Naslonila je glavo na hladno ste' klo v oknu, pod oknom je videla droben potočeki ki se je vil skozi rožno livado. Njemu je namenil0 zadnje besede: “O, moj potoček premili, nesi, nesi moje p°' zdrave tihi gomili, pod katero počivata oče in m®' ti. Morda tudi hišica še stoji, kjer sem se tako srečno' igrala z dobro sestrico v tihem gozdičku« nesi pozdrav tudi tja. Oj, potoček, ko se vrneši pozdravi tudi mojo sestrico Zarjiko, naj bo srečna tudi zanaprej, čeprav me je umorila, nič manj je z to ne ljubim...” napovedi Hruščeva. In te napovedi niso bile maj- /arjika je stala za vrati in čakala, kako bo hne. Tudi ne mislimo reči, da niso imele pomena, zaničevana sužnja umrla! Ko pa zasliši gornje be- Sovjetija hoče izvesti “sedemletko”, gospodarsko, sede iz ust umirajoče sužnje, plane v sobo in pa- industrijsko in poljedelsko, ki naj postavi sovjet- de na kolena pred Sončnico. Milo milo jo prosi od- sko ekonomijo visoko nad vse, kad zmore zahodni Puščanja. Sončnica jo skuša objeti, toda omahne in svet, posebej Amerika. Zelo verjetno je Sovjetija umrje v njenem naročju. p svojo kruto diktaturo tega tudi res zmožna. Zarjika je šele zdaj do konca spoznala, kaj se Druga značilnost kongresa je bila ta, da sta se Je zgodilo. V slepi strasti sovraštva je umorila Hruščev in Chu objemala in poljubovala. S tem lastno sestro. V silni žalosti in prepoznem kesanju naj bi bilo dokazano, da so bile vse govorice o Je tudi njej počilo srce. razkolu med Moskvo in Pekingom prazne čenče. - Hoteli so dokazati, da svetovni komunizem še ne izgublja na svoji notranji in zunanji moči. Aii so REVOLUCIJO NA KUBI in beg diktatorja uspeli? Battiste je pred tedni domala ves svobodni svet Ves navdušen pozdravil. Zelo so upali, da bo novi roož, Pidel Castro, voditelj revolucije, uvedel zdra- >i (♦{ Vo demokracijo, po mnenju mnogih, prav krščan- £: OPOZORILO! >; sko. Vendar so se pojavili dvomi, ko je še po za- ;*! £ ključeni revoluciji teklo toliko krvi — V znamenju $ Vsi prispevki, dopisi in objave za na->; Maščevanja nad pristaši Battiste. Nastalo je vpra- slednjo številko morajo biti v urednikovh ro-j^ sanje, če ni bila revolucija vsaj toliko komunis- jjj kah najkasneje 15. dne prejšnjega meseca.:*: tično maslo kot želja Kubancev, da bi prišlo do To velja za vse mesece v letu. )♦{ demokracije. Komunisti se zelo hvalijo, da so us- }♦{ MISLI v sedanji obliki dajo tiskarni do->: Peli in da mora Castro igrati na njihove strune. sti več dela, zato potrebuje tudi dosti večj»j Podoba je, da se jih zaenkrat še dobro otepa, £: časa, da je list pripravljen za pošto. Še en-J: Mnogi njegovi pristaši pa gledajo V bodočnost pre- !♦! krat: urednik mora zaključiti svoje delo že>; CeJ zaskrbljeno. j*; sredi meseca, zato pohitite s svojimi prispev->i ki vsak mesec! V ARGENTINI se tudi še vedno od časa do ............................)....................... časa pojavi nevarnost za obstanek demokracije. ........................................ Peronisti med delavstvom so močni želeli bi si na- IZ MATIČNIH KNJIG V SYDNEYU zaJ Perona in njegovo močno roko . Koliko so Peronisti pomešani s komunisti, je pa spet stvar Poroke ^gibanja. Komunistom seveda ni za Perona, njim Je samo za zmešnjavo. Delavske unije skušajo de- y cerkvi St. Francis, Paddington, sta se poro- Mokratični vladi nagajati s stavkami v tovarnah, v gjia januarja Alojzij Dvoršak, s Košakov pri Prometuitd. Nedavno je dobil svet vtis, da je po- Mariboru, in Marija Vella, Maltežanka. l°žaj rešilo zgolj vojaštvo, ki ni za Perona. Tako jgtotam 7. febr. Slavko Ludvik iz Knežaka in predsednik Frondizi vendar mogel iti z ZDA, Ivanka gajnj tudi od tam. Nevesta je le dober te- kJer je bil povsod deležen sijajnih sprejemov. Med (]en poprej priš]a k ženinu čez morje. °bema državama se pripravlja ne smo dolgo za- istotam tudi 7. febr. Janez Kern iz Smlednika želeno politično zbližanje, ampak tudi gospodarsko -n Albina Rojc jz Trnovega pri Ilirski Bistrici, ^delovanje. Trenutno je Argentina spet mirna, y igti cerkvj J4, febr. Evgen Brajdot iz Moše le draginja jo davi iz dneva v dan. pri Gorici in Ada Prinčič iz Medane v Slov. Pri- morju. Vsem srečnim parom kar najbolj iskrene čestitke ! Krsti Karlo Purič in Jelica, r. Ferfolja, sta poslala h krstu svojo prvorojenko in ji dala ime Vilma Ana. Krst je bil 24. jan. v Paddingtonu. Za botra sta bila Virgilj Ferfolja in Ivana Gržina. PERZIJA je bila na tem, da zapade moskovskemu vplivu, če ne še kaj hujšega. Tozadevni razgovori med Moskvo in Teheranom so se pa razili in Perzija se je nagnila še bolj na desno •— Pr°ti zahodu. Hruščev je hud in meče krivdo zlasti na Washington. Perzijskega šaha je posvaril, naj pomisli — na posledice... KONGRES KOMUNISTOV v Moskvi je zelo na široko odpiral usta, to se pravi: kongres je bil ^Jikita Hruščev. Drugi so po večini samo kimali, Nekateri pa tudi govorili. Ponavljali so besede in V družini Jožeta in Marije Konda v Rose Bay je Mitko dobil sestrico, ki so ji pri krstu dali ime Jožica. Bog jo živi! Iz Slovenske vy Duhovniške Pisarne PRED VELIKO NOČJO Velika noč, dan Kristusovega Vstajenja, pride svako leto na nedeljo. Ta nedelja pa ni vsako leto ista. Velika noč je včasih že v marcu, včasih pa pozno v aprilu. Zakaj tako? Nedeljo velike noči določi prva pomladanska polna luna. Polna luna pride vsakih 28 dni. Prva pomladna je včasih hitro po 21. marcu, na primer letos 24. marca, zato je velika noč takoj naslednjo nedeljo. Kadar pa pride polna luna na dan 20. marca, je to še ena zimskih polnih lun, na prvo pomladno je treba čakati še celih 28 dni. V tem' primeru se velika noč praznuje pozno v aprilu. Ko je določeno — na podlagi luninih sprememb •— kdaj je velika noč, so določena že tudi razna druga praznovanja v cerkvenem letu. Lahko je izračunati, kako dolg je “predpust” in kdaj se začne 40danski post. Poglavitni mejnik med božično in velikonočno dobo cerkvenega leta je pepelnica. Pade vedno na sredo — 40 dni pred veliko nočjo. Zakaj pa ne 40 dni? Nedelje v postnem času so izvzete od posta — in teh je šest. Torej res ostane kar točno 40dni med pepelnico in veliko nočjo. Prve štiri nedelje v času 40danskega posta imajo zgolj številke: prva postna, druga postna... Peta je “tiha” nedelja, šesta “cvetna”, za njo pride “veliki teden”. Zdaj bolj in bolj uvajajo naziv: SVETI TEDEN. V “svetem tednu” tik pred veliko nočjo se že nekaj let zlasti zadnje tri dni vršijo po cerkvah na novo uvedena starodavna opravila, ki so jih nekaj stoletij opuščali. Kdor bi želel spremljati Cerkev in njena opravila tiste dni, naj piše na MISLI po knjižico, ki ima v našem jeziku vse pojasnilo in molitve: VELIKI TEDEN. Stane s poštnino vred 6 šilingov. S Y D N E Y ! 1. Vse postne nedelje ob 4. uri popoldne križev pot v St. Francis cerkvi, Paddington. Lepo vabljeni. 2. Na veliki petek pop. ob 3. uri križev pot v St. Patrick cerkvi, kjer je navadno slovensk; maša* Potem spovedovanje. 3. Na veliko soboto ob 3. uri v isti cerkvi slovenska pridiga in potem spovedovanje. 4. Na velikonočno nedeljo istotam slovenska služba božja ob 10:30 kakor po navadi, pred mašo spovedovanje. ffOLLONGONG! Ta mesec pade vaša (peta v mesecu) nedelja ravno na veliko noč! Slovenska služba božja v katedrali ob 5. popoldne, pred mašo spovedovanje. NEW CASTLE — HAMILTON G. dr. Mikula ima na programu, da vas v tem mesecu obišče in boste imeli službo božjo kot je že uvedeno. Bo sporočil podrobnosti pismeno. Verjetno bo to cvetna nedelja. W A G G A W A G G A Tudi k vam bo skušal priti g. dr. Mikula v tem mesecu. Bo sporočil s pismenimi obvestili. Odločil se bo najbrž za tiho nedeljo. BRISBANE Pri vas je pa velikonočni obisk slovenskega duhovnika že tako uveljavljen, da skoraj ni treba posebej napovedovati. Torej, če Bog da srečo: Na svidenje sredi “svetega tedna”, verjetno na veliki četrtek. ZA VELIKONOČNO SPOVED JE ČAS OD PEPELNICE DO NEDELJE SVETE TROJICE, Ki JE TEDEN DNI PO BINKOŠTIH. Službe božje za Hrvate če bi v Sydneyu in okolici kdo naših ne imel priložnosti, da se posluži za spoved obiska slovenskega duhovnika, naj navedemo še nekaj primerov iz programa Hrvatov. Vsak naš človek lahko opravi sv. spoved tudi pri hrvatskem duhovniku: Fairfield: Vsako prvo nedeljo v mesecu sv. maša ob pol dvanajstih; poprej spovedovanje; Mt. Druitt: Vsako tretjo nedeljo v mesecu sv. maša ob devetih, poprej spovedovanje; Warrawong-Cringila: Vsako tretjo nedeljo 'f mesecu sv. maša ob šestih zvečer; poprej spovedovanje. MOLITVENIKI Večno življenje” imamo v zalogi v dvojn' opremi: v platno vezano stane 1-0-0, v usnje vezano 1-6-0. Lahko takoj postrežemo. "NA BOŽJI DLANI’’ Pavla Miladinovič 1AK JE NASLOV HOMANU izpod peresa od-ičnega pisatelja dr. Stanka Kocipra. Delo je pre-Zeto z duhom krščanskega človekoljubja, obenem Sinljiva izpoved goloboke domovinske ljubezni, isatelj je to delo napisal z najčistejšimi čustvi ’n se znal dotakniti najbolj skritih kotičkov v du-®vnosti kmečkega človeka. Bralca zlasti presune P'sateljevo poznanje domačinov Slovenskih goric. n njegova ljubezen do njih. Prav lepoto Slovenskih goric nam Kociper s svojim gibkim peresom, občutljivim za vse, kar je ePo, naslika tako močno in sveže, da 'diši kot sve-Ze poslikano platno. Dokaz, kako globoko so se mu tisti kraji vtisnili v dušo. Opisuje nam življenje Goričancev v tistih ča-ko so v sanjavost Slovenskih goric planili Hit-e^janci s svojimi smrtonosnimi tanki in letali. Go-''čanci, navajeni živeti v božjem miru, se popolnoma zmedejo, saj ne morejo doumeti, zakaj naj 1 v svojem malem svetu, ponižnem in skromnem, nanadoma postali cilj smrtnega sovraštva. Obsežnosti tragedije, ki jo je vojna zanesla mednje, ne m°rejo zajeti mirno in hladnokrvno, zgolj razum-sk°- čutijo, da jih neka strašna sila, proti kateri nimajo moči, trga s koreninami vred z rodne zem- f & LOJ 2T OQ > I lje. Izbruhi njihove ljubezni do zemlje in navezanosti nanjo so tako pretresljivo opisani, da sem morala branje nekajkrat odložiti. Opisovanju nemških surovosti do naših ljudi in poživinjenosti paznikov v koncentracijskih taboriščih se pisatelj ne more ogniti, vendar jih ne opisuje tako živo kot lepoto slovenske pokrajine in tovarištvo, ki je vezalo Goričance med seboj. Zdi se mi, da je pisatelj v delo vlil željo, da bi podal sliko idealnih ljudi — in jih pomagal ustvariti — ljudi, ki bi v lepem in čistem svetu živeli drug za drugega, si s potrpljenjem med seboj pomagali, dosegli tisto stopnjo sozvočja, ki naj živi med ljudmi v svetu krščanskega idealizma. “Na božji dlani” je prvi del Kociprovega romana “In svet se vrti naprej”. Upati je, da ne bomo predolgo čakali na nadaljnje dele romana. Saj z njimi pisatelj trka na zakrknjena srca, ki človekoljubnosti in domovinske ljubezni ne poznajo. NADALJNI DAROVI V TISKOVNI SKLAD £ 2-0-0: Karel Bezjak; £ 1-10-0: Justina Mrak; £ 1-0-0: Nada Mršnik, Neimenovana, Dr. E. Miglič, Alojz Hrast, Slovenski tercet, Vinko šti-bilj, Slov. društvo St. Albana, Anton Brne, Marija Kokot, Jože Sok, Slavko Tomšič, Anton Štukelj, Alojz Schifler, Jože Mazora, Stanko Samsa, Jože Cej, Ciril Škofič; Šil. 10: Štefka Ujčič, Marija Habeschuss, Jože Brodnik, Jože Kavas, Peter Slana, Jože Janežič, John Jerenko, Karl Kreuch, Franc Komar, dr. Pavličič, Jože Tomažič, Pavle Cestnik, Cicil Skala, Ludvik Šmuc, Julija Mrčun, Milan Kunc, Fr. Kovačič, Boris Vitez, F. Terlikar, Drago Grlj, Lojze Rebec, Avgus Grgič, St. Horvat, Janez Škraba, Katica Duh. Jože Pliberšek, Evgen Brajdot, Marija Samsa, Marta Jakša, Štefan Hozjan, Franc Da- * nev, St. Pavletič, Edvard Žvab, Pavel Hvalica, Ivan Bogataj, Anton Konda, Feliks Kovačič. Prisrčna hvala in Bog povrni vtem dotedanjim in nadaljnjim velikodušnim darovalcem. POSTOJ — POGLEJ — PREBERI ČE JE KDO, ki prejema MISLI, pa nima namena lista plačati in ostati naročnik (naročnica) za to leto, naj nam VRNE vsaj prvo (božično) številko, če je še nepoškodovana. Vsi NOVI naročniki, ki se pridno javljajo, želijo imeti ves letnik, pa nam je januarska številka že skoraj pošla. Lepo prosimo in se že kar tu zahvaljujemo. — Uprava. v ti IIOnnMn IARDI KO izseljenska romanca UOUUllU JADULlVU S TRAGIČNIM KONCEM Spisal Jože Maček I. MIIZLO ZIMSKO JUTItO je pozdravilo Janeza, ko je skočil iz postelje v hotelu na Mt. Buffalo v Victoriji. V vsem poslopju je vladal še jutranji mir, ko je Janez stal že na pragu in pretegoval mišičaste ude. Močne prste si je zaril v lase in prsi so se mu bočile v ostrem jutranjem zraku. Oči so se mu zaiskrile, ko so objele z ivjem pokrite evkalipte in razno avstralsko grmičevje pod njimi. Na uho mu je vabljivo udarjalo cingljanje drobnega studenčka, ki je žuborel dober lučaj od hotela in je voda padala iz umetnega žleba v okovano korito. Pesem iz daljnih krajev... “Prav kakor doma na Gorenjskem”, je pomislil Janez. Da bi pregnal senco domotožja, se je med potjo do studenca vdal fantovski prešernosti in je prav po gorenjsko zavriskal. Mogočno je odmeval njegov juhuhu po avstralskem višavju in privabil k oknu marsikatero radovedno glavo, ki bi drugače ostala še med blazinami. Janez se ni zmenil za zvedave poglede, samozavestno se je umival in prhal predse ob kristalnem studenčku. Bil je sin gorenjskih gora in z vsem srcem je ljubil goro. Ni hotel prepuščati lepote gorskega sveta zgolj nekaterim izbrancem, če se je le mogel odtrgati od službe, je skočil na Mt. Buffalo, pa naj je bilo poletje ali zima. Vselej je preplezal nevarno steno, čeprav večinoma sam. To je kmalu opravil, potem se je smučal, če je bilo pozimi in goden sneg. To jutro prav tako. Že slišimo, kako rezko hrešče njegove nakovanke po poti proti umetnemu jezeru. Preko rame ima zvito vrv in za vsak primer mu nekaj klinov zvoni za pasom, zakaj preveč noče tvegati v prezahtevnih stenah, posebno, ko je sam samcat. Tu pa tam se mu vsuje nagajivo ivje na glavo, pa ga ne moti. Še dobro se mu zdi, tako domače se počuti. Kakor da je ves svet samo njegov, tako mu je pri srcu. Objel bi vso zimsko pokrajino in si jo pritisnil na krepke prsi. Kar mu udari na uho šibek ženski glas iz goščavja. Prisluhne. Ali je pomota? Ne, v resnici nekaj ženskega kliče na pomoč. Kdo bi mogel biti v tej samoti, razmišlja Janez in nagonsko hiti po stezi za glasom proti umetnemu jezeru. Da, tam se je zgodila nesreča. Samo glava in roki sta gledali dekletu iz vode med ledenimi ploščami. Toliko, da je mogla klicati na pomoč. Janez si pripaše vrv, drug konec vrže okoli bližnjega drevesa in se spusti k ponesrečenki. Z levico drži za vrv, z desnico dvigne žrtev iz mrzle vode. Kot gams v planinah se oprijemlje polžke, ilovice in kmalu doseže varno mesto, šele zdaj jo spozna. “Karen!” Bila je hčerka avstralskega farmerja prav v bližini Janezovega službovanja. V hotelu je ni bil zapazil, še sanjalo se mu ni, da je v bližini. Sicer jo je pa komaj poznal, Toliko, da jo je videl vsako nedeljo pri maši. Če je naneslo, sta se kdaj tudi pozdravila. Zdaj mu je nenadoma tako čudno padla v roke. Pa ni bilo časa razmišljati. Obleka na dekletu je začela ledeneti. Kakor trepetlika je drhtela Karen in govoriti ni mogla. Nič drugega ni kazalo, Janez jo je zavil v svojo vetrovko in jo kot dete odnesel v hotel. Ko si je dekle na toplem opomoglo, je Janez zvedel, kako se je bila pripetila nesreča. Prejšnji večer je bila Karen pri jezeru in videla, da mu pokriva površino tenak led. Prijelo jo je, da bi se drsala. Spoznala pa je, da led še ni dovolj močan, zato je odložila poskus na jutro. Menda je mislila, da bo jako romantično, če se v zgodnjem jutru čisto sama spusti na led. In je res tako napravila, toda uračunala se je. Na ilovici ji je spodrsnilo, telebnila je na ledeno gladino in s svojo težo prebila led. V hipu je bila v vodi med ledenimi ploščami. liešilne bilke ni našla, morala je klicati na pomoč. K sreči je bil Janez tedaj že blizu.. . Karen je imela dovolj Mt. Buffala za ta dan, zato je želela čim prej nazaj domov. Da bi sama vozila svoj avto, se ni počutila dovolj pri sebi, zato ji je Janez ponudil, da jo odpelje. Pustila sta njen avto v hotelu, dobro zavito v spalno vrečo je Janez položil Karen v svoj avto in sta se odpeljala. Spretno je Janez pobiral ovinke po pobočju., hriba in že v zgodnjem dopoldnevu sta zavila na dvorišče Kareninega doma. Janez si je mislil: Zajček mi je danes preskočil pot. Nisem se smučal, nisem plezal, pa ko sem sosedi življenje rešil, je le tudi nekaj. Celo dekletov oče, bogat farmer in nezaupljiv do novih naseljencev, je bi takega mnenja. Ko je zvedel za ves dogodek, je stisnil Janezu roko in dejal: “Sosed, če bi vas ne imeli, bi bili danes ob svojo edinko. Hvala vam, rešili ste ji življenje. Tega vam ne bomo pozabili.” IL Dekletov avto je torej ostal v hotelu na Mt. uffalu. Oče je hotel takoj poslati ponj, toda Ka-retl jc zaprosila: Oče, dovoli, da grem sama ponj in vzamem aneza s seboj, kadar bo imel kaj prostega časa. a*o mu izkažemo vsaj troho hvaležnosti.” Hčerina želja je bila očetu ukaz. Poslala je anezu besedo, da pojdeta naslednjo nedeljo. Tja Se bosta vozila v Janezovem avtu, nazaj vsak v ®v°jern. Janez je bil zadovoljen, celo prav všeč mu bilo. Brez pomisleka je obljubil. Saj je bila Ka-j'e*1 Postavno dekle, čedna za oko in srce, le ne-, lk° preveč se je zavedala, čigava je. Družbe ni ala, najrajši se je sama podila z avtom po ce-in se je jezila na tiste, ki prepočasi vozijo. Tisto nedeljo sta se torej po dogovoru odpel-a' Janez je bil zmeren vozač in mu živci niso Pustili, če je bil pred njim na cesti kak izreden g°c5*stlež. Toliko laže je poslušal duhovitosti, ki žuborele iz ust prijetne spremljevalke, bil Janez”, se je pošalila Karen, “če bi ne j? J"e strupene slane in ivja, bi naju danes ne aJale cvetoče akacije”. Vso pot je opazovala prosto naravo in na-vlJala duhovite opazke. Pripovedovala je, da a doma lastno drevesnico, in razlagala, kako ji Pevajo nasadi. Dopovedovala je Janezu, da je Je gojiti domače grmičje in drevje kot iz tujine 2enok Je bolj odporno proti vročini in sploh bolj trajno. Zato imajo doma okoli hiše le lj _alsk,o zelenje, je tudi lepše za ta kontinent, r Je pač svet tako ustvarjen. Naglo beže obcestna drevesa ob avtu, vozilo p ravno cesto in se spušča v naročje gora. w na toplota v zaprtem avtu je še po svoje di w01no^a k zbližanju med obema potnikoma. Tu-aren ni čutila nejevolje nad počasno vožnjo. hrib<^eSta se vzPel& *n avto Je nastopil pot v n • Kot baldahin visoka praprot se je nagibala ... vozilo in kot sveče strumni evkapliti so stra- 2lli ob straneh. Bister potoček pozvanja v skrivno- cah° °^°^co> drobne ptičke se pozibavajo na vejiti« ,^°mačega grmičja. Drobe in žvrgole pesem v Po2(i rav ranemu jutru in potnikoma. Umaknile so Se k:i 1*8 snegu v višavju, a goram se ne odpovedo. d0j. je paradiž za ptičke, le poglej, Janez- V ]Sa„'riab jih je mnogo manj, miru jim tam manj- r&jši ,v, Da, Karen, v gorah še ni civilizacije. Ali naj r8čem: vandalizma?” Oba sta se pomenljivo nasmehnila. jev njima je zrasel hotel. Bila sta 5000 čevl-„ nad morjem. Izstopila sta, pustila avto in se °tila proti snežišču. Janezu je prijetno pri srcu. ^ Danes je najin dan, Karen, vse bova nado-lla> kar nama je zadnjič ušlo. Naužila se bo- va planinske lepote.” “Ali se znaš smučati, Janez?” “Vprašaj ribo, če zna plavati”, se ji je pomenljivo nasmehnil. “Boš naučil tudi mene?” Kaj lepšega bi ga bila mogla vprašati Karen v tem izvoljenem trenutku? Snežišče je nudilo sijajen smuk. Trda snežena podlaga je bila pokrita s pršem. Janez se spusti po pobočju in izvaja slalome v brezhibni pozi. Pokazal je dekletu, kaj zna. Ko se je vrnil vesel in razigran, je povabil Karen, naj poskusi, kako se bo počutila na dilcah. “Kako se je treba držati?” “Telo ti mora biti v taki drži, poglej. Palice držiš takole, če se nesreča zgodi, ne bo nobene poškodbe. Noge in smuči pa obvladaš takole...” Potem se je Karen lotila dejanskih poskusov. Kako ji je šlo? Dovolj bo, če zapišem: Vsak začetek je težak... Ko se je utrudila, je Janez zaključil: “Za začetek kar dobro. Drugič nadaljevanje. Če boš zmerom tako poslušna učenka, boš nekoč slavna smučarka.” Sonce se je stisnilo za evkalipte, ko sta zapustila snežišče. V hotelu sta se preoblekla in okrepčala za toliko, da “se pika odere”, si je mislil Janez in obžaloval, da tega ni znal po angleško povedati. Kako bi bilo šele potem domače ob avstralskem dekletu. .. Zasedeta vsak svoj avto. “Vodil bom jaz”, 'je Janez odločil, “sicer boš spet drvela vsa divja in obtičala v breznu...” “Vem, kaj ti je v mislih. Danes bi ne hotel bi- nega povabila, vendar ni dolgo ostal. ti več za Samaritana, zato bom res kar ubogala.” “Kakor se vzame”, je rekel Janez in sam ni prav vedel, kako bi “vzel”. Srečno sta dospela domov in Janez je ostal pri njih na večerji. Prav nič se ni branil prijaz- “Na svidenje za weekend, Janez!” mu je rekla Karen v slovo. “Da, tedaj ste spet naš”, je oče potrdil. Janez je z veseljem obljubil. (Konec pride) NAD 40 MILIJONOV OGLEDNIKOV TAKO OGROMNO ŠTEVILO OBISKOVALCEV si je ogledalo lani svetovno razstavo v Bruslju, Belgija. To je gotovo nekaj rekordnega. Ob zaključku razstave so skušali razni ocenjevalci širom po svetu uganiti, kakšen je končni pomen te rasta-ve. Tudi nas to vprašanje zanima. Bred seboj imamo oceno, ki jo je prinesel mesečnik “Christiani Democratic Review” v Londonu. Iz nje posnemamo nekaj zaključkov za naš list MISLI. Že lani smo poudarili, da z-azstava vsaj v načelu ni imela trgovskih namenov, ampak je imela geslo: ZA BOLJŠI IN BOLJ ČLOVEČANSKI SVET! K sodelovanju na razstavi so bile povabljene — belgijska vlada je vabila — vse države sveta brez ozira na to, če so demokracije ali diktature. Odzvale so se tudi komunistične vlade, prav tako se je odzval Vatikan. Zato je bila razstava nad vse pestra in mnogolična. Razstava ni nudila samo tisoč in tisoč predmetov po raznih prostorih za oko in očudovanje. Vrii-le so se tudi konference, mednarodna zborovanja, gledališke igre, nastopali so pevski zbori, številni orkestri, narodni plesi, razstave svetovne moderne umetnosti in tako dalje. Pri vsem tem je šlo za to, da bi se narodi med seboj od blizu spoznali in navezali bolj tesno medsebojno sodelovanje. Ni dvoma, da je v tem smislu razstava v lepi meri dosegla svoj cilj. Na drugi strani je pa ostala v svobodnem svetu precejšnja zaskrbljenost, če ni razstava odprla komunističnim državam preveč na široko možnost, da so iz Bruslja pognale v svet kar najbolj spretno propagando, kakor pač komunisti znajo. Res so pokazali velike reči, da so ogledniki strmeli in občudovali tehnični napredek v Sovjetiji, toda maloko je pomislil na tisto, kar so komunisti — skrili. Celo priznani ocenjevalci razstave in resni poročevalci so pozabili, da razstava ni imela trgovskih namenov, ampak človečanske. Ob gledanju čudovitih reči izza železne zavese jim ni prišlo do zavesti, da razstavljene reči spretno prikrivajo resnico o tem, kakšno je vsakdanje življenje v komunističnih deželah v dejanju. Malokdo se je vprašal: Kaj pa ta ogrpmni tehnični napredek v komunističnih deželah pomeni za boljše življenje preprostega človeka? Ali niso to le neka* ke piramide starodavnega Egipta, ki z vsem svojim veličastvom še danes dokazujejo, koliko je bilo v tedanjem Egiptu — suženjstva? V takih okolišči' nah so komunisti prav lahko sprevrgli ves prvotni namen razstave. Kramarili so, trgovali so, prodajali so i— vsaj propagando, če drugega ne. In so prepričani, da se jim je razstava bogato izplačala. .. Na razstavi je delovalo mednarodno razsodišč«) ki je delilo medalje. Večina sodnikov je bilo iz za-hodnih svobodnih držav, pa so medalje delili — ču' dovita velikodušnost! — najrajši komunistom! Naj' lepšo medaljo so prisodili češkoslovaškim staliniS' tom, ki so baje s svojim šotorom najbolje poka* zali, kaj je pravi humanizem ali človečanstvO' Razsodišče ni pomislilo, da je bila to le namišlj«' na slika človečanstva za železno zaveso, kjer ga v resnici kar nič ni. Res človek ni mogel pričakovati, da bi bila kake nagrade leležna vatikanska sek' cija na razstavi, toda bilo je še dosti drugih, W so vse bolje kazale idejo človečanstva kot komU' nisti. Toda sodniki so se pač dali komunistični!*! kramarjem— prodati. Češki komunisti sami so bil’ začudeni, da so dobili prvo nagrado. Med njimi s° se našli taki, ki so izrazili upanje, da bo na fies-kem nekoč res tako, kot je kazal njihov oddelek na razstavi v Bruslju... ZA TISTE, KI BEREJO “ŽAR” Ko je “ŽAR” letos drugič izšel, mu je po^' pisani poslal spodaj objavljeno pismo, ki ga P® “ŽAR” v svoji tretji številki ni natisnil. Zato naJ mu bo dan prostorček v “MISLIH”. POSLANO — DRUGIČ Gospod urednik “ŽAli-a”: — Nekoliko nejunaško ste že ob prvem odgoVO' ru na moje “Poslano” zaključili razpravljanje 0 predmetu. Saj ne gre za liberalce in klerikalce’ gre za točno in pošteno poročanje v listu. Zat0 poskuašm še z enim Poslanim. (Konec na ovitku) legenda o deklici, ki je prerada plesala Ksaver Meško (Konec) j ,cELO STARI IN SICER ZELO ZASPANI in M muc se je postavil na zadnji nogi in plesal e“ lonci, burklami, metlami in škafi kakor naj-srežnejši mlad ženin. in ^°J'’ j°J> B°g pomagaj!” je zdihovala deklica Se obupana prijemala za glavo. “Ali sanjam ali resnica ?” ka ^an'*a Je ^ez vežo *n m‘mo gospodinje, ki je r r°ke od sebe molela in bila od napora vsa aela v lica. Zbežati je hotela iz začarane hiše. jjj r j' Pri vratih priplešeta naproti gospodar in Pec. Ne (ja j,; rekel kateri besedico ali se kako y en,l zanjo, zaplešeta mimo nje v vežo in v ve-'»»okrog, da je bilo, kakor bi se gospodar, gos-lnJ-a in hlapec v divjem teku podili in lovili, a bi mogli dohiteti. , Jaz nesrečnica, kaj sem storila-” je jokala n»' zdaj vem: tista tujca sta mi rekla, si kaj želim, kadar pridem domov, pa se mi spolnilo. In se mi je moja nespametna želja s spolnila! O jaz uboga!” V resnici se je razjezila v mislih na tuja mo-^ako sta mi ta vagabunda poplačala mojo dobil« m°Je sladkorčke in piškote. Naj ju le do- Kaj pa bo, če naju dobiš?” je prijazno, milo m*a^ tujec, ki je prav tedaj stopil na •»ec ^6^ica se Je bolj zmedla, ko ji je nežna-d»r ^Pričakovalo razodel njene misli. Ven- vedaje prav buda *n je kar naravnost po- |jr Pošteno bi vaju oštela. Ali je to za mojo do-za sladkorčke in sladko pecivo? Vidva —” Rlas ^a*ra^un kajne?” je spet z usmiljenim Sles°m izgovoril njeno misel tujec. “Glej, za tvoj Rnu *°> deklica. A da se ne boš več jezila, naj 6hai? Plesati.” g0 ^ar namah so se ustavili vsi trije, gospodar, *avl d*nja ‘n hlapec. Tudi v kuhinji je v trenutku adala popolna tišina. pt;. *n kakor ne bi o minulem nenavadnem in ne-nein dogodku prav nič vedeli, so mirno in pri-0 8Prejeli popotna moža. Povs ^ s°k° sedita — °®e> P°jdi ti z njima”, je prj e,n vsakdanje govorila gospodinja. “Jaz takoj ravitn kaj toplega.” Pov ^*e^*ca je bila ves večer zmedena in nekako je j**111 *2Sfubljena. Tujcev se je ogibala. Sicer pa Vj]a . a dovolj opravkov pri živini. Ko je opravam 'n 'S° večerjat, sta bila popotnika že v '• Da sta silno utruiena. sta tožila, ko iima je gospodinja prinesla večerjo, in bi1 rada šla brž počivat. Gospodar in gospodinja sta jima pokazala sobico, želeli so si lahko noč in gosta sta legla. Bila pa je ta sobica tik kamrice, kjer je spala deklica. Samo stena iz desk ju je ločila. Deklica ni mogla zaspati, tako je bila razburjena od dogodkov tega večera. In venomer jo je razburjala misel: Kdo le sta ta tuja moža?” Kar je zaslišala skozi steno glas starejšega: “Gospod, pa bo ta deklica prišla k nam v nebesa?” “Kako, ko pa vedno pleše!” “Saj tudi moli. In tudi sicer ni napačna.” “Že, že. A s plesom vse drugo pokvari.” “Pa vendar, Gospod. Imej usmiljenje z njo. Glej, dobra nama je bila. Pot nama je pokazala, sladkorčke in pecivo nama je dala, ko ji je bilo to vendar tako pri srcu kot drag spomin.” ( “Ker prosiš ti. zanjo, Peter, naj bo! A plesa se bo morala odvaditi”. “O Marija!” se je prestrašila deklica, “sam Gospod in apostol Peter sta. Zato ta čudež s plesom”. Pa se je po prvem začudenju ojunačila, potrkala z roko na steno in dejala: “O ljubi Gospod Jezus, saj ne bom več plesala, samo v nebesa me vzemi!” “Pa te bom, dete,” je zaslišala mili in usmiljeni glas mlajšega in sladko ji je postalo pri srcu, da bi od veselja zajokala. “A zdaj zaspi, jutri te čaka delo.” Da sama ni vedela kdaj, je deklica zaspala. Ko se je drugi dan zbudila, popotnikov ni bi- lo več v hiši. Navsezgodaj sta se bila poslovila od gospodarja in gospodinje, češ da za hlada laže hodita, in sta odšla. Deklica ni nikomur povedala, kdo sta bila tujca. Bila pa je od tega dne vsa spremenjena. Ni hodila več na plese, pač pa več v cerkev. In če so prišle kdaj skušnjave ter jo vabile na ples, je šla v svojo spalnico, potrkala na steno, kakor bi Gospod in Peter še ležala v drugi sobici, in zaprosila: “Ljubi Gospod Jezus, ne bom več plesala, samo v nebesa me vzemi.” In postalo ji je' lahko in sladko pri srcu, kakor bi spet slišala skozi steno glas Gospodov: “Pa te bom, dete, pa te bom.” “ŽIVE KLIČEM” Spis pod tem naslovom v decemberski številki MISLI je izpod peresa slovenskega pisatelja Josipa Stritarja. Objavil ga je v svojem (Dunajskem) ZVONU v priznanje svojemu prijatelju, tudi pisatelju, Levstiku. Mi smo objavili samo uvodne besede. Takoj naslednji stavek v spisu se glasi: To i« ti»5 Fran T.nvstilrt UGANKE REŠENE 1. Črke manjkajo Mati Ivan Sila Luna Ihta Brat Enak Roka Etna Mula 2. Kitica ZVONIMIR HRIBAR 3. Računska (poslala Ivanka Študent) Zadnji otrok je dobil jabolko s koškom vred, torej je eno ostalo v košku. Stoprocentno je vse tri rešila Fanica Lasič v Vic. Dobi nagrado. Bolj ali manj posrečene rešitve so poslali še: Jože Kristan, Danila Bole, Angela Židan, Mirko Vesel, Jaka Natič, Milica Ribič, Velimir Petek. NOVE UGANKE 1. Slovenščina Mož je včasih vihal nos, ko mu je žena postavila jed na mizo. Ona si ni gnala k srcu, vselej mu je rekla iste besede — 12 jih je bilo — pa sta bila zgovorjena. Otroci so znali slovensko govoriti, brati ali celo pisati jih starša nista učila. Nekoč je odšla mati z doma in je morala očetu pripraviti večerjo starejša hči. Ker je tudi ona odšla, preden se je oče vrnil, mu je pustila listek z besedami:' “Chachesh yast yaprow chipanachish pacoo karchish” Zapisala je torej materine besede — po svoje. Katere so? 2. Na videz težko vprašanje / Kje so že danes tiskane vse besede, ki jih boste videli in brali v MISLIH za mesec april? 3. Besedna skrivalnica SLONOKOSTENA, to je dolga beseda. V njej je skrita cela dolga vrsta krajših besed, ki so vse slovenske. Jurij jih je izkopal iz nje nič manj ko 50! Včasih je črke preskočil, na primer za beSedo “nos”. Drugič jih je premetal ali pa tudi “ritenski” bral. Na primer za besedo “kol”. Včasih je zloge zamenjal, na primer za besedo “enakost”. Zdaj imamo torej že tri. če se potrudiš, jih lahko dobiš vsaj 35. Napiši jih in pošlji, tako postaneš kandidat za nagrado. “ŽAR” (Dalje s str. 24.) Prav veseli me, da ste v svojem odgovor11 navedli besede nadškofa dr. Mannixa doslovn«-Zdaj vsak sam lahko vidi veliko razliko med nje' govimi resničnimi besedami in onimi, ki mu je pripisal v svojem članku g. M.A. škoda, da J”' ste tega napravili že takrat, ko ste sporni člaii^ uvrščali v svoj list. Veseli me, da “se ne spuščate v razglablja11' je, ali... je (nadškof Mannix) hotel... napr»vlt volilno propagando za D.L.P.” škoda, da niste B*’ pravili tega sklepa pred objavo članka, ki je trdi« da je nadškof proglasil: D.L.P. je “za vse katol'; čane edino zveličavna stranka.” (Le zakaj ne tud' za vse protestante, saj je dr. Mannix omenil te isti sapi s katoličani, kot vidimo v njegovi iMa' vi?) Veseli me, da ste navedli besede dr. Romble'3 v Sydneyu. Pravilno je povedal, da nadškof ^an nix ni agitiral za D.L.P. “z vsem poudarkom sv°’ jega cerkvenega dostojanstva”, kot je trdil sporl,i članek, ampak je le izrazil svoje osebne pogled na volitve. Dr. Rumble je povedal to zato, ker s> tudi v Sydneyu nekateri napačno razumeli nadšk0' fov proglas, pa preden so poročali kaj takega ^ pozneje ŽAR, so vprašali za pojasnilo dr. Run1*1’ le-a. Škoda, da ste Vi poiskali to pojasnilo šeJ! potem, ko je bil članek g. M..A že v javnosti 1,1 moje “Poslano” v Vašem uredništvu. Veseli me, da ste navedli tudi besede poW°J nega nadškofa Simondsa, ki je v svoji božični P°’fi slanici v zelo izbranih diplomatičnih besedah P0*-vedal, da se ni strinjal z izrabljanjem kardinal ^ vega imena za volilni kapital od strani A.L.P., ^ je tako bila Cerkev brez svoje krivde “potegnjel,,l v ostro politično prerekanje”. Videti je sicer, ste Vi Simondsove besede, povite v diplomat^11' jezik, nekoliko napačno tolmačili, pa to ni hudo. “MISLI” so res kritizirale videmskega nad^ fa, kakor pravite. Posnele so poročilo po virihi jih nihče ni ovrgel. Niso pa pripisale onemu f škofu besed ali dejanj, ki jih v resnici ni bilo- Priznam, da ste se v svojem odgovoru po *',c i ji časnikarski spretnosti zelo potrudili, da bi ?Pe J jali zadevo v drugo smer, zato z najboljšo sprejemam vse, kar ste napisali na moj osebni P®! slov. Vendar ostane eno: Če bi bili v sporne članku navedli razglas dr. Mannixa tak, kot > bil, ne pa ponarejen pod peresom g. M.A., bi ( bilo prišlo med nami do teh ostrin. V tem g1’111, je tičal zajec in ša danes nemoten tiči. Z spretnostjo svojega odgovora, pa naj bo “z ellil kim merilom” ali drtgačnim, ga niste mogli PfC poditi. Toda upajmo, da vprihodnje taki grmi ne več rasli na straneh Vašega lista. — Lep pozdr® P. Bernard Ambrožič slovenski kaplan.