»KO AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 286 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 7, 1937 LETO XL — VOL. XL, Male trgovce bodo udarili NoveSSSavev Vlada župana Burtona je v taki zadregi za denar, da namerava prisiliti mestno zbornico, da vpelje nove davke na male trgovce in obrtnike. Svetovalci župana Burtona so prišli na idejo, da če se obdavči babice, popra vljalce čevljev, prodajalce sadja in živeža na javnih ulicah, gledališča, garaže in enaka podjetja, da bi mesto znalo iztisniti iz njih do $500,000 na leto, kar bi prišlo v blagajno sedanje republikanske administracije tako zaželjeno kot mana Izraelcem v puščavi. Toda vsa- zadeva ni šala. Mesto se v resnici pripravlja obdavčiti male .trgovce in obrtnike, ker republikanska politična malha ni nikdar polna in se tudi sramuje ne, potegniti zadnji cent iz žepa še tako velikega siromaka. Poglejmo, kaj je pretekli teden mestni komisar za licence, Joseph Cassidy predložil županu Burtonu, da nasvetuje mestni zbornici nove vire dohodkov za nikdar sito republikansko blagajno. Cassidy pravi, da mesto Cleveland vse premald računa za licence in permite raznim malim trgovcem in obrtnikom, in da bi mesto dobilo najmanj pol milijona) dolarjev, če bi se sprejel njegov načrt. Mesto že sedaj zahteva licence za razna poslovanja. Te licence prinesejo mestu letno nekako $300,000. Vse to plačajo mali trgovci in obrtniki. Toda to ne zadostuje nikdar siti mestni blagajni. Mr. Cassidy, licenčni komisar, zahteva sledeče nadaljno obdavčenje malih trgovcev in obrtnikov: Vsako gledališče, kjer se kažejo filmske slike bi moralo plačati 20c od sedeža v gledališču na leto. Ta pomeni, da naši narodni domovini, kadar se v njih vršijo filmske slike, bi bili podvrženi temul davku. Od tega davka bi dobila mestna vlada $34,000 na leto. Sedeži v baseball parkih bi bili obdavčeni po 5c in to za vsak dan, ko se vrši baseball igra. Mestna blagajna bi dobila $25,000 na leto od tega davka. Nadalje bi bili podvrženi davku prostori, kjer se ljudje drsajo ali "roller-sketajo." Od tega bi mesto dobilo $2,000.00 na leto. Vsaka garaža, kjer se popravljajo avtomobili, bi morala plačati $10.00 izrednega davka na leto, lepotični prostori, takozvani "beauty parlors," bi morali plačati $3.00 nadaljnega letnega dav-ka. Napisne table, kjer se nahajajo razne reklame za industrije in trgovine, bi bile podvržene jiadaljnemu davku $5-0.00 na leto. Vsaka gasolinska postaja bi morala plačati najmanj $10.00 za licenco in $2.00 za vsakega uslužbenca, ki ga ima na postajo. Da, celo babice, ki prinašajo otroke na svet, ne bi bile izvzete. $10.00 na leto bi morale plačevati. Siromaki, ki popravljajo čevlje bi morali dobiti licenco, ki velja $10.00 na leto, trgovine z modnim blagom bodo morale dobiti licenco, ki velja $5.00 na leto, lastniki trukov nadaljnih, $10.00 "a leto, lastniki apartment hiš nadaljnih $10.00 na leto, itd. itd. itd. Pripravite se torej, da naročite pri svojih krojačih široke žepe, da bo sedanja republikanska mestna vlada lahko laglje potegnila sleherni cent iz; vašega žepa, ki ga s težkim trudom zaslužite. "Mi priporočamo župana Burtona," je pisala "E." Cleveland. — Ko se je sinoči sešla mestna zbornica k rednemu zasedanju je dobil tajnik zbornice pismo, napisano po poraženem republikanskem kandidatu John Washkotu iz 7. varde. V pismu Washko zahteva, da zbornica njega proglasi izvoljenim na mesto njegovega nasprotnika Betleya, ki je demokrat. Kot znano je bila volitev v 7. var-di nenavadno napeta in je voli-vni odbor končno priznal zmago demokratu Betleyu, ki je zmagal s tremi glasovi, dočim se je dokazalo, da je dobil republikanec Washko 34 glasovnic, ki so bile sleparsko zaznamovane. Toda kljub temu Washko sedaj zahteva, da zbornica njega prizna izvoljenim, če ima mestna zbornica pravico ali ne priznati Washkota, o tem bodo govorile scdnije. -o-- 22 oseb ubitih v snežnih zametih v Ohio Tekom nedelje in pondeljka je bilo v državi Ohio na ledenih potih in zasneženih cestah ubitih najmanj 22 oseb. Tri osebe so bile v Cievelandu ubite od avtomobilov in znaša število avtnih žrtev letos že 226 samo v Cievelandu. Za snegom je pritisnil tudi mraz. Vremenski prerok trdi, da bo danes prevladoval še hud mraz in da se bo mogoče v sredo vreme izboljšalo. Državni oddelek za javne ceste je nenavadno zaposlen, ko skuša odpreti prometne žile za avtomobile in druga . vozila. Mrzlo vreme je dospelo iz Kanade. Sneg je splošno padal včeraj po Pennsylva-niji, Michiganu in Indiani. -.o- Društvo sv. Cecilije Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima v sredo ob 8. uri zv. glavno letno sejo. Ena navzočih članic bo dobila $5.00. Se je čas Se vedno je čas, da naročite v našem uradu ali pa naših zastopnikih, da pošljemo božično izdajo "Ameriške Domovine" na naslov vašega prijatelja ali sorodnika, pa naj se nahaja kjerkoli po svetu. Nekateri mislijo, da je že prepozno za enaka naročila. Nikakor ne. Naročila sprejemamo vse do 20. decembra. Za vsak naslov izročite 15c in mi za vas odpošljemo kamor želite. Imate tudi lepo priliko naročiti božični oglas in pozdrav v božični številki. Cena pozdrava je 50c, ako ne presega 10 vrst. Ker se vsako leto zgodi, da nam zmanjka božične naklade "Ameriške Domovine." ste prošeni, da naročite takoj. Oglasite se v našem uradu ali pa izročite našim zastopnikom kot Mr. Fortu-na, Mr. Penko, Mr. Vato-vec, Mr. Resnik in drugi. Opozarjamo, da na telefonska naročila in na naročila brez priložene svote se ne moremo ozirati. Novi davki župan Burton nameravate dni narediti spravo z ligo davkoplačevalcev v Cievelandu, da Liga ne bi nasprotovala novim davkov, glede katerih bodo morali Clevelandoani v kratkem glasovati. Liga davkoplačevalcev je Preprečila že pri novemberskih volitvah, da niso davkoplačevalci odobrili $10,000,000 novih davkov, ki bi se pobirali vsako leto za stroške mestne vlade, župan ■Burton se je včeraj zopet odpeljal na neko konferenco v Wash-ingtonu. Še več srnjakov V soboto večer sta pripeljala lz Pennsylvanije dva velika srnjaka naša lovca Jože Mlakar in Christ Mandel. Srnjaka bosta za banket, ki ga priredi Euclid Ri- klub v nedeljo 9. januarja, so zdaj vsi fantje tega kluba 2 'ova doma, se vrši danes večer letna seja v Slovenskem domu Holmes Ave. 30-dnevnica V četrtek 9. decembra se bo °b 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete za Pokojno Louise Mandel v spomin "-dnevnice smrti. Sorodniki in ^'ijatelji so prijazno vabljeni. "Jolly Friends" .Mladinska odseka društva ^as in društva Collinwoodske jj'ovenke, SDZ. imata sejo v sre-® 8- decembra ob 6:30 zvečer v ' lovenskem domu na Holmes Kazanje slik in druga za-ava. Tudi starejši so vljudno abljeni. DVA PRETKANA SLEPARJA STA OPEHARILA VDODO ZA $5.000 Mrs. Amelia Okros se je trudila vse svoje življenje, da prihrani za starost toliko, da ne bo drugim v nadlego. Stara je 65 let in se je nameravala umakniti v pokoj. Njen mož in otroci so že pred njo umrli. Mrs. Okros lastuje na 2309 Moore Ave. dvo-družinsko hišico, kjer sama stanuje in še ena druga družina, od katere dobiva malo najemnino. V zadnjih 25 letih si je prihranila $5,000.00, kar je imela vloženo v banki. Pred tednom dni je prišel k vdovi prijazen tujec, ki jo je vprašal, če bi prodala hišo. Ne, ne, ona ne proda, kar je s težavo dobila skupaj. Te dni je pa tujec zopet prišel in prinesel s seboj steklenico pijače in zopet govoril o prodaji. Mrs. Okros je zopet zavrnila ponudbo, toda dovolila je, da prijazni tujec prihaja na obiske k njej. Ko sta včeraj sedela oba, tujec in vdova pri kozarcu pijače, je nekdo potrkal na vrata in vprašal, če je dotični tujec pri vdovi. Z žalostjo na obrazu je povedal, da umira njegovi stric, ki je zelo bogat. Svoje premoženje hoče zapustiti siromakom. Drugi tujec je vprašal prvega tujca, oq bi skrbel za denar njegovega strica. S seboj ima paket denarja — $28,000 v bankovcih. Stric je zahteval varščino za ta denar, in sicer $5,000.00. Prijazni tujec je bil "presenečen." Rad bi prevzel varstvo nad denarjem, toda nima $5,000 . . . Mogoče bi Mrs. Okros pomagala . . . Prijazna vdova je takoj šla v Central National banko, kjer je imela $5,500.00. Dvignila je $4,-500 in pustila v banki $1,000. Bančni uradnik jo je prosil, naj vzame vendar bančni ček, da ne bo v nevarnosti njen denar. Toda Mrs. Okros je bila gluha za ta prijazni nasvet. Tudi ni hotela povedati zakaj rabi denar. Saj je vendar njen denar in kaj banko skrbi! Ko se je vrnila domov je pokazala obema tujcema $4,500. Njej sta izročila tedaj, paket, v katerem je bilo baje $28,000. In dobila bo še več, kakor hitro stric umre . . . Tujca sta imela težavo zvezati oba paketa, in eden tujcev se je obrnil s hrbtom proti Mrs. Okros za trenutek. V tem času je zginil njen denar v žepe sleparjev. ženica je kar čutila, da je nekaj narobe, ko sta tujca zapuščala hišo. Hitela je v kot, kamor je spravila pakete z denarjem. Pakete odpre, da, denar je bil v njih — osem dolarjev v bankovcih, vse drugo pa časopisni papir. Kričeča je brzela na ulico, toda tujca sta bila že preko devet gora. Uboga žena danes joka in joka. 65 let je delala kot živina, pa pride brezsrčni slepar ter pahne siroto, lahkoverno no rico, v stradanje in pomanjkanje. . . . 300,000 Kitajcev pričakuje prihod japonske armade šangaj, 6. decembra, Genera-lisimo kitajske armade Kajšek je mobiliziral 300,000 Kitajcev, da branijo glavno mesto Nanking pred Japonci. Med temi1300,000 kitajskimi vojaki so najbolj izurjeni Kitajci, kar se tiče modernega oboroženja in vojne tehnike. Kitajska armada se nahaja nekako 25 milj vzhodno od Nankinga. Tu se bo vršila odločilna bitka med Japonci in Kitajci. Japonci imajo na razpolago do 200,000 vojakov z najbolj moderno premo. Malo je upanja, da bi Kitajci zmagali, ker nimajo na razpolago potrebnih modernih topov in zrakoplovov. Japonci računajo, da bodo v dveh tednih prisilili Kitajce k sklenitvi miru. --o--— Nova svetovna vojna tekom treh let New York, 6. decembra. Dr. Harry Barnes, zgodovinar in ekonomist, je danes prorekoval novo svetovno vojno, ki se bo začela tekom prihodnjih treh let. Prihodnja vojna se bo v glavnem vršila na morju in v zraku. Sko-ro gotovo je, da bodo tudi Zedi-njene države potegnjene v to vojno. Največji vzrok, da bomo prisiljeni v vojno je zloglasna angleška propaganda. Anglija pričakuje, da bo Amerika ohranila Pacifični ocean varen za angleški promet. __ Suspendirana policista Policijski načelnik Matowitz je suspendiral iz službe dva policista, ki sta baje kradla drobiž iz registra na neki gasolinski postaji. Zagovarjati se bosta morala pred direktorjem javne varnosti. Računi za plin Račune za plin lahko plačate še danes in jutri ter v četrtek v našem uradu, ako se hočete izne-biti odstotkov. Pri nas lahko plačate tudi vse račune za elektriko, vodo in telefon. Koledarji in drugo < V trgovini Norwood Appli* ance & Furniture Co. 6104 St. Glair Ave. dobite lepe stenske koledarje in vse električne predmete za božična darila. Nadškof dovolil Rev. Coughlinu radio govore Detroit, 6. decembra. Rev. Coughlin je danes naznanil, da se bo vrnil na radio, potem ko je nedolgo tega dobil ukor od svojega nadškofa in je bil ta ukor tudi v Rimu potrjen. Radio govori Rev. Coughlina se bodo začeli kmalu po novem letu potom 27 raznih oddajnih postaj, ki bodo segale od Atlantika do Pacifika. Očividno se nadškof Moo-ney sedaj strinja z Rev. Cough-linom, ker je dovolil pridigarju zepetne nastope. Nadškof Moo-ney je tudi namignil, da bo Rev. Coughlin govoril v "gotovi meji." Talent Rev. Coughliaa za širjenje dobre stvari in katolicizma, je priznan, se je izjavil nadškof Mooney. Podrobnosti bo Rev. Coughlin sam povedal v svojem govoru. Govori bodo ob nedeljah in bodo trajali pol ure. Stotine Kitajcev ubitih v zrakoplovnem napadu. Japonce se pričakuje ta teden v Nanking Šangaj, 6. decembra. Japonska vlada naznanja, da so njene čete zasedle mesto Kajung, 22 milj jugo-zapadno od Nankinga. Armadno vodstvo pravi, da bo še ta teden padlo glavno kitajsko mesto. Nanking, 6. decembra. Tisoče Kitajcev se je drenjalo včeraj pred parniki, ki odhajajo iz mesta. Prve japonske krogle so že zadele mesto, iz katerega vse beži in se skuša rešiti. 13 ameriških državljanov se še nahaja v mestu, dočim so ostali odpotovali na ameriški topničarki Panaj. Včeraj se japonski zrakoplov-ci bombardirali pomole v mestu | Wuhu, kakih 60 milj od Nan-, kinga. Pri tem je bilo stotine Ki- Prvi kongres jeklarskih delavcev v Pittsburghu Pittsburgh, Pa., 6. decembra. Dne 14. decembra se začne v tem mestu prvi kongres organizacije jeklarskih delavcev, ki je najmočnejši člen delavske verige, kot jo predstavlja C. I. O. Računa se, da bo na kongresu zbranih najmanj 1,000 delegatov, ki bodo zastopali 1,100 lokalnih jeklarskih unij in katere štejejo v svojih vrstah najmanj 525,000 jeklarskih delavcev. Kongres bo trajal tri dni. Kongres je silne važnosti, kajti februarja meseca poteče sedanja pogodba z raznimi jeklarskimi družbami. Treba bo staviti nove pogoje in načrte za obravnave s kompanija-mi. Kongresu bo načeloval Phillip Murray, bojeviti načelnik jeklarskih delavcev. Jeklarski delavci niso nič kaj zadovoljni s sedanjim kontraktom. Glavni govornik na kongresu bo John L. Lewis. Kongres bo določil novo plačilno lestvico za jeklarske delavce. Dne 7. februarja se začnejo jeklarske unije pogajati s kompanijami za nove pogodbe, to je, tri tedne predno potečejo stare pogodbe.- tajcev, žensk in otrok, ubitih. Med ranjenimi je tudi poveljnik angleške topničarke Ladybird in trije nadaljni Angleži. Zadeta sta bila dva angleška parnika, katerih eden je zgorel. Moštvo se je komaj rešiio. Kitajci si obupno prizadevajo, da zavarujejo Nanking. General Kajšek, vrhovni poveljnik, je v okoli Nankinga zbral cvet kitajske armade. Toda nemogoče je misliti, da bi bil Nanking ohranjen, ker Japonci napredujejo z nevzdržno silo. Japonci imajo pripravljenih 500 zrakoplovov, s katerimi bodo napadli Nanking, ki bo obenem bombardiran po najtežjih topovih. -o- - Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po raznih naselbinah Državljanska šola Šola za pouk o ameriškem državljanstvu se zaključi v četrtek 23. decembra. Z novim poukom se začne v četrtek 13. januarja. Kdor bi med tem časom rad obiskoval pouk, naj se obrne na The Citizens Bureau, 3. nadstropje .Marshall Bldg. na Public Square. Klub slovenskih vdov Klub slovenskih vdov ima nocoj večer svojo letno sejo pri sestri Modic na 6201 St. Clair Ave. Pridite vse in pripeljite tudi nove članice. Po seji bo pa nekaj zabave. Odbor vse članice vljudno vabi. Miklavž nosi Te dni je dobila družina Mr. in Mrs. Frank in Josephine Skerl, 1095 E. 64th St. zalo hčerko za Miklavža. Mati in dete sta v Glenville bolnišnici in se dobro počutita. Iskrene čestitke! Rop v naselbini Pretekli večer sta dospela dva roparja v tobakarno Nathana Jaffe, 5409 St. Clair Ave. Odnesla sta mu $400.00. Nathan Jaffe je brat pomožnega policijskega prosekutorja Henry Jaffe. Razbito okno Neki nepridiprav je vrgel v nedeljo večer kamen v izložbeno okno Anton Dolganove trgovine na Waterloo Rd. ter vzel lep Zenith radio. Mary Pesut, Pittsburgh, Pa., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrl v Prejski Tra-Ji, Šmartno pri Litiji, njen oče Janez Hribar v visoki starosti 80 let. Pred 35. leti je bil pokojni nekaj časa v Ameriki. V Milwaukee je umrl te dni Ignac Teršinar, star 75 let in rojen v škocjanu na Dolenjskem. Bil je eden najstarejših naseljencev v naselbini in prvi naseljenec v Sheboyganu, kamor je prišel leta 1889. V Ameriki je bil 47 let. Zapušča tri sinove. Pri občinskih volitvah v Gil-bertu, Minn., kandidirajo Jos. Sitarič za blagajnika, Peter Kraker za zaupnika in Tom Vu-kelič za asesorja. — V Chishol-mu, Minn., sta bila nominirana Anton Hren in Leo Bavdek za aldermanska kandidata. Ko se je rojakinja Mrs. Margaret Razbornik v Milwaukee vračala domov s cerkve, ji je na ledenih tleh spodletelo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v zapestju. V avtomobilski nesreči je bil ubit Feliks Remec, star 20 let, Rock Springs, Wyo. Zgodaj zjutraj 21. novembra so ga našli s prebito lebanjo ležečega na deželni cesti par milj zapadno od Rock Springsa. Poleg njega je ležal v jarku prevrnjen avtomobil. Kako se je zgodila nesreča, ni znano. Pokojnik, ki je bil vzo- številni ropi Tekom zadnjih treh dni smo imeli v Cievelandu sedem večjih ropov in 21 roparskih vlomov. Lopovi so odnesli nad $2,000.00 in pri tem tudi ubili nekega trgovca in pet oseb ranili. Policija je tekom zadnjih treh dni po-loVila sedem roparjev. Seja direktorija V sredo 8. decembra se vrši ob 8. zvečer redna mesečna seja direktorija S. društvenega doma v Euclidu. Pozivlje se direktorje, zastopnike in gospodinjski odsek, da se seje udeležijo, ker je treba mnogo važnega ukreniti v korist Doma. — Odbor. Računi za plin Plačajte račune za plin v našem uradu. Za večino odjemal-oav je zadnji dan v četrtek 9. novembra. Prihranite si odstotke, ako ob pravem času plačate. V našem uradu lahko plačate vse račune za plin, vodo, elektriko in telefon. ren mladenič in v veliko pomoč svoji materi, je bil v naselbini Gunn, Wyo. doma. V soboto 11. decembra se bodo kazale v Slovenskem domu v Girard, Ohio, zanimive filmske slike iz življenja naših ljudi v domovini kot v Ameriki. Slike bo kazal Mr. A. Grdina iz Cleve-landa. čisti dobiček je namenjen za Jugoslovanski kulturni vrt. Na Ely, Minn., je umrl Anton šuštar, star 70 let, in rojen v Lokah pri Kamniku na Gorenjskem. Bil je očim F. A. Vidra, glavnega tajnika SNPJ. Nedavno tega je prineslo časopisje vest, da je bil dr. Nicholas D. Puharič iz Clevelanda ob priliki svojega obiska v St. Louis, Mo., aretiran na zahtevo Rev. Filipa Separovica v St. Lcuisu in sicer radi izsiljevanja. Toda kot se je pozneje na zvezni sodni j i izkazalo, se aretacija ni izvršila na podlagi dokazov, pač pa iz vzroka, ker se je napačno tolmačilo neko pismo Dr. Kuna-riča. Zvezna sodnija v St. Lcuisu, pri katerj se je o slučaju obravnavalo, se je o tem tudi prepričala in je obtoženca absolutno oprostila vsake krivde. Rev. Separovič se je takoj potem poravnal z dr. Puharičem, ki je poznan kot izvrsten zobozdravnik. Oba, sta podpisala svečano izjavo, da je zadeva popolnoma poravnana med obema, o---- Enajst otrok umrlo za nenavadno boleznijo Chicago, 6. decembra. Skrivnostna bolezen, ki se je pojavila zadnji teden v materinskem oddelku St. Elizabeth bolnišnice, je zahtevala že enajsto žrtev. Sedem nadaljnih otrok je zbolelo za isto boleznijo. Nahajajo se pod neprestanim zdravniškim nadzorstvom. Zdravstveni oddelek mesta je dal povelje, da morajo zdravniki obiskati domove, kjer se nahaja 155 otrok, ki so bili tekom oktobra in novembra rojeni v omenjeni bolnišnici. Poročati morajo o vsakem najmanjšem znaku bolezni, proti kateri se dosedaj zdravniki zaman borijo. -o- p Igralni stroji V bližnjem mestu Garfield Heights so pobrali vse igralne stroje iz gostilen. Kdo je dal povelje, se ne more vedeti, ker sta oba, župan in policijski načelnik v Floridi. "AMERIŠKA DOMOVINA" .« MEXICAN BOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPEK >4117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 5a Ameriko in Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poitl, eelo leto »7.00. 5a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta M.50. Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto, »5.60; pol lete, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents._ SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. J.B. and Canada, »3.00 for 6 month«; Cleveland, by mall, »3.60 lor 8 months. Cleveland and Euclid, by carrier«, $6.60 per year, »3.00 for B months. Suropean subscription, $8.00 per year. _Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1W09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187». ____ No. 286, Tues., Dec. 7, 1937 Iz Newburga Dr. Stoj an Pribičevič Pretekli teden smo imeli v Clevelandu nenavadno priliko slišati precej takten govor enega izmed jugoslovanskih inteligentov, ko je v umetniškem muzeju nastopil dr. Sto-jan Pribičevič in povedal svoje mišljenje o vladah v občem, zlasti pa šq, svoje mišljenje o jugoslovanski vladi, ki je d!a-nes na.krmilu. Uredništvo "Ameriška Domovine" ni še nikdar imelo nobene simpatije ali naklonjenosti do ljudi, ki prihajajo iz svoje rojstne domovine in blatijo to domovino pri tujih narodih, govoreč samo o eni plati položaja, hvalisajoč samega sebe a nasprotnika svojih idej preklinjajo. Dr. Stojan Pribičevič je pretekli teden ubral drugo struno v svojem predavanju o političnem položaju v Jugoslaviji, struno, ki je bila zmerna in blagodoneča, na pa fanatična, kajti slikal je predvsem demokracijo v splošnem in poleg tega omenjal, kako bi se dala presaditi demokracija tudi V Jugoslaviji. Pribičeviču morajo biti poznane razmere v Jugoslaviji, saj je vendar sin enega izmed ustanoviteljev naše Jugoslavije in bivšega ministerskega predsednika. V Ameriki se nahaja že več mesecev, in kot.inteligent, primeroma še mlad, je neobičajno živahno študiral ameriško demokracijo. Resni ameriški krogi, kot na primer "Cleveland Foreign Affairs Council," so ga smatrali vrednim, da nastopi javno in v treh govorih pojasni, kaj misli on glede bodoče demokracije v Jugoslaviji. In dr. Pribičevič, pregnanec iz lastne domovine, je govoril spodobno, ljubeče do svoje domovine, v kateri niti on niti njegov odlični otec nista mogla najti zatišja. Govoril je v svojem prvem govoru o pravi demokraciji, ki ima svojo podlago v narodnem mnenju in sentimentu, ki mora končno kontrolirati vsako vladno akcijo. In kaj narod v Jugoslaviji danes misli, je vprašal dr. Pribičevič navzoče. Namesto, da bi Stojan podajal učene dogme, je: navedel'najnovejše dogodke, da pokaže! stanje mišljenja jugoslovanskega naroda. Tako-le je razlagal dr. Pribičevič svoje ideje: "Ko je jugoslovanska vlada sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, je kmalu potem dospel v Belgrad laški grof Ga-leazzo Ciano, laški minister za zunanje zadeve. Prišel je tja, da v imenu laške vlade podpiše prijateljsko pogodbo. Jugoslovanski narod je Mussolinijevega zeta, grofa Cianija, hladno sprejel, brez vsakega; odobravanja. S tem je jugoslovanski* narod ponovno demonstriral, da je Italija neizprosna sovražnica Jugoslavije in Jugoslovan nikakor ne odobrava laško-jugoslovanske pogodbe, ker je v načelu — hinavska,, nezakonska, narodu zoprna. V Belgrad je prišel nemški zunanji minister Konstantin von Neurath z namenom, da kuje kapital'v Jugoslaviji za nemške fašistovske interese. Ko se je von Neurath nahajal v Belgradu, so Jugoslovani lučali kamenje v njegov hotel in s tem pokazali, da Jugoslovani se nikakor ne strinjajo z jugoslovansko vlado, ki želi imeti prijateljske odno-šaje s fašistovsko Nemčijo. Toda ko je prišel v Jugoslavijo predsednik čehoslova-ške vlade Edvard Beneš, tedaj je bilo navdušenje jugoslovanskega naroda tako ogromno, da je bilo vsem očito, da Jugoslovani globoko simpatizirajo z demokratsko Čeho-slovaško. Jugoslovanska vlada, je dejal dr. Pribičevič v Clevelandu, bi morala upoštevati to ljudsko mnenje, zlasti v današnjem kritičnem položaju. Rekel je, da so balkanski narodi od svoje narave sem demokratični, in da imajo le včasih nerodno: vlado, ki ne sledi tej demokratični težnji naroda. Toda, dr. Pribičevič je poudarjal, da je Jugoslavija mlada. On dobro ve, ker je posvetil del svojih študij razvoju ameriške politične zgodovine, da smo imeli tudi v ameriški republiki . prvih 50 let obstoja silne boje za demokracijo. In kako jih ne bi imeli v Jugoslaviji. Neka sila, vlada, pa mora vseeno biti, da drži troimenski narod skupaj, daj se ta narod polagoma demokratično izobrazuje in da bo znal pokazati zna-čajno demokracijo, katere se je moral tudi ameriški narod tako dolgo učiti. Pravijo, da je#Balkan smodšnica Evrope, je rekel Pribičevič. Pa ni res. Balkan je samo posoda za smodnik, a smoefnik natresajo v to posodo tuje velesile, ki izkoriščajo Balkan v svoje nečedne svrhe. Jugoslovanski narod se bo iz tega mnogo naučil. Ko bo zrel za demokracijo, bo odpadlo diktatorstvo. Jugoslovanska demokracija se bo lahko primerjala ameriški. Kdor ljubi domovino, je ne bo napadal in sramotil, pač pa učil, trpel in kazal pot v boljšo bodočnost. Glas iz domovine Grmekov Jakob mi je pisal iz Clevelanda, kako da ne dam nobenega glasu več. Ja, sem rekel, bom pa kakšno pravdan-sko povedal tja čez tisto veliko lužo, saj jaz sam bi se ne podal zlepa v tako daljo. Bi res ne mogel zapustiti teh ljubih rodnih krajev, ki se mi zdijo od leta do leta mikavne j ši in lepši, tako da se vsem sosedom sline cedijo po njih. Zdrav sem, delam tudi, saj to je danes najbolj važno. Letošnje poletje sem nekaj kosil tam gori na gorenjskih planinah. Ja, tam gori je pa življenje poceni. Mastnega planinskega mleka, pristnega bohinjskega sira ter zabeljenih žgancev dobiš kolikor ti trebuh prenese. Pa same vedre in prijazne ljudi in živinče vidi?, kar je tudi nekaj vredno v teh časih. Tam v Ameriki gotovo nimate tako lepega blaga in tako imahtnih žgancev. Nekega dne me je zaneslo v neko zakajeno bajto. Osamela majerca je ždela pri ognjišču, pa sem jo pobaral, kako ji kaj gre. Prijazno je rekla, da se Cleveland, O.-Dne 1. decern- ?e morf Pritoževati. Po-bra sem bral v Ameriški Domo- tem brz odPr a vra a v hls° Prosim članice podružnice št. 15 SŽZ, da se gotovo udeležite glavne seje, ki se vrši, v sredo 8. decembra ob sedmih zvečer v navadnih prostorih v SND na 80. cesti. Prosim vas, da pridete gotovo vse, ker imamo več važnih stvarih za rešiti. Zdaj je nova kampanja za članice. Zdaj je lepa nagrada, namreč, katera jih bo največ dobila, se bo brezplačno peljala v staro domovin. Sestre, le na noge, pa vsaka naj pri pel j a na sejo vsaj eno novo, pa bo zmaga naša. želim vsem članicam vesele božične praznike in srečno novo leto. Na tem mestu se moram zahvaliti Mrs. Albini Novak, urednici Zarje, ki je ob priliki naše desetletnice tako lepo naš vežbal-ni krožek izvežbala, ko so nam predstavljale spomin na umrle članica. Ta prizor nam je vsem segal globoko v srce. Hvala za čas in trud, ki ga je za nas žrtvovala. Theresa Lekan, predsednica. -o- Odgovor Mr. Mihelichu vini dopis Mr. Mihelicha.'ki odgovarja mojemu dopisu in ki mi svetuje, naj se jaz držim v 32. vardi ter naj pustim 23. vardo pri miru, on sam da je boss in on sam je sposoben narodu naroče-v.ati, kako naj verjame v politični blufarijo. Dobro, Mr. Miheličh. Poglejmo malo rekord, kdo je kriv, da v Clevelandu ni župan demokrat, kdo je kriv, da Cuyahoga okraj ni bil za Daveya, kdo je kriv, da v mestni zbornici ni demokrat za predsednika. Nihče drugi kot Gongwer, Pyke, Sweeney. Mr. Miheličh pravi, naj se držimo svoje okolice in pustimo 23. vardo v miru. O. K. Mr. Miheličh! Ali se spominjate ko ste. ^^ vge čigto in snažno> kandidirali za sodnika, da jamo | potem je d£prla shrambo: p0_ lice so se šibile pod velikimi hlebci sira. Vse je ona sama napravila. Seveda sem jo po~ trepljal po rami, kar se ji jc prav dobro zdelo. Da, to je češ, naj si malo ogledam to njeno kajžico. Kar ostrmel sem: bila je prava deviška sobica, vse v rožah, vse belo in čisto, da si skoro nisem upal stopiti noter. Pod poriban kakor za ohcet, postelja vsa v belih čipkah, skozi rože na okencih se je pa smehljalo ljubo solnce. Ona se je smejala meni, jaz pa nji iri tej njeni ljubi šišici. In sem ji rekel: "No, vidi se, da si pristno slovensko dekle." Potem me je peljala v drugo kajžo, in tudi tu sem začuden obstal. Ogromen bakren kotel je visel nad ognjiščem, čist in svetal je bil kot samo rumeno solnce. Po kuhinji okrog pa škafi valovi bujno žitno klasje, fantovska pesem na vasi, vrisk, ljubezen pod oknom. Potem pa še druge stvari, katerih ne morem tukaj razkladati. V 8. poglavju zori ajda, ljudje mlatijo ajdo, drugi pa mlatijo ljudi. Potem pada slana in druge težave. Ni mogoče vsega tega povedati. Tisti, ki si žele razvedrila, bodo našli v knjigi mnogo tega, rajali bodo na oh-ceti, plesali pod lipo, na sejmu, zabavali se s košnjo in žetvijo. Druge bodo zanimala morda še bolj poglavja, ki obravnavajo težavne j še zadeve, o katerih ni tukaj varno preveč govoriti. Tisti pa, ki imajo posebno močne živce, bodo šli v 10. poglavju prav do dna in jih bo pre-sunilo. V 11. poglavju vstane punt rudarjev, v 12. poglavju se vrši nek velik proces, o katerem je takrat pisal ves svet. Iz sredine 13. poglavja naj pa navedem le par vrstic: "Glas sodnika je umolknil. Tišina. Sto in sto src strašno bije. Člen strelcev se premakne. Skoro neslišno, z drhtečim sto-pajem se pomika štirim sedečim k hrbtu . . . Poveljujoči dvigne meč. Sunkovito in visoko blisne ostrina. Utrip je zastal, meč šinil nizdol . . ." Kaj bi pravil še dalje. Povem le, da je že odšla prva večja pošiljka teh "Živih izvirov" čez veliko lužo na naslov pisateljeve sestre: Mrs. Agnes Bencan, 303 Eugenie St., Chicago, 111. Ona bo imela zalogo za vso Ameriko. Naročite si knjigo čimprej, ne bo vam žal! Stane $2.25 in obsega 412 strani v elegantni vezavi. Ma-tičič jo je pisal 7 let. Tukaj stane knjiga 92 dinarjev. Za enkrat naj sklenem to moje pisanje, se bom pa še kaj oglasil. Prihodnjič bom povedal, kako sva bila z našim Tonetom na trgatvi v dolenjskih goricah. P r i j a.z n o pozdravi j am vse drage rojake! Tavžljev Drejc. JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Hotel Genoa ni bil daleč od i ampak tudi Italijani. kolodvora. Prišedši tja, sem si najel sobo, ter naročil pošteno večerjo. "Kaj pa želite večerjati?" me vpraša gospodar, s katerim sem govoril slovensko. "Prinesite mi kaj takega, kar pač bolj prija za slovenski želodec; italijanske makarone z naribanim sirom pa že kar v naprej odklanjam, ako bi mi jih morda slučajno prinesli na mizo." "Imamo pečenko, juho, solato in druge take stvari," mi pojasni gospodar. "Dobro, kar prinesite!" Potem sem si naročil pa vipavskega vina, ki se mi je zdel posebno dober. Istotako sem naročil za postreščka, potem sem pa s slastjo pospravil pristno slovensko večerjo. Prvič po 17 letih na slovenskih tleh, Praz žalostno je res, obenem pa velika škoda tega mesta, zlasti pa našega naroda, ki trpi tukaj. Prepričan sem, da ako bi prišlo do glasovanja, da-li se Trst priključi Jugoslaviji, ali pa ostane pod Italijo, da bi glasovali za k Jugoslaviji, ne samo vsi Slovenci, ampak tudi Italijani sami, kajti le s tem bi &e se dalo rešiti Trst gotovega pr°' pada. Kaj briga Italijo Trst, ko ima pa toliko svojih pristanišč, da Trst malo ali nič v poštev ne pride. Priključenje Trsta Italiji je bilo povsem pogrešno in ne-pravilno. Tako napravi lakomnost pa grabežljivost, ki nima nobene meje v podjarmljenju in pa zatiranju narodov. Že bolj pozno sem se odpravi' bili mi takrat dobrodošli! Za bodočnost si bomo pa zapisali in se spominjali na Vas, če pride prilika. Rekli bomo: mi se moramo držati svoje okolice. Mr. Miheličh, Vi imate še vedno staro trobento in vedno trebite tisto staro vižo. Mi smo i pa prepričani, da je treba nove pesmi peti in tudi nove trobente dobiti, ako hočemo, da nas bodo ljudje poslušali. Mr. Miheličh, Vas že vlečejo dclga leta za nos in še vedno se niste zbudili. Ako hoče demokratska* stranka ostati, se mora vodstvo spremeniti in to se bo napravilo, ako dobi potrdilo od Vas ali ne. New Deal Democratic Club je ustanovljen v 23. vardi, ket tudi v drugih 16 vardah. Ti klubi ne prosijo, da pristopijo njim ljudje starih nazorov. Anton Vehovec, preds. New Deal Dem. kluba. ZAHVALA Malenkost, zame bi bilo pa skero usodno, že 15. novembra sem si dala izpuliti zob in v prvi vrsti se imam zahvaliti Bogu, da sem danes še pri življenju. Ta zahvala naj velja tudi vsem onim, ki so' me tolažili ter dajali pristni bohinjski sir, ona pa j dobre nasvete, kam naj se obr- Iz Euclida Sestram podružnice št. 32 S. ž. Z naznanjam, da se vrši 8. decembra glavna seja. Pridite vse na sejo in izvolite si odbor, da vam bo všeč in ukrenite vse najboljše za bodoče leto. Po seji bo pa prigrizek in še kaj drugega. Poglejte tudi svoje knjižice, kako stojite z asesmentm. Matere, pripeljite svoje hčere v SŽZ. Ako jih ne boste vpisale, vam jih bodo pobrali drugi. Dekleta naj se vse udeležijo seje, da se dogovorijo, kdaj jim bo mogoče pričeti t vežbanjem drill teama. Me starejše bomo pa pomagale. Pozdrav vsem članicam, Terezija Zdešar, tajnica. -o—-- V Slavoniji je neki kmet konštatiral, da mu je medvedka s svojima dvema mladičema pojedla 7 tovorov koruze na njivi, šel je na krvavo rihto, če sme zverino ubiti. Tam so se prijeli za glavo in rekli, da ne, ker nima lova v zakupu. Zato je kmet vložil tožbo pri sodišču zoper medvedko in njena mladiča. V tožbi je na-vedel, češ, če oblast lahko ščiti medvede, naj ščiti tudi kmeta, ali ( Pranja Stenovic, roj. Toman ter pa naj dovoli direkten obračun kmeta z medvedi. Eno ali drugo. g. Franc Zupančič, državni upo-Sodna oblast je v zagati in še ni odločila slučaja. kojenec. -V Ljubljani sta umrla ga. pristno planinsko dekle. Kar neka slast me je prijela, pa nisem vedel kako in kaj, sem ji pa rekel, da bi rad en kolač sira zatrkljal v dolino. Čemu? me je gledala začudena. Kar tako iz veselja, ker sem toliko lepega videl. Rekel sem ji, da bom pisal Grmekovem i Jakobu v Ameriko, če je še le-dik in frej, pa naj pride pogledat njeno kajžico,'da ne ba rekel, da kvasam prazne. Re-kia je, naj ga pozdravim. Ej, f letno je res na Gorenj-ščem. Ljubljančanov pa letos ni bilo toliko kot druga leta. listi, ki imajo kaj pod palcem, se hodijo ženit v Italijo. Pravijo, da je laško sobice toplejše, pa vino da ima tako čudovito moč, da plešejo ljudje lahko po eni nogi. Vse je mogoče. No, kako pa drugače kaj novega? Nič posebnega. Zdaj berem eno zelo lepo in zanimi vo "Živi izviri" se imenuje in jej v nji res vse tako živo, da člo- j veka kar privzdiguje. Spisal i jo je tisti fant kot nekdaj ono "Na krvavih poljanah," ki ste] jo gotovo vsi čitali. Toda ta i je še vse nekaj drugega; nič j svetovne vojne ni v nji, pa vendar je vse tako silovito zanimivo in privlačno. Vidiš samo življenje, kako se giblje, prav kakor film na platnu. Trinajst poglavij ima, rodna nem za boljšo pomoč. Pozabiti ne smem našega msgr. V. Hribarja, Mr. M. Rakarja in Joe Debeljaka. Hvala tudi vsem drugim. Vam vsem hvaležna Mrs. Kogovshek, 15606 Holmes Ave. \i umm\m —V Uršnih selih je umrl tamkajšnji postaje-načelnik g. Miha Sušnik. Truplo je bilo pripeljano na farno pokopališča v Šmartno pri Kranju. —Od mrtvih vstal. Na smled-niškem pokopališču je med žrtvami svetovne vojne zapisan tudi Andrej Jelene, po domače Kobilarjev iz Zavrha pod šmarno goro. Mobilizacija ga je vzela in ker dolga leta ni bilo o njem nobenega glasu, so ga uradno proglasili za mrtvega. knjigo", ki je pravkar "izšla. | Kobilarjev oče, ki sam ni mogel več opravljati težkega dela na gruntu, je dobil med tem zeta v hišo in se umaknil v izgovorjeni kot. Lahko si mislite, kako je mož debelo pogledal, ko se je pred leti uradno pokopani sin črno na belem oglasil iz daljne Rusije. Te dni pa se je tudi bo dolgih 23 letih vrnil domov in pripeljal s seboj ženo in dva sinova. Kako se bodo znašli na gruntu, ki ima že drugega gospodarja, je nemara mnogo bolj dasi zasužnjenih. Na steni sta j \{ počitku, da se malce prespiš Zjutraj pred osmo uro sem bil že pokonci, ter uredil stvari, da odpotujem z brzovlakom proti Ljubljani. Skoro sem moral hiteti, ker brzovlak je odhajal že ob pol devetih dopoldne. Mimogrede sem šel še na banko Co-merciale, da vnovčim kreditno pismo, ter dobim lire. Brez kakih sitnosti in čakanja so mi odšteli denar, tako da jim moram dati kredit na točnosti in pa postrežbi. Hotelski sluga, Slovenec, mi je pa med tem odpremjl mojo prtljago na kolodvor. Bil je zelo postrežljiv, pa prijazen fant, ter se bridko pritoževal nad tržaškimi razmerami. sem mu dal primerno napitnin0 za njegovo postrežbo, se je hvaljeval in me vabil, da gotovo še kaj pridem v Trst, češ, da nn bo še marsikaj razkazal in Pa povedal. Prav smilil se mi je ta fant, katerega življenje je bil° vse prej ko rožnato. Nekaj minut zatem je vlak odpeljal tržaškega kolodvora proti Jugoslaviji. V kupeju brzovlaka sem se srečal z Amerikanci, ki so potovali v Romunijo. Žena je Jugoslovanka oziroma Hrvatica, mož pa Romun. S seboj s° viseli fclve veliki sliki; ena je predstavljala kralja Viktor Emanuela III., druga pa Benito Mussolinija, tirana primorskih Slovencev. Prav z nevoljo sem gledal Mussolinijev portret in še bolj me je pa spravilo v nevoljo, ko je prišel v restavracijo majhen zagorel fantiček, star kakih 6 do 7 let, opravljen popolnoma po fašistično, v črni srajci kaj pa, ter pričel peti. če se ne motim, fašistično himno, zraven pa sviral na gitaro. Ko je skončal, pa sname z glave svojo fašistično čepico ter gre od mize do mize pobirat milo-dare. Skoro pri slehernemu je dobil nekaj, razen pri meni. Ko je prišel mali fašistek do mene, da mu vržem nekaj v kapo, sem prav ogorčeno odklonil, ter kar po angleško povedal, da ne dam nič. Italijan, ki je sedel poleg mene, me je najprvo pogledal po strani, potem pa v tla. Kot sem ražvidel, mu ni bilo kaj všeč, zlasti ko sem potem dejal, da taki nastopi niso za goste. Ta nastop tudi od moje strani ni bil gentlemanski, ampak ko tem videl tisto fašistično uniformo, v katero tlačijo fašisti otroke, me je tako spravilo v disonanco, da sem odklonil. Prav gotovo pa bi ne storil tega, ako bi stopil pred me tak fantiček, recimo v civilni obleki, ali ( straža in komisija, da pregled? magari vojaški. Ampak v faši-! potne liste, katere so nam eno imeli tudi nekaj dece in eden otrok je bil bolan. V tem je Pr šla na vlak obmejna v ri- pokolenja, ki trebijo pragozd, j zanimivo vprašanje, nego kaj orjejo, seje j o, se ljubijo in že-j bodo zdaj napravili z napisom ni jo. Kako se punta naš rod j na smledniskem pokopališču, graščakom, potem pa zopet za- smledniskem ki ga je usoda postavila na laž. stični, to pa ne. Že prihod v Trst je tako slabo vplival name, ko sem videl, kako naši ljudje propadajo radi fašizma, sedaj pa še to. Po tem dogodku sem Šel malo po mestu. Nemalo sem ostrmel, ko sem videl, kako pust in prazen je Trst. Na kolodvoru tako malo ljudi, na ulicah zelo redki. Vse prazno, kot da bi tu razsajala kuga, ki navadno pobere večino ljudi, pristanišča skoro prazna, le t'u pa tam tiči kaka ladja v pristanišču. Življenja takore-koč nobenega. Bil sem v Trstu še pred vojno, ko sem šel prvič v Ameriko. Kakšno življenje in vrvenje je bilo tedaj,! Tudi še takoj po vojni je bilo .nekaj, a sedaj ? Trst je res mrtev! Kakšno vrvenje je po drugih mestih Italije napram Trstu. Saj se ne da primerjati. Zavzetje Trsta po Italijanih ni samo škoda za slovenski živelj, pač prav tako za italijanski. Tu so prizadeti vsi brez razlike, Slovenci pa tembolj, ker so itak brez pravic. Italija je za Trst prava šiba. Pred vojno so Tržačanje vedno škilili proti Italiji, želeč in hrepeneč, da pridejo pod Italijo. To seve v prvi vrsti Italijani. Tudi Slovencev je bilo baje precej, ki so se ogrevali za italijanščino. Tako so mi pravili tržaški Slovenci. Saj je vse drlo v "Lego De Nazionale," kjer se je živahno propagiralo za priklopitev k Italiji. Tako je povedal nek dobro poznan tržaški Slovenec, ter pristavil: no, sedaj pa imajo vsi, a so Italije do grla siti, ne samo Slovenci, stavno pobrali s pi-ipombo, da nam jih vrnejo predno dospel0 na jugoslovansko mejo. Za mi so prišli pa finančni urad'11' ki, ki so nas spraševali, koli^0 ima kdo denarja. Vse so pote'n zapisali na listino ter mu J° . njegovim lastnoročnim podP1 som izročili, da jo pri povratku zopet pokaže. Med tem je pada prišel tudi sprevodnik, pregleda, če so naše vozovnic® v redu. Moji novi sopotm Amerikanci so imeli z m o2 ^ postave precej sitnosti. NajP vo radi voznega listka, ki m ^ pravilno izpolnjen, potem Pa glede potnega lista. Žena nala, da je to agentova knv ! da ona ni vedela, da mora. m1 ^ to in to, potem se je pritoževa čez Italijansko linijo; s se je pripeljala do Genove. ^ kaj časa so sitnarili, ampa,\°zji se jim ni dala ugnati v ko ^ rog, pa so jo pustili z njeno x - - vred, ker so uvideli, da P ^ zino res ni njena krivda. Ker ni ^ la jugoslovanske vize, je im potem tudi v Jugoslaviji sit sti. Nekateri ljudje so res » brezbrižni pa površni ter s ravnajo po predpisih. $ imajo pa nepotrebne sitnosti, državni uradniki pa pravo l koro. (Dalje sledi) Ce verjamete aH^ "Ali si svojo ženo poznal dolgo pred poroko?'' j0 "O ne, prav natančno sem spoznal šele po poroki." "Naprstnik rakije, pomešane s takole steklenico vode." Pokazal sem na trebušasto steklenico, polno žganja, ki je stala na mizi. "Da, potem seveda ne boš pijan! Po vodo pojdem, primešal ti bom naprstnik rakije, pa lahko piješ z nama." Vstal je in prinesel lonec vode in čašo. Nalil je žganja, pa za najmanj deset "naprst-nikov," dolil vode in ponudil: "Takole—! Rakija je pomešana z vodo, brez skrbi lahko piješ, ne boš se pregrešil zoper postavo prerokovo. Allah naj ti blagoslovi življenje!" Dvignil je trebušasto steklenico, pil v dolgih požirkih in dal bratu, ki je tudi izdatno potegnil. Sam sem le skromno poskusil. "Pravzaprav prihajam iz Avlet hisarja." "In kam potuješ?" "V Skoplje." "Kaj boš tam?" "Poučeval bom vernike v postavah korana." "V Skoplju —? Tam pač ne boš doživel mnogo veselja s svojim poučevanjem!" Boječe in začuden sem vprašal : , "Zakaj pa ne?" "Ali ne veš, da se tam ljudje smejijo pobožnosti?" "Cul sem. Pa prav zato bom poučil." "Jetiko si boš nakopal s svojim pridigovanjem, izpreobrnil pa ne boš nikogar!" "Kakor bo, tako pa bo. Zapisano je v knjigi življenja." "Zdi se, da tisto knjigo življenja dobro poznaš —!" "Allah jo pozna in le 011 sam jo bere. Upam, da so tudi nekateri Skopljani zapisani v njej." "Zelo dvomim." "Zakaj ?" "Mnogo Škipetarjev živi v Skopi ju. In Škipetarji niso ravno pobožni ljudje." "Tudi sam sem že cul tako." "Da Škipetarji niso pobožni ljudje?" "Da." "Tako tako —! Poznaš kakega Škipetarja?" "Tisto ne. Pa čul sem, da so tatovi, roparji in morilci. Še džehenna je predobra za nje." "So pa res pravi šejtani! Videl še nisi nobenega, praviš?;; "Ni se mi še pripetila taka nesreča, da bi bil videl katerega tistih grešnikov." Žalostno sem vzdihnil in neumno gledal. Režala sta se, se suvala z nogami pod mizo in se očivid-110 zelo dobro zabavala na račun moje abotnosti. "Pa se jih ne bojiš?" "Cemu —? Kaj pa mi morejo? Nič druga ko to, kar je zapisano v knjigi življenja." "Ampak po deželi Škipetar-jev potuješ! Kaj pa, če bi te le napadel kak tak grešen Ški-petar?" "Škoda za trud!" "Zakaj ?" "Kaj pa bo imel od napada? Tole je vse moje premoženje!" Vrgel sem šest piastrov po mizi. Res je bilo vse "premoženje," kar sem ga imel pri sebi. Drugo sem pustil Halefu. "Hm—! Seveda bi se te ne izplačalo napasti —. Ampak povej, kako pa potuješ? Za potovanje je vendar treba denarja!" "Denarja—? Cemu?" "No, za hrano, za prenočišče." "Za to ne rabim denarja. Ali ni prerok zapovedal gostoljubnosti?" "A tako—! Beračiš?" Naredil sem se skromno užaljenega. "Beračim—? Bi rad šerifa užalil? Jesti in prenočišče dobim pač povsod." "Kje pa si spal pretečeno S šilom in kopitom do slavnih imen že v klasičnem starem veku so se državniki in filozofi radi ukvarjali s "čevljarjenjem"; tako stari Grk Simon iz Aten, ki je bil modrijan in zaeno čevljar in je v svoji delavnici zlasti izdeloval "filozofske sandale" — svojo iznajdbo (sandali s trdo konico in mnogimi jermeni krog noge), medtem pa se je s Sokratom razgovarjal o učenih stvareh. i V starem Rimu je bil v prvi vrsti Alfonius Varus, ki se je s čevljarskega stolčka povzpel na sedež prvega rimskega župana in ki si je svoje ime z delom "Digesten" za večne čase proslavil. — V tretjem stoletju po Kr. sta se proslavila oba rimska brata Krispin in Krispinijan, ko sta brezplačno izdelovala čevlje za reveže. Proslavila sta se tudi z mučeniško smrtjo za Kristusovo vero. V hvaležen spomin so si čevljarji vseh dežel izvolili oba brata za svoja sveta priprošnji-ka. V srednjem veku ni bilo čevljarstvo svoboden stan. Ko je pa potem postal škorenj simbol plemiškega stanu in znak moškosti, je z obsegom čevljev raslo tudi spoštovanje do čevljarjev. V 12. stoletju se je celo smel vsak cehovski član z mečem in sulico, čelado in, oklepom priglasiti k vojski, kadar je bil sovražnik v deželi ali če so bile kje kake krvave praske. Ta vojaška poteza se je škofci stoletja držala učencev sv. Krispina. Kjerkoli, je bilo treba "udariti," so že bili čevljarji na mestu. Leta 1726 so uporni čevljarski pomočniki četrt leta dolgo oblegali mesto Augsburg in so pošteno premi-kastili vsakega mojstra, ki se je prikazal, dokler ni bil magistrat prisiljen da je zoper to "brezbožno, uporniško početje" poklical cesarja in državo na pomoč in je le sila orožja ukrotila vročekrvne petelinčke. Celo na Dunaju so v času Kar.la VI. čevljarji tako sovražno nastopali, da so morali biti njih kolovodje pri- krajšani za glavo. Veliki čevljar iz Seleucie, Leon Izavrijski, se je znal tako mečevati, ko je kopito zamenjal s sabljo, da se je leta 717 po-I vzpel od čevljarja do vojskovodje in je postal celo grški cesar. I Ne tako daleč, vendar do precej-i šnjih časti je prispel vojaško ■ navdahnjeni čevljar Joan iz j Lyre, ki ga je cesar Karol V. imenoval za vojvodo arcolejske-ga. V znak svoje posebne naklonjenosti je vladar dovolil sedemdesetletnemu 'čevljar ju-vojaku^ ki je v 160 bitkah tvegal življenje za svojega vladarja, da je smel vpričo njega s pokrivalom na glavi sedeti v naslanjaču. Z veliko hrabrostjo se je odlikoval tudi čevljar Hans iz Sagana, ki je leta 1320 v bitki zoper Lit-vance, ne boječ se smrti, nesel zastavo v boj in zmago na čelu vseh drugih. Predolgo bi bilo, da bi našteli vse čevljarje, ki so se z golim mečem vojskovali, ker so v zgodovini tudi imena takih čevljarjev, ki so se z miroljubnimi sredstvi proslavili. — V 18. stoletju je živel neki čevljar Henry' Wilson iz Natioka, ki je bil z 22. leti starosti tak izvrsten govornik, da je pustil šila in kopita in je postal agitator. Do konca svojega življenja se je z besedo, pisanjem in dejanjem potegoval za odpravo ameriške suž-nosti. — Drug slaven govornik in neuklonljiv patriot je bil Roger Sherzan iz Connecticuta, ki je več let izdeloval čevlje, preden je postal luč znanosti in mimo tega še mirovni sodnik, poslanec in zvezni senator. A tudi v "najvišje sfere" so se povzpeli čevljarji, do pobolj-ševalcev sveta in prerokov. V začetku 16 .stoletja je nekdanji čevljar iz Frankfurta, Johann Maks Dauth s svojim razvratnim spisom "Svetla gromska trom-ba' 'tako zmošal glave meščanom in kmetom, da so morali čuvarji javnega reda, nevarnega ozna-njevalca "tisočletnega kraljestva' 'kar brž iztirati iz nemške države. Ob koncu 16. stoletja se je pečal slavni čevljar Jakob Bohme iz Gorlic z nehvaležno nalogo, da bi svetu pripravil pot do višjih, mističnih vpogledov, tako da so mu slednjič prepovedali pisati knjige. Tudi angleški čevljar Fox se je ukvarjal namesto s kopiti rajši z uničevalnimi načrti človeštva in je ustanovil leta 1637 slavno sekto "kvekerjev," za kar so ga bičali in ga vrgli v ječo. Izmed duševnih velikanov, ki so prej služili čevlju, se blestijo nekateri ko meteorji po vsem svetu. Murillo, veliki španski slikar, je v 17. stoletju naredil veliki skok cd smrtnega čevljarja do nesmrtnega umetnika. V 18. stoletju vidimo velikega gledališkega, igralca, bivšega čevljarja Ludovika Schroderja. In Linne, švedski čevljarski pomočnik, se je povzpel do visokih služb, časti, denarja in plemstva kot slavni, svetovni učenjak in reformator prirodopisja, zlasti botanike. — Nemški pevec, slavni Hans Sachs, ki je bil 1494 rojen v Nurnbergu, je bil čevljar in je imel velnko pomočnikov v čev-Ijarnici, zaeno pa je spisal 134 knjig in skupno 6,000 pesniških proizvodov. — In še bi bilo kaj imen, tudi med nami, katerim se je čevljarski stolček spremenil v častitljiv sedež javnega duševnega delovanja. Koristno za društva V decembru mesecu se vršijo glavne seje vseh društev, ko se volijo društveni uradniki in rešujejo točke, ki so bile preveč važne, da bi se o njih sklepalo tekom leta, ko na sejah ni mnogo članov udeleženih. Priporočamo vsem članom in članicam njih društev, da je v njih lastno korist, da vsaj enkrat na leto obiščejo svoje seje, spoznajo svoje uradnike, doženejo, kako se pri društvu posluje in da s svojim razumom nasvetujejo kaj primernega za napredek društva. Kot vsako leto se tudi letos obračamo do vseh društev s prošnjo, da sklenejo na letni seji, da se priobčuje imenik društvenih uradnikov, njih naslovi, čas sej in prostor zborovanja v "Ameriški Domovini." Tak imenik izide najmanj enkrat na me- sec in velja za vse leto samo $5:00. V naš urad neprestano hodijo rojaki, ne samo iz Cleve-landa, pač pa tudi iz drugih držav, ki nas vprašujejo, kdo je uradnik pri tem ali onem društvu. Nekateri prihajajo radi društvenih zadev, drugi bi se radi v društvo vpisali ,tretji iščejo svoje sorodnike, prijatelje, znance. Imenik društvenih uradnikov v "Ameriški Domovini" je najboljše sredstvo, da. se pride v hiter stik z društvi in uradniki. Prosimo torej, da priporočite na seji tozadevno, kar bo v korist društva in članstva. -o- Francozi odpovedujejo vojaško zvezo z Rusijo Varšava, 6. decembra. V političnih krogih se vzdržujejo vesti, da namerava francoska vlada odpovedati francosko-rusko prijateljsko in vojaško zvezo v korist Poljske. Francoski minister za , zunanje zadeve se nahaja na potovanju po Evropi. Trenutno se j mudi v Varšavi. Minister Del-bos je izjavil, da ne bo obiskal Moskve, dasi je bila pot v Moško prvotno v njegovem načrtu. Nedavno tega je Poljska naredila vojaško pogodbo z Romunsko. Pogodba je naperjena proti Rusiji, in ker je Francija prijateljica Poljske in Romunske ne more več priznavati francosko-ruske vojaške pogodbe, kar je zlasti v Berlinu naredilo zelo ugoden vtis. Sirota postala dedičinja sedmih milijonov Chicago, 6. decembra. Muriel McCormack Hubbard, .lastnica premoženja' vrednega sedem milijonov dolarjev, je dobila iz sirotišnice neko štiri leta staro dekletce, katero je vzela za svojo. Ker Mrs. McCormack nima otrok, bo sirota podedovala vse njeno premoženje, MALI OGLASI Dobra jabolka še vedno imamo izvrstna zimska jabolka na razpolago. So zdrava, okusna in poceni. Dobite jih, če se zglasite pri Valentin Mavko North Dayton Rd. Madison, Ohio (288) Tukaj je imela policija v Brooklynu, N. Y. mnogo zabave, ko je metala ob zid steklenice zaplenjenega žganja, ki ga je zaplenila v letih od 1933 do 1936. Policija trdi, da jc bilo vm zaplenjeno žganje skrajno slabo. noc: Imel me je tam, kjer me je hotel imeti—. Radoveden je bil, ali sem bil v Strumici. Pozor! Opozarjam vse članice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ. na glavno letno sejo v sredo 8. decembra ob navadnem času. Ena navzočih članic bo dobila na seji $5.00, če pa ni na seji ne velja za njo nagrada. Prosim vas tudi, da katere dolgujete, da gotovo v deT cembru poravnate, sicer trpite sami posledice. Katera sestra se le nekoliko zanima važnosti letne seje, se bo gotovo udeležila. S sestrskim pozdravom — .Louise Pikš, tajnica. (286) Naznanilo rojakom v Cievelandu, Akronu, Barber-tonu in drugih mestih države Oh ;o. še se dobi prve vrste črni mošt iz države Ohio. Glede podrobnosti pokličite KEnmora "445, za cene in drugo. Mi pri« peljemo na dom. Mandel The Mover 15803 Waterloo Rd. Cleveland, O. ti, trije so bili odgovorni .za nepostavni sedeči štrajk avtomobilkkW delavcev v P