GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik IX.______ Februar 1980 St. 2 (93) Morda je vse skupaj, kar počnemo, le medel odsev resnice (h™ cankar) Spomnil sem se vseh pogovorov o umetnosti, ko me je misel zanesla med črke velikana naše besede. Umetnost je iskanje lepote v vseh njenih oblikah in izrazih. — Kdo zna noč temno razjasnit’, ki tare duha? Čudno, vsako leto je 8. februar slovenski kulturni praznik. V spomin naj-večjemu pesniku Prešernu (to smo se učili v šoli) in morda še drugim spret-nežem besede. Dnevni tisk se napolni dan prej s temami, ki bolj ali manj dišijo po kulturi, koncert, proslava in kaj kmalu se naša kulturna vnema ohladi ob dnevnih problemih proizvodne ali družinske narave. Kmalu sem se srečal s Prešernom, ki mi je s preprosto pesmijo svojih rim, z lahkotno, a tudi trpko besedo približal na videz tako okorni slovenski jezik. Stopil sem korak naprej v spoznavanju bivanja na tej vrteči se Obli. Iskal sem dolgo in našel med stotinami njih moža odkritega peresa — Ivana Cankarja. Cez sto let je od njegovega rojstva, vendar ostaja v današnjem človeku tako moderno prisoten; najbrž tudi zato, ker si je kot eden prvih upal brezobzirno razkriti vso hlapčevstvo, hinavstvo in vetrnja-štvo slovenskega človeka. Pozno sva se spoznala, a toliko polnejše je vstopil vame, kakor je njega dni vabil Kurent na svatbo v njegovi starodavni pripovedki. V vsakomur že ob rojstvu gori drobna iskrica Kurentove razposajenosti, tihi glas njegove pesmi in zvok njegovih gosli. A kako hitro ga prekrije gostilniški krohot. Pregnan je kakor svobodno ščebeta-nje ptic z vrtov, travnikov, livad, parkov in gozdov, ki jih ni več. — Ko je stopil iz gozda, je pogledal na rosno jutranjo pokrajino pod seboj in spreletela ga je neznana sladkost ob toliki lepoti. O domovina, ko te je ... ... Nazadnje mu je ostalo polno pe-rišče lepote, razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale, ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Visoko je cenil slovenskega človeka on, ki je to rekel. Saj vesel, pomeni biti svoboden, širok, odprt za življenje, biti »živ med živimi«, kot je zapel Kurent. Pomeni biti vse tisto, čemur smo se v teh »nebesih pod Triglavom« namerno odpovedali. Ne živimo le od kruha, tudi denar ne osrečuje. Odvadili smo se strmejših poti, igrivosti duha, spremembam, ki razveseljujejo srce in ne godijo le trebuhu. Da se povrnem h Kurentu! Ljubil je naš Kurent domovino, vesele ljudi. Romal je po slovenski deželi, ki je postajala vse bolj temačna, bele ceste prekriva blato, hiše so revne, domačije prazne, romal je med ljudmi, ki jim je smeh že davno zamrl na licih, iz oči zija praznina, usta so lačna, v bolnih telesih je volja zlomljena. — »Človek roma po slovenskih deželah, malodušen klone glavo in žalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel!« Gnan od skritih moči je hitel godec veselja od kraja do kraja, od svatbe do svatbe. Utrudil se je starec Kurent, doro-mal je v svojo noč. Utrujen je pokleknil, zgrudil se je in udaril s čelom ob kamen. — »Zemljica, zemljica, mati! Ce nimaš kruha, daj mi kamen; še ob kamnu bom prepeval!« Zaničevan, blaten, ubog je bil Kurent, a vseeno je pel. Kaj nimamo mi, ki nas obseva sonce povsem drugačne svobode, take, ki si jo Kurent še sanjati ni upal, enakih dolžnosti in ne le enkrat na leto ob 8. februarju? Can Poročilo o poslovanju v letu 1979 (finančni del) V prejšnji številki glasila smo napisali, da ob poročilu o poslovanju ni bilo možno (zaradi samega poteka in speciiike dela) priobčiti tudi finančnega dela, zato le-tega objavljamo v tej številki. 1. CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK Finančni rezultati niso toliko ugodni, kot so bili rezultati fizične proizvodnje, kar je (predvsem v TOZD Premazi) posledica močnih tudi prek 100 % podražitev surovin, cene pa smo smeli povišati v veliko manjših pro- porcih. Posledica so precej manjša sredstva za poslovni sklad v obeh TOZD, kot smo pričakovali oziroma kot bi potrebovali. Pregled: OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12. 1979 Besedilo TOZD Smole TOZD Premazi DSSS DO Color 1. CELOTNI PRIHODEK 333,096.204,27 681,979.844,07 43,290.675,57 1.058,366.723,91 2. PORABLJENA SREDSTVA 289,951.061,96 576,124.169,25 11,143.988,87 877,219.220,08 3. DOHODEK RAZDELITEV DOHODKA 43,145.142,31 105,855.674,82 32,146.686,70 181,147.503,83 3.1. Prispevki iz dohodka glede na OD 3.2. Prispevek iz dohodka glede na 652.950,95 1,945.796,35 1,073.165,95 3,671.913,25 druge osnove 3.3. Davki in prispevki od davčne 375.328,50 1,482.692,40 249.007,05 2,107.027,95 osnove 1,190.620,40 3,656.089,75 — 4,846.710,15 3.4. Del dohodka za delovno skupnost 14,825.128,40 28,838.292,50 — 43,663.420,90 3.5. Del dohodka za druge namene 4. CISTI DOHODEK RAZDELITEV ČISTEGA 3,481.712,95 8,145.447,20 696.106,20 12,323.266,35 DOHODKA ZA 22,619.401,11 61,787.356,62 30,128.407,50 114,535.165,23 4.1. Osebne dohodke 16,046.718,25 47,559.593,95 25,738.582,05 89,344.894,25 4.2. Cisti dohodek za sklade 6,572.682,86 14,227.762,67 4,389.825,45 25,190.270,98 4.3. Del za skupno porabo 4.4. Sredstva rezerv 2,747.206,90 9,097.275,30 4,389.825,45 16,234.307,65 (del za rezervni sklad) 1,078.628,60 2,646.391,85 — 3,725.020,45 4.5. Del za poslovni sklad 2,746.847,36 2,484.095,52 — 5,230.942,88 2. SREDSTVA SKLADA SKUPNE PORABE Na osnovi varčevalnih ukrepov zveznih organov in republiškega družbenega dogovora je bilo potrebno re- Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija je v mesecu januarju obravnavala dva primera kršitve delovnih dolžnosti. Tovarišu Jožetu Bukovcu, delavcu v tozd Smole je bil izrečen javni opomin, ker je 20. 12. 1979 brez dovoljenja zapustil delo in odšel domov. Tovarišu Janezu Barboriču pa je bil izrečen ukrep denarne kazni v višini 5 odstotkov osebnega dohodka za mesec december, ker je samovoljno odločil, da na 1.000 ročk ne bo namestil kovinskih tesnil. Posledica samovolje je bila, da so ročke slabo tesnile in se je lak razlival. R. P. COLOR2 vidirati tudi lani sprejeti plan sklada skupne porabe. Ukrepi predvidevajo, da se sredstva iz SSP za stanovanjsko gradnjo ne bodo omejevala. Stroški družbene prehrane smejo narasti največ za 25 %, glede na porabo sredstev v ta namen v preteklem letu. Stroški iz SSP, ki imajo obliko reprezentance (pogostitve upokojencev in jubilantov, piknik in obdaritev — darila ob odhodu v pokoj) smejo doseči v letu 1980 le 80 % višine stroškov, realiziranih v preteklem letu. Ostale postavke (regresi za letovanje, dotacije itd.), smejo v letu 1980 narasti glede na realizirane stroške v letu 1979 za 13 %. Temu smo morali prilagoditi tudi že lani sprejeti plan in se dogovora držati c’:’::scdnd. Te spremembe pogojujejo tudi določene spremembe lani sprejetega plana in ga je potrebno na novo potrditi. Številčne podatke bodo zbori delavcev dobili razmnožene posebej. 3. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki so v letu 1979 glede na leto 1978 precej narasli in se približali OD drugim DO v branži. Glede na izobrazbeno strukturo in dejanske številke so podatki naslednji: SMOLE PREMAZI DSSS Kvalifikacija — izobrazba OD v letu 1979 (din) 0) log i) -2 co ooS fc G ~ OD v letu 1979 (din) Povečanje na leto 1978 (%) OD v letu 1979 (din) I Povečanje na leto 1978 (%) Nekvalificirani delavci Priučeni delavci 6.880 55 6.616 47 5.689 38 Poklicna izobrazba 8.202 35 7.672 35 7.816 35 Srednja izobrazba 8.962 26 8.640 23 7.937 22 Višja izobrazba 10.732 15 10.015 16 9.684 15 Visoka izobrazba 13.596 29 12.130 24 13.157 24 Magisterij — — 12.131 — 16.835 7 Povprečje 8.554 35 7.863 36 8.420 25 V počastitev Edvardu Kardelju V nedeljo, 27. januarja 1980, je bilo 70 let od rojstva revolucionarja, državnika in misleca Edvarda Kardelja. V naši republiki je bila pripravljena v počastitev njegovega spomina vrsta prireditev, ki so pokazale njegovo snovanje kot trajen temelj za izgradnjo našega političnega sistema. V soboto, 26. januarja, je bilo v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije na pobudo RK SZDL skupno zasedanje vseh zborov republiške skupščine, predsedstva SR Slovenije in delegacij družbeno političnih organizacij. Slavnostni govornik na zasedanju je bil predsednik CK ZK Slovenije France Popit. Rekel je med drugim: »Kardeljeva misel in delo bosta za nas in za svet enako pomembna tudi jutri.« Osrednja prireditev je bila razstava o njegovem življenju in delu, ki so jo odprli v nedeljo, 27. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljublja- ni. Razstavo je odprl Mitja Ribičič z besedami: »Edvard Kardelj je mrtev, toda dediči njegovega duha in njegove volje žive«. Trajna obeležitev njegove osebnosti in uresničevanje njegovih misli je bila ustanovitev centra za teorijo in prakso samoupravljanja, poimenovana po Edvardu Kardelju. »Vis. Surova kamnita gmota in obenem čudovit obelisk globoko v notranjosti Jadranskega morja. Ves je gorat, strm, razen razmeroma ravninskega področja, ki obdaja gore ... Na Vis smo prišli v začetku junija 1944 po nemškem padalskem napadu na vrhovni štab v Drvarju«. Tako se začno spomini Edvarda Kardelja, ki so izšli pod naslovom »Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944 —1957«, izdali pa sta jih Državna založba Slovenije in Radnička štampa Beograd. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA DO COLOR ZA OBDOBJE I,—XII. 1979 Zap. št. Naziv kazalca Izkazan v 1978 1979 Index 1. Dohodek na delavca din 234.446 284.376 121 2. Dohodek v primerjavi s povpreč- no uporabljenimi sredstvi Doseženi čisti dohod, na delavca % 32,51 34,03 105 3. din 140.136 179.799 128 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom % 5,78 4,94 85 5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom % 9,68 7,82 81 6. Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi % 1,88 1,68 89 7. Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca — mesečno povprečje din 10.547 13.812 131 8. Cisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje din 6.177 8.368 135 9. Izločanje iz osebnega dohodka na delavca — mes. povprečje din 2.678 3.477 130 10. Izločanje iz dohodka na delavca din 30.693 36.026 117 11. Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi % 4,56 4,27 94 12. Povprečno uporabljena sredstva na delavca din 720.969 835.660 116 13. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi % 121,93 120,65 99 14. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi št. obr. 2,54 2,91 115 15. Izguba na delavca din — — — 16. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom % 92,22 104,65 113 17. Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrtovanim % 103,58 104,40 101 18. Povprečno število delavcev po stanju konec meseca aps. znes. 643 658 102 19. Sredstva za reprodukcijo v primerjavi s povprečno uporab, poslovnih sredstev % 4,56 4,27 94 20. Odplačila za investicijske kredite v primerjavi s sredstvi za reprodukcijo 22,36 17,55 78 Kardeljevi spomini so aktualna knjiga, ki živo posega v jugoslovanski in svetovni družbeni trenutek, ukvarja se s preteklostjo, vendar v njej odseva čas, ki ga doživljamo. Razstavo o njegovem življenju in delu, katere moto je »Samoupravljanje — moč ljudskih množic«, smo si delavci iz »Colorja« organizirano ogledali dne 30. 1. 1980. Velikansko bogastvo, ki nam je ostalo po Edvardu Kardelju, bogastvo njegovih že objavljenih del in neobjavljene pisane besede, je dragoceno kulturno-zgodovin-sko družbeno blago vseh naših narodov in narodnosti in tudi vseh narodov sveta. Njegovo bogato revolucionarno delo je globoko vgrajeno v našo družbeno nit, v temelje naše skupnosti in zato je trajno. Njegov svetli lik pa bo služil generacijam kot navdihuj e-nje in zgled doslednega komunista, neutrudnega revolucionarja in čudovitega človeka. Momir Savovič Sindikat ob zamenjavi mandata Ob koncu mandata izvršnih odborov in konference OO sindikata »Co-lor« je prav, da analiziramo naše dosedanje delo in se dogovorimo za naprej. V tem mandatnem obdobju je sindikat doživel prelomnico v dejavnosti, saj smo iz DO Color formirali dve TOZD in DSSS. Temu primerno se je organizirala tudi sindikalna organizacija, ki je bila razdeljena na tri osnovne organizacije sindikata, delegati iz osnovnih organizacij sindikata pa so tvorili konferenco OO sindikata na nivoju DO Color. Poleg tega smo se morali podrediti zakonu o knjigovodstvu, ki izključuje dotacije za sindikalne dejavnosti in se organizacija sindikata finansira izključno iz sindikalne članarine. Zaradi tega smo morali organizirati športno društvo »Color« kot samostojno društvo s svojini žiro računom, ki se je zaradi razvite dejavnosti zelo izkazalo v igrah bar-varjev Jugoslavije z dvakrat osvojenim 1. mestom. 1978. leta smo bili gostitelji iger »Colorčani«, kar je zahtevalo še dodatno organizacijsko delo. Sindikalne organizacije v »Color-ju« so imele v svojem mandatu zelo odgovorno nalogo spremljanja uresničevanja Zakona o združenem delu, izdelavi osnovnih aktov in pravilnikov, ki jih zahteva ta zakon. Zlasti je bila pomembna javna razprava po prvem neuspelem referendumu o razporejanju čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kjer se je pokazalo, da je treba vrednotenje fizičnega dela in pogojev dela popraviti v korist le-tega, rezultat je bil uspešen drugi referendum. Sedaj je v pripravi ravno tako pomemben del tj. uvedba individualnih in kolektivnih meril uspešnosti, ki naj pripomore k uresničevanju načela delitve po delu in obenem stimulira stabilizacijska prizadevanja pri gospodarjenju s sredstvi, s katerimi upravljamo. V zvezi s tem smo sprejeli akcijski program, kjer so navedene naloge, nosilci, zadolžitve in roki. Spremljanje uresničevanja tega akcijskega programa je ’stalna naloga osnovnih organizacij sindikata »Color« Medvode. Opravili smo kandidacijske konference, organizirali volitve v samoupravne organe in družbeno politične skupnosti. Iz tega je razvidno, da je sindikat posebej po kongresnem obdobju dobil nekoliko drugačno funkcijo in veljavo. Nekdanje akcije ozimnica, jabolka, izleti in drugo, niso prioritetna naloga, vendar smo se v okviru možnosti ukvarjali tudi s tem. V tem mandatnem obdobju smo izpeljali tri tradicionalne »Colorjeve« izlete (Pokljuka, Kumrovec, Jezersko), sodelovali pri organizaciji in izvedbi »Glumaških večerov« v Goričanah, COLOR 4 ljudem smo omogočili obiske v Drami, Operi in Mestnem gledališču ter na Ljubljanskem festivalu v Križankah. Uspešno smo sodelovali pri razstavi Male plastike akademskega slikarja Naceta Ribiča, kar simbolizira povezavo med umetnostjo in združenim delom. Ob tednu upokojencev smo našim upokojenim sodelavcem omogočili skupno praznovanje, poleg tega pa je še 16 upokojencev letovalo v naših počitniških kapacitetah v Umagu. Sodelovali smo pri organizaciji praznovanja 8. marca, »dedka Mraza«, pri akciji NNNP in praznovanju krajevnega praznika Medvod. Obravnavali smo aktualpa vprašanja, pomembna za naše delo in našo skupnost, med drugim tudi problem bolniških, neopravičenih izostankov in na sploh disciplinskih prekrškov. V pojasnilo določenih napačnih razlag, da vse takšne »nedelavce« ščiti sindikat, moram povedati, da je stališče sindikata popolnoma jasno. Sindikat podpira delavca v primeru kršenja njegovih samoupravnih in drugih pravic. V primeru njegovega nespoštovanja samoupravnih aktov, kršenja delovne discipline, pa ne. Sindikat je dosedaj zmeraj podpiral mnenje disciplinske komisije. Na žalost se pogosto govori o tem, da so takšne delavce podprli občinski ali republiški organi sindikata, vendar moramo upoštevati, da je pri tem mnenje raznih sindikalnih in pravnih pisarn pristransko. Pristransko zato, ker upoštevajo izjave delavca, ne da bi jih preverili. Zato je stališče sindikata v »Color-ju«, da disciplinska komisija in delavski svet v primerih, ko dejansko gre za kršenje delovne discipline, ravnata po naših samoupravnih aktih in ne upoštevata enostranskih mnenj in priporočil, ki prihajajo od mestnih in republiških sindikatov. V januarju smo izpeljali občne zbore osnovnih organizacij sindikata, izvolili člane novih izvršnih odborov in novo vodstvo. V TOZD Premazi je za predsednika izvršnega odbora OO sindikata (namesto tov. Isteniča) izvoljen tov. Albert Pavlič, kem. tehnik, zaposlen v tehnološki pripravi dela. V TOZD Smole je za predsednika izvoljen tov. Marko Kristan (namesto Izidorja Travena). V DSSS je za predsednika izvršnega odbora sindikata izvoljena tov. Zvonka Zupan (namesto Majde Pivec). Vsaka OO sindikata v TOZD oziroma v DSSS je na občnem zboru evidentirala po 5 delegatov v konferenco OO sindikata »Color«. Evidentirani so: Iz TOZD Premazi Smiljan Plesnik Albert Pavlič Alojz Burja Momir Savovič Sašo Istenič Iz TOZD Smole Marko Kristan Janez Šarc Zvonko Bregar Joži Jerman Viktor Jamšek Iz DSSS Zvonka Zupan Marta Sajovic Anica Knific Franc Kastelic Marjeta Luštrek Občni zbor konference OO sindikata »Color« bo februarja in je za predsednika konference evidentiran tov. Jure Kuret namesto tov, Savo-viča, ki mu mandat poteče. Pred sindikatom v naslednjem mandatnem obdobju je veliko dela na vseh področjih, posebej ker se moramo boriti za stabilizacijo in se mora v TOZD uveljaviti kot podlaga družbeno politične aktivnosti ZS in kot oblika organiziranega političnega dela svojih članov. Momir Savovič ČLANI NOVOIZVOLJENIH ODBOROV OO SINDIKA TOZD PREMAZI 1. Albert Pavlič — predsednik 2. Smiljan Plesnik — tajnik 3. Andreja Lazarevič — blag. 4. Osman Halkič 5. Pepca Lazič 6. Fani Radoha 7. Pavel Založnik 8. Štefan Križaj 9. Marija Jurkovič 10. Stane Krelj 11. Alojz Burja 12. Vera Grmovšek 13. Momir Savovič 14. Saša Istenič 15. Josip Premuš 16. Stane Jamnik 17. Danijel Belec TOZD SMOLE 1. Marko Kristan — predsed. 2. Zvone Bregar — tajnik 3. Joži Jerman — blagajnik 4. Viktor Jamšek 5. Ivan Goričanec 6. Janez Šarc 7. Pavle Kavčič 8. Lovro Belčič DSSS 1. Zvonka Zupan — predsed. 2. Marta Sajovic — tajnik 3. Anica Knific — blagajnik 4. Meta Dobnikar 5. Milena Hribernik 6. Franc Kastelic 7. Zorka Lesjak 8. Nevenka Plešec 9. Vera Mesesnel 10. Alenka Habjan Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa Razvejana rekreacija (ak) Priznati moramo, da je rekreacija v našem kolektivu kar dobro razvejana. Osnovne pogoje za katerokoli športno rekreativno panogo omogoča športno društvo s številnimi sekcijami. Tekmovanja na raznih nivojih se vrstijo skozi vse leto in prav lahko se pohvalimo s številnimi medaljami, pokali, priznanji. Prav tekmovalni del športne rekreacije pa se je preveč razbohotil z raznimi »-ija-dami«. Kaj o tem mislijo člani našega kolektiva? MARJAN HRIBERNIK, referent prodaje: »Strelci se že vseskozi stabilizacijsko obnašajo. Moram reči, da je strelstvo že vseskozi odrinjeno malo vstran, pri financiranju vedno na zadnjem mestu. Čeprav vsi vemo, kako je strelska panoga pomembna, je ne znamo pravilno ovrednotiti. Prav Colo r j evi strelci smo poznani po skromnosti in po — dobrih rezultatih. Nam denar nikdar ni bil merilo za dobre uspehe. Mislim, da bi športne igre barvarjev morale ostati, samo v skromnejšem obsegu, na vsak način pa so občinska tekmovanja naj cenejša in tudi dovolj zanimiva.« JANEZ PETERNEL, nianser: »V tovarni nas je že veliko tekačev na smučeh in prav bi bilo, če bi naredili prvenstvo. Za rekreacijo je pri nas dobro poskrbljeno, le nekateri se ne zanimajo zanjo. Športne igre barvar- jev naj bi ostale, le banket naj črtajo. Sicer pa podpiram misel, da so tekmovanja med TOZD pogostna, dovolj je da sežejo do občinskega. Na vsak način pa tekmovanja morajo biti, tako imaš vsaj dovolj volje do redne vadbe.« ALOJZ BURJA, nianser: »Smatram, da je možnosti za rekreacijo pri nas dovolj. Toda, veliko se jih noče re-kreirati — rajši hodijo v gostilne, se pretepajo .. . Kegljači tekmujemo za hobi, sami plačamo prevoze na tekmovanje — sindikat nam plača le najemnino stez. Veliko prijateljskih srečanj smo že odigrali, vendar smo ANDREJ KASTELIC, viličarist: »Športne igre naj bi bile, samo v skromnejšem obsegu. Mislim, da niti niso tako drage, lahko pa naredimo cenejše. Med malico igram nogomet, za drugo vadbo pa nimam časa. Mislim, da bi tudi v nogometu morali organizirati tekmovanja med tozdi, najprej med svojimi, nato med medvoškimi, vse do občine. Sicer pa je naša nogometna sekcija bolj slabo organizirana. Vse premalo je resnosti, tako, da ni nastopov, pa tudi ne pravih treningov. Škoda.« vse stroške krili sami. Za dobre nastope je potrebno veliko treninga, toda, če imaš veselje do tega, ni nobena stvar pretežka niti predraga.« 8. marec - mednarodni dan žena Dan, ki je namenjen samo njim — ženam, materam in dekletom, dan, ko jih bomo z drobnimi pozornostmi nagradili za njihovo skrb in pozornost. Toda tudi ta dan so si morale priboriti same s trdim delom in vztrajnostjo, ki je značilna samo zanje. Kolikokrat so bile razočarane na poti v enakopravnost, pa niso odnehale. Danes ne velja več, da spadajo samo v kuhinjo, da je njihova »edina naloga« skrbeti za dom in družino. To je bilo nekoč. Ona se je enakopravno postavila z ramo ob rami delavcu v tovarni, se skupaj z njim borila za boljše^iivlje-nje, za življenje, ki ga živimo danes. Tudi v času NOB ni stala ob strani. Junaško se je uprla okupatorju in sodelovala v najtežjih bitkah. Njihova življenja so ugašala po taboriščih, po gozdovih in zaporih. Tudi pri obnovi porušene domovine ni zaostajala. Pomagala je graditi in popravljati ceste, mostove, tovarne ... Dokazala je, da zna misliti tudi s svojo glavo. Danes je več kot polovica žena pri nas zaposlenih, nase prevzemajo vedno težje naloge. Najdemo jih za stro- jem, za tekočim trakom, za pisalno mizo. Tako je pri nas, a povsod po svetu ni tako. Še marsikje, predvsem pa v nerazvitih deželah, je še vedno potisnjena v ozadje, zapostavljena in prezirana, še vedno nima volilne in drugih osnovnih pravic. Toda prišel bo dan, ko bo tudi v teh nerazvitih delih sveta dosegla, kar ji pripada in kar si zasluži. Zato: možje, fantje, sinovi — poskrbite, da bodo žene, dekleta in matere na svoj dan srečne. Dovolj je le skromna roža, pa naj bo to samo nagelj ali pa šopek zvončkov. Saj niso zahtevne, razveselile se bodo tudi, če jim boste naklonili ob njihovem dnevu samo prijazno besedo. Ne pravi zaman slovenski pogovor, da žena podpira tri vogale pri hiši. Zato na koncu: »Hvala ti, mama, hvala, za življenje, ki si mi ga dala.« Kako bomo varčevali v letošnjem letu? V SFRJ in seveda tudi v Sloveniji zadnja leta ugotavljamo, da rezultati poslovanja še zdaleč niso tako ugodni, kot smo si zapisali v smernicah, družbenih dogovorih in sporazumih. Povsem jasno je, da tako ne more iti v nedogled, zato so Zvezni izvršni svet in družbeno-politične organizacije na nivoju zveze in republike v mesecu januarju začeli široko akcijo za stabilizacijo in odpravo deviacij v naši celotni družbeni skupnosti. Eden rezultatov te akcije je Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev ... v letu 1980, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ št. 5. 1980. Zakon omejuje izplačevanje dnevnic v letu 1980 in dovoljuje 10% porast glede na realiziran strošek dnevnic v letu 1979. Reprezentančni stroški v letu 1980 ne smejo preseči 80% realiziranih stroškov v letu 1979. Prav tako omejuje izdatke za reklamo in propagando, kjer določa, da izplačani znesek v ta namen ne sme presegati višine stroškov v letu 1979. Nadalje zakon omejuje avtorske honorarje, kjer določa, da njihova skupna višina ne sme presegati višine stroškov v preteklem letu, kar pomeni, da se bodo morali na staro višino vrniti tudi honorarji za Colorjeve informacije, čeprav naš pravilnik določa drugače. Za kršitelje določil tega zakona se predvidevajo zelo stroge kazni, tako za delovne organizacije, kot za odgovorne osebe. Posebno boleča je za nas omejitev stroškov v zvezi s pogodbami o delu, ker ti stroški v letu 1980 ne smejo preseči stroškov v letu 1979, naši pogodbeni sodelavci pa so v preteklem letu na osnovi pogodb delali le pol leta. Za Color to niti ni tako zelo kritično, veliko bolj kritično je v drugih delovnih organizacijah, ker bodo prisiljene zmanjšati število delavcev po pogodbah pri že tako kroničnem pomanjkanju kadra. Uradni list št. 7/1980 je objavil tudi omejitev stroškov sklada skupne porabe oziroma bolje rečeno podal možnosti za prerazporeditev planiranih sredstev. Celotni sklad skupne porabe se sme glede na realizirano višino sredstev v letu 1979 povečati največ za 13 %. V teh 13 % niso zajeta povečanja stroškov družbene prehrane (le-ti se lahko povečajo za ca. 25 %) in povečanja stroškov oziroma izdvajanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, kar ni omejeno. Na 80 % realizirane vsote v preteklem letu se morajo znižati predvidena sredstva, ki v bistvu spadajo med stroške reprezentance, to je pogostitev jubilantov, upokojencev in stroški piknika. Uradni list ne dovoljuje organizacije športnih prireditev (npr. igre barvarjev Jugoslavije) na nivoju SFRJ, dovoljuje pa stroške za organizacijo manjših tekmovanj na nivoju SRS, zaradi česar je negotova tudi letošnja organizacija iger barvarjev. Glede na navedeno je seveda treba spremeniti v letu 1979 sprejeti plan sklada skupne porabe in ga ponovno potrditi na samoupravnih organih TOZD oziroma DSSS. Kot je iz pričujočega članka razvidno, smo pričeli varčevati tam, kjer je najmanj boleče, popolnoma jasno pa je, da bomo morali varčevati na vseh področjih in iskati notranje rezerve (iskanje notranjih rezerv — zamenjava uvoženih surovin z domačimi, zmanjšanje asortimana, boljše izkoriščanje delovnega časa, ostrejši disciplinski ukrepi, kontrola bolniških izostankov itd., itd.). Mislimo, da smo v združenem delu sami toliko zreli, in da se zavedamo težkih časov, ki prihajajo, zato ne smemo republiških in zveznih ukrepov smatrati kot prisilo, ampak prej kot priporočilo in koordinacijo za enotne načine varčevanja na vseh področjih in nivojih. Prišli — odšli NA NOVO ZAPOSLENI DELOVNO RAZMERJE PREKINILI December 1979 Bojan Švigelj, TOZD Smole Sait Abazovič, TOZD Premazi Budimir Jovanovič, TOZD Premazi Hilmija Sijamhodžič, TOZD Premazi Radovan Stanič, TOZD Premazi Janez dipl. oec. Sbil, DSSS Januar 1980 December 1979 Jože Pečnik, TOZD Premazi Janez Marn, TOZD Smole Veselko Radosavljevič, TOZD Smole Roman Bertoncelj, TOZD Premazi Jožef Horvat, TOZD Premazi Januar 1980 Franc Horvat, TOZD Premazi Alojz ing. Nučič, TOZD Smole Vladimir Traven, TOZD Smole Janez Grkman, TOZD Premazi Ana Jarc, TOZD Premazi Marjeta dipl. ing. Gaber, TOZD Prem. Ana Mrak, DSSS Bojana Fojkar, DSSS PREMEŠČENI Katarina Magdalenič iz TOZD Smole v TOZD Premazi Hamza Hamza iz DSSS v TOZD Premazi SOLIDARNOST... V prejšnji številki našega glasila ste lahko prebrali članek tov. Zdene Gleščič o solidarnosti delavcev DO »Color« in delitvi zbranih sredstev za pomoč najbolj potrebnim v krajevni skupnosti Jernej pri Ločah. Danes pa vam lahko posredujemo zahvalo Krajevne organizacije rdečega križa: »V imenu krajevne organizacije RKS Jernej pri Ločah se vam iskreno zahvaljujemo za vašo solidarnost in vaš trud, posebno pa še odboru za zbiranje pomoči. Zavedamo se, da je imel odbor za zbiranje pomoči veliko dela in skrbi in je s tem izkazal veliko tovariško solidarnost, Mi smo pomoč vašega kolektiva v obliki hrane in obleke razdelili najbolj potrebnim vaščanom in le-ti se vam vsi skupaj iskreno zahvaljujejo, posebno pa še odboru za zbiranje pomoči: tov. Zdeni Gleščič, tov. Janezu Šetini, tov. Anici Bukovec in tov. Jožetu Perku. Naš odbor rdečega križa se je takoj sestal in smo na seji pravično razdelili pomoč tistim, ki so je bili najbolj potrebni. Posebno bi se vam kot predsednik iskreno zahvalil za vaše pooblastilo in denar (1.000,00 din), ki ste mi ga poslali in sem ga z vašim zaupanjem predal v roke socialni delavki za mladino, ki ga je razdelila otrokom tov. Štefke Gobec, ki bivajo v zavodih. Še enkrat se vam zahvaljujem za vaše zaupanje in vas tovariško pozdravljam. Aleš Capi, predsednik krajevne organizacije rdečega križa Jernej pri Ločah Avtoličarstvo nekoč in danes V uvodnem sestavku »avtoličarstvo nekoč in danes«, smo prispeli do prelomnice, ko se začenja iz obrti razvijati avtomobilska industrija. Razvoj pravzaprav ne pozna ostrih prelomnic, zato so tovarniški avtomobili sprva močno »dišali« po obrti. Z uvedbo nitro-lakov in brizgalnih pištol so lakiranje avtomobilov precej skrajšali in za takratne razmere poenostavili. Nitroceluloza ali takoimenovana kolodijska volna je v prvi svetovni vojni služila kot eksploziv za uničevanje in ubijanje. Preostale zaloge te strateške surovine so nato začeli predelovati v nitrolake. Hitro sušenje tovrstnih lakov je omogočilo hitrejši postopek lakiranja avtomobilov, vendar se zamudnemu kitanju ni bilo moč izogniti. Čvrsto avtomobilsko pločevino so oblikovali avtokleparji, čeprav so spretno vihteli tolkače in ustvarjali obline karoserij, je ostalo še vedno veliko za avtoličarje. Predhodno so pločevino zbrusili, očistili in razmastili ter zaščitili s temeljnim premazom. Nato je sledilo večslojno kitanje, vse dokler ni bila zaglajena hrapavost in dosežena gladkost. Pri tem delu je poleg spretnega nanašanja kita zlasti važno brušenje površin, in to postopoma: sprva z ostrozrnatimi brusi, nazadnje s finim brušenjem. Skrbno pokitane površine so že tedaj veljale za pol-obarvane. Takšne so nato prebrizgali s predla-kom in zatem nanesli še tri sloje nitro polirnega emajla. Vmes so brusili in pred poliranjem nanesli še en sloj zelo redkega laka, ki je pripomogel s svojo dobro razlivnostjo še k boljši gladkosti površin. Med posameznimi nanosi in pred poliranjem je potekalo potrebno zračno sušenje. Posebno poliranje je terjalo precej strokovnih izkušenj in napornega dela. Izvajali so ga pretežno ročno, brez strojnih pripomočkov. Toda dosegali so izreden izgled površin, takorekoč na kristalno gladkih površinah je blestel globinski odsev. S sodobnimi laki sicer dosegamo merjen stoprocentni sijaj, a površine zablestijo šele po nekajkratnem poliranju. Pri omenjenem nitro sistemu je nujno vzdrževanje s polirnimi voski in poliši, ki ohranjajo površinam lesk. Sodobno lakirani avtomobili takšne nege ne potrebujejo. Lastniki imenitnih limuzin so včasih zaposlovali sluge in šoferje, ki so skrbeli za brezhiben izgled in delovanje spoštljivih strojev. Opisana tehnologija je že preteklost. Očitno je postal nitrosistem v avtomobilski industriji cokla in ga je presegel enostavnejši sistem »pečnih« lakov. Obenem je potrebno omeniti vmesno obdobje, v katerem so uporabljali nitrokombinacijske lake. V naši avtomobilski industriji smo jih srečevali še v minulem desetletju. Za reparaturno lakiranje so nitrokombi- nacijski laki še vedno v rabi, posebno kombinirani z akrilnimi vezivi. Tudi v zasebno garnituro za vzdrževanje avtomobila lahko sodi vzorčna dozica tovrstnega laka za tista drobna popravila, ki ji povzročijo kamenčki ali prve »cvetke« rje. O tem sledi med ostalimi opis o popravilih drobnih poškodb na lakiranih površinah. Edvard Perko Nočni skok Čeprav je bil novi sistem železniških prevozov uveden že pred tremi leti, verjetno nekateri med nami še ne vedo, kaj pomeni beseda »nočni skok«. Železniško gospodarstvo je v težnji, da bi nudilo svojim komitentom čim boljše storitve, uvedlo novi sistem prevozov, imenovan »nočni skok«. Povečali naj bi obseg dela, predvsem pa zmanjšali zamude in s tem povezano negodovanje strank, ter njihovo prehajanje na kamionski promet. Sedaj je v prevoz po sistemu nočnega skoka vključenih 92 krajev za kosovne in 15 krajev za vagonske pošiljke. Ta način prevozov je najbolj »zaživel« v Sloveniji. Želja ŽG pa je, da bi se postopoma vključili vsi kraji Jugoslavije in postali hitro in poceni dostopni za vse delovne organizacije, bodisi za prodajo ali pa nabavo blaga in surovin. Blago se zbira v železniških zbirnih centrih. Dostavljeno mora biti do določene ure popoldne ali celo zvečer, da je lahko zjutraj oziroma dopoldan dostavljeno naslovniku. Tega načina prevoza se tudi naša delovna organizacija poslužuje. S hitro in zanesljivo dobavo so naši kupci zadovoljni, tako da že sami naročajo prevoz blaga po železnici z nočnim skokom. Zadovoljni pa so tudi železničarji,, saj je ne le ustavilo zaskrbljujoče upadanje prevozov kosovnih pošiljk, ampak so se celo povečali. Ugotovili so, da je prevoz zanesljiv (tudi blago je bolje ohranjeno). Predvsem pa je prevoz cenejši, saj 15 do 20 % nižji transportni stroški danes res veliko pomenijo. Z nočnim skokom pa je bilo marsikaj storjenega tudi v prid komercializacije železnice. MM Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA n*r* ssL™ s; •h«* •£» «rrt SS N O IZ / c. O L O < . S R E E R / N R . : — :;V .;•> • - & O N / s? K : R K Z 3 T / zz. T / St IžT R R 3 ~ K R 3 // o ■is A/ n R K o -Z R m C/ Z T• s R R D R /9 3 T / 9 z R O V 3 r Rm V m* R r R D E E — R E 3 O IZ z J R M E R _? & r R 9 Z 3 T R R' R C r J R S? j E -S E >v w s R R Z. /V A/ 3 r T~ T R E O /V m 3 E j> R < K L r r E L z f 3 E E R E <9 / /y Mr Z. (J R B < O s R m O 3 — T / R R O R T s R R Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli rekordno število rešitev, kar 105. Javno žrebanje smo izvedli v prostorih finančnega sektorja. Komisija v sestavi Meta Dobnikar, Danica Kozjek in Zdenka Pipan je za dobitnika prve nagrade 200 dinarjev izžrebala Jožeta Krmelja, drugo nagrado 150 dinarjev prejme Vinko Jazbec, tretjo nagrado 100 dinarjev pa Ljudmila Tavčar. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! »Ikebana« pod stopnicami v razvojnem oddelku se navkljub prizadevanjem tov. V. V. vztrajno veča. Kot nalašč za umetniško dovršeno dobrodošlico vsakodnevnim strankam, (Air France zagotovo nima nič zraven ...) NAGRADNA KRIŽANKA p* ir G K UKZ*tyf*/f **eetv*£c, OKOLfCE *<€*/ cV/ et£h£A/T ZQvoz.9, 3hor«/? ItTCMT OH0}Qf/Oi Z4MTO ?esnrsk>9 P/GU^q »*r«sr 3o&- sSojvC*? *r*GA&9 T*s/ *o5£9 hGČKG ^€^V/ CG~S <5J><£V ^ OJ> 7. G-*SX/A/ **o&*€ce* <-OC/*SQ v oj3s Otsij/o is----- hotSK’ Z4K ^etseif irs/fsr/) w»i? */)* /eeece^ OG-t/l/M PoP£Gf/~ -Vf >rcO/? Hesro /Hiteč/ /oteci K4M/S COLORJEVE INFORMACIJE št. (2) (93), leto 9., februar 1980. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. marca 1980. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Dopisujte v naše glasilo!