'uštuina plačane t gotovini Posamezna številka 1 Din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XX.1I. Št. 44. Kranj, 29. oktobra 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20 - din, četrtletno 10- din. Slovani — kaj? Pred krutkim je naš list zapisal, da so zadnji za slovanstvo usodni dogodki v Evropi prišli najmanj petindvajset let prerano. In zgodilo se jo, kiikor je bilo pričakovati. Vprašanje, se je tikalo glol>oko le Slovanov, so rešili po svoje Germani in Romani, ne da bi zraven pozvali Slovane. Brez Slovanov so Slovane obsodili in prodali. Žalostna usoda, ki-kaže, da Slovan ni nikjer upoštevan in da velesile prezirajo Slovane ob vsaki priliki. Kako in zakaj tako? Zato, ker Slovan ni zedinjen. Slovan je pocepljen, brat proti bratu, in takih bratov, ki se med seboj prepirajo in sovražijo, se nihče ne boji, vsakega izmed njih lahko napadeš, ker veš, da eden drugemu ne pomagajo, marveč ti še pomagajo udariti jo lastnem bratu. Zgled v zadnjih za slovanstvo usodnih in žalostnih trenutkih je Poljska, ki je čakala s svojo armado, da Češkoslovaški zahode nož v hrbet. Žalostno — prežalostno! Odkod to prekletstvo med nami Slovani? Izvira iz tisočletne sužnosti. Slovan je navajen hlapčevanja, navajen je tujega zapoved-ništva nad seboj. Kadar je prost, sploh ne ve kam bi se obrnil in počenja stvari, ki vodijo v novo sužnost. Ni se zgodilo prvikrat, kar se je. Zgodovina Slovanov priča, da so tako ravnali skozi vsa stoletja, odkar se je pojavilo slovanstvo v Evropi. Menda malo manj kakor 250 milijonov Slovanov je nas na svetu, več kakor trikrat toliko kot Germanov in skoro več, kakor je v Evropi vseh germanskih in romanskih narodov, pa kaj štejemo? Nič. Nihče nas ne upošteva. Germani in Romani vladajo Evropo lwez Slovanov. Mati vseh Slovanov je in bi morala biti Velika Rusija. Iz njenega srca bi moralo prihajati slovunsko življenje in' poživljati vse slovanske vejice, ki se raztezajo po svetu. Toda današnja Rusija, kaj je? Mehka slovanska duša se je dala prevarati židovstvu, katero je prodalo in vsililo naši slovanski materi Rusiji nesrečni komunizem, ki je najnevarnejši bacil za vsak narod, da mu uniči narodno zavest in gu zavede v neki nepraktični in neizvedljivi internacionalizem, v neko občestvo, ki se ni le nikjer obneslo, a za seboj pa pustilo povsod strašne posledice. Komunizem je uničevalec narodnosti in vsake narodne zavesti. Zopet imamo vzgled kar pri roki. Poglejmo na sodobno Rusijo. Ko se je Začel notranji metež v Španiji, ki je za nas Slovane več ali manj brez pomenil, v kolikor se ne dotika onih dejstev, ki so mednarodnega značaja, so bili gospodje v Moskvi tukoj zainteresirani in so začeli pošiljati orožje v španjo. Ko gre za Slovane, so vse liolj hladni, mesto, da bi stopili na plan z tikuzom: graditi svoj veliki dom, v katerem* bi mogli v miru preživljati svoja stara leta. Ko so Francozi začeli uveljavljati svpj položaj v svetu, tedaj so bili Angleži že notranje ustaljeni, imeli so ze »roja posebpo obliko vladavine, ki ji pravimp še danes »angleška demokracija", in ki SP jo v glavnem ohranili d<* današnjih dni. Angleži so bili,zrelejši od mlajših Francozov, preudarnefši, zato so se tudi znftk* tedanjem svetu, jjpjje. uvejjuvyi. Toda počasi je dozoteval tudi francoski narod in si tekom časa zagotovil prav zaviden položaj med narodi Evrope. Kakor so Francozi šele nekako, »to l^t z« Angleži resno posegli v evropska; zgodovino, prav tako je tudi nemški narod Seje kakih sto let za francoskim z vso odločnostjo posegel v dogajanja v Evropi. Tako lahko rečemo, dn je starostna razlika med Angleži in Francozi prijijižno enaka starostni razliki med Nemci in Francozi. To je za nas važna ugotovitev in kdor se bo hptel poglobiti v razmišljanja na podlagi tega zaključka, bo z lahkoto našel odgovor na marsikatero nerazumljivo vprašanje in bo mogel tudi s precejšnjo točnostjo presoditi, kako se bo razvijal položaj v Evropi v dogledni bodočnosti. Da bi bila slika tega razmišljanja popolna, bi morali ob tej priliki razmišljati tudi o najmlajši skupini evropskih narodov — to so Slovani. Če primerjamo rasti drugih narodov z rastjo Slovanov, moramo priti do zaključka, da se bo tudi pri njih zgodovina ponovilu, da bodo prej ali slej prišli tudi oni v položaj, ko bodo morali sami odločali o sebi in tudi — o drugih narodih. Zaenkrat, vsaj pa tega še ne moremo trditi, saj nam dogodki zadnjih dni dokazujejo morda ravno nasprotno od našega pričakovanja. Todu prišlo bo do tega prej ali slej! (ali „m«ičkov Kmalu bomo imeli Slovenci svoje narodno zastopstvo, za katerega bomo lahko I pdno*tom dejali, da so le to možje, ki imajo pravico govoriti v imenu slovenskega naroda, 'da so to možje ki' predstavljajo ogrbmrro večino 'do-vcnskeE" naroda. In kfit tati 'bodo lahko HMi nastopali v narodni doJp'icinl/' kjir^lnl nihče ne bo mogel zajlIftftV rešttičlidgn zastopstva slovenskega naiodh? fp'fnljko ifSemo'»e*fItint"š,' čeprav nas loči se^fVcV \4t"'p\<\ od volitev, ff;ne''bomo znrVIcIl, ker' V 'tega 'zavedaj** tudi' vsi naši nnsprrifitTVi/'Rn'i pft AVta'fo settWf' %% f I *li-> j ni letvH,*.!)) n M od — Nemci, samo da lri niog\i strahfov-ati in vladati nut! večino Slovencev. fMirtp nekdaj bili najhujši nasprotniki splošni in enaki volilni pravici, po kateri naj bi prišel naš mali človek do pravice samoodločevanja v stvareh, ki so zanj življenjskega pomena. Oni so si vedno trkali na svoja „napredna" prsa, povsod so povdarjali svoje slovenstvo, ki so pa ga še vedno in ob vsaki količkaj ugodni priliki prodali za oblast in dobičkauosne položaje_ Našega malega človeka, obrtnika in delavca niso hoteli nikoli poznati, niso mu hoteli priznati osnovnih človeških pravic. Iz teh naših starih liberalcev se je potem izcimila Jugoslovenska nacionalna stranka, pod njenim okriljem se sedaj zbirajo naši napredni krogi, ki pa poznajo naprednost samo v pohlepu za oblastjo, vedno več oblasti se jim hoče, da bi z nasiljem mogli krotiti nezadovoljstvo1 slovenskega naroda. Naši JNS so imeli svoje zastopnike T vseh onih vladah sedanje naše države, ki so zapustile za seboj gospodarski polom, krizo in preganjanje zavednih Slovencev. Zavedne Slovence in zavedne državljane so ovajali kot protidržavne elemente, sami pa so skušali vzeti za svoj patent vso državotvornost, ker nihče drugi razen njflh po njihovem JMe-nju ne more hiti zadosti viveden, dr/avija«. Vsak Slovenec ve prav dobro, kaj je hilae^KS za Slovenijo in kaj za našo državo. Vsak »e spominja njenih ostrog in sabelj ter bamtofe-tov, marsikateri slovenski fant je n« svojffta-ži čutil plačilo „kundaka" za nedolžno slovensko pftef« Ko pa je naše ljudstvo zopet spregovorilo, tedaj jim je za vedno zmanjkalo tal v^|a-veniji. Klicali so na pomoč svojega vodjo, generala Zivkoviča, ki pa je moral jadrno oditi ves razočaran nad ..prisrčnimi" sprejem^, ki mu jih je priredilo naše ljudstvo. Vse je bilo zaman, potapljajoče ladje JNS| |nihojj> si mogel več rešiti. In kakor Inv.ijo podgane s potapljajoče se ladje, cako tudi sedaj bežijo no vse strani raaai jo—Mrak i jaaf nttn *"TtMT jo pomoči in zavetja. In kam so se zatekli? K človeku, ki so ga preje vedno preklinjali koj driavnega izdajata«* ga zaprli za leto in p> prtigramtkd m^dTfcndst"!!ifr«iiu tet je po-■l«en->»stevtowd^iii»t*zas»*jaj afcrtivhkej, da bi morala zapisati: ..svojo popolno neditoisriasl od programa".*'V»v m Mj oj ,;' ' , • NI ab .«!•**» n t«>» -ur,, , 2 iO'^*>^>*g»Bfc^^i^^^^.»»(^c^%'^^^ t njim govoriti o tej stvari, a j« jezno sabrodl. »tiho bodi, ko nie ae vesT Potem je molčal*. Saj je vedela, da bi tudi z njo Te- har z Gorjuš govoril drugače, če bi bil Hribarjev stan prost, nikomur podložen. A ona je bila ponižna in tiha, še v mislih ni nikoli očitala očetu. Ko je birič odšel, je Hribar obmolknil in začel premišljevati. Zlatnikov mu bo ponujal grof, to je gotovo. A on jih ne bo sprejel,'to je trdno odločil v sebi. Sedel je v veži za javorjevo mizo in si podprl glavo. Kadar je tako premišljeval, ga ni upal ogovoriti ne hlapec, ne dekla, še žena se je umaknila iz veže. Kadar se je zamislil, ni dal nikomur odgovora, le strupeno ga je pogledal in globoko, da je oni kar zbežal. Opoldne se južine ni pritaknil, potem pa se je oblekel v praznično obleko in se je napotil proti Begunjam, peš, kakor je moral iti tlačan, kadar je imel opravka na gradu. Prav na grajsko dvorišče je smel jezditi le svobodnjak, praznik je moral pustiti konja pod obzidjem, a tlačanu je veljalo vso dolgo pot prehoditi peš. Hribar je pogledal proti Waldenburgu in se je spomnil, kako je v mladih letih tod jezdil, ponosen, drzen, svobodnjaški meč mu je visel ob boku. Potem so mu vstali v spominu dogodki tistih dni, ko se je ženil. Tlačanko je snubil, ki je uskočila iz blejske gospoščine. Vsa žlaMa mu je branila, tovariši-svobodnjaki so se mu posmehovali, tlačani so kazali s prstom za njim in se trkali na čelo. A vse to ga ni odvrnilo od sklepa, oženil se je in ostal sam, pre-klinjan od žlahte, zaničevan od svobodnjakov in praznikov, zasmehovan od tlačanov, sam tlačan med njimi. A v svoji trmoglavosti se ni menil za to, vsak dan znova je zatrjeval, da mu ni žal. Pri srcu ga je zabolelo, ko se je spomnil na dan, ko si je na Waldenbnrgn odpasal meč in ga je grof Gabrie) treščil na kamenita tla. Zazvenčalo je, iskre so se razpršile in na tleh so obležali kosci meča, ki je stoletja branil svobodo Hribarjevega doma. Grof Ga-briel je brcnil v tis'e kosce, prijel škarje in mu odstrigel goste, dolge lase. Ko se je vrnil iz gradu, je bil tlačan, vsem svobodnjakom za svarilen vzgled, vsem tlačanom izpostavljen v posmeh. A to bi se še moglo prenesti. Toda drugo je, kar odganja spanec t njegovih oči, kar mu uničuje mir srca. Odkar je dorastel sin Miha, ga dan za dnem zbada z besedami od strani in naravnost. V obraz ga zbada, za hrbtom ga preklinja, se mu posmehuje, nima spoštovanja do njega. V Hribarju pogosto vzkipi jeza, pretepel bi sina, kakor smrkavega pastirja in mu povedal, d« njemu to ne gre mar. Pa se premaga, čuti namreč svojo veliko krivdo. Sin ga kalne, da zaradi očetove nepremišljenosti trpi že zde j in bo trpel še bolj, ko bo sam gospodar in ga bodo biriči preganjali, kakor lovski psi zajca. Srce ga boli, kadar mu pride pred oči, da je res za vedno uničil svobodo Hribarjevega doma. Navsezadnje mu je pa tudi za ženo hudo. Ona čuti, da so njeni lastni otroci daleč od nje, da jo gledajo po strani, čeprav jim je dala življenje in jih vzgajala z vso ljubeznijo. Premnogokrat je že videl, kako se ji oči nehote orose, kadar izreče sin trdo besedo. Tedaj bi planil na sina, v togoti bi ga tepel do krvi, a ženine oči ga prosijo, naj umiri togoto v sebi. Dokler niso dorasli otroci, je živel v miru in ljubezni, zdaj se mu zdi, da vidi v vseh očeh posmeh. Se celo Jerčin molk in njena ponižnost* sta mu dostikrat odveč, v njima vidi tih očitek zaradi nepremišljenega dejanja v mladih letih. A Bog cesto obrača bolečino v naše dobro. Morda bo tudi sedaj tako storil. Minca se je omožila na Matijev svobodnjaški dom gori na Jamnik. Zemlja tam gori res ne rodi brez trpljenja, a svoboda je vredna trpljenja. Ali ne bi mogel tudi Jerce vzeti svobodnjak? Saj je prav taka kakor je bila mati v dekliških letih. Kdor bi vzel Jerco, bi mu ne bilo treba odpasati meča in ostrici las. A Miha? Nobena misel mu ne prinese rešitve za sina. Res, on ne preklinja zastonj, ker bo v večne čase moral on in njegov rod nositi prekletstvo tlačanstva. Za vedno, za vedno bo gospodar na Hribarjevem« — ostriženec. In Hribar nehote ponovi besede, ki jih je oni večer izrekel Miha: »Ni je sile, ki bi mogla iz razbitih koscev zopet narediti meč." V takih mislih Hribar sam ni vedel, kdaj je pravzaprav prišel do Kamna. Stopil je po strmi poti na dvorišče in prosil starega hlapca, naj ga odvede pred gospoda Lamberga. Hlapec ga je dolgo motril. Hribar je postal nestrpen. »Pred gospoda me odvedi, ti rečem! Danes je poslal biriča pome, zdaj me pelji k njemu!" »Aha," je rekel nejevoljno hlapec in ga počasi vedel v grad. „Kar tja do prvih vrat pojdi, notri je gospod." Hlapec je odšel, Hribar pa je šel do pokazanih vrat. Vstopil je in se poklonil, kakor je veljalo tlačanu. »Pomagaj vam Bog, milostni gospod grofi" .Bog ti pomagaj!" »Poslali ste biriča po me in mu veleli, naj se nenadoma oglasim pri vas. Zdaj sem tu." • .Prav." Grof je odmaknil izrezljani stol in povabil tlačan«: »Sedi, gotovo si truden." >( Hribar je sedel as ponujeni stol in vprašaje, upiral pogled v grofa, ta pa je poklical služabnika in mil velel: »GORENJEC* STRAN 3 Dragi rajni mami! Prvikrat pojo zvonovi žalostno, tako bridko, čez gomiio drage mame: v srcu rane hujšajo. Lani še ste rekli meni: „Lep je vernim dušam stih, ki si v list ga ta poslala..." Bil je slutnje smrtne dih. Letos duh ga več ne čuje, ko tako grenko zveni. Vse bolesti naše — tuje Vam so zdaj nad zvezdami. Bridko plakajo zvonovi čez grobove v tih večer ... Močim grob in prosim z njimi, Vaš otrok, Vam večni miri Marija Ferjan Izid I. LOTERIJE Zveve društev rejcev malih živali bo radi pomanjkanja prostora objavljen v prihodnji številki. podaril družbi J c Radi neke knpčijske zadeve je L. Rebolj iz Kranja Vincencijevi revne otroke din 100. Bog plačaj! Zobozdravnik g. dr. de Gleria Stanko, k zgradil novo hišo ob Cojzovi cesti, nasproti fotografa Rovška, se bo preselil v njo in začel ordinirati dne 30. oktobra. Karambol. V nedeljo dopoldne se je na ovinku Visoko-šenČur zgodila prometna nesrefa, ki bi prav lahko zahtevala smrtno žrtev. Ko je namreč vozil Žužkov avtobus iz Kranja v Cerklje se je na Visokem zaletel z vso silo v njega s svojim motorjem Franc Koželj iz Hotemaž. Pred cerkvijo je namreč hotel zaviti po šenčurski cesti, pa je ravno v tem trenutku pripeljal. 2užkov avtobus, v katerega se je zaletel in ■čez prednji blatnik avtobusa od-letel pod zid poleg ceste. Omenjeni Koželj je imel pri tem srečo, da se ni poškodoval, pač pa je razbil zelo močno svoj motor. sSPKUAlNA TaoOVlHA BARV Vtdotdmnnka e. tf Plačilo za — tatvino. V Ljubljani se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom neki Josip Gojšnik, po poklicu natakar, ki je dne 17. septembra po noči izmaknil v tukajšnji gostilni Lukež na Glavnem trgu kuharici zavoj perila in moške obleke v vrednosti 272.— din. Je poseben strokovnjak za izmikanje zavojev pri kuharicah in po gostilnah. V Lukeževi gostilni je nastopil kot akrobat in se produ-ciral z žlicami, vilicami in krožniki. Gojšnik je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. Obrtniki iz Slovenskih goric so nas povabili, da jih obiščemo. Zato vabi naše društvo člane, da se prijavijo za izlet k njim. Odhod je v soboto 5. novembra popoldne iz Kranja. Vožnja stane 100.— din za osebo. Ker se je že pred časom za tak izlet zanimalo več članov, naj se zglase med uradnimi urami v pisarni združenja, kjer bodo dobili vsa natančna navodila. — Društvo slov. obrnikov, Kranj. Predstava romantične igre dr. Remca „Za-kleti grad" je v nedeljo popoldne odpadla radi žalosti in pogrebnih svečanosti po blagopo-kojnem knezu Arsenu, očetu Nj. kr. Vis. namestnika Pavla. Zato se bo predstava ponovila v nedeljo popoldne ob isti uri. Igra sama je v soboto zvečer vsem prav dobro ugajala in upamo, da bodo tudi v nedeljo popoldne obiskovalci predstav v Ljudskem domu napolnili dvorano. Krajevni odbor Jadranske Straže v Kranja priredi v nedeljo, dne 30. oktobra ob 1130 uri v mali dvorani Narodnega doma svečano Betonsko železo Cement Cevi za vodovod radi pozne Peter Majdfč sezone Ves stavbni material ceneje. ti Merkur" Kranj matinejo v proslavo Jadranskega dne. Na sporedu je kratek nagovor predsednika, iz prijaznosti nam zapoje odlična operna pevka gdč. Vera Majdičeva troje priložnostnih pesmi. Nato se predvaja krasen film „Naš Jadran". Proslavo zaključi mladinski gimnazijski zbor s himno Jadranske straže. Vstopnine ni. V času, ko se majejo temelji evropskega reda, je povdarek naše državne zavesti in po-posebno še jadranske misli prav gotovo vreden in potreben, da ga z živim zanimanjem in številnim obiskom podkrepimo. Prosvetno društvo v Kranju bo svoj I. prosvetni večer, ki bo v petek, dne 28. t. m. ob 8. nri zvečer v dvorani Ljudskega doma, posvetilo proslavi 20 letnice osvobojenja. Na sporedu bodo pevske točke in zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami strokovnjaka g. profesorja Silvo Kranjca o temi: Važni dogodki v zgodovini Slovencev. Udeležba za vse člane obvezna, vabijo se pa tudi drugi zavedni državljani. Odbor. Zatemenitev mesta, ki se je izvršila zadnji ponedeljek na odlok kr. banske uprave, je prav dobro izpadla. Meščani so se zavedali važnosti in velikega pomena takih zatemnitev za slučaj vojne pa so skoraj vsi ustregli predpisom. Človek se je počutil nekam tesnobno, ko so zatulile tovarniške sirene zvečer ob 7. ter je naenkrat ugasnila vsa razsvetljava. Bilo je precej radovednežev, ki so na vsjhj)^ način hoteli videti „Kranj v temi", drugače pa je življenje potekalo kakor po navadi. Samo enkrat kupite komad Solea mila, ga l>rakiičiu> preizkusite in prečrtajte garancijsko pismo, katerega dobiti poleg mila. Solea milo se dobi v vsaki boljši trgovini. Cena 7.5*. Zadnja številka „Proboja" nam je dala zo-pet priliko za reklamo s tem, da je v celp#lj4 ponatisnila naš članek »Bela gora..." Kar ■le"* tiče njegovih očitkov »podle potvorbe zgodovinskih dejstev" pa bi samo želeli, da pride s svojimi dokazi na dan. Veliko resnico pa Je zapisal, da ne rabi »simpatij takih katoliških Slovencev", ker jih »Proboj" in vsi ok^Jl, njega že zdavnaj nimajo ter jih tudi nikoli bodo uživali. »Proboju" samo na uho povemo, koliko pamfletov je že zapisal on in njegov »oče" na račun slovenskega naroda pa še vedno upa in stremi za simpatijami našega naroda?! Mi smo napisali resnico,''pa s tem" še nismo sebe postavili v vrsto sovražnikov češkoslovaške države, temveč samo našim bralcem pokazali, da so že Čehi sami spregledali in uvideli svojo usodno zmoto ob zgraditvi svoje države. Tega pa nam vendarle ne bo upal zanikati »Proboj." Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 7.50. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: H IN KO PODJAVOR8EK - KRANJ. Dohod na novi most so sedaj na mestni in na hujanski strani uredili. Dobro zvaljano in s porfirnim gramozom posuto cesto so sedaj polili z asfaltom ter posuli z drobnim porfirnim peskom. Ko je ravno govor o novem mostu, naj povemo še nekaj, čemur se bodo prav mnogi v Kranju veselo smejali. Ko je bila v Kranju tombola, so delavci podjetja, ki je uredilo dohode na most, navozili precej por-firnega peska z namenom, da se dobro posuli. In kaj so nekateri videli v tem? Skrivnostno so začeli govoriti po mestu, da so pesek navozili na most radi tega, da ne bo moglo iti čez most naenkrat preveč ljudi, ker bi se dru- celo, da je pri naj-ccl meter gnče most — podrl. Šepetali most tako nesolidno zgrajen, da s menjšem vetru kar ziblje da, za se nagne na zunanjo stran. Ne bomo še posebej povdarjali, kako neresni, da ne rečemo kaj več, so taki prigovori. Mislimo, da je prav vsem ustreženo, ko je občina zgradila ta novi most. Da je pa mosi solidno zgrajen, nam je zadostna garancija že ime podjetja, ki je ta most tako strokovnja-ško zgradilo, poleg imena konstruktorja, ki je ravno za ta most dobil številna priznanja strokovnjakov svetovnega slovesa. Naj se torej nezadovoljneži nikar ne smešijo, z novim mostom ne bodo mogli prav nič mešetariti pri občanih, ki so občinski upravi hvaležni, da je premostila Yokro ter thko ia'a možnosti raz-vitku mesta tudi na hujansko stran. monaignor Paulitsch (!), mož sicer slovenskega imena, ki pa ni znal našega jezika in nam tudi sicer ni bil nikdar naklonjen. Njegov tajnik je bil organiziran nacionalni socialist in špijon. Ko so zasedli Avstrijo, so bili uredniki katoliških listov takoj odstavljeni in vstaknjeni v ječe. Tudi monsignor Paulitsch je še sedaj zaprt. Ker je bil lansko leto smrtno nevarno operiran ga je šla sestra obiskat in mu nesla bonboniero čokoladnih bonbonov. Ko mu jih je hotela izročiti, jo vstavijo: »Tega mu ne smete dati!" Sestro obli jejo solze in da jo potolažil, ji brat reče: »Saj je vseeno dobio, le nesi nazaj, bom pa le enega pokusil. »Tudi tega ne smete" in mu strgajo bonbon iz rok." Zobozdravnik špecijalist Dr. de Gleria Stanko se 30. oktobra preseli v svojo novo hišo na Cojzovi cesti (nasproti fotografa Rovška) '. Pogled čez hribe f*Mr■■MirawtïJiv _ V zadnjem orenjcu smo zapisali, da se Slovenci vse premalo brigamo ob veličastnih manifestacijah za naše svetinje za dele našega narodnega telesa, ki jih je črta na papirju ločila iz naše narodne hiše. Ob tej priliki smo še posebno opozorili na besede Biir-ckela, ki jih je izrekel i. julija 1938: »Kar zahtevamo za svoje Sonarodnjake v tujih državah, to bomo dali tudi koroškim Slovencem." V naslednjih odstavkih bomo skušali podati našim bralcem nekaj slik o življenju tU Koroškem. Bralci pa naj si sami potem ui*varijo pravo Sliko in pomen zgoraj citiranih besed. »Gotovo vam je znano, da tu vlada najstro-zja cenzura pod pretvezo valutnih in deviznih predpisov. V resnici pa da nas nadzirajo, zlasti pa zato, da inozemstvo ne zve resnice. Vsako pismo, ki gre v inozemstvo, se »presve-ti" in ako je količkaj, kar je resnično toda nečastno za ugled Nemčiji, se? unič„ fc . *P»4f kaznilnico v Dachau, ne da bi ga zaslišali ali sodili." .«ujww.^ai.-'üíwatr ■MSBaaSaswaaaaaaariR« i „V Celovcu je bil katoliški učiteljski kon-v i k t;, katerega predstojnik je bil duhovnik. Takoj po prevratu so se iz Nemčije »pili uči-teljišniki, ki so morali prej radi veleizdaje bežati i preko meje.. Te so vrinili v katoliški konvikt. Nekoč pogreši predstojnik, da so iz vseh sob izginili križi. Preiskava ničesar ne dožene. V počitnicah pe so praznili, gnojišča iif stranišča ter v njih našli vse one križe. ' Čudili so se delavci, med njimi večinoma socialisti, in se zgražali nad tem bogokletnim početjem. V dokaz resnice so celo pustili to najdbo fotografirati." HRANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJ V R.Z.Z N. Z. (LJUDSKI DOM) Sprejema hranilne vloge In,"tudi vloge na tekoii raiun. — Hranilne vloge me lahko vplainjejo tudi potom poštne hranUnlee In to vlagateljem tomadevne poloinleena rampolmgo Hranilne vloge oe obrestujejo po 4»j0 in mm vlagateljem vedno na rampolago* Ve mane vloge m tri ;me*e.$no odpovedjo *e obrestujejo po S% »Državni kancler Schuschnig, izvrsten mož in globoko veren katoličan, je napravil usodno napako, ker Hitlerja ni poznal, še manj pa vedel, kako je Avstrija podkopana. O razgovoru v Berchtesgadenu sem mogel po tajnih potih zvedeti dvoje, ki nam jasno pove, kakšen je pravzaprav Hitler. Poštenjaka Schu-sehniga je Hitler sprejel prav neprijazno in mu kakor kakšnemu šolarčku bral več kot pol ure iz svoje knjige »Mein Kampf". Začudeni Schuschnig je ta pouk kvitiral s tem, da je kadil cigarete. Sele ko mu je pozneje vedar-le rekel, naj preideta k programu, zaradi katerega je prišel, se je začel Hitler pogajati. Hitler pa je mož, ki zahteva od vsakega, da se mu brezpogojno vkloni. Ko mu je Schuschnig oporekal je vzrojil ter zakričal: »In to pravite meni, največjemu Nemcu vseh časov." * »Kako se je tajno in dosledno delalo za priklopi te v, vam lahko povem iz sledečega: Ko so čakali Hitlerja, da pride v Linz pa se jc radi sprejemov precej zakasnil, so pustili na radiu govoriti ljudi, ki so bili pod prejšnjo vlado zaprti, a jih je moral Schuschnig na Hitlerjev pritisk izpustiti. Neki mož je tedaj pripovedoval, kako so zadnjih 44 dni pred priklo-pitvijo v tisočih malih tiskarnah po kleteh in visokih planinah v kočah, zasneženih do strehe, delali in tiskali tajna navodila in jih po zaupnikih širili po vsej Avstriji. Vsega tega pa ni zapazila ali pa ni hotela zapaziti avstrijska policija. Organizirani nacionalsocialisti so se vrinili do najzaupnejlih mest. Tako n. pr. je bila zasebna tajnica Schuschnigova organizirana — hitlerjonk« in naročena ogleduhinja." * »Na I Koroškem je bi! »KKrntner Tagblatt" vodilni katoliški'dnevnik. UreaaUk mu je bil »Poprej smo imeli — ako ne vsega v izobilju — vsaj vsega zadosti, zdaj bo pa kmalu začelo primanjkovati vsakdanjih reči, kakor jih primankuje v Nemčiji, kjer skoraj ni dobiti ne surovega masla, ne riža, ne jajc. Za kruh morajo rabiti mešano moko in za meso dobivajo karte kakor v vojnem času." Tu je nekaj verodostojnih slik dogajanja na Koroškem. Prihodnjič pa bomo v kratkem pokazali, koliko bogastva in premoženja je prejela Nemčija iz »obubožane" Avstrije. TRBOJE V Četrtek opoldne je po dolgi in mučni bolezni pri nas umrla Angela 2un, žena posestnika Primoža. Lansko leto se je počutila Se tako srečno, ko je njen sin Lojze imel svojo novo mašo. Pokopali jo bodo v soboto 29. oktobra ob 9. «ri dopoldne na pokopališču v Trbojah. Žalujočim naše sožalje, pokojni pa naj sveti večna luč. TRŽIČ Delavstvo je precej r&zbnrjeao vsled razglasa na predilniiki deski radi novih delavskih knjižic. V pomirjen je naglašamo samo to, da nove knjižnice se ne bodo tako hitro prišle v promet, dotlej p« se bodo morali delavci kakor tudi delodajalci posluževati še vedno le starih knjižic. Strokovno nadaljevalna tele se Je zopet preselila' iz Ijsdske na meščansko iolo, ker je postal upravitelj te šole g. Edvard Vončina. upravitelj meščanske Šole. Novemu npravitf Iju Čestitamo m želimo obilo aspeha. STRAN 4 >GORENjEC« Pripravljamo ge na volitve. Dne 17. oktobra je bii t NaSeru domu sestanek jRZ. Udeležba je bila zelo velika, kar dokazuje veliko zanimanje za volitve. Poročal je o pomenu volitev g. ing. Sodja iz Ljubljane. — Potekel je čas za vlaganje reklamcij, katerih je bilo vloženih preko 150, ne vŠtevši onih za spremembo bivališča v občini. Neokusna reklama Elida kreme se vidi vsepovsod. Pri nas v Tržiču so to neokusuost ublažili v toliko, da so preveliko ruzguljenost pokrili s črno barvo. Po težki in mukapclni bolezni je umrla ga. Antonija Brenčič roj. Dečiaun. Pogreb je bil v ponedeljek popoldan ob 5. uri. Kako je bila poznana, je pokazala udeležim pomebccv. ki so jo spremili na zadnji poti. K večnemu počitku so jo položili v neposredno bližino njenih staršev. Žalujočemu možu, hčerki in osta-'lim njenim sorodnikom izrekamo iskreno SO-žalje. Njej naj pa sveti večna luc! VODICE Fantje so nam na nedeljskem občnem zboru še enkrat prikazali svoje delo in uspehe v zadnji sezoni. Tekom treh ur smo dobili točno sliko o ogromnem delu, ki ga je odsek opravil. Največ truda je pač v taboru, kjer so seveda tudi dekleta krepko pomagala, zato pa je bil tudi uspeh res dober in so fantje in dekletu vsaj vedeli čemu toliko dela in žrtev. — Omeniti moramo še zmago naših telovadcev na Stadionu, kjer so v res hudi konkurenci zasedli prvo mesto v slovanskih tekmah vrst v nižjem oddelku. Tukaj so bili tudi Vodičani na prvih treh mestih. Ker pa srno to že omenjali, povemo le to, da so bile na nedeljskem občnem Z boru zmagovalcem razdeljeno diplome in plakete. Posamezniki so dobili tri plakete in šesj diplom, odsek pa diplomo in veliko plaketo. — Občni zbor je potekel v znamenju tega dela in izrazil silno voljo, da hoče naprej predvsem z vzgojo svojega članstva. Želimo, da ta volja postane dejstvo in da bi na ta način fantovski odsek res prekvasil našo faro in jo povzdignil ne samo na telesnovzgojnem polju. Zmeda je nastala rodi nenavadnih kombinacij pri sedanji volilni borbi. Vodskvo- neke zveze, ki je ustvarilo nekako „podopozicijo" pri Kramerju je že naletelo na odpor pri zavednem in krščanskem delavstvu, k' je tu organizirano. Tudi neka sapa, ki piha politično v isto piščal, kot omenjeno vodstvo, je s tem lepo pokazala razumevanje slovenstva. Mislimo, da je malo zmešala tiste redke naročnike in nehote tudi nje malo jasneje pokazala. — Seveda, saj tisto pripovedko poznate, o psu, ki cvili radi pohojenega repa. Upamo, Ja ga bo to malo izmodrilo. CERKLJE Fantovski odsek bo polagal obračun o delu v preteklem letu na rednem občnem zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 50. oktobra popoldne v mali dvorani Ljudskega doma. K udeležbi se poleg članov in mladcev vabijo tudi vsi prijatelji organizacije. Prosvetno društvo otvori letošnjo sezono dne 6. nov. ob 3. uri popoldne s Finžgarjevo: „Na-ša kri", katero ne sme nihče zamuditi. Vsled tega vas na predstavo že danes opozarjamo. V nedeljo smo imeli v okviru misijonskega nedelje tudi dobro uspelo misijonsko akademijo v dvorani. Med vaje za obrambo pred zračnim napadom štejemo1 tudi zatemnitev kraju, katero smo že dvakrat imeli. Ljudje se povečini drže predpisov, tako da se je zatemnitev dobro izvedla. Pred tedni smo pa imeli tudi predavanje g. dr. Bohinca o ..strupenih plinih", katero bi pu moralo biti radi važnosti dosti boljše obiskano. Propust, knteregn je gradil okrujni cestni odbor nu Zg, Brniku, je gotov. Pretekli teden je bilu cesta zopet odprta zu premet. Za potok ■\jisco je v dolžini 30 m v preseku čez buno-vinsko cesto nupruvljen jarek, pokrit s cementno ploščo. S, Jem je ublažen ovinek, ki ga delu pitok pri izlivu v Reko, in tako odpravljen zustu, yudc, kj j« Hb vcčjmu daiovju povzročat, da je bila pfepTavTfena rešili in okoliška dvorišča. Tako je. Imliov^ku cesta, kot okolica veliko pridobila, zu kar gre zahvala cestnemu odboru in merodujnim člnJteljem, da so uvideli nujnost tepa dela. HRAST JE i Akademija. Naše prosvetno društvo, priredi v nedeljo, dne'30. oktobra ob r>< > I i 51 nri otvo-i ritvflDo ' nkarmratjo k letošnji igralski sezoni. Ta prireditev bo obenem slavnostna prireditev v p.ičustitev nedelje K{ib,tusn Kralja. Posebno privlačnost ukudend}«* *M>ri prvi nastop nuše->pa agibiegu 'mraMiTAIkegn /bora. "Nn-mpi! bo tiri!''Kri« ni ''prosvetni pevs-ki *rYw. Vp.rtgTamii ■ |e . tiuli"iveč"'4Abrt) haJtudlirinih deklnmacij. • tbrvt iej*mi erm'r.bom». Mje> telovadba s sprem-i *)aW' tur#bu¥nškegW zbtnA '(ndrfnVMkr. rnirriSčaj- • «Ac*v, mlad«). I Vsi naši prijatelji iskreno vnld.ffni! " ■Ha i mi. -i, ";f 1^ a»*'-'l<"-"" "" F. O. Šmarfin Predsedstvo in nučelstvo F. O. obvešča vse člane in mladce, da se vrše redni fantovski sestanki vsako sredo ob 8. uri zvečer. lled telovadbe pa je sledeči: Telovadba za člane: orodna telovadba \ torkih in petkih" oh 7. uri zvečer, proste vajo in gimnastika pa v petkih ob S. uri zvečer. Telovadba za mladce: v sredah ob poli 7. uri zvečer Telovadba zb naraščaj: v nedeljah ob 1. uri popoldne. * 1'ozivaiuo vse čluustvo, da se redno udeležuje določenih sestankov in telovadnih ur, ker je naslednje leto prav tako važno, da se temeljiti, in vsestransko pripravljamo. Ob enem pa bratsko vabimo v naše vrste nove somišljenike, ki do sedaj še niso bili vključeni v nuš krog. Vsakdo ima pravico uži-vuti sadove, ki jih nudi naša širokogrudna duševna in telesna vzgoja, ne glede na stanovske razlike. Novi člani pristopajte torej k num brez kakih predsodkov in prepričajte se o veliki vrednosti naših namenov z močjo naše skupnosti. Kajti samo z duševno in telesno vzgojo, ki nam jo dajejo F. O., ki streme k izoblikovanju čim bolj harmoničnega, to je ceJega sodobnega človeka, moremo biti kos današnjim težkim zahtevam, ki jih življenje tirju od nus. Danes se samo v F. O. more v skupni moči dosegati to, kar je poedincem neaiogoo«. &umo> Zi'O utuu uudi U edinstven sistem v vzgoji naroda, ker daje sodobno odgovarjajoče prepotrebno krepilo v dosego Življenjskega človeka, zraven pa tudi potrebno razvedrilo in vse to, kar danušnji mladini primanjkuje. Bog živi! Predsedstvo in načelstvo F. O. Smartin. DELAVSTVO Člani in članice strokovne organizacije ZZD v Kranju se vljudno vabijo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. oktobra ob 9. uri dopoldne v dvoruui Ljudskega doma v Kranju. Na programu je nova kolektivna pogodba za tekstilno delavstvo. Vabijo se tudi vsi naši prijatelji in somišljeniki delavskega pokreta. — Bog živi! Iz pisarne Kmečke zveze Te dni je izšel koledarček Kmečke zveze za i. 1939. Obširen je, kot še nobeno leto do sedaj iu vsebuje mnogo strokovnih navodil za vse tabele, ki jih potrebuje kmet v vsakdanjem življenju. Opremljen je s svinčnikom in vezan v močno platno. Cena je kljub pretežno tubeluričnemu stavku in obsegu 280 struni ostala enaka prejšnjim letom, to je din 10.— za 1 komad. Koledar ne bo služil samo članom Kmečke zveze, ampak tudi vsem onim, ki se ukvarjajo s praktičnim delom. Člani Kmečke zveze ga naročajo pri odborih svojih Krajevnih kmečkih zvez, vsi ostali ga pa dobijo v knjigarnah ali v glavni pisarni v Ljubljani, Miklošičeva c. 17. H MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 6 I). Važno 1 Modroce, otomane, spalne diva- ne i. (. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Proda se velik železen štedilnik, rubljen toda dobro ohranjen. Delavski dom, Kranj. 16 leten fant bi se rad izučil krojuške obrti, da bi imel bruno in stanovanje pri mojstru. Naslov v upravi. Gospodična z gospodinjsko šolo, ljubiteljica otrok, želi službo pri boljši rodbini. Naslov v upravi. Odda se lepo sončno in mirno trisobno sta-novunje s pritiklinami. Naslov v upravi. Prodam manjšo enostanovaii,, > hišo. Prim-skovo št. 44 Kompletno trisobno stanovanje s kopalnico se odda takoj. Poizve se v Hranilnici in posojilnici (Ljudski dom) v Kranju Kuharico, zmožno dobre meščanske kuhe. vajeno finega gospodinjstva, sprejmem tukoj. Poizve se pri Krč Anici, Kranj, Blejska c. 4. Oddam opremljeno sobo z dvema posteljama ixiljšima gospodoma s 1. novembrom, Poizve se v trgovini Sulcer, Primskovo. Prodam 4 cevni malo rabljen radio aparat. Naslov v upravi. Prodam malo rabljeno peč „Zephir". Naslov v upravi. Sprejme se kuharica popolnoma samostojna, snažna z boljšimi spričevali. Ponudbe na tkalnico Anton Božič, Kranj. Izgubila se je zlata zapestnica. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti dobri nagradi na upravništvo ..Gorenjca". Zatekel se je črn jazbečar (Dackel), sliši na ime Bobi. Odda naj se na Vidovdanski c. 1. Vljudno Bazarisjast) ceaj. občinstvu, da sem prevzela gostilno »Rozman" na Zgornji Beli Za obilen obisk se priporoča PRAPROTNIK MARICA Ugoden nakup! Hiša, vrt in njiva 4000 m' v Čirčičah din 40.000 Gozd v Vogljah, lep za steljo po din 2'- za m'. Vee stavbišč v Kranju. Krasna hiša na Kalvariji pri Stražišču za din 180.000--. Enonailslropna hiša v Stražišču ob cesti, pripravim za trgovino din 120.000--. Mula hišica proti Mali Rupi za din 38.000--. Več različnih hiš na Primskovem, v Čirčičah in Stražišču od. din 35.000-- dalje. Dve večji hiši z gostilno v Kranju, pripravni za vsako obrt. Vač pri Šahovski turnir za prvenstvo Stru/išča se bliža koncu prve polovice. Moči so tuko izenačene, da se tabela vsak trenutek menja, zato je sedaj še nemogoče reči, kdo ho ostal zmagovalec na turnirju. Momentulno se vidi, da nekateri igralci uhajajo naprej iu hočejo ustvariti grupo zase, kar pu ni verjetno, da bi se jim posrečilo. Največ izgledov za končni plašnimi ima Drnovšek Lojze, ki je zadnji čus v izredno dobri formi. Rezultati po sedmem kolu pu so sledeči: 1. Berčie Lojze 5 in pol, 2. Drnovšek Lojze J in pol. 3. Urbane Ivo ", 4. Berčič Mirko 4 (1), 5. G ras Marjan 4, (>. Baj/elj Peter 3, 7. Prajzin-ger Oskar 5, H. Hafner Vinko g iu pol, 9, Hlebce Franc 2. 10. BerčlČ Lovro l (n pol (4). 11. pa'gon Franc, i (1). •"ur- ■ ririm^iraiViiT-iniMiii-ii^iTrniiFsiatriiirii ' TrjTuuiii P O, Z i v V -Misln določil člena 31. Uredbe o likvidaciji KMKTSKIH DOLGOV zapade DNE U NOVI iVIBHA 1938 v plačilo TRKTJ1 L HTM OBROK lili. ANUITETA). Vsled razpisu ministrstva tirnim- z dne 6. oktobra 1918 št. 57.931-VI. oz. dravske iinančne direkcije v Ljubljani i dne BI. oktobra ti. it. *>1/13i-11H93b so pozivajo vsi dolžniki, da zapadli obrok - kakor tudi še eventuelno n.-plačani 1. oz. 11. obrok m V LAS1N8M INTERESU TAKOJ 1'OHAVNAJO » vročenimi jim poiM-'.ei* vnložnieaini ter *c na ta ;način IKOONEjO ZAMUDNIM OBKESTIM TRK VISOKIM EK-SEKUCIJnKlM STROŠKOM. ■ Davčna uprava v Kiutijnvdne 3?. oktosra 1958 11 *ef uprave, flaVčhV Inšpektor: ..... PhidM. T. r. L. Rebolj - Kranj trgovec s posestvi. Fotografirat na dom brex potiska cene pride FOTO JUG. - KRANJ VINO Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 1 „ZEPHIR» peči „H» in „F" peči Dimne cevi In kolena po izredno znižanih cenah priporoča znana trgpvina z želemino { P. Majdlč ..Merkur" Kranj i I NK^anwHtreba kupovati stanh popravljenih žarnic t ker dobite * že nove po din 650 pri | DRAGO SCHILLING-u f ---•—.,♦», ■ - Or/tejte si istotam zalogo novih radio - aparatov q. Za ženine! Za neveste! in druga darila _ _ . 6>n "m* «^ rtu1 se bodo dobila I ii_ v. vi mti-i ,.-.t.ucvsl iv g' '»-A.'* n ** B. RANGU8 i'imif, nu n>tfi»ivl ,n srebro kupujem po * Vi mtn»VI *o\n>l««*i>'', r.r» onim m^v*^ i.j> —■ssnnhi—a—sni—■ - mm - mmvmmmm*—n->r»>n « l '___