Direktor NT&RC d.o.o. Jože CerovSek	ŠT. 29 » LETO XLVIII - CELJE, 21.7.'94 - CENA ISO SIT Glovni in odgovorni urednik NT Branko Siamejčič I
SOIza teljsko kulturo
* Zaradi neplačanih najemnin ■ na cesto? Stran 8.
Zdravstvo
Zdravniki so nemočni. Stran 2.
Tema tedna
S knjigo na dopust Stran 7.
Fotoreportaža
Utrip gornjegrajskega življenja. Stran 17.
Stare šege in opravila
Žanjic,vezačev,ostrihsrpovinjezikovpolnanjiva.
Stran 16.
Zapisovanja
Neskončna lahkost lepih ritk. Stran 8.
Vse poti vodijo
spet v Laško
Strani 8 in 10.
Vedeževalec
Danny
Hfeòra// so me //t/d/e,нрга к/ v /лterv/tz/u Оал//е/ Sm/d, ^edeieva/ec /л g/asòen/fc Sí/ал iб.
To niso afere, to je kriminal!
Obračun s preteklostjo vmozirskivladiin skupščini Stran 3.
2
Svetovni
kongres
študentov
IAAS je kratica za Inter-
national Association oi
Agricultural Students
(Mednarodna organizacija
študentov kmetijstva, ži-
vilstva in ekologije). Letoš-
nji 37. svetovni kongres IA-
AS bo letos tudi v Slove-
niji.
Generalna skupščina te
organizacije poteka od 18.
do 25. julija v prostorih
Srednje kmetijske šole
v Novem mestu. Prvi del
seminarja na temo Izzivi
marginalnih območij ozi-
roma izzivi demografsko
ogroženih območij bo pote-
kal v Sloveniji od 26. do 31.
julija, drugi del seminarja
pa se bo nadaljeval v Švici
od 1. do 8. avgusta. Priča-
kujejo od 80 do 100 tujih
študentov iz 45 držav. Ker
bo seminar v dveh državah,
bodo udeleženci lahko pri-
merjali probleme in rešitve
tako v Sloveniji kot v Švici.
Organizacija IAAS je bi-
la ustanovljena leta 1957.
Danes je vanjo vključenih
več kot 40 držav s preko
100 tisoč študenti na več
kot 400 univerzah. To je
največja neprofitna, nepo-
litična, nereligiozna izo-
braževalna organizacija,
vodena s strani študentov,
ki deluje na področju kme-
tijstva, živilstva in ekolo-
gije-
Na kongresu bodo letos
obravnavali posamezne
probleme demografsko
ogroženih območij in nji-
hove rešitve, v tem okviru
pa bodo predstavili kmetij-
ske, gospodarske in turi-
stične potenciale Slovenije.
Med drugim bodo udele-
ženci obiskali tudi občino
Laško. DAMJANA SEME
Zdravniki nemočni
Država odloča, koliko ljudi lahko zdravilo
V celjski bolnišnici smejo letos opravi-
ti 245.366 oskrbnih dni. Toliko denarja je
namreč zagotovila država. S ceno oskrb-
nih dnevov so izraženi vsi stroški zdrav-
ljenja, pregledi, analize, materialni
stroški...
Že v prvih petih mesecih letošnjega
leta so v celjski bolnišnici opravili za
5 odstotkov preveč dela. Ker na ta način
povečujejo izgubo, ki se je je v preteklih
štirih letih nabralo že za 556 milijonov
tolarjev, so prisiljeni sprejeti ukrepe,
s katerimi bodo uspeli delati v okviru
dodeljenega denarja. Za bolnike to prak-
tično pomeni daljše čakalne dobe in
omejevanje specialističnih pregledov.
Neokrnjeno medicinsko pomoč bodo lah-
ko zagotovili le nujnim primerom.
Direktor bolnišnice mag. Aleš Demšar
pravi, da se bolnišnični svet s takšnim
omejevanjem sicer ne strinja, da pa dru-
ge izbire nimajo, saj so odvisni od držav-
nega denarja. Zanika tudi očitke, da
v bolnišnici razsipno ravnajo z državnim
denarjem. Trdi, da bi vsako nadaljnje
omejevanje porabe denarja že okrnilo
strokovnost medicinske pomoči.
Po eni strani so omejeni zaradi denar-
ja, po drugi strani pa je pritisk na njiho-
ve storitve vedno hujši, saj je vse manj
možnosti za pošiljanje bolnikov v druge
bolnišnične ustanove, recimo v Klinični
center. Tudi ta omejuje svojo dejavnost,
zato so čakalne dobe za sprejem vse
daljše.
Ob tem pa se v celjski bolnišnici sreču-
jejo tudi s hudimi kadrovskimi težavami.
Trenutno primanjkuje 117 višjih in 96
srednjih sester. Na nekaterih oddelkih je
že onemogočeno normalno delo. Tiste se-
stre, ki vztrajajo, so zaradi pomanjkanja
osebja še bolj obremenjene. To in pa bor-
ne plače spodbujajo sestre, da si poiščejo
delo drugje, tudi izven svoje stroke.
V celjski bolnišnici menijo, da bi lahko
težave, ki jih imajo tako rekoč v vseh
slovenskih bolnišnicah, predvsem pa na
Koroškem in Štajerskem, omilili s pred-
pisom, ki bi določal, da morajo vse se-
stre, podobno kot zdravniki, po šolanju
obvezno dve leti službovati v bolnišnici.
Bolnišnična novogradnja naj bi bila po
načrtih, ki jih je potrdil svet zavoda,
končana do leta 1999. Do konca letošnje-
ga leta naj bi opremili nov endoskopski
center, prihodnje leto pa naj bi dokončali
nov operacijski blok in enoto za inten-
zivno medicino. Pogodba z Gradisom za
dela v vrednosti skoraj 500 milijonov to-
larjev je že podpisana, investicijo je
uradno odobrilo tudi Ministrstvo za
zdravstvo, ki bo prispevalo denar. Obe-
nem sproti popravljajo in obnavljajo tudi
stare bolnišnične zgradbe, po končani
novogradnji pa naj bi tudi ta del temelji-
to prenovili.
Zaenkrat je predlog v strokovnih krogih
naletel na zelo različne odzive.
NADA KUMER
Izbrani laški
investitorji
Iz naslova vlaganj na demo-
grafsko ogroženih območjih je
Izvršni svet Skupščine občine
Laško na ponedeljkovi seji iz-
bral 18 investitorjev, 17 kme-
tov in enega samostojnega
obrtnika. Ti bodo z republiški-
mi namenskimi sredstvi, dolo-
čenimi za občino Laško, v viši-
ni dobrih 6 milijonov tolarjev
(30% predračunske vrednosti
investicij) predvsem nabavlja-
li kmetijsko opremo in meha-
nizacijo ter plemensko živino,
manj pa vlagali v objekte. Naj-
več investitorjev, ki jih je IS
izbral kot koristnike teh na-
menskih sredstev, je iz Jurklo-
štra.
M. A.
Kopanje v umazaniji
Na Zavodu za zdravstveno
varstvo so letos ponovno iz-
vedli kemijsko in bakteriolo-
ško analizo na tistih vodotokih
in jezerih, ki jih prebivalci
celjske regije najbolj pogosto
uporabljajo za rekreacijsko
kopanje.
Na zavodu ugotavljajo, da je
za kopanje najbolj primerno
Šmartinsko jezero. Bakteri-
ološko ustrezen je tudi vzorec
iz Braslovškega jezera, malo
manj zadovoljiva pa je kemij-
ska analiza, ki uvršča to jezero
nekako na mejo primernosti za
kopanje. Za jezero Žovnek in
Mirno v Boštajnu na zavodu
ugotavljajo, da je kemijska
analiza ustrezna, vendar pa
imata oba bakteriološko opo-
ročen vzorec vode. Vzorci vode
iz Slivniškega jezera tudi ka-
žejo na bakteriološko oporeč-
nost ter na minimalno odsto-
panje v kemijskih analizah.
Savinjo, ki je prav tako pri-
ljubljeno naravno kopališče,
so pregledovali v Letušu, Seš-
čah, na Polzeli, v Medlogu in
pri mehkem jezu. Rezultati so
precej porazni - vzorci so na
vseh odvzemnih mestih bakte-
riološko oporečni, nič bolje pa
ne kaže kemijska analiza. Za-
dovoljiva je le v Letušu, pov-
sod drugod pa je kakovost vo-
de na meji.
Naravna kopališča niso nik-
jer urejena tako, kot to določa
zakonodaja. Vsa so še vedno
popolnoma brez ustrezne
opreme, nihče ne vzdržuje re-
da, nihče ne rešuje iz vode in
ne nudi prve pomoči. Kopalci,
ki se kljub temu odločajo za
kopanje na teh mestih, morajo
biti še posebej previdni in se
zavedati, da »uživajo« izključ-
no na lastno odgovornost. Na
Zavodu za zdravstveno var-
stvo ugotavljajo, da bakteri-
ološke in kemijske analize
odvzetih vzorcev kažejo po-
dobno sliko kot lani. Žal ni
nobenega napredka pri ureje-
* nosti kopališč, čeprav so vsa ta
mesta že nekaj let dobro obi-
skana.
Na zavodu svetujejo vsem,
ki so se odločili za kopanje
v Savinji, naj še posebej skrb-
no nadzorujejo otroke in jih ne
puščajo samih. Prav tako ne
bo odveč nenehno opozarjanje,
naj otroci ne pijejo te vode, saj
predstavlja bakteriološko
kontaminirana voda nevar-
nost za nastanek nalezljivih
obolenj. Za vse kopalce pa naj
velja opozorilo, naj se v teh
vodah ne potapljajo in ne ska-
čejo vanje, po kopanju pa je
obvezno temeljito tuširanje.
Seveda doma.
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Ameriške izkušnje za Celje
V okviru večdnevnega biva-
nja v Sloveniji je priznan ame-
riški profesor filantropije Ro-
bert L.Payton na svojo lastno
željo obiskal tudi Celje.
S predstavniki občinskega se-
kretariata za družbene dejav-
nosti se je pogovarjal o možno-
stih za razvoj neprofitnih in
volonterskih dejavnosti, oziro-
ma tako imenovanega tretjega
sektorja.
Kot je v uvodu poudaril se-
kretar Zeljko Cigler, so v Celju
že izoblikovani nekateri teme-
lji za hitrejši razvoj tretjega
sektorja. V občini deluje na
področju sociale, kulture in
športa kar 72 društev, ki pa se
kljub temu, da opravljajo iz-
jemno delo, vsakodnevno sre-
čujejo s precejšnjimi finančni-
mi težavami. Prav tako tudi še
nimajo urejenega svojega sta-
tusa. Zato je potrebno, da dr-
žavni parlament čimprej
sprejme zakona o društvih in
o fondacijah, potrebne pa bi
bile tudi spremembe na po-
dročju davčne zakonodaje, ki
naj bi spodbujale ljudi za vla-
ganje denarja v neprofitno-vo-
lonterske dejavnosti. Prav
v razvoju tretjega sektorja, po-
udarja Cigler, vidi celjska vla-
da pomemben korak naprej
v razvoju družbenih dejavno-
sti. Zato je ustanovitev sloven-
skega centra za razvoj nepro-
fitnih in volonterskih dejavno-
sti še kako potrebna.
Profesor Payton, ki velja za
enega najpomembnejših ljudi,
ki se danes v svetu ukvarjajo
z neprofitno volonterskim sek-
torjem, je povedal, da se za
razvoj tretjega sektorja zavze-
ma večina srednje in vzhodno-
evropskih postsocialističnih
držav. Saj ni namenjen le
splošni blaginji ampak skrbi
tudi za posameznika in njego-
ve interese. Prepričan je, da je
demokracija mogoča le, če je
razvit tudi tretji sektor. Do-
kaz, da lahko tretji sektor
vpliva na razvoj moralnih in
drugih vrednot v družbi, je za
gospoda Paytona gibanje za
ljudske pravice, ki so ga
v Združenih državah ustano-
vili pred 40 leti v boju proti
vladni politiki o rasnem razli-
kovanju. Zato ga tudi zanima,
kako bi lahko volonterske or-
ganizacije pomagale pri
zmanjševanju etničnih na-
sprotij. Potrebni so predvsem
skupni pogovori, pravi profe-
sor, prav filantropija pa bi
lahko pomagala ustvarjati no-
ve odnose , ki lahko preprečijo
še več tragedij. Poseben vidik
te tragedije so begunci, saj ni-
so le politični in ekonomski
problem, ampak predvsem
moralni in družbeni. Profesor
Robert Payton je v Celju obi-
skal še begunski center in po-
udaril, da je izjemno urejen in
organiziran, ogledal pa si je
tudi enega od celjskih vrtcev.
J.INTIHAR
Nič več Homec-Brdo
V mozirski občini bo poslej 62 naselij, saj so se tako
v občinski vladi kot skupščini strinjali z delitvijo naselja
Homec-Brdo. Nastala sta zaselka Brdo in Homec, prebi-
valci pa bodo morali poskrbeti za zamenjavo vseh doku-
mentov in hišnih tablic.	US
Ministrica Meta
Zupančič
LJUBLJANA, 19. julija
(Delo) - Državni zbor je
imenoval diplomirano
pravnico Meto Zupančič za
novo pravosodno ministri-
co. Za njeno imenovanje je
glasovalo 39 poslancev, 36
pa jih je bilo proti.
Padel tobačni
zakon
LJUBLJANA, 19. julija
(Delo) - Poslanci državne-
ga zbora so po ponovnem
glasovanju zaradi odložil-
nega veta državnega sveta
zavrnili zakon o omejeva-
nju tobačnih izdelkov. Za
njegov ponovni sprejem je
od 69 navzočih poslancev
glasovalo 41, kar ni potreb-
na večina. Ministrstvo za
zdravstvo bo čimprej sku-
šalo pripraviti nov predlog
zakona.
Z oskrbo ne bo
težav
LJUBLJANA, 19. julija
(Večer) - Državni sekretar
za energetiko Boris Sovič
je povedal, da v preskrbi
z energenti do konca leta ni
pričakovati težav, cene pa
se bodo v naslednjih mese-
cih povečale, vendar ne ob-
čutno. Hkrati je Sovič po-
vedal, da so hidro in termo-
elektrarne v celoti državna
last, v distribucijskih po-
djetjih je država dvotret-
jinski lastnik, v premogov-
nikih pa tri četrtine.
SDK zahteva
pojasnilo
LJUBLJANA, 19. julija
(Večer) - Generalna direk-
torica SDK Romana Logar
zahteva pojasnilo, zakaj
vladajoča koalicija podreja
naslednico SDK, Agencijo
za plačilni promet, nadzi-
ranje in informiranje, iz-
vršni veji oblasti in prever-
ja primernost njenih de-
lavcev.
Petrolove delnice
oktobra
LJUBLJANA, 15. julija
(Republika) - Oktobra naj
bi začeli z javno prodajo
Petrolovih delnic, družbe-
no premoženje Petrola pa
naj bi znašalo 370 milijo-
nov mark. Slovenska vlada
je postala lastnik 15,7-od-
stotnega deleža Petrolove-
ga kapitala, delnice pa bo-
do v prodaji po reviziji
lastninjenja in pridobitvi
soglasja Agencije za priva-
tizacijo.
—NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured*
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjeta Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431.
fax 441-032.
Št. 29 - 21. julij 1994
31
To niso afere,
to je kriminal!
Ciani mozirske vlade In poslanci v občinski skupščini
poskušajo obračunati s preteklostjo
Pretekla dogajanja, ki so
burila duhove v mozirski obči-
ni, še zdaleč niso pozabljena
ali odrinjena ob rob. To doka-
zujeta tudi zadnji seji občin-
ske vlade in nato še skupščine
minuli četrtek, njune stične
točke pa so poročilo o delu
Sklada stavbnih zemljišč in
določitev vrednosti točke za
nadomestilo uporabe zemljiš-
ča, problematika KS Mozirje
in pregled zapisnikov SDK.
V največji meri je »krivec«
za vsa odprta in boleča vpra-
šanja Avtobusna postaja Mo-
zirje, kjer finančni krog še
vedno ni sklenjen. »V skupšči-
ni nismo tožilci, sodišče, kri-
minalisti ali odvetniki, vendar
tu ne moremo več govoriti
o aferah, temveč gre za krimi-
nalna dejanja. Mi smo tu zato,
da ugotavljamo vsebinske ne-
pravilnosti, pristojni smo za
moralno in objektivno odgo-
vornost nosilcev posameznih
funkcij. Opozarjam predvsem
na osebno odgovornost neka-
terih posameznikov, saj gre
tudi za materialno okorišča-
nje,« je povedal Andrej Pre-
sečnik.
Na dnevnem redu skupščin-
skega zasedanja je bila predvi-
dena obravnava problematike
KS, vendar so o tem že prej
spregovorili tudi na seji IS. »V
sredo se je sestal svet KS, sejo
je sklical in vodil predsednik
Rade Rakun. Nekateri člani
sveta menijo, da problemi niso
tako hudi in jih ne bi bilo tre-
ba obravnavati na zasedanju
SO. Med letom sò se 13-krat
sestali, zato predlagajo, naj IS
umakne točko z dnevnega reda
skupščinskega zasedanja,« je
povedal član IS in sveta KS
Peter Širko. Na to je takoj re-
agiral izvršnik Jakob Preseč-
nik: »Od kod 13 sej, kdo je
pisal zapisnike? Od drugih
članov sveta dobivam drugač-
ne informacije: zadnjih 6 sej
naj bi namreč sklical podpred-
sednik Anton Venek, sedaj pa
so mu to prepovedali. Nas ne
zanima, če neka stranka ne de-
la, zanima pa nas, če ne dela
krajevna skupnost. Nekateri
člani pravijo, da se ne da delo-
vati, da ne morejo reševati
problemov.«
Največji problem KS Mozir-
je je 13 milijonov tolarjev, zne-
sek, ki ga dolgujejo JP Komu-
nala, težave pa so nastale
predvsem zaradi urejanja Šol-
ske ulice. Končna vrednost
opravljenih del je za večkrat
prekoračila predračunsko,
kljub temu so izvajalcu račun
plačali. Cenilec je ugotovil, da
je vrednost investicije nenor-
malno visoka, nekatera dela so
bila dvakrat zaračunana, ne-
katera pa zaračunana, a ne
opravljena. Komisija, ki je
pregledovala zapisnik SDK, je
podala tudi mnenje v zvezi
z investicijo objekta Šolska
ulica. Ugotavlja, da ni ustrez-
nih pogodb med KS Mozirje in
izvajalcem JPK ter podizva-
jalci. JP Komunala naj bi ne-
namensko porabilo javna
sredstva brez ustreznih sogla-
sij, za takšno odločitev pa sta,
po mnenju komisije, odgovor-
na direktor JPK in bivši IS SO
Mozirje, ki je bil Komunali na-
drejen.
' Na seji skupščine so poslan-
ci potrdili mnenje komisije, ki
zahteva, naj SDK pregleda
materialno-finančno poslova-
nje pri objektu Šolska ulica
v Mozirju, Javno pravobranil-
stvo Celje bodo obvestili
o ugotovljenih nepravilnostih
ter pozvali sedanjega predsed-
nika sveta KS, naj skliče zbor
krajanov, na katerem bodo
razpravljali o zaupnici pred-
sedniku in svetu KS Mozirje.
Člani IS niso imeli bistvenih
pripomb k zapisniku SDK
o kontroli finančno-material-
nega poslovanja AP Mozirje,
prav tako ne k mnenju komisi-
je, ki je zapisnik pregledala,
poslanci v skupščini pa so se
strinjali, da naj ustrezne sodne
institucije prednostno obrav-
navajo tako izgradnjo AP kot
tudi Šolsko ulico. Komisija, ki
je pregledala zapisnik SDK,
ugotavlja, da bi bilo potrebno
večjo pozornost posvetiti pre-
dinvesticijski fazi. Ugotoviti
bi morali, kdo je sploh sprejel
sklep za izgradnjo AP, kdo je
določil JPK kot investitorja,
kdo bi moral zagotoviti fi-
nančna sredstva, kako so bili
izbrani izvajalci, vprašljive so
pogodbe... Nadalje komisija
ugotavlja, da je bila pogodba
o izvedbi prodajnega in fi-
nančnega dela investicijskih
opravil pri postaji s podjetjem
Božič d.o.o. podpisana že proti
koncu januarja 1992, sklep de-
lavskega sveta o začetku inve-
sticije pa je bil sprejet šele ok-
tobra istega leta. Skupščina
naj bi se torej izrekla o odgo-
vornosti tedanjega IS in posa-
meznih funkcionarjev, če so
bile javne finance porabljene
mimo odlokov in sklepov SO
oziroma zakonodaje (bivši
predsednik IS, direktor JPK).
Izpostaviti hi morah tudi od-
govornost Sklada stavbnih
zemljišč, ki je podpisal inve-
sticijsko pogodbo, SO pa je po
priporočilu komisije sprejela
tudi sklep, naj se preveri real-
na vrednost posameznih faz
del, izvedenih na AP. Za konec
je komisija zapisala, da sta ce-
lotna investicija in pristop
k izgradnji tako s formalno-
pravnega kot z moralnega vi-
dika vprašljiva.
Ob obravnavi poročila in
programa dela Sklada stavb-
nih zemljišč so se poslanci naj-
prej ustavili ob podatku, da
tudi sklad dolguje JPK 15 mi-
lijonov tolarjev. Doslej so našli
2 pogodbi, za AP in kanaliza-
cijo v Nazarjah, skupna vred-
nost dolga pa je znašala 22 mi-
lijonov SIT. »V skladu smo se
odločili, da za nazaj ne bomo
razčiščevali in raziskovali po-
godb, zato smo pristali na vso-
to 15 milijonov SIT,« je razlo-
žil predsednik sklada Jože
Kramer. »Sklad je ustanovila
skupščina, ki potrjuje tudi
njegove programe. Vendar pa
SO ni nikoli razpravljala o 15
milijonih tolarjev, ki naj bi jih
sklad prispeval za zunanjo
ureditev AP. Ta vsota je izmi-
šljena, zato sem proti temu, da
bi že sedaj >požegnali< vse ne-
pravilnosti pri AP,« je povedal
Andrej Presečnik. Poslanci so
s s tem strinjali, zavrnili so
poročilo za lansko leto in
predlog plana Sklada stavbnih
zemljišč za letos. Po dolgem
prerekanju, tudi zaradi nepri-
jetnih izkušenj iz preteklosti
in nejasno napisanega besedi-
la, pa so se odločili, da vredno-
sti točke za določitev nadome-
stila za uporabo stavbnega
zemljišča zaenkrat ne bodo
povišali, uskladili jo bodo le
z indeksom rasti cen.
URŠKA SELIŠNIK
Poslanci v mozirski skupščini
so sprejeli še nekaj ureditve-
nih načrtov, odločili so se za
javni razpis za izbiro izdajate-
lja glasila Savinjske novice,
potrdili primarno raven mreže
javne zdravstvene službe v ob-
čini, spregovorili o problema-
tiki požarne varnosti v občini
in sprejeli osnutek odloka
o ravnanju z odnadki.
Predvideno krčenje storitev
v bolnišnici Topolšica precej
posega tudi v zdravstveno var-
stvo prebivalcev mozirske ob-
čine, zato so se poslanci izrekli
proti takšni mreži javne
zdravstvene službe na sekun-
darni ravni, ki ne bi ohranila
sedanjega obsega dejavnosti te
bolnišnice.
Kulinarična kozerija
Vreli lonci polni pare
Globok vzdih olajšanja je
mozirskemu županu po konča-
nem 7-urnem zasedanju prišel
resnično iz srca. Na dnevnem
redu so bile silno vroče točke,
skoraj nobene predjedi, vse sa-
mo vroče, začinjene glavne je-
di, ki se, vsaj nekatere, ne bo-
do nikoli ohladile.
Na srečo so za ohladitev po-
skrbeli gasilci iz Gasilskega
društva Pobrežje, ki so v sode-
lovanju s KS Rečica ob Savinji
pripravili skupščinsko zaseda-
nje v dvorani gasilskega doma.
Aperitiv in obloženi kruhki
pred začetkom zasedanja, belo
Pogrnjene mize, lepi šopki in
osvežilne pijače so malce hla-
dili paro iz vročih loncev, tihe
prošnje gasilcev, naj poslanci
ze nehajo »kuhati« in naj se
ri*je posvetijo temu, kar so
skuhali gasilci, pa niso obrodi-
le sadov.
Očitno so se poslanci v mo-
zirski skupščini, vsaj nekateri,
trdno odločili, da bodo končno
enkrat do konca skuhali eno-
lončnice, ki v občini počasi
VreJo že dve leti. Sicer ni sko-
raj nobenih imen, vendar v ob-
C1ni itak vsi vedo, od kod pri-
hajajo glavne sestavine in tudi
začimbe. Težave so zaradi te-
sa, ker vsi vedo, enkrat pa bo
vendarle treba tudi dokazati.
1 ° je težko storiti le na osnovi
sPlošnih ugotovitev, še težje
po sistemu »rekla-kazala«.
Stvar bodo v svoje roke morali
vzeti ustrezni organi, ki jih se-
veda lahko primerjamo s šte-
dilnikom. Ker pa je treba
v tem štedilniku močno zaku-
riti, da da kaj od sebe, se zna
zgoditi, da bo zmanjkalo drv.
In potem bi lahko zaključili,
da bodo še vedno vse seje, vsa
zasedanja, vsi dogodki v mo-
zirski občini obremenjeni
s preteklostjo. Za dobro obči-
ne upam in verjamem, da ne
bo tako in da bodo tisti, ki so
preveč mešali, za to tudi odgo-
varjali.
Bolj žalostna tolažba je, da
je mozirska občina, vsaj po
kuhinji, precej podobna repu-
bliki. Vendar ima Mozirje
prednost - prosto po Partljiču
v republiki nimajo evropske,
recimo erotične zadeve, v Mo-
zirju pa so jo preteklo soboto
imeli - kuhali so najlepše miši-
ce. Pa še tu kaže, da bo izbruh-
nila afera. Tako torej v občini
odpadejo tudi poobedki.
Brez zafrkavanja lahko kot
pravi, boljši poobedek štejemo
to, da so se poslanci odpoveda-
li sejninam v korist Podpečni-
kovih. Pa naj še kdo reče, da
mozirski poslanci ne znajo ku-
hati tako, kot je treba, seveda
če je to potrebno!
URŠKA SELIŠNIK
Brezposelnost se zmanjšuje
Po statističnih podatkih, ki jih pripravljajo na celjski
enoti zavoda za zaposlovanje, tudi v občinah celjske regije
pada število brezposelnih. V prvih letošnjih mesecih se je
zaradi dotoka presežnih delavcev in stečajnikov število
ljudi brez zaposlitve sicer povišalo, vendar se je že aprila
znižalo pod decembrsko raven. Zmanjševanje se je nada-
ljevalo tudi maja, ko so na zavodu zabeležili 13.487 iskal-
cev zaposlitve, kar je za 2,4 odstotka mani. kot aprila in za
2,5 odstotka manj kot lanskega decembra. Podatki so
vsekakor spodbudni, vfendar manj ugodni pri pregledu
izobrazbene strukture brezposelnih. Dobra polovica je
namreč brez izobrazbe, skoraj tretjina pa ima končano le-
tretjo oziroma četrto stopnjo.	Ji
Premaknilo se je
K plinskemu omrežju naj bi se
priključilo 80 odstotkov gospodinjstev
Dela ob postavitvi plinifika-
cijskega omrežja v konjiški
občini so se sicer nekoliko za-
vlekla, vendar so sedaj, po be-
sedah predsednika izvršnega
sveta Rudija Petana, končno
stekla.
Koncesionar - trboveljski
Europlin - se je dogovoril s Co-
metom v Ločah, da bo uporab-
ljal njihove cisterne. Zgrajenih
je že okrog 300 metrov plino-
voda do Cometovega obrata,
kjer je pretekli teden pričela
obratovati sežigalna naprava.
Ko bo izdelan projekt mreže,
bo koncesionar z razpisom po-
iskal še izvajalca zemeljskih
del. Predvidevajo, da bodo že
v tej sezoni na plin priključili
loško šolo, ki se sedaj še edina
v občini ogreva s trdim go-
rivom.
V Vitanju se je za uporabo
plina že odločilo okrog 70 na-
ročnikov. Zaenkrat še ne vedo,
ali bodo uporabili obstoječo
plinsko postajo pri Uniorje-
vem obratu ali pa bodo poi-
skali drugačno rešitev. V Zre-
čah je prijavljenih preko 300
novih naročnikov, zanje bodo
obstoječe plinsko omrežje raz-
širili oziroma dogradili.
V Slovenskih Konjicah, kjer
je oddalo prijavnice nad 300
interesentov, je že odobrena
lokacija za plinsko postajo,
trenutno pa poteka akcija za
pridobitev gradbenega dovo-
ljenja. Po končanem postopku,
ki poteka v skladu z obstoječo
zakonodajo, se bo pričela izde-
lava projekta za izgradnjo pli-
novoda v posameznih ulicah.
Sočasno z izgradnjo plinovo-
da, ki bo predvidoma zaklju-
čena do začetka letošnje kuril-
ne sezone, bo potekal tudi
podpis pogodb za individualne
naročnike. Cena priključka je
ostala nespremenjena, torej
700 nemških mark. Kot pravi
Petan, naj bi se na plinsko
omrežje v prihodnjih letih
priključilo kar 80 odstotkov
gospodinjstev.
B. Z.
Nemški vojaki tudi
v mirovnih silah
Nemško ustavno sodišče
v Karlsruheju je odločilo,
da nemški vojaki lahko so-
delujejo v mednarodnih
mirovnih operacijah. So-
dišče je zavrnilo trditve
opozicije, da nemška usta-
va iz leta 1949 dovoljuje
samo poseg znotraj države
(se pravi, da lahko branijo
Nemčijo v primeru zuna-
njega napada) ali sodelova-
nje pri obrambi držav, za-
veznic zveze Nato. Social-
demokrati in liberalci so
tudi vložili tri tožbe - zara-
di sodelovanja nemških vo-
jakov pri nadzorovanju
ukrepov proti Srbiji, sode-
lovanja v izvidniških leta-
lih Awacs in sodelovanja
v akciji Vrnimo upanje
v Somali j i — vendar je sodiš-
če odločilo, da sodelovanje
nemške vojske ni bilo pro-
tiustavno. Nemška armada
torej lahko sodeluje v med-
narodnih vojaških posegih,
če za to zaprosita OZN ali
zveza Nato, seveda pa mo-
ra biti ZRN članica organi-
zacij, ki zaprosijo za
pomoč.
Clintonov
zgodovinski govor
Predsednik ZDA Bili
Clinton je končal osemd-
nevni obisk v Evropi. Zad-
nja dva dni se je mudil
v Nemčiji, kjer se je s kanc-
lerjem Kohlom in predsed-
nikom Evropske komisije
Delorsom pogovarjal o tr-
govinski politiki in poglo-
bitvi odnosov med Evrop-
sko unijo in Združenimi
državami. Clinton je pred
odhodom domov obiskal še
Berlin, kjer je imel kot prvi
ameriški predsednik po
združitvi Nemčij zgodovin-
ski govor pred Branden-
burškimi vrati. Pred njim
je leta 1961 Berlinčane na-
govoril John F. Kennedy,
ki je govor zaključil
v nemščini z besedami:
»Jaz sem Berlinčan.« Tudi
Clinton je govor končal
v nemščini: »Nič nas ne
more zaustaviti. Vse je mo-
goče. Berlin je svoboden.«
Sicer pa je v govoru pred
25 tisočglavo množico več-
krat poudaril, da je napočil
čas, ko je potrebno graditi
mostove in ne zidov.«
Jacques Santer na
čelu Evropske
komisije
Na izrednem vrhu
Evropske unije v Bruslju,
ki so ga sklicali na pobudo
Nemčije, so za predsednika
Evropske komisije imeno-
vali luksemburškega pre-
miera Jacquesa Santerja,
ki ga morajo zdaj potrditi
še poslanci Evropskega
parlamenta v Strassbour-
gu. Tako se je končala dol-
gotrajna izbira Delorsove-
ga naslednika, ki so jo naj-
bolj zavirali Britanci. Za-
nimivo je, da je britanski
premier Major podprl San-
terja, ki je še večji evrofe-
deralist kot belgijski pre-
mier Dehaene, ki so ga Bri-
tanci vztrajno zavračali.
Zaradi njihovega naspro-
tovanja sta tudi propadli
kandidaturi premierov Ni-
zozemske in Španije, Lub-
bersa in Gonzalesa. Jacqu-
es Santer ima za sabo vrsto
političnih izkušenj. Ta 57-
letni krščanski demokrat
vodi luksemburško vlado
že 11 let, bil je na čelu
Evropskega sveta, najvišje-
ga organa Unije, v času ko
se je snovala maastrichtska
Evropa pa je bil podpred-
sednik Evropskega parla-
menta.
Vrh
srednjeevropske
pobude
V Trstu so se na rednem
letnem srečanju sestali
predstavniki vlad in zuna-
nji ministri 10 držav članic
in 4 pridruženih članic
Srednjeevropske pobude.
Srečanja sta se udeležila
tudi slovenski premier Dr-
novšek in zunanji minister
Peterle. Drnovšek je imel
vrsto bilateralnih pogovo-
rov, najpomembnejše pa je
bilo prvo srečanje z itali-
janskim premierom Ber-
lusconijem. Drnovšek je
Berlusconiju posredoval
temeljne ocene položaja
slovenske manjšine v Italiji
(ki se je v zadnjem času za-
ostril), še vedno pa so odpr-
ta vprašanja globalnega
zaščitnega zakona ter za-
stopstva Slovencev v izvo-
ljenih telesih. Udeleženci
srečanja so sprejeli tri
sklepne dokumente — poli-
tičnega, gospodarskega in
posebno izjavo o vlogi no-
voustanovljenega Pridruži-
tvenega sveta. Države čla-
nice Srednjeevropske po-
bude so v sklepnem doku-
mentu zapisale, da podpi-
rajo Slovenijo v njenem
prizadevanju za pridobitev
mandata-
Val beguncev Iz
Ruande
Iz afriškega kriznega ža-
rišča Ruande se proti meji
z Zairom vsak dan pomika
val beguncev, mejo naj bi
vsako minuto prestopilo
600 ljudi. Begunci bežijo
pred uporniki, pripadniki
Domoljubne fronte, ki iz
dneva v dan nadzirajo večji
del države. Begunci,
v glavnem pripadniki ve-
činskega naroda Hutujev
se bojijo, da se jim bodo
uporniki, manjšinski Tut-
siji maščevali za pokol
okoli 500 tisoč pripadnikov
njihovega naroda, ki so ga
od 6. aprila zagrešile vlad-
ne enote. Varnostni svet
Združenih narodov je spre-
jel resolucijo, v kateri zah-
teva takojšnjo prekinitev
ognja. Predsedujoči Var-
nostnega sveta tudi ni izk-
ljučil možnosti, da Ruandi,
nestalni članici Varnostne-
ga sveta, ne bodo dovolili
enomesečnega predsedstva
v tem telesu svetovne orga-
nizacije, ki bi ga Ruanda
morala prevzeti septembra.
Kmalu poseg na
Haitiju?
Na Haitiju se položaj vse
bolj zaostruje. Vojaška
hunta z generalom Cedra-
som na čelu je iz države
izgnala okoli 100 opazoval-
cev Združenih narodov, ki
so nadzorovali spoštovanje
človekovih pravic. Var-
nostni svet ZN je razglasi-
tev opazovalcev za nezaže-
lene osebe oz. njihov izgon
označil kot eskalacijo spo-
ra, vendar ni sprejel nobe-
ne resolucije. Ameriška ve-
leposlanica v ZN Albrigh-
tova je mednarodno skup-
nost zato pozvala k hitri in
odločni akciji za obnovo
demokracije v tej otoški
državi. Američani imajo
tako v okolici Haiti j a več
kot 2 tisoč marincev in kot
kaže bo vojaški poseg ne-
izogiben. S tem se strinjajo
tudi druge države (Argen-
tina, Čile, Brazilija), ki so
že ponudile svoje vojake za
sestav mednarodnih sil.
Kljub vsem pripravam
v Beli hiši izjavljajo, da do
vojaškega posega zaenkrat
še ne bo prišlo.
Št. 29 - 21. julij 1994
4
V Cinkarni zadovoljni z rezultati
V celjski Cinkarni ob polletju ugotavljajo, da dokaj
dobro uresničujejo zastavljene cilje, v nekaterih eko-
nomskih kategorijah pa jih celo presegajo.
Na področju proizvodnje in prodaje so v prvih šestih
mesecih presegli načrtovane količine, prav tako sta
proizvodnja in prodaja višji tudi v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem. Zadovoljive rezultate so zabeležili
tudi pri izvozu. Cinkarna še vedno največ svojih izdel-
kov proda na italijansko in nemško tržišče. Izvoz na
konvertibilno tržišče predstavlja 65 odstotkov vse
vrednosti prodaje, v fizičnem obsegu pa je delež izvoza
še nekoliko večji, saj so del prodaje v izvozu tudi
predelovalni posli. Tako še vedno dosegajo zelo dobro
pokritost uvoza z izvozom. V prvih petih mesecih
letošnjega leta so izvozili za 20 milijonov dolarjev, kar
je za 20 odstotkov več, kot so načrtovali.
IB
Kam vložiti certifikate?
V Celju so predstavili novo finančno Institucijo — Nacionalno
finančno družbo
Med prvimi, v celjski regiji
pa edini, ki so ta ponedeljek
začeli vpisovati lastninske
certifikate, je tudi pet inve-
sticijskih skladov letos usta-
novljene Nacionalne finanč-
ne družbe.
Kot je na predstavitvi te
nove finančne institucije po-
udaril njen direktor Stane
Valant, je ustanovitev Naci-
onalne finančne družbe v ča-
su, ko se v slovenskem go-
spodarskem prostoru vse
bolj poudarja regionalizem,
velik in pomemben uspeh.
Ustanovitelji družbe so štiri
banke: Gorenjska, Dolenj-
ska ter A banka in Banka
Celje in zavarovalna družba
Adriatic. In prav ti, kot sami
zase menijo, ugledni lastniki
družbe, naj bi bili dovolj ve-
lik porok, da bodo naložbe
v družbo uspešne in varne.
Poleg tega se, kot ugotavlja-
jo ustanovitelji, družba ra-
zlikuje od drugih takšnih in-
stitucij, tudi po strokovni
ekipi, ki ima bogate izkušnje
s področja financ in uprav-
ljanja. Pa tudi po članih
nadzornih svetov posamez-
nih skladov, saj so vsi po vr-
sti ugledni slovenski gospo-
darstveniki. Slovenska naci-
onalna družba je trenutno
tudi edina v Sloveniji, ki
v svoje delo neposredno pre-
naša izkušnje iz tujine (di-
rektorica za trženje in razvoj
je Slovenka iz Kanade), že
kmalu pa naj bi se povezali
z znano tujo finančno insti-
tucijo.
Nacionalna finančna
družba ima tudi precejšnjo
finančno moč, saj znaša njen
skupni kapital 350 milijonov
mark, prednost pred ostali-
mi pa naj bi bila tudi njena
široko razširjena mreža po-
slovnih enot. Družbo namreč
sestavlja pet pooblaščenih
investicijskih skladov, ki naj
bi zagotavljali tako vseslo-
venskost kot regionalnost
delovanja.
Štajerski investicijski
sklad, ki ima sedež v Celju,
se bo, na primer, specializi-
ral zlasti za naložbe v zdra-
viliški turizem in živilsko
predelovalno industry o ter
v naložbe na širšem Štajer-
skem. Z vpisom prve emisije
delnic, nominalna vrednost
vsake delnice je tisoč tolar-
jev, celotna emisija pa znaša
5 milijard tolarjev, so pričeli
že v ponedeljek, in to v vseh
poslovnih enotah Banke Ce-
lje, A banke, Celjske borzno
posredniške hiše in zavaro-
valnice Adriatic. Če bo po-
trebno, bodo v sodelovanju
z agenti Adriatica organizi-
rali še posebna mobilna
vpisna mesta.
JANJA INTIHAR
Veliki načrti
Celjskim podjetnikom nI potrebno več tekati od vrat do vrat
— Vse Informacije lahko dobijo na enem mestu
V celjski občini so se med
prvimi v Sloveniji odločili, da
bodo za razvoj malega gospo-
darstva in podjetništva, ki je
gotovo eden temeljnih pogojev
za dolgoročno prestrukturira-
nje in oživljanje gospodarstva,
storili tudi kaj konkretnega.
Leta 1992 so ustanovili po-
djetniško-informacijski center
CE-PIC za nuđenje strokovne
in materialne pomoči bodočim
in že obstoječim obrtnikom in
podjetnikom, februarja letos
pa so storili še korak naprej.
V okviru centra so oblikovali
računalniško podprto mrežo,
s katero omogočajo vsem, ki to
želijo, ne le podjetnikom, zani-
mive in koristne informacije
na sodoben način.
Projekta računalniško pod-
prte mreže so se v Celju lotili
kar se da temeljito. V Celju in
v Ljubljani so dobili tako mo-
ralno kot tudi finančno pod-
poro, nato pa so naredili še
tržno raziskavo. Z anketo so
želeli izvedeti, kakšne infor-
macije so obrtnikom in podjet-
nikom najbolj potrebne in so
Г potencialni uporabniki raču-
nalniške mreže. S pomočjo
Banke Celje, slovenskih mini-
- strstev in občine Celje so
v Razvojnem centru vzposta-
vili računalniški center, v ka-
terega je danes vključenih že
55 članic, mrežo pa uporablja
že blizu 400 podjetnikov.
7 dni v tednu, 24 ur
na dan
Med uporabniki informacij
niso le podjetniki iz celjske re-
• gije, skoraj polovica jih je iz
drugih slovenskih krajev. Baze
podatkov, ki jih nudi računal-
niški center, niso namreč le
»celjske«, ampak zajemajo ce-
lotno Slovenijo. Uporabnikom
računalniške mreže je na voljo
zajetna baza vseh informacij
o pogojih kreditiranja, garan-
cij, ki jih nudijo slovenske
banke, podatki pa so vsak dan
sveži. Banka Celje, na primer,
dnevno obvešča vse, ki jih to
zanima tudi o možnostih pri-
dobivanja tujih posojil. Poleg
teh podatkov je s pomočjo ra-
čunalniške mreže mogoče do-
biti prav vse informacije s po-
dročja zakonodaje, prostorski
modul omogoča vpogled v po-
nudbo in povpraševanje na
stanovanjskem trgu, pa tudi
podatke o lokalih ali garažah
in podobno. S tako imenovano
elektronsko pošto pa lahko
uporabniki med sabo prenaša-
jo najrazličnejša sporočila.
Kot zagotavljajo v podjetni-
ško-informativnem centru, je
priključitev na sistem zelo
preprosta. Podjetje oziroma
podjetnik potrebuje le modem
in seveda računalnik, potem
pa lahko vsak dan v tednu in
ob vsaki uri brska po zajetni
bazi podatkov in išče informa-
cije, ki jih potrebuje. Edina
omejitev je ta, da so uporabni-
ki v enem dnevu lahko priklju-
čeni na mrežo le eno uro. Za
uporabo baze podatkov mora-
jo podjetniki v vsakem četrt-
letju plačati pet tisoč tolarjev,
za odločitev o tem, ali se bodo
v mrežo vključili, pa imajo na
voljo štirinajst dni. V tem času
lahko uporabljajo informacij-
ski sistem brezplačno eno uro
na dan.
Kako naprej?
V podjetniško-informacij-
skem centru pravijo, da so
kljub zelo hitremu napredku
v zadnjem času še vedno v in-
kubacijski dobi. Zato so si za-
stavili še nekaj ciljev, med ka-
terimi je gotovo najpomemb-
nejši ta, da bi takšno računal-
niško podprto mrežo izdelali
za celotno državo.
JANJA INTIHAR
po cem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 20. 7. 1994
Elektronika
v rokah GA
Gorenje Gospodinjski
aparati je za 4 milijone
780 tisoč mark .odkupilo
poslovno halo in opremo
nekdanje Gorenjeve
Elektronike, ki je v steča-
ju. Izklicna cena je bila
nekaj več kot 4 milijone
mark. Kupnino morajo
poravnati do 23. julija,
prva poravnava upnikov
pa bo predvidoma sep-
tembra ali oktobra.
Poslovna borza
v Radencih
Območna gospodarska
zbornica za Pomurje bo
v okviru mednarodnega
kmetijsko-živilskega sej-
ma v sodelovanju s trgo-
vinsko in industrijsko
zbornico iz madžarskih
krajev Pese ter Szombat-
hely organizirala sreča-
nje s poslovno borzo. Pri-
pravili ga bodo v Raden-
cih 25. avgusta, na njem
pa bodo sodelovali pred-
stavniki madžarskih po-
djetij iz vseh gospodar-
skih panog. Območna go-
spodarska zbornica Celje
vabi na to poslovno sre-
čanje tudi predstavnike
podjetij s Celjskega, po-
drobnejše informacije in
prijavnice pa so na voljo
v njeni pisarni.
Amon med
šampioni
Na ljubljanskem Go-
spodarskem razstavišču
so pretekli teden po 2 le-
tih ponovno ocenjevali
sadne sokove in brezal-
koholne pijače. Komisija
je ocenila 35 vzorcev ter
ugotovila, da je kakovost
poslanih sokov in brezal-
koholnih pijač nadpov-
prečna. Kar 21 vzorcev si
je prislužilo zlate meda-
lje, med njimi pa je tudi
5 šampionov z najvišjo
možno oceno. Za šampi-
ona so razglasili tudi sok
iz rdeče pese, ki prihaja iz
Podjetja za vinarstvo in
trgovino Amon d.o.o. iz
Podčetrtka.
Dravinjski dom se
lastnini
V konjiškem podjetju
Dravinjski dom se po več
kot 40 letih uspešnega
dela in razvoja intenziv-
no pripravljajo na last-
ninsko preoblikovanje.
Velika večina članov ko-
lektiva in upokojencev je
dokazala, da verjame
v možnost nadaljnjega
razvoja in je že zaupala
svoj certifikat svojemu
podjetju - Dravinjskemu
domu. V podjetju menijo,
da je njihovo zaupanje
upravičeno, zato vabijo
k sodelovanju pri lastni-
njenju Dravinjskega do-
ma tudi vse, ki so bili
kdaj zaposleni v katerem
koli delu podjetja za do-
ločen ali nedoločen čas
ali kot pripravniki. Svojo
odločitev lahko potrdijo
s predložitvijo svojega
certifikata blagajni po-
djetja še do konca tega
meseca.
B. Z., I.B.
Št. 29 - 21. julij 1994
5
Minister Tajnikar v Sipu
Pretekli teden se je v šempe-
trskem Sipu mudil minister za
gospodarske dejavnosti dr.
Maks Tajnikar.
Z vodstvom podjetja so pre-
tresali aktualne teme, največ
pozornosti pa namenili pomo-
či vlade zaradi ukinjanja ne-
katerih carinskih zakonov,
vlada pa naj bi pomagala tudi
pri regresiranju obrestne me-
re. Veliko so govorili tudi
o privatizaciji, saj je pri pogo-
vorih sodeloval predsednik
upravnega odbora Koržetove-
ga sklada dr. Banič, ki je me-
nil, da sklad deluje kot pomoč
podjetjem.
Dr. Tajnikar je obljubil, da
bo ministrstvo skušalo pod-
preti nekatere razvojne nalo-
ge, ki nastajajo v šempetrskem
podjetju. Na delovnem sestan-
ku so se pogovarjali še o mož-
nostih plasmaja na bosanski
trg, za kar je zainteresiran tu-
di Sip, umirili naj bi se tudi
odnosi s Hrvaško, minister
Tajnikar pa je še povedal, da
se obrestna mera in tečaj ne
bosta spreminjala. V Sipu so
omenjali, da imajo dela dovolj,
vendar jih preboj na tuje trge
precej stane, vse stroške pa
krijejo sami. Poslovanje so
v prvi polovici zaključili s pro-
fitom in njihov cilj je, da bi
profit izkazali tudi ob koncu
leta.
US
Foto: EDI MASNEC
[novo na borzi
Začenja se boj za
zbiranje certifikatov
Dejali bi lahko: HURA, za-
čenja se boj za certifikate!
Agencija za trg vrednostnih
papirjev je izdala 19 družbam
za upravljanje pooblaščenih
investicijskih skladov drugo,
odločilno dovoljenje in s tem
odprla vrata njihovih skladov,
v katere bodo zbirali certifika-
te državljanov. -Čeprav vse
družbe še niso »odprle« vseh
načrtovanih skladov in čeprav
še 6 družb ni dobilo drugega
dovoljenja, imamo v državi
trenutno 35 privatizacijskih
skladov. Skoraj vse družbe za
upravljanje pooblaščenih in-
vesticijskih skladov imajo dva
ali več skladov. Družbe so
s ponedeljkom 18. 7. 1994 za-
čele z vpisovanjem cerktifika-
tov. Občani bodo s posebnimi
lastninskimi nakaznicami, ki
so bile izdelane šele prejšnji
teden, vpisovali certifikate.
Z izpolnitvijo te nakaznice bo
vpisnik v bistvu tudi izjavil,
da vplačuje delnice pooblašče-
ne investicijske družbe, da
pozna pogoje, ki jih določata
njen prospekt in statut ter da
z njimi soglaša. Te nakaznice
so v prosti prodaji na vseh po-
štah po državi. Z zbiranjem
certifikatov bodo morale po-
oblaščene investicijske družbe
zaključiti v pol leta od dneva,
ko jih bodo začele zbirati.
V	Celju je začel z zbiranjem
certifikatov Štajerski investi-
cijski sklad d.d. in je eden iz-
med petih skladov, ki jih je
ustanovila pooblaščena inve-
sticijska družba NFD - Naci-
onalna finančna družba,
v vseh petih skladih naj bi
skupaj zbrali za 24,5 miljarde
tolarjev certifikatov: cena po-
samezne delnice pa , znaša
1 050 tolarjev. Ustanovitelji
NFD so: Abanka d.d., Ljublja-
na, Banka Celje d.d., Dolenj-
ska banka d.d., Novo mesto,
Gorenjska banka d.d., Kranj
m Zavarovalna družba Adri-
atic d.d., Koper. Naložbena
Politika NFD bo, že glede na
večino njenih ustanoviteljev
(bank) zelo varna oz. se ne bo-
do izpostavljali visokim tvega-
njem. Delnice Štajerskega
sklada d.d. je mogoče vpisati
v enotah Abanke d.d. v Celju,
v Banki Celje d.d. ter v CBH
d ° o. Celje.
V	četrtek, dne 21. 7. 1994,
»odo na Borzi v okviru BIS
^ segmentu kratkoročnih
^ednostnih papirjev začeli
kotirati Blagajniški zapisi
Banke Slovenije z nakupnim
bonom z rokom dospelosti 1.
12. 1994. Blagajniški zapis je
izdan skupaj z nakupnim bo-
nom, ki ga je možno ločiti od
vrednostnega papirja in pravi-
co, ki jo predstavlja nakupni
bon samostojno uveljaviti. Ce-
lotni nakupni bon sestoji iz
petih med seboj tudi ločljivih
delov. Na Borzi bodo ti blagaj-
niški zapisi kotirali ločeno in
sicer:
-	blagajniški zapis BS brez
pripadajočega nakupnega bo-
na in
-	1 posamezni del nakupnega
bona.
Blagajniški zapis BS brez
pripadajočega nakupnega bo-
na kotira v odstotkih. Osnova
za kotacijo je nominalna vred-
nost blagajniškega zapisa brez
nakupnega bona - 500.000 to-
larjev.
Nakupni bon kotira v tolar-
jih. 1 lot je 1 posamezni del
nakupnega bona.
Oznake za trgovanje:
BNB1 - blagajniški zapis brez
nakupnega bona
NB1 - 1 del nakupnega bona.
Celjska Borzna hiša sporoča,
da je vrednost enote vzajem-
nega sklada Herman Celjski
na dan 19. 7. 1994 - 1074,64
tolarjev.
Vlaganja v
Termah Zreče
Nočitvene kapacitete
v Termah Zreče ne dosegajo
povpraševanja, zato so se
odločili za 4 milijone mark
vredno investicijo. Tako so
v slabih dveh mesecih zgra-
dili deset vil s 40 apartmaji.
Vile bodo predane v uporabo
že v tem mesecu. S tem bodo
zmanjšali razkorak med raz-
položljivimi kapacitetami
termalnega dela in nočitve-
nega dela, ki je bil bistveno
manjši.
Razveseljivo je, da so Ter-
me popolnoma zasedene.
Največ je sicer domačih go-
stov, povečuje pa se tudi šte-
vilo gostov iz Avstrije, Italije
in Nemčije.
Prav pri prodaji svojih
storitev na tujih tržiščih so
v Termah zelo aktivni. Tako
poteka prodaja po treh siste-
mih. Na prvem mestu je di-
rektna prodaja preko po-
slovnih partnerjev v Avstriji,
Italiji in na Hrvaškem. Po-
membno je tudi njihovo po-
vezovanje z velikimi »tour«
operaterji iz tujine. Prisotni
pa so tudi pri projektih pro-
mocije Slovenije na turistič-
nih borzah in sejmih v tujini.
Zavedajo se tudi, da ni
uspešnega turizma brez stro-
kovno usposobljenih kadrov.
Zato šolajo mlade strokov-
njake v srednjih in višjih šo-
lah, veliko pozornosti pa po-
svečajo tudi izobraževanju
že zaposlenih kadrov.
Unior je podjetje z izredno
širokim spektrom dejavnosti
kar mu omogoča preživetje
v teh, za naše gospodarstvo
težkih časih.
In prav vlaganja v turizem
so pokazala, da je bila njiho-
va vizija razvoja na tem po-
dročju pravilna. Zato še s to-
like večjim elanom nadalju-
jejo z razvojem že začetega.
J. H.
Ocenili vzorce mesnin
V okviru priprav na letošnji
32. kmetij sko-živilski sejem
v Gornji Radgoni, ki bo od 20.
do 28. avgusta, so najprej oce-
nili mleko in mlečne izdelke,
sedaj pa je že šestič potekalo
bienalno ocenjevanje mesnin
v konkurenci Alpe - Jadran ter
14. tekmovanje v domači kon-
kurenci.
Pri ocenjevanju mesnin
v konkurenci Alpe - Jadran je
letos sodelovalo 17 proizvajal-
cev iz Slovenije, Hrvaške, Švi-
ce, Avstrije in Madžarske.
Strokovna komisija, ki so jo
sestavljali strokovnjaki iz na-
štetih držav, vodil pa jo je
prof. dr. Božidar Žlender
z ljubljanske biotehniške fa-
kultete, katedre za tehnologijo
mesa, je ocenila 72 izdelkov,
podelila pa tri najvišja prizna-
nja »Modri trak kakovosti«.
Za to priznanje mora izdelek
dobiti najmanj 19,5 točke od
20 možnih. To najvišje prizna-
nje sta letos prejela proizva-
jalca suhomesnih izdelkov iz
Švice in Italije, naš proizvaja-
lec KRAS Sežana pa si v skup-
nem seštevku ocen kakovosti
poslanih izdelkov deli tretje
mesto z Gastaldijem iz Italije.
Posebej je potekalo ocenje-
vanje v domači konkurenci,
kjer je sodelovalo 21 proizva-
jalcev, med temi 4 zasebne me-
sarije. Ocenjeno je bilo 220 iz-
delkov, podelili so 5 zlatih me-
dalj za standardne izdelke in
štiri diplome za inovacije. Kot
je na tiskovni konferenci 1. ju-
lija povedal prof. dr. Božidar
Žlender, kakovost domačih
mesnih izdelkov iz leta v leto
narašča. Pri tem se pozna, da
naš kupec še ne zahteva preveč
kakovostnih izdelkov, saj je
standard na dokaj nizki ravni.
V	domači konkurenci so zla-
te medalje prejeli: Mesna in-
dustrija Pomurka, Perutnina
Ptuj, zasebna Mesarija Arvar
in dve Mesna industrija Kras
Sežana.
V	domači konkurenci je le-
tošnji nosilec kakovosti Mesna
industrija iz Gornje Radgone,
drugo mesto pa si delita Mesna
industrija Pomurka iz Murske
Sobote in Kras Sežana. Treba
pa je povedati, da vzorci, ki so
bili poslani v ocenjevanje, ta-
ko v mednarodni kakor v do-
mači konkurenci, niso bili vze-
ti s prodajnih polic. To so
vzorci, ki so bili izdelani pose-
bej za ocenjevanje v okviru le-
tošnjega 32. kmetijsko-živil-
skega sejma v Gornji Radgoni.
LUDVIK KRAMBERGER
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Podjetje Zvar d.o.o. Trbov-
lje nudi opravljanje ključavni-
čarskih in varilnih del (delo na
terenu, montaža). Informacije:
tel. 0601/26-572 (Franc Volaj).
-Podjetje Mikromet d.o.o.
Šempeter v Savinjski dolini
nudi elektronske merilne si-
steme za obdelovalne stroje,
merilne naprave (klasične in
elektronske), merilno postajo
za statično procesno kontrolo,
naprave za brezkontaktno me-
todo s »CCD« kamero, nudijo
pa tudi merilne in kontrolne
naprave po naročilu. Informa-
cije: tel. 714-774 in 701-408
(Tone Vrečic).
-Italijansko podjetje Fede
Spece nudi slovenskim podjet-
jem pomoč pri import-export
poslih v Venetu, FJK, gornjem
Poadižju idr. Razpolagajo tudi
s filijalo, ki lahko vzpostavlja
stike s Slovenijo. Organizirajo
skladiščenje in transport. Že-
lijo neposreden kontakt s slo-
venskimi podjetji, ki se zani-
majo za sodelovanje z Italijo.
Informacije: tel. 0039/45-
8082-054 in fax 0039/45-8082-
058 (Vittorio Bettinelli).
-	Češko podjetje nudi proste
kapacitete za izdelavo žic in
pločevin do 3 mm ali po želji.
Informacije: Informacijska pi-
sarna CIS GZS, tel. 061/12-
50-122 in fax 061/219-536.
Povpraševanje:
-	ItalijanskopodjetjeCipiiš-
če prodajalca ali zastopnika za
Slovenijo za razna darila. Kli-
enti - uporabniki daril so ban-
ke, zavarovalnice, farmacevt-
ske družbe idr. Iščejo tudi ose-
bo ali firmo, ki pozna tovrstno
aktivnost. Informacije: tel.
0039/2-4123-050 in fax 0039/
2-4123-450 (Simona Barasso).
-	ItalijanskopodjetjeElnagh
želi uvažati komponente za
avtoprikolice, zlasti okna, ve-
zan les, elemente za opremo
ter razsvetljavo. Informaciie:
tel. 0039/2-9000-2021 in fax
0039/2-9000-2926.
-Avstrijsko podjetje Ustro
Hellas povprašuje po zimskih
plaščih vseh vrst, lahkih telo-
vadnih copatih/čevljih, velikih
kopalnih brisačah, jogging
trenerkah, debelih puloverjih
iz bombaža ali volne, usnjenih
oblačilih, otroških oblačilih
(hlače, krila, srajce, nogavice
idr.). Informacije: tel. in fax
0043/316-685-986 (Georgios
Maran tidis).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in'
293 in fax 061/219-536.
Barantanja
z ozemljem ne bo
LJUBLJANA, 18. julija
(Delo) - Predsednik vlade
dr. Janez Drnovšek je na
novinarski konferenci za-
vrnil informacije, da slo-
venski pogajalci v zameno
za Piranski zaliv ponujajo
Razkrižje ali katera druga
območja, o morebitnem
sporazumu o meji pa bo
javnost pravočasno sezna-
njena. Hkrati je povedal,
da se z italijanskim premi-
erom Silviom Berlusconi-
jem nista pogajala o vrača-
nju premoženja istrskim
beguncem.
Za ščepec višje
pokojnine
„ LJUBLJANA, 18. julija
(Delo) - Pokojnine in druga
denarna nadomestila, ki jih
izplačuje pokojninski za-
vod, se bodo zvišala za 1,8
odstotka. Uskladitev velja
od 1. maja, kar pomeni, da
bodo upokojenci ob izpla-
čilu julijskih pokojnin pre-
jeli še poračun za dva me-
seca.
Le nenavadno
delovanje
LJUBLJANA, 18. julija
(Delo) - Komisija za nadzor
nad varnostnimi službami
ugotavlja, da ministrstvi za
obrambo in notranje zade-
ve v primeru Smolnikar ni-
sta ravnali nezakonito, šlo
je le za nenavadno »delova-
nje« državnih organov.
Ponovno neurje in
toča
MARIBOR, 18. julija
(Večer) - Hudo neurje je po
vsej severozahodni Slove-
niji ponovno povzročilo
precejšnjo gmotno škodo.
Močna toča je najbolj po-
škodovala vinograde in
sadno drevje, ponekod pa
tudi gospodarska poslopja.
Trase še niso
določene
LJUBLJANA, 18. julija
(Delo) - Člani parlamentar-
nega odbora za infrastruk-
turo in okolje so obravna-
vali študij variant avto-
cestnih odsekov Šentja-
kob-Blagovica in Blagovi-
ca-Vransko, vendar do-
končnih variant za posa-
mezne trase še niso spreje-
li. Zadnjo besedo bodo re-
kli poslanci državnega
zbora.
Štafeta bratstva za
mir
MARIBOR, 17. julija
(Republika) - Na Trgu svo-
bode so številni Mariborča-
ni pričakali udeležence
Štafete bratstva, ki jo je
priredilo združenje mladih
iz italijanske Vicence. Šta-
feta naj bi prispevala k mi-
ru na Balkanu, pot miru pa
200 kolesarjev in tekačev
vodi od Auschwitza do As-
sissija.
Prvi so odnosi
z Italijo
LJUBLJANA, 13. julija
(Delo) - Odnosi z Italijo so
prednostna naloga sloven-
ske zunanje politike, je de-
jal premier dr. Janez Dr-
novšek na srečanju s pred-
stavniki slovenske manjši-
ne v Italiji.
Št. 29 - 21. julij 1994
6
Vrnitev iz Grčije
Podčetrtek na Igrah brez mela
Ekipa Podčetrtka-Atomskih
Toplic, ki je zastopala Slove-
nijo na Igrah brez meja v Grči-
ji, se je konec tedna vrnila do-
mov. Na tridnevnem tekmova-
nju so se pomerili z ekipami iz
Portugalske, Češke, Madžar-
ske, Italije, Grčije, z Malte, iz
Wallsa ter Švice, pri tem pa so
se uvrstili na sedmo mesto.
Igre brez meja so pripravili
na grškem otoku Poros, ekipe
pa so se pritoževale zaradi sla-
be organizacije. V posameznih
ekipah je tako prišlo tudi do
težjih poškodb, med Slovenci
pa na srečo ne. Člani slovenske
ekipe so zasebno največ prija-
teljevali z Maltežani, Čehi in
Madžari. V pisani mednarodni
druščini so nekateri vedeli za
državo, ki so jo predstavljali
tekmovalci Podčetrtka-Atom-
skih Toplic, drugi pa so jo šele
spoznavali. Našo ekipo je
spodbujalo približno šestdeset
navijačev iz širše okolice Pod-
četrtka, ki so potovali v Grčijo
z ladjo. Tekmovalci iz sever-
nejših držav so se pritoževali
zaradi hude poletne vročine,
ki pa je na otok privabila šte-
vilne dopustnike z vseh celin.
Turizem na Porosu ni na preti-
rano visoki ravni, domačini pa
so prijazni in pošteni, so pove-
dali ljudje iz Obsotelja.
V Atomskih Toplicah se pri-
pravljajo na še eno srečanje, ki
bo tekmovalnega značaja.
V njihovem kopališču bo sep-
tembra zaključno srečanje
vseh slovenskih ekip, ki so so-
delovale na Igrah brez meja.
BRANE JERANKO
Predsednik GD Velika Pirešica Janko Grobelnik (levo) in
poveljnik Rudi Štajner ponosno stojita pred novo avtocisterno.
Gasilci praznovali
V	žalski občini so v minulem
vikendu kar štiri gasilska dru-
štva pripravila slovesnosti.
V	Veliki Pirešici so gasilci
sektorja Šempeter predali na-
menu novo avtocisterno TAM
130. Po paradi sta predsednik
GD Velika Pirešica Janko
Grobelnik in poveljnik OGZ
Žalec Franci Naraks podelila
odlikovanja in priznanja. No-
vo avtocisterno je blagoslovil
domači župnik Janko Cigale.
Gasilci v Drešinji vasi so
praznovali 80-letnico delova-
nja. Na slovesnosti sta sprego-
vorila predsednik GD Dreši-
nja vas Franc Zavašnik in
predsednik OGZ Franc Oset.
Člani GD Drešinja vas so ob
jubileju obnovili gasilski dom.
Društvo je zelo aktivno, saj ne
skrbi le za požarno varnost,
temveč tudi za lep videz kraja,
v njegovem okviru namreč de-
luje tudi hortikulturna sek-
cija.
Slavili so tudi gasilci GD
Ločica pri Polzeli. Preden so
predali namenu novo orodno
vozilo Citroën, so pripravili
gasilsko tekmovanje, gasilci iz
Le tuša pa so ob krajevnem
prazniku pripravili še tekmo-
vanje za pokal KS Letuš.
T. TAVČAR
Obnavljanje križa na Humu, pomembne kulturno-zgodovinske znamenitosti Laškega.
Obnova križa na Humu
Križ Je bil ponovno postavlien pred nekaj manj kot tremi leti,
a ga Je bilo že potrebno obnoviti
Leta 1935 je bil v Ljubljani
evharistični kongres, nato pa
so v spomin na ta dogodek
marsikje po Sloveniji postavili
križe. V Laškem so ga dvignili
na vrh Huma, blagoslovil pa
ga je tedanji nadžupnik in de-
kan dr. Franc Kruljc na šmi-
helsko nedeljo - 29. septembra
1935. Križ je izdelal kipar Mi-
loš Hohnjec, Kristusa pa je
upodobil kot zmagoslavnega
kralja, tako kot v prvih stolet-
jih krščanstva, ko je bila v na-
vadi še smrtna kazen s križa-
njem.
Na veliki petek 1941 je
v Slovenijo vkorakala nemška
vojska in prinesla s seboj naci-
stično ideologijo, ki je bila po-
polnoma nasprotna krščan-
stvu. Širil jo je njihov ideolog
Alfred Rosenberg, papež Pij
XI. pa jo je že leta 1937 s po-
sebno okrožnico obsodil. Če-
prav so papeške okrožnice pi-
sane v latinščini, je bila ta na-
pisana v nemščini, saj je bila
namenjena	predvsem
Nemcem.
Posledica te ideologije je bi-
la, da so v avgustu 1941 pri-
padniki Hitlerjeve mladine
požagali evharistični križ na
Humu. Ko so krajani to opazi-
li, so sneli Kristusovo telo. Po-
škodovanega so prinesli do
nadžupnijske cerkve in ga po-
stavili za oltar. Sedmega no-
vembra 1991, po 50. letih, so
križ ponovno Dostavili.
Prve obnove križa se je pred
tednom dni lotil akademski
slikar in restavrator Albin Ko-
vačič, doma iz Sv. Trojice
v Slovenskih Goricah. Končal
je Likovno akademijo v Ljub-
ljani, zaposlen pa je na Zavo-
du za varstvo naravne in kul-
turne dediščine v Mariboru.
Za to zahtevno delo se je odlo-
čil iz prijateljstva do laškega
župnika Jožeta Horvata, bilo
pa je zares težko, saj je moral
ves čas delati na 12-metrski
lestvi. Le na ta način namreč
križa ni bilo potrebno spet
s helikopterjem prepeljati
v dolino, kar bi obnovo zelo
podražilo. Ker pa je zelo spre-
ten in uren, je za delo porabil
le nekaj ur.
DAMJANA SEME
Foto: EDI MASNEC
Kdor caka - dočaka
Na Frankolovem so končno odprli nov nado-
mestni bazen, na katerega so čakali kar 6 let.
Na slovesnost so prišli vsi, ki so sodelovali pri
izgradnji, in tisti, ki so jo finančno omogočili.
Bazen je slovesno odprl župan občine Celje
g. Anton Roječ in se v novem bazenu tudi prvi
okopal. Okopati pa se je »moral« tudi predsed-
nik Sveta krajevne skupnosti Frankolovo g.
Jože Korošec, s pomočjo krajanov je namreč
kar oblečen poletel novi kopalni sezoni na-
proti.
Frankolovčani so s tem pridobili pomemben
objekt, saj si želijo v kraju razvijati tudi turi-
stično dejavnost. Ob bazenu načrtujejo tudi
izgradnjo večjega gostinskega objekta, igrišča
za tenis, pa tudi bencinsko črpalko. Proti Čreš-
njicam bi radi speljali »vinsko cesto«, saj je
kraj znan po dobri domači kapljici. Seveda si
želijo, da bi jim pri uresničevanju teh načrtov
pomagala tudi občina Celje,
JURE VOVK,
Foto: MILAN DEČMAN
Zbelovski bazen ponuja kopanje zastonj
V krajevni skupnosti Zbelo-
vo so tudi letos poskrbeli za
poletno osvežitev počitnikar-
jev. Da je kopanje vsak dan
znova prijetno in osvežujoče,
redno skrbe zbelovski mladin-
ci, ki v večernih urah zamenja-
jo vodo in očistijo okolico. Po-
sebnost edinega bazena med
Poljčanami in Konjicami je
v tem, da se na Zbelovem ko-
palci lahko namakajo zastonj,
v vseh okoliških bazenih pa
morajo za enodnevno zabavo
ob vodi, pa za kakšen sendvič
ali sok odšteti skorajda tisoča-
ka. Vodo na Zbelovem namreč
črpajo iz bližnjega toplega
vrelca, ki skozi vse leto ohra-
nja temperaturo 19,5° Celzija.
In ker jo v bazenu vsak dan
menjujejo, je tudi ni potrebno
klorirati.
Letos so zbelovski bazen ne-
koliko obnovili, v prihodnjih
dveh letih pa ga nameravajo
povečati ter urediti sanitarije
in okolico, je povedal predsed-
nik KS Zbelovo Franc Stefa-
nie. Najprej pa bodo morali
urediti lastništvo zemljišča, na
katerem imajo bazen. Nekoč je
bilo v lasti občine, pred nedav- '
nim pa je prešlo v last Sklada
kmetijskih zemljišč. Sredstva
za to bodo odvedli deloma iz
krajevnega samoprispevka,
računajo pa tudi na pomoč iz
občinskega proračuna. Kljub
temu, da se v zadnjem času
pojavlja vse več interesentov
za odkup zbelovskega kopališ-
ča, pa Štefanič pravi, da v kra-
jevni skupnosti ne razmišljajo
o prodaji, saj lahko le sami
omogočijo svojim otrokom ko-
panje zastonj.
B. Z.
S planinci na izlet
Planinsko društvo Slovenske Konjice pripravlja v soboto, 23.
julija, izlet v Logarsko dolino, od koder bodo krenili proti
Ojstrici in Korošici. Ker bodo do Logarske doline organizirali
avtobusni prevoz, vabijo vse planince, ki se izleta nameravajo
udeležiti, da svojo udeležbo potrde pri Ivanki Einfalt. Predvi-
doma bodo štartali izpred avtobusne postaje v Slovenskih
Konjicah ob 6. uri.
B. Z.
Častitljiv jubilej šentjurskih
gasilcev
Gasilsko društvo Šentjur praznuje letos 120-letnico ob-
stoja. Ob tej visoki obletnici so preteklo nedeljo pripravili
veliko gasilsko taktično vajo.
Pred številnimi gledalci so predstavili razvoj gasilstva,
od starih do najnovejših oblik in načinov gasilske dejav-
nosti. Na vaji so se najprej predstavili veterani gasilskega
društva Šentjur z izvirno opremo, v katero so bili vklju-
čeni tudi konji. Z njimi so si namreč pomagali pri gašenju
pred 120 leti. Nato so pokazali gašenje požarov s starimi
ročnimi brizgalkami. Sledila je predstavitev članov, tako
ženskih kot moških ter mladinskih in pionirskih ekip
s sodobnimi gasilskimi tehnikami in opremo.
Šentjurčani so se za vajo spoprijeli tudi z reševanjem
ljudi iz stolpnic s pomočjo drsne vreče, lestve in vrvne
tehnike. S helikopterjem ministrstva za notranje zadeve
pa so prikazali način gašenja travniškega in gozdnega
požara.
N. K..
Opomin slovenski
vladi
LJUBLJANA, 17. julija
(Slovenec) — Gibanje za krš-
čansko družino Nazaret je
pripravilo tradicionalno
mesečno romanje družin
k narodnemu svetišču sv.
Jožefa v Ljubljani. Roma-
nje je tudi opomin sloven-
ski oblasti, ki še ni vrnila
nacionalizirane cerkve, do-
ma duhovnih vaj in redov-
ne rezidence jezuitom.
Havel na
počitnicah
LETALIŠČE BRNIK,
16. julija	(Republika)
- V Slovenijo je na triteden-
ski zasebni obisk je prispel
češki predsednik Vaclav
Havel, ki bo poletni dopust
preživel v Trenti. Gosta je
pričakal slovenski pred-
sednik Milan Kučan s so-
progo.
Umri je Ferdo
Godina
LJUBLJANA, 15. julija
(Dnevnik) - Po dolgi bolez-
ni je umrl pisatelj Ferdo
Godina, ki se je rodil 1912
v Dolnji Bistrici v Prek-
murju. Med pomembnejši-
mi deli sta romana Molčeči
orkester in Zaklenjeni dom
ter noveli Krivda Jarčeko-
ve Kristine in Viragova Ve-
rona.
Šolniki s panožno
pogodbo
LJUBLJANA, 15. julija
(Delo) - Do sredine avgusta
naj bi podpisali panožno
kolektivno pogodbo za
vzgojo in izobraževanje, po
zagotovilih ministrstva za
šolstvo pa bo z novim šol-
skim letom že začela velja-
ti. S tem je odstranjeno
morebitno oviranje začetka
šole. »
Lokalna
samouprava na
začetek
LJUBLJANA, 15. julija
(Republika) - Ustavno so-
dišče je razveljavilo več
členov zakona o lokalni sa-
moupravi, kar pomeni, da
se postopek preobrazbe ob-
čin vrača na začetek.
Ustavno sodišče meni, da je
dopustno, če državni zbor
z zakonom ustanovi občine
na podlagi že izvedenih ali
ponovljenih referendumov.
V Razkrižju
ogorčeni
RAZKRIŽJE, 15. julija
(Republika) - Krajani Raz-
križja so zahtevali odgovor
vlade na namigovanja, da
je slovenska vlada v zame-
njavo za Piranski zaliv pri-
pravljena Hrvaški odstopi-
ti Razkrižje, Trdinov vrh in
snežniške gozdove ter za-
gotoviti cestni povezavi
Macelj-Šentilj in Rupa-
Škofije.
Julijska vrednost
točke
LJUBLJANA, 15. julija
(Dnevnik) — Julija je vred-
nost stanovanjske točke
126,24 tolarja, kar je le za
0,22 tolarja več kot junija.
Oktobra 1991, ko je začela
veljati nova stanovanjska
zakonodaja, je bila vred-
nost točke 66,60 tolarja.
Št. 29 - 21. julij 1994
71
S knjigo na dopust
V poletnem času nas vroči
dnevi precej utrujajo. Mar-
sikdo si zato v knjižnici poiš-
če knjigo, ob kateri si bo od-
počil. Najbolj iskane so tre-
nutno leposlovne knjige - pu-
stolovski romani in psiholo-
ške zgodbe, različni turistič-
ni vodniki, astrološke in po-
ljudnoznanstvene knjige.
Knjižne police z romani so
skoraj prazne, pogrešajo pa
tudi kakšne nove prevode,
saj jih je v zadnjem času pre-
malo.
Holt, Steel,
Sheldon...
Med najbolj iskane avtorje
sodijo Victoria Holt, Daniel-
le Steel, Sidney Sheldon,
Heinz G. Konsalik in Agatha
Christie. Skoraj vsaka njiho-
va knjiga je uspešnica, bralci
posegajo prav po vseh. Zelo
brane so tudi Sanje o rdečem
oblaku avtorice Sanje Roz-
man, pa Vrt laži avtorice
Eileen Goudge. Njena zgod-
ba pripoveduje o nepremi-
šljenem dejanju ljubezni
željne ženske, ki zamenja
svojo hčerko za otroka neke
mrtve porodnice in tako sku-
ša ohraniti svoj zakon. Unna
Mary Parker se je priljubila
bralcem s knjigama Škanda-
li in Bogataši, Judith Krantz
pa z zgodbo Lesket. Uspeh je
doživela tudi knjiga Brez bo-
lečine, ki jo je napisala Bar-
bara Victor, znana novinar-
ka, specialistka za Bližnji
vzhod, ki danes živi in dela
v Parizu kot urednica revije
Elle. Iskana je tudi Pot hre-
penenja avtorice Genevieve
Bon; pripoveduje o stiski
ženske, ki ljubi moža in lju-
bimca. Romani Jacqueline
Susann so bili tudi pri nas že
ponatisnjeni, Dolores, Lju-
bezenski stroj in Dolina lutk
pa so najbolj brani. Tu je še
Andrej Hieng z uspešnico
Čudežni Feliks, ki je prejel
nagrado Kresnik 94. Pripo-
veduje o življenju trdne slo-
venske podjetniške družine
pred drugo svetovno vojno,
ki ga fazburkata pustolovski
ruski emigrant in izobražen
sorodnik židovske krvi. Veli-
ko zanimanja je tudi za Peli-
kanovo sporočilo, po kate-
rem je bil posnet film. Po teh
romanih bralci v tem času
najbolj povprašujejo. Zani-
majo jih tudi potopisi Križ-
narja, Šeruge in Koruna ter
razne psihološke knjige,
predvsem Antona Trstenja-
ka. Pozornost bralcev so pri-
tegnile tudi različne knjige
s področja astrologije, kot so
Pogled v prihodnost, Sanje
in seveda različni horoskopi.
Kaj pa najraje bereio otro-
ci? Knjige iz zbirk Časovni
stroj, Kratkohlačniki, Pet
prijateljev, Skrivnosti in
Zvesti prijatelji so ves čas iz-
posojene, fantje prebirajo še
Aladina in Asteiixa, deklice
pa rade sežejo po knjigah
Anastazija Krupnik, Pravlji-
ce o Nejki ali Sanje o baletni
šoli.
Sprehod po
knjižnicah
Ker se nekateri odpravijo
v knjižnico samo poleti, da si
priskrbijo knjigo, ki jih bo
spremljala na dopust, smo
poiskali nekaj koristnih in-
formacije o bližnjih knjiž-
nicah.
V vseh knjižnicah od me-
seca maja poteka mednarod-
ni knjižni kviz, letos na temo
Knjiga v prostem času. Na-
menjen je mladim od 4. do
razreda osnovne šole, trajal
bo vse do septembra, sloven-
ske knjižnice pa sodelujejo
že tretjič zapored. Svoje zna-
nje o različnih avtorjih in
knjigah dokazujejo mladi
z reševanjem rebusov, ana-
gramov, ugank in v drugih
oblikah. V pomoč so jim raz-
stavljene knjige, na katere se
nanašajo vprašanja. Ker so
naloge vse prej kot enostav-
ne, otrokom pomagajo tudi
knjižničarke. Rešitev kviza
sta dve gesli, do katerih se
morajo otroci dokopati — pr-
vo je Družina, drugo pa Pro-
sti čas. Odziv je zelo velik,
kviz pa se bo zaključil z na-
gradnim žrebanjem.
LAŠKO: Občinska matič-
na knjižnica je odprta v po-
nedeljek, sredo in petek od 8.
do 14. ure ter v torek in četr-
tek od 12. do 19. ure. Vpisa-
nih je več kot 4000 članov,
od tega jih je 2700 aktivnih.
Na razpolago imajo približ-
no 55 tisoč knjig in 1200 enot
neknjižnega gradiva, kamor
sodijo video- in avdiokasete
ter drugo gradivo. Obiščete
lahko tudi krajevni knjižnici
v Rimskih Toplicah in Rade-
čah ter izposojevalnice
v Brezah, Jurkloštru in Zi-
danem Mostu. Letna člana-
rina za odrasle je 400 SIT, za
upokojence 300, za dijake in
študente 200 SIT, otrokom
pa članarine ni treba plačati.
V poletnem času je obisk
v knjižnici nekoliko manjši,
približno za 20 do 30 % upa-
de. Manj pogosto prihajajo
predvsem dijaki in učenci,
več pa je odraslih, ker iščejo
knjige, s katerimi si bodo po-
'pestrili prosti čas med dopu-
stom. Izposojajo si predvsem
knjige za sprostitev, zlasti
lahke romane tujih avtorjev,
ki se preberejo z užitkom.
Zaradi velikega povpraševa-
nja je v tem času knjižnica
slabo založena s tovrstnimi
knjigami. Zdaj je čas počit-
nic in potovanj, zato so ne-
pogrešljivi tudi zemljevidi
ter krajevni in drugi vodniki.
V knjižnici že težko pričaku-
jejo knjigi Svetovni biograf-
ski leksikon ter Slovenci
skozi čas.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Knjižnica je odprta v pone-
deljek, sredo in petek od 12.
do 18. ure ter v torek in četr-
tek od 8. do 14. ure. Letna
članarina za odrasle je 600
SIT, za študente, dijake in
učence pa 300 SIT. Obiščete
lahko tudi ostale knjižnice
v tej občini - v Rogaški Slati-
ni, Rogatcu, Kozjem, Lesič-
nem in v Podčetrtku. Aktiv-
nih bralcev je približno
1900. Skupaj imajo 40 tisoč
knjig, izbirate pa lahko še
med video- in avdiokaseta-
mi. Trenutno si bralci naj-
bolj izposojajo leposlovna
dela tujih avtorjev, pred-
vsem romane Holtove, Ste-
elove in Konsalika. V knjiž-
nici je odprta razstava o na-
grajencih	Jurčičevega
sklada.
MOZIRJE: Knjižnica je
odprta v ponedeljek, sredo in
petek od 10. do 14. ure, v to-
rek od 10. do 18. ure in v če-
trtek od 17. do 19. ure. Letna
članarina je za odrasle 500
SIT, za dijake, študente in
upokojence 300 ter za otroke
200 SIT. V občini imajo še
devet izposojevalnic, med
katerimi so največje v Na-
zarjah, Ljubnem in Gornjem
Gradu. Skupaj imajo 40 ti-
soč 800 knjig in 3200 članov,
vsi pa niso aktivni. Bralci se
zanimajo predvsem za tuje
pisce, opažajo pa veliko več-
je zanimanje tudi za domače
avtorje. Mlajši bralci v tem
času izbirajo predvsem po-
ljudna dela in knjige o živa-
lih. Odrasli berejo poleg ro-
manov različne potopise, ki
so zelo priljubljeni. Zelo se je
povečala tudi izposoja gra-
diva o računalnikih.
SLOVENSKE KONJICE:
Knjižnica je odprta v pone-
deljek in četrtek od 9. do 10.
ure in od 11. do 16. ure, v to-
rek in sredo od 9. do 10.30 in
od 11. do 14.30, v petek pa
samo do 14. ure. Oddelke
imajo tudi v Zrečah, Ločah
in Vitanju. Članarina za
odrasle je 500 SIT, za vse
ostale pa 200. V vseh knjiž-
nicah skupaj je bralcem na
voljo 30 tisoč knjig, aktivnih
bralcev je 3 tisoč. Tudi pri
njih so v poletnem času naj-
bolj prazne police, kjer so si-
cer romani. Veliko povpraše-
vanja je po strokovnih delih
s psihološkega področja,
otroci iščejo otroške enciklo-
pedije in pravljice. Izposoja
knjig je v poletnem času več-
ja. Za zahtevnejše bralce se
vključujejo tudi v medknjiž-
nično izposojo, tudi pri njih
pa primanjkuje novejših ro-
manov.
ŽALEC: Občinska matič-
na knjižnica je odprta v po-
nedeljek in sredo od 7. do 18.
ure, v torek, četrtek in petek
pa od 7. do 14. ure. Članari-
na za zaposlene je 800 SIT,
za vse ostale pa 400. Za otro-
ke do 15 let je izposoja brez-
plačna. V knjižnici imajo 51
tisoč knjig in 1829 izvodov
neknjižnega gradiva, včla-
njenih pa je 2 tisoč aktivnih
bralcev. Vsak dan od 10. do
11. ure pripravljajo aktivno-
sti za otroke. Otroci rešujejo
kviz, se igrajo družabne igre
in gledajo risanke ter video
filme, v tem času pa si lahko
ogledajo še razstavo risb
učencev osnovne šole Žalec
z naslovom Igra črt. Odrasli
najbolj posegajo po lepo-
slovnih delih, zelo iskane so
psihološke knjige in knjige
o računalništvu. Zanimanje
za domače avtorje narašča,
ker ni več toliko novih pre-
vodov romanov.
ŠENTJUR: Knjižnica je
odprta v ponedeljek in petek
od 7. do 10. ure in od 11. do
19. ure, v sredo pa od 7. do
10. in od 11. do 17. ure. Let-
na članarina znaša 500 SIT
za odrasle, 200 za študente
in 100 SIT za otroke. Včla-
njenih je 4333 bralcev, pri-
bližno 2500 jih redno zahaja
v knjižnico. Vseh knjig imajo
33 tisoč 500. Trenutno si
bralci izposojajo predvsem
lahkotnejše ljubezenske ro-
mane in pustolovske zgodbe,
veliko pa je tudi povpraševa-
nje po turističnih vodnikih
in atlasih. Obisk odraslih se
je povečal, pa tudi dijaki
vzamejo veliko knjig, ker
med šolskim letom ne morejo
brati toliko knjig po lastni
želji. V knjižnici so razstav-
ljena tudi dela, ki so jih
učenci med šolskim letom
ustvarili v likovni delavnici
Mihele Jezernik.
VELENJE: V poletnem ča-
su je knjižnica odprta vsak
dan od 8. do 13. ure, ob sre-
dah pa od 13. do 19. ure. Čla-
narina za zaposlene je 600
SIT, za vse ostale 300 SIT.
Obiščete lahko še njihovi
knjižnici v Šoštanju in
Šmartnem ob Paki. Na raz-
polago imajo 22 tisoč 280
knjig, včlanjenih pa 9 tisoč
bralcev, vendar je aktivnih
manj kot polovica. Najbolj
priljubljeni so poleg roma-
nov še potopisi, narašča pa
tudi izposoja poljudne stro-
kovne literature, predvsem
psihološke. Tudi kmečke
zbirke so postale zanimive
za bralce. Moški si sposojajo
aktualno politično literatu-
ro. Veliko zanimanja je pri-
tegnil tudi Drago Jančar, ki
je prejel evropsko nagrado
za kratko prozo. Otroci zelo
radi segajo po kriminalnih in
pustolovskih zgodbah, ta-
borniških priročnikih, knji-
gah o živalih. Na otroškem
oddelku imajo 93 tisoč ra-
zličnih knjig in 3 tisoč red-
nih bralcev. Zdaj so knjižni-
čarke pripravile razstavo
najlepših citatov iz različnih
knjig.
CELJE: Osrednja knjižni-
ca je odprta od ponedeljka
do petka od 8. do 13. ure,
v torek pa od 8. do 17. ure.
Ima tri oddelke: oddelek za
otroke, oddelek za odrasle in
mladino ter oddelek za štu-
dij. Letna članarina tisoč
SIT velja za vse knjižnice in
za vse družinske člane. Z iz-
kaznico lahko obiščete še
knjižnice v Vojniku, Štorah,
Dobrni in Šmartnem v Rožni
dolini. Oddelek za otroke
ima vpisanih okrog 8 tisoč
bralcev, od tega jih približno
2 tisoč redno prihaja po knji-
ge. Na izbiro jih imajo 26
tisoč 600, v tem času pa naj-
raje berejo postolovske
zgodbe.
Na oddelku za odrasle in
mladino je včlanjenih 3 tisoč
aktivnih bralcev, hranijo pa
60 tisoč knjig. Poleg krimi-
nalnih zgodb in ljubezenskih
romanov si bralci izposojajo
tudi splošne in poljudne pri-
ročnike. Veliko je sezonskih
obiskovalcev — knjige si izpo-
sojajo izključno poleti, v ča-
su dopustov.
Knjižni fond oddelka za
študij šteje 250 tisoč knjig,
vključno s periodiko, 12 ti-
soč 800 vpisanih članov ima-
jo, od tega je 4500 pogostih
obiskovalcev. Tudi študentje
in dijaki si v času počitnic
izposodijo precej knjig, ven-
dar v glavnem ne študijske
literature, ampak leposlovje
in psihološko gradivo. Bere-
jo predvsem tuje avtorje, za
domače ni velikega zani-
manja.
DAMJANA SEME
Foto: EDO EINSPIELER
Osebnost meseca
Jelko Vidmar voti!
V tem tednu je Jelko Vidmar
Prejel deset glasov in je na pr-
vem mestu, na drugem je Vin-
ko skale s šestimi glasovi in na
tretjem mestu Rolando Pušnik
s stirimi glasovi.
S po tremi glasovi sledijo
Vili Ošlak, Anton Ratej, dr.
У r Lipovšek, Vida Zupane,
¿vone Štorman in dr. Dušan
Polimac, ki je glasove dobil
prvič. Dva glasova sta prejela
Jožef Hrastnik in Boštjan
Strašek. Po en glas so prejeli
Tone Dornik, Jože Horvat, Ro-
lando Kresnik, Nataša Pod-
bregar Berginc in Božena Oro-
žen, ki je v tem tednu prvič
prejela glas.
D. S.
KUPON
Osebnost julija na Celjskem
Ime in priimek:--
področje, položaj:--
Zanj glasujem, ker:---
Moje ime:__—-
Naslov:____
Št. 29 - 21. julij 1994
8
SOS za celjsko kulturo
Kulturne InstltucUe v Celju že eno leto ne plačujejo najemnin, ker pač za to nimajo
tienarja
Zaradi neplačanih najemnin
meče stanovanjski sklad obči-
ne Celje na cesto kar tri kul-
turne ustanove oziroma orga-
nizacije. Zavod za kulturne
prireditve, Zvezo kulturnih
organizacij in celjsko knjižni-
co, v nemilosti pa je tudi glas-
bena šola. Rok za izselitev sta
dva meseca, če seveda občin-
ska vlada oziroma njen sekre-
tariat za družbene dejavnosti
ne bo sprejel napovedanih
ukrepov, ki pa so ta hip še ved-
no le na papirju.
26. junija je stanovanjski
sklad vsem prizadetim poslal
opomin pred tožbo in jih opo-
zoril, da bo, če svojih obvezno-
sti ne bodo pravočasno porav-
nali, ukrepal tako kot pač mo-
ra ukrepati, torej po vseh ad-
ministrativnih protokolih.
V Zavodu za kulturne priredi-
tve, Zvezi kulturnih organiza-
cij in v knjižnici pravzaprav
niti niso bili presenečeni nad
takšnim opozorilom, saj so na-
jemnine nehali plačevati že ju-
lija lani. Presenečeni, pravza-
prav kar ogorčeni pa so zaradi
pišmeuhovskega odnosa vlade
in sekretariata. O svojih teža-
vah namreč že kar lep čas opo-
zarjajo odgovorne občinske
može, vendar pa še prejšnji te-
den niso vedeli, kaj o vsem tem
menita izvršni svet in sekreta-
riat za družbene dejavnosti.
Najemnine zažlrajo
kulturo
Celjske kulturne institucije
seveda ne morejo poravnati
zaostalih dolgov, saj nimajo
denarja niti za sprotno plače-
vanje najemnin. Le-te so na-
mreč kar trikrat višje od zne-
ska, ki jim ga priznava občin-
ski proračun, tako da pred-
stavljajo daleč najvišjo po-
stavko v paketu materialnih
stroškov. Ponekod se je celo
zgodil nesmisel, da so stroški
najemnin postali bistveno višji
od vsote, ki jo imajo na voljo
za pokrivanje materialnih
stroškov. V primerjavi z lan-
skim letom so namreč najem-
nine poskočile kar za 230 od-
stotkov, količina denarja, ki jo
iz proračuna dobivajo za po-
ravnavanje materialnih stro-
škov, pa se je zmanjšala za
4 odstotke.
Še isti dan, ko so dobili opo-
mine pred tožbo, so o tem opo-
zorili občinski sekretariat za
družbene dejavnosti, vendar
do danes še niso prejeli nika-
kršnega odgovora. Vsaj urad-
nega ne. »Vse skupaj se mi zdi
že prav banalnò,« pravi ravna-
teljica Zavoda za kulturne pri-
reditve Alenka Domjan. »Zdi
se mi skoraj nemogoče, da bi
v občini imeli tako nemaren
odnos do kulture in njenih in-
stitucij, saj se vsi občinski
možje, če le imajo za to prilož-
nost, radi pohvalijo, kako kul-
turno mesto da je Celje. Očitno
so vsa naša opozorila in klici
na pomoč končali v predalih
sekretariata. Na stanovanj-
skem skladu so nas namreč
opozorili, da za znižanje na-
jemnin oziroma celo odpis dol-
gov potrebujejo le sklep izvrš-
nega sveta.«
Rešitev je, potrebna
je le še volja
Da se bo ta celjska sramota
vendarle rešila, pa je v pogo-
voru za naš časopis zatrdil
Željko Cigler, sekretar sekre-
tariata za družbene dejavno-
sti. Pred dnevi so namreč v se-
kretariatu že pripravili pred-
log sprememb pravilnika o do-
ločanju najemnin za poslovne
prostore. Spremembe zadeva-
jo predvsem poslovne prosto-
re, ki jih stanovanjski sklad
daje v najem humanitarnim
organizacijam, društvom in ti-
stim ustanovam, ki se ukvarja-
jo s kulturo in se financirajo
neposredno iz občinskega pro-
računa. Tako bi bila Zveza
kulturnih organizacij odslej
v celoti oproščena plačevanja
najemnin, Zavod za kulturne
prireditve pa bi za najete pro-
store plačeval le tretjino seda-
nje cene. V sekretariatu tudi
predlagajo oprostitev vseh za-
ostalih dolgovanj. Kako bo
z Glasbeno šolo in knjižnico,
za sedaj še ne vedo, saj prva še
vedno nima rešenega statusa,
knjižnica pa je podnajemnik
Pokrajinskega muzeja.
JANJA INTIHAR
Zavod za kulturne prireditve
se je aprila letos zaradi finanč-
nih težav moral odpovedati
prodajni galeriji Izba. Vsak
mesec dobijo iz proračuna za
materialne stroške 80 tisoč to-
larjev, za najem prostorov,
kjer imajo sedež, in za Likovni
salon pa bi morali plačati 70
tisoč tolarjev. Ker niso imeli
denarja, so bili že sredi marca
primorani izključiti kurjavo
v novi galeriji sodobne umet-
nosti.
Dolga tradicija Piva in cvetja
V soboto je bila v Laškem
dvorcu priložnostna razstava
in hkrati predstavitev publi-
kacije o zgodovini te priredi-
tve, ki se je začela pred tride-
setimi leti.
Ideja o razstavi je bila spo-
četa na marčevski seji priredi-
tvenega odbora, o bežnem pre-
gledu prireditve s tako dolgo
zgodovino pa pred tremi tedni.
Prav je, da se ohrani vsaj nekaj
spomina na ustvarjalnost,
marljivost, odrekanja in na
uspeh nekaj sto ljudi, ki so
v teh desetletjih sledili ideji
dati svojemu kraju lepši in
prijetnejši izgled in vzdušje, je
v pozdravnem govoru dejal
Jure Krašovec.
Povedal je tudi, da je bilo
pri postavljanju te razstave in
pri urejanju priložnostne pu-
blikacije nemalo težav in za-
dreg, kajti za toliko let nazaj
ni mogoče z gotovostjo zapisa-
ti, kdaj se je kaj zgodilo in
kdaj kaj nastalo. Veliko je slik
'brez letnice na hrbtni strani,
nihče ne vodi kronike, kjer bi
bili vnešeni pomembni dogod-
ki, da ne bi bilo treba brskati
po zapisnikih, ki jih ni veliko
na razpolago. Fotografije, do-
kumentno in zanimivo gradivo
ter pričevanja o sami priredi-
tvi, je v društvenem arhivu
uničila poplava.
Razstava na panojih osveži
spomin, kako je Laško z okoli-
co postajalo lepše, bolj ureje-
no, rastel pa je občutek za kul-
turno dediščino tega mesta.
Fotografije pričajo o dogodkih
od leta 1964 in vse do danes.
Če se vrnemo na začetek, so
Pivo in cvetje bogatili še na-
stopi rudarjev, takoimenova-
nih rečiških knapov v njihovih
črnih opravah, različne raz-
stave in godbeniki, kmečka
ohcet, zelena bratovščina-lov-
ci so pogosto popestrili povor-
ke, prirejali tekmovanja
v streljanju na glinaste golobe,
predstavljali so se tudi gasilci,
mažoretke in manekenke na
modnih revijah. Laščanijada
je bila domislica, ki je vse do
letos izpolnjevala prireditveni
program. Glasbena scena je
v Laško vedno privabila vse
najboljše pevce in skupine.
Ognjemet pa je tisti, ki je vsa-
ko leto najbolj težko pričako-
van. Najbrž je zanimiv tudi
podatek, da Laško ob tej pri-
reditvi obišče blizu 140 tisoč
ljudi.
Leta 1985, ob 160-letnici la-
ške pivovarne, so pivovarji po-
sebej za to priložnost zvarili
Krpana, ki je prekosil nemški
EKU iz Kulmbacha za dva od-
stotka in je bil s 30% najmoč-
nejše pivo na svetu. Dr. Tomo
Korošec je zapisal, da laška
pivovarna sicer ni imela na-
mena tekmovati z nemškim
prvakom, ker je Krpan člove-
ka bolj nasitil kot odžejal. Vse
te in še mnoge druge podatke
in fotografije lahko najdete
v publikaciji o 30 letnici Piva
in cvetja v Laškem, ogledate
pa si lahko tudi razstavo.
Razstavo sta postavila Jože
in Aljaž Majcen, za izbor gra-
diva so poskrbeli Jure Krašo-
vec, Fanika Wiegele in Jože
Majcen, avtor veznega teksta
je Jure Krašovec, za cvetje pa
sta poskrbela Edi Cokan in
Cvetličarna Laško. Fotografije
so prispevali različni avtorji.
DAMJANA SEME
Prisluhnimo umetnosti
Gostitelji v Grabnarjevi hiši v Mozirju poskušajo z raznimi
razstavami prisluhniti umetnosti. Po razstavi Gorana Horvata
so pretekli teden v Galeriji Mozirje odprli razstavo slikarja
Endreja Gönterja iz Murske Sobote. Ogledate si jo lahko do 5.
avgusta, na posnetku Cirila Sema pa sta oba umetnika, Goran
Horvat in Endre Gönter (z leve).	US
ZAPISOVANJA
Neskončna lahkost lepih ritk
Ekonomsko propagandna
sporočila oziroma reklame
(končno smo vendarle presegli
tista zlata socialistična načela,
da se izdelki ne reklamirajo,
marveč ekonomsko propa-
gandno sporočajo) imajo pred
ostalimi vejami umetnosti, ker
nenazadnje tudi ima video
spot, ki ga naroča kakšna glas-
bena zasedba, pravila, ki za-
devajo dramaturgijo, estet-
skost materiala, fabulativnost
in končno prebavljivost oziro-
ma etičnost, potem se lahko
reklame na vse to prav fino in
nesramno požvižgajo. Bistvo
reklame je v prodajnem učin-
ku oziroma drugače; reklama
ni nikoli dobra ali slaba, mar-
več zgolj učinkovita ali ne-
učinkovita. In vsa tista pravila
so povsem odveč. Iztok Aber-
šekje dobitnik več nagrad, ce-
lo mednarodne nagrade Epica,
za reklamo Pet veličastnih, ki
jo je naročil postojnski podjet-
nik Vladimir Slejko, ki si je
zaželel dobro prodajati knjige,
ki jih je izdal, pa je tista rekla-
ma z Mišo Molk, ki kot psa
vleče sveženj knjig in pri tem
izzivalno kaže svoje sicer hudo
lepe noge, karseda hitro izgi-
nila z naših televizijskih ekra-
nov. Bila je skratka neučinko-
vita; Slejko ni zaradi reklame,
v katero je očitno vložil precej
denarja, prodajal prav nič več
knjig kot bi jih sicer. In obrat-
no. Reklama za jogurt Še pa še
je bebava in sploh skrajno ne-
simpatična, pa je bila vendarle
precej uspešna. Ljubljanske
mlekarne kot naročnik so bile
z njo več kot zadovoljne, pa
čeprav je bila poleg etične pre-
bavljivosti tudi estetsko skraj-
no robna. Bila pa je poceni in
učinkovita. In to je pomemb-
no. Še več, samo to in nič dru-
gega ni pomembno. Reklame
so konec koncev samo reklame
in ne gre, da bi jih ocenjevali
še po umetniški in ideološki
plati. Navsezadnje, polemizi-
ranje o reklamah zna biti zelo
jalov posel. Kot o okusih, o ka-
terih se ne gre prepirati. In kaj
je reklama drugega kot apeli-
ranje na človekov okus?
Edina kritika, ki jo prenese
reklama, je ideološka kritika.
Pa še ta je omejena zgolj na
»levičarsko« pozicijo. Na kri-
tiko z »leve«. Pravzaprav je le
reklama za Wolkswagen, v ka-
teri tista deklica na račun avta
zavrže prstan, se pravi part-
nerja in družino, doživela kri-
tiko »desničarskih« krogov, to
je konzervativnega dela poli-
tičnega spektra, tistega dela,
ki v partnerju in družini vidi
ne le varnost, marveč tudi fa-
lus: »Oh, ko bi bile vse stvari
tako trdne kakor Wolkswa-
gen!«. Gre skratka za kastra-
cijo, ki je jasno razburila ne-
katere bolj in nekatere manj.
Podobno je z reklamo za Sun
mix, v kateri lahko občuduje-
mo tiste lepe ritke. Prizadele
so takoimenovane feministke,
ki po pravilu delujejo na »levi«
strani. Feministična kritika pa
je bila izrečena naravnost
konservativno. Podobno kot
tista za Wolkswagen. In na-
slovljena na napačno reklamo.
Namesto na ritke, če že sploh
na kogar, bi morala leteti na-
ravnost na tiste reklame za
pralne praške, v katerih je
ženska dejansko le gospodinja
in nič več, le uporabnik pra-
škov, ki jih itak kupujejo mo-
ški. Izrazito paternalistična
reklama, ki je kar zadeva fe-
ministično gibanje v Sloveniji
naletela na gluha ušesa. Oziro-
ma drugače; naj se sliši še tako
zelo mačistično, vsi tisti uradi
za žensko politiko, vsa tista
ženska gibanja, ki delujejo
pod okriljem države, so ničeva
in sploh povsem nekoristna.
Ali kakor je zapisala neka go-
spa v pismih bralcev v časopi-
su Delo: Namesto, da bi se
zavzemale za vse tiste brezpo-
selne ženske, ki postajajo vse
bolj apatične in brezidentitet-
ne, se zavzemajo za ritke, ki
sploh niso grde, ampak na-
sprotno, prav lepe. Morda pa
bi raje videle na tistih panojih
svoje celulitne in zavaljene rit-
nice?
Počitnice malo drugače
Šest mladih celjskih violini-
stov (Maša Mareš, Nastja Caj-
hen, Danijela Djordevič, Alja
Čuvan, Barbara Komadina in
Tadej Bračun) je preživelo de-
set počitniških dni v poletni
violinski delavnici v Postojni.
Tam so se spoprijateljili še
z drugimi nadarjenimi udele-
ženci iz raznih krajev Slove-
nije.
Učenci so vsak dan imeli in-
dividualno uro učenja - izpo-
polnjevanja pri profesorju, na-
to pa so sledile samostojne va-
je po učilnicah glasbene šole.
Starejši, že mojstri violine, so
pri vađenju pomagali mlajšim.
V hotel so odhajali le na kosi-
lo. Dan je bil v celoti posvečen
glasbi.
Nekaj časa se je le našlo za
druge dejavnosti: obiskali so
Postojnsko jamo, v Predjamski
dvorani so prisluhnili koncer-
tu za violino in klavir, ogledali
so si gledališko predstavo
o življenju in delu Antona
Slomška, tudi na piknik s će-
vapčići niso pozabili. Za zad-
nji - poslovilni dan so pripravi-
li čudovit koncert. Starši smo
jim navdušeno zaploskali. Vsi
cilji violinske delavnice so bili
doseženi. In kdo je kriv za ta
uspeh? To sta prof. Armin Se-
šek in njegova žena - violinska
pedagoginja Anastazija Sešek
Tisti, ki na glasbo kaj dajo, j"
poznajo tudi zunaj naših meja
Starši pa se moramo zahva-
liti tudi ravnatelju glasbene
šole v Postojni za prijaze»
sprejem in vsakodnevno skrb
za prijetno počutje otrok.
HELENA ČUVAN
Št. 29 - 21. julij 1994
9
Kulturnozgodovinski simpozij IWodincì
V Modincih na Gradiščan-
skem je bil od 5. do 8. julija
tradicionalni, tokrat že 25.
kulturnozgodovinski simpo-
zij zgodovinarjev iz Avstrije
(Štajerske in Gradiščanske),
Madžarske, Hrvaške in Slo-
venije, z delovnim naslovom
»Utrditev in spremembe et-
ničnih struktur v panonskem
prostoru v poznem srednjem
veku.«
Zgodovinsko vrednotenje
prostora, ki je bil od prazgo-
dovinskih, preko antičnih
časov, še posebej pa od zgod-
njega do poznega srednjega
veka prizorišče usodnih et-
ničnih in kulturnih gibanj,
pa tudi stalnih poselitev, je
na tokratnem simpoziju do-
bilo nove dimenzije. Novi
pristopi, ki so se nekoliko
odmaknili od klasičnih vzor-
cev proučevanja zgodovin-
skih silnic z ozkega naci-
onalnega vidika, so tokrat
veliko bolj kot kdajkoli do-
slej upoštevali oz. obravna-
vali geografski prostor, v ka-
terem so se omenjeni zgodo-
vinski procesi odvijali.
Večina referentov je v svo-
jih prispevkih poskušala
osvetliti detajle iz življenja
ljudi in posameznih etničnih
skupin v poznem srednjem
veku na prostoru, kjer sta si
sovražnost in strpno sobiva-
nje izmenjavali »domovin-
sko pravico«. Čeprav za ljudi
v tem prostoru takrat ni bil
odločilni moment niti jezik
niti etnična pripadnost, pač
pa gospodarski in socialni
položaj, ki jim je edini omo-
gočal vsem nam prirojeno
stremljenje k več in boljše-
mu, je bilo življenje ozko po-
vezano s stalno nevarnostjo
na južni meji (Turki). Turška
nevarnost je ljudi usodno
povezovala in v mnogočem
privedla do razvoja, ki je
v etničnem, jezikovnem in
deloma naselbinskem oziru
rezultirala vzorce, ki so vid-
ni na tem prostoru še danes
(Uskoki, Gradiščanski Hrva-
ti, protiturške trdnjave in ta-
borska obzidja,...)
Povsem nov moment
v obravnavi problematike pa
so predstavili referenti, ki so
presegli čisto ali primitivno
historično metodo, temelječo
na uporabi gole faktografije
(H. Prickler, P. Štih in H.
Purkarthofer). V svojih pri-
spevkih in kasneje diskusiji
so upoštevali tudi psihološka
izhodišča, kjer so upoštevali
splošno veljaven način člo-
vekovega ravnanja in obna-
šanja ob upoštevanju dolo-
čenih dejavnikov. To izho-
dišče dovoljuje in celo zahte-
va, da se upoštevajo tudi
opazovanja iz drugih časov-
nih okvirov, predvsem iz no-
vega veka, ki nam služijo kot
pomožno sredstvo za rekon-
strukcijo.
Splošna ocena o letošnjem
simpoziju bi lahko bila več
kot samo pozitivna. Razvoj
zgodovinske znanosti in
spremenjene politične raz-
mere v tem delu Evrope
omogočajo tudi zgodovinar-
jem bolj sproščeno in politič-
no neobremenjeno vrednote-
nje naše, večkrat usodno
(prostorsko in politično) po-
vezane preteklosti. Še po-
sebno pa smo lahko veseli
dejstva, da je tudi slovensko
zgodovinopisje dalo velik
prispevek k uspešnosti letoš-
njega simpozija.
Za vse tiste, ki jih omenje-
na tematika posebej zanima,
pripravlja organizacijski od-
bor simpozija poseben zbor-
nik, v katerem bodo objav-
ljeni vsi referati tokratnega
simpozija, med njimi tudi
prispevka obeh slovenskih
referentov. Dr. Jože Koropec
je obravnaval prostor Šta-
jerske na meji s Hrvaško
okoli 1. 1525, dr. Peter Štih
pa posledice migracij v slo-
venskih deželah v poznem
srednjem veku.
BRANKO GOROPEVŠEK
Nova galerija
na gradu
Podsreda
Konec prejšnjega tedna
so na gradu Podsreda od-
prli nov prostor, ki bo delo-
val kot likovno razstavišče.
Za to dejavnost so name-
nili tri grajske sobe, v kate-
rih si bodo ljubitelji umet-
nosti lahko skozi celo leto
ogledali različne razstave.
Organizatorji zatrjujejo, da
bodo poskrbeli za program,
ki bo vseboval vrhunska
dela, nastala pri nas, za eno
razstavno sezono pa imajo
predvidene dve do tri raz-
stave večjega obsega. Za
začetek so pripravili raz-
stavo Jakova Brdarja, ene-
ga naših najvidnejših so-
dobnih kiparjev. Njegov ci-
kel pergamonskih kipov je
bil uspešno predstavljen že
v mnogih galerijah, z veli-
kim zanimanjem pa je bil
sprejet tudi v tujini.
Brdarjeve skulpture bo-
do razstavljene do konca
avgusta, za jesenske mese-
ce pa pripravljajo razstavo,
na kateri bo predstavljena
sakralna umetnost s po-
dročja Kozjanskega. Skozi
historičen prerez bo mogo-
če videti različne spomeni-
ke, med njimi tudi takšne
z izjemno vrednostjo, po-
udarek pa bo zopet na ki-
parstvu, saj gre za galerijo,
ki omogoča polno doživetje
plastične likovne umet-
nosti.
B. GORUPIČ
Velik uspeh
Jureta Godca
Na П. triglavskem slikar-
sko-kiparskem taboru Trigfav,
simbol svobode, ki je bil na
Pokljuki in se ga je udeležilo
42 slikarjev in kiparjev, aka-
demikov in ljubiteljev prosto-
ra Alpe - Jadran, je celjski sli-
kar ing. Jure Godec prejel za
svoj akvarel Triglavske diago-
nale pomembno priznanje.
Konkurenčno močna žirija, na
£elu z znanim likovnim kriti-
kom Zoranom Kržišnikom, mu
Je prejšnji četrtek v Šport ho-
telu na Pokljuki dodelila eno
0(1 šestih enakovrednih na-
grad. Brez dvoma lepo prizna-
le avtorju in celjski, še pose-
bej ljubiteljski likovni tvorno-
stl na tem taboru, ki sodi
v sklop Slovenske kulturne
akc4e '94 pod pokrovitelj-
stvom Ministrstva za kulturo.
Ž. B.
Morski motivi na grafikah
Poletni termin, meseca ju-
lij in avgust, so v Grafičnem
muzeju v zdravilišču Roga-
ška Slatina namenili za raz-
stavo grafičnih listov iz zbir-
ke Kurta Mullerja na temo
morje.
V tem letnem času, še po-
sebno pri nas, ki smo že v ce-
linskem delu Evrope, morje
pojmujemo predvsem kot
področje dopustniškega po-
čitka, namakanja v topli vo-
di in nasploh predajanja raz-
noraznim eksotičnim užit-
kom. Seveda pa je življenje,
povezano z morjem, še mar-
sikaj drugega in del teh zani-
mivosti nam prikaže tudi
razstava v Grafičnem muze-
ju. Razdeljena je na več vse-
binskih enot. V enem delu
vidimo vsakdanjik ribičev,
njihova opravila pri šivanju
ter rednem vzdrževanju
mrež. Običajno so človeške
figure postavljene v prvi
plan ter na obalo, za njimi so
njihove ladje, s katerimi se
podajajo na ribolov, v ozadju
pa so panoramske upodobi-
tve naselij ter hribovite
vzpetine v zalivih.
Posamezne grafike prika-
zujejo različna pristanišča,
od manjših pa do velikih ži-
vahnih trgovskih stičišč, kot
je na primer londonsko. Ker
je bilo zanimanje javnosti
vedno usmerjeno k različnim
nesrečam in katastrofam, so
tudi grafiki izdelovali podo-
be, kjer so prikazane uniču-
joče nevihte in brodolomi.
Na razstavi si lahko ogleda-
mo tudi nekaj tovrstnih iz-
delkov. Posebno poglavje
predstavljajo listi, ki niso nič
manj atraktivni, namenjeni
pa so bili tudi za poučevanje.
Prikazujejo skrivnosti mor-
skih globin, fantastični ži-
valski in rastlinski svet, ra-
zlične vrste rib, rakov,
školjk. Grafike so bile nare-
jene v času od 17. do 19. sto-
letja, torej v času, ko so poz-
nali že visoko razvite tehni-
ke, ki so omogočale precizno
izdelavo osnutkov in kvali-
teten odtis, med avtorji pa se
največkrat pojavljajo Josef
Lippert, W. H. Barlett ter
Hildibrand. Razstavo grafik
še dopolnjujejo modeli starih
jadrnic, ki jih je izdelal Jan-
ko Premužič.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20.30, koncert Ljubljanskega trobilnega kvinteta. V soboto ob
20.30, pa bo tradicionalna, elitna, plesno zabavna prireditev,
stara več kot 150 let - Anin ples.
V	Anini kapeli v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 20.30,
koncert violinista Volodje Balžalorskega, flavtista Cvetka
Kobala in čembalistke Netke Petkove. V torek ob 20.30, pa bo
koncert harfistke Mojce Zlobko in violinista Tomaža Lorenza.
V	Šaleški cerkvici v Velenju bo v soboto ob 20.30, koncert
harfistke Mojce Zlobko in flavtista Cveta Kobala.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko do sobote ogledate razstavo
likovnih del Irene Potočnik, od ponedeljka dalje pa Nataše
Krhen.
Na velenjskem gradu si lahko ogledate razstavo fotografij čla-
nov Zveze štajerskih umetnikov iz Gradca, ki jo je pripravila
Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja.
V	prostorih Interkontrakta v Celju so na ogled likovni izdelki,
nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem
krožku osnovne šole Glazija.
V	Novi galeriji Razstavnega salona v Rogaški Slatini je odprta
razstava 1. likovne kolonije članov sekcije KUD Univerzitet-
nega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani.
V	Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini bo do 22. avgusta odprta
razstava z naslovom Morje na starih grafičnih listih iz 18. in
19. stoletja.
V	Zdravstvenem domu Celje je na ogled razstava olj Ljubana
Šege.
V	hotelu Merx v Celju bo do 31. julija na ogled razstava Ivana
Štancerja.
V	butiku Steklar v Ozki ulici v Celju imajo na ogled razstavo
likovnih del Jane Dobrajc in Petra Bračuna.
V	restavraciji Lene v Levcu razstavlja svoja dela Ivan Štancer.
V	Avtosalonu »Ford - Lada« v Ipavčevi v Celju je odprta raz-
stava likovnih del Jožeta Barachinija.
V	tovarni Etol v Škofji vasi je na ogled razstava likovnih del
Rajka Mlinarica.
V	hotelu Vesna v Topolšici je na ogled razstava likovnih del
Jožeta Barachinija. Od 3. avgusta dalje bo razstavljala Alica
Javšnik.
V	galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bodo
.jutri, v petek 22. julija ob 20. uri, ob 65-letnici Stanislava
Stojanoviča, odprli razstavo njegovih slikarskih del. Razstavo
bo odprl predsednik Društva šaleških likovnikov, gospod
Srečko Meh.
V	Café galeriji KLjUB je na ogled prodajna razstava unikatnega
nakita »Sun beam«. Razstava bo na ogled do konca julija.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je na ogled razstava slik
Gorana Horvata in skulptur Ede Žibrat, ki bo odprta do 5. av-
gusta.
V	likovnem razstavišču Laški dvorec je odprta razstava z naslo-
vom »30 let turističnih prireditev Pivo-cvetje« Turističnega
društva Laško.
V	П. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate
razstavo fotografij iz obdobja 1930-1970,. šmarskega fotokroni-
sta Slavka Ciglenečkega, v I. nadstropju pa razstava Potovanje
v daljne dežele.
Celje: Union od 21. do 27.7. ob 18.30 in 20.30 ameriški film Moja
punca; Metropol od 21. do 27.7. ob 19. uri ameriški film Druga
policijska zaseda, 23.7. ob 10. uri matineja ameriški film Druga
policijska zaseda; Letni kino 21.in22.7. ob 21.30 ameriški film
Škandalozen, od 23. do 27.7. ob 21.30 pa ameriški film Ogenj
hodi z menoj.
Kino Žalec 22.7. in 24.7. ob 20. uri ameriški film Usodni val,
23.7. ob 20. uri in 24.7. ob 18. uri pa ameriški film Glej, kdo se
zdaj oglaša.
Kino Rogaška Slatina 23. in 24.7. ob 18. in 20.30 uri ameriški
film Pobeg.
Razglednice pod velbom
V okviru krajevnega prazni-
ka so pretekli teden v Gornjem
Gradu z razstavo razglednic
z motivi žensk iz preloma sto-
letja dopolnili stalno razstavo
nabožnih podobic, ki je po-
stavljena Pod velbom.
Vse razstavljene podobe so
last domačega zbiralca Janeza
Mavrica. Že od lani je Pod vel-
bom na ogled več kot 660 na-
božnih podobic, letos pa se jim
je pridružilo še 380 dopisnic in
razglednic s podobami žensk,
odposlanih od leta 1899 do
1918. »S pomočjo razglednic
so ljudje vzdrževali stike. Bile
so zelo priljubljena oblika ko-
municiranja, saj ni bilo telefo-
na, ljudje pa so manj potovali.
Zanimivo na teh razglednicah
je, da ljudje niso nikoh poza-
bili pripisati, da si želijo po-
šte,« je ob odpiranju razstave
povedal Janez Mavric, ki je
vsako razglednico tudi »opre-
mil« z ustreznimi verzi.
Na splošno so najbolj pri-
ljubljen motiv razglednic
utrinki iz razni}} krajev, pri-
bližno deset let pred iztekom
prejšnjega stoletja je prvo
takšno razglednico dobila
Ljubljana, leta 1897 pa tudi
Gornji Grad. Nekako v tem
času so se pojavile razglednice
z nekrajevnimi motivi, najbolj
pogosto so na njih upodoblje-
ne ženske. Razglednice s podo-
bami žensk so imele zelo širok
krog kupcev, uporabljali pa so
jih praktično za vse prilož-
nosti.
Te razglednice so prave ma-
le umetnine. Nastajale so iz čr-
no-belih fotografij, ki so jih
obarvali s pomočjo ročno na-
rejenih klišejev. Zlato obdobje
razglednic se je končalo s kon-
cem prve svetovne vojne. Na
razstavi je žal predstavljena le
ena razglednica iz Gornjega
Grada, pa še to so pred 30 leti
rešili iz Drete.
US
Obe razstavi, tako nabožnih
podobic kot razglednic, sta
stalno postavljeni Pod velbom,
ogledati pa si ju je mogoče, če
svoj obisk najavite pri Turi-
stičnem društvu Gornji Grad.
Za pomoč pa lahko zaprosite
tudi Janeza Mavrica.
Št. 29 - 21. julij 1994
IC
Vse poti vodilo v Laško
V soboto se je začela tra-
dicionalna prireditev Pivo
in cvetje. Na devetih prizo-
riščih prirejajo različne
spektakle, zabavne igre, da
o pivu ne govorimo, kajti to
je najbolj iskana stvar. La-
ški pivci zelo radi tekmuje-
jo v izpraznjevanju vrčkov.
Vrvež ljudi je na ulicah in
trgih, na prireditev priha-
jajo ljudje iz vse dežele, pa
vendar nihče ne ostane
žejen.
Foto: EDI MASNEC
Za ljubitelje malih živali
Zveza gojiteljev pasemskih malih živali
Slovenije se že pripravlja na prihodnji ja-
nuar, ko bodo v Celju pripravili državno
razstavo malih živali.
V ta namen se bodo člani društva srečali
v soboto, 23. julija, v Slovenskih Konjicah.
Ob 9. uri se bo sestal odbor za pripravo
razstave, ob 11. uri pa bo sledila seja čla-
nov republiškega odbora zveze. Razprav-
ljali bodo o svojih nalogah. Po končam seji
bodo ob 14. uri pripravili še srečanje vseh
društev gojiteljev pasemskih malih živali.
Za vse ostale ljubitelje malih živali bodo
v domu gojiteljev malih živali Slovenske
Konjice pripravili razstavo golobov.
US
V Ločah bo
zabavno in
veselo
»Dobrodošli med prija-
telji« je naslov dvodnevne
prireditve, ki jo v soboto,
30. julija, in nedeljo 31. ju-
lija, pripravljajo v Ločah.
Prvega dne se bodo s pe-
smijo predstavile družine,
v nedeljo pa se bo priredi-
tev pričela s tradicional-
nim nogometnim turnirjem
na travi. Za mlade bo ob
10. uri kinopredstava, za
malo starejše pa ob 13.00
razstava in prodaja kmeč-
kih jedi, vin ter slik likov-
nikov iz Slovenskih Konjic.
Vsi pa bodo gotovo uživali
ob spremljanju povorke
starih kmečkih običajev,
šoli jahanja, tekmovanju
koscev in raznih družabnih
igrah, ki se bodo odvijale
vse od 15. ure dalje. Zvečer
bodo pripravili avkcijo
slik, za zabavo pa bo skrbel
ansambel Toni j a Verder-
berja. Izkupiček od prire-
ditve bo namenjen delova-
nju aktiva kmečkih žena in
nabavi opreme za večna-
mensko dvorano Gasilske-
ga društva Loče.
B. Z.
Gobarski »zakon«?
Prava figa!
Tako so skoraj enoglasno
zatrjevale branjevke na celjski
tržnici, ko so izvedele (iz naših
ust) za novo vladno uredbo, ki
omejuje nabiranje gob.
Marija iz okolice Dramelj:
»Za nove prepovedi sploh ne
vem. Že 48 let gobarim in bom
gobarila vse dokler bom zmo-
gla. Sicer se pa kar strinjam,
da je treba stopiti na prste
vsem tistim, ki delajo z gobami
kot svinja z mehom. To velja še
zlasti za >ta mestne.«
Branj evka iz Ivence pri
Šmarju: »Oblast si lahko izmi-
sli tisoč zakonov, uredb in kaj
vem, kaj še, gobe bomo nabi-
rali še naprej. Saj niso smreke,
da bi rasle leta in desetletja.
Tisti, ki sedijo v stolčkih, goto-
vo rabijo denar, pa so se odlo-
čili, da bodo še bolj odrli nas,
kmete. Gobe bom "nabirala,
dokler bom mogla in toliko,
kolikor jih bom našla. Sicer pa
sploh ne verjamem, da bopo
gozdovih kakšna kontrola. Ce-
prav bi bila potrebna, še zlasti
takrat, ko nam mestni gobarji
kradejo tudi poljščine.«
Branjevec in branjevka, ki
pa nista hotela povedati, od
kod prihajata: »Naj se gredo
vsi skupaj lepo solit! Prepove-
di in kazni so gotovo Jelinčiče-
vo maslo. Gobe so hrana, zato
jih bomo nabirali še naprej,
Te, ki jih prodajamo, so naše,
saj.§o zrasle v našem gozdu. Če
ne bo šlo drugače, bomo pa
začeli s črno borzo in ponujali
gobe po hišah.«
Zaradi nove uredbe, ki ome-
juje nabiranje gob, so očitno
zaskrbljeni predvsem v po-
djetjih, ki se ukvarjajo s pre-
delavo in izvozom gob, bra-
njevk, vsaj tistih na celjski trž-
nici, pa nove prepovedi sploh
ne skrbijo.
JI
Foto: EDO EINSPIELEE
Športne veščine invalidov
Društvo invalidov Šmarje pri Jelšah je organiziralo
tradicionalno srečanje na Boču pri Poljčanah, katerega
se je udeležilo več kot 350 invalidov.
Udeležence je pozdravil predsednik Toni Pišek in
z zadovoljstvom povedal, da ima to društvo danes že
več kot tri tisoč članov, ob ustanovitvi pa jih je bilo le
600. V društvu sta zelo razširjena šport in rekreacija.
Uspešno delujejo strelska, kegljaška, šahovska in bali-
narska sekcija ter druge. Zelo radi se odpravijo na izlet
ali v planine. Na srečanju so podelili več priznanj in
pohval, tekmovali so v streljanju z zračno puško,
v kegljanju z obroči, v potiskanju krogle, košarki in
pikadu.
Program je povezoval Toni Pišek, invalide pa je
z obiskom razveselil predsednik Zveze invalidov Slo-
venije in DI Velenje Edvard Centrih.
■	JOŽE GROBELNIK
Vedno več zelenjave
V Savinjski dolini kmetje iz leta v leto pridelajo več zelenjavi
V teh dneh so pričeli pobirati kumarice za vlaganje.
Kumarice prideluje petdeset kmetov, skupno pa naj bi jf
kmetijske zadruge odkupile približno 140 ton, v glavnem za Et<
iz Kamnika. Za kumarice prve kakovosti dobi proizvajalec ">[
tolarjev, za drugo 40 in tretjo 8 tolarjev. V kratkem bodo pričel
pobirati tudi zgodnje zelje, skupaj s poznim ga bodo pridelal
približno tisoč ton. Od tega ga bodo kisarne odkupile 600 ton, i
kar že imajo sklenjene pogodbe.
TONE TAVČAl
Pobiranje kumaric pri Marovtovih v Ločici. Nasajene imajo
enem hektarju, pridelali pa jih bodo od 20 do 30 ton.
Št. 29 - 21. julij 1994
11
Smeh in dobra volja
Anica Guček je praznovala svoj 53. rojstni
dan. Živi v zelo lepi hiši na Strmci, rada skrbi
za svoj vrt in se nikoli ne dolgočasi. Ves čas je
nasmejana in dobre volje, veseli se vsakega
dne in tako premaga vse težave. Vedno znova
se razveseli četrtka, ker lahko prebere Novi
tednik in reši križanko.
Rodila se je leta 1941 v Franciji. Takoj po
njenem rojstvu so se starši vrnili v domačo vas
Vrh nad Laškim, kjer je potem preživljala
otroštvo. Stanovala je v hiši, v kateri se je leta
1875 rodil dr. Avguštin Stegenšek, prvi umet-
nostni zgodovinar na Slovenskem. Tu je obi-
skovala tudi osnovno šolo in prav rada se spo-
minja, kako lepo je bilo, kadar je bil kakšen
praznik. Takrat so namreč otroci dobili nova
oblačila in to je bilo nekaj prav imenitnega.
Doma so imeli kmetijo in dela ni nikoli zmanj-
kalo, zato je vedno pomagala pri najrazličnej-
ših opravilih. Najraje je imela ličkanje, kajti
takrat se je zbralo veliko ljudi, zabavali so se
ob prepevanju pesmi in celo ob kakšni harmo-
niki, ki je bila takrat še redkost. Na lickanju je
spoznala svojega fanta, ki je danes tudi njen
mož. Po končani srednji ekonomski šoli v Celju
se je Anica zaposlila, 1967. pa poročila. Z mo-
žem Rudijem sta se preselila v Rimske Toplice,
kjer je dobila službo - zaposlila se je v računo-
vodstvu osnovne šole. Ko sta se življenja v sta-
novanjskem bloku naveličala, sta pričela gra-
diti hišo na Strmci. Sedaj prebivata v svoji
hiši. Zelo se razumeta. Njuna hči Brigita je
diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljublja-
ni, marca letos pa sta dobila tudi vnuka Rober-
ta, ki ga imata zelo rada.
Dobra volja je najbolja, je moto Aničinega
življenja. Rada poje in se veseli, včasih tudi
kakšno zaigra na orglice. Poleg tega rada nabi-
ra gobe, raje, kot jih je, pravi. V veliko razve-
drilo ji je reševanje križank. Da je Anica zares
vesela ženska, pove tudi to, da bere Novi ted-
nik od zadnje strani naprej; na zadnji strani so
namreč objavljene šale in te prebere najprej.
Časopis naroča že več kot trideset let in je
z njim zelo zadovoljna.
Čeprav ima Anica danes 53 let, še vedno
naredi stojo, nam je zaupal njen mož. V času,
ko je obiskovala srednjo šolo, je namreč pri
Kladivarju uspešno trenirala tek na 400 in 800
m. Športni duh je ostal do danes, še vedno je
zelo dinamična. Pred dvema letoma se je upo-
kojila in pravi, da ji je sedaj najlepše. Komaj
čaka, da se iz službe vrne mož, potem pa preži-
vita dan po svojih željah. Najraje se odpravita
kam na potep ali pa k prijateljem na obisk.
Precej časa Anica preživi tudi s svojo sestro in
bratom. Veseli se vsakega naslednjega dne.
DAMJANA SEME
Za občinske in regijske naslove
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Kmetijska sveto-
valna služba Žalec in Društvo podeželske mladine Spodnje
Savinjske doline so bili organizatorji 30. občinskega in 21.
regijskega tekmovanja traktoristov, ki se je odvijalo na Zovne-
skem polju pri Braslovčah.
Traktoristi so tekmovali v oranju z dvo- in tnbrazdmm plu-
gom ter v spretnostni vožnji z eno- in dvoosno prikolico. Naslov
občinskega prvaka občine Žalec je pri moških osvojil Robi
Vasle, pri članicah pa Majda Kunst, ki je slavila tudi na regij-
skem tekmovanju. Za regijske naslove se je ekipno in posa-
mezno pomerilo 26 udeležencev iz širšega celjskega območja,
РП moških pa je zmagal Franc Rotnik. Ekipno je prvo mesto
osvojila KZ Šaleška dolina Šoštanj s traktoristoma Alojzem
^Pitalom in Francem Rotnikom, ki bosta celjsko regijo zasto-
Pala na državnem tekmovanju v Kočevju.	л
Tretja
krvodajalska
akcija bo
v Šentrupertu
Območna organizacija
Rdečega križa Laško bo
v sodelovanju s Krajevno
organizacijo RK Breze pri-
pravila že tretjo krvodajal-
sko akcijo v letošnjem letu,
tokrat za celjsko bolnišni-
co. Akcija bo v sredo, 27.
julija, od 7.30 do 10.30
v osnovni šoli Breze. Orga-
nizatorji pričakujejo zlasti
krvodajalce in krajane '
Brez, Vrha, dela Marija
Gradca ter drugih bližnjih
krajev.
V.M.
K poroki sta šla kar peš
Zlata Ocvirkova iz Poiane pri Jurkloštru
Meseca julija pred 50. leti
sta se za skupno pot odločila
Hugo in Terezija Ocvirk iz Po-
iane pri Jurkloštru. Oba sta
danes še čila in dobrega zdrav-
ja, tudi sama ne moreta verje-
ti, da je za njima že 50 let za-
kona. »Tega tudi ne bi razgla-
šala, če otroci ne bi hoteli,« sta
hitela pripovedovati.
Huga so povili v Trstu in ga
kot 18 mesecev starega nebog-
ljenca zaradi mamine smrti
prinesli v očetov rodni kraj
Dobje, kjer je tudi odraščal do
svojega 17. leta. Sledila je še
ena selitev, in sicer v Jurklo-
šter oziroma na Polano. V oče-
tovem drugem zakonu je Hugo
dobil druščino dvanajstih pol-
bratov in sester.
Tudi pri Venkovih na Pola-
ni, kot se je po domače reklo
Terezijini domačiji, je bilo ve-
liko otrok. Terezija se je rodila
zadnja, dvanajsta, na domači-
ji, ki je bila nedaleč stran od
Ocvirkovih, je tudi ostala.
Z bližnjim sosedom Hugom sta
si kmalu postala všeč. Ko se je
leta 1944 vrnil z dela v Grad-
cu, sta se kljub težkim časom
vzela.
Posebej zanimiva je bila pot
k poroki. Polana je bila tako
oddaljena, da jima ni preosta-
lo drugega, kot da se peš poda-
ta na matični urad v Laško.
Priči sta se jima pridružili na
poti. Pešačili so do Šentlenar-
ta, tam pa jih je na voz naložil
tamkajšnji kmet Štorman, jih
peljal v Laško, počakal na ko-
nec obreda in odpeljal še nazaj
v cerkev v Šentlenartu k cerk-
veni poroki. Od tam sta šla zo-
pet peš na Polano. Vse je pote-
kalo tiho, brez muzikantov in
posebnega »pompa«. Le kdo bi
si upal kako drugače?
Medtem ko je Terezija go-
spodinjila in poprijela za raz-
na dela, je Hugo hodil v službo
na Gozdno gospodarstvo, leta
1972 se je upokojil. V zakonu
so se jima rodili štirje otroci.
Zinka živi na Ponikvi, Nada
v Grazu, Hugo bo ostal doma
in je odličen avtobusni prevoz-
nik, Marinka pa se je omožila
v Tevče. Nanje sta zelo ponos-
na. Pravita, da so otroci zanju
največja sreča.
Nerada se spominjata začet-
kov, ki so bili težki, saj kljub
devetim hektarom zemlje, ki je
v hrib prislonjena, včasih ni
bilo toliko moke, da bi močnik
skuhali. Danes je vse drugače.
»Da bi le še zdravje služilo,«
pravita. Ob njuni petdesetlet-
nici je bilo ob otrocih tudi
6 vnukov in en pravnuk, prišli
sta dve Terezijini sestri ter
Hugova brata in sestra. Toplo
jima je bilo pri srcu.
VLADO MAROT
Počitnice mladih Laščanov z Veselim avtobusom
Z 11. julijem je v laški občini že peto leto zaživela edinstvena oblika varstva šolskih otrok
v času počitnic. Veseli avtobus bo tako tudi letos laško mladež popeljal v bližnje in daljnje kraje
novim in veselim dogodivščinam naproti. Za to obliko počitniškega varstva se je doslej pri
organizatorju, Oddelku za družbene dejavnosti SO Laško, prijavilo nekaj manj kot 600 otrok.
Dnevno se otroci odpeljejo s štirimi in več avtobusi.
V. M.
Srečanje gobarjev na Polzeli
Gobarska družina Bisernica
iz Celja, katere člani so tudi
številni gobarji s Polzele, je le-
tos že šestič zapored pripravi-
la srečanje gobarjev širšega
celjskega območja pri gostilni
Matjaž na Polzeli.
Zbralo se je sedemdeset go-
barjev. Najprej so se odpravili
nabirat gobe. V njihovih koša-
rah se jih je znašlo kar 98 vrst.
Znani gobarski strokovnjak
Anton Poljar iz Maribora jih je
pregledal in razdelil glede na
užitnost — na užitne, polužitne,
neužitne in strupene. Nato so
pripravili razstavo in preda-
vanje, veliko obiskovalcev pa
je privabil tudi odličen gobji
jedilnik, ki ga vsako leto na ta
dan ponudijo v gostilni
Matjaž.
Gobarji upajo, da novi za-
kon ne bo preprečil teh tradi-
cionalnih srečanj, ki so tudi
poučnega značaja. Prepričani
so, da ga z akcijo ne kršijo, saj
bodo na razstavi lahko pred-1
stavili tudi tiste gobe, ki so po
zakonu zaščitene in jih je pre-
povedano nabirati.
T. TAVČAR
Št. 29 - 21. julij 1994
12
Košarkarski
pokal
Košarkarji bodo novo sezo-
no že po tradiciji začeli s po-
kalnim tekmovanjem, vendar
se prvotni žreb utegne spreme-,
niti, ker niso upoštevane prija-
ve Pivovarne Laško in še dveh
klubov. V 1. kolu (16.8.) bo eno
petih srečanj tudi Rogla-Celje,
zmagovalec bo v 2. kolu (20.8.)
gostil Comet, moštvo Elektre
pa bo igralo pri boljšemu iz
dvoboja Lenart-ŽKK Mari-
bor. V 3. kolu (25.8) bodo Šo-
štanj čani v primeru uspeha
pričakali Satex, lokalni derbi
pa bo med Cometom (ah Roglo
ali Celjem) in Rogaško, ki bo
ne glede na nasprotnika gosto-
vala. Za vstop v četrtfinale bo
potrebno še eno kolo, nepo-
sredno pa so že uvrščeni vsi
udeleženci lanske končnice.
Ženske so razdeljene v štiri
skupine. V prvi je Celje s Kra-
njem in Ježico, v drugi Comet
z Mariborom in Pomurjem ter
v tretji Rogaška z Ilirijo in
mlado ekipa Maribora. Tekme
bodo sredi septembra.
Strelci v Milano na SP
Konec tedna se bo v Milanu
začelo svetovno prvenstvo
v streljanju, v slovenskem za-
stopstvu pa so tudi Ksenja
Maček in Peter Tkalec (na sliki
z leve; oba sta člana družine
Dušan Poženel iz Rečice pri
Laškem) in Simon Veternik iz
Velenja.
Ksenja Maček je že znanka
velikih tekmovanj, po treh
mladinskih prvenstvih pa bo
z zračno pištolo v sredo prvič
med udeleženkami absolutne-
ga prvenstva. »Uvrstitev med
najboljših trideset bi potešila
pričakovanja, za kar bom naj-
brž morala osebni rekord 383
krogov izboljšati za krog ali
dva. Novost SP so elektronske
tarče, s katerimi strelci nima-
mo več neposrednega stika,
marveč lahko rezultate opazu-
jemo le na monitorju,« je pred
odhodom dejala Mačkova, po-
dobnih besed pa je bil tudi de-
bitant na SP Peter Tkalec, ki
bo nastopil v torek. »Prehod iz
Velenja v Rečico je zaradi
boljših razmer in dobre volje
Vinka Lavrinca prinesel kvali-
tetni premik návzgor. Če ne bo
večjih spodrsljajev, bi moral
pristati v zgornji polovici na-
stopajočih,« napoveduje Tka-
lec, ki je opozoril na pomemb-
no okoliščino: »Pištola je bolj
zahtevna disciplina kot puška,
s Ksenjo pa bova na vrhuncu
šele čez desét in več let, zato
tudi načrti o uvrstitvi okoli
-30. mesta.«
Foto: EDO EINSPIELER
Krikunov ostala v Celju
Vladimir Krikunov je zavrnil ponudbo za se-
lektorja hokejske reprezentance Latvije (skupina
B) in bo še naprej trener Inntala. Celjani so se že
začeli s pripravami, kljub drugačnim informaci-
jam pa trenirajo prav vsi igralci. Odsotni so edi-
nole tujci, ki se bodo ekipi priključili v začetku
avgusta na ledni ploskvi. Kot je znano se bo urad-
na sezona začela 17. septembra z Donavsko skupi-
no evropske lige, v kateri bo po odpovedi slova-
škega prvaka Slovana iz Bratislave igral avstrij-
ski Kapfenberg.
Javornik po ameriški vodi
V soboto in nedeljo bo v na reki Montreal
v Hurleyu v ameriški zvezni državi Wisconsin
prvi del mladinskega svetovnega prvenstva na
divjih vodah, med udeleženci spusta v K-l pa bo
tudi Tomaž Javornik (Nivo). Za Celjana je to prvo
veliko tekmovanje, pripravljal pa se je predvsem
v klubu in z reprezentanco tudi na Soči. Proga
v Hurleyu je dokaj nezahtevna, za 17-letnega Ja-
vornika pa je uspeh že uvrstitev v reprezentanco,
v kateri so tudi trije nosilci kolajn s predlanskega
MSP.
Kartoni nič več zastonj
Po vzoru na nogometno SP bodo v prihodnje za
rumene in rdeče kartone tudi v domačem prveñ-
stvu denarne kazni. V prvi ligi bo vsak nogometaš
za prvi rumeni karton kaznovan z 2000 tolarji,
vsak naslednji pa bo za tisočaka dražji (3000,
4000 itd). V drugoligaški konkurenci bo osnova
1000 tolarjev, nato pa se bo globa večala za 500
tolarjev.
Atlanta samo za izbrance
Izvršni odbor OKS je sprejel izhodišča za izbiro
športnikov, ki na naj bi nastopili na letnih olim-
pijskih igrah v Atlanti 1996. Na podlagi Sveta za
vrhunski šport je bila kot osnovni kriterij sprejeta
uvrstitev med prvih šestnajst posameznikov, dva-
najst ekip ah v prvo tretjino nastopajočih v posa-
mezni disciplini. Primarni so seveda kriteriji
mednarodnih zvez, ki imajo svoje norme v obliki
kvalifikacijskih tekmovanj.
I NA KRATKO
Prijateljske nogometne tek-
me: Publikum-Olimpija 1:2,"
Slovan-Publikum 1:3, Ste-
klar-Publikum 1:4, Rudar-
Croatia 0:3, Dravinja-Maribor
4:5, Era Šmartno-Usnjar 7:1,
Zagorje-Papirničar 0:0.
Na ekipnem tekmovanju
v judu je na Lopati zmagal do-
mači Sankaku pred Impolom
in ekipo Minska iz Belorusije,
ki je v Celju na enotedenskih
pripravah.
V nadaljevanju letne lige
v vaterpolu je Neptun prema-
gal Kamnik z 18:13 (4:4, 4:5,
5:1, 5:3). Strelci: Glavan 6,
Zupane 5, Škerl 3, Klenovšek,
Adamič, Sumečnik, Planinšek
1.
Neptun je kadetskem DP
v vaterpolu po porazih proti
Triglavu z 2:18 in Kopru s 5:24
ter zmagi proti Kamniku
z 10:4 zasedel 5. mesto. Naj-
bolj se je izkazal Matešič
z osmimi goli.
Izolirani med
črnimi flomastri
Petek, 15. 7.
Z Brnika smo odpotovali
v Zürich in na tamkajšnjem
letališču štiri ure čakali na na-
daljevanje leta za Tel Aviv.
Čas smo se krajšali s sprehodi
po številnih trgovinicah, sre-
čali smo reprezentanco Hrva-
ške, ki se je vračala s priprav
v Španijo, in v Izrael potovali
skupaj s hrvaškimi vrstniki, ki
so v skupini A. Let je trajal
štiri ure, namestili pa so nas
v hotelu Avia, ki je kakšnih
deset kilometrov oddaljen od
središča Tel Aviva. Objekt je
osamljen sredi velikega grad-
bišča in očitno nastaja hotel-
ski kompleks. V bližini ni niti
trgovine, tako da je izolacija
popolna. Sobo številka 219 si
delim z Miličem, Kobale je
z Mejakom iz Postojne, Čmer
pa z Drobnjakom iz Postojne.
Sobota, 16. 7.
Več sreče z namestitvijo so
imeli Hrvati in Rusi, ki so sku-
paj z domačo reprezentanco
v strogem centru velemesta.
A gre predvsem za previdnost
organizatorjev, ki se bojijo
morebitnih incidentov. Opra-
vili smo dva treninga; dopol-
danskega v manjši dvorani,
popoldanskega pa v Maccabi-
jevi, kjer bomo igrali vse tek-
me. V njej sta že bila Final
Four in žensko EP, na tribu-
nah pa je prostora za 18.000
ljudi. V mestu so napisi v he-
brejščini, nekaj malega je tudi
angleških in počutili smo se
nekoliko nelagodno, čeprav
smo ulice glavnega mesta Izra-
ela spoznavali le iz avtobusa.
Nedelja, 17. 7Т
Dopoldanski trening je mi-
nil brez posebnosti, potem pa
dve veliki nerodnosti. Čmer je
dopotoval brez nednarodne li-
cence FIBA in dobil začasni
papir. Do sobote mora vodstvo
naše reprezentance dostaviti
dokumente in dve Čmerovi sli-
ke, drugi šok pa se je zgodil, ko
smo odprli torbe s copati.
Igralci začetne peterke smo jih
dobili šele na Brniku, vsem po
vrsti pa so bodisi premali, bo-
disi preveliki. Po pravilih mo-
ramo nastopati v copatih enot-
ne barve, zato smo drveli
v mesto in pokupili zaloge čr-
nih flomastrov. Večina je svoje
bele copate barvala v črne,
spat pa smo šli že pred začet-
kom finalne tekme nogomet-
nega prvenstva, ki je nismo vi-
deli niti v posnetku.
Ponedeljek, 16. 7.
Prebudili smo se ob pol sed-
mih, saj smo ob desetih (po
slovenskem času že ob deve-
tih) z Litvo igrali otvoritveno
tekmo prvenstva. Nenehno
smo vodih in presenetili
z zmago 79:74, saj so Litvance
omenjali kot zelo resne kandi-
date za kolajno. Igral sem sko-
raj vso tekmo, dosegel šest
točk, tudi eno trojko, zado-
voljstvo pa so skazili le žulji
na nogi. Zvečer smo bili na
otvoritvi, ki je bila enkratna,
v dvorani pa okoli 2000 ljudi.
Že na prvi pogled bolje kot pa
nedavno člansko EP do 22 let
pri nas.
Reprezeatanti z oznako CE: Primož Kobale, Miha Čmer in Miloš
Sporar (z leve).
Pesti niso bile dovolj trde
Sobotna revija borilnih veščin v Laškem se bi morala končati
z dvobojem v petih rundah za prvi naslov absolutnega držav-
nega prvaka v boksu, a se je dobro zamišljena akcija Celjanov
nepričakovano izjalovila.
Miro Fleischman (Maribor) je zaradi bolezni nekoliko skriv-
nostno odpovedal dvoboj s 36 kg lažjim Dejanom Obrezo iz
Celja, nakar so se prireditelji iz zadrege delno rešili z ekshibi-
cijo med državnim prvakom v težki kategoriji Obrezo (desno) in
Pošem iz Slovenske Bistrice. Dvoboj se je končal brez zmago-
valca, številni gledalci pa so predtem videli še pet uvodnih borb
ter nastope v karateju, judu in taekwondu.
Foto: EDO EINSPIELER
Streljanje
Slovenska liga
МК puška - 3. kolo (Rečica): 1.
Kamnik 737, 2. Postojna 735, 3.
Dušan Poženel 713, 4. Celje 713,
6. Braslovče 667, 7. Slander
Šempeter 634; posamezno: 1.
Podgornik (Kam) 268, 2. Baranja
(Post) 257, 3. Mrkun (Moris) 255,
6. Malee 247, 7. Jeram (oba Ce-
lje) 246, 8. Sašek (DP) 243, 9.
Kralj (Br) 241, 10. Sajevic (DP)
240 itd. Naslednja tekma bo
v soboto v Celju.
Konjeništvo
Preskakovanje ovir
Zagreb - A-2 (110 cm): 5. Ka-
petan (Sanchez) 0; L (120 cm): 1.
An. Kučer (Leokadija) 0, 8. An.
Kučer (Wardo) 1,5; MA (130 cm):
2. An. Kučer (Leokadija) 0.
Maribor - A-2 (110 cm): 12.
Hrušovar (Lambi) 0+4, 13. Al.
Kučer (Delipaša) 0+7 ; L ( 12 0 cm) :
1. An. Kučer (Leokadija) 0+0, 4.
Al. Kučer (Izidor) 0+4,5. An. Ku-
čer (Wardo) 0+4, 7. Al. Kučer
(Delipaša, vsi Celje) 0+8.
Torek, 10. 7.
Hrana je grozna, časopisi in
TV programi samo v hebrejšči-
ni, okoli nas pa nobene žive
duše. Dopoldne trening in zve-
čer tekma z Izraelom ob nepo-
srednem TV prenosu, ki sem jo
odigral v starih (belih) copatih
in tvegal, da bomo morali pla-
čati 3000 dolarjev kazni.
Gladko smo zmagah z 71:55,
zadel sem trojko, Čmer je do-
segel dve točki, le Kobale se ni
vpisal med strelce. Po dveh
kolih smo na vrhu, nekateri
smo upah na takšen razplet in
MSP v Braziliji 1995 je zelo
blizu.
Št. 29 - 21. julij 1994
13|
•	Policisti si šli prejšnji
četrtek popoldne interve-
nirat na Goriško 2. Tam sta
si v lase skočila dva peteli-
na, Vinko P in Frančišek
S. Petelinji boj se je končal
brez razglasitve uradnega
zmagovalca.
•	Da na zavod za zaposlo-
vanje prihaja vse več poni-
žanih in razžaljenih, je dej-
stvo, so pa med njimi tudi
takšni, ki jih nekoliko za-
nese, tako kot se je to zgo-
dilo Juriju I., ki je prejšnji
četrtek tam tako razgrajal,
da je bila potrebna policij-
ska intervencija.
•	V petek zvečer so šli po-
licisti (po obvestilu obča-
na) pogledat, kaj se tako
zelo nevarnega dogaja v lo-
kalu Rdeči baron. Pa so
tam našli mrtvo hladnega
Mirka, ki se je zadovoljil
z glodanjem steklovine.
Mirko je zatrdil, da bo dva
kozarca steklovine plačal,
sicer pa res nikogar nič ne
briga, kakšne so njegove
prehranjevalne navade.
Ker pa je bil v lokalu sam,
se tudi o kakšnem vznemir-
janju javnosti ali kršitvi
javnega reda in miru ni da-
lo govoriti.
•	V soboto se je utrgalo
občanu iz Stanetove ulice.
Dežurnemu policistu je po-
vedal, da se sosed na drugi
strani ulice zabava na ra-
čun širne soseščine. Patru-
lja je potem obiskala Avgu-
sta K., ki je moral utišati
svoj radio, saj se ga je sliša-
lo po vsej Stanetovi in Lev-
stikovi ulici.
•	V soboto ponoči je pokli-
cal občan z Dobrne in po-
vedal, da zaradi soseda, ki
se je spravil pod njegovo
okno, vsa družina ne more
zaspati. Kršitelj javnega
reda in miru je bil Vel j ko
M.
•	Nek občan je v nedeljo
sporočil, da je nekdo na
hišni fasadi pustil dvoje
sporočil: Liljana, vrni de-
nar, ki si ga dolžna ! in Li-
ljana, vrni 25000 DEM! je
neznanec napisal s spray-
em. Upajmo, da je to pre-
brala tudi Liljana in da
neznanega pisca sporočila
ne bodo posnemali še drugi
upniki. To bi bilo po Celju
popisanih fasad!
M.A.
Ovadeni osumljeni vlomilci
Videorekorder je bil na tržnici vreden samo 100 mark
Policisti in kriminalisti
UNZ Celje so te dni napisali
več kazenskih ovadb, potem
ko so prijeli in zaslišali osum-
ljene storilce, ki naj bi v letoš-
njem letu zagrešili vrsto vlo-
mov v različne objekte na ob-
močju celjske regije.
Kazenske ovadbe so podali
zoper Jožeta M. (25) iz okolice
Krškega in Franca V (24), prav
tako z območja Krškega.
Osumljena sta, da sta v noči na
18. maj vlomila v Jelšino pro-
dajalno v Šentvidu pri Grobel-
nem in tam ukradla večjo koli-
čino cigaret v skupni vrednosti
150 tisoč tolarjev. Isto noč naj
bi vlomila tudi v prodajalno
Lipa v Gorici pri Slivnici in
tudi tam ukradla cigarete,
vredne dobrih 91 tisoč tolar-
jev. V noči na 23. maj pa naj bi
vlomila v prodajalno KZ
v Vrenski gorçi in odnesla ci-
garete ter oblačila v skupni
vrednosti okoli 60 tisoč tolar-
jev. V noči na 22. januar pa je
Franc V. vlamljal v družbi
prav tako osumljenega Damir-
ja S. (18), tudi iz okolice Kr-
škega. Ko sta vlamljala v kiosk
Dela v Velenju, sta jo očividci
s kraja dejanja pregnali.
Z enakimi nameni pa se je
osumljeni Franc V. družil tudi
z Matejem P. s Krškega. V noči
na 25. januar naj bi vlomila
v zasebno trafiko na Dobrni iz
nje odnesla cigarete v vredno-
sti okoli 100 tisoč tolarjev.
Med zbiranjem obvestil so po-
licisti tudi ugotovili, da so
osumljeni storilci ukradene ci-
garete in ostale predmete pro-
dajali na črnem trgu, za ta de-
nar pa so si kupovali različna
vozila. Preiskovalni sodnik je
pripor odredil samo za osum-
ljenega Franca V.
Aleš K.(21), Matjaž G. (22)
in Franc G., vsi iz Celja, pa so
osumljeni, da so 24. junija le-
tos vlamljali v stanovanjsko
hišo Marije M. v okolici Šent-
jurja, a jih je pri tem dejanju
nekdo zalotil, storilci pa so po-
begnili še pred prihodom poli-
cistov, Franc G. pa je bil kas-
neje prijet in zaslišan. Aleš K.
in Matjaž G. sta osumljena, da
sta 23. junija vlomila v stano-
vanjsko hišo v Zagradu v Celju
in si tam nabrala zlatnine ter
Zdravka B. oškodovala za
okoli 300 tisoč tolarjev. Zlat-
nino sta prodala nekemu zla-
tarju. Osumljenega Matjaža G.
so privedli k preiskovalnemu
sodniku, ki ga je po zaslišanji
izpustil.
Mariborčan Albin S.(51) in
Celjan Branko J. (32) pa sta
osumljena vloma v stanovanje
Roka K. iz Celja. Prostore naj
bi temeljito pregledala in pre-
metela, ukradla pa ničesar.
Sta pa iz prostorov zavoda RS
za šolstvo in šport v Cankarje-
vi ulici v Celju 4. julija ponoči,
potem ko sta vanje vlomila.
odnesla računalnik s tipkovni-
co in 3 kg kave, vino pa sta
spila. Lastnika sta oškodovala
za 254 tisoč tolarjev. Branko J.
je osumljen še vloma v stano-
vanje Marije P. iz Celja, kjer je
premetaval omare in poskušal
odpreti blagajno, kar pa mu ni
uspelo in se je zato zadeva
končala samo pri vlomu. Maja
letos je imel Albin S. pomočni-
ka Zvonka K. (35) iz Maribora.
V nočnem času sta iz stanova-
nja Alojza P. odnesla Videore-
korder, vreden 32 tisoč tolarju,
na celjski tržnici pa sta ga po-
tem prodala za 100 mark. Do
videorekorderja sta osumljena
storilca prišla s prevaro oško-
dovanca. Albin S. je osumljen
tudi kaznivih dejanj goljufije,
gre pa za manjše zneske. Zo-
per Albina S. je preiskovalni
sodnik TS Celje odredil
pripor.
M.A.
Gorela blagajna
Minuli petek popoldne je
zagorelo na registrski blagajni
znamke digitron M77 v Jelšini
prodajalni Potrošnja v Koz-
jem. Do požara je prišlo zaradi
kratkega stika na električni
napeljavi blagajne, ki jo je
ogenj vso zajel in se razširil na
prodajne proizvode v bližini.
Skoda znaša okoli 400 tisoč
tolarjev.
Zgorelo gospodarsko
poslopje
V nedeljo, 17. julija popold-
ne, je zagorelo na gospodar-
skem poslopju Jožeta K. v Lo-
ški gori na Konjiškem.
Gospodarsko poslopje je po-
gorelo do tal, zraven pa še 20.
nakladalk sena, 6 elektromo-
torjev, sejalnik za koruzo,
traktorska škropilnica, hobel-
ni stroj ter približno 1000 kva-
dratnih metrov ladijskega po-
da. Po do sedaj zbranih podat-
kih je do požara prišlo zaradi
samovžiga sena. Ogenj so po-
gasili gasilci iz Zreč in Sloven-
skih Konjic, materialna škoda
pa znaša okoli 10 milijonov to-
larjev.	M.A.
Tragična nesreča v Žalcu
V nesreči, ki se je 19. julija
ob 6.10 uri pripetila na magi-
stralni cesti zunaj naselja Ža-
lec, sta dva udeleženca izgubi-
la življenje.
Martin P. (31) iz Kranja je
vozil tovorno vozilo po magi-
stralni cesti iz smeri glavnega
križišča pri Žalcu proti Arji
vasi. Okoli 150 metrov za kri-
žiščem je opazil, da mu je zad-
nje desno kolo na tovornjaku
zablokiralo, zato je vklopil
desni smerokaz in se umikal
proti desnemu robu ceste. Za
njim je vozil tovorno vozilo
Ivan D. (53) iz Ljubljane, ki je,
ko je opazil smerokaz in dim
pri kolesu, začel zavirati in
ustavljati vozilo, tik preden je
ustavil, pa je za njim pripeljal
tovornjak, ki ga je vozil Franc
K. (49) iz Mengša, ki vozila ni
uspel pravočasno ustaviti, za-
to je s sprednjim delom trčil
v zadnji del vozila Ivana D. Pri
tem je vozilo Ivana D. odbilo
v tovornjak Martina P., vozilo
Franca K. pa je odbilo na levo
polovico ceste oziroma na na-
sprotni vozni pas in je potem
s sprednjim levim delom silo-
vito čelno trčilo v tovorno vo-
zilo, ki ga je iz smeri Arje vasi
vozil Milan R. Pri trčenju je
voznika Franca K. vrglo iz ka-
bine, v njegov tovornjak pa je
potem trčilše osebno vozilo, ki
ga je vozil Marko A.(27) z Jese-
nic. V tej nesreči je bil voznik
Franc K. na mestu mrtev, Mi-
lan R. pa je poškodbam podle-
gel kmalu po tem, ko so ga
pripeljali v celjsko bolnišnico.
M.A.
Foto: EDI MASNEC
mini KRIMIĆI
Vlom v osebni avto
v noči na 13. julij je neznani
storilec vlomil v osebni avtomo-
bil R19, ki je bil parkiran na
Saranovičevi ulici v Celju. Iz vo-
zila je demontiral avtoradio,
ukradel pa je tudi poslovni kov-
ček z osebnimi dokumenti ter
športno torbo s športnimi obla-
čili in opremo. Drago F. je s tem
oškodovan za okoli 200 tisoč to-
larjev.
Zabrisal sledi
V noči na 13. julij je nekdo
vlomil v poslovne prostore grad-
benega podjetja Ingrad Gramat
v Celju. Storilec je najprej pre-
gledal vse pisarne v pritličju,
v višji etaži pa je vlomil še v ku-
pnjo. Iz priročnega skladišča je
odnesel večjo količino cigaret,
kavo in razne prehrambene iz-
delke. Ko je odhajal, je prostore,
IF jib je obhodil in se v njih zadr-
2eval, polil z vnetljivo tekočino
m zažgal. Pa je bolj slabo gorelo,
saj se ogenj ni razširil po pisar-
nah. Ingrad Gramat je s tem de-
janjem oškodovan za okoli 100
llsoČ tolarjev.
Z vrčem nad
natakarja
Pred lokalom Špica na Kette-
jevi ulici v Celju je neznani stori-
lec, v ponedeljek, 18. julija okoli
22. ure ponoči, s pivskim vrčem
udaril po glavi tamkajšnjega na-
takarja, 32-letnega Zorana P. iz
Celja. Po tem udarcu ga je brcnil
še v obraz in pobegnil. Hudo te-
lesno poškodovanega natakarja
so peljali v celjsko bolnišnico,
storilcu pa so na sledi.
Ukradel telička
V prvih urah torkovega dne je
nekdo ukradel osem tednov sta-
rega in 100 kg težkega telička,
last Antona O. iz Vin. Storilec ga
je odpeljal iz hleva skozi vrata,
ki so bila samo priprta. Ukrade-
no tele je vredno 42 tisoč to-
larjev.
Kradla med
prostostjo
Dve policista PP Celje sta, mi-
nuli četrtek okoli 3. ure zjutraj,
prijela Gorana T. (20) iz Ankara-
na in Amira O. (19) iz Celja, oba
pa sta gojenca prevzgojnega do-
ma, ki sta bila v času storitve
kaznivega dejanja na prostem
izhodu. Opazili so ju, ko sta se
v Cankarjevi ulici v Celju trudi-
la, da bi v njuno vozilo namestila
avtoradijski sprejemnik. O tem
so očividci, ki sta se jim mlade-
niča zdela sumljiva, obvestili po-
licijo.
Policista, ki sta prišla na kraj,
sta od obeh (takrat še) neznan-
cev zahtevala, da izstopita iz vo-
zila in pokažeta osebne doku-
mente. Namesto, da bi ubogala,
je Goran T. pognal motor in ho-
tel odpeljati oziroma pobegniti.
Eden od policistov je pri tej na-
meri moral uporabiti fizično silo
in se izpostaviti življenjski ne-
varnosti. V kasnejši preiskavi je
bilo ugotovljeno, da je bil avto-
radio ukraden, kot tudi osebno
vozilo. S kazensko ovadbo so
oba storilca privedli k preisko-
valni sodnici celjskega Temelj-
nega sodišča, ki je zoper Gorana
odredila pripor, Amira pa po za-
slišanju izpustila.
NI pospravil za sabo
Pravo razdejanje je naredil za
zdaj še neznani storilec, ki je
v času od 10. do 13. julija vlomil
v stanovanjsko hišo na Cesti IV
v Velenju. Po vlomu je pregledal
prostore, vse razmetal po tleh,
kar je bilo v omarah in predalih,
odnesel pa video kamero, več ko-
sov zlatnine, čekovne blankete
in hranilno knjižico. Lastnik Jo-
že M., ki je bil v času vloma na
dopustu, je oškodovan za okoli
400 tisoč tolarjev.
Vlom v restavracijo
V noči na ponedeljek, 18. juli-
ja, je nekdo vlomil v samopo-
strežno restavracijo Gaberje
v Celju. V predalih, ki jih je pre-
gledal, ni nič našel, iz blagajne
pa je ukradel večjo vsoto tolarjev
ter nekaj nemških mark in av-
strijskih šilingov. Podjetje Gol-
ding in Ljudmilo K. iz Žalca je
s tem oškodoval za približno 720
tisoč tolarjev.	^ д
Stoenka v ognju
V soboto zvečer je izbruhnil
požar na osebnem avtomobilu
zastava 101, ki je stal na par-
kirišču na Rimski cesti v La-
škem. V preiskavi so ugotovili,
da je bil požar podtaknjen,
lastnica avtomobila, Vanja G.
iz Laškega, pa je oškodovana
za okoli 110 tisoč tolarjev.
I PROMETNE NfZGODE I
.....................................
Trčil v mopedista
Na lokalni cesti v kraju Kačju
Dol se je, v četrtek, 14. julija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela hu-
de telesne poškodbe, na vozilih
pa je škode za okoli 120 tisoč
tolarjev.
Primož Š.(20) iz Hajnskega je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Kristan Vrha proti Malim Rod-
nam. Ko je pripeljal v Kačji Dol,
sta mu na ravnem delu ceste na-
sproti pripeljala voznika koles
z motorjem, ki sta vozila vzpo-
redno drug ob drugem. Ko ju je
voznik osebnega avtomobila
opazil, je pričel močno zavirati,
a je kljub temu trčil v 31-letnega
Franca S. iz Kačjega Dola.
Dva ranjena
Na magistralni cesti v Brezov-
cu pri Rogatcu se je, v petek, 15.
julija popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri sta bila dva udele-
ženca hudo telesno poškodova-
na, gmotna škoda pa znaša okoli
40 tisoč tolarjev.
Ivan L. s Ptuja je vozil osebni
avtomobil iz smeri Rogaške Sla-
tine proti Rogatcu. Ko je pripe-
ljal v Brezovec, je v desnem ne-
preglednem ovinku dohitel kole-
sarja in ga začel prehitevati.
V tem trenutku je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 37-letni Martin K.
iz Šmarja. V trčenju, ki je sledi-
lo, se je Martin K. hudo poško-
doval, hudo ranjen pa je bil tudi
sopotnik v vozilu Ivana L., hrva-
ški državljan Milan M.
Trčenje v ovinku
Na lokalni cesti v kraju Tolsti
Vrh se je, v petek, 15. julija po-
poldne, pripetila nezgoda, v ka-
teri se je ena oseba hudo telesno
poškodovala, gmotna škoda na
avtomobilih pa znaša okoli 300
tisoč tolarjev.
Vincenc B. (48) iz Slovenskih
Konjic je vozil osebni avtomobil
iz smeri Konjiške vasi proti Sta-
rim Slemenam. Ko je v Tolstem
Vrhu pripeljal v desni nepre-
gledni ovinek, mu je nasproti
pripeljala voznica osebnega av-
tomobila, 22-letna Adrijana P. iz
Zgornje Pristave. V trčenju se je
hudo poškodovala 44-letna Ma-
rica B. iz Slovenskih Konjic, so-
potnica v vozilu Vincenca B.
Nesreča v Dramljah
V križišču regionalne ceste in
izvoza s hitre ceste v Dramljah
se je, v nedeljo, 17. julija popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
sta bili dve osebi huje ranjeni,
materialna škoda na vozilih pa
znaša približno 170 tisoč to-
larjev.
Ladislav F. (66) iz Maribora je
vozil osebni avtomobil iz smeri
izstopne postaje v Dramljah pro-
ti križišču z regionalno cesto
Šentjur-Dramlje. V trenutku, ko
se je vključeval v promet na regi-
onalni cesti in zavijal levo proti
Dramljam, je iz te smeri pripe-
ljal voznik motornega kolesa,
26-letni David Š. iz Celja. Vozili
sta trčili, hude telesne poškodbe
pa sta utrpela voznik motornega
kolesa in njegova sopotnica, 22-
letna Klara T. iz Dramelj.
Umrl v bolnišnici
V semaforiziranem križišču
Mariborske ceste in Kidričeve
ulice v Celju se je, v ponedeljek,
18. julija dopoldne, pripetila ne-
sreča, v kateri je bil hudo ranjen
kolesar.
Andreas W. (27), avstrijski dr-
žavljan, je vozil tovorni avtomo-
bil s priklopnikom po Kidričevi
ulici. Ko je pripeljal v omenjeno
križišče, mu je z desne smeri po
kolesarski stezi pripeljal 37-let-
ni Pavel K. iz Celja. V trčenju je
tovornjak zbil kolesarja po vo-
zišču. Hudo ranjenega Pavla K.
so prepeljali v celjsko bolnišni-
co, tam pa je v nočnih urah po-
škodbam podlegel.
Trčil v ograjo in še
v avto
Na magistralni cesti v Tre-
marjih pri Celju se je, v torek, 19.
julija okoli enih, pripetila nezgo-
da, v kateri je bil en udeleženec
hudo telesno poškodovan.
Blaženko G. (19) iz Hrastnika
je vozil osebni avtomobil iz celj-
ske smeri proti Laškem. Ko je
pripeljal zunaj naselja Trem ar je,
je v blagem levem ovinku zape-
ljal na bankino, nato pa ga je
zaneslo levo preko vozišča. Tam
je trčil v obcestno drsno ograjo,
kjer ga je odbilo nazaj na voziš-
če. Nato je trčil še v osebni avto-
mobil, ki ga je iz smeri Laškega
vozil 33-letni Jožef K. iz Kozje-
ga. V nesreči se je Blaženko G.
hudo telesno poškodoval.
Avto v drevo
Na regionalni cesti, zunaj na-
selja Letuš, se je, v soboto, 16.
julija zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena, materialna škoda pa
znaša okoli 10 tisoč tolarjev.
Marjan R. (35) iz Žalca je vozil
osebni avtomobil iz smeri Mozir-
ja proti Letušu. Ko je v Letušu
pripeljal v desni ostri ovinek, ga
je zaneslo na levo izven vozišča,
kjer je trčil v drevo in se hudo
poškodoval.
Ranjen sopotnik
Na Partizanski cesti v Velenju
se je, v soboto, 16. julija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo telesno poško-
dovana, materialna škoda na vo-
zilu pa znaša okoli 40 tisoč to-
larjev.
Darko P. iz Pirešice je vozil
osebni avtomobil po Partizanski
cesti, v bližini lokala Tropic pa
je polkrožno obrnil in si pri tem
pomagal s pomožno zavoro. Med
obračanjem se je vozilo prevrni-
lo na desni bok, pri tem pa se je
hudo poškodoval sopotnik, 23-
letni Renato P. iz Lipja.
Št. 29 - 21. julij 1994
14
odmevi
»Naser ga serie«
Novinar vašega časopisa je
v 28. številki Novega tednika,
z dne 14. julija 1994 v rubriki
»Tračnice« objavil prispevek
z naslovom »Naser ga serje«,
v katerem piše, da naj bi se
stanovalci pritoževali zaradi
moje objestne vožnje na rela-
ciji med Čopovo in mestnim
kopališčem ter v nadaljevanju
poziva policiste, da naj ukre-
pajo, pri tem pa omalovažujo-
če piše o policistih, češ, ah se
bo našel nekdo (od policistov),
ki ga je kaj v hlačah, da mi
stopi na prste.
Zaradi neresnic in namigo-
vanj v navedenem prispevku
bi želel bralcem vašega cenje-
nega časopisa povedati na-
slednje:
Po sprehajališču za pešce
med Čopovo ulico in kopališ-
čem se nisem nikoh vozil z av-
tomobilom; glede vožnje po
modri coni v mestu povem, da
sem se dejansko na tej relaciji
vozil, saj sem iz stanovanja
v mestnem jedru vozil opremo,
vendar pri tem nisem imel po-
sebne dovolilnice ter sem za-
radi navedenega moral plačati
mandatno kazen, katero so mi
naložili policisti PM Celje.
Kot tretje bi nadebudnega
novinarja opozoril, da tovrstni
prispevki dišijo po pogromu
nad pripadniki drugih narod-
nosti, posebej še, če gre za »čr-
nolasega gospođica temnejše
polti«, ki zaradi svojega avto-
mobila deluje drugače od dru-
gih svojih sonarodnjakov.
Glede policistov pa bi prav
tako povedal, da so me večkrat
ustavili in da sem v primeru,
v kolikor sem storil prometni
prekršek, plačal določeno de-
narno kazen, gotovo pa je, da
nisem edini, ki je storil kakšen
prometni prekršek, pri tem pa
bi tudi povedal, da so policisti
vedno postopali korektno in
skladno s predpisi in niso ni-
komur stopali »na prste ali gu-
me«, kot jim to svetuje no-
vinar.
V pričakovanju, da bo nave-
deni odgovor zaključil z nami-
govanji, ki novinarju gotovo
niso v ponos in da bo pri pisa-
nju morebitnega prihodnjega
sestavka novinar pobral še in-
formacijo na drugi strani in
objektivno poročal, vas poz-
dravljam.
NASER BERIŠA,
Celje
»Preživeli prve
šoke«
Iz intervjuja »Preživeli prve
šoke«, ko govori gospod Sreč-
ko Šrot o uspehih podjetja Ki-
li, ni dovolj razvidno, da je bi-
lo koriščenje odpadne toplote
usmeritev že vodstvenih ekip
pred mano. Uporaba gline Ša-
bac je dajala porozno črepinjo,
kar je olajšalo glaziranje. Bila
je poceni in v tistem času je
bila splošna poslovna usmeri-
tev, čim manj uvoza. V času,
ko sem vodil Keramiko, smo
uspešno zamenjali glino
z nemško iz dveh razlogov.
Dobave iz Srbije so bile nego-
tove, kvaliteta proizvodov pa
zaradi krušljivosti in previso-
ke vpojnosti vode ni bila pri-
merna za pomivalne stroje. To
pa je bil eden izmed pogojev za
preboj v višji cenovni razred
na zahodnem tržišču. Zame-
njava gline in pridobitev
ustreznih mnenj, da je posoda
primerna za pranje v pomival-
nih strojih in za mikrovalovne
pečice, je bilo realizirano že
v Keramiki Liboje.
Keramika Liboje je imela
pred stečajem skoraj 90 od-
stotkov konvertibilnega izvo-
za. Posebno dobro smo se pre-
bili v Francijo in se uspešno
prebijali v srednji cenovni ra-
zred.
Res pa nismo znali z manj
kot polovico zaposlenih nare-
diti dve tretjini naše takratne
proizvodnje. Tudi drugi šok
Kilija, da je bila tovarna
v vzdrževalnem smislu zapuš-
čena, so očitno uspešno rešili
z istimi vodji, kot smo jih imeli
mi in ekipa pred nami. Večno
»jamranje«, da je premalo lju-
di, je novo podjetje uspešno
rešilo. Roko na srce, moram
priznati, da je v tem smislu
gospod Osole tudi v Libojah
uspešen. Mi smo na tem izpitu
padli.
dipl.inž. MARJAN DREV
Hmezad Export
-	Avgijev hlev
G. Jože Rehar, nekdaj šofer
direktorjev v podjetju Hmezad
Export - Import p.o. Žalec, se-
daj upokojenec, je v Novem
tedniku štev. 28. objavil pismo
z naslovom: Hmezad Export
-	Avgijev hlev. Sam, kot direk-
tor navedenega podjetja me-
nim, da bi pravilen naslov tega
pisma bil: Hmezad Export ali
žalovanje za izgubljenimi pri-
vilegiji.
Ker so socialistični časi do-
končno minili, se je ugotovilo,
da ne obstajajo nikakršne po-
trebe po posebnih šoferjih. G.
Reharju je bilo omogočeno, da
je z dokupom delovne dobe
s strani Hmezad Export —Im-
port p.o. šel v pokoj. Očitno je,
da pokojnina, ki jo prejema se-
daj, ne nadomešča vseh privi-
legijev, katere je g. Rehar imel
v službi v Hmezad Export
-	Import.
Zaradi naštetih groženj me-
ni in moji ženi, pritiskov na
javno mnenje in pravosodne
organe, blatenje mojega do-
brega imena in uničevanje fir-
me Hmezad Export - Import, je
g. Rehar že v kazenskem po-
stopku.
Upam, g. Rehar, da boste
končno doumeli, da so minili
časi, ko ste lahko prejemali ve-
liko plačo za malo dela in da
firma ne potrebuje takšnih
ljudi, ki zaradi lastnih intere-
sov blatijo njeno ime in pov-
zročajo nepopravljivo škodo
kolektivu in hmeljarstvu.
IVO BRAČUN,
Žalec
Hmezad Export
-	Avgijev hlev
G. Jože Rehar, več kot tride-
setletni dobro preverjeni šofer
direktorjev v firmi Hmezad
Export Import p.o. Žalec, je
v Novem tedniku, dne 14. juli-
ja 1994 objavil pismo z gor-
njim naslovom, v katerem mi
podtika besede in kontekst, po
katerem naj bi g. Iva Bračuna
obdolžil kraje hmeljarskega
denarja.
Ker gre za resne obtožbe na
moj račun in račun g. Bračuna,
spodaj podpisani izjavljam, da
takšnih izjav nisem dajal in bi
prosil g. Reharja, da naj me ne
vleče v svoje umazane igre, ki
v končni fazi škodujejo tako
delavcem podjetja kot podjet-
ju Hmezad Export, ki je g. Re-
harju omogočila, da je dočakal
v njen zaslužen predčasni
pokoj.
G. Reharja bi prav tako
vljudno naprosil, da me prene-
ha vtikati v svoje in svojih pri-
jateljev gostilniške zarote, ker
ne mislim nadaljevati z javni-
mi in nejavnimi polemikami,
ki gredo preveč na rovaš firme
v kateri delam.
ANDREJ NATEK,
Tabor
Uredništvo: Z obema odmevo-
ma na pismo Hmezad Export
-	Avgijev hlev zaključujemo
javno polemiko. Ko se bo o ob-
tožbah izreklo sodišče, bomo
objavih njegove ugotovitve.
Ko ne moreš
zaupati ne
občini in ne
državi
Novinar časopisa Novi ted-
nik, Janez Vedenik je v članku
z naslovom Ko ne moreš za-
upati ne občini in ne državi, ki
je bil objavljen v tem tedniku,
izdanem 14.7.1994, zapisal, da
sem prvi četrtek po neurju
obiskal območje krajevne
skupnosti Tabor in iz kraja
odšel hitreje, kot mi je do tja
uspelo priti.
Novinarju in predstavnikom
krajevne skupnosti javno iz-
javljam, da me omenjeni četr-
tek sploh ni bilo v Savinjski
dolini, bil sem še v Ljubljani.
Ta lažna izjava predstavnikov
taborske krajevne skupnosti
novinarjem mi je popolnoma
nerazumljiva. Prizadeti kra-
jevni skupnosti ne bo koristila,
mene pa je razvrednotila kot
človeka in ne samo kot poslan-
ca. Zakaj naj bi zbežal iz kra-
jevne skupnosti, saj vendar ni-
sem jaz prignal neurja na pri-
zadeto območje ali prepovedal
obisk predsednika vlade?
Pač pa sem si prizadeto ob-
močje ogledal naslednji dan,
v petek, med deseto in pol dva-
najsto uro, ko sem prišel iz
Ljubljane. O tem ogledu sem
poročal tajniku krajevne
skupnosti Tabor, s katerim
sem se sestal v poslanski pi-
sarni v Žalcu ob dvanajsti uri.
Takoj za tem sestankom sem
se sestal z občinskim sekretar-
jem občine Žalec za okolje in
prostor gospodom Vinkom De-
belakom, ki me je obširno sez-
nanil z vsemi aktivnostmi, ki
jih je do takrat opravila občin-
ska vlada. Naslednji teden sem
prosil republiškega ministra
za okolje in prostor, da skupaj
obiščeva prizadeto območje,
vendar tega ni mogel storiti
zaradi prezasedenosti. Tisti
petek sem si območje ogledal
v popolnem miru v obsegu, ki
zadostuje za lastno prepriča-
nje o katastrofi. Z nikomer ni-
sem kontaktiral, ljudje so bili
razumljivo še vsi v glavnem
šokirani, hiteč odpravljati
strahote neurja. Moje prepri-
čanje pa je, da je nabiranje po-
litičnih točk ob katastrofi niz-
kotno.
Predstavnikom krajevne
skupnosti Tabor priporočam,
da probleme rešujejo brez laži
in naj prenehajo z ocenjeva-
njem škode v Zasavju, katere
ne poznajo. Če bodo poslušali
moj nasvet, bomo skupaj nare-
dili veliko več.
Od novinarja omenjenega
članka zahtevam, da se mi jav-
no opraviči, sicer bom moral
poseči po vseh pravnih sred-
stvih.
Še en žalosten primer slo-
venskega novinarstva.
dr. JANEZ ZUPANEC
PREJELI
SMO
Izjava za medije
V soboto, 16.7.1994 se je na
gradu Štatenberg pri Sloven-
ski Bistrici sestal Svet Narod-
ne demokratske stranke.
Pred začetkom seje sta
predsednik NDS Marjan Vid-
mar in predsednik NSS Brane
Prešern podpisala sporazum
o združitvi obeh strank. Iz
sporazuma izhaja, da od dne
podpisa tega sporazuma
stranki ponovno delujeta kot
enotna Narodna demokratska
stranka.
Iz vrst dosedanjega NSS so
bili izvoljeni: za podpredsed-
nika Sveta NDS Janez Stanek,
v izvršilni odbor NDS pa Bra-
ne Prešern, Janez Pintar, Tone
Dežman, Sergej Prinčič, Milan
Tavčar in Štefan Turner
(NDS).
Svet NDS je sprejel sklep
o vključitvi narodnih demo-
kratov h koalicijskemu spora-
zumu demokratičnih strank
o skupnem nastopu na lokal-
nih volitvah. Narodni demo-
krati pričakujejo, da podpis
tega sporazuma pomeni zače-
tek trdnejšega in trajnejšega
povezovanja demokratičnih
strank za zmagoviti nastop na
naslednjih državnozborskih
volitvah.
Svet NDS je sprejel tudi sle-
dečo izjavo:
Narodna demokratska
stranka odločno protestira
proti popuščanju in defenzivni
politiki slovenske vlade, ki se
je, kot je mogoče soditi po raz-
burjenju naših ljudi v Razkriž-
ju, pripravljena pogajati za ti-
sto, kar nam od nekdaj pri-
pada.
Nobena poštena stranka, ki
ji je v resnici za narodove inte-
rese, ne more pristati na ba-
rantanje s slovenskimi ljudmi.
I Svet NDS je tudi z začude-
njem in ogorčenjem sprejel
vest o političnem obračunu
z dosedanjim generalnim di-
rektorjem RTV Slovenije Žar-
kom Petanom. Njegov izsiljen
odstop stranka NDS obsoja.
• Za NDS,
predsednik NDS,
MATJAŽ JEVŠEVAR
Kozjanska
razglednica
Kako lepa je kozjanska po-
krajina, vedo povedati mnogi,
ki so jo prepotovali podolgem
in počez, tisti v davnih letih in
tisti, ki se vanjo vračajo. Na-
neslo je, da se je skupina slo-
venskih pesnikov in pisateljev
leta 1980 napotila na potova-
nje po tej kozjanski pokrajini.
Bili so: Herman Vogel, France
Forstnerič, Slavko Jug, Franc
Šrimpf in moja malenkost.
Namreč, tega leta je izšla moja
pesniška zbirka, Sopeča zem-
lja, in smo ob tej priložnosti
obiskali osnovne šole Gorica
pri Slivnici, Loko pri Žusmu
in Bistrico ob Sotli. Srečanje
smo zaključili pod kozolcem
Javerškovih v Podsredi. Ko
smo se sprehajali od Podsrede
po dolini Bistrice, vse tja do
Trebč, smo takrat bolj za šalo
kot zares rekli tej dolini dolina
pesnikov. Pred več kot sto leti
se je tod pogosto sprehajal An-
ton Aškerc, se ustavljal ob
Levstikovem mlinu. Tam je
spesnil pesem Anko.
Poznano je, da imajo Koz-
janski park s podsreškim gra-
dom, ne gre prezreti še vedno
dobro obiskovan spominski
park Trebče, prenovljeno
Olimje in Svete gore z izjemni-
mi spominskimi kapelicami,
izkopanin iz petega stoletja,
številnimi prenovljenimi cerk-
vami, zgodovinskimi obeležji
tako v Podsredi in Kozjem,
Pilštanju, Podčetrtku, Žusmu,
Šmarju pri Jelšah, Rogaški,
Rogatcu, Kostanjevici, Sladki
gori, Šentjurju z Ipavci, Po-
nikvo s Slomškom, Rifnikom,
Dramljami, Gorico pri Slivni-
ci, Loko pri Žusmu, Tinskem,
Planino pri Sevnici, Babno go-
ro s cerkvijo Sv. Ane, stare
okoli osemsto let in podzem-
nim hodnikom na žusemski
grad, pred več kot petimi sto-
letji. Tolikšne slikovitosti ne
premore vsaka pokrajina. Tu
ni Husovih »stezic«, so Bohor
in Boč.
In še nekaj, kar je zelo po-
membno: v Šentjurju pri Celju
imajo najsodobneje urejeno
knjižnico, podobno velja za
Rogaško in Šmarje, toda prva
je zelo poznana po posebnih
kulturnih prireditvah in likov-
nih razstavah, enako velja za
Lesično s svojo slikarsko kolo-
nijo pred leti, ki bi jo kazalo
spet oživiti.
Ko sem bil na Babni gori
z evropskimi prijatelji, so bili
zelo navdušeni nad lepoto po-
krajine. Bili so enotni v pogle-
dih, da so moje življenjske ko-
renine pognale v čudoviti po-
krajini, v pravem kraju:
v Podbregih. Tako se reče te-
mu delu Babne gore. Zares
sem bil presenečen, toliko bolj,
ker se je to dogajalo v referen-
dumskih dneh lokalne samou-
prave. Čudijo se, kako je mo-
goče, da bi že vsaka fara, celo
vas imela občino in vaško faro.
To je neverjetno, toda v Slove-
niji je vse mogoče. To je poka-
zal »referendum«.
Ničkolikokrat smo prepoto-
vali z ustnimi časopisi Kmeč-
kega glasa Kozjansko: Dram-
lje, Ponikva, Dobje, Planina
pri Sevnici, Podsreda, Bistrica
ob Sotli, Vinski vrh, Loka pri
Žusmu, Zibika, Dobje, Prevor-
je. To je bilo v sedemdesetih in
osemdesetih letih. Kaj je da-
nes? Mrtvilo, Kmečki glas ni-
ma pravega občutka za stike
z bralci, čeravno se njihovi no-
vinarji »trudijo«. Vendar pre-
teklost je preteklost, stik, živi
stik z bralci je povsem nekaj
drugega kot si ga lahko zami-
šljajo »kmetijski novinarji«,
Novi tednik to veliko bolje
opravlja, kronika je dovolj
prepričljiva, tudi pogovori
z ljudmi so veliko bolj živahni.
Tako je to.
Takšni smo, ni nas veliko, tu
smo in smo: Jože Šmid, Saša
Vegri, Branko Hofman, Eia
Peroci, Milan Štancer, Iztok
Kodrič in še marsikdo. Od lite-
ra tov namreč, kar pa zadeva
likovnikov in glasbenikov, se
ve, kdo so. Tu smo, hočemo
živeti, ustvarjati, biti z lepoto
svoje rodne grude.
MILAN ŠTANCER,
Maribor'
Lastninjenje
-	obresti
-	upokojenci
Z ozirom na delež ustvarje-
nega DP v zadnjih dvajsetih
letih bi še pred pričetkom kon-
čanja lastninjenja bilo potreb-
no upokojencem in delavcem
gospodarstva izdati ustrezna
potrdila najmanj še za dva-
kratno vrednost prvotnih.
V	DZ je skupina poslancev po-
dala podoben predlog, a ga je
DZ zavrnil. Dodatna potrdila
naj bi bilo možno odtujiti, sta-
viti v promet šele po n.pr. 3.
letih. S takim ukrepom bi za-
gotovili v velikem številu po-
djetij slovensko lastništvo. Kje
naj sicer delavci ob sedanjih
plačah dobijo denar za nakup
delnic in dokapitalizacijo ti-
stih podjetij za katera so sami
prispevali ogromno vrednost?
Problem lastninjenja in smer-
nice za približna ugotavljanja
vrednosti sem že opisal v pi-
smu Lastninjenje in vrednote-
nje. Razen častnih izjem se
uredništvom ni zdelo smotrno,
da ga objavijo. Za orientacijo
ugotovitve vrednosti sem
predlagal seštevek vseh inve-
sticij v zadnjih 25. letih. Obi-
čajno so jih prikazovali v USD
ali DEM, kakor tudi učinke in-
vesticij. Napravil sem približ-
ni izračun za bližnje zelo zna-
no podjetje, v katerem so se
ustvarjena sredstva delila
v razmerju najmanj 60:40
v korist skladov. Nekatera leta
je v odstotkih v korist skladov
bil celo večji. V 25. letih je
okrog 500 zaposlenih ustvarilo
najmanj 287 milijonov mark
vrednosti, ki so jo uporabili
v glavnem za vlaganja. Vred-
nost lastninskih potrdil za
okrog 200 upokojencev znaša
1,5 milijona DEM ali 0,5 od-
stotka prej prikazanega zne-
ska. To dokazuje in utemeljuje
prej podani predlog za dodat-
no izdajo lastninskih potrdil.
V	letu 1993 je omenjeno po-
djetje ustvarilo okrog 100 mi-
lijonov DEM dobička ali 34
odstotkov prej prikazanih. Po-
udariti je treba, da podjetje že
najmanj 20 let posluje z lastni-
mi sredstvi in ni bilo na udaru
Markovičevih ukrepov, ki so
v glavnem preko nesramnih
obresti uničevali gospodar-
stvo. Obresti so pri nas še ved-
no 2-4 krat višje kot v zahod-
nih državah. Pred leti so po-
djetja plačala preko 500 mili-
jonov DEM za obresti. Preko
sanacije banke je država pre-
valila v breme proračuna
okrog 2/3, ostane pa še vedno
preko 160 milijonov DEM
v breme stroškov proizvajal-
nih cen.
Upam, da bo statistika potr-
dila moje navedbe. Tu leže
sredstva, ki jih hoče država
pobrati z zmanjšanjem plač
zaposlenim. Glede upokojen-
cev, katerih število že presega
450 tisoč, je dejansko bil zelo
kritičen. Saj bi z ozirom na
okrog 800 tisoč v preteklosti
zaposlenih, bilo normalno naj-
več 250 tisoč upokojencev. Ra-
zlika gre v breme upokojeva-
nja na račun zmanjševanja
brezposelnosti in ogromnega
števila administrativnih — dr-
žavnih upokojitev, s katerimi
odhajajo v pokoj ljudje v naj-
bolj ustvarjalnih letih. Name-
sto pokojnin bi jih lahko pre-
razporedili in koristno upora-
bili na drugih podobnih delov-
nih mestih. To velja za polici-
jo, kriminaliste, častnike, itd.
Podjetje, ki ustvari 9-11 od-
stotkov letnega dobička ali
preko 33 odstotkov na vložena
sredstva, potrjuje moje izraču-
ne glede vrednotenja in lastni-
njenja. Mislim, da je stalno po-
ročanje novinarjev in drugih
v USD ali DEM za državo ža-
ljivo. Bolj razumljivo bi bilo če
bi izvrševali primerjave s po-
prečno mesečno plačo v gospo-
darstvu.
CIRIL KNEZ,
Na Pristavi,
Laško
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Še opozorilo: po spreje-
mu novega zakona o javnih
glasilih, 23. aprila 1994, so
uredništva dolžna objaviti
le odgovor na objavljeno
informacijo ter popravek
objavljene informacije,
s katero sta prizadeta pra-
vica ali interes pisca,
o vseh ostalih pismih pa se
odloča v skladu z uredni-
ško politiko.
zahvale,
pohvale
Zahvala
upokojencev
Na kulturni prireditvi »Tek-
ma žanjic in koscev,« ki je bila
v nedeljo, 10. julija v Senovici
pri Šmarju, so šmarske upoko-
jenke in upokojenci pokazali,
da niso kar tako, težko bi bilo
reči, kateri spol je bil boljši in
močnejši, vendar bi z ozirom
na številne »hudomušne« pri-
pombe gledalcev, češ: »Pokoj-
nine nazaj, saj znate delati, da
prekosite marsikaterega mla-
dega,« lahko rekli samo: vsi so
bili šik in super.
Da je ta res enkratna prire-
ditev, katero si je ogledalo
skoraj 2.000 ljudi iz bližnjih in
daljnih krajev, tako lepo uspe-
la, smo dolžni zahvalo vsem, ki
so kakor koli sodelovali. Hvala
pokroviteljem: Zavarovalnici
Triglav, podjetju »Feniks«
Šmarje, Trgovini Štraus
Šmarje, Trgovini Megrad Me-
stinje, Gekott Šmarje, Keros
Rog. Slatina, Ivan Novak
Šmarje, Zofka Semič Šmarje,
Vajcer Šmarje, Sivi panterji in
LDS Šmarje. Prireditelje vese-
li, da so pokrovitelji predvsem
mladi poslovneži, zato jim že-
limo predvsem zdravja i®
mnogo poslovnih uspehov.
Hvala gospodu Tonetu Ga'
beršku za lepo vodenje pro-
grama, prav tako županu obči-
ne Šmarje gospodu Jožetu
Čakšu za lepe in pohvalne be-
sede, kakor tudi predstavnik11
ZDUS Ljubljana. Posebna
hvala pa spoštovani družil11
Fajs iz Senovice, ki je prispe
vala tekmovalno področje 111
vse ostalo za prijetno počutjf
na tej lepi kmetiji v Senovici-
Hvala!
IVANKA VEHOVA*
Šmarje pri Jelš^
Št. 29 - 21. julij 1994
15
Nič ne more
nadomestiti glasbe
poletna programska shema Radia Celie
Za poletne programske ra-
dijske sheme je značilno, da
so te mnogo bolj sproščene,
kot v drugih »letnih pro-
gramskih« časih. Z drugimi
besedami to pomeni veliko
glasbe in malo govorjenja.
Temu preprostemu receptu
poskušamo v teh pasjih po-
letnih dneh slediti tudi na
Radiu Celje.
Glasba brez meja bi neka-
ko bilo naše vodilo, pri če-
mer želimo ustreči čim širše-
mu okusu naših poslušalcev.
Prvi dokaz za to so naše
glasbene želje vsak dan od
ponedeljka do petka od
13.10 do 13.50, ko si lahko
izbirate priljubljeno melodi-
jo med različnimi glasbenimi
zvrstmi: v ponedeljek so to
tuje zabavne melodije, v to-
rek domače, v sredo svobo-
den izbor, v četrtek izbirate
domačo melodijo tedna in
v petek domače melodije.
Da je glasba res najpo-
membnejši del poletne pro-
gramske sheme, smo upošte-
vali tudi s tem, da v polet-
nem času praktično nismo
ukinili nobene stalne glasbe-
ne oddaje razen Glasbenih
novosti ob sredah ob lih
(ker so ansambli sedaj pre-
prosto prezaposleni z nasto-
pi in težko dosegljivi in ker
ni večje glasbene produkcije
v obliki novih CD-jev in ka-
set - seveda pa bo ta oddaja
jeseni znova na sporedu). Ob
tem je treba upoštevati, da
v program uvrščamo tudi ve-
liko priložnostnega glasbe-
nega programa, saj je v tem
času veliko glasbenih prire-
ditev, ki jih spremljajo tudi
naši reporterji. Tako je na
primer Simona Brglez prejš-
nji vikend v živo spremljala
največji slovenski festival
zabavne glasbe Melodije
morja in sonca v Kopru,
o čemer ste se lahko prepri-
čali iz njenih neposrednih
javljanj in posebne oddaje,
v teh poletnih dneh pa bomo
še posebej intenzivno vrteli
sveže poletne melodije iz te-
ga festivala.
Seveda pa skrbeti za raz-
novrstno in svežo glasbo na
radiu ni tako preprosta nalo-
ga. Vendarle pa menimo, da
jo lahko na Radiu Celje na
zadovoljiv način opravimo:
na voljo imamo približno
1100 kompaktnih plošč izva-
jalcev različnih glasbenih
zvrsti, 850 kaset in približno
450 plošč, ki pa jih vse manj
uporabljamo in zanje se vse
bolj bliža trenutek, ko se bo-
do dokončno znašle v kakšni
ropotarnici ali v najboljšem
primeru v kakšnem muzeju.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Glasbeni urednik na Radiu Celje Stane Špegel v zavetju sence izbira glasbo za enega od
programskih pasov na Radiu Celje.
BBC na obisku
Na obisku na Radiu Celje
se je v ponedeljek mudil di-
rekor programa BBC za
Evropo (Head of the Europe-
an Region) Andrew Taussig,
ki se je seznanil z delova-
njem naše radijske postaje.
Poleg izmenjave izkušenj pa
je beseda seveda tekla o pro-
gramskem sodelovanju med
Radijem Celjem in BBC Slo-
vensko sekcijo.
Kot je znano, Radio Celje
prevzema informativni pro-
gram slovenskega uredni-
štva BBC in sicer Poročila ob
12h. Z njimi smo zaenkrat
zelo zadovoljni, saj gre za
sveže in in predvsem prever-
jene informacije, posebno
kakovost tem poročilom pa
daje zelo sodoben način po-
dajanja informacij. BBC kot
svetovni medijskih gigant,
v katerem je zaposlenih sku-
paj z dopisniki po svetu
okrog 20 tisoč ljudi, ima nas-
ploh zelo velik ugled in
izredno vpliva na svetovno
javno mnenje.
Andrew Taussig se je sez-
nanil s programsko shemo
Radía Celje in značilnostmi
delovanja lokalnih radijskih
postaj v Sloveniji (obiskal je
tudi Murski val v Murski So-
boti, ki prav tako prevzema
BBC-jev informativni pro-
gram).
Spregovorili smo tudi
o novih oblikah sodelovanja
in sicer o prevzemanju an-
gleškega tečaja. V uredni-
štvu Radia Celje resno raz-
mišljamo, da bi jeseni
v ustreznem terminu posre-
dovali tečaj angleščine, ki so
ga pripravili v Londonu.
ROBERT GORJANC
Četrtek, 21. julija 1994, 9.05
Pokličite in vprašajte: Stanje voda v poletni
sezoni
V	oddaji bomo spregovorili o stanju, ki ga kažejo bakteriolo-
ške in kemijske analize odvzetih vzorcev v naravnih kopališčih
ob vodotokih in jezerih. Strokovnjak v studiu, direktor Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje, mag. Ivan Eržen bo tudi svetoval,
na kaj je treba posebej paziti pri kopanju v teh vodah.
Petek, 22. julija 1994, 9.05
Pred zaključkom Piva in cvetja
V	kontaktni oddaji iz improviziranega studia v Laškem boste
lahko izvedeli še zadnje podrobnosti (prometni režim itn) pred
zaključkom največje turistične prireditve v Sloveniji, ki v Laško
privabi na desettisoče ljudi.
Sobota, 23. julija 1994, 20.00
Večerno zabavni program
Osrednji del večernega programa bo posvečen zaključku Piva
in cvetja. Od tam se bosta oglašala Tone Vrabl in Aleš Lednik in
pripravljala zanimive pogovore.
Nedelja, 24. julija 1994, 10.30
Nedeljski gost: Marjan Drotenlk
Tokratni nedeljski gost bo Marjan Drofenik, sekretar za
družbenoekonomski razvoj pri šmarski občinski vladi. Z njim se
bo pogovarjala Vesna Lejič.
Ponedeljek, 25. julija 1994, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov
Voditelj oddaje Tone Vrabl bo v studiu gostil Gorenjske
muzikante iz Begunj. Prisluhnili boste lahko melodijam z nji-
hove nove kasete.
Nataša Dolenc
Ste že na dopustu, počit-
nicah?
Včasih smo prepevali:
»Kdor ima denar, se kopa
v morju, kdor ga nima, doma
v lavorju...«
Slovenci imamo tako malo
morja, da na osebo pride ko-
maj površina lavorja in iz tega
sledi, da je vseeno, če se nama-
kamo doma - pa še bolj udobno
je. Dobra tolažba, ne?
Pošiljamo vam en glasbeno-
ježivljenjski pozdrav, še pose-
bej tistim, ki so bili izžrebani
v nagradni igri ob 130-letnici
Pivovarne Union. Poleg ur in
majic, ki vam jih pošiljamo
vsak teden, vas čaka še gorsko
kolo, ki ga bomo izžrebali med
vsemi sodelujočimi. Kdaj? Ko-
nec avgusta.
V soboto je povabljena na
glasbeni klepet v našo oddajo
prva dama med napovedoval-
ci, moderatorji - gospa Nataša
Dolenc. Tudi govor je tesno
povezan z glasbo, saj ju druži-
ta melodija, ritem in tempo.
Nataša Dolenc se je odločila
za govor, čeprav je že stala na
stopnicah Akademije za glas- -
bo v Ljubljani, kjer naj bi štu-
dirala solo petje. Če pa bi se
odločila za zabavno glasbeno
zvrst, bi najraje prepevala
v ženskem pevskem sestavu.
Če želite Natašo Dolenc i
spoznati tudi po glasbeni pla-
ti, nama prisluhnite v sobotni
oddaji Glasba je življenje. Na
slišanje!
SIMONA H20 '
radijski spored
od 21. do 27. julija
RADIO CELJE
Četrtek, 21.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali
0,12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik
13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10
Glasbeni express, 17.00 Kronika, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 22.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 23.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val,
13.00 Novice, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaklju-
ček programa.
Nedelja, 24.7.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10 30 Nedeljski
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, Pribl 18.00 Zaključek
programa.
Ponedeljek, 25.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek programa.
Torek, 26.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija
tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle,
20.00 Zaključek programa.
Sreda, 27.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00
BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10
Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00
Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gor jane
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 29 - 21. julij 1994
»Izbrali so me ljudje«
Tako pravi vedeževalec Danijel Šmid — Danny, ki ga predstavljamo tudi kot glasbenika
Poznate prijeten glas, ki vsak četrtek na
slovenskem radiu razlaga sanje? Ali pa mo-
goče v raznih časopisih, Kaju, Anteni, Slo-
venskih novicah ali Karmi, prebirate njego-
ve nasvete?
Verjetno ste na vedeževalca Danijela
Šmida-Dannyja že naleteli, manj priložno-
sti pa je bilo spoznati Dannyja kot pevca.
Velenjčani so imeli tudi to priliko, ko je
Danny sodeloval v akciji radia Velenje in
tednika Kaj Poletnih 13. »Slovenska javnost
ni bila obveščena, kaj se dogaja v mojih
mislih. Novost je, da vedno bolj razmišljam
o mojem hobiju, to je petju. Doslej sem
posnel tri pesmi in bil presenečen nad odzi-
vom publike. Vse tri pesmi so v javnosti zelo
lepo sprejeli. To je tudi eden izmed vzrokov,
da bo doslej srčni hobi verjetno postal glav-
ni hobi v življenju,« pravi Danny o svojem
petju.
Že kar nekaj časa si prisoten v sloven-
. skem medijskem prostoru in verjetno poz-
• naš tudi glasbeno sceno. Kam bi uvrstil sebe
kot pevca in tudi pisca pesmi?
Vsi glasbeniki v Sloveniji so zelo dobri
— sposobni so uresničiti tako velik projekt
kot je kaseta, nato pa to kaseto še prodajati.
To res ni mačji kašelj. Zase pa menim, da
predstavljam povsem novo področje, ki ga
v Sloveniji še ni bilo. To govorim za prihod-
nost, ko za javnost na glasbenem področju
pripravljam kar nekaj lepih presenečenj. Ce
mi bo čas, ki ga imam v tem trenutku zelo
malo, dovoljeval, bo ta sprememba razvidna
že letos.
Nam lahko vsaj za pokušino izdaš, kakšne
bodo te spremembe?
i To presenečenje bo vezano na glasbeno
plat, predvsem se bo odražalo pri moji in-
terpretaciji, računam pa tudi na pomoč dru-
gih. Seveda se bo to uresničilo, če se bo vse
izšlo tako, kot sem si zastavil. Vse drugo pa
naj zaenkrat ostane še skrivnost.
Od kod sploh ta sprememba v tvojem živ-
ljenju - iz vedeževanja k glasbi?
Ko sem bil otrok, je bila moja največja
želja, da bi postal pevec. Mislim, da si itak
vsak otrok to želi. Meni se je pač ponudila
prilika, da to željo uresničim. Glasba me
predvsem sprosti, iz sebe lahko dam del
tistega, kar mi leži na srcu, pa se o tem ne
morem pogovoriti. Tako spremenim te misli
in razmišljanja v govor glasbe.
Komu vse so posvečene tvoje pesmi?
Najprej je nastala Morska serenada, ki se
je v lanskem poletju kar precej vrtela na
radijskih valovih. Aleš Klinar, Anja Rupel,
Sašo Fajon, studio Metro in Sendi so se
precej potrudili, da je pesem to, kar mora
biti, posvečena pa je nekemu mojemu živ-
ljenjskemu obdobju. Drugo skladbico, Mor-
da povrnem se, sem sestavil s pomočjo San-
dre Zupanc-Sendi, posvečena pa je moji
mami in kraju, kjer sem bil doma - torej
Sevški dolini, Železnikom in vasi Zali log.
Za tretjo pesem, Bele plaže ljubezni, sta
tekst in glasba moje delo, aranžma pa je
oblikoval Dušan Zore. Pesem je bila name-
njena za letošnji festival Melodije morja in
sonca, vendar se ni uvrstila v ožji izbor.
Posvečena je moji veliki neuresničeni lju-
bezni, kot je razvidno tudi iz besedila. Opo-
zoril bi, da so vse moje pesmi zasnovane na
tekstih, na kakovostna besedila dajem naj-
večji poudarek.
Ljudje me želijo pri roki
Seveda pri tebi ne moremo mimo tvojega
drugega področja, na katerem si najbolj
znan, to je vedeževanja. Videti je, da veliko
ljudi potrebuje tvoj nasvet?
To je vsekakor res. Vendar imam občutek,
čeprav sem prisoten kar v dostih slovenskih
medijih, da me ljudje ne morejo najti. To se
bo poslej spremenilo, saj bom imel od začet-
ka avgusta stalno predstavništvo v Ljublja-
ni. V preteklosti sem imel kar precej težav,
prihajalo je do zamenjav mojega imena, ne-
redko so ga zlorabljali. Žal je to tako, zato
sem prisiljen nastopati v javnosti, da me
ljudje spoznajo. To je pač nujen ukrep, pa
tudi ljudje me želijo imeti pri roki, da tako
rečem.
Praviš, da je pri vedeževanju povpraševa-
nje večje kot ponudba. Kako pa lahko ti
konkretno pomagaš ljudem?
Vedno sem poudarjal in bom to še naprej,
da je bistvo vsega srčna kultura ali kultura
življenja nasploh. To velja za vsa človeška
področja, predvsem pa za prihodnost. Pogo-
sto se znajdemo na raznih križiščih, ko si ne
znamo pomagati. Takrat je več kot dobro-
došlo, če imaš nekoga, ki mu lahko zaupaš,
in ki ti lahko pomaga prebroditi najhujše.
Za to pomoč ni vselej potrebno veliko — vča-
sih je dovolj nasvet ali lepa beseda, včasih
pa je dobrodošel tudi uvid v prihodnost.
Danijela Šmida-Dannyja je poslej mogoče
priklicati tudi na telefonsko številko 0609
618 014. Danny je obljubil, da bo za vsako-
gar našel čas in mu poskušal pomagati.
Žanjic, vezačev, ostrih srpov in jezikov p
Pšenici Jakobovo sonce pravi:
Zori ali pa zgori!
(Ljudski vremenski rek)
Žetev, košnjo, trgatev, koline in še nekatera
druga kmečka opravila dr. Niko Kuret uvršča
med poglavja svojega obsežnega narodopisne-
ga dela »Praznično leto Slovencev«. Ne brez
vzroka, kajti ta opravila so resnično praznik.
Velik opravek je končan, blago pod streho,
velika skrb manj. A ni za vsa žita prazničnost
spravila enaka — največja čast velja pšenici, rži
in ječmenu, ovsu, ajdi in prosu manj. Pšenica
je čisto na vrhu, bržčas zato, ker je bila od
davnin tržno blago, bel kruh je prazničen, go-
sposki in iz bele moke, je krščanski obredni
zalogaj v spomin na zadnjo večerjo. Kruh je
simbol pol jedel jstva, s tem tudi miru, v opreki
z mesom za lovca in bojevnika, ki ni imel časa
za oranje, setev, žetev in mlačev; njemu sta
bila žito in kruh plen.
Pšenica starih sort je zorela kasneje kot se-
danje. Julij je bil mali, šele avgust veliki srpan.
Čudno je, da so kljub pozni žetvi na preorana
strnišča posejali še jesensko žito - ajdo - inda je
dozorela.
Ob žetvi so se zanašali na sosedsko pomoč,
srednji in mali kmetje še posebej. Veliki po-
sestniki so si omislili dninarje, do katerih ni
bilo, razen dogovorjenega plačila v naravi ali
denarju, nobenih obveznosti. Brez dvoma je
bila soseska pomoč bolj živahna tudi ob žetvi.
Tudi »onaje« in »tavarhartice« so bile bolj ve-
sele, če so žele v mešani skupini, kajti postrež-
ba je bila ravno zaradi časti hiše ali strahu
pred jeziki še boljša.
Žanjice niso prihajale s svitom kot kosci
- šele potem, ko je bila rosa dol.. .Žanjice so
prihajale na njivo pražnje oblečene, v belih
rokavcih, klotastih ah drukastih predpasni-
kih, v živopisanih rutah in navadno obute. Že
zaradi srpov in bodečega strnišča, a tudi bolj
»nobl« je bilo tako.
Potem, ko so pripravili kozolec in vozove za
spravilo, so na njivo prišli tudi vezači, na tri do
štiri žanjice po eden. Če je bilo veliko žanjic,
žito poleženo in več kamenja na njivi, je moral
kateri še klepati otopele srpe. Med žanjicami
in vezači je bila vedno nekakšna tekmovalna
napetost. Sramoto za vezača je pomenilo, če so
se vlekle rajde nepovezanih snopov za žanjica-
mi, za žanjice pa, če jim je vezač venomer stal
za ritjo.
Vse to spodbujanje je imelo
koristen izid, delo je le bilo
spešnejše. Žajnci so znali, kot
kosci in grabljice, poskrbeti za
zabavne premore. Nagajive
žanjice so vezaču pripravile
pasti — živ poreselj. Namesto da
bi šop žitnih stebel razpolovila
in pri klasju povila v poreselj
za prevez snopa, je skrivaj po-
žela šopu še stoječe pšenice
klasje, ga pripognila k tlom in
čezenj položila nažet otep žita.
Na zunaj ni bilo nobene razli-
ke med pravim poresljem in
takšnim snopom. Vezač, ki je
vselej dvigal snop na koleno,
da bi ga povezal, je to storil
z določenim vzgonom, pa ga je
v zemljo prirasel poresel po-
tegnil na nos ali pa ga je, če se
mu je spulil s koreninami vred,
zabrisalo na zadnjico. Seveda
so imeli vsi en velik špas, sme-
ha in zbadanja je bilo na
pretek.
Če pa je vezač nakano pra-
vočasno opazil, se je delal, da
ni nič videl, mirno je vezal do
snopa z »živim poresljem«.
Naenkrat se je globoko sklo-
njena osumljenka znašla z vse-
mi štirimi v zraku. Vezač jo je
zgrabil kot klešče čez pas, od-
nesel na živ poreselj in jo pri-,
vezal k tlom. Žanjica, ki ni
imela dovolj prostora, da bi se
oprla ob tla, se je kar dolgo
izmotavala iz priveza. Tega
dandanes zaradi kratke slame
sodobne »italijanke« ni moč
narediti. Sicer so pa žanjice,
vezače in mlatiče tako in tako
zamenjali žetveni stroji.
Žanjicam so prišle prav tudi
druge »motnje«, da so si malo
odpočile. Vsak mimoidoči jih
je navadno pozdravil z »dobro
srečo«, odvrnile so z »bog-
daj«, potem pa se je spodobilo
reči kakšno besedo, da so se
ženske vzravnale, pogledale
naokoli, zvedele kakšno novi-
co... Če pa do tega le ni prišlo,
so se šle »potico lamat«: tako,
da sta po dve s hrbti stopile
druga k drugi, se pod komolci
vklenili in se izmenoma dvigo-
vali kar se da visoko kot na
»štupa-ramo«.
Če je kazalo, da bo lepo vre-
me vzdržalo, so snopje zlagali
v kopice, z ritovjem navzdol,
kakopak! Stava je bila lahko
mala, po štirje - trije spodaj,
eden na vrh, ali pa velika, tudi
po dvajset, in to v tri »štuke«.
Take kopice so vzdržale krat-
ke plohe, vendar jih je bilo tre-
ba čim prej spraviti v late, ker
bi se v kupu klasje segrelo in
potem začelo plesneti. Zato so
po navadi pod večer spravili
snopje domov pod kozolec,
kjer so ga »vdjali v late«. Če se
je začelo pripravljati k dežju,
so spravilo pod streho opravili
čim prej, žanjice so nehale žeti
ter so pomagale pri spravilu.
Kadar je žetev potekala brez
težav, so po sončnem zahodu
začeli nalagati snopje na voz.
To je potekalo podobno kot pri
spravilu sena, le da je nalaga-
lec obračal snopje tako, da je
bilo klasje navznoter, ritovje
pa navzven. Tako se pri prevo-
zu zrnje ni trosilo, marveč je
ostalo na ponjavi, ki so jo po-
ložili med lojtrnice.
Tudi pri tem opravilu je pri-
šlo do smešnih prizorov. Kar
nenadoma sta po dva moška
zgrabila jezikavo spogledljiv-
ko in jo vrgla nalagalcu na
voz, rekoč, da ima žrd tako že
gori, da bo »ta živi sno pri-
tisnil«.
Žetev navadn
čana prvi danJ
konec in so oci
voz, so žanjice
nične slame in ki
prepletle s plavi
in grahorco ter;
spodinji. Ta gajf
la na vrata, kji
zahvalne nedelji
Gospodinja, k
ljati za »vtragl
vsak dan žet, vf
poldnevom in т
domov pripravi1
večerjo. Včasih1
preveč vešča ku1
harico, kot ob
opravilih. Sevec
no, da jo ima za1
kar naravnost pj
hi ni najbolj ko:
redka gospodinj
Ostri srpi, m
in žanjica se f
Verjeli so, da jf
pripravil lekarn
Z osatovim ali f
kom so si pokrt
Št. 29 - 21. julij 1994
16,17
težave, s katerimi se srečuješ.
; te težave, od kod prihajajo?
Im si ga izbral, prinaša veliko
anskih vplivov, ki jih kot člo-
10 občutim. Že velikokrat sem
i sicer skušajo škodovati tako
>ndar nikoli ne uspejo. Moč, ki
dala narava, ljudje pa so me
¡noč razvijam in dajem naprej
ove. Zato se nasprotovanj ne
volja množice pomeni veliko
10 nekaj zavistnih glav skupaj,
»m tvoje nasvete ali odgovore,
li, da si >dober< do ljudi. Se
d neprijetno zamolčiš?
samo po sebi precej zakompli-
I pa je, da verjameš v svoj začr-
zgodi, da se silnice omajajo in
¡ebna izkaznica:
a: 4. 12. 1968 v Kranju
cm
iva
ivo-siva
relee, v podznaku rak
ïdstotno prepričan, ali bi šel
daljeval pot ali pa bi se uma-
slaba tolažba ne zaleže dosti,
a je v samozavesti in v volji, ki
ebno včasih ljudem dati, ne pa
ijbrž v večjem številu obračajo
ni ne znajo naprej?
reč tistih, ki se znajdejo v teža-
i nerešljivimi težavami. Spet
lima le to, kako se jim bo raz-
iljnja življenjska pot.
oval tudi sam sebi, kam bo
roje življenje?
seveda poznam in trdno sem
i bom šel po njej. Vem, da to ne
ia moj lastni občutek mi pravi,
prava pot. To velja tako za
jt tudi za prihodnost.
URŠKA SELIŠNIK
ia njiva
njo so položile tropotčev Ust in
[ vse skupaj povile z žitno travo,
i Daleč nazaj so verjele, da po-
• maga, če rano sperejo v lastni
1 vodi. Skrbna gospodinja je
' imela kje v jerbasu za malico
tudi steklenico v žganje namo-
■ čene arnike in kak platnen
1 povoj.
Pri žetvi so bili zaposleni tu-
di otroci. V sončni pripeki so
! n°sili hladno studenčnico, ki
so jo žanjice mešale z jabolčni-
kom ali hrušovcem. Pijačo so
hranile v lončeni posodi, zaviti
' v mokre prte, navadno še v šo-
torčkih iz zelenega leskovega
ali jelševega vejevja. Zaradi
. pripognjene drže in vročine je
marsikatero začela peči zgaga,
à Pomagale so si tako, da so
v pijačo zamešale zmečkane
pelinove liste.
In če so žanjice in žanjci za-
, peli, so radi kakšno o prepeli-
ci, ki se oglaša s »pet pedi«, ali
; škrjančku - pevcu žitnih polj.
Foto: EDI MASNEČ
Utrip gnrnjegrajskega življenja
V Gornjem gradu so zaključili
svoj krajevni, nekdaj Čebelarski
praznik. Pisan šop prireditev,
od športnih, kulturnih do etno-
grafskih, v dolini ob Dreti že
nekaj let združujejo v Gornje-
grajski praznik.
Za letošnjo prireditev pravijo,
da je zasnovana na lanskih te-
meljih. Vendar pa smo skoraj
prepričani, da na nobeni drugi
tradicionalni turistični priredi-
tvi v Zgornji Savinji dolini ne
bodo uspeli pripraviti tako ob-
širnega in raznolikega progra-
ma, ki bi vključil večino društev
in tako veliko število sodelujo-
čih. In če prištejemo, da je tudi
nedeljsko popoldne minilo tako,
kot so napovedovali, potem lah-
ko rečemo, da so se Gornjegrajci
letos sijajno odrezali. Na ne-
deljski popoldanski prireditvi,
ki jo imenujejo V petek in sve-
tek v Gornji grad, so rokodelci
in kmetje prikazali veliko de-
javnosti iz preteklosti, ki je da-
nes skoraj že povsem pozab-
ljena.
Skoraj nemogoče je omeniti
vse sodelujoče pri letošnjem
Gornjegrajskem prazniku, ven-
dar brez pohodnikov, lokostrel-
cev, gorskih kolesarjev, likov-
nih umetnikov, zbiralca starih
predmetov Janeza Mavrica,
okrogle mize o kraju, jadralnih
padalcev... praznik ne bi bil ta-
ko uspešen. Isto velja za vse, ki
so sodelovali na nedeljski pred-
stavitvi starih običajev. Če bi
organizatorjem uspelo na ogled
njihovega praznika privabiti
več ljudi, bi lahko še bolj s po-
nosom ocenili svoj letošnji praz-
nik. In seveda obratno - marsi-
komu je lahko žal, da v prete-
klem tednu ni pokukal v živa-
hen utrip življenja v Gornjem
gradu.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Striženje ovac je bilo za večino otroških oči povsem nekaj novega. Ena ostrižena ovca je
pomenila en nov jopič, seveda pa je bilo potrebno prej opraviti še veliko dela.
»Na >krancliji< so se zbrali mladi z enega vrha. Najprej smo iz zimzelena ali bršljana izdelali
okraske, nato pa je sledila >gauda< pozno v noč. Malo smo plesali, spili nekaj >tovkca< in čaja...«
so pripovedovali gornjegrajski kranclisti.
Brez domačih dobrot tudi v Gornjem Gradu ni šlo, njihova posebnost pa je nasitna kmečka jed
»ubrneniknarejen iz ajdove moke.
Obdelava lanu je bilo nekdaj povsem žensko delo. Tudi ta običaj je danes v Zgornji Savinjski
dolini že skoraj pozabljen.
Obiskovalci so lahko na nedeljski predstavitvi poklepetali
z vsemi, ki so prikazovali stare običaje. »Šošter« je čevelj
dokončal kar na prireditvi.
»Zotler« oziroma tapetnik je za marsikoga pomenil novost na
tovrstnih prireditvah. V Zgornji Savinjski dolini so obrtniki
nekdaj hodili po domovih. Na domačiji so bili tako dolgo, dokler
niso opravili vsega dela.
Št. 29 - 21. julij 1994
18
Uspela parada
glasbe v Vojniku
Franciju Zemetu, ljudskemu glasbeni-
ku iz Tomaža pri Vojniku, je uspela še
ena ideja. S pomočjo Dušana Gorkiča ter
drugih posameznikov (Zorko, Pavšer,
Korošec, Adamič, Slatinek, Močenik,
Koštomaj in Založnik) ter mnogih spon-
zorjev mu je uspelo pripraviti zanimivo
1. parado domače glasbe.
Kljub poletnemu času, ko imajo an-
sambli dovolj nastopov, so se mnogi odz-
vali vabilu, prišli v Vojnik in zaigrali za
mnoge obiskovalce. Po prihodu parade
po vojniških ulicah do prireditvenega
prostora je bil še revialni del, ki pa je bil
manj uspešen. Nastopilo je namreč več
manj ali celo neizkušenih skupin, ki bo-
do morale še veliko vaditi, da se bodo
dostojno predstavile pred množico ljudi.
Vsak uvod je težek, vendar začeti je treba
in vztrajati.
Na 1. paradi domače glasbe so izstopa-
li ansambel Simona Legnarja (odlična
nova skladba Špela z Vurberškega festi-
vala), Podkrajski fantje (po dveh brona-
stih in zlatih Orfejih želijo letos na Ptuj-
skem festivalu osvojiti še tretjega Zlate-
ga Orfeja), Šaleški fantje (prihodnje leto
bodo slavili 25 let z izdajo nove kasete in
prvega CD z uspešnicami), Franci Zeme
(bil je vsestranski, saj se je predstavil
tudi s harmonikarji, ki jih uči) ter Tanja
Čretnik in Loti Zlaus.
Nekaj ansamblov si je pomagalo kar
z glasbeniki iz drugih skupin, žal pa je
nekaj skupin že prijavljen nastop odpo-
vedalo (Nagelj in Štirje kovači že prej,
Vinko Cverle in Vingred pa takorekoč
pred prireditvijo) in tako zmanjšalo kva-
litetno vrednost revialnega dela.
Organizator se je potrudil in poskrbel
tudi za prijetne »malenkosti«: od kap in
značk do peciva, ki so ga napekle doma-
činke, pa izredno lepe scene, ki jo je
narisal Franc Lukač. 1. parada domače
glasbe v Vojniku je bila pripravljena
z »dušo« in tako naj ostane tudi v bodoče.
Vsi trije organizatorji: KUD F. Prešeren,
ansambel F. Zeme in dramska sekcija
Mali oder smeha so uspešno opravili svo-
je pionirsko delo in s prireditvijo lepo
poživili poletni čas.
T.VRABL
Šestdeset
harmonikarjevv
Ratežu
Na osmem izbirnem tek-
movanju za nastop na Zlati
harmoniki Ljubečna 94
v Ratežu pri Novem mestu
je nastopilo rekordno šte-
vilo harmonikarjev — 60.
Strokovna žirija jih je iz-
brala 15, ki bodo nastopili
v polfinalu. Sploh je bila
prireditev v Ratežu izredno
uspešna, saj si jo je ogleda-
lo preko 1500 gledalcev, ki
so vztrajali pri poslušanju
harmonikarjev kar štiri
ure. Zadnji dve predtek-
movanji bosta v nedeljo,
24. julija v Cezanjevcih pri
Murski Soboti in 31. julija
v Dolenji Trebuši pri Idriji.
TV
Minuta s Tanjo Čretnik
Tanja Čretnik je enajstletna
deklica s Frankolovega, odlič-
na učenka in še boljša harmo-
nikarka. Posebej je nase opo-
zorila lani na Zlati harmoniki
na Ljubečni, kjer je osvojila
nagrado občinstva in NT-BC.
To ji je odprlo vrata na mnoge
nastope, ki se vrstijo kar po
tekočem traku.
Najbolj pa je bila vesela va-
bila folklorne skupine Tine
Rožanc iz Ljubljane, ki jo je
povabila na svoj jubilejni na-,
stop, ki ga je imela v Gallusovi
dvorani Cankarjevega doma.
Kakšne stike ima Tanja
Čretnik po tem nastopu s fol-
klorno skupino?
Odlične! Povabila me je na
veliko turnejo po Švici in
Franciji, ki bo od 27. julija do
16. avgusta. Nastopili bomo na
številnih mednarodnih festi-
valih. Največ zaslug za to, da
potujem s foklorno skupino
Tine Rožanc, pa ima profesor
Bruno Ravnikar, ki me je videl
lani na Ljubečni.
Sodelovala si tudi na 1.
mednarodnem glasbenem sej-
mu v Celju, kjer si med drugim
igrala tudi za Slavka Avse-
nika.
Takrat je bila zraven tudi
njegova žena Brigita. Ko sem
čez nekaj tednov obiskala Be-
gunje in njihovo galerijo, me je
izredno prisrčno sprejela, vse
razkazala in mi dala tudi ne-
kaj daril iz njihove lepe
zbirke.
Kaseta?
Rada bi jo imela čimprej.
Kako bo letos z Zlato har-
moniko?
Neposredno se v finale uvr-
stita samo lanski absolutni
zmagovalec in dobitnik plake-
te Avgusta Stanka, medtem ko
moram sama kot najboljša po
izboru občinstva v kvalifikaci-
je. Te bom poskušala čimbolj
uspešno opraviti, se uvrstiti
v polfinale in seveda tudi v fi-
nale.
Prijavila si se tudi za 1. dr-
žavno prvenstvo harmonikar-
jev, ki pa je menda padla
v vodo.
Ja, vse je tiho. Morda pa je
bila previsoka prijavnina?
T.VRABL
Po štirih letih skupnega dela
sta se razšla Dean Garcia in
Toni Halliday, ki sta pod ime-
nom CURVE do sedaj objavila
dva albuma. Z odličnim pr-
vim, imenovanim »Doppel-
gänger«, sta se uvrstila prav
pod vrh angleških lestvic in se
v začetku devetdesetih prebila
med najobetavnejše zasedbe
zmeraj živahne in tudi finanč-
no precej uspešne britanske
alter scene. Njun drugi podvig,
lani izdan LP »Cuckoo«, je do-
živel pravi polom, kar je tudi
vzrok, da Dean in Toni, kljub
tesnim prijateljskim vezem, ne
bosta več sodelovala.
PUBLIC ENEMY (na sliki je
Chuck D) sicer niso več tisto,
kar so bili v drugi polovici
osemdesetih, ko so z lahkoto
prodajali svoje plošče v večmi-
lijonskih nakladah. Še vedno
pa ostajajo ena izmed gonilnih
sil ostrega in angažiranega ra-
pa, kar so dokazali tudi
s pravkar izdanim albumom
»Muse Sick N Hour Mess
Age«. Album je zaradi neure-
jene distribucije založbe Def
Jam zaenkrat izšel le v Ameri-
ki, v začetku avgusta pa ga
lahko pričakujemo tudi na
starem kontinentu.
Št. 29 - 21. julij 1994
Ben Brown, lastnik majhne
založniške hiše Steeltown Re-
cords, je v svoji kuhinjski
shrambi našel prvi posnetek
skupine JACKONS 5. Skladba
»Big Boys« se je izgubila pred
26 leti, v njej pa je prvič zapel
tudi takrat devetletni Michael
Jackson. Single s to sklabo je
že izšel, gospodu Brownu in
njegovi založbi, ki je vse od
konca šestdesetih, ko mu je
Jacksone prevzela založba
Motown, na robu preživetja,
pa se končno le obeta lep za-
služek.
Pop zvezdnik GEORGE
MICHAEL je izgubil skoraj
dve leti trajajočo pravno bitko
z založbo Sony Records. Od-
vetniki in sodni stroški so nje-
gov bančni račun olajšali kar
za tri milijone angleških fun-
tov. Kljub izgubljeni bitki pa
31-letni George Michael ne
namerava snemati za Sony,
zato je ta založba že navezala
stike z založbama Warner
Brothers in Virgin, ki sta zanj
edini pripravljeni odšteti okoli
50 mio dolarjev.
Kanadčani CRASH TEST
DUMMIES so s svojega zad-
njega albuma »God Shuffled
His Feet« izdali drugi single
s skladbo »Afternoons And
Coffespoons«. Z novim sin-
glom se lahko pohvali tudi
nemški tehno duo JAM
& SPOONS, ki se po velikem
uspehu s pesmijo »Right In
The Night« pripravlja za na-
skok na lestvice s skladbo
»Find Me«. Tja se je vrnil tudi
skoraj že odpisani rapper
HAMMER s komadom
»Pumps And The Bump«.
V juliju je le izšlo tudi cel
kup kompilacij tipa »The Best
Of...«. Poleg britanske popev-
karice Dusty Springfield, hard
rockerjev Whitesnake, soul
pevke Diane Ross, simfo roc-
kerjev Electric Light Orche-
stra (na sliki) in še nekaterih,
se z največjim uspehom proda- -
jajo zbrana dela Boba Geldofa
in njegovih BOOMTOWN
RATS. Skladba »I Don't Like
Mondays«, No.l večine evrop-
skih lestvic leta 1979, se je po-
novno izdana že vrnila v sam
vrh britanske lestvice malih
plošč.
Konec avgusta bo hrastni-
ška skupina VETER prazno-
vala 20-letnico dela, takrat pa
bo izšla tudi kompaktna ploš-
ča »Hrastniška deklica«. Iste-
ga dne se obeta tudi velik kon-
cert, na katerem bodo poleg
Vetra nastopili še Avtomobili,
Šank Rock, Don Mentony
Band, Magnet, Orlek, Oto
Pestner, Pop Design in drugi.
Znani slovenski režiser
športnih prenosov Vanja Valič
je na tiho zbral vse člane »slo-
venskih beatlov«, skupine KA-
MELEONI. Po skoraj četrt
stoletja bodo spet zaigrali sku-
paj 19. avgusta v Portorožu, ob
tej priliki pa bo izšel tudi CD
z njihovimi originalnimi pos-
netki iz šestdesetih let.
Portoroški TOP Avditorij
namerava potem, ko je pred
leti izgubil organizacijo festi-
vala MMS, oživiti prireditev,
podobno svoj čas zelo odmev-
nemu festivalu Zlata roža Por-
toroža. 14. avgusta bodo tako
ob spremljavi Light Summer
Orchestra nekaj svetovno zna-
nih uspešnic zapeli Oto Pest-
ner, Darja Švajger, Tereza Ke-
sovija, Boby Solo in Shirley
Arlene.
V nedeljo, 24. julija, se bo
v poznih dopoldanskih urah
v Mostecu pri Ljubljani začel
2. slovenski festival country in
folk glasbe. Poleg slovenskega
kavboja Pidžija bodo nastopi-
le še skupine Pohorje Express,
Country Joy, Bluegrass Hop-
pers, Županova torta, Lectar,
Paty Band, John & Wayne,
Lucky Star, Plava trava zabo-
rava, Old America in The Sha-
dows. Zvezda večera pa bo, ta-
ko kot lani, spet Američan
JOE SUN.
Velenjsko-laški alter kvar-
tet IT'S NOT 4 SALE je svoje
vrste obogatil s trobentačem,
po besedah kitarista Siniše
Hranjeca (na sliki) pravim ču-
dežnim dečkom, ki ga prijate-
lji kličejo Maska. It's Not For
Sale se po petih letih trdega
dela še' vedno niso uspeli pre-
biti do vinilnega prvenca, če-
prav so njihovi komadi zasto-
pani na precej domačih in tu-
jih kompilacij ah.
STANE ŠPEGEL
19
Ozvočenja so kriva vsega
Na različnih prireditvah
poslušalci marsikdaj pravi-
jo, da se je slabo slišalo ali da
je bilo tako glasno, da eo jih
bolela ušesa, pogosto pa me-
nijo, da je igral dober an-
sambel, ker so razumeli celo
besedila.
Le redki poslušalci pa ve-
do, da za takšen ali drugačen
zvok ni kriv izvajalec, tem-
več ozvočenje in ozvočevalci.
V 60-ih letih, ko sem pričel
nastopati, smo imeli v an-
samblu en ojačevalec in dva
večja UKV radijska aparata
z močjo 30 watov, danes pa
nastopamo z »mašinerijo«, ki
zmore tudi 30 tisoč watov.
Koncerti svetovno znanih
skupin te številke še krepko
presegajo, nedvomno pa vodi
skupina Pink Floyd, med
drugim znana tudi po inova-
torjih na področju kakovosti
zvoka. Ko gledamo posnetke
legendarnih Beatlesov, si ni-
ti predstavljati ne moremo,
kako bi več desettisočglava
množica med histerijo in
vreščanjem sploh kaj slišala,
če bi glasba prihajala iz ne-
kaj 100-watnih zvočnikov.
Cudežniki smo imeli v za-
četku osemdesetih let verjet-
no najboljše lastno ozvoče-
nje, vendar smo ga po kraj-
šem razmisleku prodali, saj
so se pojavili posamezniki,
ki so se ukvarjali izključno
z ozvočevanjem bendov. Ra-
čunica je pokazala, da je po
odbitku stroškov prevoza,
nosačev in tonskega mojstra
potrebno dodati le nekaj ma-
lega, na koncert pa se lahko
odpelješ miren, brez strahu,
da bi kaj »crknilo«. Odpadla
sta tudi skrb in strošek zara-
di dopolnjevanja in moder-
niziranja ozvočenja, poleg
tega pa smo lahko povečali
število koncertov. Po teh sto-
pinjah so kmalu šli Agropop,
Big Ben in Don Juan, doga-
jalo pa se je tudi, da so ozvo-
čenje najeli kar organiza-
torji.
Danes je to stalna praksa
vodilnih slovenskih skupin.
Ekip za ozvočevanje je do-
volj, več težav je s tonskimi
mojstri, ki delajo z mikserji.
Od tega je namreč v celoti
odvisna slišnost skupine.
Lahko je še tako dobra, ven-
dar brez dobrega tonskega
tehnika občinstvo tega ne bo
slišalo. Vsak ton z odra pride
v mikser, od tam v tako ime-
novane centralne zvočnike,
mix-man, kakor jim pravi-
mo, pa mora znati v vsakem
trenutku uskladiti razmerja
med toni in močjo. V tujini
so mix-mani neredko celo
člani skupin, pa tudi pri nas
mora biti praviloma bivši
aktivni glasbenik. Mislim,
da imamo Čudežniki z mix-
mani kar precejšnjo srečo,
saj se je naš tonski mojster
Dani Bauman pričel ukvar-
jati s tem poslom ravno v ča-
su, ko smo prodali svoje oz-
vočenje. Do takrat je bil pro-
fesionalni glasbenik doma in
po svetu, kjer si je nabral
dovolj izkušenj za delo, ki ga
opravlja. Dani danes skrbi
za ozvočevanje skoraj vseh
slovenskih vodilnih skupin,
festivalov, radijskih priredi-
tev in prireditev zunaj naših
meja. Njegovo 20- kilowatno
ozvočenje je vredno približ-
no 200 tisoč mark.
Tako, upam, da bodo od-
slej gostje na raznih priredi-
tvah vedeli, na koga se mo-
rajo obrniti, če jih bodo bo-
lela ušesa ali če ne bodo ni-
česar slišali.
SLA VC L. KOVAČIČ Dani
Bauman pred svojim »instrumentom«.
Dopust, popust in grenki šmrklji
In poglejte, nismo še uspeli pozabiti,
kako nas je dušilo pozimi, pa smo že
sredi naj debelejšega poletja. Sonce
pasjih dni je razgrelo betonsko mesto,
ki potem, poleg tega, da leži v kotlini,
še samo seva daleč v večer. Najtežje je
prejšnji teden bilo prav Buči in njenim
kosmatim sotrpinom, a je vse skupaj,
s pasjim motelom vred, zelo potrpež-
ljivo prenesla. Pridna!
Nekaj bi vam vendarle
moral priznati, a se bom pač
v zadnjem trenutku premi-
slil, ker že tako prevečkrat
nastavljam jajca na tnalo,
nakar se vsi po vrsti le še iz
gole parasimpatične vljud-
nosti ne pustite več vznemir-
jati tiskani besedi, še pose-
bej, če je Doz posredi. Zato
se tokrat niti približno ne
mislim spuščati na nivo kra-
jevnih turističnih klobasi-
jad, čeprav me drži, da bi
zopet spohal kakšno mračno
in zračno. Prav tako se bom
pretvarjal, kako vseeno mi je
kaj počnejo, oziroma ne poč-
nejo, kukavice v mladinskih
zabaviščnih gnezdih, ker je
pač čas počitnic in bi jih bilo
potrebno pošteno postaviti
pred rentgenski zaslon, za
kar, po pravici povedano, ni-
mam taprave volje. Never-
jetno pa je pri vsem tem, da
so čakali prav trenutek, ko
se bom naveličal mešati po
družbenih in nikakor ne za-
sebnih greznicah, kot bi ne-
mara nekateri do hudobnosti
užaljeni moderatorji javnih
prireditev radi svetu doka-
zali. Pravzaprav ne bi smeli
nikoli pozabiti, da je vse kar
so napravili to, da so nasta-
vili svoje komolce prav na
široko okoli družbenega lon-
ca in pri tem so še kako prav
prišla vsa tisa politična poz-
nanstva zaradi katerih je tu-
di in predvsem trpela mla-
dinska kulturna dejavnost že
v časih nikoli zrelega soci-
alizma, saj se ga še spomni-
te! Kako da ne, saj je špeku-
lanstvo takrat bilo doma tu-
di v vsaki še tako shirani de-
lavski familiji, ko si lahko
lastnega brata prodal za ger-
mansko valuto kar v fabriki,
kjer so bili sicer devizni te-
čaji nekoliko manj ugodni od
pisarniških. No ja, danes so
preživeli tisti najbolj podli,
ki si pravijo sedaj gospodi,
pa naj to zveni še tako sra-
motno, še rajši imajo. Njiho-
va parola: Kolikor imaš toli-
ko veljaš, pa je celo njim ta-
ko dolgočasna, da vsi po vr-
sti zatrjujejo, da jim ni do
dobička in potem je tako jas-
no s kakšnimi cepci imamo
opravka.
Ah, toliko lepega sem vam
pripravil za danes, a mi ne-
kaj pravi naj molčim, zato
tudi o koncertu dinozavrov
v Kopru tako ali tako nič ne
vëm. Vem pa recimo, da je
Zveza plemenskih skupnosti
in vračev s sedežem v isto-
imenski luki, tik pred urad-
no registracijo, kar je vseka-
kor velik in močan udarec
centralističnim tendencam
v Ljubljani. Šele, ko dobim
v roke statut, vam bom lahko
konkretneje poročal o širšem
pogledu na prihodnost, do
takrat pa drage žabe in zga-
ge, lep pozdrav vsled pozabe.
Cvak!
Pop loto
Izmed treh pravilnih na-
povedi smo izžrebali Kla-
udijo Koprive, Planina 92,
Planina pri Sevnici, ki si je
s tem prislužila nagrado,
vredno 15 tisoč SIT. Za
skladbe, ki jih je izbrala
naša nagrajenka, lahko
glasujete v sredo, 27. julija
1994. Kupone pošljite na
dopisnicah na naslov: Ra-
dio Celje, Prešernova 19,
Celje.
Št. 29 - 21. julij 1994
Povsem nov in najmanjši -
Hyundai accent
Južnokorejski Hyundai se
v letošnje avtomobilsko polet-
je oziroma jesen odpravlja
s povsem novim avtomobilom,
ki bo nadomestil tudi pri nas
zelo znanega ponyja.
Accent je avtomobil, ki bo
na voljo v treh karoserijskih
izvedbah: kot limuzina s štiri-
mi vrati, kot petvratni hatch-
back ali kombi limuzina in kot
trivratna izvedenka. Navzven
je accent avto sodobnih časov:
obel, pa z dokaj pokončnim
zadnjim in ne preveč položnim
prednjim steklom, odbijači, ki
niso povsem potisnjeni v karo-
serijo, dokaj stisnjenimi pred-
njimi lučmi, zadkom, ki uteg-
ne spominjati tudi na druge
avtomobile. Vse tri izvedenke
se med seboj razlikujejo v bolj
ali manj nepomembnih po-
drobnostih, pri čemer drži, da
je accent v vseh treh različicah
za najmanj 164 milimetrov
krajši od ponyja, z medosno
razdaljo 2400 milimetrov pa je
za dobrih 17 milimetrov daljši
ter razsežnejši od njega. Hkra-
ti je accent tudi višji in širši,
sicer pa povsem samostojna
avtomobilska kreacija, kar se
zdi Hyundaiju, nekdaj tesno
povezanemu z japonskim Mit-
subishi em, še toliko bolj po-
membno. Accent je na voljo
s štirimi različnimi opremami
(L, LS, GS in GLS), pa z dve-
ma motorjema alfa. Nekaterim
trgom bodo namenih tudi iz-
vedenko 1,3-litrskega motor-
nega agregata, ki ga niso opre-
mili z večtočkovnim sistemom
za vbrizgavanje goriva, tem-
več z vplinjačem. Sicer pa 1,3-
litrski štirivaljnik ponuja naj-
več 82 KM pri 5.500 vrtljajih,
1,5-litrski motor pa 91 KM pri
prav tako 5.500 vrtljajih v mi-
nuti. Motorju oziroma valjem
strežejo po trije ventili na valj,
menijo namreč, da ni razloga
za štiriventilsko tehnologijo
- ker bi bil zaradi tega motor
težji, poraba goriva pa večja.
Za južnokorejsko avtomobil-
sko tovarno je accent izjemne-
ga pomena, saj naj bi se pony
kmalu odpeljal v pokoj, novi
avtomobil pa naj bi predstav-
ljal vsaj 50 odstotkov vse pro-
izvodnje. Ljubljanski Hyundai
Avto Trade, uradni zastopnik
južnokorejske tovarne, napo-
veduje začetek prodaje accen-
ta za september (najprej štiri-
vratna izvedenka), kasneje,
oktobra in novembra, pa naj bi
začeli ponujati še trivratno in
petvratno različico. Na sliki:
hyundai accent.
Lancia Z povečuje gnečo med
enoprostorskimi avtomobili
Ni sicer jasno, kako so to-
varne prišle do številk, vendar
je znano, da leta 1996 načrtu-
jejo prodajo skoraj 400 tisoč
tako imenovanih večnamen-
skih avtomobilov (ali veliko-
oziroma enoprostorskih li-
muzin).
V Evropi skoraj ni tovarne,
ki v programu ne bi imela
takšnega vozila. Tista, ki ga še
nima, se bo z njim pojavila
v najkrajšem času. Pred ne-
davnim so tri evropske tovar-
ne predstavile tovrstno vozilo,
ki bo v vsakem primeru nasta-
jalo v francoski tovarni Sevel-
nord, naprodaj bo s tremi ra-
zličnimi imeni, pa skoraj ved-
no z enakim podvozjem, no-
tranjostjo, voznimi lastnostmi.
Tisto, kar je pri Citroënu eva-
sion, pri Peugeotu 806 in pri
Fiatu ulysse (morda ulisse), je
pri Lancii pač Z (na sliki).
To je sodobna enoprostor-
ska limuzina, ki bo zmogla po-
nuditi prostor največ sedmim
ljudem, hkrati pa bo v četveri-
ci avtomobilov, ki nastajajo
v Sevelnordu, edina opremlje-
na z nekaj bolj zmogljivim
(vsaj za sedaj) bencinskim mo-
tornim agregatom z močjo 108
kW/147 KM pri gibni prostor-
nini 2,0-litra. S tem motorjem
bo avtomobil zmogel največ
195 km/h, do 100 km/h pospe-
šil v 10,1 sekunde, poraba pa
naj ne bi — tako pač tovarna
— presegla 12,8 litra. Medtem
ko je prodaja citroëna evasion,
peugeota 806 in fiata ulysse
vsaj ponekod že stekla, lancia
Z še čaka na svoj tržni start.
Seveda je vprašanje, ali bo
evropski avtomobilski trg čez
dobro leto in pol res zmogel
pokupiti vseh 400 tisoč eno-
ali velikoprostorskih avtomo-
bilov.
Dobra prodaja v prvih šestih mesecih
V šestih mesecih je bilo na
Slovenskem prvič registrira-
nih 28.560 osebnih avtomobi-
lov. Najuspešnejši mesec do-
slej je bil junij, saj so prodali
oziroma registrirali kar 7434
osebnih avtomobilov, kar je za
skoraj 65 odstotkov več kot
v maju.
To je po svoje razumljivo in
tudi pričakovano, kajti prvega
julija so začele veljati nove
davčne stopnje. Prav gotovo je
bil to najpomembnejši razlog
za večje povpraševanje in tudi *
prodajo avtomobilov.
Med tovarnami je bil letos
najuspešnejši Renault, ki je
v tem času prodal skupaj 7829
avtomobilov. Sledi Skoda
(3678 avtomobilov), nato pa
Fiat, ki je letos prodal 2670
vozil, ter Ford, ki se mu je za
svoje avtomobile posrečilo
najti 1935 kupcev. Najbolje
prodajani avtomobil je po pri-
čakovanju še vedno škoda fa-
vorit/forman (3678 kupcev),
na drugem mestu je renault
5 (2765), na tretjem pa renault
elio (2686). V srednjem avto-
mobilskem razredu je naju-
spešnejši ford mondeo (483),
kar je nedvomno posledica do-
bre politike cen (veliko avto-
mobila za relativno malo de-
narja), nato renault laguna
(3960) in Citroën xantia (215).
V nekaj višjem delu srednjega
razreda kraljuje BMW serije
3 (254 avtomobilov), tesno za
petami mu je mercedes
C (244), na tretjem mestu pa je
audi 100 (147). Med tako ime-
novanimi velikoprostorskimi
avtomobili je v ospredju Chry-
sler voyager (71 vozil), precej
daleč za njim sta pontiac tran-
sport in renault espace. Pri te-
renskih vozilih pripada lovori-
ka lach nivi, medtem ko sta
suzuki vitara in opel frontera
že precej v ozadju. Za državo
in njeno gospodarstvo je do-
volj pomembno tudi tisto, kar
se dogaja v razredu lahkih go-
spodarskih vozil. Do konca ju-
nija so prvič registrirali 1657
lahkih gospodarskih vozil;
prav tako kot pri osebnih av-
tomobilih je bila tudi tukaj
najuspešnejša prodaja v juni-
ju, saj je dosegla številko 319
avtomobilov. Ce bi torej pre-
prosto seštevali mesece, potem
se utegne zgoditi, da letošnja
prodaja kljub vsemu ne bo bi-
stveno zaostala za lansko, ki je
bila rekordna, saj je bilo pro-
danih več kot 60 tisoč avtomo-
bilov.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
.....цц
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju j
v poletni vročini uspel zbrati preko 700 vozil in blizu 2500 obiskovj
cev. Končno je bilo prodanih 27 vozil in tako kot teden poprej so &
tudi tokrat najbolje prodajala vozila Crvene Zastave in Lade.
Št. 29 - 21. julij 1994
21
Nekako v mesecu aprilu je prišel na šolo
svetovalec. Povabil me je v ravnateljevo
pisarno.
»Ustanavljamo občinske aktive učite-
ljev,« je začel. »Bi prevzeli aktiv tretjih
razredov?« Ne da bi odgovorila, je dejal:
»Saj ni tako težko. Trije do štirje sestanki
na leto. Malo boste pripravili skupno po-
drobni učni načrt, pa kakšen nastop. To pa
vi tako znate.«
»Tako sem zaposlena s taborniki in sama
sem s sinovoma. Res ne bi mogla!« sem se
branila na vse kriplje.
Ravnatelj in svetovalec pa nista nehala
s prepričevanjem.
»Jeseni tako pride mož domov. Samo en
sestanek do konca šolskega leta, to pa ne bo
prehudo
Nekako sta me prepričala. Kaj kmalu
sem morala imeti nastop iz slovenskega je-
zika - obravnava berila. Spet skrb in noči
brez spanja.
»Bi poskusila uro po moji pripravi, da
vidim, če je primerno obsežna,« prosim ko-
legico.
»Prav rada
Po pouku.
»Kako je šlo?«
. »Imenitno! Ko sem končala po pripravi,
Ie zvonilo
»Krasno! Da vidim, kako bo jutri pri
meni.«
Komaj sem čakala, da se rešim tega na-
stopa in si obljubila, da me ne prepričajo
Vec No, pa kaj? Zarečenega kruha se mno-
go poje!
Nastop je minil. Učenci so bili delovni.
Se je šlo kot po tekočem traku. Vsak se je
hotel pred učitelji še posebej izkazati. Vsi
skupaj smo bili zadovoljni.
»To je pa vse kaj drugega, kot je bilo
včeraj pri moji uri, čeprav sem delala po isti
pripravi,« me pohvali kolegica.
»Seveda je najlažje učiti po svoji pripra-
vi. Človek ima še v glavi kakšne dodatke.«
Ko grem iz šole, mi neka tovarišica tiho
prišepne: »To berilo ste že enkrat obravna-
vali, ko so otroci tako znali, kaj ne?«
»O, to pa ne!« sem bila kar huda.
»Veste, uro je treba pripraviti tako in
postavljati takšna vprašanja, da lahko
učenci nanje odgovarjajo!«
»Imate prav,« in sva se razšli.
Prav v tem letu so uvedli plačevanje pla-
če za nazaj, tako za en mesec nisem dobila
plače. Dobila sem nekaj poračuna, a to je
bilo premalo za preživetje. Svak je videl,
v kakšni stiski smo, in nam je dal nekaj
denarja, da smo se pretolkli do prvega.
Bolj ko se je bližal konec šolskega leta,
bolj je bilo napeto v šoli in več je bilo dela
s taborniki. Tekmovanja so si sledila kot po
tekočem traku - odredovo, občinsko, okraj-
no in priprave za taborjenje. Ker smo tudi
na okrajnem tekmovanju zmagali, smo šli
v počitnicah še na republiško tekmovanje.
To leto smo šli na taborjenje na otok
Hvar v Stari grad. Prostor je najela okrajna
zveza Celje. Se pred koncem šolskega leta
smo poiskali na otok taborniško opremo in
vso KER hrano (moko, maslo, sir, riž in
olje). Ekipa naših tabornikov je šla naprej,
da so postavili stranišča na spiranje in vo-
dovod do tabornega prostora. Kupili, bolje
rečeno, dali smo delati montažno kuhinjo
in tudi to odpeljali z vlakom.
To leto je bil velik naval za taborjenje.
Prijavilo se je kar 70 tabornikov in tako ni
ostalo niti eno prosto ležišče. Staknili smo
kuharico. Od učiteljev pa ni bil pripravljen
nihče pomagati. Za tajnico sem povabila
starejšo sestro, ki je bila učiteljica v Apa-
čah, da mi je bila za moralno pomoč in dala
kakšen nasvet.
»Če bi vedela, da ti vodiš tabor, pa ne bi
šla s tabo!« je bila nezaupljiva pred od-
hodom.
»Ne boj se, z nami je večina že prekalje-
nih tabornikov in vedo, kako se tej stvari
streže. Za prvo pomoč pa imamo medi-
cinca.«
Nekako se je potolažila in ni več protesti-
rala.
Ker je bilo hkrati na majhnem prostoru
kar 300 tabornikov iz celjskega okraja, je
bilo treba uvesti poseben dnevni red. V na-
šem taboru z disciplinom bilo težav. Ker so
se naši starejši taborniki (študentje) vzorno
obnašali so jih tudi mlajši posnemali. Bile
pa so druge težave. Borut seje spotaknil ob
korenini in si prebil čelo. Oteklina mu je
hitro naraščala in še preden sem ga pripe-
ljala do zdravnika, je zajokal: »Mami, nič
več ne vidim.« Od strahu je začel jokati še
Hotimir. V ambulanti so ga vzeli kar na-
prej. Bila sem vsa preplašena. Zdravnik me
je tolažil, da ne bo nič hudega.
»Dal mu bom antibiotik in vse bo v redu.
Rana ni globoka, ni potrebno šivati.«
Ko pa je zdravnik vzel v roke injekcijo, je
Hotimir zakričal. Borut je potrpežljivo
vprašal, kaj se je zgodilo.
»Nič, nič,« smo ga vsi tolažili. »Zdravilo
boš dobil, da boš spet videl.«
Vso pot do tabora sem ga nesla. Dobil je
čaja in kmalu zaspal. Proti večeru mu je
močno zginila oteklina. Spet je videl.
»Se bom lahko jutri kopal?« je bilo prvo
vprašanje.
»To pa ne! Voda je umazana in bi ti spet
zateklo,« pojasnjuje medicinec. Borut pa
v jok. Nobena tolažba ni nič pomagala.
»Samo en dan ne boš šel v vodo,« ga vsi
tolažijo.
»Takole malo, samo z nogami?« vztraja.
»En dan nič, ker še moraš ležati,« je bil
odločen odgovor medicinca.
Drugi dan sta postala z medicincem veli-
ka prijatelja. Mnogo sta si imela povedati.
Tretji dan pa v vodo, samo do kolen. Čelo je
imel prelepljeno s hanzaplastom, da ne bi
bila ponovna okužba. Čofotal je po vodi,
kljub prepovedi škropil, da je bil ves mo-
ker. .. Zvečer pa zopet oteklina... jemal je
zdravila in sam ugotovil, da jutri spet ne
sme v vodo. Jok... tolažba... spanje...
Dva dni pred odhodom domov je zbolela
kuharica. Zastrupitev na prstu. Kdo bo ku-
hal? Sestra in jaz sva bili najstarejši tabor-
nici. Poleg vsega dela sem morala sprejeti
še kuhanje. Ni bilo težko, ker so dežurni
taborniki vse napravili. Dajati je bilo treba
le navodila.
Podiranje tabora, na ladjo in hajd do-
mov, da se malo odpočijem.
Doma so me čakali treningi za republiško
tekmovanje. Kar prijalo mi je, da sem bila
tako zaposlena, je čas hitreje tekel. »Še
malo, še malo, pa bo očka doma,« govorim
otrokoma, ko se vračamo z zadnjega tek-
movanja. Doma nas je čakal kup pisem.
Razvrščam jih po dnevih in opazim, da
imajo zadnja drugo štampiljko. Kam so ga
premestili? Zakaj? Odprem najprej zadnje
pismo.
»Bolečine so minile, le noga me pod mav-
cem močno srbi...«
Kar mešano po datumih na hitro prebi-
ram pisma. »Spiralni zlom noge. 20 dni
pred odhodom domov. Moral bom ostati
v vojaški bolnici...«
Kar sesedla sem se.
»Kaj piše očka?« sta otroka radovedna.
Kako naj jima povem? Naj se zlažem?
Povem resnico? Enkrat jo bosta tako mora-
la zvedeti. Začudeno me gledata.
»Piše, da si je poškodoval nogo,« odgo-
varjam.
»Kaj to pomeni, da si je poškodoval?«
vpraša Hotimir.
»Zlomil si jo je in ima mavec.«
Oba v jok.
»Kaj lahko hodi?«
»Lahko. Pa saj mu bo kost zarasla in bo
spet tako kot prej,« tolažim vse tri.
»Mami, pokaži s prsti, kdaj pride!«
»Očka nam bo pisal, kdaj pride domov.«
Nista zadovoljna z odgovorom, sprašujeta
pa ne več.
»Zunaj sije sonček. Lahko se še igrata,«
se ju skušam znebiti.
»Kar tu bi se igrala.«
Št. 29 - 21. julij 1994
22
Zdaj!
Čas je za dneve ljubezni,
za katere je še najpametne-
je, da jih izkoristite, kakor
se najbolje da. Življenje
kljub vsemu ni predolgo,
zato ga je dobro izkoristiti
in narediti vse tisto, kar se
ponudi kot nekaj, kar ga
lahko polepša, obarva, po-
pestri ... Sedaj je čas za to.
Zato ljubite, sanjarite, uži-
vajte, žurirajte in pišite še
naprej ! ! ! Nobena minuta
v življenju človeka namreč
ni vredna tako malo, da bi
se jo splačalo vreči v nič...
NINA M.
Sreča v ogledalu
trave
Piše: Mateja Mejavšek
(1. del)
Bil je otrok noči in modrega
oceana, ki se je izhval v njego-
vih jasnih modrozelenih očeh.
Tim! Temni, razkuštrani lasje
so mu padali po čelu in lovili
sence vetra. Le kdo ni poznal
njega, Tima, v katerem sta se
prepletala lepota teme in moč
morja...
S svojim predirnim pogle-
dom in posmehljivim izrazom
na ustnicah je puščal za sabo
sled v marsikaterih žalostnih
očeh in nikoli izbrisan spomin
nanj je ostajal najstnicam, ki
so oboževale in ljubile njegov
nasmeh.
Tim je znal odgrniti zaveso
sladkim besedam o ljubezni.
Da, poznal je skrivnosti in le-
poto deklet. Vedel je, da mu
prijatelji zavidajo njegovo
skrivnostno moč - šarm... Hi-
tro je pozabljal na sladke ob-
ljube, ki jih je izrekal, in nikoli
se ni v en objem vrnil dvakrat.
Deževne dneve je sovražil.
Sam ni vedel, zakaj. Sprehajal
se je po parku, ko je nenadoma
zagledal roke, ki so ga nekoč
božale in ljubkovale. Obrnil se
je in zagledal svetlolasko z ve-
likimi rjavimi očmi. »Tim...,
vrni se, še vedno te pogrešam,«
je plašno rekla. Njegov pogled
je bil posmehljiv, ko je suho
rekel: »Daj, baby, bila je šala,
oba sva se imela lepo. Priznaj.
Zdaj pa je konec, ne slišiš?!«
Molčala je, vendar pa so se
v njenih jasnih očeh zasvetile
solze.
Počutil se je nelagodno, ozrl
se je na dežne kapljice, ki so
močile lase in mu padale na
čelo. Njegova nekdanja »ba-
by« je neslišno stopila k nje-
mu, mu trdno pogledala v oči,
ki jih je imela nekoč tako rada,
in rekla: »Tim, nekoč bo pri-
šla. Drugačna bo od drugih. Ti
boš pozabil na svet, na druga
dekleta, živel boš samo za njen
nasmeh, dotik. Ona pa bo s te-
boj igrala igro; takšno igro,
kot jo ti sedaj igraš z menoj.
Mislil boš, da jo že imaš, a ona
se bo izmikala. Rotil jo boš, ji
obljubljal, zidal gradove
v oblakih, a ona... ona bo od-
šla. V tebi, Tim, pa bo ostala
rana, preklel boš vse ženske
tega sveta, a rane ne bo poz-
dravila ona. Iskati boš moral
balzam in iskal ga boš
dolgo...«
Tim, ki je že zdavnaj pozabil
ime te privlačne in nadležne
neznanke, je ujel le še blesk
njenih oči, ki so se svetile kot
oči preroka. Molčal je, z misli-
mi pa je bil že daleč proč.
Poleti je Tim zablestel v vsej
svoji lepoti in privlačnosti.
Nobene zabave ni zamudil,
nobenega žura. Posmehoval se
je tako kot prej, če ne še bolj,
šalil, kadil in tri srca.
Mnogo pozneje se je spraše-
val, katera zvezda ga je vodila
tiste noči do odmaknjenega
gozda. Verjetno je popil preveč
alkohola. Stopal je po uhojeni
stezi, lomil veje in si prepeval
komad Gun's 'n' Roses. Zasli-
šal je glasove, razbijanje ste-
klenic, prerekanje, smeh. Me-
gleno je videl dekleta in fante,
sedeli so v krogu, si podajali
cigareto in omamljeni padali
po tleh.
Lahko bi se jim pridružil,
a je bil že preveč okajen, zato
je odšel po potki navzdol do
jase. Tam je zagledal zvito po-
stavo, potem pa mu je v nos
prodrl močan dim. Sel je na-
prej in ugotovil, da je »zvita
postava« punca, ki je že preveč
okajena. Usedel se je poleg nje,
misleč, da ga ne bo opazila.
»Ne rabim družbe, veš,« mu je
zabrusila. »Tudi jaz ne!«
Vstala je, kot bi jo kaj pičilo,
in mu hudobno rekla: »Tu je
moj prostor, razumeš!!! Pobe-
ri se, bizgec polizani!« Vpila
je, da je odmevalo po celem
gozdu. »Hej, mačka, pomiri
se,« jo je prepričeval Tim, ki ni
bil vajen grobih izbruhov
s strani nežnejšega spola.
»Kaj si mi rekel; ponovi, če
upaš!« je grozeče obstala.
»Umiri se, vse je O. K.,« jo je
Tim hotel pomiriti. Ona pa se
je počasi zleknila na travo in
začela puhati. »Ogabno smr-
di,« je zaklical Tim. Bila je ti-
ho, pretvarjala se je, da ga ne
sliši. Tim pa jo je spet nagovo-
ril: »Oprosti, rad bi zvedel, ka-
ko ti je ime?« Nič. »Rekel
sem...« »Ime mi je Karmen.
Zakaj sprašuješ?« se je oglasi-
la, zdaj že z normalnim gla-
som. »Ah, nič, samo dobro je
vedeti, kadar kdo kadi to
ogabno reč.«
Bila je tiho, Tim pa se je
želel pogovarjati, zato je rekel:
»Saj jaz tudi kadim travo, veš,
ampak ne tako kot ti...« Ona
pa je še naprej molčala. Tim se
je naveličal in odšel, vendar je
vedel, da se bo naslednji dan
spet vrnil.
Dragi moj Hubi!
S svojim pismom si me po-
novno očaral. Še bolj pa ti je to
uspelo s sliko, ki si mi jo po-
slal. Kje si se fotografiral?
Mi verjameš, da si natanko
tak, kot sem si te predstavlja-
la? Mlad, očarljiv, prijeten bi-
kec, slikan v idiličnem oko-
lju... Ah... In zdaj je ravno
pravi čas...
Veš, rada bi se zaljubila.
A kaj, ko je v mojem hlevu
samo še Liska, ki je tako sitna,
da se o intimnih težavah z njo
nočem niti pogovarjati. Sploh
pa smo zamenjali hlev; gospo-
dar je poleg našega, ki je že
skoraj razpadel, sezidal nove-
ga in sedaj z Lisko po cele dne-
ve stoj iva v snežno belih bok-
sih ... Vendar pa, da se ne boš
preveč bal: dvomim, da bodo
stene okoh naju še dolgo bele.
Se bova že potrudili, da ne bo
več tako...
Sicer pa, a sem ti že poveda-
la, da so nam zadnjič ukradli
volovsko vprego, ki jo je upo-
rabljal moj stric, dokler ga ni
gospodar prodal? Kaj misliš
o tem? Zdi se mi, dragi Hubert,
da so ljudje vedno bolj čudni.
A ni lepo, da pripadamo goveji
rasi? Raus! Hubi, lepo se imej!
DARKA VON AVARK
Kadar ima človek na tem
svetu kaj povedati, ni težava
v tem, da mu pustimo pove-
dati, temveč, kako mu pre-
prečiti, da tega ne bi pripo-
vedoval preveč pogosto...
(George Bernand Shaw)
Iz Vesolja
V soboto nismo šli na morje,
temveč v Vesolje. V Vesolje
boljšega, bolj razvitega življe-
nja, kjer metle pometajo same
od sebe in računalniki tudi mi-
slijo namesto njihovih uporab-
nikov ... Po vroči debati smo
najprej ugotovih, da življenje
v Vesolju je in da bomo tja
poslali (na njeno željo) poslu-
šalko Mojco in Bryana Adam-
sa (ki, mimogrede, z Dougla-
som Adamsom, avtorjem Sto-
parskega vodnika po Galaksi-
ji, nima ravno veliko skupne-
ga) in še tiste tri srečneže, ki
smo jih v sobotni oddaji izžre-
bali. Slednje tri bomo v vesolje
kar izstrelili...
Sicer pa: Marsovci imajo
burno družabno (in nočno!)
življenje, so pametni, lepi in,
skratka, popolni.
Mi pa ostajamo tu. Polni na-
pak, čudni, s kolesi na pedale
in z motorjf, ki jim vsake toli-
ko časa zmanjka bencina. Ja.
Najraje bi se odpravili nekam
tja... Ampak, kot so zabičali
naši zvesti poslušalci, ki so se
v oddajo aktivno vključili: ne
brez povratne karte ! Zaenkrat
pa v naših turističnih agenci-
jah prodajajo karte za potova-
nja izven Zemlje samo za v ene
smer. Bi jo radi za koga rezer-
virali?
NINA M
Moje prvo pijanstvo
(Oliver Dragojevič)
Nekako smo skupa prerasli te dane
kada nas je samo vezalo drugarstvo
s nemirom što uvijek iznenada plane
otpočelo moje prvo je pijanstvo
Zaigrala srca kao nikad prije
samo nam se malo vrt jelo u glavi
to što srce dotad osjetilo nije
kao nekim čudom dogodi se, javi
Zamkove i kule s pijeska
smijenilo je drugo carstvo
postala si poput bljeska
moje prvo,
prvo pijanstvo
Gledao sam tvoje oči
i u njima sjaj, tajanstvo
postala si preko noći
moje prvo,
prvo pijanstvo
Dugo smo za ruke držali se skupa
ko sva druga djeca, brezbrižno i prisno
premladi da znamo, da u nama pupa
nešto čega prije svjesni bili nismo
Duboko u nama ciklon i tornado
razbiše o stijene laki povjetarac
opila nas ljubav kao vino mlado
i od djece posta žena i muškarac
Zamkove i kule s pijeska...
Poljubljal si slastno,
objemal si me strastno,
glasba je igrala,
midva sva plesala.
Postal si zadržan,
nič več nasmejan,
v srcu je praznina —
spomin je bolečina.
ZLATKA BUDNA
Z NT&RC v Gardaland
Srečneži, ki jih bomo 27. julija poslali na ono stran Galaksije
(izstrelitev: Turistična agencija Dober dan), so: Damjan Štefan-
čič, Polzela 70/a, Polzela, Polona Senica, Planina 14, Planina pri
Sevnici, in Maja Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39/a.
Št. 29 - 21. julij 1994
23
Št. 29 - 21. julij 1994
Najprej naj obvestimo vse
nagrajenke meseca junija, da
jih nagrade že čakajo v tajni-
štvu našega uredništva. To ve-
lja za Nado Pepel iz Tabora,
Slavico Močilnik iz Kanala in
Vesno Kranjc Iz Celja.
Za vse ostale pa upamo, da
lepo preživljate letošnje polet-
ne, včasih sicer malce muhaste
počitniške dni. Tudi naša
modna svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik tokratno vrtinčenje
posveča vročim julijskim no-
čem, za radijski modni klepet
pa naj že sedaj povemo, da bo
na vrsti teden dni kasneje. Po-
drobneje pa prihodnjič.
Uredništvo
Vroče julijske noči
Priznajte, da je najlepši del
poletnega dne, še posebej pa
počitniškega - noč. Ko izžeti od
sonca in vročine zvečer vsaj
malce bçlj sveže zadihamo, se
po navadi pojavi tudi želja po
lepšem oblačenju.
Tudi če spadate med zapri-
sežene sovražnike večernega
»lišpanja«, vam nihče ne bo
zameril, če vsaj preberete, kaj
je v letošnji slavnostni modi
najbolj aktualno. Pravzaprav
je to resnična eksplozija ro-
mantičnih stiliziranih barvnih
efektov z bogatimi draperija-
mi, naborki in pliseji. Dolga
ali mikro kratka, vsekakor pa
imajo praviloma vsa večerna
oblačila drzne dekolteje, ki se
včasih zlivajo z motivi eksotič-
nih cvetov, listov tropskih ovi-
jalk, morskim valovanjem,
zvezdnatim nebom...
Hit tkanini letošnjega leta
sta prosojna viskoza in bom-
bažni muslin, ki s svojim od-
kritim erotičnim navdihom
istočasno predstavljata tudi
pojem vrhunske elegance.
Enobarvna ali potiskana s flo-
ralnimi motivi, nežno božajo-
ča kot poletni veter sta pri-
merna za ves ženski svet.
V prosojno modo se lahko ovi-
jajo celo dame, ki so v večnem
sporu s tehtnico in katerih
rojstna letnica je tudi že ovita
v skrivnost. V tem primeru bo
potrebno le nekoliko zmerno-
sti, pa tudi kakšen meter pod-
lage ne bo odveč. Za vsak slu-
čaj, saj veste, da pri estetskem
oblačenju storjena napaka ne
deluje tragično temveč smeš-
no. Smešne smo lahko z dovo-
ljenjem mode le enkrat na leto,
to pa vsekakor niso romantič-
ne, nepozabne julijske noči...
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca julija:
KATERO IZMED NAJBOLJ MODNIH OBLAČIL LETOŠ-
NJEGA POLETJA VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a)	Sarong (dolgo ovijalno krilo na preklop),
b)	romantične cvetlične in čipkaste obleke,
c)	mikro mini majčke in telovniki,
d)	lanen »delavski« kombinezon.
»Photo to photo«
Fujijeva tehnologija neslutenlh možnosil
Komercialnemu delu po-
nudbe Foto Rizmal v Žalcu
se je letos pridružila še nov
lokal v Celju, na Mariborski
cesti št. 1, v stavbnem kom-
pleksu Zavarovalnice Tri-
glav, Elektra in Kovinoteh-
ninega prodajnega centra
Srce.
Foto Rizmal v Celju je la-
boratorij, ki ta čas premore
najsodobnejšo opremo in ki
obvladuje tehnologijo izde-
lave fotografij in fotograf-
skih kreacij neštetih možno-
sti. Ob tem pa velja poudari-
ti še čas izdelave fotografij
oziroma kreacij, ki je z novo
strojno opremo in tehnologi-
jo skrajšan na minimum.
Iz negativ filmov, ki jih ve-
činoma snemajo amaterji, je
v Celju možna izdelava
barvnih fotografij, od naj-
manjših (9x13 cm) do forma-
ta 15x21 cm, vse to lahko
izdelajo v pol ure. Pri tem pa
stranki nudijo možnost, da
ob izdelavi fotografij sama
sodeluje in na barvnem mo-
nitorju spremlja svoje pos-
netke ter nadzira barve na
fotografijah, izreze, lahko pa
tudi izbira med svetlečim in
nesvetlečim (mat) papirjem.
Če je mogoče iz negativov
izdelati fotografijo že v pol
ure, pa je pozitiv proces ne-
primerno krajši. To je mogo-
če doseči s strojem, ki je vr-
hunski tehnološki dosežek
priznane japonske firme Fu-
ji. Gre tudi za prvi takšen
stroj v Sloveniji, ki deluje
enako kot barvni kopirni
stroj, pomembno pa se razli-
kuje po tem, da je na osnovi
fotografije. Takšen kopirni
stroj, ki deluje po sistemu
"photo to photo", pa je tudi
izredno hiter. Kopije iz vseh
velikosti dia filmov in iz fo-
tografij ter dokumentov,
prospektov ipd., od velikosti
9x13 cm do 20x30 cm, naredi
v pičli minuti. Kopije, ki jih
ta stroj izdela v tako krat-
kem času, pa so velikosti A5
in A4 formata, po želji stran-
ke. Za potrebe šolnikov in
vseh ostalih, ki pri delu upo-
rabljajo grafoskope, pa lah-
ko ta stroj, z zamenjavo ma-
teriala, namesto fotografije
izdela prozorno barvno fo-
lijo.
Za dia filme so na stroju
posebne osvetljevalne enote,
na kopirni mizi pa so možno-
sti za izdelavo montažnih
kreacij zares neslutene. Ti-
sto, kar ste si zamislili in po-
ložili na kopirno mizo, se
vam bo v eni minuti zapisalo
na fotografiji vrhunske ka-
kovosti.
Seveda pa je pri Foto Riz-
mal v Celju mogoče kupiti
vse tisto, kar fotograf-ama-
ter potrebuje, od vseh vrst
filmov, aparatov, torbic, sto-
jal do foto albumov. In ne
nazadnje: Foto Rizmal v Ce-
lju vam v 5 minutah izdela
tudi fotografije za vaše oseb-
ne dokumente.
Foto Rizmal na Maribor-
ski cesti št. 1 (nasproti avto-
busne postaje) je od pone-
deljka do petka odprt od Ò.
do 18. ure, ob sobotah pa od
8. do 12. ure.
Izdelava fotografije iz negativov in kontrola kakovosti na monitorju.
Majhen stroj z veliko možnostmi.
ASTROLOŠKI KOTIČEK
fìstrologime IUANE
Šifra: Amor
Pred kratkim sem se razšla
s fantom, s katerim sva še ved-
no v stikih. Zanima me, kaj bo
iz tega, ali bova popolnoma
prekinila stike. Pred njim sem
imela avanturo s fantom, ki pa
ga že nekaj časa nisem videla.
Zanima me, kdo, kdaj in kaj
me čaka v ljubezni, pa tudi,
kaj bo s službo, poklicem in
študijem. Skrbi me zdravje
staršev, predvsem pa, kako je
zapisano moje življenje
v zvezdah.
Ivana: V tvojem horoskopu
sta zelo izražena elementa
zemlje in zraka. Si praktična,
vendar pa po drugi strani tudi
rada eksperimentiraš in te za-
nima ozadje vseh stvari ali lju-
di, lahko bi se reklo, da te pri-
vlačijo skrivnosti. Imaš smisel
za ukvarjanje s konkretnimi
zadevami, v čustvih pa imaš
rada dinamiko, tudi nepred-
vidljivost. Eden od staršev,
lahko tudi starih staršev, je
imel na tebe močan vpliv.
S starši imaš nasploh veliko
povezav v življenju, še posebej
lahko čutiš njihovo počutje.
Prav tako imaš obdobja, ko
lahko veliko sanjaš, potem pa
to mine in se čez čas znova
pojavi. Sanje in njihovi simbo-
li ti lahko precej povedo, zato
je'dobro, da se bolj seznaniš
s pomenom teh simbolov, odli-
čen vodič ti je lahko knjiga
Karla G. Junga - Človek in nje-
govi simboli. Vsi namreč išče-
mo globlji stik s samim seboj,
sanje pa so najbolj naraven
način. Glede na tvojo plane-
tarno strukturo je najboije, da
si bolj aktivna od druge polo-
vice novembra pa do aprila,
kajti v teh mesecih boš največ
naredila, previdnejša pa bodi
od druge polovice junija do
septembra, takrat bolj pazi na
zdravje, pa tudi drugače se
izogibaj pretiranim naporom.
Že konec letošnjega leta bo za-
te odlično obdobje za večje od-
ločitve, študij in podobno.
V naslednjih nekaj letih pa boš
uresničila večino svojih želja,
v glavnem uspešno. Otroke boš
imela, najverjetneje dva. Mož-
no je, da bo tvoj partner iz
tujine ali pa ga boš srečala že
letos pozimi pri študijskih ob-
veznostih. Mislim pa, da bo ta,
ki bo vstopil v tvoje življenje,
nova oseba in nima zveze
s tvojim prejšnjim čustvenim
dogajanjem.
Št. 29 - 21. julij 1994
251
Št. 29 - 21. julij 1994
2«
Št. 29 - 21. julij 1994
27
rojstva
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
8.7.: Sonja BRILI iz Celja
; _ deklico, Jožica KEBLIČ
sFrankolovega - deklico, Irena
CEROVŠEK iz Braslovč - deč-
ka, Marija KRAČUN iz Slo-
venskih Konjic - dečka in Bora
ZIMAJ iz Petrove - deklico;
9.7.: Marta REPENŠEK iz
Mozirja - deklico, Katja ORAČ
iz Šmarja - deklico, Marija
ZUPANEC iz Rogaške Slatine
- deklico, Erika PARAŠUH iz
Polzele - dečka in Magdalena
MEŽIČ iz Sevnice - dečka;
10.7.: Marica KAMPLET iz
Šentjurja - dečka, Jožica HER-
COG iz Šentjurja — dečka in
Simona KORBAR iz Rogaške
Slatine - dečka;
11.7.: Silvana ŠAVLI-PA-
VLICH iz Celja - dečka in
Alenka KORENAK iz Stranic
—	deklico;
12.7.: Saša OBLAK iz Žalca
-	deklico, Brigita VIZJAK iz
Celja - deklico, Breda RAK iz
Celja - dečka, Safeta IKIČ iz
Celja - dečka, Irena FRANKO-
KNEZ iz Celja - dečka in Joži-
ca TOPLIŠEK iz Podčetrtka
—	dečka;
13.7.: Milena RAVNIČAN iz
Zreč - dečka, Marija POD-
GORNIK iz Petrove - dečka,
Angela KRAJNC iz Šentjurja
-	deklico in Tanja GRUBIČ iz
Celja - dečka;
14.7.: Suzana CERJAK iz
Podplata - deklico, Nevenka
KAMENIK iz Zreč - deklico in
Stanislava JURGELJ iz La-
škega - dečka.
——— es|^^g¡jRSTVAl
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do
17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
24. julija bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609)
616-978, od 25. julija dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon
(0609) 616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
mnhitpla OfiO« 618-772
ШШМ
Celje
Poročilo se je 6 parov, od
teh: Drago PUSNIK iz Konji-
ške vasi in Ida VRENKO iz
Novak, Zdenko OSET iz Kom-
pol in Otilija LOTRIČ iz Celja,
Marko GUBENŠEK in Roma-
na STRAŠEK oba iz Celja,
Boštjan ŽLAVS iz Bukovžlaka
in Mateja NO VAČ AN iz Polž
ter Zijad BRČKALIČ iz BiH in
Jasmina DRAGANOVIČ iz
Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Ivan KUKO-
VIČ in Marija GRADIČ oba iz
Šentjurja.
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer Vojko PLANINSEK in
Dušanka VEBER oba iz Polze-
le ter Marko SVET in Lidija
MAČEK tudi oba iz Vran-
skega.
smrti
Celje
Umrli so: Maks TEKAVC,
58 let iz Celja, Anton CVIKL,
80 let iz Celja, Stanislava
KOVČE, 63 let iz Ojstriške va-
si, Frančiška ČREP, 86 let iz
Vitanja, Franc ZUPANČIČ, 69
let iz Zepine, Antonija
OKROŽMK, 83 let iz Celja,
Anton GRAČNER, 65 let iz
Celja, Jakob MUSAR, 69 let iz
Radeč, Jožef KLADNIK, 59 let
iz Dola pri Laškem, Jožefa
PETER, 60 let iz Rifnika, Ig-
nac BASTELJ, 84 let iz Volo-
ga, Marija GAVEZ, 82 let iz
Sp. Gabrnika in Stanislav
SATLER, 65 let iz Žič.
Šentjur pri Celju
Umrla je Rozalija LESJAK,
87 let iz Jezerc pri Dobju.
Žalec
Umrli so: Marija BOLTE, 72
let iz Vranskega, Alojz ZAJC,
47 let iz Lopatnika, Janez PO-
ŠEBAL, 66 let iz Miklavža pri
Taboru in Marija ZUPAN, 71
let iz Poljč.
63000 CELJE, Partizanska cesta 35
61000 LJUBLJANA, Likozarjeva 14
vabi k sodelovanju
mlajše, podjetne in inventivne
KOMERCIALISTE NA TERENU
- POTNIKE
za prodajo celotnega programa fotokopir-
ne tehnike RICOH in CANON.
Ponujamo vam stimulativno nagrajevanje, indivi-
dualno delo ter strokovno podporo.
Zaposlitev je redna s poskusnim delom 6 me-
secev.
Pogoji:
1.	izpit B kategorije
2.	lastno vozilo
Vaše cenjene ponudbe pošljite na naslov:
BIRO STIK d. o. o.
Partizanska c. 35, 63000 CELJE v 8. dneh.
Za vse informacije pokličete tel. 063/29-335.
borza dela
Št. 29 - 21. julij 1994
Št. 29 - 21. julij 1994
29
Št. 29 - 21. julij 1994
Št. 29 - 21. julij 1994
31
Št. 29 - 21. julij 1994
Laško cez vse
Le čemu neki se laški vrh tako zadovoljno smehlja? Mogoče jim je smeh na usta privabilo
računanje na izkupiček, ki ga bo prineslo Pivo in cvetje?
Vsaka ima svoj...
Vsaka ima svojega mesarja, je te dni nenehno odmevalo po Zgornji Savinjski. Saj ljudje
niso mislili nič hudega, izjava je le miselni preskok, ker je organizatorstvo predizbora
Kraljica Slovenije za kraljico sveta v Mozirju prevzelo Mesarstvo Bogner. No ja, z mesom
s fotke si Mesarstvo ni kaj prida opomoglo.
Povračilo sledi
Topolšica je res boleča
točka v Savinjsko-Šaleškem
koncu. Da je tako boleča, da
so proti ukinjanju dela de-
javnosti v bolnišnici prej
protestirali v Mozirju kot
v Velenju, si pa nismo misli-
li. Vzrok je sicer jasen: mo-
zirska skupščina je bila
sklepčna, velenjska pa ne.
Mrtvi certifikati
Kot gobe po dežju v teh
mesecih rastejo številni in-
vesticijski skladi, ki se poda-
jajo na lov za lastniškimi
certifikati državljanov. Nič
manj ne zaostajajo v podjet-
jih, ki pa imajo očitno slabo
pripravljene evidence. Tako
so menda v celjskem Ingradu
pošiljali vabila in klicali na
osebne pogovore zaradi ц
ganja certifikatov tudi sv0
pokojne delavce. MaloryJ
nost brez primera, ni kaj!
Če šprica tuai vlanè
Že od nekdaj pravijo, ds
»špricanje« nalezljivo. Zg,
voren dokaz za to je vele^
ska občina. Nekdaj so špi
cali samo poslanci v obči^
skupščini, sedaj pa se je za ;
nečedno dejanje odločila h
di večina članov velenjsl¡
vlade. Posledica je neuspe¡
zasedanje izvršnega sveta.
Zlatka Budna iz Gorice, pošta Dobje je
poslala šalo Strah, ki ste ji namenili največ
glasov v zadnjem Novem tedniku. Zanjo je
glasoval tudi Matej Oprešnik iz Voduškove
5, Vojnik, katerega smo izžrebali iz prispe-
lih kuponov. Oba prejmeta nagrado, majico
in čestitko na Radiu Celje.
Šala tedna
Strah
Neka ženska se je pozno
ponoči vračala domov. Potjo
je vodila preko pokopališča.
Ženska vsa zmedena od strahu na drugi
strani pokopališča opazi moškega. Takoj ga
zaprosi, naj ji dela družbo. Moški seveda
prihiti in skupaj se odpravita preko poko-
pališča. Ženska začne razlagati, da jo je
strah ponoči iti čez pokopališče, moški pa ji
odvrne: »Tudi mene je bilo strah, ko sem bil
še živ.«
Invalidnost
Janez je bil pri kolenu ob nogo. To pa se
sploh ni opazilo, kadar je imel protezo.
Nekega dne je osvajal simpatično dekle
ter jo uspel prepričati. Ko sta se v njeni
mračni kamrici slekla, stisnila, malo pobo-
žala, reče Janez zakompleksano: »Tega tipa
še nisem povedal...« Dekle ga malo bolj
potipa, pa reče presenečena: »Res bo težko,
pa z božjo pomočjo bo že šlo...«
Ponudba
Mladi očka ves nestrpen čaka pred porod-
nišnico. Končno pride sestra s trojčki v na-
ročju. »Kakšna ponudba,« se začudi mladi
očka, »mislim, da bom vzel tistega na sre-
dini!«
Pasja
Psa gresta skozi puščavo. »Veš kaj,« pravi
čez nekaj časa eden, »če ne bo prav kmalu
kakšnega drevesa, se bom polulal v hlače!«
Sodobnost
Tomaž vstopi v knjigarno sredi mesta:
»Dober dan, ali imate kakšno sodobno knji-
go? Saj veste, brez seksa, zločinov, mučenja
in takih stvari.«
Prodajalka pomisli in odvrne: »V tem pri-
meru vam lahko ponudim le telefonski
imenik.«
Trd kruh
Žena pošlje moža v pekarno po kruh. Mož
reče prodajalki: »Tri kilograme kruha !«
»Če boste vzeli toliko kruha, bo ja postal
trd!«
»Če je tako, pa prosim kar pet kilogramov
kruha.«
Pohvala delavcu
Na nekem gradbišču, kjer se šušlja, da
bodo dali delavce na čakanje, je zaposlen
tudi Janez. Janez zato pridno in zagnano
vozi samokolnico. Mimo pride direktor in
ga pohvali. »Tako si priden in zagnan, ta-
kim pa bomo morali povečati plačo.«
Janez presenečen hitro odgovori: »A tako.
Za takšno bedarijo imate denar, da bi mi pa
večjo samokolnico kup'li, pa ne.«
Pozna razliko
»Ti ne veš niti tega, kakšna je razlika med
konjem in oslom,« kriči mož na ženo.
»Kako da ne? Ali sem ti že kdaj rekla
konj«
Šale so prispevali: Stane ŠUMEJ iz Šentjurja,
Vanja POŽIN iz Rimskih Toplic, Hedvika MU-
ŠIČ iz Škofje vasi, Angela HLADIN iz Laške-
ga, Cilka Lipnik iz Rogaške Slatine, Adolfina
ZDOLC iz Laškega in Justina GOSTEČNIK iz
Braslovč.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
Franjo - stari maček
Na veliko veselje Franja Vodeba je ravno
v času, ko bi moral v 1. razred, šola v Slivni-
ci pogorela. Tako je imel veliko časa, da je
lahko brezskrbno vandral z očetom, muzi-
kantom, po gostijah. Vendar pa se je oče
hudo bal za svoj instrument in Franjo se je
lahko poslužil le majhnega bobna, s katerim
si je pribobnal toliko denarja, da je čez leto,
ko je bila postavljena nova šola, prišel v ra-
zred z novo harmoniko.
»Od torka do petka smo vadili, v petek
smo ledik stan igral', od sobote do torka, če
je b'la ohcet na obeh straneh, in če je bilo
dovolj hrane, pa smo se veselili na gostijah
v tistih časih. Tam, kjer je bilo >pošlihtan<,
ni bilo toliko veselja, boljše je bilo tam, kjer
so bili revni, kjer je bila črna kuhinja. Včas*
je ohcet tako dolgo trajala, da je zmanjkalo
vse hrane, pa še potem so domačini >špeh<
kuhal, samo da so svate vkup zadržal. Ne le,
da smo igrali, plesali in peli, veselili smo se
ob zabavnih igrah, kot je bila tista s po-
štarjem.
Na vrata je potrkal eden od sodelujočih in
gospodar je rekel: >Kdo je?<
>Priftregar (poštar). Pošto imam za eno od
vaših deklin.<
In gospodar je medtem, ko je poštar še
vedno stal pred vrati in ni nič videl, v hiši
pokazal na eno od žensk.
>A - za tole deklino?<
>Ne!<
>Za to?<
>Tudi ne.<
>Kaj pa za to?<
>Za to pa.<
>Kol'k pism imaš?<
>Deset.<
In deklina je lahko odšla na drugo stran,
poštar pa jo je lahko v temi tolikokrat po-
ljubil, koliko pisem naj bi imel za njo. Zdaj
pa, če si imel veliko srečo, da si zadel kakš-
no mlado, je bilo seveda luštno, običajno pa
si požel veliko smeha, ko si se poljubljal
s kakšno staro. Muzikanti pa smo bili fakini
in z gospodarjem smo se večkrat dogovorili,
da bo prišla na vrsto kakšna mlada, ko bo
recimo petič rekel ne. In v temi je bilo potem
kar vroče.
Podobna je tudi tista igra, kjer pridejo
moški rožce zbirat v hišo. Dekline že prej
določijo, kateri bo od katere in če je le-ta
uganil, se lahko vsede poleg izbrane >rožce<,
če ne, jo je dobil po hrbtu in v hišo je prišel
pač tolikokrat, da je uganil svojo simpatijo.
Pri nas v hribih je bilo >fajn<, ko smo
jutranjico zaigral - rekli smo ji čindara*
Od hiše do hiše smo plesali v vrsti in рг^
vsem od zidanice do zidanice, dokler $
kuharice niso povabile v hiša na sveže pf
pravljen obed. Če ni bilo gnarja, smo J
muzikanti pač znašli in s pečnatimi vil^
in loncem večno luč igrali.
>Franko, katero bomo gor dal?< me še $
nes ljudje ustavljajo in če je le priloži^5
raztegnem meh. In to največkrat v vaš*
gostilni, kjer vaščani še radi vkup pri<M
da se po veseli j o in razvedrijo.«
EDI MASNtf1
Ena Iz Franjovega rokava
Mlada nevesta, ki je imela večkrat »sv°'i
težave«, se je za pomoč obrnila h ginekok
gu. Ni pa znala pravilno povedati svofi
problemov in je kar na kratko rekla: "
restavracijo ni nekaj v redu!«
In ko je ginekolog opravil pregled, je b¡>
diagnoza: »Gospa — z vašo restavracijo je $
O.K., le keiner je bil malce predoli
noter!!«
Št. 29 - 21. julij 1994