SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 8
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 11 de maržo -11. marca 2004
■■■■■■■
EOMmBH
OBSODBA TOTALITARNEGA KOMUNIZMA
RESOLUCIJA, SPREJETA NA KONGRESU EVROPSKE LJUDSKE STRANKE V BRUSLJU, 5. FEBRUARJA 2004
V dvajsetem stoletju sta delovala dva enako nečloveška totalitarna režima -komunizem in nacizem, in oba sta povzročila milijone žrtev. Poraz nacizma v II. svetovni vojni je omogočil njegovo raziskavo in obsodbo, vsi odgovorni pa so bili obsojeni. Tudi komunistični sistem se je zrušil, vendar še niso sledile podobne obsodbe, čeprav ugotavljamo, da:
a) je večina nekdanjih komunističnih držav že sama sprejela ustrezne deklaracije;
b) medtem ko sta fašizem in nacizem že doživela mednarodno obsodbo, enako totalitaren komunizem še ni prejel moralne obsodbe;
c) so na različnih delih sveta še vedno na oblasti komunistični režimi na račun trpljenja ljudi;
d) obstaja nevarnost, da se bodo nekateri totalitarni komunistični režimi obdržali in da ta ideologija grozi miru in svobodnemu razvoju narodov;
e) se je v boju proti fašizmu pokazalo, da razbitje režima še ne predstavlja tudi poraza ideologije ter da je nujno ohraniti spomin na storjene zločine zato, da bi preprečili oživljanje totalitarne ideologije in prakse.
1. Ob opozarjanju na dejstvo, da so komunistični režimi v Srednji in Vzhodni Evropi s težkimi zločini pobili milijone nedolžnih ljudi vseh narodnosti in poškodovali mnogo drugih, mislimo predvsem na to, da so:
- izselili milijone ljudi v Sibirijo in na druga področja, med njimi tudi stare, bolne, noseče ženske, otroke in dojenčke;
- izgnali celotno prebivalstvo iz dežel, kjer so se rodili;
- uprizarjali nepoštene politične procese in obsojali politične nasprotnike na težke kazni;
- z nepravičnim volilnim sistemom zagotavljali nelegitimne parlamente in si z vsiljevanjem komunističnega režima prisvojili oblast;
- odgovorni za nečloveško ravnanje in mučenje v koncentracijskih taboriščih, zaporih in internaciji, posebej zoper politične nasprotnike;
- izdajali	obsodbe	na	narodnostni podlagi, često	enake	genocidu;
- izdajali	obsodbe	na	podlagi vere;
- izdajali	obsodbe	na	podlagi socialnega izvora;
- preko	političnih	varnostnih služb izvajali popolno	kontrolo nad zasebnim
življenjem in zlorabo zasebnosti;
- razglašali in podpirali ideologijo sovraštva;
- preprečevali svobodo združevanja in zborovanja;
- onemogočali svobodo gibanja v državi in prek meja;
- zakrivili resne kršitve političnega pluralizma, svobode vesti in svobode izražanja političnih stališč, ki so se razlikovala od komunistične ideologije;
- preprečevali dostop do svobodnih informacij in onemogočali svobodo tiska;
- izvajali razlastitve zemlje in drugih oblik zasebne lastnine;
dajali podporo revolucionarnim komunističnim gibanjem, ki so se borila zunaj demokratičnega področja;
- v tujino prenašali finančne vire, ki pripadajo ljudstvom teh držav in katerih usoda je še vedno nejasna;
2. ob upoštevanju, da ima vsaka žrtev totalitarnega režima enako dostojanstvo in si zasluži pravico;
3. ob zaskrbljenosti, ker doslej še ni bila ovrednotena ogromna izguba človeških življenj in trpljenje milijonov ljudi v srednji in vzhodni Evropi;
4. ob opombi, da je po zrušenju teh režimov pomembno napraviti ustrezno zgodovinsko raziskavo;
5. ob zahtevi, da je popolno ovrednotenje resnice o zločinih v obdobju komunističnih režimov nujno potrebno za moralno ozdravitev družbe v postkomunistični Evropi;
6. ob zahtevi, da je treba napraviti neodvisno izvedensko telo za zbiranje in raziskavo informacij o zločinih storjenih v času komunizma;
7. se povabi države članice, da ustanovijo nacionalne komisije za preiskavo zločinov, storjenih v času komunističnih režimov, ki bodo posredovale svoje izsledke neodvisnemu telesu;
8. se pozove države članice, naj umaknejo oznako zaupnosti, če še obstaja, z dokumentov, ki lahko osvetlijo primere, povezane z zločini, storjenimi v času komunizma, zlasti zločine tajnih služb in politične policije. Državljane se opogumi za pričanje pred nacionalnimi komisijami oziroma pred neodvisnim izvedenskim telesom o zločinih komunističnega režima;
9. na podlagi zbranih informacij neodvisnega izvedenskega telesa se:
a) pozove Evropsko zvezo, naj sprejme uradno deklaracijo o mednarodni obsodbi totalitarnega komunizma;
b) pozove k ustanovitvi evropskega raziskovalnega in dokumentacijskega centra za zbiranje, preiskovanje in objavljanje informacij o totalitarnem komunizmu in usmeri k nadaljnjim študijam in zgodovinskim raziskavam;
c) predlaga razglasitev „Dneva žrtev" totalitarnih komunističnih režimov;
d) predlaga oblikovanje spominskega muzeja žrtev komunizma.
10. Vse, ki se potegujejo za službe in politične funkcije v ustanovah EZ, se naj prikažejo svoje poklicne in politične aktivnosti v nekdanjih komunistič-
lh in naj ne sprejmejo političnih položajev v ustanovah in organih EZ, če ili v represivnih komunističnih agencijah ali so bili udeleženi pri zločinih iječnost.
od’
DRŽAVLJANSKO ZAUPANJE KOPNI
DRAGO K. OCVIRK
Francois Mitterrand, francoski predsednik, je bil za ene izjemen politik, za druge pa neprekosljiv lisjak. Politične barve je spreminjal kot kameleon: bil je v vichyjski vladi, ki je med vojno sodelovala z Nemci, se pravočasno prelevil v domoljuba, bil minister v povojnih kolonialnih vladah, postal socialist in uporabljal skrajno mark-sistično-leninistično retoriko, da bi pritegnil komuniste in delavstvo. Ko je predsednik Pompidou zbolel za rakom, je neutrudno zahteval njegov odstop, saj bolnik, ki je na kemoterapiji, ne more vladati. Sam je med predsedniško kampanjo leta 1981 prisegal, da je zdrav ko dren, v resnici pa se je že zdravil za rakom, ki ga je proti koncu drugega mandata hudo izmučil. Skoraj 13 let je gledal Franciji v oči in ji mimo lagal, ne da bi trenil z očesom. „Chapeaul”, klobuk dol, so rekli tudi njegovi nasprotniki, ko je končno priznal, kako je z njim. Ko je med neko kampanjo obljubljal res že vse mogoče, so ga najbližji opozorili, da teh obljub ne bo mogel uresničiti. Mitterrand pa jih je zavrnil, da politika ni uresničevanje obljub, ki jih ljudje hočejo slišati, ampak spodbujanje naklonjenosti in zaupanja.
Paradoksalno, kdo neki bi zaupal človeku takšnega kova, kot je bil Mitterrand? Vsak, ki bi ravnal podobno v medčloveških odnosih, bi prej ali slej ostal sam, brez prijateljev, brez spoštovanja, da o kakšnem zaupanju niti ne govorimo. Toda svet oblasti, politike, ni svet vsakdanjih odnosov med navadnimi ljudmi, zato veljajo v njem drugačna pravila.
Politično zaupanje, o katerem je govoril Mitterrand, ni enako kakor zaupanje med prijatelji ali sosedi... Ravno nasprotno, politično zaupanje je zaupanje državljanov, da bo človek na oblasti znal ohraniti in okrepiti njihovo državno skupnost, skupno blaginjo in narodno kulturo tudi za ceno prijateljstev, tudi na račun rodbinskih vezi in predvsem brez osebnega okoriščanja. Proti koncu štirinajstletnega Mitterrandovega vladanja so afere in skorumpiranost dan za dnem razkrivale, kako se oblast ravna vse bolj po
zasebnih krepostih, prednost daje prijateljskim in družinskim vezem in interesom na račun državnih in skupnih.
Nekaj podobnega se zdaj dogaja pri nas. S kratko pavzo med Demosovo ,,vladavino” nam vlada od konca druge svetovne vojne ista elita, povezana družinsko, prijateljsko in interesno. Zamenjali smo sicer politični sistem in nezaupanje do oblasti institucionalizirali z delitvijo zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, ki naj bi druga drugo nadzorovale ob vsestranski podpori opozicije, medijev in civilne družbe. Toda sedanji oblasti je uspelo vse te nadzorne mehanizme ali pridobiti na svojo stran ali jih dati v narkozo tako, da je dejansko brez nadzora, totalna. Afere, ki se vrstijo in prihajajo na dan, kažejo na skorumpiranost, ki je tudi vse bolj totalna.
Naveza LDS-ZL vsiljuje svoje pristranske rešitve npr. v zvezi z izbrisanimi in gradnjo džamije, ne da bi prisluhnila predlogom opozicije in državljanov. Doslej nisem slišal nikogar iz opozicije, da bi odrekal človekove pravice res izbrisanim ali muslimanom, veliko pa jih nasprotuje arogantnemu diktatu oblasti. Ta pa odeva svojo samovoljo s pomočjo ombudsmana v boj za človekove pravice, poteze opozicije razglaša za predvolilni boj, državljane, ki se z njo ne strinjajo, pa za ksenofobne. Toda ljudje izgubljajo zaupanje v to oblast, kot kažejo ankete; dovolj jim je oblasti, ki deluje po prijateljski liniji, pod roko, med brati, namesto da bi vse svoje moči usmerila v delo za skupno blaginjo, trdnost države in prihodnost slovenstva. Prav slovenstvo je ogroženo z družinsko politiko, ki bo družine z več otroki kaznovala tako, da bodo za vsakega naslednjega otroka dobile manj. Že tako smo globoko v demografski krizi, oblast pa jo še pospešuje. Je to še slovenska oblast? Bodo ti isti še dolgo oblast? Očitno bi bili radi na oblasti še naprej, saj se je v boj za zaupanje državljanov vključil sam Milan Kučan prek Foruma 21. Francozi po Mitter-randu niso več volili njegovih socialistov, bodo Slovenci po Kučanu še volili Kučanove?
Družina
Papeževa dejavnost za veliko noč
Tiskovni urad Svetega sedeža je objavil spored bogoslužnih obredov, ki jih bo v prihodnjih mesecih vodil papež janez Pavel II. V ospreju je seveda bogoslužje velikega tedna. Na cvetno nedeljo, 4. aprila, ko po škofijah praznujemo tudi 19. svetovni dan mladih, bo sveti oče ob 10. uri
predsedoval slovesni maši š procesijo in blagoslovom zelenja. Na veliki četrtek bo krizmena maša v baziliki sv. Petra ob 9.30, obredi velikega petka pa se bodo začeli ob 17. uri pri papeški kapeli Petrove bazilike. Zvečer istega dne ob 21.15 bo papež vodil molitev križevega pota v rimskem
Koloseju. Velikonočna vigi-Iija v baziliki sv. Petra se bo začela v soboto ob 19. uri. Na veliko noč, 11. aprila, pa bo papež daroval slovesno sveto mašo na Trgu sv. Petra ob 10.30, po njej pa bo podelil običajni blagoslov Urbi et orbi - mestu in svetu ter voščil praznike v različnih jezikih.
GLEJ...
DR. RODE NA TV..........2	MULTIKULTURNOST	-	PRED-
NOST DVEH DOMOVIN 4
BARKA BREZ RIBIČA (3)...3
NEKAJ SPOMINOV MED KNJIGAMI IN REVIJAMI 3 NA NAŠO TRAGEDIJO 4
■MMHKSOBVI
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT _______________________
Dr. Franc Rode na TV Slovenija
Imenovanje na mesto prefekta kongregacije redovnikov je po mnenju ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta najverjetneje povezano tudi z ratifikacijo vatikanskega sporazuma, ki se je zgodila le dan prej. Takšna služba je po njegovem mnenju znak zaupanja Vatikana, pomeni pa tudi „pozornost in priznanje slovenski Cerkvi in slovenskemu narodu". Ob tem je nadškof Rode v oddaji Intervju na TV Slovenija poudaril, da Slovenije ne zapušča z lahkim srcem; „rad imam to deželo, ta narod, to pokrajino, imena naših krajev, ljudi, ki živijo tu, in njihova imena, neverjetno sem povezan s slovenskim narodom in slovensko domovino". Kot je dejal, „ostaja državljan Slovenije, na vsak način in kjer koli".
Nadškof Rode je ratifikacijo vatikanskega sporazuma označil za uspeh tako Cerkve kot države, ki odpira novo obdobje v razmerju med njima. Izrazil je upanje, da bo sporazum spremenil atmosfero v slovenski javnosti. ,,Odslej imamo namreč ratificiran mednarodni sporazum, v skladu s katerim bodo sedaj potekali pogovori in odnosi med cerkvijo in državo," je poudaril.
Podatkom zadnjega popisa, ki kažejo, da je število vernikov v Sloveniji upadlo, nadškof Rode ne verjame. Glede podatkov iz popisa ima namreč pomisleke, saj naj bi mu veliko ljudi poročalo o tem, da jim pri popisu niso
hoteli zastaviti vprašanja o veroizpovedi ter da so morali sami zahtevati, naj se v vprašalnik zapiše, da so katoličani. „Tu je prišlo do manipulacij," meni nadškof, tega pa si država po njegovem prepričanju ne bi smela dovoliti. Dodal je, da veliko bolj verjame cerkveni statistiki, ki je po njegovih besedah 99-odstotno zanesljiva. „V Sloveniji je 81 odstotkov ljudi krščenih v Katoliški cerkvi in to se tudi v zadnjih letih ni spremenilo. To je slovenska realnost," še dodaja nadškof Rode.
Glede razburkanega odnosa z mediji in kritik, ki jim jih je v času svojega službovanja v Sloveniji namenil, je nadškof poudaril, da so nekateri slovenski mediji na zelo visoki ravni - „človek je lahko kar vesel take kvalitete, ki veje iz določenih člankov". Vendar pa je v Sloveniji po njegovem mnenju nekaj avtorjev, ki zelo škodijo in zastrupljajo atmosfero v Sloveniji. „Če bi ti ljudje drugače pisali in pojmovali svoje poslanstvo kot časnikarji, bi bilo v Sloveniji zelo drugače." Po nadškofovem mnenju si mediji v tujini ne dovolijo takšnega „obračunavanja z določenim človekom". Takšno ravnanje nima nobene zveze z informiranjem, „včasih gre celo za laži, ko pa jim to poveš, ne reagirajo in se ne popravijo".
Nadškof to ocenjuje kot „očitno osebno obračunavanje s človekom, ki ga ne maraš". Ob tem je izrazil začudenje nad uredniškim dopuščanjem takega početja. Prav ti napadi so ga v
javnosti in medijih spremenili v sogovornika oblasti in politike, je pojasnil.
Ob vprašanju o svojem pogledu na zgodovino, NOB, vlogo cerkve in domobranstva je nadškof dejal, da je v slovenskem javnem mnenju glede tega poglavja prišlo do določenega premika. „Prihajamo do določenih spoznanj, ki niso bila tako javno izražena v našem prostoru." Ob tem je poudaril, da se sam glede medvojnega dogajanja nikoli ni opredelil ne za eno in ne za drugo stran. Na vprašanje o vlogi škofa Rožmana med vojno je kot najbolj objektiven opis takratnega dogajanja označil knjigo Borisa Mlakarja Domobranstvo. „V Mlakarjevi knjigi je bilo doslej najbolj nepristransko in objektivno opisano to zgodovinsko obdobje in v tej knjigi opažam, da vloga škofa Rožmana sploh ni taka, kot so jo prikazovali v naših šolah," je poudaril nadškof Rode.
Glede celibata oziroma njegove ukinitve je dejal, da po njegovem mnenju ukinitev ne bi zmanjšala problemov, kot je pedofilija v Cerkvi, saj „so isti problemi tudi znotraj družin, pri ljudeh, ki so poročeni". O ukinitvi celibata po Rodetovem prepričanju Cerkev gotovo ne razmišlja. Kot je pojasnil, je celibat v katoliški cerkvi večstoletna praksa, „to je vrednota, ki jo Cerkev brani; povzroča sicer tudi določene probleme, vendar je tisto pozitivno tako veliko, da se Cerkev temu ne bo odpovedala".
Bodo imena krvnikov ostala?
V Novi	Gorici	je vodja svetniške	skupine SDS	v
mestnem svetu Jana Grbec podala pobudo za preimenovanje trga Edvarda Kardelja in Kidričeve ulice. Pri tem se je sklicevala na negativno podobo in delovanje obeh revolucionarjev v novejši slovenski zgodovini, kar naj bi potrdila tudi nedavna oddaja na TV Slovenija. Zapisala je, „da so odlomki iz	pisem	Kardelja in Kidriča,	ki jih hranijo	v
slovenskem	arhivu,	tako grozljivi, da so	navadnemu člo-
veku že kar nedojemljivi. Med oddajo sem se spomnila, da imamo sedež mestne občine na Trgu Edvarda Kardelja in da je najpomembnejša ulica v Novi Gorici ulica Borisa Kidriča."
Svetnica Jana Grbec je menila, „da bi bilo najbolj primerno preimenovanje trga Edvarda Kardelja v trg Jožeta Pučnika ali pa v Goriški trg, oziroma Mestni trg. Kidričeva ulica bi se	lahko	preimenovala v Ulico sprave ali	v
Evropsko ulico. Preimenovanje je treba opraviti čimprej, saj smo že tako zamudili preveč časa in takega stanja, kot je sedaj, ne moremo več zdržati. Zavedati se moramo, da je ljudi sram, ko pišejo pisma na občino in morajo pisati 'trg Edvarda Kardelja'. Verjamem, da so na ljubljanski univerzi že vedeli, kaj delajo, ko sta sporni imeni omenjenih revolucionarjev izginili iz nazivov. Storimo to takoj tudi v Novi Gorici."
Komisija za poimenovanje ulic, naselij in javnih ustanov, ki je pobudo svetnice obravnavala, je „po obširni in tehtni razpravi soglasno sprejela sklep, da ne vidi nobenega razloga za preimenovanje trga Edvarda Kardelja in Kidričeve ulice v Novi Gorici. Zaradi tega pobudo svetnice Jane Grbec v celoti zavrača".
Pobudo so zavrnili tudi v Združenju borcev. Mestni svet so obvestili, da bi bila sprememba imena ulice oz. trga proti željam večine Primorcev. Člani območnega združenja borcev bodo svoja stališča zagovarjali in vztrajali, če bo potrebno tudi z izvedbo referenduma. Tako poroča goriški Novi glas.
Kot vidimo, zgodovinska dejstva o revoluciji na Slovenskem počasi a vztrajno prodirajo v slovensko javnost. Prav tako vztrajno pa se bivši borci in njih sedanji nasledniki upirajo vsaki spremembi. Vemo pa, da bo resnica končno zmagala.
Zakon o istospolni partnerski zvezi
Bernarda Fink v Celovcu
Kandidatna lista Nove Slovenije
Nova Slovenija se pospešeno pripravlja na junijske volitve v Evropski parlament. Stranka je že imenovala volilni štab in potrdila kandidatno listo.
Kandidatna lista Nove Slovenije za volitve v Evropski parlament:
1.	Lojze PETERLE
2.	Ljudmila NOVAK
3.	Anton KOKALJ
4.	dr. Alenka ŠVERC
5.	Janez VASLE
6.	Maruša NOVAK
7.	Jernej PAVLIN
Na predlog Slovenske ljudske stranke je potekalo koalicijsko usklajevanje besedila zakona o istospolni partnerski zvezi, na katerem so koalicijske stranke uskladile in podprle besedilo zakona in med njimi ni več vsebinskih razlik, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V naslednjih dneh bodo pripravili čistopis predloga zakona, in ga, kot je bilo dogovorjeno na sestanku, posredovali vsem predsednikom koalicijskih strank, ki bodo odločili o nadaljnjem postopku sprejemanja zakona.
Kot je znano, so predstavniki gejevskih in lezbičnih organizacij sicer že 27. januarja na SLS naslovili protestno akcijo, saj naj bi stranka ovirala proces sprejemanja in pripravljanja omenjene-
Sicer ne v kaki operni vlogi, temveč z gala koncertom bo nastopala Bernarda Fink v ponedeljek, 15. marca, v celovškem Mestnem gledališču. Izvajala bo skladbe W. A. Mozarta, Josefa Haydna in Gustava Mahlerja. Deloma jo bo na klavirju spremljal odlični pianist Christian Koch, s katerim je že koncertirala, deloma pa Koroški simfonični orkester, ki ga bo dirigiral Guido Mancusi.
Bernarda Fink je iskana operna pevka, ki gostuje po vsem svetu, predvsem pa velja za vrhunsko koncertno pevko. K sodelovanju jo
ga zakona, ki sicer poteka že osem let. Zavlačevanje s strani SLS naj bi bilo po mnenju predstavnikov omenjenih organizacij skrajno problematično, ker so pari istega spola v neenakopravnem položaju, ne morejo zaščititi svojih partnerskih skupnosti, prav tako pa nimajo urejenega socialnega in zdravstvenega zavarovanja.
Podobnik je tedaj predstavnikom gejevskih in lezbičnih organizacij Slovenije zatrdil, da so v stranki zelo odgovorno pristopili k oblikovanju stališč glede tega predloga. Napovedal je, da bo ,,SLS pri oblikovanju rešitev glede te problematike zelo odprta", vendar pa naj bi že oblikovana stališča glede predloga zakona na kulturen način zagovarjali tudi v okviru vladne procedure.
vabijo dirigenti kot sir John Eliot Gardiner, Ricardo Muti ali Nikolaus Hamon-cour in s pevskimi recitali polni dvorane v Londonu, New Yorku ali na Dunaju, ravno tako kot na mednarodnih festivalih. Kjub temu si vzame čas, da nastopa tudi na domačih prireditvah, npr. v Ropitzevi kantati ali na solističnih večerih, ki jih prireja Krščanska kulturna zveza v vetrinjski Dvorani fresk. Kdor si želi pridobiti poseben kulturni užitek, ne bo zamudil tega izrednega koncerta.
Nedelja, Celovec, 22. februarja 2004
Razmerje med Argentino in Mednarodnim denarnim skladom se je pretekli teden in v začetku tega tedna ponovno zaostrilo. Vprašanje se je sukalo okoli plačila
3.200 milijonov dolarjev, ki bi ga morala država poslati Fondu v torek 9. marca, in potrdila, ki bi ga moral di-rektorij FMI izglasovati v priznanje, da je Argentina izpolnila v sporazumu predvidene cilje. Vse se je zapletlo.
Neznan izid. Ko bodo naročniki brali te vrstice, bodo že vedeli, kako se je problem razpletel, mi pa moramo pisati na slepo. Čeprav pa nam je izid neznan, lahko malo opišemo položaj. Vlada se je namreč namenila, da ne plača dolžne vsote, če prej ne dobi vsaj namiga s strani Sklada, da bodo doseženi cilji potrjeni. Direktorij FMI pa vztraja, da mora država plačati; šele potem, ko bo zapadel rok, pa bodo oni povedali, če je vse v redu ali ne. Kateri je vzrok te polemike? Zelo enostavno: če namreč FMI potrdi, da je Argentina izpolnila zastavljene pogoje, se bo tistih
3.200 milijonov dolarjev vrnilo v obliki novega posojila; če pa ne, denarja ne bo.
Edina vlada. Predsednik pa vztraja, da Sklad ne more negativno ocenjevati dela vlade, ki je v dolgih desetletjih edina, ki je doslej številčno izpolnila vse stavljene pogoje in jih celo prekoračila. Zakaj torej FMI zavlačuje potrdilo? Nekajkrat smo že povedali, da zahteva, naj država začne plačevati tudi privatnim upnikom ali z njimi vsaj začne formalna pogajanja. Argentina je v tem nekoliko napredovala: imenovala je že poga-jalni komite mednarodnih bank in predsednik ga je z dekretom te dni potrdil. Prav tako je v ta komite sprejela mednarodno predlagane ustanove. V čemer se ne morejo zediniti eni in drugi, je v višini odplačil in v raztegnjenosti plačilnega roka.
Nategnjena vrv. V
VVashingtonu in v Buenos Airesu nategujejo vrv. A eni in drugi se podajajo v nevarnost. Argentina je pred dvema letoma in pol oklicala default (neplačevanje dolgov) do privatnih upnikov, čeprav je mednarodnim organizmom vestno plačevala.
Odpovedati plačevanje tudi javnega dolga bi za državo pomenilo odrezati se od finančnega sveta in zapasti možnim sankcijam. FMI pa tudi ne bi brez posledic prestal pretresa, da bi dolg v višini 32.000 milijonov dolarjev zapadel defaultu predvsem v okoliščinah, ko država izpolnjuje vse druge dogovorjene pogoje. Da pa je mera polna, je bolj pomirjujoči predsednik FMI Kohler odstopil (kandidiral bo za nemškega predsednika) in je njegovo mesto začasno prevzela nepopustljiva Anne Krueger, znana po svojem strogem zadržanju do Argentine.
Privatni upniki. To so razne banke, podjetja ter posamezniki, ki so kupili raznovrstne bone argentinske države. Vlada ponuja, da jim izplača le 25 odstotkov formalne vrednosti, čemur se upniki trdno upirajo. Seveda tudi niso vsi v enakem stanju. Vendar nihče od njih ni za bone plačal nominalne cene. V istem sorazmerju, kot je rasel rizi-ko argentinske države, so padale cene njenih bonov. Tako da so nekateri za te bone plačali komaj 30% njihove cene. Ti ne bi izgubili preveč. Morda komaj 5% nominalne cene. Vendar je jasno, da vsak, ki investira, to stori zato, da bi kaj zaslužil, ne pa da ni izgubil. A vsi so vedeli (ali bi morali vedeti), da taka investicija pomeni reskiranje in se sedaj ne morejo sprenevedati.
Ljubi Santiago. Provinca Santiago del Estero je te dni tudi polnila časopisne strani. Skupaj s San Luisom (delno tudi Neuquen in prej še Catamarca) spada v kategorijo „graščinskih provinc", kjer ena oseba ali ena družina že desetletja popolnoma nadzira življenje domače družbe. Kot prej v Catamarci so se sedaj tudi v Santiagu problemi začeli s skrivnostnim umorom mladoletnice in nato še drugega dekleta. Izkazalo se je, da so za tem člani oblasti. Odstavljen je bil šef varnostne službe. Nato so odkrili, da je gospa guvernerka Nina Juarez protizakonito prejemala pokojnino ter s tem državo oškodovala za pol milijona pesov. Provincijski parlament jo je potrdil in sodišče ne more nastopati proti njej. Ko se je v težavah s sodiščem znašel tudi njen mož Carlos Juarez, pravi gospodar province, ga je guvernerka imenovala za gospodarskega ministra, s čimer je dobil sodno inmu-niteto. Da je mera polna, je zvezna policija odkrila, da je imela provincijska varnostna služba natančno nadzorstvo nad številnimi prebivalci in so našli podatke in podrobne zapiske zasledovanja kakih 30.000 oseb (vse skupaj je kakih 670 tisoč prebivalcev), vključno raznih cerkvenih osebnosti. Vendar zvezne intervencije zaenkrat ne bo. ! Česa se zvezna vlada boji?
SLOVENCI V ARGENTINI
Gledališka skupina Slovenske vasi v Sloveniji
(3 - KONEC)
Po šesti predstavi v Predosljah pri Kranju nas je v soboto, 7. februarja pričakovala župnijska dvorana v Višnji Gori. Bila je namreč zanimiva izkušnja, kajti dvorana je imela svojo posebnost. Večina dvoran, v katerih smo nastopali, so bile dvorane t. i. kulturnih domov. V Višnji Gori smo se pa srečali z dvorano, ki je bila originalno štala, katero je župnik prenovil in pripravil za nastope. Čeprav je bila dvorana manjša od ostalih, smo v njej čutili posebno vzdušje. Nekaj sprememb smo morali napraviti tudi s premiki na odru, ki je bil majhen, in s scenografijo, katere nismo mogli vse postaviti. Vendar domače vzdušje, nabito polna dvorana in odnos, ki smo ga med predstavo pletli s publiko, je bil čudovit. Predstava se je končala z velikim uspehom, po njej smo pa imeli priliko za razgovor z nekaterimi bivšimi sovaščani Slovenske vasi in za večerjo v župniških prostorih, ob spremstvu mladega župnika Boštjana Modica, ki je bil s predstavo zelo navdušen. Takoj po večerji smo morali oditi, da bi se odpočili za prihodnji dan.
V nedeljo, 8. febrarja se v Sloveniji praznuje kulturni dan ob obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna. Tudi mi smo imeli možnost prispevati k temu praznovanju in sicer s predstavo Barke brez ribiča v Šentjoštu nad Horjulom. Zjutraj smo bili pri sveti maši v Šentvidu, potem smo pa odšli na pot. Ko smo prišli v Šentjošt, nas je sprejela pesem „Oče, mati" v izvedbi tamkajšnega zbora. Za kosilo se je pa skupina razdelila in šla na obisk k raznim družinam, ki so nas dobrodušno sprejele. Ob treh smo bili zmenjeni, da se vsi zopet dobimo v KUD Šentjošt, kjer smo imeli predstavo ob 17. uri. Po tolikih predstavah smo bili že dokaj vajeni na pripravo odra: vsak je vedel za svoj posel, tako je bilo vse hitro postavljeno. V dvorani se je nabralo okoli 270 gledalcev, in morali smo začetek nastopa malo zakasniti, kajti ljudje so še vedno hodili noter. Publika je z veliko pozornostjo sledila nastopu in spremljevalci, ki so videli več nastopov, so mi zaupali, da je bil ta izmed najboljših. Kronist Našega časopisa (23. februarja, 2004) je ob priliki napisal: „Predstava gledališke skupine Slovenska vas je v dovorano kulturnega doma v Šenjoštu privabila toliko gledalcev, kot že dolgo ne. [...] Gledalci so bili nad igro navdušeni, nič manj pa tudi fantje in dekleta iz gledališke skupine, ki so po koncu predstave dejali, da si pred turnejo skoraj niso drznili pričakovati tako pozitivnega odziva slovenskega občinstva." Po predstavi so pripravili prigrizek v dvorani, ne le za nastopajoče, temveč tudi za vse vaščane in obiskovalce, ki so prišli na predstavo. Po jedilu, razvedrilu in klepetu smo pa zopet vzeli stvari v roke, pospravili oder in naložili vse na omnibus. Ko smo prišli v zavod Sv. Stanislava v Šentvid, smo pa nadaljevali s pospravo: bilo je treba urediti sobe, kajti naslednji dan bi končno zavod zapustili in se namenili na Štajersko.
Odhod smo napravili že zjutraj, tako da smo pred poldnevom prišli v KUD Šentjur in pripravili oder za
predstavo, ki bi bila ob 19. uri. Po postavljanju kulis smo se pa z omnibusom premestili do Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur, kjer smo imeli pogovor z dijaki. Predstavili smo se kot skupina in tudi posamezno, govorili smo o delovanju slovenske skupnosti v Slovenski vasi in v Argentini na splošno in odgovarjali na razna vprašanja učencev. Med dijaki so bili tudi člani folklornega ansambla, ki so nam lepo zaigrali poznane pesmi slovenske folklore. Bila je tudi priložnost za kratek ples med člani naše Gledališke skupine in študenti. V gimnaziji so nam pripravili tudi kosilo, kjer smo imeli možnost za pogovor z ravnateljico šole.
Po kosilu smo napravili še obisk Slomškove rodne hiše in župnije, v kateri je bil Slomšek krščen in v kateri je preživel krščanstvo svojih otroških let.
Predstava je bila tudi tukaj uspešna in nabralo se je nad 260 gledalcev, kar je presegalo število stolov, zaradi česar je mnogo ljudi stoje sledilo nastopu. Po predstavi pa je Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev ganljivo zapel znano pesem Gustava Ipavca „Slovenec sem". Sledila je javna zahvala podžupana v Šentjurju in naša javna zahvala vsem prisotnim s podajanjem raznih daril z ene in druge strani, nato pa še večerja ob spremstvu imenovanega pevskega zbora in folklornega ansambla mladih Unikat. Obe skupini sta nam podarili tudi svoje posnetke in tudi tu se je ponovila možnost za slovenski ples.
Torek, 10. in sreda, 11. sta bila posvečena dijakom. Za to je skrbela ga. Cvetka Jagodič, ki je imela za nas pripravljen kompleten program obiskov, a je s časom razumela, da smo bili že malo potrebni popoldanskega počitka. Torkova predstava se je vršila v KUD-u Slovenj Gradec ob 12.30 uri, zvečer smo si pa privoščili obisk celjskega mesta ob spremstvu našega šoferja Harrija, s katerim smo postali kar prijatelji. V sredo so nas pa čakali dijaki gimnazije v Ormožu ob 12.00. Po predstavi smo imeli še pogovor s študenti, katerim smo z odra odgovarjali na razna vprašanja. Popoldne smo pa šli še do Ptujske gore-	v v
Po enajstih predstavah je končno prišel četrtek, 12., dan zadnje predstave Barke brez ribiča. Zjutraj smo obiskali celjski grad in si nato privoščili še počitek v toplicah. Čudovito je bilo iz toplih vod gledati, kako zunaj sneži. Po kosilu smo se pa napotili proti dvorani KUD Trnovlje pri Celju in se pripravili za predstavo, ki je bila ob 19.30. Zadnja priprava scenografije, osvetljave in zvoka, zadnje preoblačenje, zadnje maskiranje, zadnja molitev pred predstavo in zadnji nastop na oder. Po dobrem nastopu in aplavzu so sledili še pozdravi, podaritve in zahvale. Ko je pa zastor v zadnjič padel, je pa prišel seveda čas za objeme in medsebojne čestitke (in tudi nekatere solze) tistih, ki smo zadovoljivo dokončali to gledališko avanturo. Tako je naša Barka priplula do svojega zadnjega pristanišča.
Ragovor in prigrizek po predstavi sta se vršila v dvorani Kulturnega doma skupaj s trenutki skupnega petja. Zatem smo se vrnili v Dijaški dom v Celju in vse pospravili, da smo lahko naslednji dan zjutraj že odšli najprej proti Šentvidu, kjer smo odložili kulise, pohištvo, rekvizite in obleke, nato pa se s skupino prijateljev namerili proti Piranu. Tam smo napravili obisk mesta in prisostvovali predstavi skupine mladih akrobatov „Flip", ki so pripravili nastop izključno za nas. Zvečer smo se vrnili v Šentvid in se razšli po domovih naših sorodnikov. Vsekakor smo se
potem zopet zedinili (čeprav že ne vsi) naslednji večer (na Valentinovo) v disku „Emonska klet" v Ljubljani, v nedeljo zjutraj pri argentinski maši v Šentjakobu (pri Toniju Burji) in v nedeljo zvečer v kinodvorani Cankarjevega doma. Drugače so pa za nas skrbeli že sorodniki, katerim se vsi člani GSSV iskreno zahvaljujemo. Vrnitev v Argentino se je izvršila v dveh delih; sedem se nas je vrnilo v sredo, 18., ostali pa v petek, 27.
Izredna zahvala gre vsem, ki so na tak ali drugačen način prispevali k uspehu naše turneje. Na prvem mestu predsedniku Izseljenskega društva Slovenija v svetu, Boštjanu Kocmurju, za uresničitev in organiziranje te naše želje, za stalno spremstvo (bil je gotovo nič manj utrujen kot mi) in turistično vodstvo ter za prijateljski odnos. Prav tako tudi hvala Tonetu Mizeritu, Mariji Kutnar in gospe Jagodič. Hvala Toniju Burji in družini Sušnik za posodo pohištva in rekvizitov, prav tako kot tistim, ki so nam v Sloveniji pripravili kulise. Hvala vsem, ki so nas spremljali sem in tja in stopili na pomoč za zastorjem in s prevozi (Berni in Ceci Grbec, Gabi Sušnik, Marija Mehle, Gabi Sanchez, Domen Rebolj, Bogdan Magister...) ter odborom in tehnikom vseh dvoran in kulturnih domov, v katerih smo imeli možnost pokazati sad našega dela.
Seveda se pa tudi zahvaljujemo vsej slovenski publiki, ki je z gostoljubnostjo, s spoštovanjem, s pozornostjo in z nepričakovano čustveno toploto sprejela in sledila našemu nastopu. Gledalci so bili res hvaležni za našo zavzetost za slovenski jezik v tujini (ohranjevanje slovenstva postaja za mnoge ponovno pomembna zadeva ob majskem vstopu Slovenije v EZ), to je na prvem mestu bilo očitno. Opazili smo pa tudi, da je slovenski gledalec „lačen" takih besedil, ki bi ga povabila k razmišljanju življenskih dogodivščin in resnic, čemur menim, da smo skromno prispevali s Caso-novim besedilom Barke brez ribiča v prevodu ge. Kutnar. Zbrano podajanje besede, sproščeno igranje in razmišljujoč (a obenem spremenljiv) tempo nastopa so bili naše darilo publiki, ki se je nastopom vsakokrat zahvalila z iskrenim aplavzom in dobrimi kritikami.
Ob uspehu turneje se je pojavilo še mnogo drugih dvoran - v Sloveniji in tudi zunaj - z namenom, da bi sprejeli Barko brez ribiča, a žal je bilo nemogoče, da bi dodajali še več predstav.
S tem prvim potovanjem gledališke skupine iz slovenske skupnosti v Argentini v Slovenijo so se odprla vrata za nova gostovanja ne le GSSV, tamveč tudi drugih gledaliških skupin naše skupnosti, ki bi bile pripravljene potovati na odre, ki stoje na sončni strani Alp. Prvi korak je že storjen in skupaj s predsednikom društva SVS g. Kocmurjem, upamo, da bi jih z drugimi ljubitelji gledališča storili še mnogo več.
Končno bi se pa kot vodja skupine rad javno zahvalil vsem članom GSŠV, igralcem in tehničnim pomočnikom, za resnost (ki nikakor ni preprečila zabave), s katero so sprejeli in izvršili projekt, za navdušenje in delavnost v tako zahtevnem programu turneje, za pogovore in „ma-teade" pozno v noč, predvsem pa seveda za prijateljstvo, ki se je v teh dneh utrdilo med nami.
Vloga Ricarda Jordana v igri pravi: „obstajajo trenutki, ki veljajo za celo življenje." Gotovo bomo vsi, ki smo se tega potovanja udeležili, soglašali s tem, da turneja BARKA BREZ RIBIČA - SLOVENIJA 2004 spada med te nepozabljive trenutke naših življenj.
Martin Sušnik
MED KNJIGAMI
Meddobje 2003, št. 3-4
Zadnja številka lanskega letnika je izšla z zamudo šele konec januarja letos.
To številko uvaja uvodnik Toneta Mizerita V krizi - upanje, kjer govbori o ekonomski krizi, ki je prizadela Argentino, in o našem vztrajanju v boju za slovenstvo v še tako težkih ekonomskih okoliščinah.
V delu, ki je namenjen poeziji, je najprej pesem Angele Čukjati, ki živi sedaj v Italiji. Ima naslov Transcen-dencia, v slovenščino jo je prevedel TD - Tanscendenca.
Sledita ji pesmi Erike Poglajen, ki je v zadnjem času izdala knjigo poezij v Ljubljani, seveda v španščini, prevedel jih je kot te v Meddobju Branko Rebozov. Naslov imata Sol a destiempo, prevod Sonce v nepravem času, ter Mensaje al mendigo descara-zonado, Sporočilo malodušnemu beraču.
Tudi Branko Rebozov je prispeval pesmi Ljudje pravijo .. (2003) in Slovo od matere (1972).
Naslednje strani so posvečene dr. Tinetu Debeljaku ob odkritju spome-
nika v Škofji Loki. Objavljen je govor Zorka Simčiča pred spomenikom, s kratkim življenjepisom in oznako, kakor tudi dve fotografiji iz dela Loma Negra - Črni Kamnitnik, ki ju je posnel njegov vnuk Marko Vomber-gar, ki je knjigo uredil.
V proznem delu je arh. Marijan Eiletz napisal črtico Alacran (škorpijon). Govori o ljubezenski zgodbi izseljenca v Catamarki z zanimivimi psihološkimi poantami.
Dr. Jože Rant je prispeval razpravo Filozofi - pedologi, kjer piše o poskusu, da bi se nadomestili pedagogi in psihološki izvedenci s filozofi, oziroma kako naj bi se reševali problemi šolarjev s filozofiranjem. To pač ni primerno v osnovni ali srednji šoli, še manj pa v otroških vrtcih.
Dr. Mirko Gogala, ki že dalj časa razmišlja o izseljencih, je priobčil svoje predavanje pri SKA Razmišljane o dušnem pastirstvu v naši politični emigraciji. Mnenja je, da so nekateri prijemi našega dušnega pastirstva že zastareli in ne dosegajo mladih, ki živijo v Argentini. Podaja nekaj mož-
nih rešitev.
Martin Sušnik je tudi prispeval svoje predavanje pri SKA Srečanje z umetnostjo (iz estetike v antropologijo in etiko). Ta mladi filozof je vse predavanje govoril prosto in v dobri slovenčšini, predvsem o pogledu na umetnost, odkod in kam.
Španski svet brani svoj jezik, Slovenci pa,... je napisal dr. Jože Rant, predvsem o zapiskih, ki so se o temi pisali v Argentini, čemur pa je dodal še nekaj misli o položaju med slovenskimi izseljenci.
Številko zaključuje diplomska naloga iz Ljubljane, kjer Andreja Mrak analizira Politični in družbenogeo-grafski vidiki Slovencev v Bariločah (Argentina). Najprej govori o zgodovini priseljevanja v Bariloče, prvo „šumski bratje", nato počasni prehod v bolj normalno izseljensko družbo.. Govori o predvojnih naseljencih, od katerih je ostalo bolj malo, pa o povojnih, gornikih in drugih priseljencih, kako in zakaj so prišli tja, koliko jih je, njih starostna struktura in poročanje, kakor tudi izobrazbena struktura. Naloga se bo nadaljevala v prihodnji številki.
Kot vedno sta priloženi dve barvni reprodukciji slikarke Helene Klemenc, šopek rož in Rdeče krilo.
Barka brez ribiča je odplula domov...
Po uspešni dvotedenski turneji po Sloveniji in zamejstvu - v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu in sofinanciranju Ministrstva za kulturo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu - se je gledališka skupina Slovenska vas vrnila v Buenos Aires in za seboj pustila lepe vtise.
Gledališka skupina Slovenska vas se je v Sloveniji predstavila z igro „Barka brez ribiča" Alejandra Ca-sone v prevodu Marije Kutnar in v režiji Martina Sušnika - oboje je slovenska kritika ocenila zelo pozitivno. Avtor, ki je Slovencem bil do zdaj nepoznan, si zastavlja globoka življenjska vprašanja, ki segajo v notranjost človeške duše. To je na gledalce naredilo močan vtis in sprejeli so igro z velikim odobravanjem.
Gledališka skupina Slovenska vas je zelo uspešno
in prepričljivo predstavila svojo izvedbo in povsod prevzela občinstvo. Videlo jo je okoli 2.500 gledalcev na dvanajstih predstavah.
Po vsaki predstavi so igralci imeli priložnost, da so se srečali z občinstvom, ki je prek neposrednega pogovora z njimi še dodatno lahko ugotovilo, da Slovenija v svetu tudi zaradi tretje generacije živi in diha s polnimi pljuči.
Imeli so tudi kar nekaj zelo lepih intervjujev za Radio Ognjišče, Radio Slovenija, Televizijo Slovenija, Gorenjski glas, Primorski dnevnik, Novi glas in še nekaj drugih lokalnih medijev.
Vabimo vas, da si ogledate slike nastopov in preberete nekaj kritik, ki je izšlo v tiskanih medijih http://www.drustvo-svs.si .
Lep pozdrav iz zasnežene Slovenije,
Pavlinka Korošec Kocmur
MULTIKULTURNOST
Prednost dveh domovin, vir notranjega bogastva
Spodnje besedilo je napisala učiteljica Dragica Brinovec kot gradivo delavnic in seminarja Medkulturno izobraževanje - učno načelo sodobne šole, Laško 2003. Objavljeno je bilo v reviji ,,Slovenščina v šoli", leto 8. štev. 4.
Nekaj trenutkov za tem so prišle moje kolegice in skupaj smo se odpravile v mesto na kosilo. Šopek sem položila v cekar in odšle smo. Že od daleč sem na mostu zagledala Cristino, ki se mi je smehljala. Tudi Cristina je iz
7.	d. Pred letom se je s staršema in bratom preselila iz Argentine v Slovenijo. Začasno so živeli v našem kraju, letos pa bodo odšli v sosednje mesto, tako da bo deklica zopet zamenjala osnovno šolo. Že pred pričetkom lanskega šolskega leta sem med počitnicami zvedela, da Cristina razume in govori slovensko, saj je v Argentini poleg španske obiskovala tudi slovensko šolo. Vseeno pa se mi je kamen odvalil od srca, ko mi je na prvem srečanju rekla: „Učitel'ca, j's vas vse razumem!" Poslej sva bili skupaj šest ur tedensko: štiri redne ure pouka in dve uri individualnega pouka. Zlasti individualne ure so mi bile v posebno veselje; deklica je bila namreč zelo odprta, vedoželjna, predvsem pa je imela izreden posluh za jezik. Slovenske besede je naravnost požirala. Pravo veselje je bilo imeti tako učenko!
Ko sva s kolegico prišli Cristini bliže, mi je ta segla v roke: „Učiteljica, hvala za vse... hvala za hruško!"
Zopet spomini. Zgodilo se je približno mesec in pol nazaj na individualni uri pred poukom. Kot navadno, sva v dobre pol ure opravili vse, kar je bilo v načrtu za tisto učno uro, nato pa je sledil sproščen pogovor. V takih pogovorih mi je Cristina pogosto pripovedovala o življenju v Argentini, čemur sem z zanimanjem prisluhnila. Nenadoma mi v glavo šine vprašanje, s katerim sem se ubadala prejšnji dan. Z možem sva namreč v Intersparu kupila hruške. Bile so tako čvrste, opojne in okusne, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi bile iz hladilnice. Poleg tega pa je na vsaki bila nalepka „Argentina". Cristino sem vprašala, kateri letni čas imajo sedaj v Argentini. „Kaj je zdaj v Sloveniji?" jo je zanimalo. Pojasnila sem ji, da pomlad. Jesen", je odgovorila. „Potem pa bo že res", sem nadaljevala, „tiste hruške so bile povsem sveže obrane v Argentini." „Res?" so se ji zasvetile oči. „Upam, da bo imel oče čas, da jih bova še danes šla kupit v Interspar." Tedaj sem se spomnila, da imam eno hruško v kabinetu. Prejšnjega dne sem jo bila namreč prinesla, a Sem pozabila nanjo. Cristino sem prosila, naj me počaka, sama pa odhitela v kabinet: hruška je bila tam, nekoliko predozore-la, saj je bila več ur izpostavljena žgočemu popoldanskemu soncu, zato pa toliko bolj opojna in z nalepko
Obletnica SDS
Petnajstletnico danes imenovane Slovenske demokratske stranke je vrh stranke praznoval v soboto, 14. februarja t.l. v Sežani, kjer je najprej potekala seja Sveta, za tem pa slavnostna akademija, na kateri so nagradili najzaslužnejše člane z zlatimi vrtnicami.
Zlato vrtnico so med drugimi tudi podelili lic. Ivanu Korošcu s sledečimi besedami:
„Gospod Ivan Korošec je v svojem življenju prehodil dolgo pot. Ne toliko po letih, saj je videti še prav čil in zdrav, hvala Bogu.
Je eden od tistih junakov, ki je že v prvem obdobju druge svetovne vojne izven OF organiziral nacionalno ilegalo za boj proti italijanskemu okupatorju. Po koncu vojne je bil zaprt v Teharskem taborišču, od koder mu je uspelo uiti in se v neki pozni noči vrniti v objem svojih staršev. Kaj vse je prestajal v taborišču, zgovorno pove to, da
ga mati in oče zaradi sestradanosti nista prepoznala, ko je potrkal na njuno okno. Ivan se je potem kot mnogi drugi, napotil v svet in pristal v daljni Argentini, kjer si je ustvaril družino, ki mu je z ljubeznijo in toplino počasi celila rane. Ko je vzniknila Slovenska pomlad, se je vključil v SDS, zbral okoli sebe somišljenike in ob vsaki priložnosti pošiljal na stranko zapiske o tem, kaj počno in kako jih je vsak dan več v odboru. Potem se je Ivan Korošec iz Argentine nekega dne vrnil tja, kjer je pognal korenine - v Slovenijo, po kateri je toliko let hrepenel."
»Argentina". Nikdar ne bom pozabila Cristininega obraza v trenutku, ko sem ji izročila hruško: kot bi ji dala najdragocenejše darilo! Prijela jo je z obema rokama, jo poduhala, zaprla oči in sklenila roke na prsih. »Hvala, učiteljica!" V njenih očeh sem za hip zaslutila njene prijatelje, sošolce, sorodnike, skrivne kotičke in Buenos Aires, o katerem mi je toliko pripovedovala. Vsak od nas nosi s seboj svoj čustveni svet in da se je Cristinin tokrat lahko malo razkril po zaslugi hruške iz Interspara, je bilo res srečno naključje...
»Tudi tebi hvala, Cristina," sem zdaj zaslišala sebe. »Vso srečo na novi šoli!"
Potrebovala jo bo na poti iz otroštva v odraslost; tudi v trenutkih, ko ji bo v iskanju sebe medkulturnost morda porajala vprašanja brez odgovorov - vse do takrat, ko ji bo postalo zavedanje lastnih korenin, razvejanih med dve domovini, neprecenljiv vir notranjega bogastva in bo tudi v komunikaciji z drugimi to sprejeto kot prednost in ne primanjkljaj.
PISMA BRALCEV
Počitnice na Hanželičevem domovanju
Spoštovani g. urednik!
Že vrsto let Slovenci vseh starosti uživajo počitnice v kraju, ki se imenuje Dolores, v Cordobskih gorah. Letos sem se odločil, da bom v januarju prvič obiskal ta kraj, kjer je rajni dr. Hanželič kupil obširno parcelo puščave in jo začel spreminjati v rodovitni sadni vrt in park. Najbrž je tedaj imel v mislih škofa A. M. Slomška, ki je Slovencem nekoč takole zapel: »Tam kjer glad mori lenuha, najde pridni dosti kruha". G. Hanželič ga je s trdim delom našel ne le za sebe, temveč za mnoge slovenske rojake.
V prvi polovici januarja so tu preživeli lepe urice naši slovenski otroci (počitniška kolonija). Naštel sem na seznamu kar 60 otrok. Potem pa smo prišli na vrsto starejši in nekaj mladih zakonskih parov z otroki. Vsako jutro nas je zvonec klical k zajtrku ob 9. uri in ob 13. uri na kosilo; večerja pa je zvonila ob 21. Ga. Rantova je odlična kuharica. Med drugimi jedmi nas je presenetila celo z ješprenjem. Rantovi dekleta in fantje pa so pridno stregli nam počitnikarjem.
Da ne bi živeli le od kruha, sta za duhovno hrano poskrbela gospoda J. Rode in M. Gogala, katerima se je pozneje pridružil še g. Janez Ogrin iz San Luisa. Vsak dan so darovali sv. mašo v cerkvi, ki so jo sezidali jezuiti že v 17. stoletju. Druga zanimivost tega kraja pa je hiša, v kateri je živel argentinski pisatelj Hugo VVast, avtor med drugimi knjige »Breskov cvet", kot se hiša imenuje.
Veliko smo hodili po bližnjih in daljših poteh vse do Sv. Štefana. Seveda je za obiske oddaljenih krajev poskrbel Tomaž Rant, kamor nas je vozil z avtomobilom. Tako smo si mogli ogledati ribogojnico (granja Tramontana). Tu smo se v velikem bazenu kopali in na toplem soncu obarvali našo kožo.
Vse to pa je bilo tembolj prijetno, ker smo bili vesela in solidarna družba ljudi. Naj omenim Pippove, Schiffrer-jeve, Trudnove, Papeževe in Čečeve z vedno v vozičku nasmejanim malim Borisom. Pričakujem, da se bomo prihodnje leto zopet srečali na Hanželičevini v Doloresu.
Vse počitnikarje 2004 lepo pozdravljam.
Nace Frančič
LETALO JE STRMOGLAVILO
Pri Spodnjih Žerjavcih v občini Lenart je strmoglavilo vojaško letalo pilatus PC 9, v nesreči pa je pilot letala, namestnik poveljnika 15. brigade Slovenske vojske (SV) major Drago Svetina, umrl. Sicer je šlo za običajni prelet v okviru rednega usposabljanja. Vzrok za nesrečo še ni znan, ministrstvo za obrambo pa je že imenovalo posebno komisijo, ki bo raziskala dogodek. Letalo ni bilo opremljeno s črno skrinjico, zato bodo skladno z operativnim načrtom iz članov komisij ustanovili strokovne delovne skupine, ki bodo izvajale naloge z različnih strokovnih področij.
Nekaj spominov na našo slovensko povojno tragedijo
ANGELCA ROGELJ	(1)
JANEZ JENKO
58 let je že lepa doba za človeka, družino ali narod, če živi v miru in prijateljstvu v svojem okolju v kateremkoli kraju na tem svetu, po krščanskih načelih in človekovih pravicah.
Takratni otroci, današnji stari očetje, stare matere, tete in strici počasi odhajajo. Leta tečejo, pešajo nam moči, izgubljamo spomin. V spominu se bom ustavil v manjšem krogu, lahko rečem družinskem. Rogelj, po domače Pučmen; trije bratje, sinovi gorenjskih kmečkih staršev. Domobranci, ki so se vključili in se bojevali na raznih postojankah: Cerklje, Kranj, Jezersko.
Doživeli smo mesec maj 1945. Konec vojne, zmag in porazov. Naša zgodba se je
bliskovito razvijala. 3. maja: proglasitev svobodne Slovenije; nova vlada, novi ukrepi. V soboto 5. maja in nedeljo, 6. maja so se pričeli umikati Nemci. Prihajali so tudi prvi begunci. Do srede 9. maja smo živeli v skrbeh in pričakovanju, kaj in kako bo jutri. Prihajale so novice, za nas največ slabe. V sredo 9. maja je bil voz naložen z vsem našim premoženjem in doto. Ata je udaril po konju: gremo. Kam? Slovo od naše rodne hiše, od prijateljev, od naše prelepe Gorenjske. Šli smo skozi Kranj, Naklo, Križe, Tržič. Prve skupine vojakov, civilistov in družin so že prišle skozi predor ali čez Karavanke do reke Drave na Koroškem. Partizani so imeli zaseden kraj Borovlje in zastražen most čez Dravo. Za slovenske begunce je bil prehod prepovedan, Nemci pa so imeli vseskozi prosto pot.
V četrtek, 10. maja popoldan so domobranski poveljnik Vule Rupnik, major Anton Mehle in drugi oficirji, ki so bili že tam, organizirali napad na Borovlje in partizane pregnali v hribe. Tisti dan smo bili igralci in občinstvo, kot nekdaj v rimskem cirkusu, na prostem, v naravi. V Borovljah in okoli partizani; vsepovsod naokrog nešteto beguncev; v gozdu med grmovjem domobranci, pripravljeni za napad. Na cesti nemške
Skupina domobrancev na pohodu. Ujeli so tudi gorskega jelena.
smo drevesa v bližnjih gozdovih za streho in posteljo. Žitna polja so postala prah. Ne pozabimo na dež. Nekaj škode smo naredili Korošcem.
Prihajale so novice vseh vrst in slišali smo razne obljube. Nedelja, 27. maja, dan svobode, dan izpolnjevanja angleških obljub o pravici človeka na zemlji, ali pod zemljo. Že v soboto zvečer je prišlo angleško povelje: naslednji dan zjutraj naj bodo določene čete pripravljene na odhod. V transportu bo približno 600 vojakov. Angleški tovornjaki so stali pri vhodu. Oborožen vojak je dal ukaz: vsi na tovornjak. Odpeljali so jih v za nas neznano smer.
Nekega dne vidim na koncu polja, pred gozdom kjer je bilo naše taborišče, angleške buldožerje, ki so kopali jarke. Rečeno je bilo, da delajo nova stranišča. Bolj verjetne pa so bile govorice, da je to za primer, da se ta množica ljudi upre.
(Dalje prihodnjič)
Vetrinjsko polje. Med hišo, ki se še danes vidi v ozadju, in cesto je stalo naše taborišče.
kolone. Malo višje nad cesto velika stavba, pred katero je stal velik angleški oklopnik, pripravljen za obrambo ali napad.
Sonce je zahajalo. Res lep mesec maj. Ko so topničarji prenehali streljati, je stopil Vule Rupnik pred vojake in zavpil: »Fantje, juuuuuriiš."
Vojaki so udarili na Borovlje.
Tudi mlajši niso nič zaostajali.
Eden je kar po tleh med grmovjem vlekel težko strojnico, drugi zraven pa zaboj z municijo. Partizani so se umaknili. Tako nam je bila pot odprta čez Dravo, v Celovec in na Vetrinjsko polje.
Ker pa partizani niso mogli prenesti tega poraza, so zadnje skupine v petek 11. maja napadli v Tržiču in Križah. Bilo so žrtve na obeh straneh. Ušli smo brez vsega. Tudi žlico in čevlje smo tam pustili. Pešačili smo skozi predor in čez dravski most na Vetrinjsko polje pod angleško komando. Doživeli smo razočaranje: odložiti smo morali orožje. Ugotovili smo tudi, da so Angleži strastni ljubitelji dobrih ur in nakita. Prva streha v tujini nam je bila grajska kapela. Tam se je molilo noč in dan.
Začelo se je popisovanje in zasedanje prostora. Na hrano smo še kar čakali. Kdor je prinesel čez hribe kak šotor ali odejo, je še šlo, drugi smo morali iskati. Ljudje so rekli: sila kola lomi. Oklestili ali olupili
				
NOVICE IZ		PISALI SMO P		ESLOVENIA,
INFLACIJA V FEBRUARJU
Cene življenjskih potrebščin so se februarja zvišale za 0,1%. Medletna rast cen se je znižala na 3,6% - decembra lani je znašala 4,6%, še naprej pa se znižuje povprečna inflacija, ki se je februarja spustila na 5,1%.
NAGRADA DR. MATIJI OGRINU
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je sporočil dobitnike nagrad za vrhunske raziskovalne dosežke na področju humanistike in družboslovja. Med drugimi je srebrni znak ZRC bil izročen dr. Matiju Ogrinu z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
LJUBLJANČANI SO (SE) NADRSALI
Drsalna sezona v parku Zvezda, že četrta po vrsti, se končuje. Mobitelovo drsališče, ki je vsako leto bolj obiskano, seje poslovilo z drsalno revijo, na kateri so mladi drsalci in drsalke pod vodstvom mentorja prikazali svojo okretnost in spretnost na ledeni ploskvi. V slabih treh mesecih je drsališče obiskalo več kot 80.000 obiskovalcev.
BY PASS NA DELUJOČEM SRCU
V ljubljanskem Kliničnem centru (KC) so zabeležili nov strokovni dosežek na področju kirurgije. Kardiokirurg Tomislav Klokočovnik z ekipo kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja je izvedel endoskopski obvod (by pass) na delujočem srcu. Gre za prvi takšen poseg v Sloveniji, ki je v primerjavi s klasičnimi operacijami za bolnika prijaznejši.
PO SVETU
ARISTIDE LE ODSTOPIL
Haitijski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po večmesečnih protestih, krvavem oboroženem uporu in naraščajočem pritisku mednarodne skupnosti odstopil s položaja in zapustil državo. Položaj predsednika je medtem - kot to predvideva ustava - začasno prevzel predsednik vrhovnega haitijskega sodišča Boniface Alexandre.
V Port-au-Princeu so se začeli nameščati ameriški in francoski marinci, ki so zadolženi za stabilizacijo razmer na Haitiju po odstopu predsednika Jeana Bertranda Aristidea. Letališče sicer trenutno nadzorujejo ameriški in kanadski pripadniki mednarodnih mirovnih sil. -Vodja upornikov na Haitiju Guy Philippe se je razglasil za novega vojaškega voditelja v državi. Dejal je, da je vojaški vodja, a da nima nobenih političnih ambicij in da so uporniki položili orožje. - Aristide naj bi sicer obtožil ZDA, da so ga ugrabile. Kakih 20 močno oboroženih ameriških vojakov
naj bi ga odpeljalo in posadilo v letalo. Zato namerava Aristide tožiti Francijo in ZDA, je povedal njegov odvetnik. Zatrdil je, da je bil Aristide k odhodu iz države prisiljen, prav tako pa tudi ni nikoli uradno odstopil s položaja. Po odvetnikovih besedah je Aristide privolil, da bo odstopil, če bo s tem preprečil prelivanje krvi v državi.
FRANCOSKA
REVOLUCIJA 2004?
Francoski parlament je dokončno sprejel zakon o prepovedi nošenja verskih simbolov v javnih šolah, potem ko je za ta sporni zakon glasovalo 276 članov senata, zgornjega doma parlamenta, 20 senatorjev pa je bilo proti. Francoska narodna skupščina je zakon že sprejela 10. februarja. Da bo zakon tudi uradno začel veljati, ga mora v 15 dneh podpisati francoski predsednik Jacques Chirac, ki je sicer sam menil, da je zakon potreben za zaščito posvetnega značaja francoske republike.
SLOVENCI ŠPORT
PREMESTITEV
Misijonar Andrej Jerman, ki je pred nedavnim prišel v Argentino iz Kitajske, odkoder so ga izgnali komunisti, in je živel dosedaj v Buenos Airesu,	je	imenovan za	profersor-
ja na salezijanski Apostolski šoli	v	Escobarju.
V. REDNI OBČNI ZBOR SFZ
V teh petih letih je priletelo vanjo precej polen, ljudje in čas (ali oboje skupaj) so ji	zadali marsikak	udarec.
Nekateri v obraz, drugi v hrbet.
Odbor, ki je bil izvoljen: predsednik Prijatelj Jože, podpredsednik Lojze Rezelj, tajnik Škrjanc Adolf, blagajnik Jože Kukoviča, gospodar Vinko Tomažin, Franc Vester, Ivan Korošec, Tone Krajnik, nadzor Milan Magister, Janez Kralj, Peter Kastrevc.
RAMOS MEJI A
Tretji prosvetni sestanek Društva Slovencev v eanos mejiji je bil preteklo nedeljo. Predaval je Avgust Horvat o poštenju v izpolnjevanju osebnih in poklicnih dolžnosti, predvsem pa o naših medsebojnih dolžnostih. Predsednik krajevnega odbora Aleksander Majhen se je predavatelju zahvalil za potrebno in praktično predavanje. Navzoči so se pridno oglašali v živahni debati.
SLOVENSKI ODER V ARGENTINI
Nedelja, 28. marca ob 17. uri v cerkveni dvorani v Ciudadeli
MATURA VESELOIGRA V 3 DEJANJIH
vstopnice v predprodaji Alvarado 250, Ramos Mejia
Svobodna Slovenjja št, 19. 15. marca 1954
Srebrna Jolanda
Jolanda Čeplak je preteklo nedeljo 7. marca osvojila svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih. V finalu teka na 800 metrov jo je ugnala Maria Mutola iz Mozambika, ki tako nadaljuje zmage iz lanske sezone, ko je v tekmovanju za grand prix prejela milijon dolarjev. Čeplakova, ki je tako prejela srebrno medaljo, se je jezna pritoževala, da
jo je Mutola v zadnji krivini odrinila in jo s tem onemogočila. Pritožba slovenske reprezentance je bila zavrnjena.
Desetčlanska slovenska ekipa je zelo dobro nastopila na minulem svetovnem prvi venstvu v Budimpešti.
Cara a cara con el Imperio
A fines del siglo XIX la polftica eslovena torno otro color. Una union de los eslavos del sur fue la idea preponderante del momento, si bien con reservas. El escritor Ivan Cankar, entre otros, y los socialistas desecha-ban de piano el marco austrohungaro. Por otro lado algunos temian que en el caso de la desaparicion del imperio, Eslovenia fuera preša facil de los imperialismos italiano y aleman (lo que a posteriori parcialmente se cumplio). Otros desconfiaban de la union con las naciones eslavas del Sur porque Eslovenia tema una mayor afinidad con Europa Occidental. Consideraban que un acercamien-to a Serbia significaba perder terreno (esto tambien se confirmo). La mayorfa enfatizaba la necesidad de seguir leales a la dinastfa.
Pero ningun partido politico aceptaba el imperio austrohungaro tal como estaba. Todos exigfan una monarqufa formada por naciones jurfdicamente iguales, o sea, el trialismo. Confiaban que la historia los conducirfa inde-fectiblemente hacia la reforma. Estaban convencidos de que solo habfa dos caminos: o la reforma del imperio o el desmembramiento del mismo y la posterior union en un marco yugoeslavo. Pero ni los austrfacos ni los hungaros quisieron ceder.
La unidad yugoeslava era mas bien una frase declama-tiva. Nadie dejo de usar el idioma esloveno. Mayoritaria-mente se pensaba que Eslovenia era demasiado pequena para ser independiente.
Los partidos politicos vefan claramente los problemas y las posibles soluciones, pero habfa muchas vacilaciones y pocos pasos en concreto. La Primera Guerra Mundial encontro a los eslovenos muy mal preparados. La union con las naciones eslavas del sur y el nuevo estado resultaron ser una sorpresa, como asf tambien el final de la guerra y la desaparicion del imperio.
OSEBNE
Krst. V nedeljo, 29. februarja je bila krščena v cerkvi Marije Kraljice v Ramos Mejiji Malena Agostina Valente, hči Sergia in Adrijane roj. Fajfar. Botrovala sta Mirjam Cestnik Doldi in Juan Servente.
Iskreno čestitamo!
Poroka. V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se v soboto, 28. februarja, poročila Friderik Cerar in Andrejka Barle; za poročne priče so bili Toni in Brigita Cerar ter Roza in Janko Barle. Poročne obrede sta vodila Jaka in Franci Barle.
Čestitamo!
Nov diplomant. V mesecu decembru je podpolkovnik
Vladimir Jurij Voršič dokončal študije na univerzi Kennedy in diplomiral kot advokat.
dip
Če
estitamo in želimo mnogo uspehov!
Nagrada novinarju Jožetu Možini
DEBEVEC V AVSTRALIJI
Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec je na svetovnem pokalu v Sydneyju osvojil drugo mesto z malokalibrsko puško na 60 leže (699,9 kroga), zmagal pa je na sklepni tekmi za svetovni pokal v Sydneyju v streljanju z MK puško v trojnem položaju, disciplini, v kateri je na istem prizorišču osvojil zlato odličje na Ol 2000. To je njegova že 27. posamična zmaga v svetovnem pokalu.
SVETOVNA ATLETIKA POD STREHO
Na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Budimpešti se je dobro odrezal slovenski predstavnik Matic Osovnikar, ki je osvojil peto mesto v teku na 60 metrov, s časom 6,58 pa je za dve stotinki sekunde popravil tudi slovenski rekord. -Vrhničanka Alenka Bikar je v polfinalu na 200 m v drugi skupini zasedla četrto mesto z istim časom, kot tretjeuvrščena tekmovalka (23,46), razlika je bila pičla tisočinka sekunde. Bikarjeva je nedeljski finale izgubila po fotofinišu tako kot v soboto Merlene Ottey na 60 m, delila pa je skupno četrti čas. - Svetovna dvoranska rekorderka na 800 m Jolanda Čeplak pa ni mogla obdržati prvega mesta; bila je druga z njenim najboljšim časom v tej sezoni (1:58,72). - Ranko Leskovar, zadnji slovenski predstavnik v Budimpešti, je bil v sedmeroboju osmi (5612 točk).
Letošnji nagrajenec Sklada Josipa Jurčiča je novinar RTV Slovenija Jože Možina za njegovo oddajo Zamolčani - moč preživetja. Gre že za drugo Jurčičevo nagrado Možini, prvič jo je namreč prejel leta 2001 za oddajo Zločin, ki ne zastara. Kot je ob razglasitvi nagrajenca dejal član upravnega odbora sklada Niko Grafenauer, si je Možina nagrado prislužil zato, ker je odprl poglavje slovenske preteklosti, s katerim mora celotna družba opraviti, če želi samozavestno vstopiti v Evropsko unijo.
"Kot svobodna družba se moramo opredeliti do preteklega režima, a brez obsojanja. Šele ko bomo razumeli preteklost, bomo osvobojeni," je še dejal.
Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, so se v Možinovi oddaji pred očmi
gledalca „začeli odpirati grobovi, ki so jih desetletja prikrivali mah, strah in solze". Istočasno je gledalce seznanila z ,,ohranjeno korespondenco med takratnimi visokimi partijci, ki so vzpodbujali izvajanje revolucionarnega nasilja in vosovcem izročili v roke pravico do ubijanja civilistov". Člani upravnega odbora v utemeljitvi nagrade poudarjajo, da Možinova oddaja ne spodbuja k maščevanju nad naročniki in likvidatorji, temveč le prikazuje »večplastnost bolečine, ki jo je treba sprejeti". Oddaja prikazuje le sposobnost odpuščanja, ki so jo družine pobitih zmogle, menijo v upravnem odboru sklada.
Večina Možinovih prejšnjih oddaj se je lotevala preteklosti, od dosjeja o vzponu in padcu Slobodana
Miloševiča, dosjeja o vlogi škofa Rozmana, dokumentarne oddaje o slovenskem plebiscitu pa vse do dosjeja o množičnem poboju v Zgornji Bistrici Zločin, ki ne zastara.
Takrat so v utemeljitev zapisali, da se medijski prostor prepogosto zapira za obravnavo tovrstnih tem, vendar člani upravnega odbora Sklada Josipa Jurčiča menijo, da Slovenija prav zato potrebuje vztrajne, zrele in resnicoljubne novinarje, ki strah pred tveganjem preženejo s precejšnjo mero osebnega poguma. Prav to pa je bil tudi razlog, da so tudi letošnjo nagrado podelili Možini. »Potrebujemo borce za odprtost medijskega prostora, ki pritiske odvračajo s prepričljivostjo resnice in osebnim pogumom," so še zapisali v obrazložitvi.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) V e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Martin Sušnik, Nace Frančič, Pavlinka Korošec Kocmur, Angelca Rogelj, Janez Jenko. Mediji: STA, Družina, Delo, Dnevnik.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Anlonio Mizerit Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C/101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Pagina 6
Hi—iiii ii ii ■ »i« —m
11 de narzo de 2004» N° 8 • SVOBODNA SLOVENIJA
O 8 -S ^	FRANQUEO PAGADO Cuenta N°7211
o s y <	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OG	
mamt	TURIZEM Letalske karte, gfjfftS© rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic®sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Slovenski osnovnošolski tečaji Začetek pouka
Sobota, 20. marca:
ABC po slovensko ob 9.30 uri Balantičeva šola ob 8.15 uri Baragova šola ob 8.00 uri Jurčičeva šola ob 8.15 uri Prešernova šola ob 8.30 uri Rožmanova šola ob 8.15 uri Slomškova šola ob 8.00 uri
Aljaževa šola v Bariločah, ABC v Bariločah in Ciril-Metodova šola v Mendozi po dogovoru.
Srečanje za odbornike SDO-SFZ
Zaradi nepremostljivih težav je odpadlo taborenje za preučitev mladinskih organizacij, napovedano za 5. marca. Namesto tega pripravljamo srečanje za soboto, 20. marca.
Ponovno lepo vabimo vse krajevne odbornike!
Slomškov dom
V nedeljo, 21 marca ob 10.30 predstavitev knjige Mirka Vasleta „Breve historia de la literatura eslovena"
Predstavil bo arh. Jure Vombergar
Lepo vabljeni!
35. TRADICIONALNA
TOMBOLA NA PRISTAVI
v nedeljo, 21. marca 2004, ob 15.30 uri, ob vsakem vremenu
1. dobitek: hladilnik z zmrzovalno skrinjo 2. dobitek: televizijski sprejemnik 20"
Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar - 4483-4528 Z veseljem Vas pričakujemo!
Začetek slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 14. marca, ob 16. uri v Slovenski hiši.
ob. 16. uri: sv. maša, na čast sv. Duhu ob 17. uri: v dvorani škofa Rožmana igra
Kirkinčo Tinčo
Avtor: Nani Šušteršič Rezelj - režija: Andrejka Vombergar Štrfiček
v izvedbi Slomškove šole
Vstopnina za odrasle $ 3.- za otroke $ 1.
Vsi prav lepo vabljeni!
OBVESTILA
PETEK, 12. marca:
Začetek duhovnih vaj za fante.
SOBOTA, 13. marca:
V Jurčičevi šoli v Carapachayu ob 10. uri sestanek staršev in vpisovanje.
Na Srednješolskem tečaju RMB v Slovenski hiši: ob 15.00 popravni izpiti, ob 17.30 vpisovanje in ob 18.30 začetna sv. maša.
NEDELJA, 14. marca:
Otvoritev slovenskih osnovnih šol ob 16. uri v Slovenski hiši z igro.
ČETRTEK, 18. marca:
Sestanek zveze žena-mati iz San Martina, ob 16. PETEK, 19. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slov. hiši. SOBOTA, 20. marca:
Celodnevno srečanje za odbornike SDO-SFZ. NEDELJA, 21. marca:
Občni zbor v Našem domu v San Justo.
V Slomškovem domu po maši predstavitev knjige Mirkota Vasleta.
Dobrodelno kosilo odseka Zveze slovenskih mater in žena v Našem domu v San Justu.
Tombola na Pristavi ob 15.30 uri.
SOBOTA, 27. marca:
Pričetek pouka na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.
uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 28. marca:
Občni zbor v Slomškovem domu v Ramos Mejiji. Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu.
Občni zbor v Hladnikovem domu v Lanusu, ob 16. uri.
Referendum o izbrisanih
Anita Pipan, prva sekretarka veleposlaništva, nam je posredovala naslednje sporočilo:
Veleposlaništvo R. Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da je pri njih že razgrnjen volilni menik, ki je vsem na vpogled na
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personerfa Jurfdica: Decreto N° 1933/62 - Registra C 3754-59
CONVOCATORIA
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los seno-res asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 57, que se realizara el dfa 18 de abril de 2004, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2) Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3) Consideracion de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Re-cursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1 de Enero de 2003 y finalizado el 31 de Diciembre de 2003.
4) Aprobacion de la cuota social, a partir del 1 de Enero de 2004.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se
realizara conforme al artfculo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
CONVOCATORIA "SOCIEDAD COOPERATIVA NUESTRO HOGAR LTDA."
Matricula N° 3939 Domicilio legal: J.B. Justo N°2025, piso 2° Capital Federal.
De conformidad con lo previsto por el Estatuto Social y atento lo normado por el art. 47 y ccdtes. de la ley N°20.337, convocase a los asociados a la Asamblea General Ordinaria para el dfa 21 de maržo de 2004 a las 10.00 hs, en su sede social de calle Hipolito Irigoyen N°2756 de San Justo, Pdo. La Matanza, Prav. de Buenos Aires.
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social.
2) Eleccion de dos asociados para el escrutinio de votos.
3) Consideracion de Memoria, Inventario, Balance General, Estado, Anexos e Informe del Sfndico correspondiente al 47° ejercicio economico cerrado al 31 de diciembre de 2003.
4) Eleccion de tres asociados para consejeros titulares por el termino de tres ahos.
5) Eleccion de cinco asociados para consejeros suplentes por el termino de un ano.
6) Eleccion de Sfndico titular y Sfndico suplente por el termino de un ano.
Buenos Aires, 21 de febrero de 2004.
El Consejo de Administration.
veleposlaništvu, Avenida Santa Fe 846, 6. nadstropje, do 20. marca.
V ta imenik so vpisani vsi državljani, ki so doslej že glasovali, in drugi, ki so zahtevali vpis do 27. februarja.
Drugi izseljenci imajo pravico, da do 20. marca zahtevajo vpis v ta imenik. Referendum bo potekal 4. aprila 2004 med 9. in 17. uro na veleposlaništvu. Obrazec zahteve za vpis lahko dobite v Slovenski hiši ali na veleposlaništvu.
Kdor želi, lahko zahteva pri Volilni komisiji v Sloveniji, da ga upošteva pri glasovanju po pošti (glej prejšnjo številko našega tednika). Izseljenci pa imajo možnost, da potrdijo glasovnice v naših Domovih, in oddajo glasovnice poblasti-teljem, da jih pošljejo dalje.
Lektorat slovenskega jezika na buenosaireški univerzi
Nov datum za konzularni dan v Mendozi
Veleposlaništvo Republike Slovenije sporoča, da bo veleposlanik R Slovenije v Argentini, mag. Bojan Grobovšek med 11. in 13. marcem obiskal slovensko skupnost v Mendozi.
V petek, 12. marca 2004 od 19.30 - 21.00 ure bodo v Slovenskem domu v Mendozi organizirane konzularne ure. Isti večer ob 21. bo razgovor in srečanje rojakov z veleposlanikom mag. Bojanom Grobov-škom. Konzularane ure
bodo tudi v soboto od 9.30 - 11.30 dopoldan v prostorih Slovenskega doma.
Veleposlanik magister Grobovšek bo slovensko skupnost v Mendozi obiskal v okviru razstave „Slovenski priseljenci v Argentini", ki bo odprta v četrtek, 11. marca 2004 ob 21. uri na Ministrstvu za kulturo in turizem v Mendozi in bo potekala do 11. aprila 2004. Svojo pot bo razstava nadaljevala v Malargiie, kjer bo odprta od 16. - 30. aprila.
V šolskem letu 2004 bo na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu ponovno potekal lektorat slovenskega jezika.
Lektorat je namenjen širši publiki, slušatelji pa bodo glede na stopnjo znanja razdeljeni v ustrezne skupine:
popolni začetniki - v to skupino bodo razvrščeni študentje brez predznanja slovenskega jezika oz. z minimalnim znanjem;
začetniki plus - v to skupino bodo razvrščeni študentje, ki so v šolskem letu 2003 uspešno opravili obveznosti na začetni stopnji lektorata slovenskega jezika, prav tako tudi vsi novi študentje z ustrezno stopnjo znanja;
nadaljevalci - skupina, v katero bodo razvrščeni študentje, ki so v šolskem letu 2003 uspešno opravili obveznosti na nadaljevalni stopnji lektorata slovenskega jezika, prav tako tudi vsi novi študentje z ustrezno stopnjo predznanja;
izpopolnjevalci - skupina, namenjena tistim študentom, ki slovenski jezik govorijo tekoče, želijo pa svoje znanje izpopolniti in poglobiti.
Lektorske vaje so brezplačne (študentje plačajo le študijski material), za vpis pa ni potrebno izpolnjevati nikakršnih posebnih pogojev.
Vpis na lektorat bo pote-
kal od 1. marca do vključno 24. marca. Zainteresirani se lahko vpišejo osebno v pisarni Secretarfa de Extension Uni-versitaria y Bienestar Estudian-til (SEUBE) v drugem nadstropju Filozofske fakultete (Fa-cultad de filosoffa y Letras), Puan 480, Capital, preko elektronske pošte (seube@filo. uba.ar) ali po telefonu 4432-0606, int. 101. Ob vpisu je potrebno pustiti ime in priimek, telefonsko številko ter elektronski naslov.
Lektorske vaje se bodo začele 24. marca 2004 po razpisanem urniku.
Študentje ob zaključku semestra dobijo potrdilo Filozofske fakultete, da so obiskovali lektorat slovenskega jezika, za uspešen zaključek semestra in za prehod v naslednjo stopnjo pa je treba izpolniti zahtevane pogoje.
Za dodatne informacije se lahko preko elektronske pošte na lektorico: mojca@podgana.net ali m_jesenovec@hotmail.com. (Lektorica ne bo vpisovala na lektorat, vpis poteka samo preko pisarne SEUBE!)
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
2.	marca 2004
1 EURO 237,73SIT 1 U$S dolar 192,06SIT