87
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Razprava o bankinem predlogu postala je v ponedeljek jako živahna v državnem zboru. Par ur pred začetkom seje, razpravljalo se je vprašanje, jeli primerno za banko, da daje posojila na menjice, ki zapadejo še lepo 6 mesecih, na mesto v navadnem obroku treh mesecev. Maag, Plener, Neuwirth govorili so zoper člen 65 pravil, ki banki daje pravico eskomptirati 6 mesečne menjice, vladni zastopnik Winterstein, Kaicel in pa poročevalec Billinski zagovarjali so ta člen, ki je bil konečno po večini glasov sprejet.
Najbolj živahna postala je razprava pri členu 82., ki odločuje napis na bankovcih. Po predlogu večine naj bi napis ostal zgolj neniško-madjarski, kakoršnega je nemško-liberalna večina skleuila z madjari pred 10 leti, predlog manjine pa predlaga naj bode vrednost bankovca na naši strani izražena tudi v vseh deželnih jezikih.
Za predlog večine vpisana sta bila samo uda ^nemškega" kluba Kraus in Derschatta, za predlog manjine pa dr. Greger. — Potem, ko je poročevalec dr. Trojan izjavil, da si pridrži pravico besede po dokončani razpravi, prične Greger svoj govor, ki je trajal približno eno uro.
Naglašal je pred vsem, da je še komaj nekaj tednov kar se je privolilo za brambovsko opravo 12 milijonov, komaj par dni. ko se je za vojne potrebe privolilo 52 V2 milijonov, ne bode minulo veliko tednov, da se privoli 522 milijonov za naše budgetne potrebščine. Vsaj četrtino vse te potrebščine plačale bodo dežele češke krone; pa kaj se za to stori za Češko ? Gmotnih podpor se ji ne privoli, ker stanejo denar, večji ozir od strani banke na češke razmere se ne privoli, ako ravno to ne stane denarja in še celo glede napisa bankovcev, ki vendar tudi ne stane denarja, se prezira vsenenemške narodnosti naše. Leta 1877. ugovarjal je v imenu vse desnice poslanec z Moravske, ki danes sedi na ministerskem stolu. Prejšnje absolutne in pa ustavne nam nasprotne vlade so priznale pravico narodov, da je napis bankovcev razumljiv vsem. Znano je sicer, da takega napisa ni zakrivila naša vlada, temveč, da se imamo za to zahvaliti vtikanji Ogerske v naše notranje zadeve.
Resolucija, katera se priporoča na mesto premembe člena samega, je prazna obljuba, s kakoršno bi se mogli zadovoljiti k večem mali otroci, ne pa zbor državnih zastopnikov. Ako bankovec ostane kakor je sedaj, bode vedno zatožni list sedajne vlade. Govornik obrača se konečno še do vseh strank desnice v nadi, da glasujejo
za predlog manjine.
Za Gregerjem  prime   za  besedo  minister  Duna-
jevski,  ki je približno ono  ponavljal  kar v odseku,
da ne kaže zarad primeroma  manj pomenljive  stvari,
zadržavati zgotovljenje pogodbe z Ogersko.
Med tem dala sta se vpisana govornika za predlog
večine izbrisati,   ker je  vlado  že tako  Greger   dosti
napadal in za Dunajevski-jem zopet dr. Vašati.
88
Izmed Slovencev oglasil se je potem k besedi še dr. Poklukar rekoč:
Zadovoljen, da napis bankovcam dosedaj še ni dal povoda k veliki jezikovni razpravi, prizadeval si bom tudi jaz označiti svoje stališče z malimi besedami, ne, da bi komu povod dajal k obširnejšim razpravam.
Pred vsem opozarjam na to, da dosedaj zoper predlog manjšine še nihče niti v bankinem pododseku, niti v velikem odseku za pogodbo z Ogersko, niti tukaj v zbornici sami ni izrekel meritoričnega ugovora; edino, kar se je ugovarjalo od strani vlade, bilo je to, da sedaj zarad tega vprašanja ne kaže zadržavati po-novljenje pogodbe.
Zame tedaj toliko bolj odpade potreba podpirati predlog manjšine, ker je to storil z velikim priznanjem prvi govornik.
Predlog manjšine priporoča se po mojim prepričanji posebno iz dveh razlogov:
Pred vsem zato, ker je unajna oblika sedanjih državnih in bankinih bankovcev tako nesrečno enolična, zarad obrisov in barve sploh, da se petak s petdesetakom, desetak s stotakom prav lahko zamenja, in da bo tedaj že zavolj tega treba bankovcam dati novo bolj razločno unajno obliko.
Drug političen razlog pa je ta, da ima vsak avstrijski narod pravico prostor najti na bankovcu, kar se je že popred nadrobno vtemeljilo. Ako se je od mi-nisterske strani ugovarjalo, da noben narod ne more biti zadovoljen, ako je na bankovcu v kakem kotu zastopan z dvema besedama, moram na to odgovoriti, da te oblike nikakor ni treba, ker se prav lahko vsi deželni jeziki pišejo iz sredine ven, tako, da nobeden ni v kot potisnjen.
Vse imenitnejši politični uzrok, ki priporoča predlog manjšine pa je ta, da z njim odbijemo vtikanje Ogerske v naše notranje zadeve. Gospoda! mnogo važnih gospodarskih vprašanj imamo še dognati z Ogersko, čaka nas še petrolej, davek od sladkorja, kvote za skupne potrebščine. Bodimo vstrajni in neomahljivi pri vprašanji, o katerem trdite, da je manj pomenljiv, potem bodemo z boljšim vspehom mogli rešiti tudi še nerešene velevažne gospodarska vprašanja. Naprosim vas toraj gospoda, pritrdite soglasno predlogu manjine.
V enakem smislu izrazil se je tudi Rusin Ko-valski, ki je nasproti finančnemu ministru naglašal, da govori in glasuje za predlog manjšine po volji ljudstva in volilcev, ne pa, da bi on bil nosil nevoljo med ljudstvo zarad sedanje oblike bankovcev.
Potem bila je sklenjena razprava in seja, včeraj (torek) pa sta govorila še poročevalec manjšine Trojan in poročevalec večine Billinski.
Po obširnem govoru Trojanovem in nekoliko krajšem govoru Billinski-jevem prišlo je do glasovanja po imenih o predlogu manjšine (da naj bode vrednost bankovca izrečena v vseh deželnih jezikih), ter je bil ta zavržen z   193 glasovi  zoper 82 glasov.   Potem je
bil sprejet predlog večine, resolucija pa, katera vladi nalaga, z Ogersko se pogajati, da se člen 82. spremeni v smislu predloga manjšine, se je sprejela z 128 glasovi proti 105 glasovi.
Nemška. — Bismark prejel je septenat, katerega mu je odrekla večina prejšnjega državnega zbora; novo-privoljeni vojni oddelki se uže vredujejo večinoma na zahodne nemške pokrajine, ne da bi Francoska s tega hotela posnemati kaj nevarnosti za-se.
Prihod Lesepsov v Berolin tolmači se sploh za znamenje miru med Nemško in Francosko; dvorni krogi odlikovali so slavnega inženirja, ki je izvršil prekop med rudečim in medzemeljskim morjem in tako Egiptu dal velikansk pomen za evropejske pomorske vlasti.
Znano je, da si je Bismark prizadeval Francoze od-škodovati z Egiptom za Alzacijo in Lotaringijo.
Grof Herbert Bismark, sin knezov, prejel je za svoj rojsten dan od ruskega čara visok red, kar se sploh smatra za znamenje dobrih razmer med Nemško in Francosko, tedaj tudi za poroštvo miru.
Leseps je potovaje z Berolina domu v Kolnu izrekel zastopniku Francoske, da je sedaj odstranjen zadnji povod za nevarnost vojske med Nemško in Francosko.
Za predstoječi rojstni dan cesarjev 22. marca, ko nastopi svoje 91. leto, delajo se velike priprave. Čestitat mu pridejo odlični zastopniki vseh evropejskih držav; Avstrijsko zastopal bode cesarjevič Rudolf.
Ruska. — K rojstnemu dnevu ruskega čara došla so mu telegrafična voščila od strani vseh dvorov: Naš cesar čestital mu je v lastnem imenu in v imenu cesarice; enako čestital mu je nadvojvoda Albrecht. V ne* deljo počil je na borsah glas, da se je poskusil nov, pa brezvspešen napad (atentat) na čara. Temu oporekajo sicer novejši telegrami, priznava pa se, da se ravno sedaj, ko se je ruski dvor preselil v Gačino, dejalo nekaj oseb v zapor, katere so imele strelivo in bile na sumu, da so pripravljale napad na čara.
Bolgarska. — Obletnica smrti rajncega čara ruskega obhajala se je v Sofiji s slovesno službo Božjo, pri kateri so bili navzoči zastopniki vnanjih vlasti in vladarstva bolgarskega.
Vse še dalje po vojni sodbi k smrti obsojene osebe je vladarstvo pomilostilo na 15 let ječe.
„Polit. Corr." poroča v posebnem dopisu z Buku-rešta, da ima vladarstvo bolgarsko nadrobne dokaze v rokah, kedo in s čigavim denarjem in kako se je snoval zadnji bolgarski upor.
Laška. — V tajnem konzistoriji bil je med drugimi za kardinala imenovan nuncij na Dunaji Vanu-telli, o katerem se govori, da ima postati naslednik pokojnega državnega tajnika Jacobinija. Kratek nagovor papežev se ni dotikal politike, temveč bil samo kratka pohvala novoimenovanih kardinalov in škofov.
Nov Jork. — Na železnici Boston-Providence, tri milje od Bostona, prekucnil se je osobni, železniški vlak raz mosta, 20 oseb ostalo je mrtvih.