List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno K 6’— polletno „ 3'20 četrtletno „ V60 posamezne številke po —'30 Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. m Cene inseratom: strani pri en- kratni objavi K 1"50, pri večkratnih objavah popust. —= Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug. Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne Leto I. V Ljubljani, dne 30. decembra 1911. St. 22. Prvo državno zborovanje gostilničarjev na Dunaju. (Dalje,) Predsednik Peun poroča o kartelih in pivovarniških pogodbah. Govornik sporoči, da namerava vlada sklicati enketo glede vprašanja kartelov. Žalibog je videti, da se vlada zavzema za kartele, enako tudi delavstvo. Pri teh okoliščinah se mora delovati vsaj na to, da se izrodki kartelov primerno omeje. Sočasno mora prenehati zloglasno varstvo odjemalcev in omejitev odjemalcev piva na gotove pivovarne. Tozadevna resolucija je istotako soglasno sprejeta. Načelnik Bulka iz Prage poroča o dolžnosti protokoliranja in zahteva spremembo § 271 trg. zakona, s katero naj bi se jasno ugotovilo, da gostilničarjem ni treba v smislu trgovskega zakona protokolirati svojih tvrdk, ako se ne pečajo izrecno z razpečavanjem pijač na debelo. Državni zbor se nujno naproša, da naj glasuje za tozadevni predlog Pacher, Kroy in Bachmann. Izvajanjem odgovarjajoča resolucija je sprejeta soglasno. O pospeševanju hotelov poroča Karl Sukftill iz Badna pri Dunaju. Njegova izvajanja temeljijo na sledečih soglasno sprejetih resolucijah: 1. Današnji zborovalci sklenejo, podpirati predlog poslanca Krafta in tovarišev glede avstrijskih hotelirjev in zahtevati, da se ta predlog sprejme od zakonodajnih faktorjev. 2. Zborovalci protestirajo v imenu vseh avstrijskih hotelirjev proti nameravanemu zmanjšanju za pospeševanje tujskega prometa namenjenih subvencij, nasprotno zahtevajo zborovalci primerno zvišanje subvencij v primeri z lanskim letom. 3. Zborovalci zahtevajo za strokovno na-obražene v hotelskem poklicu pravico do enoletnega prostovoljstva in sklenejo predložiti peticijo te vsebine domobranskemu ministrstvu in državnemu zboru. Hotelir Brusatti iz Badna pri Dunaju poroča na to o pravici ugovora zadrug pri podelitvah, odnosno prenosih koncesij in zahteva od vlade in zakonodajstva, da naj se s primernimi in sko-rajšnimi spremembami zakona pravično odpo-more nezdravim, avstrijskemu gostilničarstvu zelo škodljivim razmeram, vsled katerih je pravica ugovora po zadrugah iluzorična radi prostega preudarka oblastev. Dalje zahteva poročevalec, da naj se čas za vložitev rekurza po zadrugah podaljša od 14 dni na 5 tednov. Končno se peča z načrtom finančnega ministrstva, ki namerava vpeljati obvezno dovoljenje oblastvom, da smejo vpogledati knjige. To bi bi bilo za vse obrtništvo sramota in temu se mora tudi vse obrtništvo z državnim zborom vred upreti. Tozadevni nujni predlog se brez vsake debate sprejme soglasno. O zahtevah kavarnarjev poroča načelnik Egkher iz Dunaja in temu poročilu slede izvajanja nadzornika Heßa o gostilničarskih strokovnih tečajih. Končno se sprejme sledeča resolucija: Državna zveza hoče izvesti akcijo: a) proti oškodovanju gostilničarskega obrta po privatnikih, ki imajo dijake, trgovske uslužbence, uradnike itd. na stanovanju, jim dajejo h kosilu ter večerji tudi vino in drugo pijačo, seveda nezadacano. b) proti oškodovanju vsled točenja pod vejo. Delova)! se mora na to, da je dovoljeno točiti samo lastni pridelek, ne pa uvoženo vino. Točilci pod vejo morajo priznati, koliko so stočili in zahtevati je treba tudi druga nadziralna sredstva, vsled katerih so prekoračenja izključena. S tem je bilo zborovanje prvega dneva končano, po kateren so se podali zborovalci k skupnemu obedu v Hopfnerjev parkhotel Schönbrunn v Hietzingu. Ni naš namen podrobneje opisovati ta banket. Cenjenim čitateljem naj zadošča, ako navedemo, da je bil kar najsijajneje prirejen in da so se na njem izrekle najrazličnejše oficijelne in neoficijelne napitnice. Pri tej priliki je govoril tudi v imenu slovenskih gostilničarjev in sicer najprej v slovenskem in potem LISTEK. JNfauk o serviranju. (S sodelovanjem strokovnili učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.) (Dalje.) Čašice za cherry, pelinkovec in likerje se razlikujejo zlasti po velikosti tako od ravnokar navedenih kozarcev kakor tudi med seboj. Barvaste kozarce — in naj si imajo to ali ono obliko — dajemo samo k renskim vinom ali drugim težkim belim vinom, ki radi postanejo motni, ako ni celi servis iz barvastih kozarcev. Rdeča vina se nikdar ne servirajo v barvastih kozarcih, ker v njih postane vino navidez podobno črnilu, kar na gosta vse prej kot blagodejno vpliva. Najbolj rabljene šampanjske so: Škodeljice za šampanjca (nizke, zelo široke in plitve pecljaste čaše), šampanjski kelhj (podobni čašam za belo vino), šampanjske tulpe (dolge, tenke šampanjske čaše) in končno navadne šampanjske čaše (tumbler, navzdol zožujoče se navadne čaše). Glede snaženja posode iz stekla velja sledeče: Čaše za pivo umivamo v mrzli vodi in se pri tem poslužujemo potrebnih krtač za kozarce in cunj iz flanele. One dele kozarcev, odnosno čaš, ki jih ne moremo doseči s cunjo, moramo prav pazljivo osnažiti s krtačo, ker se tam prav lahko nabere gošča od piva, vsled česar postanejo čaše motne in imajo neokusno vnanjost. Za umivanje kozarcev za vino in vodo vporabljamo lahko tudi mlačno vodo, ker tako lažje odstranimo morebitno maščobo. Ko so kozarci umiti, jih poveznemo na večkrat zloženi prt, da se voda lahko odteče. Do svetlega jih zbrišemo enako kakor krožnike; kozarec, ki ga hočemo zbrisati, držimo v levi roki z ročnim prtičem, ga zbrišemo najprej s prtičem in potem še enkrat s čisto, suho brisačo. Pri brisanju kelhov držimo kelh v levi dlani, ker tako zabranimo, da se ne odlomi pecelj. Za snaženje ozkih vdolbin pri šampanjskih čašah se navadno poslužujemo lesenih palčic. Predno damo kozarec iz rok, ga moramo proti svetlobi obrnjenega pregledati, ali je popolnoma čist in ali se sveti pravilno. Steklenice, buteljke itd. osnažimo najboljše na ta način, da najprej nasujemo vanje krogljice iz porcelana in dolijemo nekoliko kisa ali pa male kocke iz sirovega krompirja, pomešanega s pepelom, potem vse dobro premešamo in končno še s čisto mrzlo vodo dobro izplaknemo. * Da bi se za snaženje vporabljale navadne šibre iz svinca, ne moremo priporočati; radi oksidiranja svinca namreč nastane kisla spojina. (Dalje). >• O o C/5 3 n< -t CZ) 51 < 'D C/5 5. •s H O < P n Z p -t o o< p Me 3 C/5< ■T v nemškem jeziku g. Avg. Zajec iz Ljubljane, čigar govor je vseboval misel, da je hvalevredno, kervlada v Avstriji vsaj med gostilničarji sporazumljenje in da bi bilo želeti, da tako sporazumljenje vlada med avstrijskimi narodi glede vseh vprašanj. Slovenski gostilničarji hočejo solidarno postopati z ostalimi avstrijskimi gostilničarji, ob enem pa priznavajo vodstvo dunajskim tovarišem. S tem banketom je bil tudi dnevni red prvega dne zaključen. Zborovanje se je nadaljevalo drugi dan in sicer bi se imelo otvoriti s poročilom g. Bene š a iz Čeških Budjejevic o dokazu vsposobljenosti. Ker so se pa priglasili različni državni poslanci kot govorniki glede nameravanega državnega davka na pivo, se je obravnavala najprej ta točka in se je končno sklenilo, odposlati nemudoma k posameznim parlamentarnim skupinam odposlance, da zaprosijo poslance, naj glasujejo proti nameravanemu davku. K slovenskim parlamentarnim skupinam sta odšla pri tej priliki v državni zbor gg. Kavčič in Zajec iz Ljubljane. Vsi odposlanci so se vrnili z zborovalnice s poročili, da so jim državni poslanci obljubili, da se hočejo zavzeti za stvar, kar so navzoči z velikim odobravanjem vzeli v vednost. Šele po tem intermezzu se je nadaljeval dnevni red, katerega je otvori 1 — kakor že navedeno — g. Beneš s poročilom glede dokaza vsposobljenosti. K tej točki je govoril tudi g. Graf, ki je v svojem govoru povdarjal, da so pivovarne v Avstriji lastnice tisočev in tisočev gostilniških koncesij, dočim jih gostilničarji za svoje sinove ne morejo dobiti. Končno je predlagal resolucijo, s katero se naprošajo zastopniki gostilničarstva v obrtnem svetu trgovskega ministrstva, da naj tam z vso vnemo zastopajo na tem zborovanju sprejeta načela glede dokaza vsposobljenosti. Vlada pa se poživlja, da ne zavlačuje tega vprašanja in da naj ga naredbenim potom hitro reši. Druga točka dnevnega reda je obsegala poročilo g. Citrowa glede koncesijoni-ranja prodajanja piva v steklenicah V od njega predlagani resoluciji se poživlja vlada, da naj koncesijonira prodajanje piva v steklenicah in da naj nemudoma ugodi tej zahtevi gostilničarstva. Pri tej priliki je govoril tudi g. Fischer iz Berolina, ki je poročal zlasti o tem, kako močno je razvito v Nemčiji prodajanje piva v steklenicah. Leta 1907 je n. pr. samo berolinska pivovarniška zveza prodala 277 milijonov steklenic piva. Glede deželnih obrtnih svetov po vzorcu državnega obrtnega sveta je poročal g. Zwider in je tudi tozadevna resolucija bila soglasno sprejeta. Radi uvedbe potrebnih korakov, da se spremeni zakon z dne 23. junija 1881 (prodaja opojnih pijač) je poročal g. Rozbrog. Govornik je najostreje kritikoval prodajanje opojnih pijač v kramarijah in trgovinah z mešanim blagom ter je zahteval, da naj se izloči iz § 16 obrtnega reda prodaja na drobno, ravno tako iz zakona od 23. junija 1881 ter končno, da naj se sploh spremene tozedevne zakonite določbe. G. Pokorny predlaga dalje resolucijo, v kateri se oblastva naprošajo, da naj ne kaznujejo preostro gostilničarjev radi raznih z obrtom zvezanih prestopkov. O davkih in davčnih dokladah na pivo je poročal g. Svoboda, ki je v svojem govoru dokazoval, da bi gostilničarji ne zmogli zvišanja. Istotako sta sprejeti resoluciji predarlskih gostilničarjev radi 10°/o popusta pri prodaji tobačnih izdelkov in predlog „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, da naj se gostilničarstvo zavzame za to, ker oblastva krajšajo gostilniške koncesije potomcem. S tem je bil tudi dnevni red zborovanja zaključen in so si zborovalci popoldne le še ogledali strokovne zanimivosti na Dunaju, zlasti gostilničarsko šolo z raznimi pododelki. Zborovalci so bili ta dan zvečer tudi gostje dunajskega župana, ki jih je v mestni dvorani bogato pogostil. Tako je bilo to prvo zborovanje vseh avstrijskih gostilničarjev, ki ob enem pomenja temeljni kamen veliki državni organizaciji. Vprašalnica. Vprašanje štev. 44.: Ali je obrtna oblast dolžna postopati, ako ovadim koga radi kakega obrtnega prestopka? Odgovor: Ne, dolžna ni vpeljati kazenskega postopanja, četudi se navadno to zgodi. Obrtna oblast namreč po obrtnem redu ni dolžna uvesti kazenskega postopanja radi kakega obrtnega prestopka, ako je to ovadila privatna oseba in sploh ne more zasebnik od nje zahtevati v tem oziru nikakih pojasnil. Tudi, ako bi se proti takemu postopanju obrtne oblasti I. stopinje pritožili na II. instanco, to je na deželno vlado, bi s to pritožbo ničesar ne dosegli, ker bi dobili odgovor, da je bilo postopanje v smislu obrtnega reda pravilno. Drugačna pa je stvar, ako ovadi kak obrtni prestopek prizadeta zadruga, vzemimo gostilničarska zadruga. § 147 obrtnega reda namreč izrecno predpisuje, da morajo obrtna oblastva na ovadbe s strani zadrug poročati tem, kaj so v s 1 e d ovadbe ukrenile. Tudi iz tega lahko razvidite, kako velike važnosti je, če obstoja za gotov okraj zadruga, ker se pravzaprav le s pomočjo zadruge morete odkrižati konkurentov. Razvidno je pa iz tega tudi, da je skrajni čas za ustanovitev stanovskih zadrug po celi deželi. Vprašanje š te v. 45.: Ali se v vsakem gostilniškem prostoru sme igrati dovoljene igre? Odgovor: Ne. Igrati se sme dovoljene igre samo v takih gostilniških prostorih, glede katerih se gostilničar lahko izkaže, da mu je bila v to podeljena v smislu § 16 lit. g obrtnega reda koncesija. Vprašanje štev. 46.: Ali je gostilničar vedno kazniv, ako se v njegovi gostilni igrajo prepovedane igre ? Odgovor: Naš kazenski zakon pravi v § 522, da je kazniv radi prepovedane igre ne samo igralec, marveč tudi tisti, ki da v ta namen prostor, odnosno v čigar prostorih so se prepovedane igre igrale. Vsled tega je gostilničar vedno izpostavljen nevarnosti, da ga tirajo radi prepovedane igre pred sodišče, četudi morda niti o tem ne ve, da se je pri njem kaka taka igra igrala. Le v slučaju, da izkaže, da ni ničesar vedel o tem itd., ga morda sodnik oprosti, drugače pa je enako, ali še celo hujše kaznovan kot igralci sami. Zato je treba gostilničarjem v tem oziru posebne pazljivosti, posebno še, ker lahko izgube koncesije, ako bi se v njih gostilniških prostorih kaj takega večkrat ponavljalo. Ho bena slovenska gostilna brez Goslilnie. Vestnika. Razno. Srečno in veselo novo leto želi uredništvo vsem cenjenim sotrudnikom in naročnikom. Da bi bilo novo leto v vsakem oziru, zlasti pa v gospodarskem boljše od letošnjega. Tako pa ne bo šlo. Ker mnogo, mnogo naših gostilničarjev do zadnje številke še ni vplačalo naročnine za naš list in je vse kazalo, da je sploh ne mislijo poravnati, smo bili primorani, poslužiti se zadnjega sredstva, namreč poštnih nalogov. Pri mnogih tudi to ni ni česar izdalo. Seveda se naše upravništvo radi tega še ne odreka pravici, ki ji je po zakonu zajamčena, nanveč sodnega pota. Najvišje sodišče je namreč izdalo razsodbo, s katero se ugotavlja, da je vsak, komur se pošilja kak list, ne oziraje se nato, ali ga je k e d a j naročil ali ne, dolžan plačati naročnino za list, ako ni vrnil onih številk, ki so mu bile vposlane na vpogled. Mnogo naših gostilničarjev je namreč kljub našim opetova nim pojasnilom še vedno napačnega naziranja, ker je treba naročnino poravnati le tedaj, ako so list izrecno naročili. Zato še enkrat opozarjamo na to, da je to popolnoma napačno stališče in da se marsikateremu, ki bi morda le iz trme ali napačnega ponosa vstrajal pri njem, lahko pripete neprijetne posledice. Kar smo pa najslabšega in najneverjetnejšega doživeli pri tem našem koraku, je to, da nočejo poravnati naročnine tudi nekateri delegati v v deželno zvezo. S temi hočemo zato nekoliko temeljiteje obračunati. Delegati posameznih zadrug v zvezo so bili voljeni na občnih zborih in ti so z izvolitvijo tudi sprejeli dolžnost, za nimati se za stanovsko organizacijo in delovati v prospeh gostilničarskega stanu. Kako pa naj deluje človek v prospeh svojega stanu, ako ni prav nič poučen o tem, kaj se godi po svetu, kaj se godi v njegovem lastnem okraju. Ljudje, ki nimajo zanimanja za stanovsko glasilo, ki torej tudi nimajo smisla za stanovsko organizacijo, nikdar in nikakor ne spadajo med boljše gostilničarstvo, najmanj pa so opravičeni sedeti v odborih posameznih gostilničarskih zadrug, v odboru deželne zveze, ali zastopati svojo zadrugo kot odposlanec na občnih zborih zveze. V prihodnji številki priobčimo i? drugih vzrokov imena vseh delegatov v zvezo in pri tej priliki si bomo dovoliti tudi pripomniti, kdo izmed teh gospodov še ni naš naročnik, da bodo naši gostilničarji in javnost sploh zvedeli, kake zastopnike so si izvolile posamezne zadruge. Skrbeli bomo pa ob enem tudi za to, da take vrste ljudje prihodnjič ne bodo stali več v ospredju. S takimi ljudmi je namreč treba pomesti. Neutemeljeno postopanje. Iz raznih takih krajev, za katere še ne obstajajo v naši deželi gostilničarske zadruge, nam prihaja čim dalje več pritožb glede neutemeljenega postopanja obrtnih oblastev pri prepisovanju gostilniških koncesij na polnoletne potomce. Po večini se glase pritožbe, da obrtna oblastva zlasti rada prikrajšajo koncesije za žganjetoč. Pogosto se namreč pripeti, da odloži oče na korist polnoletnemu sinu ali hčeri gostilniško koncesijo, ta zaprosi za podelitev enake koncesije, obrtna oblast pa ali pri izdajanju nove koncesije izloči točko d § 16. obrt. reda, to se pravi, pravico žganjetoča, ali pa sploh ne podeli sinu koncesije s kratko utemeljitvijo, da za to ni krajevne potrebe. Ne rekli bi nič k temu, ako bi se pri tem postopalo dosledno, o čimer pa moramo dvomiti. Res je sicer ministrstvo izdalo ukaz, da je treba število žganje-točev omejiti in je ta ukaz iz stališča protialkoholnega boja popolnoma upravičen in hvalevreden. Toda omejiti bi se ne smelo žganje-točev na ta način, do se pri prenosih koncesij na potomce pravice žganjetoča kar kratkoin-malo kasira in naj se je ta pravica pri dotični hiši izvrševala tudi skozi desetletja, da, morda skozi celo stoletje. Potomci so pri tem občutno oškodovani. Žganjetoči in pravice do žganjetočev naj bi se po našem mnenju omejevale na ta način, da se popolnoma novim gostilnam ne daje tudi te pravice in da se kasirajo zlasti žganjetoči, ki so se le kot taki izvrševali in ne kot popolna gostilna. Obrtna oblast bi po našem naziranju tu morala drugače postopati kot postopa sedaj in bi potem res dosegla uspehe v boju proti žganju. Go- stilničar, ki izvršuje svojo obrt v obratovališču, kjer je prejšnje čase gost dobil vse, ne trpi vsled prikrajšanja koncesije samo občutno škodo, temveč tudi na ugledu. Ker se taki slučaji v zadnjem času pri nas pogosto ponavljajo, je pač dolžnost naše stanovske organizacije, zlasti pa „Deželne zveze gostilničarskih zadrug“, da se zopet z vso vnemo zavzame za ugodno rešitev tega vprašanja. Treba je delovati na to, da se čim prej zakonito ugotovi stališče, ki ga mora zavzemati k temu vprašanju vsak gostilničar in to stališče je, da morajo podedovane ali od starišev na otroke prenesene koncesije ostati neprikrajšane. Tak zakon pa se da doseči le s pomočjo dobro izvedene organizacije in zato je tudi iz tega stališča umestno in potrebno, da se gostilničarske zadruge za one naše okraje, za katere še ne obstojajo, čim prej ustanove. „Deželna zveza gostilničarskih zadrug» pa naj vzame vnovič to vprašanje v pretres in naj se morda na prihodnjem zborovanju ali občnem zboru posvetuje o tem, kake korake bi kazalo radi ugodne rešitve tega vprašanja podvzeti. Pri tem pa opozarjamo na okolnost, da so nam znani slučaji, kjer je obrtna oblast prikrajšala staro, nasinapre-nešeno koncesijo, češ da ni krajevne potrebe za popolno koncesijo, dočim je par tednov, odnosno mesecev pozneje izdala za isti kraj popolnoma novo gostilniško koncesijo brez vsakeo-m e j i t v e. Na tak način pa se gotovo ne omeji žganjepitja, nasprotno, s takim postopanjem se doseže vse prej, kakor pa socijalno zboljšanje našega ljudstva. Zato mislimo, da je ravno gostilničar poklican, k temu vprašanju spregovoriti odločno in jasno besedo ter se posluževati vseh zakonitih in dopustnih sredstev, s katerimi more varovati stare svoje pravice. Vseslovanski gostilničarski shod v Pragi. Danes lahko poročamo, da se vrši vseslovanski gostilničarski shod v Pragi neposredno po vsesokolskem zletu v Prago, da so torej Čehi uvaževali pri tem naše nasvete. Opozarjamo torej že danes naše tovariše na to dejstvo in želimo samo, da bi bila udeležba s slovenske strani častna. Navodila in druge podrobnosti še objavimo. Davek na žganjetoče. Cenjene naročnike, ki so lastniki popolne gostilniške koncesije, odnosno, katerim je s koncesijo dovoljeno točiti v njih prostorih žgane in druge opojne pijače, opozarjamo, da je vsled neke nesrečne naredbe finančnega ministrstva treba plačevati za to točenje določeni in odmerjeni pridob-ninski davek vnaprej, ker drugače dotičnega, kdor je to prezrl, takoj občutno kaznujejo. Ta davek je treba torej plačati za vsakega polleta naprej, torej najkasneje 31. decembra za prvo polletje in najkasneje 30. junija za drugo polletje. Sicer je ta odredba krutost, glede katere mora gostilničarstvo delovati z vsemi močmi na to, da se odpravi, toda danes je predpis, ki ga oblasti kar najstrožje izvajajo in zato še enkrat vse naše naročnike njim samim v korist i’pozarjamo, da naj ne pozabijo še pred novim letom poravnati za izvrševanje tega dela koncesije odmerjeni jim davek. Vojaštvo v Bohinju. Kakor smo poučeni iz zanesljivih virov, nastanijo že to pomlad v Boh. Bistrici za stalno večje število vojakov. Po našem naziranju bi ta nastanitev pomenila pre/rat v Bohinju, zlasti kar se tiče gostilničarskega stanu, odnosno tamošnjih hotelov. Znana stvar je namreč, da je premnogokrat že samo vojaška posadka povod za zvišanje tujskega prometa. Tega se smemo po pravici nadejati tudi v Bohinju in zato pričakujemo, da bodo tapiošnjim gostilničarjem ob enem s to nastanitvijo nastopili po daljšem premoru že vendar enkrat nekoliko boljši časi. Našim gostilničarjem prav toplo priporočamo Kolinsko kavino primes kot najizbor-nejši kavni pridatek, ki daje kavi izvrsten pkus, prijeten vonj in lepo barvo. Priporočamo jo pa tudi kot pristno domače blago, edino te vrste. Komur narodnost ni prazna fraza, ku-puje vedno domače blago, posebno če tudi Riede kakovosti stoji tako visoko kakor stoji Kolinska kavna primes. Ponovno opozarjamo naše gostilničarje na oglas „Kranjske deželne vinar-sKe zadruge“, s pomočjo katere lahko dobi vsak gostilničar naravnost od vinogradnikov res priporočljivo domačo vinsko kapljico. Krasne razmere. Na Hrvatskem so se vršile te dni saborske volitve, glede katerih so poročali razni politični dnevniki, da se je postopalo pri njih tako, da je to pravi evropski škandal. Da naši gostilničarji razvidijo, kako trpi na Hrvatskem vsled politične razdrapanosti gostilničarski stan, priobčujemo danes v glavnih potezah poročilo, ki je bilo objavljeno v zadnji številki hrvatskega „Gostioničarskega Lista“, ki je — kakor znano — strokovno glasilo hrvatskih gostilničarskih zadrug. Poročilo pravi med drugim: „Na vseh koncih in krajih se je razvila živahna agitacija, pri kateri so bili prve žrtve — gostilničarji in krčmarji. Kjer se dele batine, tam so namreč oni prvi na vrsti. Vsak čas čitamo v raznih novinah, kako so temu ali onemu odvzeli krčmo, tega ali onega kaznovali in do danes je ugotovljeno, da je bilo v vseh 8 finančnih direkcijah na Hrvatskem kasiranih šestindevet-deset krčem začasavolilnega boja Brez komentarja. Na drugi strani pa čitamo, kako so posamezniki tekom 24 ur dobili popolnoma nove gostilniške koncesije in to v krajih, kjer je gostiln že itak mnogo preveč. Tretje so zopet kaznovali z denarnimi globami, pri četrtih pa je ostala popita pijača neplačana, ker je kandidat propadel . . •“ Tako se torej godi gostilničarstvu na Hrvatskem. Pri takih razmerah ni prav nič čudno, ako ne more vspevati gostilničarstvo. Učenci za gostilničarsko obrt. Znana stvar je, da ravno med Slovenci med možkimi bilo dosedaj jako malo zanimanja za gostilničarsko obrt, kar najlažje posnamemo iz tega, da je pri nas v večjih hotelskih restavracijah prav malo domačinov-natakarjev in da tudi v kavarnah ni mnogo bolje. Pri nas se menda smatra še vedno natakarski poklic za nekaj — nečastnega, kar poleg tega še ne nosi nobenega posebnega zaslužka. Temu pa nikakor ni tako. Natakarski stan je gotovo vse prej kot nečasten in tudi kar se tiče zaslužka, gotovo ni noben zadnjih stanov. Nasprotno: pridni, vestni in za svoj poklic vneti natakarji so še vedno in povsod dobro izhajali in si tudi kaj prislužili. Zato bi ne priporočali samo posameznim gostilničarskim sinovom, ampak tudi drugim mlajšim, ki bi jih veselil ta stan, da naj stopajo zlasti v Ljubljani v boljše restavracije ter kavarne kot učenci. Ljubljanska gostilničarska zadruga namreč prav rada preskrbuje taka mesta in le želi, da bi se dovolj domačih moči zglasilo v ta namen pri njej. Na ta način bi se namreč polagoma odpravilo tudi v natakarskem stanu pamanjkanje domačih moči. Prodaja tobačnih izdelkov po gostilnah. Kakor je še vsem cenjenim naročnikom gotovo v spominu, se je letošnjo pomlad započela po vsej Avstriji akcija, naj bi gostilničarji s 1. januarjem 1912 opustili po gostilnah vsako prodajo tobačnih izdelkov, to pa radi tega, da se tobačno režijo prisili do tega, da dovoli gostilničarjem pri nakupu 10% popust. Organizacije so domenile med seboj, da naj tozadevna navodila izidejo na Dunaju v centrali. Kakor pa je cenjenim naročnikom še dalje znano, je izdalo finančno ministrstvo novo odredbo, vsled katere je dovoljeno gostilničarjem, da si vračunajo pri prodaji tobačnih idelkov v gostilniških prostorih za postrežbo po 1 do 2 vinarja pri komadu. Po drugih deželah, zlasti pa na Dunaju so se te določbe močno oprijeli in prodajajo zato povsod tobačne izdelke dražje. Zato so ti gospodje mnenja, da naj se za enkrat prakticira, t. j. dela povsod tako, kajti na ta način da bo tobačna režija svojevoljno brez vsakega nadaljnega skrajnega sredstva dovolila, odnosno uveljavila za gostilničarje 10% popust pri nakupu. Zato je drugod sedaj geslo, da naj se prodajajo tobačni izdelki po gostilnah na gori opisani način nepretrgoma naprej in da naj se ne opusti s 1. januarjem 1912 te prodaje. Četudi se mi za svojo osebo ne strinjamo in ne moremo strinjati popolnoma s to parolo, vendar priporočamo za sedaj našim tovarišem, da tudi oni tako postopajo, ker bi ne dosegli ničesar, ako bi se glede tega vprašanja ločili od drugih. Seveda pa je treba imeti to zadevo vedno pred očmi in nikakor ne smemo odnehati prej, dokler ne dosežemo tega, kar smo zahtevali in opravičeno zahtevamo. Razmere pri nas namreč same silijo v to, da se mora to vprašanje rešiti le na ta uačin, da dobi gostilničar za prodajo tobačnih izdelkov 100/0. To je naše stališče in te naše navedbe naj so ob enem tudi odgovor na razna vprašanja glede te pereče zadeve. Zimski šport. Vremenski preroki so za letos napovedali ostro in dolgo zimo. Gostilničarji, ki so udeleženi na zimski sezoni, so se radi tega z drugimi interesenti vred veselili letošnje zimske sezone, ker bi zlasti radi božičnih praznikov prav lahko mnogo iztržili. Toda kakor drugokrat so se tudi letos motili, zlasti pri nas na Kranjskem. Priznati moramo, da je ravnateljstvo državnih železnic v Trstu radi zimskega športa v naših krajih v zvezi z drugimi prizadetimi korporacijami storilo vse, da bi se mogel zimski šport že s prvim snegom gojiti, da so se vpeljale celo nove znižane zimske športne karte, kakor n. pr. iz Kranja itd.; toda kaj vse to pomaga, ko manjka za zimski šport še vedno glavnega činitelja — snega. Znano nam je, da je v Trstu, Gorici in drugih primorskih mestih in trgih vladalo že skozi celi mesec največje zanimanje za zimski šport in da bi se v slučaju ugod nega vremena godilo pravcato preseljevanje narodov v našo divno Gorenjsko za časa božičnih praznikov, da bi torej imeli od tega zlasti naši hotelirji mnogo zaslužka, toda kaj pomaga vse to, ko mora ostati samo pri dob rem razpoloženju in dejanja ne morejo slediti. Na Semmeringu n. pr. so že od septembra naprej za čas od 22. decembra do 7- januarja oddane vse sobe in tudi v naših zimskošportnih krajih bi bilo gotovo pri ugodnih vremenskih razmerah kaj takega. Zato je pač več kot skrajno neugodno, da imamo samo v kranjski Sibiriji t. j. okoli Kranjske gore in Rateč nekaj snega, in da ga še tam ni zadosti. Že tretjo zimo imamo božične praznike brez snega in ravno to je skrajno neugodno, kajti ako bi ga v tem času že imeli, bi prizadeti faktorji vrednost zimskega športa in zimske sezone vse drugače cenili kakor dosedaj in tudi z veliko večjim veseljem šli na delo. Nekaj navodil radi občnih zborov. Ker se zopet bližamo času občnih zborov in ker veljajo glede občnih zborov gostilničarskih zadrug gotovi predpisi, se usojamo že danes opozoriti slavna načelstva na nekatere točke, ki se drugače rade prezro. Pred vsem zahteva zakon, da se mora občni zbor vršiti najkasneje do 1. majnika vsakega leta. Dalje je važna točka, glede katere smo imeli že par-krat priliko opozoriti, da je izpuščena iz dnevnega reda, namreč proračun. Vsled take pomote postane lahko občni zbor neveljaven in bi se moral potem vršiti še drug občni zbor. Važna je tudi določba pravil, vsled katere se radi malomarne udeležbe s strani članov le te lahko kaznuje z denarno globo do 20 K. Po našem naziranju bi sploh kazalo za par let povsod vpeljati k vabilom ta dostavek. Na ta način se namreč na eni strani lahko dvigne zanimanje za organizacijo, na drugi strani pa morajo lenobe podpirati zadružne blagajne. Zato vsem načelstvom priporočamo, da naj se tega določila pravil pri vabilih poslužujejo. Končno je o občnih zborih pravočasno obvestiti tudi zadružnega inštruktorja g. dr. H. Blodiga v Trstu. Pri tej priliki bi pa prosili tudi vsa slavna načelstva v njih lastnem interesu, da naj ob enem naznanijo občne zbore tudi našemu uredništvu, da se jih more tudi naš urednik udeležiti in potem o njih v listu poročati. Volitve v trgovsko In obrtno zbornico kranjsko. Kakor znano, se vrše namreč januarja 1912 dopolnilne volitve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko ter so tozadevni volilni imeniki razpoloženi do 3. januarja 1912 pri ljubi j. mestnem magistratu in pri vseh davčnih uradih po deželi. Poročali smo že, da se teh volitev hoče udeležiti tudi v zadrugah organizirano gostilničarstvo ter da hoče kandidirati v trgovsko zbornico svojega stanovskega zastopnika. Na tozadevnem sestanku se je določil za kandidata načelnik gostilničarske zadruge v Kostanjevici, gospod Lavoslav Bučar, gostilničar v Kostanjevici, od katerega pač moremo pričakovati, da bo v polni meri zastopal v trgovski zbornici koristi in pravice gostilničarskega stanu. Zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem je tozadevne okrožnice že razposlala v njej včlanjenim zadrugam s pozivom, da naj po zaupnikih pri svojih članih poberejo volilne legitimacije in glasovnice ter vse to dopošljejo zvezi, ki bo potem sama vse potrebno izpolnila in oddala nato glasovnice volilni komisiji. Prvokrat stopa zveza v boj, da pridobi tudi gostilničarskemu stanu v trgovski in obrtni zbornici zastopstvo. Pričakujemo, da bo dosegla uspeh. Gostilničarski stan je namreč na Kranjskem jako številen. Vsega skupaj je nad 4000 gostilničarjev, torej eno četrtino vseh obrtnikov. Zato tudi upravičeno smemo zahtevati za naš stan stanovskega zastopnika v zbornici. Da pa res dosežemo uspehe, to je odvisno od načelstev posamaznih gostilničarskih zadrug. Dandanes je pri nas že tako vse urejeno, da brez dela in brez agitacije ni mogoče prodreti s še tako dobro in zdravo stvarjo. Zato polagamo vsem načelstvom kar najtopleje na srce, da se čim preje pozivu deželne zveze odzovejo in store svojo dolžnost. Ako dosežemo svoj uspeh, s tem gostilničarski stan mnogo pridobi, kajti tudi drugi stanovi bodo začeli uvidevati, da je treba gostilničarstvo vpoštevati in da gostilničarstvo doseže svoje cilje, ako se za kaj zavzame. Ker je pa pri nas na Kranjskem še mnogo okrajev, za katere še ne obstojajo gostilničarske zadruge, odnosno za katere so se vršili šele ustanovni sestanki, bi bilo želeti, da se tudi v teh krajih gostilničarji združifo v nekake odseke, pobero pri svojih stanovskih tovariših glasovnice in legitimacije ter vse skupaj pravočasno odpošljejo na zvezo. Nata način bi namreč celokupno gostilničarstvo nastopilo enotno in uspeh bi bil tem sigurnejši. Komur je torej ležeče na tem, da ima gostiničarstvo svojega zastopnika tudi v tako važni korporaciji, kakoršna je trgovska in obrtna zbornica, naj se odzove radovoljno pozivu zveze in se ravna po naših navodilih ter deluje tudi na to, da store isto oni stanovski tovariši, ki smatrajo trgovsko in obrtno zbornico ter zastopstvo v njej za postransko stvar. Gostilničar naj ravno pri tej priliki pokaže, da se zaveda svojega stanu, da zahteva svoje pravice. To pa nam je mogoče le tedaj, ako stori vsak svojo dolžnost. Svojo dolžnost pa storimo z delom. Zatorej na delo! Anton Gabrijelčič f. Na Brezjah na Gorenjskem je preminul naš naročnik, znani gostilničar Anton Gabrijelčič, star komaj 31 let. Bodi mu lahka zemljica in blag spomin, njegovi obitelji pa naše iskreno sožalje. Naše uredništvo in upravništvo se odslej nahaja v Gradišču štv. 7, torej v hiši, v kateri imajo tudi „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, ljubljanska gostilničarska zadruga in gostilničarska zadruga ljubljanske okolice svoje uradne prostore. Da je enostavnejše. Glede volitev v trgovsko in obrtno zbornico in zaradi boljšega poslovanja bi priporočali posameznim našim zadrugam, odnosno njih načelstvom, da naj imenujejo kot zaupnike, katerih naloga je pri tovariših pobrati legitimacije in glasovnice, člane odbora in njih namestnike. Na ta način postane vse delo enostavnejše, povrh pa zanesljivejše. Referate iz dunajskega gostilničarskega zborovanja, ki so splošne važnosti in ki se nanašajo zlasti tudi na naše razmere, hočemo priobčevati v posameznih prihodnjih številkah, v kolikor nam bo v to dopuščal čas in prostor v listu. Na ta način se namreč naše gostilničarstvo najlažje seznani z razmerami in odnošaji, ki vladajo po drugih avstrijskih kro-novinah in ki najbolj osvetljujejo, kako se postopa z gostilničarstvom drugod in pri nas. Zastopstvo kranjskega gostilničarstva v državni gostilničarski zvezi. O priliki zborovanja avstrijskih gostilničarjev na Dunaju se je vršil tudi ustanovni občni zbor državne gostilničarske zveze, katerega glavni namen so bile volitve odbora. Za predsednika zveze je bil izvoljen, kar se je že vnaprej lahko pričakovalo, g. Penz, ki je torej načelnik dunajske gostilničarske zadruge, predsednik nižjeavstrijske deželne zveze in predsednik državne zveze v eni osebi. Po pravilih odpade na Kranjsko, v kolikor je dosedaj organizirana, troje mest v odboru in so bili voljeni sledeči gg.: Avguštin Zajec iz Ljubljane in Anton Cerer iz Kamnika za odbornike, Fran Kavčič pa za namestnika in ob enem za pregledovalca računov. Davek na pivo in Primorci. Zakonska predloga glede vpeljave novega drž. davka na pivo je našla povsod med gostilničarji odpor in povsod se gostilničarji upravičeno zgražajo nad tem, kako pride ravno gostilničar do tega, da mora biti ravno on pri vsakem novem davku najbolj prizadet. Poročali smo že, da je novi državni davek na pivo našel takoj odpor zlasti med češkimi gostilničarji in da so češki gostilničarji ne oziraje se na narodnost že zagrozili z obstrukcijo v državnem zboru, ako bi se zakonska predloga finančnega ministrstva predložila državnemu zboru v posvetovanje. Danes nam je glede davka na pivo samo še dodati, da so tudi primorski gostilničarji započeli samostojno proti njemu akcijo in da se obrnejo tako do svojih poslancev kakor do državnega zbora sploh z resolucijami, v katerih poživljajo poslance, da naj zastavijo vse svoje moči v to, da ta zakonska predloga ne postane zakon. Kakor vse kaže, je torej med to predlogo in zakonom še velik prepad. Podraženje piva. Vzgledi vlečejo. Ta pregovor je našel svojo utemeljitev tudi pri pivovarnarjih. Dočim so naše kartelirane pivovarne kakor n. pr. Goess, Puntigam, Reinig-haus itd. pri nas izjavile, da še ne vedo, ali podražijo pivo, kažejo drugod, da hočejo svoje tovariše na Češkem in Nižje Avstrijskem tudi pri nas v najkrajšem času posnemati. Tako so imele pred kratkem hrvatske pivovarne in za-ložmštva raznih karteliranihpivovaren, med njimi tudi onih v alpskih deželah, v Zagrebu sestanek, na katerem so hotele doseči, da se tudi na Hrvatskem podraži, ne oziraje se na davke, že sedaj pivo za 2 K 40 h pri hi. Kakor vse kaže, so naša domnevanja, češ, da kartelirane pivovarne pripravljajo na tihem in iznenadoma podraženje piva, bila prava in je torej treba, da temu vprašanju še vedno posvečamo največjo pozornost in da smo skrajno previdni. I. letnik „Gostilničarskega Vestnika-1. Z današnjo številko zaključujemo prvo leto našega lista. Pri tej priliki si usojamo opozarjati pred vsem posamezne gostilničarske zadruge, kakor tudi one tovariše gostilničarje, ki se zanimajo za našo stanovsko organizacijo, da imamo nekaj izvodov celega letnika na razpolago in da hočemo dati cel letnik vezati v knjigo ter vsako tako knjigo oddajati proti plačilu 6 K onim, ki jih naroče, seveda tako dolgo, dokler je kaj izvodov v zalogi. Po našem naziranju bi bila naročitev vezanega I. letnika zlasti za posamezne zadruge priporočljiva, ker v njem najdemo natančna poročila glede občnih zborov, v vprašalnici, nauku o serviranju in med raznimi vestmi pa mnogo praktičnih navodil glede slučajev, o katerih si morda niso popolnoma na jasnem. Gotovo pa bi bil I. letnik v taki obliki tudi priporočljiva knjiga zadr. strok, knjižnice. Kdor torej hoče imeti vezani prvi letnik, naj nam blagovoli to po dopisnici naznaniti. Pri razpošiljanju izven Ljubljane bi se seveda poštnina še posebej vračunala. Kaj je z ustanovnim občnim zborom gostilničarske zadruge za vrhniški sodni okraj? Precej mesecev je že poteklo, odkar se je vršil sestanek gostilničarjev vrhniškega okraja radi ustanovitve lastne gostilničarske zadruge. Poročali smo že, da so se nekateri kratkovidneži proti nameravani ustanovitvi pritožili in da se vsled tega zadeva zavlačuje. Pritožba je po našem mnenju popolnoma brezpomembna in zato bi bil že skrajni čas, da se ta zadeva končno uredi. Ker država sama pospešuje stanovske strokovne zadruge, se nam čudno zdi, zakaj da naša prizadeta oblastva ne rešijo pritožbe in skličejo ustanovnega občnega zbora. Kako slabo vpliva tako zavlačevanje na prizadete, je oblastvom vendar znano. Zato se nam dozdeva, da bo tudi v takih in enakih zadevah morala deželna zveza v soglasju z državno zvezo energično poseči vmes in izposlovati, da pride od zgoraj migljaj, češ da tako zavlačevanje ne soglaša z intencijami osredne vlade. Gospodi, ki drugače ne mara delovati, je namreč treba vedno na ta način stopiti na prste. Tak lek vedno pomaga, seveda pa navadno prizadetim gospodom ni všeč, če jim pošlje recept zdravnik naravnost iz Dunaja. Nov način označevanja železniških postaj. Kakor posnamemo iz češkega gostilničarskega strokovnega lista „Hostinske Zäjmy“, namerava uprava avstrijskih državnih železnic vpeljati na vseh železniških postaiah izpre-membe pri napisih. Po načrtih odločilnih faktorjev pri železniški upravi naj bi se napisi znatno zvečali, tako da bi jih lahko čital vsakdo, kdor se pelje n. pr. z brzovlakom skozi postajo. Pri večjih in glavnih postajah pa naj bi se napravili poleg tega napisi še tako, da bi se ponoči svetili, da bi jih bilo torej mogoče čitati tudi ponoči. Ali se pa te ideje tudi vresničijo, je drugo vprašanje, ker ravno letos konča bilanca železniške uprave z znatnim primanjkljajem. Tudi je vprašanje, ali bi ta novost donesla kake koristi bodisi železniški upravi, bodisi posameznim krajem. Po našem skromnem naziranju bi bilo veliko bolj umestno in pametno, ako bi se raje odpravili iz prometa stari, nepraktični železniški vozovi, ki itak že zdavnaj zaslužijo vpokojenje, in nadomestili z modernimi in udobnimi novimi vozovi. Na ta način bi se promet gotovo bolj zvišal kot pa s to nepotrebno novotarijo. Tovariši! Maročajte in širite „Gostilničarski Vestnik"! i Hotel „UNIOM" V zdravilišču f $ $ l Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda. Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju. * i k I Tovariši gostilničarji! I ^ Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! 2 Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi! f Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu! j\ Priporočajte naše inserenie tudi svojim p n. gostom! ife , ------------ f f \ ik t -A roko, izdelane v vseh merah, rita, betonski votli zidaki, po- 1 I 11J \ j QL 1\== I ^^1 I, J 111 r\ l\l r\ barvaste mozaik plošče za tlak, krivaine plošče, kanalizacije iw. pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd. Ustanovljeno 1870. ^ Majizbornejši Inozemski šampanjec tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu. Edino zastopstvo za Kranjsko: Štefan Hitzl, Ljubljana i___________________; 3eitz"‘ patentovani asbestfiltri so danes pri starih in mladih vinih najboljši in v obratu najcenejši filtrirni aparati. Vsled tega se priporoča vsakemu, kdor si hoče nabaviti hitro, čisto in racijonelno delujoč filter, da postavi v svoje kleti Seitzsxs asbestfiltre. Ti se lahko merijo z vsakim drugim konkurenčnim sistemom. Za čiščenje bolnih vin so se ti aparati — ki se konstruirajo do dnevnih 1000 hekto — izredno dobro obnesli in so posebno vporabni tudi pri močno kalnih in zelo gostih mladih vinih, kjer so vsi drugi sistemi odrekli delovanje, zlasti ako se je vporabljalo novo Seitz^ filtrirno sredstvo Theorit-5pecial II. Zahtevajte za vse kletarske potrebščine cenik št. 246, k ga izdaja Theo Seitz, tovarna kletarskih strojev, Dunaj I. Schönlaterngasse št. 15 k. Proda se hotel pozimi od tujcev dobro obiskan. Hotel stoji nasproti kolodvoru. Pojasnila daje upravništvo. Tovariši! Naročajte in širite „Gostilničarski Vestnik"! Eng. Francheti, Ljubljana Sodna ulica št. 1. se priporoča p. n. gostilničarjem. ,Narodni hotel' Postojna renoviran in povečan se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole za obisk Fran Paternost, lastnik Tovariši gostilničarji! Pri potovanju po Gorenjskem se vstavljajte na Jesenicah v hotelu ,.Triglav 2 min. od kolodv., kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom. Lovro Humer, hotelir Fr. Stupica v Ljubljani Marije Terezija cesta št. 1 Fr. P. Zajec, Ljubljana izprašani optik in urar priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje, Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlat- nino insrebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov. Zaloga gramofonov in raznih plošč. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Zaloga čevljev. jmLiU-A. ŠTOZR Prešernova ulica 5. Največja zaloga moških, damskih in pristnih groisserskih gorskih Čevljev. Elegantna skrbna izvršitev po vseh cenah. Za gostilničarje in kavarnarje, električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke S. Kmetetz v Ljubljani Kolodvorska ul. 26 V" Fran Čuden I Vsa üjubljana govori o tem, da je »tv. ?? pri Ljubljani, telefon štv. 177 priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih in pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih in istrskih vinskih goric. 1. Vecchiet, zlatar Ljubljana. nasproti glavni pošti. Bogata izbera zlatnine in srebrnine. Lastna delav niča. Kupuje staro zlato in srebro. Cene. zmerne Priporočajte in širite „Gostilničarski Vestnik“ Posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje pro pristojbini 60 h. Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike! Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTON ČERNE graver in izdelovalj kavčukovih stampilij. — LJUBLJANA = Stari trg št. 20. Ceniki franko. Deset zapovedi za kmeta in V LJUBLJANA ^ deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine pro- [NARODNA KAVARNAl sto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. ^3JRAN KRAPEŠ^C^S Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. Dobro in poceni! Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji. T. MENCINGER LJUBLJANA Sühn m. 8 Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. = i m I i E ii Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika priporoča svoje izborne izdelke. Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloda v Ljubljani Telefon štev. 282. IVan KoÜZej. m m m m m m m r Ustanovljena leta 1882. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. Ustanovljena leta 1882. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. KMETSKA POSOJILNICA ljubljanske okolice registrovana zadruga z neom. zavezo V lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18. obrestuje hranilne vloge po čistih Telefon št. 185 Interurban. Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 . ogr. . „ „ 19.864 Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. Posojuje na zemljišča po 5«/4 °/o brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru. |2 |o brez odbitka rentnega davka. Eskomptuje trgovske menice. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500 000 - Denarni promet v letu 1910 K 100,000 000- pii Priporočamo domačo podjetje! Manufakturna in modna trgovina m*: ŠŠiŠ Ši a P 8 E i ss 8 i Velika zaloga vseh spadajočih potrebščin za hotele in gostilne, kakor raznovrstne mizne prte, ob. isače, obrisalke bele in barvaste v bombažu in platnu i. t. d. (Za hotelsko perilo pustim vtkati ime in monogram) Postrežba strogo solidna. Cene najnižje. » H 1 1 « Tovariši! Maročajte in širite „Gostilničarski Vestnik"! flp S tvi- $F Sl 'k m e; P m S>v... M S m m w m Kranjska dež. vinarska zadruga DDDDDD v Ljubljani (deželni dvorec) SDDBDS opozarja p. n. vinske kupce na svojo Veliko zalogo priznano izbornih, čistih kranjskih vin. Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima še čistovrstna vina kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. na prodaj. Oddaja od 56 1 naprej. Postrežba točna in solidna, cene nizke. Zahtevajte cenike! O dobroti zadružnih vin se lahko vsakdo prepnča pri javnih vinskih poskušnjah, katere se vršijo redno vsaki četrtek od 5 h popoldne do 9 h zvečer v pokuševalni kleti v Ljubljani pod kavarno „Evropa“. Zadruga posreduje tudi brezplačno nakup vina direktno od producentov. Resnim kupcem so naslovi in zelo ugodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov brezplačno na razpolago. Pivovarna ;Mayr' v Kranju priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje — izborno priznano pivo. Žganje — Likerji. Domača tvrdka. Cene brez konkurence. Pozor gg. gostilničarji! Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in line likerje dobite pri Gabrijelu Eržen-u v Zapužah, pošta Begunje (Gorenj) Pozor gg. ostilničarji! Domača tvrdka. Cene brez konkurence. === Žganje — Likerji. Kavarna„Leon“ v Ljubljani, vso noč odprta Kegle, krogle JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd. GRAMOFON-ATELIJE A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica št. 5. Godbeni avtomati in gramofoni samo I. vrste. Najfinejše plošče „Triglav“. Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov in gramofonov. Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi. Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojziju Vodniku mo7setrurskemu Ljubljana. Kolodvorska ulica KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča za obisk. Ivan Stritar. Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Tovarna pohištva j. J. Naglas Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga pohištva Avg. Agnola, Ljubljana Dunajska cesta 13. Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. Sode, velike in male ima na prodaj Ivan Buggenig, sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5. za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. Najsolidnejše blago. Največji ljubljanski fotografski atelje Hvg, Berthold, se priporoča za naročila glede vseh v fotografsko stroko spadajočih del. Umetna knjigoveznica pf. BrCSkvaf Ljubljana, Francovo nabrežje priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic. Cene zmerne. Točna postrežba. Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar Ljubljana, Sodna ulica 12 se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene. Fotografični atelier ,VIKTOR* Ljubljana, Bethovnova ulica 7, poleg .Kranjske hranilnice" se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov. Sprejema tudi naročila na deželo. Pivovarna ;Škofjaloka' j priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje izborno marčno pivo. J. Wider, Ljubljana Šelenburgova ulica 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. Ivan Černe tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 28. Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima V za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restavracije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov. Priznani krojaški salon za gospode IVANA MAGDIĆ-A, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. FR. KHAM, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8 Špecerija, delikatese, vinarna. Priznan dobivatelj večjih ljubljanskih hotelov In restavracij. Zastopnik priznane šampanjske tvrdke Bratov Kleinoscheg v Göstingu pri Gradcu. RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V LJUBLJANI se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk Emil Kržišnik. 3VE_ ZDrenik, ZLjjxa.blja.iieL Kongresni trg, 7. priporoča ceno izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko in gostilniško perilo. Zaloga raznovrstnega materijala za veznino. (--------------------------------------“A Modna m športna trgovina Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. V. r •„n>puiS9y\ eSa^sjEoiuipsor)“ nAisiuAEjdn ud psouqorpod aSnrp ui ifoSod uidnij ‘EDjEfEpojd AOjSBu ‘[bj}] "iDiunf as B3dn>j eu 9fis93uo>i 9>|SjU|pso§ gujodod sougjd bz •BfU9MB.fl} [[3qB}U9J J91 BAtd OAjsjuzojBz ipn) OAifjznjpz ofpiqo OMsmipsoS z a[ jamzBJ qmAgfBBj ut aSaj ipEH 'BAjSBfOA 9AJIUEJSEU J9J Z9AZ Ul ABjdBU ljlU}9UlOjd RIADU IRBJ ipnj fOAZB-J d9[ E}9qO 9S niU3J9}B>l ‘0U0Z9S ORSUljZ UI OUJ91 ODOfEDSBJBU Z ‘VtfBJR LU9UJ9LUOjd A jZOj pjOj-J •UI33Slf[lU9Z LUIUBJipUOJE Z Ul p9JA lU9fjB}U9AU| IU9SA Z ijbSod imiupoSn opz pod ui mao od J9UIZBJ qi>|Suiqpoj ipuj Bpojd 9S 93fn) BZ |UlBqOS IUI|U9f|UI9jdO Blliouiodod gl z ‘jjoisojd luqqsiunjsoS iiujU9f|ui9Jdo oiuepoiu ‘luuuzgsqo z naioti rp. MAGDIČ, Ljubljana'1- nasproti glavne pošte. Perilne volnene in svilnate bluze spodnja krila iz balista, klota; listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d. —j Oddelek za gospode : Z Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred' prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zpoe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepin-dereze, aluminijeve posode, thermos. P°tr^ ščine za sankanje; tenis in lovce. ^ . kolske potrebščine. ----V Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ Ljubljani. — Glavni in odgovorni urrednik Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.