St. ir^ff tiiM Onu tOTtttatticM V Trstu« v nestalo 17. februarja 1M4, Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX k v *:ira|. Urednlitro: ulica sv. I so pošiljajo f t|{i)o. Ud* j n ______i^oct.TUkb. zali« sa mtMC L 7.—, 3 mea^š^Jkjlg^fol leta L i — • Za inozemstvo marčno S II* vet. — Talatoa uredništva lo uprava fit IW7. Izhaja, izvzema pondeljck. Asiikega »L 20» L nadstropji pisma se n« cprej«na)o> rokov Anton Oerbec. — Lastnik EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolid po 20 cent. — Oglasi se računajo v airokoatl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice* zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poiiljajo iskijučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranČiSka Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67, MANJŠINE V ITALIJI Odbor za manjšinska vprašanja Udruženja za Društvo narodov je imel pred kiatklm v Zurichu konferenco, ki je bila to pot posebno dobro obiskana — po številu in kakovosti udeležencev. Predsedoval je angleški tajni svetnik Sir Wiloughby, ki je znan kot poseben zaščitnik narodnih manjšin. Na tej seji so razdelili med udeležence spomenico četvorice dosedanjih nemških poslancev v rimskem parlamentu. Poleg tega je generalni tajnik profesor Ruyssen, zastopnik fran- coske fige, predlcžil razne listine in podal -----—, -- - - - , • ^ene podatke o Doložaju nemške manj-:katere sijajna minulost, ze oa v Poadižju. Opozarjal je, v kakem njega veka blesteča umetnost r.-cj-.islovju so nekdanje obljube Witaona, :Li>»ljanskega prestolnega govora, Titto-ra. LuzzaV-lja in kneza Colonna s sedanjo pridružujejo tofbam svojih nemških sodržavljanov (230.000)- Spomenico teh poslednjih podpisujejo od besede do besede. Hrvati in Slovenci so sicer po številu veliko močnejši, ne živijo pa tako ločeno in kompaktno, kakor tirolsko gorsko ljudstvo. Pomešani so marveč z Italijani; so kmet-sko ljudstvo, in zato ne razpolagajo s tako vsestransko organizacija raznih socijalnih slojev, kakor tirolski Nemci, ki imajo cela mesta v svojih rokah. Nimajo — Hrvati in Slovenci —tudi take zgodovine, kakor jo ima Tirolska, - ... -L- -j sred- ,« t vni. ________ ________m lite- ratura se morejo kosati z vsako drugo deželo nemškega jezika. Tudi so nasprotstva Italijanov proti Slovanom starejša in o- . esmčnostjo. Spomenica in ti podatki so strejša nego proti Nemcem. Nadejati pa napravili globok vtis na vse orisotne. Ni . se je, da bo slovanski manjšin, P"?*?™* T va sledila nikaka razprava z o žirom na to,; prilog nova prijateljska zveza Kim-Beo- da je bila italijanska liga odsotna. Ta po- , gradi Kajti Mussohm ne more pim do siednja se nahaja namreč sedaj v prehod- sprave, po kateri očiviano strenu, ce ne rem stanju, ker je dosedanje udruženje i pripravi Slovanom Italije zadovoljivo uso-«Famiglia italiana» izgubilo podlago vsled do!.« Isto velja tudi napram severnim so-fašistovskega prevrata in se snuje zato: sedom Italije. Tega seveda nisem izrekel, novo udruženje. Prihodnja seja manjšin- j ker je razumljivo samo po sebi. l emu se skega odbora Udruženja za Društvo Tiaro- • ne odtega niti italijanska vlada, bvitanje dov se bo vršila dne 10- marca v Bruselju iega spoznanja moremo pa le motiti, če in bo tedaj bržkone že zastopano tudi i sami preveč govorimo o tem. V žalostnem novo italijansko udruženje. Uspeh teh položaju nemštva sta molk in potrpljenje razprav se predloži koncem junija kongre- često naša prva zapoved. S precenjeva- la vseh Udruženj Društva narodov, ki se bo vršil v Lyonu. Dr. Viljem Medinger, Član čehosiova- :.ke£a narlamenta in zastopnik nemške njem svoje moči moremo le škoditi. Seveda jc mirno zaupanje stvar značaja. Dolgo zaželjena razprava o italijanskih manjšinskih vprašanjih pred mednarodnim lan ne, je podal uredniku dunajske forumom — do katere je bil storjen v Zii-Neue Freie Presse» zelo zanimivo Izjavo richu prvi korak —, naj ne povečufa težav, c g} sera se potegnil brez pomislekov. :tonl sem to na direkten poziv od tam. Njihovi prošnji sem ustregel z veseljem, ker je usoda razpršenih manjšin vsakega .naroda vredna našega neustrašnega dela. Manjšinsko vprašanje ni nikako nemško ali madžarsko vprašanje morda zato, ker a ta dva naroda izgubila največ sople-i isnjakov, ki so pripadli sosednim državam, merveČ to vpraJSasije pravic« is človečnosti; časti svobode! Izjavil sem, da se slovenske in hrvatske manjšine v Italiji (500.000 do 60O.OOO duš) formata. Mussolinijeva dela prese-istotako i energičen zaokret krmila tuoi ca drugem polju. Seveda moramo imeti potrpljenje, čeprav nam je to silno težko. Castihlepnost mlade Italije stremi po uresničenju pozabljenih tradicij starega Rima. K tem spadajo dalekovidnost, srčnost in velikodušnost. Dalekovidnost zahteva za Italijo v času, ko je Francija osamljena, da zasnuje najboljše odnošaje s severnimi in severovzhodnimi sosedi. Pogum mora vsak državnik sedaj pokazati s tem, da ukloni prerazgreti nacijonalizem svojih lastnih priatašev, kajti ta pomeni najhujšo nevar-mos< za mirno sodelovanje narodov! Velikodušnost je treba izvajati pred vsem napram tistim, ki so jim izročeni brez obrambe«. Dr. Medinger je zaključil: «italijanska vlada je z dopustitvijo nemškega jezika za verski pouk in za prvi razred ljudske šole srečno ubrala pot dobrih namenov. Več ne dovoljuje menda za sedaj javno mnenje Italije, posebno pa v Trentinu. Duša mase pa je spremenljiva in prekipeva. Ce mož ugleda in sugestijske moči zna izkoristiti to spremenljivost, more, če le hoče, italijansko ljudstvo potegniti za seboj k velikodušnosti, kakor je bilo dosedaj, žal, zavedeno k tesnosrčnosti napram novim sodržavljanom*-. Don Sturzo na delu RIM, 16. Vodstvo pepolarske stranke ima s^o za sejo. Vršijo se posvetovanja za sestavo kandidatne liste. Vodstvo stranke stoji pred težko nalogo: pri izberi kandidatov je naletelo spet na nerešeno vpra-šmje, ali naj nastopi pri volitvah v znamenju odkrite opozicije proti fašizmu, ali iiaj nastopi srednjo pot. On- Meda vleče na desno, 00. Miglioii na 'evo, don Sturzo drži oba na vajetih ter jih hoče z brzdanjem spraviti spet na srednjo pot. Vodstvo stranke se je hotelo odkrifati revolucionarnega on. Miglioiija s tem, da ga je izključilo iz kandidatne liste; a vstali so vo-iilci ?ami in zahtevali, naj se izključitev prekllč*», sicer ne bodo volili za popolar-*ko stranko. Na drugi strani siU on. Meda na desno, stranka naj opusti izrazito opozicijo, sicer on ne bo kandidiral. Včeraj so vršila zopet pogajanja. Navzoči so bili tudi levičarji, med njimi on. Miglioii. Levičarji so sklenili nadaljevati z opozicijo proti vodstvu stranke s tem, da ostanejo popolnoma pasivni. Glede on. Meda kroži glas, da se ga misli don Sturzo i znebi ti; na kandidatno listo baje ne bp sprejet. Tudi on. Nigretti. detničar, je bil izključen iz kandidatne liste. Objavil je pismo, v katerem pravi« da ne mara biti v stranki, ki diši po internacionalizmu; o-slati hoče Italijan in rimski katolik. Značilno je, da je izstopil iz stranke, ko je izvedel, da ga don Sturzo ne mara aprejeti Ta volilno listo. On. Nigretti pravi dalje, da ga don Sturzo ne mara, ker je odobraval Gentilejevo Šolsko reformo. Don Sturzo se skuša torej otresti desničarjev in levičarjev —. znamenje, da bo pri volitvah hodil srednjo pot; don Sturzo ostane pač don Sturzo. Člani mednarodne pomorske komisije za razorožitev na grobu neeasncga vojaka RIM, 16. Danes ob 10. uri so se delegati mednarodne pomorske konference podali «a grob neznanega vojaka, kjer so položili velik lovoriev venec 9 trakovi v italijanskih narodnih barvah z napisom: e.Člaiii Domorsfce konference v Rimu v oočeščenie j italijanskega neznanega vojaka*. Pri spo-1 meniku Viktorja F.manuela, kjer se nahaja grob, so sprejeli delegate zastopniki raznih j vojaških oblastev. Ob straneh stopnišča, I ki vodi k grobu, so tvorili Častno stražo i oddelki čet na kopnem, voj. mornarice, zra-I koplovstva in državne milice. Potem, ko je bil venec položen ob vznožju katafalka, kjer počiva truplo neznanega vojaka, je predsednik konference De Riben imel govor, tekom katerega je poudarjal, da zbrani pomorski častniki 17 držav, dodeljeni kot izvedenci pri konferenci, niso mogli bolje izkazati časti in občudovanja napram italijanski vojski in mornarici, kot s tem, da so se prišli poklonit z ganotjem pred grobom italijanskega neznanega vojaka. V zastopstvu vojnega ministra mu je odgovoril viceadmiral Galleani, ki je izrazil članom konference svojo prisrčno zahvalo za čast, ki so jo izkazali italijanskemu neznanemu vojaku. Položaj v JagosiraeiKKI skuptilnl BEOGRAD, 16. Sinoči ob 6. je precUed* nik demokratskega kluba Davidović po-j setil v j unosio venskem klubu dr. Korošca, kamor je bil povabljen tudi podpredsednik muslimanskega kluba dr. Hrasnica. Gospodje so konferirali približno pol ure o bazi, ki se naj določi za delovni program opozicije. Načelniki opozicijonalnih strank se danea popoldne sestanejo, da nadaljujejo pogovore. Zdi se, da je zadeva sporazuma v splošnem že rešena, treba je le se, da glavni odbori posameznih strank to odobre. Vodstvo slovenske ljudske stranke bo v kratkem sklicalo sestanek, katerega se bosta najbrž udeležila dr. Korošec in Kulovec. V soboto odpotujeta v Ljubljano. Kakor se je včeraj trdilo v parlamentarnih krogih, pride debata o sporazumu z Italijo v ponedeljek na dnevni red, o čemer se pa dvomi. Govori se( da dr. Koroške ne pojde v Ljubljano, ampak da bo dr. Kulovec sam rešil potrebne posle. V političnih krogih smatrajo, da poide dr. Korošec v nedeljo v Zagreb, kjer bo imel sestanek z Radičevo «traoJko Delavsko zavarovanje BEOGRAD, 16. Včeraj se je vršila v uradu za zavarovanje delavcev anketa o tehničnem izvajanju zakona o zavarovanju delavcev. Sklenilo se je, da se ceU elaborat o tem posije osrednjemu uradu v Zagrebu v eventualni sprejem. Vse odredbe se imajo gibati ▼ duhu zakona o zavarovanju delavcev. Značilno je, da zahtevajo delodajalci uvedbo delavskih knjižic. „_ Rflzmelittv aH Rtu Jngosiovenski dekjrt pri tfea. Giardmu SUŠAK, 16. Italijanski in jugoslovanski delegati za razmejitev so že stopili v medsebojne stike. Službena pogajanja pa se vendar ne bodo začela tako dolgo, dokler se ne ratificira v Beogradu itali jan*ko-jugoslovenski sporazum. Včeraj so vrnili nekateri člani jugoslovanske delegacije obisk italijanskim delegatom, nato pa so bili sprejeti tudi od vojaikega guvernerja Reke, generala Giardina, na zelo prisrčen način. ____ Zavezami Izvedene! zb gospodarsko osvoboditev Poroda? BERLIN, 16. Po odhodu izvedencev se je ravnatelj državne banke dr. Schacht podal ponovno v London, kjer bo poizkusil uresničiti s pomočjo angleških financ svoj načrt za ustanovitev nemške emisijske banke. V političnih krogih se med tem dosti govori o delovanju izvedencev v Berlinu in se ugiba o zaključkih, ki bodo —odloženi Nemčiji Med drugim se smatra za gotovo, da bodo izvedenci predlagali reparacijski komisiji mednarodno posojilo, garantirano od nemških železnic. Ta operacija bi se izvršila na sledeči način: Nemške železnice, katerih vrednost se računa na 30 milijard mark v zlatu, bi izdale za 10 milijard obveznic po 6%. Od teh bi 5 milijard dobila Francija, ostalo pa Nemčija. Imejitelji teh obveznic bi imeli svojega zastopnika v upravnem svetu nove nemške železniške družbe. Temeljni pogoj za uspeh te akcije pa bi bil ta, da bi se Francija odpoveda a zastavitvi železnic v Pcrenju in v ruhrski kotlini. To bi le potrdilo vtisek, ki so ga pustili tu izvedenci, ki da so baje na splošno za povrnitev zasedenih pokrajin pod nemško upravo. V ostalem pa so tukajšnji krogi prepričani, da ne bo Amerika dala niti enega dolarja, dokler bodo poretke železnice pod francosko upravo, ki ovira redno ia dobičkanos&a poslovanje vsega nemškega železniškega omrežja. Po vesti nekega lista so izvedenci spoznali potrebo za dovolitev moratorija Nemčiji za vsaj 2V2 let ter za takojšnjo rešitev vprašanja zasedbenih stroškov. Poluradna nota se bavi tudi z vprašanjem morebitnega vstopa Nemčije v Društvo narodov, o katerem je govoril MacDonald v svojih izjavah v angleški dolnji zbornici, ter pravi, da bi se Nemčija, v slučaju da bi prejela kakšno tako vabilo, postavila na stališče, da je njen vstop v Društvo narodov ozko spojen s vprašanjem vstopa še drugih vlasti. stopniki odgovorili, da ne stremi nobena od njih zastopanih vlad po odcepitvi Pa-latinata od Bavarske in Nemčije. Pogovori so se sinoči nadaljevali pozno v noč. Komisija je dovodila ustanovitev začasne vlade do končne ureditve vprašanja ter je zagotovila, da se mora vlada separatistov smatrati za odstavljeno. Ustanovitev direktorija za Palatiaat. PARIZ, 16. cMatra» poroča iz Speierja, da je posebni odbor, ki jc bil poclaa od visoke medzavemiške komisije v Palatinat, predlagal članom stalne komisije palatmskega aečshiega zbora, da bi se ustanovili t direktorij kot začasna organizacija vlade, ki bi bila pod nduorstvom visoke komisije. Ta predlog j« bil »prejet; Vendar pa so rastofmiki za Palatinat izjavili, da bodo o tem .poročali v Muen-chenu in zastopnikom bavarske vlade v Edel-bergu, ter so se svečano obvezali, da bodo vzpostavili red v Palatinafcu in da bodo izvrševali svojo oblast za dosego sprave med raznimi elementi. Odslej se bodo nadaljevali pogovori med posebnim odborom in začasno vlado v Palatinatu. Preiskano 9 Palaflnafa Za vzpostavitev zakonite vlade BERLIN, 16. V Palatinatu je nastopil po krvavih dogodkih zadnjih dni še precejšen mir. V Landstuhhi so separatisti izpraznili državne urade, katere so imeli zasedene. V Kaiserlauternu se je ljudska množica podala na magistrat ter nadomestila zastavo separatistov z bavarsko. Francoske čete niso posredovale; tu so prejšnji uradniki zopet zasedli svoja mesta. V Kuselu so separatisti iz lastne volje predali oblast zakonitim oblastvom ter se nato ods*:a-nili. V nekaterih drugih krajih je prebivalstvo skušalo pregnati separatiste z njihovih postojank, pa so prišle francoske čete ter pregnale ljudsko množico. V Neu-stadtu je bila proglašena protestna stavka proti podpiranju separatistov » strani francoskih čet. Zavezniška komisija je izjavila, da ni pooblaščena za izvršitev preiskave o dogodkih v Pirmasensu, niti za zbiranje protestov prebivalstva, da pa je njena naloga ugotovitev pogojev, pod katerimi se bi mogla vzpostaviti v Palatinatu zakonita vlada. Komisija je že stopila v stik© z deželnim zborom ralatinata. Na francoskem poveljnistvu v Speierju so se danes začela tozadevna pogajanja. Zborovanju je predsedoval dr. Bayersdor-fer. General De Metz ni bil navzočen, ker so imeli' delegati doznati le stališče nemških zastopnikov. Načelniki strank so soglasno izjavili, da je treba takoj vzpostaviti v Palatinatu zakonito vlado, ki naj omogoči upravi redno poslovanje. Odposlanci so zahtevali povrnitev od separatistov izgnanih uradnikov. Predlog za avtonomijo Palatinata je bil brez debate soglasno zavrnjen. Tedaj ie že sedaj skoro gotovo, -da ne bo hotela Bavarska priznati vlado, ki bi se ustanovila v Palatinatu, ako ne bo večini uradnikov dovoljeno, da se bodo lahko povrnili na svoja mesta. Obstoja upanje, da bo tu posredovala Anglija za postopanje v smislu versailleske mirovne pogodbe in da se porenska komisija ne bo polastila vodstva nemške uprave. Člani deželnega zbora palatinskega in zastopniki zaveznikov se bodo podali jutri v Heidelberg, kamor je bežala «zakonita vlada? Palatinata iz strahu pred separatisti. Na tozadevno točno vprašanje pred-.r_____ sednika deželnega zbora so zavezniški za-1 zadreg. v zmn dežen zlat uoliln! bol Podrobnosti o senzacionalnem razkritju demokratov proti bivši republikanski vladi. Ministri podkupljeni. - Vsa republikanska stranka kompromitirana - WA3HINGTON, 15. Dogodki kakor smrt Wilsona, izjave Lloyd Georgea o nekem tajnem dogovoru med Wilsonom in Clemenceau-em glede zasedbe Pcrenja, so stopili v ozadje pred senzacionalnim razkritjem demokratov, ki je spravilo v hudo zadrego republikansko stranko in vlado. Afera je znana pod označbo ^petrolejski škandal*. Pri vsej zadevi so kompromitirani bivši predsednik republike pok. Har-ding, bivši minister v Hardingovem kabinetu Fall, sedanji minister za mornarico Denby ter dva znana ameriška velekapi-talista, ki sta financirala republikansko stranko. Za republikansko stranko pomeni razkritje toliko večjo škodo, ker se bodo v kratkem času vršile drž. volitve, pri katerih namerava kandidirati za predsednika republike sedanji predsednik republikanec Coolidge. Na podlagi razprave v senatu dne 28. januarja in polemik med republikansltimi in demokratskimi listi se da vsa afe^L tako-le rekonstruirati: Med zadnjim volilnim bojem za predsedniško mesto so republikanci obljubili ravnatelju petrolejskih družb «Mexican Petroleum Company» in «Pan-American Petroleum Cy» g. Dobeny ter ravnatelju družbe "Sinclair Cy» g. Sinclair, da jim bodo dali koncesije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Kaliforniji (Los Angelos), ako prodrejo pri volitvah. Seveda za te usluge bi omenjene tvrdke morale dati republikancem primerno «napitninoki so jo takrat republikanci zelo rabili za volilno propagando. Ravnatelja omenjenih tvrdk sta bila zadovoljna s ponudbo ter segla v roke republikancem. Kakor znano, so pri volitvah zmagali republikanci, predsedniško mesto je zasedel njihov pristaš Harding. Za notranjega ministra je Harding imenoval Alberta Fall-a, ki je radi razkošnega življenja prišel v velike denarne stiske. Fall je bi! poleg tega zelo intimen prijatelj g. Doheny-ja, ravnatelja imenovanih petrolejskih družb. Takrat je vzbudilo pri demokratih tudi veliko pozornost dejstvo, da je prešla kompetenca nadziranja petrolejskih zalog za mornarico od ministra za mornarico na notranjega ministra. Tozadevni cdlok je podpisal Harding. Prej pa se je vršila v ministrskem svetu zelo burna razprava o tej zadevi. Za vse te podrobnosti so izvedeli demokrati potom nekega pisma, ki ga je pisal notranji minister Fall predsedniku Hardingu 3. junija 1922. Pismo so demokrati iztaknili ter ga preči-taii na eni izmed zadnjih sej senata. Po teh pripravah so pričela pogajanja za koncesijo že omenjenih petrolejskih vrelcev. Pogajanja so bila kratka: koncesijo za vrelce v Los Angelos sta dobili družbi Dohenv-ja, Sinclair pa koncesijo zalog Teapot Dome. (V volilnem boju proti republikancem bodo demokrati rabili znak skodelice, ker pomeni «teapot» tudi skodelica za čaj). Ravnatelja petrolejskih družb sta računala, da bodo znašali dohodki izkoriščanja vrelcev okoli 20 milijonov dolarjev (nad p>ol milijarde lir!). Radi te£a sta bila tudi onadva zelo radodarna. Pred posebno komisijo, ki jc je imenoval senat, je g. Edward Doheny izjavil, da je cposodiU notranjemu ministru 100.000 dolarjev; s to vsoto je notranji minister Fall poplačal svoje dolgove. Doheny je izjavil, da je bilo to navadno posojilo kakor, ako bi kdo posodil svojemu prijatelju par frankov. Toda neumorni demokrati so dognali, da ni bilo to nikako posojilo; kajti Fall ni izstavil niti navadne pobotnici za prejete dolarje. Tudi Siclair ni veliko zaostajal za Doheny-jem. Njegov tajnik polkovnik Zevely je izpovedal, da je Siclair izplačal Falhi 25 tisoč dolarjev; poleg tega mu je za potovanje v Rusijo v svrho proučevanja ruskih petrolejskih vrelcev (ka Fall ni bil več minister) izplačal 10 tisoč dolarjev. Vsa ta razkritja so dovedla senat do tega, da je sprejel predlog, ki priporoča predsedniku republike, naj prične s postopanjem, da se odvzamejo omenjenim družbam koncesije, ker so bile dane v okol-Ščinah, ki pričajo o slepariji in podkupije-nju. S tem je senat priznal, da je republikanska stranka kriva. Tako je sedanji predsednik republikanec Coolidge v veliki dasi ni sam direktno pri stvari prizadet. Dalje je senat sklenil, naj se uvede sodnijsko postopanje proti krivcem* da se tako izzove ostavka ministra za mornarico. Coolidge je nato imenoval posebno sodišče. Nekdanji minister Fall je bolan in radi tega ne more pričati. Demokrati zahte* vajo, naj zdravniki ugotovijo, ali ni morda to kaka vrsta cdiplomatske bolezni». Zanimivo je dejstvo, da je ravno senator Fall v senatu očital Wilsonu, ko se je vrnil z vefsailleske konferenco, da je le »diplomatsko* bolan. Wilson je bil takrat resnično bolan in je nato povabil Falla k postelji. Po razkritju tega škandala se je položaj republikancev v volilnem boju zelo poslabšal. Demokrati bodo nastopili proti Coolidge-u ter republikancem sploh z geslom: «DoI s podkupljeno vlado!'> Začetek volilne Sorlic v Ameriki NEW-Y0RK, 16. Predsednik Coolidge je imel v torek velik govor, v katerem jc govoril tudi o zunanji politiki Amerike. V tem govoru, s katerim je Coolidge otvoril veliko borbo v Zediajenih državah, je ameriški predsednik poudarjal, da se ni zgodilo po zadnji poslanici ameriške vlado ničesar, kar bi moglo spremeniti smer ameriške zunanje politike. Toda Coolidge je še posebno naglašal, da nikakor ne smemo pozabiti, da so se sedaj tekom časa politične razmere zasukale tako, da je postalo upanje za rešitev evropskega problema mnogo večje in da ima to upanie tudi mnogo večje izvide na ugodno izpolnitev, kakor kdaikoli poprej. V vprašanju rešitve evropskega vprašanja sodelujejo tudi tri važne ameriške osebnosti, ki bodo gotovo storile važno delo v tej zadevi. Glede vprašanja oboroževanja naglasa Coolidge potrebo, da se mora vsaka država pobrigati za obrambo svojih mej, dokler ne bodo o tem vprašanju vse države edine. Dasira\no po izjavi Coolidge ja 5e ni prišel čas za vsesplošno razorožitev, so vendar Zedinjene države pripravljena vsa« čas, da se vprašanje razorožitve definitivno uredi. Amerika hoče densr nazaj PARIZ, 16. <;Tcmps> poroča: Dopisnik lista «DaiIy Telegraphr> poroča iz Ne\v -Yorka, da bo v kratkem času ameriška vlada poslala francoski in italijanski vladi ter vsem evropskim državam, ki so dolžne Ameriki, spomenico, v kateri bo te države pozvala, naj ji sporočijo, ali že kaj misliy> na poravnavo dolgov napram Ameriki. Zdi se, da je ta spomenica v zvezi z bližnjimi volitvami za predsedniško mesto. Sicer pa je res, da bo tudi evropskim dr^avarr. v korist, ako se pričnejo pogajati z A meri co. Bolezen Trockrga MOSKVA, 16. Zdravniki, ld zdravijo Trocke«?a, izjavljajo, da je vzrok njegove obolelosti splošno oslabljcnje organizma, katar bronhialnih žlez, oslabelost srca in lahka pokvarjenost želodca. Pričakovati je, da bo popolnoma ozdravel v dveh do treh mesecih. Sedaj mu je potreben po-polen mir. Svoj odmor bo preživel v Su-humkale na Kavkazu. Fraacija se ni skuuul« pogajali z Kupijo. MOSKVA, 16. Komisar za vnanje zadeve odločno zanikuje vest, da bi francoska vlada skt»ala stopiti v neposredna pogajanja z Zvezo. Sicer pa je vlada, Zveze pred kratkim izjavila. da bi bila pripravljena pričeti pogovore s Francijo, brez posredovalcev, a m dobila ni-kakega tozadevnega odgovora. Italijanski naseljenci v Rusiji. MOSKVA, 16. Ruska vlada jc podelila skupini italijanskih poljedelcev dovoljenje, da S« naseli v pokrajini Kiiban. s pogojcul, da organizira popolno izkoriščanje zemlje. Rusko državno posojilo. MOSKVA, 16. Vlada jc izdala narodno posojilo v znesku 100 milijonov zlatih rubljev, ki se bo obrestovalo po in ki bo amortizirano tekom 6 let. Pre^avice egiptovske vlade radi Tufaakamc-aovega gro*a. KAIRO, 16. Na podlagi sporazuma, sklenjenega s Carterjem, so bili urejeni oluski Tutan-kamenovega groba; dan 13. t. m. jc bil določ.n izključno /a novinarje. Omenjenega dne ja hotel Carter pripustiti k obisku groba nekatere tesne prijatelje, toda vlada mu jc na podlagi dobljenih navodil tozadevno prošnjo odbila. Radi tega je Carter, zelo ozlovoljefl, protestiral na precej robat načm ter grozil, da bo postopal proti egiptovski vladi sodnim potom; nato je dal samooblastno zapreti grob. Egiptovska vlada baje ne bo dopustila, da bi se ji kratita oblast in bo zahtevata, da se i»poštujejo postave in višje pravice civilizacije. Norveško-ruska pogodba podpisana. KRISTJANIJA, 16. Listine o priznanju dt> jure* sovjetske vlade s strani Norveške so bile danes {podpisane. Draginja rasie na Dunaju. DUNAJ, 16. Paritctična dunajska komisija ea ugotovitev povprečnih cen življenskih potrebščin, katera ima shižiti za odmero mesečnih plač uradnikom, je objavila poročilo, kjer je rečeno, da je v februarju indeksna številka poskočila za 2%. Bančni uradniki na Dunaju nadaljujejo stavko DUNAJ, 16. Stavka bančnih uradnikov se nadaljuje. Uradniki so predložili ultimatum, ki zapade v «po»detjek. zjutraj. V Trste, dne 17, februarja 1924. ttelicj misli o parlamentarizmu Parlamentarizem ki z njim demokratične ve pi'ežrvljnjo kritiine čut. Vendar pa bi »« 2* lahko reklo, da je najhujša kriza že mi-mila. Prvi tsdarec Je zadelala parlamentarizmu svetovna vojna. Skoraj v vseh državah smo Imeli več ali man? absolutistične vlade, ki so vi zlepa ali zgrda, izsilile polnomoč od zastopnikov ljudstva, Vendar pa je ostal vsaj vadeč ustavnosti, in čim bolj se je bližala svetovna vojna svojemu kooca, tem bol) je zopet meč parlamentarizma naraščala. In še celo v av-avstro-ogrski monarhiji je nastal po Sturghovi nasilni smrti tak položaj, da je moral Dunaj zopet sklicati parlament. Lil ta že pozabljeni, ponižani parlament je silno pripomogel k raspadu podonavske monarhije. V zapadnih državah so bili parlamentarni boji v vojnem Času popolnoma prenehali, vse je stalo pod vtisom neusmiljene ga absolutizma, ki je bil pač potreben v onih izjemnih Časih. Nastop boljševizma v Rusiji je bil prvi večji in odkriti napad na demokratični družabni red. Takozvana diktatura proletarijata je bila pravzaprav diktatura nekaterih, njim na čelu Lenin. V istem času, ko je na Ruskem zmagala diktatura in pokopala komaj novorojeno rusko demokracijo, v istem času se je začelo v Evropi sploino gibanje za svobo se množice že umirile in niso bile več dostopne za nauke demagogov in fanatičnih propovednikov komunizma. Razne bolj-leviške revolte tu in tam »o kmalu našle svoj klavrni konec, čas je bil oči-vidno zamujen, revolucija sc je omejila, na Rusijo. Vendar pa smo po tem preobratu videli, kako so životarili razni parlamenti, Poslanci so bili razdeljeni v stranke in strančice, ki so se meoleg Žrtve vsled visoke užitainske davščine — povzročajo le druge materijalne škode in hudo trpljenje, Čemur bi se mogli kompetentni činitelji izogniti s primemo uredbo u radovanja. Ko so te s tako visokimi tržitntnami naložili siromašnemu ljudstvu tako težke davščine, naj bi mu pa vsaj ne delaK še takih sitnosti I Naj bi imeli nekoliko usmiljenja s tem našim ubogim ljudstvom! Gratile oeUa! Id ^ai a ventan ptski Naš naučni minister Gen tile je podal — učitelja! vu navodila, kako naj vršijo verski pouk v šoli. M Gentile p« je nekoč — ko ni bi! še minister — za pedagoško antologijo «La Mi-lizia ideale«, tako-le razpravljal o veri: «Vera v Šoli pomeni ne toleranco, tisto duševno ovirane, tisto orotislovie z zakoni duba in morale, ki ae ssora obsojata le na^ostrejše. Mi hočemo in moramo •— in sicer brez vsakega par d ona — vreči iz šole vse, kar more zanašati vanjo netoleranco, duševno zaostalost m nasprotstvo z duševnimi zakoni. Šola je zanikanje vsake stranke in vsake sekte, zanikanje vsake cerkve in vsake dogme« ker je šola — kakor smo že rekli — življenje duha, a duh se more le v popolnosti svobode in v neumornem napredovanju ude js to vati na svojem ustvarjanju. Šola je tempelj pameti, ki ne dopušča nobeni!) drugih zakonov, razen tistih, ki so v njegovi naravi in fa piše od dne do dne svoj katekizem.?? Tako je sodil minister Gentile nekdaj — ko ni -bil še minister — o veri in verskem pouku! «Landsmann» pravi, da k tem izvajanjem ni treba oikakega komentarja. Vendar je umesitno vprašaje: kdaj je g. Gentile razodeval svoje pravo notranje Baziranje — aK tedaj, ko je učil, da je treba vreči verski pouk iz šole, ali pa sedat, ko uči nčiteljstvo, kako naj vrši — verski pouk v šoti? Menda se na njem uresničuje tisti rek, ki pravi, da s službo dobiva človek tudi — naziranje. Udarec delavskim udroženlem xGazzetta ufficžales je priobčila te dni de-kret-zaken z dne 24. januarja -1924. o ^nadzorstvu od strani pokrajinskih političnih oblastev nad udružsnji in korporacijami vsake vrate, katerim prispevajo delavci*. To pomeni, da s tem dekretom iagubijo delavci naranrno pravico do upravljanja svojih naprav, ki so jih oni ustvarili in ki jih vzdržujejo s svojim denarjem. Ta naredba poseza v zaseboc pravice delavcev — posebno pa v pravico svobodnega ustanavljanja lastne gospodarsko-eocijalne organizacije. Sklicujoč se na krito prstvezno -»-zlorabljanje javnega zaupanja*, sli pa »porabljanje društvenih sredstev za politične agitacijebo moget vsak prefekt takim organizacijam poljubno delati sitnosti, jim kratiti svobodo pri upravljanju društvenega Imetja in jim morda celo zategniti vrv okoK vratu. Če bo im^l prefekt kako tako organizacijo «na piki*, se bodo vrstila nadlegovanja, revizije in preiskave, in če bo prefekt prav hotel, tudi razpusti upravni odbor. Onemogočena bo vsaka korlđtna kontinuiteta na uprav?. Kar pa dela to naredbo posebno odijozno, je dejstvo, da je naperjena le proti delavskim organizacijam. Zato je ta odredba proti-socijalna, nedemokratična in nasprotna načelu državljanske svobode. Senator Einaudi naglaša v «Corriere della Sera* celo da edini konkretni uspeh te naredbe bo ta, 4da bodo udruženja prisiljena delati — krive bilance in potaje vati svoje imetje. Društveno vesti Žensko dobrodelno udruženje. V sredo, 20. t. m. ob 16.30 odborova seja v navadnih prostorih. Seja je važna, prosim zato obilne udeležbe! — Predsednica. Čajanka otroškega vrtca pri Sv. Ivanu. V nedeljo, dne 24- t. m. prierdi otroški vrtec pri Sv. Ivanu v prostorih Narodnega doma čajanko v korist počitniške akcije Ženskega do-brodeln. udruženja. Preskrbljeno je za zanimiv program, kateri ae objavi pravočasno. Cenjene družine ln g. trgovci ao naproseni, da darujejo kako malenkost za čajanko. Dobrodošlo nam je vse: čaj, sladkor, likerji, pecivo, kruh, razna mrzla jedila. — Z ozirom na blag namen prireditve upamo, da naša prošnja ne bo brezuspešna. Darove je prinesti tekom tedna v Narodni dom pri Sv. Ivanu ali pa g. vratarici slovenske šole gfi Sv. Jakobu. «$, D.» podružnica pri Sv. Kanu priredi danes plesno zabavo v Narodnem domu. Začetek ob 7. uri zvečer ln traja do 3. ure zjutraj. Modeme plese vodi svetovnoznani profesor plesa iz Kohidrovce. Šentjakobska čitalnica priredi danes maskiran plesni veaček. Pričakovanje je veliko, preskrbljeno je, da bo ta mladinska zabava izvanredno dobro uspela. Vsi se bodo prav gotovo dobro zabavali, za mlade in stan je vse preskrbljeno. Nc zamudite te prilike. Začetek ob 7. zvečer v dvorani ĐKD pri Sv. Jakobu. Dostop je dovoljen le dostojnim maskam. Iz tržaškega življenja Nenadna smrt. Predsnočnjim je postalo nenadoma slabo 62-letnemu mizarju Franu Pa-panio, stanujočemu v uKci Rigutrti it. 45. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga domači poklicali na lice mesta, je našel Papanija že mrtvega; zadela ga je srčna kap. Dve nesreči pri dela. Težak Aldo Prato-longo js snoči delal na Lkyydoveoa parniku «Geraniaa, zasidranem v prosti laki Duca D'Aosta. Nenadoma se je pri nekem žrjavu utrgala veriga ln več vreč polnih sladkorja je padlo nazaj v skladišče paraika; ena je zadela Pratokoga s tako silo* da mu je zlomih* desno nogo. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravn&a rešilne poataje. ki je bO telefouičnim potom poklican na lice mesta. Nato je bil Pratolongo prepefjan v mestno bolnišnico, kjer bo ga sprejeli v kirurgični oddelek. _Is to tam se je snoči ponesrečil težak Viktor Ulissi. star 28 let, etaaaujoč v ulici Sette-fontane M. 17. Ko je pred hanganjem it. 71 razkladal zaboje raz nekega vagona, se mu je eden prevrnil na desno roko ter mu jo precej hudo poškodoval. Uttasa je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor ae je zatekel Spominjajte se ob vsaki priliki 'Dllaške Matice* MESTNE VOLITVE V GORICI Krajevna organizacija za neslo Gorico političnega društva «Edinost* v Trstu je na zborovanju dne 9. L nu, uvsžujoč, da bodo goriški Slovenci Imeli pri prihod. driL-zborskih volitvah priliko šteti svoje glasove in afirmirati svoj narodni obstoj ne samo v Gorici, temveč po celi deželi, da po drugi strani ob danem političnem položaju ne kaže podpirati katerokoli drugo stranko, — sklenila, pozvati slovenske volilce v Gorici, da se dne 17. t. m. vzdrže volitev t mestni svet goriški. Vodci v Gorici t Dne 17. t m. nihče na volišče! Ako bi bil slučajno kdo po razmerah prisiljen Iti na volišče, oddaj prazno glasovnico! — Nsčclstvo krajev, organizacije Gorica. NASE VOLILNO OKROŽJE «Giomale del Friulr; z dne 9. februarja t. L prinaša sledeče podatke o našem volilnem okrožju, ki bodo gotovo zanimali tudi naSe čitatelje: Volilno okrožje Julijske Krajine obsega furlansko, tržaško, i sirsko in zadersko pokrajino s središčem v Trstu. Po ljudskem štetju iz L 1921. šteje lv715.117 Ipidi. ki se razdele tako-le: Furlanska pokrajina šteje 1,016.059 prebivalcev, med temi 288.425 volilcev; tržaška pokrajina šteje 325.090 prebivalcev, med temi 78.954 volilcev; istrska pokrajina šteje 355.261 prebivalcev, med temi 97.512 volilcev. zadrška pokrajina šteje 18.718 prebivalcev, med temi 3.633 volilcev; skupno tedaj 1,715.117 prebivalcev, med temi 468.524 volilcev. Ker je v volilnem zakonu določeno, da odpade na 74.996 prebivalcev en poslanec, odpade na naše volilno okrožje 23 poslancev in sicer na listo, ki dobi v celi državi največ glasov (najmanj K) 15 poslancev in na ostale liste 8 poslanccv. FaŠistovska stranka, ki računa, da izide iz voliinega boja kot večinska ^stranka, postavi vsled tega 15 kandidatov. Ce razdelimo število prebivalcev s številom 15 — številom kandidatov —, odipado na Fur-lanijo 9 kandidatov, na Trst 3, na Zader pa nobeden. Ker pa odstopi Forlanija Zadru 1 poslanca, bi se morala izvršiti razdelitev na sledeči način: Trst 3, Furlanija 8, Istra 3 in Zader 1. Fašistovski volilni odbor pa nikakor ni upošteval številnega razmerja med posameznimi pokrajinami istega volilnega okrožja, ampak je pri sestavljanju kandidatskih listin jesnal za podlago volilno okrože kot celoto. Volitve v goriški mestni svet. Danes sc vršijo volitve v gorišhi mestni svet, ki bodo po vsej verjetnosti sila dolgočasne. V prejšnjih časih so pomenije volitve eden iz najvažnejših dogodkov v javnem življenju, v volilnem boju so se krhali nekrvavi meči, ideja se je borila z idejo, stranka s stranko. Je sicer resnica, da je ta boj mnogokrat vseboval tudi marsikaj škodljivega, negativnega, toda še , mnogo večje so bde koristi, kajti v tem boju so se bistrili pojmi, v širokih masah se je vzbujalo zanimanje za javno življenje, za skupnost za narod, za državo. Pri današnjih mestnih volitvah v Gorici tega ni več, kajti nc more »biti govora o kakem boju tam, kjer ni nasprotnika. Še v sredo so republikanci nekaj rožljali z orožjem, toda na bojišče sc le niso upali. Tako nastopijo pri današnjih volitvah edinole fašisti s svojo listo, v kateri je zastopano tudi nekaj pristašev drugih strank, v kolikor se v Gorici o strankah sploh more govoriti. Fašistovska voliina lista, s^ katero so si že par tednov belili glave v goriškem fažju, je bila proglašena lele v četrtek zvečer na volilnem shodu v dvorani «Unicne Ginna-sticas. Tvorijo jo po večini skoraj sami fašisti, le tunatam se je vrinil med nje kak pipist aii repmHbaaec Ker bo ta lista brez dvoma tudi izvožena, zato jo prinašamo v celoti, ker ije vendarle dobro, da vedo goriški otroci za svoje mestne očete. Večinska lista: — Barich arch. Silvano, bojevnik; Bisiach Anton, poljedelec; Bombig comm. Jurij, senator; Bozzini Ferrucio, -trgovec; Bradaschia Oreste, bojevnik; Bressan ing. Carlo, stavbenik; Culot dot t Angelo, odvetnik; Deperis Cesare, uradnik; Depicolzuane Donato, trgovec; Devetag Štefan, industrijalec Dr. Osvaido dott. Ettore, zdravnik; Erricani Aleksander, bojevn&k; Franzoci de dott. Rug-gero, zdravnik; Franzot cav. ing. Mario, bojevnik; Grion Rudolf, industrijalec; Happacher Renato, uradnik; Janke Josip, poštni uradnik; Kurschen Mario, profesor; Lorenzoni cav. Giovanm, profesor; Louvier Vivaldo, uradnik; Madriz Lui<*i, poljedelec; Malner Alojz, Črko-stavec; Massig Franc, trgovec; Morassi Ivan, mL, bojevnik; Orzan Anton ml., trgovec; Pau-luzzi Oddone, profesor; Pinausig cav. uff. dott. Picro, odvetnik; Pontoni Anton, lekarnar; Riz- zitano cav. SaJvatore, postajenačekuk; Vse* chiet Štefan, poljedelec; Venutti dotL Caric -bojevnik; Viazi Franc, poštni aradnik. Manjšinska lis, kon^umoo drv«štvo v Štancir«u£u, kat. konsurono društvo v Idriji, Jtcn-sumno društvo v Idriji ob Bači in pri Sv. J.u«-ciji. Zborovanju je predsedoval odv. Albe> t Min*, predsednik zveze in navzoč je bil tudi ravnatelj filijalke zadružnega kreditnega zavoda v Vidmu Dr. Aldo Stegher. Po govoril pr^ Jseo1-nika Ln Dr. Roitti-ja, ki srJa toplo priporočala enotnost furlanskega zadružnega gibanic se jo razvnela živahna debata i*n nakonec e bilo sklenjeno, da se konccm februarja sklice drag zadružni sertanek, ker se morajo prej občni zbori posameznih zadrug iz-javiti o pristopv, k Zvezi. Fašistovska trdnjava v Kojskem. Pred meseci je padla fašistovska trdnjava v Kojskem in to ne radi zur^njih napadov nasprotnika, ampak radi notranje nesloge med črnosrajeni-mi borci, v glavnem pa radi tega, ker je bila postavljena na slabili temeljih, Ifakor eo sploh postavljene vse podobne trdnjave v naših krajih. Pred dnevi je bilo poverjeno pc«t3memu komisarju, da znova zbere raztresene borce ter da znova prične graditi tatbajavo fosizma v Kojskem, katero pa čaka ista usoda kakor prvo, kajti delo, ki temelji na slabih lastnostih človeške narave, nc more roditi trajnega uspeha. Fašistovska preiskava v «Narodui Tiskarni* v Gorici. V noč* od četrtka na petek (ob 10 uri zvečer) so pri-Ui štirje s palicami oboroženi fašisti v prostore Nar. Tiskarne fcn zahtevali, da sc jim odprejo vsi prostori ti>karne vico za razne preiskave. — Ko so pre",s?taii v pisarni tiskarne vse listine, so se podali v lokal za črkostavce, od tam v cddehk tiskarskih strojev in v upravuiški odd^l^k. Najii niso ničesar. Kaj so iskali, ni znano. Zdi sc pa, da je bila ta preiskava v zvezi = nasilnimi občinskimi volitvami. Fašisti nk;o do zadn vedeli, se li Slovenci udeležijo volitev ali n:. S proglasom kandidatske liste so Čakali do danes, v petek. S preiskavo v tiskarni v pozni večerni uri so hoteli najbrže doznati, sc li v tiskarni pripravlja kak proglas, letak ah kjia dru£a ajgitatorska tiskovina, ki hi irpriča1;!, da se Slovenci udeleže mestnih volitev. —- K« «o fašisti vse prostore preiskali, so mirnu od 'i. Renče. Dramatični krožek v Renčal, puredi danes, v nedeljo, dne 17. februarja 192-1. v novi dvorani Zn;durš:č-Dctpin veselioi. Začetek točno ob 3.30 pop. Spored: 1) jMamela: «lnno Nazicnale=, d>or. 2) •Namišljeni bolnik*, komedija v 3. dejanjih, tipisal Molierc. (Dejanje se vrši v Parizu L 1670.). Igralci nastopijo v kostumih tedanje dobe. —* Vstopnina: sedež 1. vrste L 5, 2. vrste ln na galeriji L 3, stojišče L 1. Po veselici plesna zabava. Svira pofciošievilna godba psod naslovom g. A. Gre-gorič iz Prvačine. K obilni udeležbi vabi «Dram. odsek-. Ptički odnesli 20 kokoš. Na dvorišče rjroia Strassoldo so udrli neznani uzmoviči ter odnesli s seboj 20 grofovskih kokoši. Najbrže jih bodo hranili za mastni četrtek; to bo naravnost grofovska pojedina, če se jim med tem časom posreči ukrasti le kak hektoliter vina. V šoli si je zlomil roko. 17 letni dijak Srečko Levpušček iz Fcvme jc v Času odmera med eno in drugo uro padel tako nesrečno, da je zlomil desno roko. Prepevati so ga morali v bolnišnico. Iz friaSke pokrajine Iz Nabrežine: Klub dramatičnih diletantov iz Nabrežine uprizori v nedeljo, dne 24. februarja 1924. v dvorani kavarne «Aurismaa v Na-brežini Nušlčevo veseloigro v treh dejanjih «Navaden človeka. Začetek točno ob 16. uri — Po veselici ples m prosta zabava. Med dejanji — kakor tudi pri plesu — sodeluje «Godb. društvo* iz Nabrežine, Z uprizoritvijo te krasne Nušičeve komedije, hočejo naši diletantje zopet — po dolgem času — nuditi cenj. občinstvu res pravo domačo zabavo. Zato tudi vFjudno vabimo domačine kakor tudi okoličane, da nihče ne zamudi te lepe prilike ter se gotovo udeleži prireditve. K. D. D. Vesti Iz Istre Trnovo. V Trnovem pri Ilirski Bistrici se je ft mi o vila Okrajna kmetijska zadruga z omejeno zavezo. (Namen zadruge fe, da dvigne kmetijski stan, da poučuje kmeta, da mu pomaga, kjer mu je pomoč potrebna in mu tako olajša njegovo težko stanje. Skrbela bo, da bo dobival kmet po ceni in zanesljiva semena, gnojilo, krmo, potem pa tudi, da bo po kolikor moči dobri ceni razpe-čaval svoje pridelke, kakor krompir, seno, drva, sadje t. t. d. Prirejala bo kmetijska predavanja, razstave in semnje za poljske pridelke, vino, sadje itd. Delala bo tudi na to, da se vpelje kaka domača industrija v okraju, da se zopet uredi drevesnica, ki je v Bistriski dolini tak« potrebna, da se bodo vzdrževali plemenski biki in mrjasci, da sc ustano i za mlado in jalovo živino tako potrelmi planinski paznik, tb' dobi naš okraj zavarovalnico za govejo živmo tn pa tudi, da se ustanove naprave^ za skupno kuho slivovca, sušenje in konserviranje češpelj. Opozarjati hoče merodajne činitelje na nujno potrebo, da se zložijo naša skrajno razko« sana zemljišča, na potrebo naprav za namakanje in osuševanje travnikov, na potrebo regulacije Reke in končno tudi na potrebo usta-, novitve kmetijske šole v Bistriškem okraju. Kdo ne ve ceniti dobrot, ki so jih prineslo našemu kmetu posojilnice in Mlekarske zadruge! Tako bo tudi nova zadruga donašala kmetu mnogo dubregu S kmetijskimi predavanji je pričela zadruga že pred par tedni. V osebi trnovskega nad učitelja gospoda Dovgana je dobila zadruga svojega strokovnjaka. Predavanja se vršijo vsako nedeljo ob treh popoldne v prostorih Trnovske Čitalnice. Preteklo nedeljo nam je predavatelj podajal temeljne nauke, kako >e nastala prst, razložil njene kakovosti in sestavine in nam pokazal nekatere načine preiskovanki. Koncem predavemja se 5« Taavila zanimiva razprava med predavate^em in poslušalci. O boleznih goveda na spolovilih je predaval v kratkih besedah tukajšnji živinozdravnik gospod Scampichio. Obžalovati je, da ni bila udeležba povoljna. 2eleti je, da se prihodnjič predavanj udekiii^ v večjem številu kmetje po poklicu. Pa drugi posestniki, ki se bavijo s kmetijstvom kot postranskim opravilom, so dobrodošli. Predavanja so aek> zanimiva. Vstop prost. V Trstu, dre 17. februarja W»4. Pri zlati zvezdi 3. Se nekaj o Franfi Ferfili. Uredništvo Edinosti: in pisatelj teki spominov dobivata pismeno in ustmeno odf raznih sirani iskreno priznanje, da so se ?i»čele objavljati te skromne crtice; obenem se nasvetoje, naj se vsaj za Franjo f rfiio izpopolni, kar je žc bilo napisano bravlienc. To rs. ni tako lahko, ker ravno o našem Franji kroži toliko anekdot, ; * ov. moral napisati celo knjigo o njem. Naj bo iu povedano, da namerava pisec podati samo najbolj značilne poteze nekdanjih rodoljubov in gostov pri Zlati zvezdi v prijateljskem, neprisiljenem razgovoru pri čaši vina, ne pa morda življenjepisov in ocen kulturnih delavcev one dobe. Naše črtice imajo namen, da ponaiveč v kratkih potezah, v šaljivih dov-tipih pokažejo značaj nekdanje vesele družbe Pri zlati zvezdi. Naj nam tedaj niliče ne zameri, ako se v prihodnje ne bomo mogli ozirati na take nasvete in želje spričo odmerjenega prostora v tem listu in spričo obilnega gradiva. Pomislite vendar, ljudje božji, kako debelo knjigo bi r.ioral napisati, ko pride na vrsto naš šior Arturo, ta poštena in dobra duša in obenem ljubeznjivi Kljukec, poznan in priljubljen io- in onostran meja... Napravimo tedaj izjemo pri Franji in napišimo še par dogodbic iz njegovega življenja. — Da bi splahni! naslage maščobe, ki se mu je nabirala na obilnem trebuščeku in na ietrah, je porabil — ako se ne motim avgusta 1, 1890 — svoj dopust, da se v zdravilišču L. reši svojih malih grehov. Zdravnik ga preiskuje in njegov asistent pise: *Ptjuča zdrava... srce istotako... obtok krvi v redu... želodec nekam velik, toda nič posebnega.Zdravnik pritisne na jetra in Franjo zakriči: «Strellla božja, to boli!«Aha, tu notri tiči vragi« reče zdravnik in mu predpiše strogo dijeto: rastlinsko hrano brez alkohola, mnogo gibanja, tople kopeiji, dosti spanja itd. Dovolil mu je samo po eno osminko vina pri kosilu in pri večerji-.. «A pivo mi je dovoljeno ?» »Kolikor hočete U mu odgovori zdravnik s hudomušnim nasmehom. «Po oni osminki bom pil par kozarcev plzenca, ko- sem navajen na polič vinase tolaži Franjo. Pri prvem kosilu naroči po strogi odredbi zdravnikovi predpisano in dovoljeno osminko. «Hudiča, to je baš toliko kot da kdo žejnemu pljune v želcdecU se huduje naš prijatelj in pokliče natakarja. «Vrček piva, pa hitro! Kaj *ne tako debelo gledaš?» — Natakar se prikloni in gre. Franjo čaka in Čaka — zastonj. Pokliče drugega... Isti uspeh, oziroma — neuspeh. Slednjič pride gospodar sam, in Franjo se bridko pritožnje radi tako nemarne postrežbe. Najemnik mu vljudno pove, da piva sploh niinajo, ker ga ne smejo točiti... Prvi dan je Franjo potrpel in z vodo motil suho grlo. Naslednjega dne je bila vročina 5e hui^a. Topla kopelj, dolga hoja in solnce so Franjo tako izdelali, da je težko čakal kosila, še težje pa te božje kapljice. «Ivan, Ivan!» pokliče s hripavim grlom. «Prinesi mi mojo osminkob — ' Takoj, gospod Ferfila.'» — V enem požir-ku izpije pičlo odmerjeno pijačo... «Tako, to je za doktorja Gcldsteina, meni pa prinesite — poiič, sicer odpotujem s prvim vlakom ». Par let pozneje me je obiskal v Z. in me je po dveh prekrokanih večerih izvabil v Šoštanj, kjer se je imela vršiti velika pevska slavnost. Vlak iz Z. je odhajal ob devetih zvečer in nas pripeljal drugi dan okoli devetih v prijazni Šoštanj. Opoldne je bi! skupen obed, kjer so Slovenci. Hrvatje, Srbi in Čehi v bratskem objemu in dolgih govorih poveličevali pomen tega dneva. Naj omenim, da se že takrat, to je pred dobrimi 30 leti, nihče od slavnostnih govornikov ni navduševal za — Avstrijo. BaŠ nasprotno! Toliko da nas navzočni c. kr. politični komisar ni — razpodil. Franjo je bil izredno dobre volje. Dobra olovica zbranih gostov ga je poznala, led temi so bili odlični politiki in drugi znani možje one dobe, ki so iz vseh slovanskih delov nekdanje Avstrije prihiteli v Šoštanj. Tudi jaz sem našel mnogo znancev in prijateljev iz gimnazijskih let, toda — navzlic svoji mladosti nevajen ponočevanja — mi je bilo po ireh prečutih nočeh te zabave skoro že preveč. — Popoldne je bil koncert, zvečer ples. Bil je že beli dan, ko smo iskali ležišča po ko-- zolcih, vežah in drugih prostorih, kjer so nam gostoljubni tržani šoštanjski pripravili kromno prenočišče. O spanju in počitku ni bilo govora, ker je neugnana mladina prepevala, se ša4ila in uganjala burke. Ob sedmih so nas že klicali, ponujali kave in slivovke, ker vlak je cdhajal ob osmih. Umili smo se, kakor in — ako je kdo mogel — in hiteli na kolodvor. Nagnetli so nas tudi v tovorne vozove, ker ni bilo drugje prostora. Vlak je že žvižgal, ko prisopiha Franjo. «Hitro, hitro!* smo klicali. «Strellla, počakajte še malo, saj ne gori!^ odgovori prijatelj, položi svoj kovčeg na tla in išče po žepih. «Hudirja vendar, izgubil sem cegelc za nazaj!* se raz-togoti Franjo. Potegnemo ga v tovorni j voz, občinstvo, ki nas je spremljalo na ko- j lodvcr nam kliče: živio, na zdar. zdravo!! a Ferfila, v jezi, da ni našel listka in da m.j-o „ ki je bil sicer na- menjen rogati živini, je med glasnim smehom vseh odzdravi'al: «Muu, mtiu, rouuu!> Med polom se je hotel vsekakor ustaviti v Lahkem trgu in se okopati v topli-ch. ki jih dotlej še ni poznal. Zdravilišče je bilo tedaj last Teodcra Gunkela, ki je imel V Ziui upu tudi goriški «HoteI Siid-tahn~ na Telovadnem trgu. To je bilo razlogov dovolj, da se je Ferfila hotel za vsako cer o ustaviti do prihodnjega vlaka. Jaz t i bil hotel kar naprej, da bi se po šti-r'h nočeh zopet enkrat dobro naspal. Tcda meral sem mu delati družbo, ker da me sicer ne pogleda več, da mi odpove prijateljstvo* da me slabo opiše pri neki ugledni družini v Gorici, kamor sem rad zahajal itd. Ubogal sem. Naročiva si kopeiji prvega razreda in se dogovoriva, da bova skupno obedovala. Mene je^ mlačna kopelj čudovito osvežila, rekel bi prero-dila: minila me je vsaka utrujenost in zaspanost; spričo tega in svoje mladosti sem jedva čakai dobrega kosila, a Franjo še ni hotel zapustiti svoje kabine. Bil je že poldrugo uro v vodi, kjer je potapljal mucka, debelo izrejenega v štirih poletnih nočeh. Že sem se bal kake nezgode: prijatelj je imel takrat okoli petdeset let in vrag ne spi. Potrkam na vrata — Franjo se ne oglasi. «Nu, seve, voda šumi v dolgih ceveh, Savinja teče mimo, pa me Franjo ne slišiš, sem mislil. Odprem vrata, in še danes obžalujem, da nisem imel fotografične priprave, da bi bil ovekovečil prizor v kopeiji: v prozorni, čisti vodi, v beli kotanji, obloženi z mramorjem sedi Franjo razkoračeno na zadnji stopnici, z levico se drži ročaja in — spi. Glava kima na kosmata prsa, vedno nižje, dokler z nosom ne doseže zdravilne tekočine. Nato se glava bliskoma vzravna in prizor se ponavlja... Naposled ga s trudom prebudim in pol ure pozneje sva izvrstno kosila pod košatimi kostanji pred zdraviliščem. Po črni kavi je Franjo nataknil črne očali, razgrnil velik časopis, se globoko»naslonil na stol in po stari navadi — zaspal. Ob treh sva odpotovala. Jaz sem obiskal svojo ljubo Staro vas, Franjo pa je vlekk) dalje proti jugu. — R Iz Idrije Udarec za ndarcem pada zadnje mesece na Idrijo, naj*ibo s strani fašistov ali politične oblasti. — Najhujše je prizadeta Idrija s tem, da so premestili srednje Šole. — Koliko sinov revnih rudarjev se je izšolalo na tuk. bivši realki od začetka njenega obstanka. — Veliko število inženirjev in drugih uradnikov ie danes po celi Jugoslaviji, ki so sinovi tuk. rudarjev. — Sedaj je seveda vsega tega konec. Kako naj ubogi rudar, ki se s to majhno plačo komaj preživlja, pošlje svojega sina v Videm aH drugam! Kolika je danes tu brezposelnost, je razvidno iz tega, da se zglaša pri tuk. občini vsak dan veliko število brezposelnih za podporo, m to večinoma mladih, krepkih ljudi. Tukajšnji kr. rudnik seveda nima kruha za te ljudi, pač pa za druge, katerih število vsak dan narašča ter jih pride v kratkem še kakih sto. — Domačini, in celo mladeniči, ki so odslužili vojaško službo v ital. armadi, pa brezuspešno prosijo za službo. — V Idriji je več društev, katera so jaka dobro napredovala. Še lansko leto smo imeli več kulturnih prireditev v tuk. gledališču, ki je last rudnika. Da bi vse to preprečilo, je tuk. rudniško ravnateljstvo ukazalo že pred več meseci odstraniti <3kier s pretvezo, da nastanijo v gledališču delavce-invalide, seveda nedomačine. Gledališče je pa še danes prazno. Politična oblast je tudi prepovedala že marsikaj, — ustavila je delovanje čitalnice, planinskega druStva itd. Na vse prošnje in rekur-ze se noče podeliti ital. državljanstvo tu naseljenim trgovcem, obrtnikom in rudarjem rojenim v Jugoslaviji, ki bivajo v Idriji že dolgo let in imajo vse pogoje ra to. Da bi se kolikor toliko nadomestila srednja šola, se je pred par meseci ustanovila glasbena šola pod vodstvom glasbenika prof. Pahorja, Tržačana. ki je dovršil konservatorij v Bologni. Bilo je vpisanih nad 100 učencev za različna godala. Napredek je bil viden, ker je bil prol. Pahor jako priden ter pri tem zaposlen ves dan. Vsi vedo, da se z drugimi stvarmi ni mogel pečati in tudi ni imel časa. Seveda je bila tudi ta šola tuk. oblastvom trn v peti. Ker jih je bilo najbrže sram, da bi šolo direktno zatrli, kar bi bilo kulturna sramota prve vrste, je dobil g. Pahor od poveljnika tuk. karabinerjev ukaz, da mora takoj zapustiti Idrijo. Kljub njegovi zahtevi mu niso hoteli navesti vzroka in ko je hotel proti temu protestirati pri tuk. podprefektu, ga ta ni hotel niti sprejeti v avdijenco. Torej ital. državljan, diplomiran v Italiji, ne sme služiti kruha v Italiji — ker je Slovenec! S tem je seveda za sedaj šola deloma ukinjena, toda upamo in žeK-mo, da se g. Pahor vrne, ker mislimo, da so višje oblasti bolj pametne in da razveljavijo ukaz tenenta kr. karabinerjev, — Mali oglasi MECESKI 30—40 se prodajo na Gočah M. 3. 182 SOBA z dvema posteljama se odda poštenima delavcema. Via Maiolka 13, XV. 187 TRTE cepljene, se prodajo po nizki ceni. Hruške, breskve, murve in drugo sadno drevje. Cena po velikosti. Rudolf Tavčar, Ivanjigrad 13 — Komen. 188 VILA, majhna, nora, pri postaji v Sv. Križu, se proda. Cena ugodna. Naslov pri uprav-nistvu, 189 SPALNE SOBE iz mahagonijevega lesa, sove, s psiho in drugo pohištvo se proda, Rocol v dolini, 575, gostilna Nichetto. Telefon 10-17. Slavnemu občinstvu se priporoča Turk Dominik, mizar. 173 PO NASVETU okulista sprejmem mesto vzgojiteljice, upraviteljice kakega posestva ali kaj podobnega, kjer bi lahko okrepčala vid, ki mi je v dobi 5-letnega uradovanja precej ošibel. Naslov pri upravništvu. 183 GOSTILNA «ALLE TRE ROSE*, via Geppa 10. Izborna kuhinja. Pristna kriška vina. Priporoča se lastnik Jaako Košata. 186 TESTENINE, pokvarjene, za krmo, prodam po 35 cent. Trgovina je si vin, Via Lkfme 19. 190 EGIPTOVSKI grafolog pove preteklost in bodočnost. Via Zonta 5, III. 191 GOSTILNO s plesno dvorano, v bližini glavnega kolodvora, se proda. Naslov pri upravništvu. 192 KROMPIR, lepe vrste, zdrav, ee proda po 56. Via Milano 7. " 193 KROJAŠKI" pomočnik izurjen, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na Bukovič, Vipava — poštnoležeče. 194 VRATA in okna, rabljena, v dobrem stanju, se prodajo. Via Cassa di Risparmio 13. 195 RISBE za vezenje, s slovenskimi napisi, se do- bijo samo v via Mazzmi 51._196 PRILIKA! Prodam v Zidanem mostu, SHS, hišo z 18 stanovanji, staro trgovino z mešanim blagom, velikim skladiščem, v ino toč itd. K hiši spada 6 oralov gozda, tik za njo. Lega ugodna, križišče železniških prog, bodočnost radi pomanjkanja stavbnega prostora. Naslov pri opravništ-ns. 197 ZLATO. Predno kupiš ali prodaš svoje dragocenosti, poizvedi za cene v dobroznani zlatarni Povli Alojzij, Piazza Garibaldi št. 2, telefon 329. 185 KNJIGOVODK1NJO veščo strojepisja ter slovenske in italijanska korespondence sprejme eksportna lesna družba v Sloveniji. Lastnoročno pisane ponudbe z referencami d * Lesna» na Ak>ma Company, Ljubljana, ugoslavija. 175 5o< ui G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika aaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ut valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 KRONE, *;ebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drutfi. Zlatajrna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 FIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kup! uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, IL Sprejema vsa popravila in uglaševanjc po smernih cenah. 6 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Franceseo 15, II, 26 TRTE cepljene, prvovrstne L 80, IL v rite L 40, bHfc L 20 sto komadov. Pri večjih naročbah popust. Trtnica Forčič Ivan, Preserje Komen, 136 POHIŠTVO po cenah brez konkurence ELEGANCA SOL1DNOST VEDNO NOVI DOHODI n::: Obiščite veliko skladišče tvrdke M. STEINER cL z o m. por. Via Geppa 17 Via Pauliana 1 (Piazza Ubertd) Zaloga v prosti luki brez carine 12 POSESTVO v bližini večjega mesta na Do-lenjskem, z 18 oralov polja in njiv, 14 oralov gozda, prostornimi hlevi, dve zidam hiši z gostilno, pripravno tudi za" otvoritev trgovine z mešanim blagom, ker ni nobene v r polici, ter z velikim sadnim vrtom ^ri hiši, se ugodno proda. Ponudbe na upravo lista pod * Priložnostni nakupa_198 ZAHVALA V globoki žalosti vsled nenadomestljive izgube naše preljnhljene matere, stare matere in sestre Frančiške Hočevar-Saksida roj. Rarls izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so na featerikoU načiu izkazali zadnjo čast pokojnici. LONJER. 17. februarja 1924. 159 Družine Hočevar-Karls-Sakslda. NA CB^CKE. Ome, pocinkani škafi, kuhinjske p Lrebsčine iz aluminija. Lastni izdelki. L 5 tedensko. Via To maso Ltzcciani 24, vogal Settefontane. 199 SOBA, mefclrrana in brano za 2 osebi. Corso Bg^lffg^lJBMSBjriiJBiiBijM^^ 1 - •> • * v-' ■ • ' —1 i igmi '-i *■.'* '.v ■ ^ : •-•• ' ~> J. ' ' * t ■; ■>■> C - -i Vitt, Em. IU it. 2, IV. 200 BABICA diplomirana, sprejme noseče. Govori slovensko. Največja snaga. Najstrožja tajnost. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23, L 174 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu. 68 PRVA TVRDKA z žitom in moko išče pridnega praktikanta, ki je dovršil z dobrim uspehom trgovsko šolo. Ponudbe pod »Trgovinam na upravništvo «Edinosti». 151 Zahvala. Globoko ginjeni o dokazih prijateljstva in sočutja ob bridki In nenadomestljivi Izgubi našega nadvseljubljenega nepozabnega IVANA PREMRU izrekamo svojo najprisrčiujšo zahvalo vsem blagim osebam, ki so nas tolažili v teh brdHli dneh. Zlasti se zahvaljujemo preč gosp. Kuiatu, g Fr Starmanu, g. A. Lcnassi, trr dekie-tom in fantom za prekrasne vence in pevcem za ganljive žalostinke. ter sploh vsem, ki so na kste ikcll način izkazali zadnjo čast blagemu pokojnika in ga spremljali k večnemu počitku. OREHEK. 13. tebniarja 1924. Globoko žalujoča družina (157) Premru in sorodniki. MOTOR «Diesel» na nafto, 10 konjskih sil, jc na predaj. Naslov pove upravništvo ♦Edinosti. » 151 TRTE, cepljene, vsakovrstne in bilfe, se dobijo do najnižjih cenah pri trtnki Pipan Josip, • Preserje 16, p. Komen, 155 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, Via Giulia 29. 132 MALO POSESTVO v Križu pri Tomaju, se proda. Cena po dogovoru. 179 MASKu, domino, svilene obleke, nove, po konkurenčnih cenah. Via del Toro 12, I. 180 ELIJA CUK U GORICI FEaszi pTeje»a 3 s lk» £ Sr? ft s N 5« 1 Cfivour it. 9 naznanja tem zastopstvo najboljših in svetov. 2 »--"p' » I 3 a,"3 o, "se. • g Ti • o * u 2 Mi W M Mk — __ potem slav. občinstvu, da je Šivalnih Mrojev „PFtPf**- M 03 c. i c s » — a jii vjv« » — - - « • g O ° >o Si -S p C s s- •p o u — — fc M p -iž - w C iw y vi -n o £4.33 Si5 S Si. E.« Se toplo priporoma ELIJA £llXt sodni izvedenec Piazza Cavour 9. ffMnša zavarovalnica „UNION* je DGlveCla svetovna zavarovalnica Deln iiki kapital Fr. 20 Mlljonov, zav. kapitali v veljavi tez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. LJUBLJANSKA KREDIT -1 PODRUŽNICA tf TRSTU d Eliioica Is nam Mm iO.BOO.3Bfl*- Telefon: 5—18, 22—93 CENTRALA V LJUBLJANI Elavoica Is rezerve Dinarjev 60.B03.00B'-- Telefon: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih%računih po 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor RajprlKlndnajia zveza z Jugoslavijo Blagajna Je odprta od 91/,—121/, in od 141/, 16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;::: F O D L I 8 T Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, I. ** — Zastopniki se še sprejemajo. — Paul Bourget; J Kmetovalci pozor! Umetna gnojila: superfosfat, kalijeva sol, mešanice za grah, krompir itd. Semena: redkvice, spinača, čebulček, detele, detela Cossack itd. Trte: sadike, semenski krompir .Rožnik", šure za trte itd. Šape okoličanske; plugi, brane, sla- moreznice itd. Vse najboljše In najcenejše blago ! KfclUSM-TKGOT BNftfl I. I*ii11 b TiK. 1k Mten 4 - TeL 31-75 (nasproti skladišču Dela v. zadrug) JEČA (La Ge6le) Poslovenil F. P# (55) IX. in ljubavnica. Ker je Sabina, ki je bila navadno tako pre-mišifeaa, k«e je tako popolnoma obvladovala, ipak bila tako neprevidna in napravila naravnost blazno dejanje, s tem da je ila po takem pogovoru naravnost k svojemu ljubavniku, je pač morala bita preaonjena do dna svoje najintimnejše notranjost L Bilo je ob kosilu m. lah* kx> se je zgodilo, da se nien moi vrne in najde otroke same sa mizo. Zahteval M od nje pojasnila glede njene čudne odsotnosti. Kako selo je bil ljubosumen, je sedaj po misiji, ki jo jc Vil poveril evoji materi, pač vedela. Da bo mati Mala besedo, o tem snaha ni nikalsor dvomila. Vendar pa ni razumela one groze, ki jo je obhajala pri misli, da bi mogel njen sxn nekega dne izvedeti resnico. Da, držala bo besedo. Toda ali ji bo ljubosumnež verjel? Ako ji bo verjel, ali ne bo takoj pritekel k svoji ženi, osi ki j« tako mehkesrčen, ter jo prosil za odpoičenje radi svojega suma? In £e je ne najde, alt ga ne zopet prevzame novo nezaupanje? AH pa si« bo takoj tekel naravnost k Saintenoisu, da se prepriča, da ona ni prr lijem? In tedaj?... Vse te možnosti so se predstavljale v Sabtnmj glavi. Ona pa je ila preko tega, a ne kakor kaka ngla oseba, U ne tekU posledic svojih dejss* temveč kot odločno bitk* ki enako sna — kakor ie za- htevajo okoliščine — aE: se vzdrževati in čakati ali se odločiti za dejanj« in se ga takoj lotiti To so znaki močnih duš. Zdelo se bo nekako protislovno, da se rabi beseda moč pri Parižanki iz višjih krogov, ki je bila vpletena v eno izmed najbanainejžih spletk, in to z mladim gospodom svojim prijateljem, ki je bO obenem najboljši prijate^ njenega moža, kakor jc pač običaj v družbi, ki jemlje resno le veselje, modo in denar. Navadno &e nahaja pri takih zvezah vse: ničem urnost in ohablost. sebičnost in kriva romantičnost, včasih mesenost in izprijenost — vse razen ljubezni. Prava ljubezen je v elegantnem svetu ravno tako redka kakor prava inteligenc«. Vendar pa se najdejo tudi ženske, ki se upirajo tej ponarejetiosti *voje okolice in ostane njihovo srce preprosto. So kakor primitivne žensk«, ki se jih postarana civilizacija ni doteknila. Nastopi v družbi so zanje le kakor slik« v kakem okrasu. Njihovo resnično življenje je v ajtti čustvih. Obe gospe Vialis, tašča in snaha, sta biH dve taki osebi, ki pa sta s« zelo razlikovali po svojem moralnem naziranju. Za eno jc bil po samomoru njenega moža vse njen sin, za drugo pa njen ljubavnik, odkar se j« bila vdala Saintenoisu. Profesor Vernai bi bil videl v tem potrditev onega zakona dednosti, kt se smatra za vzrok vseh vzrokov m ki mu je bil tako drag. Obe sta bili Bretooki: ena, taiča, v oddaJjcnesn kolenu, m«aa prababica je namreč bila iz kantona Plancoet, o čigar popolnoma keltskem značaju nsiča lepi pokriti drevored v ViUe-Genohen bkzu Krčfeel-a. Lancelotovi pa so bili iz kan- tako daleč od rodnega polototka, vedno odli-o ep o so d i lastno notranjost. Kar je bila ena v Čednosti, kovalo s posebno sposobnostjo poglabljanja v je bila druga v grehu — a treba je dodati, da z mnogimi olajševalnimi okoLščinami. Ako je vsako človeSko bitje svota svojdh plemenskih lastnosti, kakor je rekel neki filozof, je pač tudi svota vtisov iz svojih otroških in mladih let. Evo te vtise, kakršne je doživljala Sabina. Njen oče Tristan Lancclot — veseli Triatan, kakor so ga imenovali na borzi — je bil eden izmed velikih borznih raeSetarjev v Parizu. Sabina je bila iz njegovega prvega zakona. Njena mati je umrla pri porodu. Ne celo leto pozneje se je vdovec vnovič poročil In druga žena mu je dala več otrok. V tem novem gnezdu je Sabina kmalu postala tujka. Mačeha jo je sovražila, v prva vrsti po nagonu, zraven tega pa je bila ta hči iz drugega zakona preveč i, pred svojim čudnim in razdražajočhn molčanjem, drugačna, predvsem pa preveč nepr a prev< odima Carhaiz, skozi katerega teč« reka Osme, ki (o tamkapnji prebivalci imenujejo na poetičen način SahUe-Aoun, t j. globoka reka. ie« da se I« keltsko plcm« v vseh Časih knmh. nai ie stačai zanesel niega otrok« i« kakršno se opaža pri preveč zaprtih in samo« svojih ljudeh. Njeni bratje in njene sestre po poli so jo ravno tako malo ijdbili in iz istega razloga. Ko pa je bilo njej petnajst let, so umrli vsi eden za drugim. Mržnja njihove matere, ki je bila na ta način hudo udarjena, se je &c bolj razkačila proti njej, ki je ostala živa. Sa-binina poroka z Ivanom-M arij o Vialis jc imela v tem svojo razlago. Ona je namreč hotela na vsak način proč iz očetove hi5e in iz tega vsakdanjega in vsakohipnega sovraštva, m ravno to je takoj ugenila z nepogrešljivo jasnovidnostjo strastne ljubezni ona druga mati, mati Ivana-Marije. «Ona ne lM>i mojega smart j« mislila sama pri sebi, «temveč on njo. Ona hoče k zbežatL Zakaj j« izbrala ravna njega in ne kakega drugega?a D«Ka. V Tftte, mm IT. Kbruft« im Blagovni trg v Trstu Premog: Vsled posledic stavke rudarjev na Angleškem so cene angleškemu premogu v Trstu narasti«. Premog New-castte je notiral 200 lir, Cardiff 230 in Škotski premog 195 lir. Novi občinski davek v znesku 50 lir na tono je hudo udaril predvsem zasebne potrošnike, ker industrija temu davku ni podvržena. V prevozu premoga ni ni kakih izprememb. Za tukajšnjo industrijo je dovolj blaga y zalogah. Petrolej; Podjetje «Wien-FIoridsdorfer Mineraloel Raffinerie Aktiengesellscl*aft» je začelo graditi te dni štiri rezervoarje za tranzitne zaloge. Misli se, da bo novo podjetje v dveh do treh mesecih v polnem teku. Papir; Ponudba brezlesnega papirja je Velika, povpraševanje pa majhno. Cene se sučejo okoli 26V3 šterlingov za tono. Veliko pa je povpraševanje po papirju za tiskovine in tudi kartona je bilo mnogo nato-vorjenega za bližnji vzhod. En del grških naročb pa ni bil izvršen, ker niso še bile znane tukajšnjim izvoznikom nove določbe glede potrdil o izvozu blaga, ki se zahtevajo na Grškem. Kupčije s tiskovin-skim papirjem so se sklepale na podlagi cen od 14V2-15 šterlingov za tono, franko, vagon Trst. Preko Trsta je kupila Francija razmeroma mnogo lesene moke za papir. Cene se vrtijo okoli 88 lir, franko italijanska meja. Precej močno je povpraševanje po celulozi. Cene avstrijske in čehoslovaške celuloze so od 18V?-19 šterlingov, franko italijanska meja. Tržaški trgovci so posredovali tudi direktni prevoz z ladjami iz Rige. V Južno Ameriko je bilo poslanih okoli 50 vagonov belega kartona. Sladkor: Trg je živahen in cene naraščajo. Na Čehoslovaškem se zaloge krčijo in bati se je, da Trst v poletju ne bo več imel zadosti čehoslovaškega sladkorja. Trgovci so se zaceli vsled tega zanimati za sladkor Java, ki je mnogo bolj po ceni nego čehoslovaški. Za maj-junij je že naročen en parnik. Na splošno se opaža, da je tržaški trg viJed manjših ponudb iz Čehoslovaške in Ogrske prekorači! svetovno pariteto, na kar se je zmanjšalo povpraševanje z bližnjega vzhoda. Cene ogrskemu sladkorju v prahu in kristalizira-jfiemu — takojšnja dobava ali koncem februarja — znašajo 30' 10 do 31 '5 šterlingov, čehoslovaškemu kristaliziranemu sladkorju — takoj in do maja —- 31*10 do 32 šterlingov; sladkor v kockah takoj in do maja 32*10, sladkor Cubss 33*10, Con-casse 31'5—32*5 šterlingov —- povsod takoj ali do maja, s prevoznimi stroški vred Trst, za 1000 kilogramov. Kože in kežuhovma: Povpraševanje po fagnečjih kožah, ki je bilo dolgo* !e neznatno, je narastlo in je postalo v zadnjih dveh tednih zelo veliko. Kakor se sedaj doznava, je bilo v I. 1923. zelo malo jag-nječjih kož, tako da se čuti že sedaj veliko pomanjkanje. Kupci so prišli iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije in iz notranjosti Italije. V zadnjem mesecu je bilo sklenjenih kupčij za okoli 70.000 kož. Cene: jagnječje kože «Angora* 90/92 kilogramov 12 lir. macedonske 80/82 kg 11'75-12 lir, albanske 75/80 kg 8'25-8'50 lir. Tudi po ovčjih kožah se močno povprašuje. V zadnjem času se je prodalo okoli 60.000 komadov. Cene: domaČe ovčje kože 160 do 200 kg 11 lir do 11 50, maloazijske 200 do 2*0 kg 8'50 do 9 iir. Precejšnje postaja zanimanje tudi za kozje kože, predvsem vsled tega, ker stojijo cene zelo nizko. Mnogo kupcev je prišlo iz Nemčije, Cene: domače kozje kože 140/150 kg 13.50 do 14 lir, sc vernoitalijanske 120/130 kg 22 da 23 lir komad. Ogromno je povpraševanje po kožuhih razne divjačine. Pri nakupovanju so si delale veliko konkurenco ameriške, francoske in nemške tvrdke. Prodalo se je okoli !300 kunic in 2000 lisic. Cene: ku-nicc 16-17 dolarjev, domače lisice 7-7 V2, albanske lisice 5-6 dolarjev. Tudi po goveji koži se živahneje povprašuje. Cene so carastle, ker je spričo dejstva, da se v Italiji uživa mnogo zmrznjenega mesa, bilo zaklane mnogo manj živine. Pokojninski zavod za uradnike -Gazzetta Ufficiale» cd 11. februarja 1924. je objavila kr. odlok od 30. decembra 1923., s katerim se preureja pokojninski zavod za zasebne uradnike v Julijski Krajini, Tridectinski Benečiji in v onem delu Dalmacije, ki je bil priključen k Italiji. Za zavarovanje zasebnih uradnikov v omenjenih deželah, ki ga predvideva zakon od 16. decembra 1906. B. L. L št. 1 ex 1907 in cesarska naredba od 25. junija 1914., B. L. I. št. 138. bo skrbel «zavod za pokojnine zasebnih uradnikov». Zavod sd bo nahajal pod upravo Državno blagai ne za socijalno zavarovanje, ki ga bo vo dila s pomočjo posebnega upravnega odbora, Zavod za zavarovanje uraoaikov (Istituto pensioni per impiegati) bo imel dva sedeža, enetfa v Trstu, drugega v Tri-dentu, in bo posloval po posebnem pravilniku in v smislu določb gori omenjenega zakona in gori omenjene ces. naredbe. Upravni odbor bo sestavljen: 1) Iz predsednika državne blagajne za socijalna zavarovanja (Cassa nazionale per le assicu-razioni sociali), 2) iz obeh predsednikov tržaškega in tridentinskega oddelka; 3) iz štirih zastopnikov ravnokar omenjene bla- fajne, 4) iz glavnega ravnatelja Državne lagajne za socijalno zavarovanje, 5 iz treh zastopnikov zavarovancev. En zastopnik delodajalcev in en zastopnik zavarovancev morata biti iz Tridentinske Be- odbora se bosta ravnatelja tržaškega in tridentinskega oddelka. Vsak oddelek (tržaški in tridentinski) bo imel svoje vodstvo, ki bo sestavljeno iz deset članov, med katerimi pet zastopnikov delodajalcev in pet zastopnikov zavarovanih uradnikov. Predsednika imenuje minister za narodno gospodarstvo. Poslovni pravilnik za posamezne oddelke se določi s kr. odlokom na predlog ministra za narodno gospodarstvo. Volitev članov vodstva se bo vršila ločeno za oba prizadeta sloja, m to po pravilniku. Do novih volitev bo veljal kot vodstvo tržaškega oddelka sedanji upravni odbor, medtem ko bo vodstvo tridentinskega oddelka imenovano na sestanku odposlancev. Kategorije plač, ki )ih omenja naredba od 25. junija 1914, so določene s tem odlokom na sledeči način: 1. kategorija od 600— 700 lir na leto 2. „ „ 900—1200 „ „ ;; 3..... 1200—1800 „ „ ;; 4.....1800—2400 „ „ ;; 5. „ 2400—300® „ „ ;; 6. „ „ 3000—3600 „ ;; 7. „ „ 3600—4800 „ „ ;; 8. „ 4800—6000 „ ;„ ;; 9. „ „ 6000—7200 „ „ ;; 10. „ plače, ki znašajo nad 7200 lir na leto. Glede mesečnih prispevkov za pokojninski sklad določa novi odlok sledeče: 1. kategorija 6 lir na mesec 2. t» 9 ii tt tf 3. u 12 a It »1 4. • f 18 n It II 5. »t 24 tt t« tl 6. tt 30 it tt It 7. tt 36 it tt It 8. It 4S (* It H 9. II 60 M II tt 10, II 72 »1 tt M T fJI MU ---,- V« J------- znaša plača več nego 4800 lir) odpadeta dve tretjini mesečnih prispevkov na delodajalca, medtem ko bo plačeval tretjo tretjino nameščenec sam. V treh višjih kategorijah pa odpade ena polovica mesečnega pokojninskega prispevka na delodajalca, druga na namščenca. Ako znaša plača več nego 17.280 lir na leto, mora nameščenec plačevati ves prispevek iz svojih sredstev. Od 30. junija 1924. dalje dopolnilni zavodi, 0» katerih govori § 65. naredbe od 25. junija 1914. in ki se nahajajo izven italijanskega ozemlja, ne bodo več mogli poslovati na italijanskem ozemlju v smislu zakona o pokojninah. Z istim dnevom izgubijo veljavo dopolnilne pogodbe, ki so bile sklenjene z zavarovalnimi zavodi s sedežem izven države, in pogodbe, ki so bile sklenjene med delodajalcem s sedežem izven države in uradnikom s sedežem na državnem ozemlju. S 30. junija 1924. prenehajo ravno tako biti veljavne vse dopolnilne pogodbe, sklenjene v smislu par. 66. a) in b) od zavodov ali delodajalcev s sedežem na državnem ozemlju. Prizadeti delodajalci pa imajo pravico prositi do omenjenega roka za dovoljenje za ustanovitev dopolnilnega zavoda (par. 65. omenjen« nardbe). K prošnjam, ki se vladajo preko oddelkov Pokojninskega zavoda za uradnike na naslov ministrstva za narodno gospodarstvo, je treba priložiti tehnično bilanco na podlagi stanja od 31. decembra 1923. Do 30. junija 1924. morajo vsi dopolnilni zavodi, obstoječi na državnem ozemlju, vložiti prošnjo za ponovno odobritev. Ako se kakemu zavodu oziroma delodajalcu ponovna odobritev odreče, bodo morali odstooiti svoje rezerve in kapital, do-!očen za kritje, Pokojninskemu zavodu za pokojnine. Po sedanjem odloku pa ne bo več dovoljeno ustanavljanj© novih dopolnilnih pokojninskih zavodov. Odlok je stopil v veljavo 11. februarja 1924., t. f. na dan svoje objave v uradnem listu. Borzna poroCUa. Taiste na trinSEum trga. ..... titviiO ...... 29-80 m m m . • • 1 *»-5 ogrske krone avstrijske krone - ..»••■ češkoslovaške kr»ae . . • • « ffnarji . • •*«•••••< Ie|t .••••»••••*•< marke • •••••••• • • • • • dolar}! ..... francoski franki 101.50 švicarski franki ..»••• ••• S«J.— angleSki funti papirnsti •••••• -8.80 ilOft (HM* •.0327 67- 30 — «.— lot.— 40i>.— M.95 Loterijske Številke izžrebane dne 16. iebrnarja 1924 Bari Firenze Milano Napoli Palermo Roma Torino Venezia 61 90 56 32 53 88 20 4 11 76 14 85 31 66 66 15 18 39 6 62 1 17 73 6 42 11 62 61 7 7 60 53 87 54 55 7 81 3 24 39 dvoma, da sta ca naJofttevilni odlomak jtagegs naroda pod Italijo dve družbi preveč in da ne bo mogla ta capirtev nalili kuk urnih sil vsled neizogibne cnedssbovne konkurence koristiti cilja, lci ga zasledujejo stične ustanove. Ta ideja je bila izraiena todi v nekem prejšnjem dopisu is Goric«, ki smo ga objavili v našem listu pred par tedni Kakor smo rekli, se nočemo dalje vtikati v ta spor. Kot vestni obveščevalci naše javnosti smatramo predvsem za svojo dolžnost, da informiramo svoje čitatelje o vseh koKumih pojavih med našim ljudstvom. 2epni kažipot po Trsta za L 1934. Znani založnik Emilio De Angeli je izdal tudi letos svoj žepni kažipot z zelo zanimivo vsebino. Kažipot vsebuje nov in popoln seznam tržaških ulic, razne zgodovinske podatke o Trstu, sedeže cblastev, zavodov, društev, okrajnih načelstev, k on s or cijevi, zadrug itd. in končno opis tržaške pokrajine z navedbo nie upravne razdelitve. Kažipot sc prodaja po Knjigarnah, papirnicah in pri izdajatelju Corso Emsnuele III. št. 31. Stane L 2.50. DAROVI Pevsko društvo «Lipa» v Bazovici daruje L 100.— cSoUtenu društvu?'. Vera Pertot učedka VII razreda slov. zas. šole daruje «&oL dr.» L 15.— v spomin pok. strica. K svoti L 6, ki je bila objavljena 7. t. m. pod Zorn — Kodrič je moral izročite^ dodati Se 4 L ker }e svota zaaSala L 10 in ne 6.— Da, «SoI. društ.» ne izgubi na obrestih je iz-ročttelj dodal še 1 L. Zavarovalnica goveje živine za Bazovico, Padriče in Gropado daruje L 100.— -Šolskemu društvu*. Zgled požrtvovalnosti so nam letos dali o priliki dneva za «Na£o deco» naši vrli rodoljubi iz Sv. Lucije, Modreja, Modrejca, Loga, Grahova, Bača in Srapa pri Baši. Polog tega, da so darovali potom gdčne Kragelj Anice L 95.50, potom ge Rože Pregelj L 85.20, m potom g. Milutina Vtiga L 75.— so darovali v jestvi-nah kakor siedi: Rutar CeciHja !5 kg krompirja Rovšek Apolon 5 ikg fižola in 10 kg krompirja, Mirani k Mara 12 kg krompirja, Breščak Lojzka 10 k^ krompirja, Rutar Jtelina. 15 kg krompirja, Velikoaja Lucija 4 kg krompirja, Mar. Kenda 7 kg krompirja, Stulc Marija 6 kg krompirja, Kaučič Jožefa 10 kg krompirja, Luz-nik Aio/rija 2 kg bele moke, Luznik Terezija 10 kg krompiija Rovžček Julija 4 kg krompirja, Breščak Bazi!« sirota brez očeta in matere 50 kg krompii^a, Kovačič Franc 25 kg krompirja, Breščak Matevž podžup. 10 krompirja, Skrt Josip 5 kg krompirja, Kovačič Ivan 5 kg krompirja, Kragelj Anton 10 kg krompirja in 2 kg fižola, Zla tope? Fran 30 kg krompirja, Štrukelj Franc 6 kg krompirja (vsi iz Mo&reje). Iz Modreju pri Sv. Luciji: Kragelj (Foltu) 30 kg krompirja, Tomaž Foltu pripeljal brezplačno krompir. Golja Franc 25 kg krompirja, Privara Jurij 25 kg krompirja, Krivec Peter in Ivan vsak po 25 kg krompirja, Bizalj Franc 25 kg krompirja, Kragel? Jože 25 kg krompirja, Fortunat Peter 25 kg krompirja, Kragelj Ivanka 15 kg krompirja, Štrukelj Valentin podjetnik 40 kg krompirja, Krivec Simon 15 kg krojrrpiiia, Valeffltinčič Jože 25 kg krompirja in 5 lig fižola, Kragelj Marija 2 kg mcike< Biralj Lovre 15 kg krompirja, Mcmlreda Ljudmila 15 kg krompirja. Iz BaČe pri Sv. Lutfji: Kofd Franc 25 kg krompirja, RovSček Jože 20 kg krompirja, Le-ban Anton 20 kg krompirja. DRVA od 100 vagonov naprej na prodaj, postavljeno na postaji Ajdovščina. Ponudbe; Poljšak & Grabrijan, Gradišče-Vi-pava. i6o RAKOS & C.o Trst — Via Milano, 19 Telefon štev. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADLER Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) | MIRODILNICA MARIO F1HLIN Sv. H. KesiL zgornja 2 Eivio. Te!, m prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) vsake vrste POHIŠTVO Popolne sobe In poaaatesne Žalca— postelj* in posteljice kakor tndi tapetoreso pohištvo. Mi^lBMfflPfiO C08BS 124 Erfflinio Bred - Ula Fellts Censzian 1 Pri tvrdkt M, m MsniE napi i!a l. Catgiiaa se še nadaljuje izredna prodaja po najnižjih cenah. 11 ^r onelfs si £§ne! ^ specialist za Mm\ v uslIU in m zoasli u vsa utezfrmiki ii z&icfei-ia sjtjvife v Ssrlc!, na Imzlte 23 (Piana tm Ilftrta 20) sd Sa od 3-S. <27 Mm ZBS& I?®? u- la I^Sai^f tsll Mmb la 7i m^m s Giuseppe Henke Zaloga svetilk ^Ditraar", porcelana, steklenin, vsakovrstnih hišnih potrebščin na debelo in drobno. Električne napdjave. is* 42X^2 dve Ick.ijs L — ......370.— 52X5« tri ?nknje „ 4*0-— » „ 540.— 63X120 „ lu peiSca aa slftsiico ogJ»e . . . „5t»0.— KcA'J iz kei.'avi;«!, medena p«it£*i. vr ta In noge iz litega žeiezz. ter pro-miinz (»ec:. — Po^iijjfvc na — 2* pr^pfo- Uajskc frt trgovce veliki 59 popusti OBCDHC m vsake vrste in v vsakem slog« ;pAUie mi v veliki izberi LAKIRANE KDIGIUE po izredno nizkih cenah mm m VIA RETTORt 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 ia ln u iisi k T. m L mirnu5 (fiu tlilm Vecellio šieu. 9, telefon 43-21 Ci¥l9 poseben tip u suho edine za vzdrževanje ognja, nedišne. PoseSne cens m preprodajalk. Veliki doH^d] od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. Camponovo Trsi — 01a!s XX 33 tel. 7S3, 56C plačujte v 5 vld^?, iaihcf.av, eaatk, v^včHt, dizlih in tiooiaššir Pr&cfno it8da:e kože, vrinite mz m zm VINDSPACH Trsi, Via BattSstUt 10 U. nadSiS., vrata 16 " Sprejemajo se pošiljaive po poŠti* aiffiffiaasfi Ha obrobe Ha o&roKs LA CONVENIENTE TKI, Via M CeroMO 17, I., Književnost In umetnost «Novt Rod» (S. SteT.) je iziel s sledečo vsebino: Vera Akecbiova: Nebeški fplin; Albert Širok: Dete je umrlo; Josip Ribičič: Zavratne polasti; Vlad. Levvtifc: Deček brez imena; M. Melei: Stritar (mrtvaška maaka - lesorez) na platnicmk; Zmca; Kotiček malih. — Naslovila stran: Predpuot na4'Slovenskem. —- Risba L Kralja. — «&ovi Rod» izhaja prve (hi vsakega meseca ter stane na lato 10 L — Uprava: «Novi Rod», Trieste- San Giovanni, Caaella postale. Gorifka Mohorjeva drvite naznanja, da izda letos štiri knjige proti članarini 5 Ur, In sicer: 1) Koledar, 2) Knjigo gospodarskih naukov, 3) Slovensko izvirno povest, 4) Prervod iz slovanskega slovstva. — Poleg tega književnega smo .prejeli istočasno iz Gorice dopis, v katerem se naglaia nasprotje, ki je nastalo med ta dru2bo in «Ooiaško Matico* rada cepitve na polju izdajania dobrih in poučnih i knjig za naše ljudstvo. Mi se dalfe v ta spor Trs« zdelane moške obleke in paletots od L 180 naprej, dežni plašči, moški klobuki, perilo, ženske pletenine, ovratniki, ovratnice, rokavice, naramnice, nogavice. Bogata izbera blaga u moSke obleke po meri Krojačnica prvega reda. (120) Plačilo na obroke se vpliva na cene. Te ao enake kakor prt takojšnjem plačilu. VIA TORRE BIANCA 32 TRS T TELEFON ŠTEV. 29-83 Zastopstvo in zaloga: LIVARN1CE RODOLFO BERTOLI — PADERNO OBRTNUA KERAMIKE r PAGL1ERO MICHELE — CASTELLAMONTE ZALOGA IN DELAVNICA MAJOLIČNIH PEČI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV 1ZBSRA Predmetov iz litega železa za peči, majol čnih in keramičnih p3o§č, — „Osasfte^ posebna opsKa za 98fl — udeleževala ^^osvftovidmm glawm tu^fi ne bomo apuifeli. Vsekakor pa 'ni nobenega Baao-aaaoaaociaaaa a a a a a BANC UsUnevUena leta fSOS. OaMika qlavf»ica Ut. 15.Wft.W0- |H>pol«iMi9 vpiaiaam. s Trsi, Via S. NKofid 9 (laslna palača). PodružaJ«!: A8SAIIA, »Rft« Olajšuje vsako trgovsko o Jugoslavijo M z vzhodni " Dale ^ibvencile na blago, efekte In vrednosti nntiMp blaga. — inkasi afektov ta rabinov, talormaiil«, — Kupuje i«i p#atfa]a valuta, iaaiteaaa plimi la drusa opor ad J a po najugodneje pcgdjth. lllnarla In varava, ismsnsn« ihpm ■■ »""^Jf- — —---------- - - a vtono v Urah na l^raailnn knJIUcn In Uk obraatujn po 4V, latn» netio, a »8oS« na »e?to« ralu« po I voanno vlogo proH odpoveOI oOrosftuJa najbolj« po dasavaru. Sprejema vloge v Dinarjih ter jih obrestuje najbolje j»o «93$ovoru. »zvriuje nakazila v Urah In dinarjih sa Jugoslavijo hnIjQnnooPaoPOOOQaa aaoao a □ □ □ aoaoa aapaaaDao o o a □ □ □ a □i 0 ;□) j a ( □ i 1 i } u t ;Di ! a □ j r t □ j tal p jO a" o