Finansiranje preproste reprodukcije
Možiii sta dve osnovui obliJti sistema samofiuansiranja:
splošua — na osnovi gospodarskih cen za uporabljanje skladov in služb družbe-nega stajidarda taiko, da se breme njiho-vega finansiranja razporedi na posamezne državljane po dejanskem uporabljanju in
speciaiua — finansdranje kritja s>tro-škov za izkoriščanje skladov in oprav-Ijanje služb na področju družbemega standarda iz proračuna.
Splošni sistem bi morali načeliio upo-rabljati kadar koli bi bilo to inožno. Prak-tično bi prišel v poštev v vseh tistih pri-tnerih, ko je mogoče ugoioviti. v kaJkšni meri se posamezni državljani poslužujejo skladov in uslug sektorja družbenega standarda, kakor so na priiner: stanovanj-ski sklad. nekatere službe iz ožjega ko-munalnega področja (vodovod, kopališea, mestni proniet, odvažanje hišnih smeti in tako dalje), komuiialn« gt>sjx>darstvo v širšein pomenu (pckarije, mlekarne, pli-narne in elektrarue z oinrežjem. klavnice, pralnice, dininikarstvo, konjederstvo itcl.), nekatere kulturne ustanove (kinemato-grafi, jrledališča itd.), večina zdravstveno socialnih ustanov, uekatere telesnovzgoj-ne in  druge organizacije.
Vs&kakor zahtevajo mo/nosti prekoda na sistem samofinansiranja na posameznih
področjih. skrbna proučevanja, da ne bi prišlo do nezaželenih rezultatov. Tako je aa prkner z zdravstveno in pokojoiiasJco službo, ki ju je treba posebej proučiti. Lakko sanio onienimo možnost, da bi razen obveznega, mimunaliiega zdravstve-nega in pokojninskega zavarovaaja uve-dli iudi faikuLtativne, dopolnilne oblike zavarovanja, ki bi šle na breme prostega dela osebnih dohodkov državljanov. Tudi na področju kulture ue bo vedno možno uporabljati ekonomsJsih cen.
Ce izločiino te sporne primere, pride uvedba ekonomskih cen v poštev v bližnji ali daljni perspedctivi na zelo širokem področju stanovanjsko komunalnega go-spodarstva, pa t>udi vrste drugili siladov in služb družbenega standarda. Tako bi rešili nmoge sedanje probleme, ki v skraj-ni Jiiniji izvirajo iz dejstva, da sedanje cene niso ekonoiuski regulatorji oblikova-nja in zadovoljitve teh potreb.
Specialni sistem finansiranja preproste reprodiikcije bi kot izjemen uporabljali v primerili, kadar določeni skladi družbe-nega s(andarda ne bi bili načelno spo-sobni za izkoriSčanje z gospodarskijni me-todanii, individualnega potrošnika pa ne bi bilo mogoče ideniificirati. Razen tega bi ta način uporabljali tudi v tistih pri-merih, ko bi načelna metoda uej>osrediie obremeftitve osebnih dohodkov ne mogla zagotoviti normalnega dela določenih služb družbenega standarda, ki imajo po-seben, splošnodružbeni ponien.
Ta način bi na primer uiporabljali pri delu ožjega komunalnega gospovlarstva (mestne .iiRce in trgi, kanalizacija, inestni parki, čiščenje, pranje in škropljenje ulic), kjer bi breme finansiranja pre-pro-sle reprodukcije prenesli posrodno «a osebne dohodke s specialnimi komunal-nimi taksami, iindalje pri delu zdravstve-nih in socialnih skladov in služb s po-močjo davka na osebne dohodke jn konč-no načelno na področju prosvete, prav tako s pomofjo davka. Neposredno finan-siranje preproste reprodukc.ije bi v teh primerih opravljali prek proračunov Ijnd-skih odborov ali \z posebnih proračunskih skladov.
iz katere bi dajali kredite po sastemu, ki ga uporabljauio pri splošoem investicij-skein aklaidu. No, šLršo koncejitracijo sred-stev občinskih skladov bi mogli doseči tudi po popolnoma bančni poti iaico, da bi oboinski skladi svoja začasno prosta sred-stva nalagali t baniko (komunalno ali in-vesticijsko), baiika pa bi na osnovi vlog in drugih sredster z natečajem dajala po-sojila. Razdelitev sredstev občinskih skla-doT t okviru globalne del.tve, določene s  tekočirai   občinsikiLmi   druJbenimi   plani,
, bi morali opraTljati u.pravni odb-jri skla-dov s teb-mko natečajev, a v obliki daja-uja   posojil   zainteresiranim  inrestitorjem.
v Pogoje za posojila bd Iahko predpisali sa-w\ ljudski odbori v okviru splošnih pred-pisov, ki bi jih objavljala iveza.
Sredstva občins>kih akladov bi bilotreba uporabljati izključno v obliti kreditov, ki bi jili inveitit*>rji obvezno vračali. V pri-Jiodnje bi naj kreditirauje postalo edini načln finansiranja razširjeae reproduk-cije na pcMiročju družbenega standarda. S tem bi neposredno proračunsko finan-siranje teh investicij po ljudskih odborib. prenelialo in iz proračuna <xlborov bd iz-ginil del izdaikov za >negaspodarske in-vesticije«. V teh proračunih pa bi se mo-rale pojaviti kot novi del izdatkov >anui-tete« v primerih. ko hi ljudski odbor k&t investitor uporabljal posojiJa za fiBaasi-ranje graditve zgradb družbenega stan-darda.
Uporabljcna posojilu bi odplačevali iz amortizacijskih kvot, ki bi jili zagotovild z mehanizmom finansiranja preproste re-produkcije. Pri tem bi bilo treba zagoto-viti, da bi se letni zneski amortizacijskih. odpisov popolnoma ujemali z anuitetami uporabljetiih posojil.
Namensko in proporcionalno izločeva-, nje sredstev za kreditiraaje gradnje! ^gradb dru/benega standarda iz splošno-: diužbene akuinulacije s jjrispevkoci od plač in pokojninskih dajatev je putrebno ?ato, ker investitorji na tem področju ne morejo uspeino konkurirati investitorjem na področju gospodarstva znotraj sploŠ-nih investicijskili skladov. Karava, eko-nomi^nost in rentabilnost investicijske graditve na tem področju so bdslveno raz-lične od tistih v gospodarstTH. Ni jih mo-goče meriti z Lstim.i inerili, nhi ni mo- ' goče zanje uporabiti istega ležima.            i
Prehod na sLstem samorinmsiranja in i oblikovauje osebnili doliodtkov y soraz-marju z delovno storilnostjo ia realnimi življenjskami stroški bi odprla proces z ! daljuosežnimi pos.Iedicami. Spremembe t . stroških za delovno silo ne bi samo vpli-vale na spremembo prese/.uega dela — globalno in v obsegu posamesnih podjetij — temv&č bi pavzročile tudi spremembo cen nekaterih vrst blaga, ustvarile hi nave temelje med kornuno in podjetji,' vplivale pa bi tudi na razmerje metl ko-munami, r&publiko in zvezo. med komti-nami in državljani. No. najjbčutljivejše posledice pa bi se pojavile t prerazdeli-tvi potrošnje raed posameznimi kategori-jami in skupinami državljanov (2 višjinri iii nižjimi kvalifikacijami, med tistimi, ki bi stanovali v svojih hiSah ali v najelih stanovanjih. med tistimi, ki bi stanovali v velikem ali majhnem mestu ali na vasi itd.)- Preden uveljavimo te ukrepe, je vsekakor nujno, da vse te posledice po-tlrobneje proučimo.
Pripravljeni elaborat, analize  v  mestih in  razprava na letni skupščiti mest bodo koristen   prispevek   k  iskanju   rešitve,   ki' najbolj   ustreza ¦ doseženi   stopnji   in   na-J daljnjemu  razvoju  na  tem področjii.