dnevnik
NEDELJA, 13. DECEMBRA 2015
št. 290 (21.527) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
trst - Na 4. strani
O Stadionu 1. maj bo sklepal deželni svet
Včeraj seja posvetovalne komisije
opčine - Na 6. strani
Šezadnjična neurejenem strelišču?
Danes komemoracija ob 15. uri
goriška - Na 17. strani
Letos 189 primerov azbestnih bolezni
Predstavili najnovejše podatke
podnebna konferenca - Napeto do konca, nazadnje pa soglasje za ambiciozne cilje
Dogovor za 2 stopinji
slovenija - Napovedi se uresničujejo
Tudi v Istri žica in jeklene palice
~ 'J*
-" Vi» ■ --
►T-.^Jr*p'fjf	t.., j
f. v mñ
■m
PARIZ - V Parizu so pogajalci 195 držav sveta in Evropske unije sprejeli zgodovinski podnebni dogovor. Ta svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Zadnje ure pogajanj so bile napete, nazadnje pa je bila odobritev soglasna.
Ko se je evforija polegla, so predstavniki držav opozorili, da vse vendarle ni rožnato. Marsikatera pričakovanja in zahteve niso bile izpolnjene, države v razvoju so opozarjale predvsem na premalo jasnosti pri prihodnji finančni pomoči razvitih držav za države v razvoju. Pariški podnebni sporazum je vsekakor dobra osnova, na kateri bo treba graditi. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.
Na 3. strani
Okoljski aktivisti večinoma zadovoljni
oslavje - Zaradi zanimanja iz Veneta
Briške vinarje skrbi usoda rebule
L '/*■ Tf
H-
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
ti&iM slovensko «^O^fc» stalno gledališče
OSNOVNI ABONMA
SSG, SNG Nova Gorica in PGK Ivan Cankar
LEPA VIDA
režiser Miha Nemec
]fflj?rísa l^ajmrti runf&ri

Pogrebno podjetje ...v Trstu od letalis
intervju - Islam
Z izobrazbo bomo premagali fundamentaliste

TRST - Prve žrtve islamisti-čnih skrajnežev so ravno muslimani. Marsikdo ne dela razlik med fundamentalisti in veliko večino miroljubnih muslimanskih vernikov, ki so povečini integrirani v evropsko družbo oz. so njen sestavni del. Zahodna civilizacija pa v dobri meri temelji tudi na znanstvenih in drugih dosežkih islamskega sveta. O tem smo se pogovorili z Raidom al-Daghistanijem, v Sloveniji rojenim islamologom, ki bo jutri predaval na Opčinah.
Na 12. strani
Alfano se je sestal z voditelji SSk
Na 4. strani
Z januarjem nova dela na tržaških šolah
Na 5. strani
V Trstu aretirali mlada razpečevalca
Na 5. strani
Naši v drugih okoljih: »Berlinčanka« Taisija
Na 11. strani
■ ■ v •	v v. ■
»Mačje« voščilo
Na 18. strani
V Berlinu zmagoslavje Paola Sorrentina
Na 28. strani
Ö . 1' A	r^riAGWC01
oant Anna Qfe
AGRIC0LA DI TRIESTE TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
1 Travnik, 10 (industrijska cona Domio) Trst-Tel. 040 8990111
od 18. do 20. decembra v Veliki dvorani SSG Trst
z italijanskimi nadnapisi | www.teaterssg.com
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356
Usluge na domu
DARILNE KOŠARE-V OLJU VLOŽENA ZELENJAVA IN NAMAZI
PRODUKTI ZA NEGO TELESA Z OLJČNIMI IZVLEČKI
9771124666007
2
Nedelja, 13. decembra 2015
AKTUALNO
/
istra - Napovedi so se uresničile
Žica ob mejnih prehodih Rakitovec in Dragonja
KOPER - Pripadniki slovenske vojske so včeraj postavili jeklene palice in začeli napeljevati žico na območju mejnih prehodov Rakitovec in Dragonja v slovenski Istri. Do večernih ur so pri Dragonji speljali že okoli šest kilometrov železnih pregrad, na območju Rakitovca pa okoli štiri kilometre žice. V Dragonji je bilo ves dan na delu okoli 60 vojakov, v Ra-kitovcu pa nekaj nad trideset. To so sicer neuradne številke, ker pristojni vladni organi medijem niso še posredovali nobenih podatkov in številk o mejnih pregradah. Ljudje, ki živijo ob meji, so v glavnem ogorčeni. V slovenski Istri je proti postavljanju zaprek od politikov doslej javno nastopil le piranski župan Peter Bossman, več ogorčenja je zaznati pri hrvaških županih in politikih.
Domačini složno pravijo, da je to norost brez primere
»Že od včeraj opazujemo, kaj se dogaja. Nihče nas ni obvestil. Ne morem verjeti svojim očem. Žica v Istri je absurd nad absurdi. Kakšni begunci neki, sem zagotovo ne bo nikogar. Stran vržen denar,« je bil pred mikrofonom novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl razburjen domačin iz Dragonje Dušan Pucar. Še bolj kritičen je predsednik krajevne skupnosti Denis Fakin, ki postavljanje preprek v Istri označuje za norost brez primere: »Večjih migracijskih tokov, ki bi terjali ovire, tu ne bo nikoli. Območje je neprehodno, begunci bi morali najprej posekati gozd, da bi sploh lahko prišli do doline. Če že, je večja možnost ob mejnem prehodu Sečovlje, upam pa, da tja ne bodo šli postavljat žice, ker bo spet prišlo do kakšnega obmejnega incidenta.« Po njegovem mnenju bo žica velika ovira za kmetovalce in divjad, ki se bo zapletala vanjo.
»Istrani od nekdaj živimo brez mej, to je bila vedno posebna značilnost tega prostora, zato nas je postavljanje ovir tudi čustveno iztirilo. Od nekdaj si prizadevamo za svoboden pretok ljudi, gospodarsko sodelovanje, prijateljske odnose, reka Dragonja je simbol povezanosti, potem pa pridejo in nam jo ogradijo. Očitno je treba ustvariti videz, da država skrbi za varnost državljanov,
Železno ograjo v Istro prevažajo s tovornjaki slovenske vojske
rtv slo
pred Evropo pa schengensko držo, drugače si te norije ne znamo razložiti,« pa je izpostavila lokalna podjetnica Ingrid Mahnič, ki ima turistično kmetijo v bližini, kjer postavljajo žico.
Joras: Če bi Slovenija imela modre voditelje, bi ravnala drugače
In kako najnovejše dogajanje ob Dragonji komentira znani borec za južno mejo Joško Joras? Pravi, da postavljanje žice v Istri ne more in ne želi kaj dosti komentirati: »Žica je nujno zlo. Če bi imeli modre ljudi na vodilnih mestih, bi država že prej ravnala preventivno in ne bi potrebovali žice,« je poudaril Joras.
»Odločitev o postavljanju žičnate ograje v Istri je nezaželena in bo povzročila veliko nevšečnosti ljudem, ki ob meji živimo skupaj. Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije. Istra slovi po svoji povezanosti, odprtosti in strpnosti, zato vanjo žičnate ograje ne sodijo. Bodeča žica nas ne bo varovala in ne bo preprečevala sanj o boljšem in varnejšem življenju, ki jih sanjajo migranti,« je v izjavi zapisal piranski župan Peter Bossman.
vatikan
Ustanovili novo komisijo za nadzor financ
VATIKAN - Po škandalu, povezanem s finančno korupcijo in poneverbami na Svetem sedežu, se je Vatikan odločil ustanoviti nov organ, ki naj bi skrbel za večjo preglednost njegovih financ. Nova komisija bo zamenjala razpuščeno komisijo za nadzor financ Cosea.
Posebno delovno komisijo, ki bo spremljala razvoj gospodarskih dejavnosti Vatikana in nadzirala njegove finance, je ustanovilo tajništvo za gospodarstvo pod vodstvom avstralskega kardinala Geor-gea Pella, so sporočili iz Vatikana. Pell je o ustanovitvi komisije obvestil tudi svet kardinalov, ki je od četrtka zasedal v Vatikanu. V nasprotju s Coseo v novi komisiji ne bo zunanjih strokovnjakov, je pojasnil tiskovni predstavnik Svetega sedeža Federico Lombardi. V njej bodo tako poleg članov omenjenega tajništva za gospodarstvo sedeli tudi člani vatikanske banke IOR, uprave za upravljanje premoženja APSA in tajništva za komunikacije.
italija - Renzijeva napoved na Leopoldi
Sklad za varčevalce
Polemike o bančni aferi, ministrici Boschijevi in »stranki nacije«
FIRENCE - »Stranka nacije« in bančna afera, v kateri je bilo ogoljufanih na tisoče varčevalcev, sta bili včeraj v središču razprave na mitingu Renzijevih privržencev na postaji Leopolda v Firencah in hkrati predmet polemike na razdaljo z manjšino DS, ki je sočasno zasedala v Rimu. Za stranko nacije, ki naj bi presegala razlikovanje levica-desnica, se je zavzel Renzijev naslednik na županstvu Firenc Nar-della. Iz Rima so ogorčeno odvrnili, da DS sodi v levo sredino in da je enačenje desnice in levice neumnost, ki ji navadno ploskajo samo z desne.
Obe struji DS pa sta soglašali v obsodbi zahteve po odstopu ministrice Marie Elene Boschi, ki jo je na svojem blogu postavil znani protimafijski novinar Roberto Saviano zaradi konflikta interesov. Ministričin oče je bil namreč med upravitelji banke Etruria, ki so preiskovani zaradi številnih nepravilnosti, posledice katerih so za mnoge varčevalce pomenile izgubo vseh prihrankov. Boschijeva se v petek zaradi polemik ni udeležila zasedanja na Leopoldi, včeraj pa je kljub vsemu prišla, ampak se ni izrecno spuščala v polemiko. Zanjo so spregovorili drugi predstavniki stranke, ki so ocenili, da je zahteva po odstopu neutemeljena.
Premier Renzi pa je povedal, da naj bi vlada za pomoč opeharjenim varčevalcem namenila solidarnostni sklad v vrednosti 100 milijonov evrov. Zanj naj bi že pridobili soglasje EU. Sklad bo kril 30 odstotkov izgub toda le tistim varčevalcem, za katere bo neodvisna arbitraža priznala, da so bili dejansko zavedeni in opeharjeni.
M.M.
zn - Pritožba
Irak zahteva umik turških sil s svojega ozemlja
NEW YORK - Irak je vložil pisno pritožbo pri Varnostnem svetu ZN zaradi nedovoljene prisotnosti turških sil na svojem ozemlju. Iraški veleposlanik pri ZN Mohamed al Hakim je izrazil "povečano zaskrbljenost" zaradi zaostrovanja konflikta s Turčijo. Po mnenju Bagdada pomeni vdor turških sil na iraško ozemlje "resno kršenje" ustanovne listine ZN in načel mednarodnega prava. Zunanje ministrstvo v Bagdadu je VS ZN pozvalo k ukrepanju, da bi zagotovili takojšnji brezpogojni umik turških sil iz Iraka. V Bagdadu se je včeraj zbralo več sto protestnikov, večina iz vrst šiit-skih paravojaških sil, ki so zahtevali umik turške vojske s severa Iraka.
savdska arabija - Na lokalnih volitvah prvič v zgodovini te države
Volile tudi ženske
Toda na volišča so lahko šle obvezno v spremstvu moških, prekrite od nog do glave v črna oblačila
RIJAD - V Savdski Arabiji so včeraj na lokalnih volitvah kot kandidatke ali volivke prvič sodelovale tudi ženske. Prvi na volišča v prestolnici Rijad so sicer prišli moški. V kraljevini, kjer ostro ločujejo po spolu, tudi volitve potekajo ločeno za moške in ženske. Za sedeže v skupno 284 lokalnih svetih se poteguje skoraj 6000 moških in več kot 900 žensk. Kandidate za tretjino sedežev imenujejo pristojne občinske oblasti.
»Ženske imajo sedaj svoj glas,« je dejala Avatef Marzok ob oddaji glasu v Rijadu. »Jokala sem. To je nekaj, kar smo ponavadi videli na televiziji, da se dogaja v drugih državah,« je opisala svoje občutke. Ženske so na volišča prišle obvezno v spremstvu moških, prekrite od nog do glave v črna oblačila. Večina je medije prosila, naj jih ne fotografirajo. Mohamed al Šamari, ki je na volišče pripeljal hčerko, sicer učiteljico, je povedal, da jo je spodbudil, naj gre volit. »Vse dokler ostane ločena in se ne druži z moškimi, kaj ji preprečuje, da voli?« je dejal.
Tokratne volitve lokalnih svetnikov,
Volišča za ženske so bila strogo ločena od moških
ansa
na katerih prvič sodelujejo ženske, so nadaljnji korak k odpravi omejitev za ženske v državi, ki veljajo za ene najbolj strogih na svetu. Med drugim ne smejo voziti avtomobila in potrebujejo dovoljenje moškega člana družine, če želijo denimo
potovati, delati ali se poročiti.
Ženske v političnem življenju Savd-ske Arabije doslej praktično niso imele nobene vloge. Prejšnji kralj Abdulah je sicer pred dvema letoma v 150-članski parlament izbral tudi 30 žensk. (STA)
terorizem - Nov videoposnetek
IS grozi Rimu
Med grozljivimi in bizarnimi prizori številne grožnje »križarjem«
LONDON - Skrajna skupina Islamska država (IS) je objavila nov vznemirljiv videoposnetek, ki prikazuje apokaliptično vizijo končnega obračuna z Zahodom. Eden od prizorov prikazuje džihadiste, kako napredujejo proti rimskemu Koloseju.
Glavna ideja srhljivega videa z naslovom Sestanek v Dabiku je smrtonosna bitka za svetovno prevlado, v kateri se bodo privrženci IS v Rimu spopadli z zahodnimi "križarji", je na spletni strani v petek poročal britanski časnik Daily Mail. Dabik je kraj, kjer bo po prepričanju IS prišlo do zadnjega soočenja s sovražniki.
Propagandni video, posnet v Iraku, prikazuje oborožene pripadnike teroristične IS, ki izstopajo iz oklepnih vozil in streljajo na navidezne tarče, ki jih predstavljajo specialne enote nasprotnikovih sil. Prav tako je mogoče videti skrajneže med urjenjem, med drugim v tem, kako nasprotniku prerezati vrat.
V digitalno obdelanem videu eden od bolj bizarnih prizorov prikazuje pri-
padnika IS, ki "dostojanstveno" sedi na konju, ter džihadistične borce, ki se objemajo, preden se odpravijo na samomorilsko misijo, medtem ko se na ekranu izpiše besedilo "zbogom, tovariši", še navaja časnik.
Videti je tudi oklepno vozilo IS, ki se pomika proti Koloseju, moški glas, ki v ozadju bere besedilo, pa pove, da bodo pripadniki IS uničili "križarska mesta". »To je vaša zadnja križarska vojna, naslednjič bomo mi tisti, ki bomo dobili bitko na vašem ozemlju,« pove glas. Ob Koloseju je na posnetku videti tudi druge rimske znamenitosti, denimo Baziliko sv. Petra v Vatikanu.
Za trenutek se prikažejo tudi zastave 60 držav, med njimi ZDA, Velike Britanije in Francije, s katerimi je, kot trdi IS, v vojni.
Do objave videoposnetka prihaja v času, ko Zahod v odgovor na krvave teroristične napade v Parizu 13. novembra krepi vojaška prizadevanja proti IS v Siriji in Iraku. (STA)
/
AKTUALNO
Nedelja, 13. decembra 2015
3
paris - 195 držav sveta (in EU) soglasno sprejelo nov globalni podnebni dogovor
Sporazum je zgodovinski,
na njem pa bo treba še graditi
PARIZ - V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor. Ta svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
Zadnje ure podnebne konference so bile napete, z večkratno odložitvijo končnega glasovanja o dogovoru. Po več urah čakanja se je sinoči najprej odvilo zasedanje pariškega odbora, na katerem so v besedilo vnesli popravke sekretariata ter pravnih in jezikovnih strokovnjakov. Takšno besedilo je bilo nemudoma predloženo plenarnemu telesu konference v potrditev.
»Vidim sobo, vidim pozitiven odziv, ne slišim ugovorov. Pariški podnebni dogovor je sprejet,« je nazadnje sporočil vidno ganjen francoski zunanji minister Laurent Fabius. Dvorana je nemudoma izbruhnila v aplavz, veliko je bilo smeha, objemov in tudi solz. »Udariti morate s kladivcem,« je Fa-biusu med smehom dejala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Christiana Figueres. »Majhno kladivo je, ampak mislim, da lahko opravi odlično delo,« ji je odgovoril Fabius in z udarcem zapečatil dolgoletna prizadevanja.
Ko se je evforija polegla, so predstavniki držav opozorili, da vse vendarle ni rožnato. Marsikatera pričakovanja in zahteve niso bile izpolnjene, države v razvoju so opozarjale predvsem na premalo jasnosti pri prihodnji finančni pomoči razvitih držav za države v razvoju. Pariški podnebni sporazum je šele osnova, na kateri bo treba graditi. Sporazum predvideva omejitev dviga temperature pod dvema stopinjama Celzija in prizadevanja za omejitev na 1,5 stopinje. Ta cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.
Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, v veljavo pa bodo stopili leta2020. Le-
ta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.
Da bi zagotovil potrebno transpa-rentnost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oziroma prejeti finančni podpori. Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo. V manj zavezujočem delu dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.
V Parizu so soglasje na podnebni konferenci skoraj dva tedna iskali pogajalci pogodbenic UNFCCC - 195 držav in EU. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjot-skega protokola.
Martina Gojkošek/STA
Francois Hollande, Laurent Fabius in Ban Ki Moon se veselijo sporazuma
ansa
Pomembne obveze, a tudi marsikaj nedorečenega
PARIZ - Predlagani globalni podnebni sporazum svet vodi v smeri omejitve dviga globalne povprečne temperature na največ 2, po možnosti pa na 1,5 stopinje Celzija. Neto ničelne izpuste toplogrednih plinov naj bi dosegli v drugi polovici stoletja. Nevladne organizacije predlog - čeprav je daleč o idealnega
-	večinoma pozdravljajo.
Cilj na pariški podnebni konferenci sprejetega sporazuma je omejiti dvig globalne temperature na »precej pod« dve stopinji Celzija, prizadevanja pa naj bi šla v smeri omejitve na 1,5 stopinje. Da bi ta cilj dosegli, naj bi globalni izpusti toplogrednih plinov dosegli vrh, »kakor hitro je mogoče«. Neto ničelne izpuste
-	razmerje med antropogenimi izpusti in obsegom, ki ga vsrkajo ponori - naj bi dosegli v drugi polovici stoletja. Na vsakih pet let se bo odvil pregled napredka držav pri doseganju podnebnih ciljev, prvi tak pregled naj bi se predvidoma zgodil leta 2023.
V	sporazumu je člen, ki naslavlja izgube in škodo iz naslova podnebnih sprememb. Vendar pa so ta določila pospremljena z izrecnim določilom, da ta člen ne more biti osnova za kakršno koli odgovornost ali kompenzacijo. V predlogu je omenjenih 100 milijard dolarjev letno kot najnižja raven finančne pomoči državam v razvoju za podnebno ukrepanje. Vendar pa je ta člen iz sporazuma premaknjen med nezavezujoče sklepe.
V	nevladnih organizacijah so izrazili precejšnje zadovoljstvo z besedilom, čeprav je to daleč od idealnega. Cilji so
ambiciozni, premalo pa je predvidene pomoči najrevnejšim in najbolj ranljivim. »Kolo podnebnega ukrepanja se obrača počasi, a v Parizu se je obrnilo. Tak dogovor postavlja fosilno industrijo na napačno stran zgodovine,« je dejal prvi mož Gre-enpeacea Kumi Naidoo.
Samantha Smith iz WWF je menila, da je 1,5 stopinje ključno sporočilo. A za uresničitev tega cilja morajo biti zagotovljena ustrezna sredstva ter cilji glede zmanjševanja izpustov. V sporazumu ni dovolj zagotovil za tiste, ki bodo zaradi podnebnih sprememb najbolj trpeli. »Vidimo pa, da so vlade prepoznale krizo, v kateri smo,« je ocenila. »Zdaj moramo videti še dejanja«. Podobno oceno je podal Tim Gore iz Oxfama. 1,5 stopinje je po njegovih besedah »pomembna moralna zmaga«, a brez dejanj ne pomeni veliko. Med drugim je bil kritičen, ker sporazum ne vsebuje jasne opredelitve, kako se bo finančna pomoč najrevnejšim skozi leta krepila. Mohamed Adow iz Christian Aid pa je kot velik dosežek izpostavil, da je določilo o škodi in izgubah v sporazum vključeno samostojno. Gre namreč za škodo, ki je ni mogoče preprečiti, zato kakršno koli združevanje tega člena z določili o podnebnem prilagajanju nima smisla, je poudaril.
Zelo kritičen pa je ameriški klimatolog James Hansen, »oče« študij o globalnem segrevanju. Zanj je sporazum »goljufija« in »zmazek besed brez vsakega smisla«; »v njem ni nobene akcije, samo prazne obljube«.
podnebje
Marko Marinčič
marko.marincic@primorski.eu
Obveze so, zdaj dejanja!
Včerajšnji globalni podnebni dogovor ima kot vsak kompromis pozitivne vsebine in pomanjkljivosti. Drugače ni moglo biti, saj je bilo treba najti skupni imenovalec med 195 državami (in EU) z različnimi interesi in stopnjami izpostavljenosti okoljskim katastrofam, obenem pa tudi os ravnotežja med zmogljivostjo prenavljanja resurzov planeta in lakomnostjo ekonomije na fosilni pogon.
V sporazumu so pomembne načelne obveze. Voditelji sveta so spoznali in priznali, da so ljudje in države ogroženi bolj kot kdaj-koli prej. Skrajni čas je za ukrepanje in cilji morajo biti ambiciozni. Zato so k obvezi, da se rast globalne temperature omeji na manj kot 2 stopinji Celzija, dodali tudi prizadevanje za omejitev na 1,5 stopinje. To ni bilo samoumevno. Za ta cilj sije prizadevala naveza EU, afriških, karibskih in pacifiških držav. Po zaslugi Obame so se jim pridružile tudi ZDA in potegnile za seboj še veliki proizvajalki fosilnih goriv Kanado in Brazilijo.
Razvite države so tudi priznale svojo odgovornost do držav v razvoju. Indija in Kitajska veliko onesnažujeta, tudi ker sta Evropa in ZDA k njim prenesli najbolj umazane industrije. Iz Afrike, Azije in Latinske Amerike upravičeno terjajo poravnavo ekološkega dolga: pravična porazdelitev bremen naj upošteva različne stopnje odgovornosti v preteklosti in danes. Prav tu je sporazum presplo-šen in nedorečen. Obljubljenih 100 milijard letno za podnebno ukrepanje držav v razvoju so uvrstili med nezavezujoče sklepe, zaradi izgub in škode iz naslova podnebnih sprememb pa ni kompenzacij. Sporazum vsebuje lepe besede in obveze, če in kako bodo sledila dosledna dejanja, pa bomo še videli.
Boj za preživetje planeta se torej nadaljuje. Naomi Klein je zapisala, da je podnebna kriza epohalna priložnost, da zgradimo pravičnejši svet. Svetovne korporacije fosilne ekonomije nam ga ne bodo podarile. Milijoni okoljskih aktivistov, številni znanstveniki in nekateri razsvetljeni državni voditelji, ki se zanj borijo, so s pariškim sporazumom pridobili točko. Toda boj bo še dolg.
evropska unija - Srečevanje na mini vrhih kot odziv na nesolidarnost višegrajskih držav
»Laže se je pogovarjati s Turčijo kot s Poljsko«
Tesnejše sodelovanje podobno mislečih bi lahko privedlo do »mini schengna« - Kam sodi Slovenija, po navedbah bruseljskih virov trenutno še ni jasno
BRUSELJ - Trenutno srečevanje voditeljev manjše skupine članic pred vrhom EU je zlasti odziv na nesolidarnost višegrajskih držav. Ali bo nezmožnost skupnih odločitev privedla do mini schengna, pa je težko napovedati, meni analitičarka fundacije Bertelsmann. Slovenija po navedbah bruseljskih virov še ni jasno opredelila svojih koordinat.
Mini vrh je izraz vse globljih vrzeli, ki ločujejo članice in zaradi katerih je skupno reševanje problemov v krizi v EU skoraj nemogoče, je za STA ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Ste-fani Weiss. Takšna srečanja sicer niso nič novega niti posebnega. Na primer, med grško krizo v prvi polovici leta se je skupina voditeljev redno srečevala pred vrhom EU. Podobno se dogaja tudi zdaj v begunski krizi.
Pred vrhom EU in Turčije konec novembra se je sestala skupina osmih držav - Nemčije, Avstrije, Luksemburga, Belgije, Nizozemske, Finske, Švedske in Grčije. Po uradnih navedbah je ta "koalicija voljnih" razpravljala o načrtu preselitve beguncev iz Turčije. Avstrijci za prihodnji četrtek načrtujejo nadaljevanje razprave na še enem mini vrhu pred vrhom EU, ki se ga bo po navedbah avstrijskih virov udele-
žilo omenjenih osem držav in Turčija.
Omenjeno srečevanje je po besedah Weissove zlasti odziv na politiko držav višegrajske skupine (Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske) in držav, ki niso v schengenskem prostoru, saj te članice zanikajo kakršno koli odgovornost v begunski krizi in ne želijo prispevati k nobeni rešitvi. Te mini vrhe je po mnenju analitičarke mogoče razumeti tudi kot znamenje, da so Nemčija in druge države obupale nad vzhodnimi članicami.
»Ne vemo, kakšne posledice bo to imelo v prihodnosti na drugih področjih, še posebej glede volje po solidarnosti in podpori, če oziroma ko jo bodo potrebovale vzhodne članice,« opozarja Weissova. Izraze obupa nad držo vzhodnih članic je slišati tudi v institucijah unije. »Laže se je pogovarjati s Turčijo kot s Poljsko,« je frustracijo ta teden ponazoril visoki vir iz ene osrednjih institucij EU.
Nesolidarno obnašanje nekaterih članic unije bi lahko po mnenju Weissove druge članice, ki so trenutno pod izjemnim pritiskom zaradi pritoka beguncev, prisilo k tesnejšemu sodelovanju. »Ali to pomeni, da bo rezultat mini schengen, da bo vzpostavljen nadzor na mejah s članicami, ki ne želijo sode-
lovati, ne pa tudi med tistimi, ki sodelujejo, je težko predvideti,« je poudarila analitičarka.
Iz praktičnih in geografskih razlogov bi lahko mini schengen pomenil le sodelovanje držav s skupnimi mejami. Nemčija in Francija ter druge ustanovne članice EU še niso obupale nad Evropo brez notranjih meja, je ob tem še izpostavila analitičarka.
Kam sodi Slovenija, po navedbah bruseljskih virov trenutno ni jasno. Kot tranzitna država ni v skupini članic, ki se soočajo z velikim številom prosilcev za azil. Prav tako nima enakih stališč kot skupina višegrajskih držav. Prvi je na nastajanje nove Evrope v begunski krizi oktobra v Bruslju javno opozoril predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da Slovenija mora biti v tisti skupini držav, ki bodo najbolj povezane in bodo najbolj sodelovale ter ne bodo gradile zidov. Predsednik je tedaj tudi povedal, da so sprva v Bruslju predlagali, naj Evropska komisija pri reševanju problemov na balkanski migracijski poti opravi pogovor s štirimi državami - Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo, vendar je sam zahteval, naj bosta navzoči tudi Avstrija in Nemčija. Končni izid je bil mini vrh enajstih voditeljev EU in Zahodnega Balkana.
Slovenski diplomatski viri v Bruslju sicer odločno zavračajo kakršno koli izločanje Slovenije iz jedra unije. »Sestanki enako mislečih držav so običajna praksa pri reševanju različnih vprašanj. V tem primeru gre za države z največ prosilci za azil. Slovenija to na srečo ni. Zakaj bi torej rinili zraven?« izpostavljajo viri.
V komisiji v odzivu na ideje o mini schengnu poudarjajo, da je njihov namen ohraniti schengen. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker pravi, da ne bi prenesel, če bi njegova generacija znova zgradila zidove v Evropi, saj smo jih šele porušili.
Prvi podpredsednik komisije Frans Timmer-mans je nedavno zamisel mini schengna, ki jo je sicer sprožila njegova država Nizozemska, zavrnil z besedami: »Kaj za vraga pa bi rešili s tem?« Mini schengen je po njegovih besedah gospodarsko nesmiseln in praktično neizvedljiv, begunsko krizo se da premostiti le z zavedanjem na najvišji politični ravni, da je mogoča le skupna rešitev.
Rešitev vidi komisija v obstoječi prožnosti v schengenskem zakoniku ter evropski mejni in obalni straži, ki jo bo predlagala v torek. V Bruslju napovedujejo "pogumen predlog".
Petra Miklavc/STA
4 Nedelja, 13. decembra 2015_ALPE-JADRAN, DEŽELA_
TRST - Morda novosti v finančnem zakonu
Dežela išče primerne rešitve za Stadion 1. maj
Zasedanje posvetovalne komisije za slovensko manjšino
/
Dela na Kaninu dobro napredujejo
BOVEC - Obnovitvena dela na ka-ninskem smučišču ob pomoči lepega vremena te dni dobro napredujejo in se približujejo koncu. Tako vse kaže, da bo smučanje na edinem slovenskem visokogorskem smučišču možno že v tej sezoni, so Primorskim novicam povedali na bovški občini. V teh dneh zaključujejo obnovo drugega od treh stebrov med postajama C in D krožno-kabinske žičnice, ki jih je poškodovala debela snežna odeja. Tako v vrsti za obnovo ostaja le še eden, nato pa bodo delavci idrijskega podjetja Kaskader, ki opravlja dela, začeli obnovo štirisedežnice Prevala. »Vsa dela potekajo pod nadzorom in v sodelovanju z inženirjem nadzornikom iz Francije,« je povedal tiskovni predstavnik Občine Bovec Milan Štulc. Paličje za stebre je bilo sicer narejeno v Sloveniji v dogovoru s francoskim podjetjem Poma. Dela tudi zaradi lepega vremena nemoteno intenzivno potekajo. Poleg obnove štirise-dežnice Prevala delavce čaka še obnova kolesnih baterij trisedežnice Skripi, nadaljevali pa bodo tudi dela na kolesnih baterijah krožno-kabinske žičnice.
TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je na včerajšnji seji potrdila seznam t.i. primarnih slovenskih organizacij in njihov delež (v odstotkih) državnih prispevkov. To je bilo dolžnostno dejanje pred sejo deželnega sveta, ki mora v sklopu finančnega zakona potrditi seznam 21 ustanov in organizacij. Odbornik Gianni Torrenti je sporočil, da je v tekočem letu iz sklada zaščitnega zakona ostalo neizkoriščenih 800 tisoč evrov. Predlagal je, da bi ta denar zamrznili v pričakovanju razpleta vprašanja državnih prispevkov za Primorski dnevnik. Če tega razpleta ne bo, je odbornik predlagal, da bi omenjeno vsoto dodelili našemu dnevniku, kar je komisija sprejela.
Torrenti je na seji izpostavil znane težave Stadiona 1 maj, ki po njegovem zahtevajo trajne in celovite rešitve in ne zgolj začasnih ukrepov. Odbornik ni izključil možnosti, da bi zadevo Stadiona zastavili, če ne ne rešili, v sklopu finančnega zakona 2016. Za trajno rešitev se bosta potrudila tudi deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar.
Trenutno še ni jasno kaj bo deželni finančni zakon dejansko določal za Slovence, če bo sploh kaj, seveda mimo državnih prispevkov, ki jih manjšini deli deželna uprava. V tem sklopu je tudi odprto vprašanje t.i.
V dvorani Bojana Pavletiča je do pred kratkim puščalo s strehe, športniki pa so vseeno trenirali
foto damj@n
sklada za slovensko manjšino, ki ga je ustanovila Illyjeva deželna uprava (odbornik je bil takrat Roberto Anto-naz), desna sredina pa ga je nato finančno popolnoma izvotlila. To je bil edini denar, ki ga je Dežela iz svojega proračuna direktno namenjala Slovencem.
Deželni svet bo finančni zakon začel obravnavati jutri, odobril pa naj bi ga najkasneje v četrtek. Odbornik
Paolo Panontin bo najbrž predlagal nekatere dodatne spremembe pri izvajanju reforme lokalnih uprav in s tem prišel na roko zahtevam nekaterih desnosredinskih strank, ki v zvezi s sporno reformo zagovarjajo politiko dogovarjanja z levo sredino. Gre za stranko NCD in za deželno svetniško skupino bivšega predsednika Dežele Renza Tonda, Benečana Giuseppeja Sibaua in Tržačana Roberta Dipiazze.
ČEDAD - Podpredsednik italijanske vlade in notranji minister ter vodja stranke NCD Angelino Alfano se je v sklopu obiska v FJK sestal z vodstvom stranke Slovenska skupnost. Alfana so na soočenju spremljali deželni koordinator NCD Isidoro Gottardo ter deželna svetnika Paride Cargnelut-ti in Alessandro Colautti. Zastopniki SSk niso izključili možnosti sodelovanja z Alfanovo stranko, ki je na državni ravni zaveznica Demokratske stranke, v FJK pa je v opoziciji.
Deželni tajnik SSk Gabrovec je Al-fanu, ki dejansko ni poznal stvarnosti in stanja Slovencev v Italiji, orisal položaj slovenske narodne skupnosti ter vlogo, pomen in cilje edine slovenske samostojne politične stranke. SSk kot zbirna stranka se izogiba ideološkim predznakom in je zato odprta za sodelovanje in politično dogovarjanje z vsemi političnimi strankami, ki spoštujejo navedena osnovna načela. Deželni predsednik Močnik je orisal nekatera odprta vprašanja v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona, ki so v neposredni prisojnosti notranjega ministrstva, in sicer od pravilnega pisanja in tiskanja slovenskih črk na javnih dokumentih, pa vse do potrebe po pospešitvi delovanja posebnega manjšinskega omizja, ki ga v sklopu istega ministrstva vodi državni podtaj-nik Filippo Bubbico.
Tržaški tajnik Marko Pisani je ministru izpostavil pomen in vlogo majh-
nih občin pri zaščiti manjšinske skupnosti in ohranjanju njene vloge na teritoriju, kar naj upoštevajo tudi razne reforme krajevnih uprav. Pokrajinski tajnik za Goriško Čavdek je Alfanu spregovoril o pomenu čezmejnega sodelovanja in krepitvi dobrososedskih odnosov tudi v času hude preizkušnje begunske krize, pri čemer odigravajo predstavniki slovenske manjšine posebno povezovalno vlogo. Bivši tajnik SSk Damijan Terpin je nazadnje podpredsedniku vlade razložil zakaj nov volilni zakon za poslansko zbornico nikakor ne jamči osnovne in zakonsko zapisane pravice slovenske narodne skupnosti, da čim bolj samostojno in suvereno izraža svojega zastopnika v rimski parlament. V tem smislu je tudi orisal nekaj možnih rešitev zlasti v dobrodošlem primeru, da bo parlamentarna večina ponovno spreminjala volilna pravila.
Minister Alfano je pozorno prisluhnil izvajanjem sogovornikov iz vrst SSk in izrazil zanimanje in pripravljenost, da NCD kot vsedržavna vladna stranka vzpostavi tesnejše stike in sodelovanje z samostojno slovensko stranko tudi v luči naglega razvoja krajevne in vsedržavne politične slike.
D NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
čedad - Srečanje z ministrom Alfanom
SSk ne izključuje sodelovanja z NCD
Ver!
oncertni mojster in Dirigent RYUICHIRO
SONODA
SiSfittSf
Režija FABIO SPARVOLI Scenografija SAVERIO SANTOLIQUIDO Kostumi ALESSANDRA TORELLA Light Design JACOPO PANTANI Zborovodja FULVIO FOGLIAZZA
Priredba Fundacije Teatro Regio di Torino
Orkester in zbor Fundacije
Teatro Lirico Giuseppe Verdi di Trieste
■y SLEDI NAM
ft'-'f;
INFO
O TeatroVerdiTS	www.teatroverdi-trieste.com
O Teatro Lirico Giuseppe Verdi-Trieste brezplačna zelena telefonska š Q teatroverdits	800 090373 (pon-sob 9.00-21.00)
Fondazione

PROVINCIA di TRIESTE
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
občina trst - Januarja se bo začela druga faza del
Prenovi tridesetih šolskih stavb namenili doslej 16,4 milijona evrov
Novi svetoivanski vrtec naj bi zaživel septembra - Na proseški nižji srednji šoli Levstik bodo zamenjali okna
Obnova dotrajanih šolskih poslopij je ena od prioritet Cosolinijeve občinske uprave, ki je za začetek novih del, ki bodo stekla januarja 2016, namenila dodatnih 1.480.000 evrov, prenovi približno 30 šolskih stavb pa je v tem mandatu skupno namenila 16,4 milijona evrov. To sta na včerajšnji novinarski konferenci na tržaški občini sporočila občinska odbornika Andrea Dapretto in Antonella Grim, ki sta pojasnila, da je obnova tržaških šol razdeljena v dve fazi. Prvo fazo so izpeljali leta 2014 in letos, naložba je bila vredna 4.720.000 evrov. V drugo fazo so vključili dela v vrednosti 7.230.000 evrov, ki še potekajo in jih nameravajo končati prihodnje leto, sanacijo financirano iz letošnjega občinskega proračuna, ter dela, za katera so denar prispevali drugi.
Grimova je posebej izpostavila vrtec Oblak Niko - Nuvola Olga, ki bo nov dom dobil v poslopju med Ul. delle Docce in Ul. alle Cave. Po njenih besedah so različne generacije otrok več desetletij obiskovale popolnoma neprimerne prostore, selitev v nov objekt pa je predvidena v začetku prihodnjega šolskega leta. Od slovenskih šol bo obnove kmalu deležna tudi proseška šola Levstik, kjer nameravajo zamenjati okna. V drugo fazo obnovitvenih del so vključili tudi šole Brunner, kjer bodo obnovili dvorišče, Rismondo, kjer bodo odstranili vse arhitektonske ovire, Suvich,
Ulica alle Cave pri Svetem Ivanu: ob stari stavbi občinskega otroškega vrtca Nuvola Olga -Oblak Niko (na levi) »raste« novi vrtec
fotodamj@n
kjer bodo začeli z deli na fasadi. Sanacije, ki vključuje zamenjavo oken, popravila na fasadi in obnovo sanitarij, bodo deležne tudi šole Stock, Codermatz in Morpurgo. Vsa dela bodo potekala tako, da otrok ne bo potrebno seliti v druga poslopja, je razložila odbornica Gri-mova, ki je pojasnila tudi, da so pred vsako odobritvijo sredstev opravili natančen popis šol in vrtcev, ki so potrebna del, šele nato je sledilo programiranje.
Spodbuden je podatek, da je Občini Trst uspelo dobiti dodatna sredstva (tri milijone evrov), ki so jih prispevali BCE, Dežela FJK in država. S tem denarjem bodo sanirali šoli Caprin in Fonda Sa-vio-Manzoni.
Občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto je pohvalil vse projekte in dodal, da že leta nismo bili priča tako sistematični obnovi šolskih poslopij kot v teh zadnjih štirih letih. Zavrnil je
očitke, da je ta uprava preračunljivo predstavila zadnje faze obnovitvenih del tik pred volitvami, in na vse skupaj odgovoril z argumentom, da je treba tovrstna dela pač programirati in izvesti v več fazah. Prvo fazo, v katero smo vključili kar 18 poslopij (tudi šoli Finžgar v Barkovljah in Kosovel na Opčinah), smo začeli že leta 2014, je spomnil Da-pretto in dodal, da bo vestno delal do zadnjega dne tega mandata. (sč)
črna kronika - V noči na petek
Iz supermarketa skušal odnesti denar
Supermarket Bosco v Ul. Ruggero Manna je bil tarča vloma
fotodamj@n
Policija je v noči na petek v Ul. Martiri della Liberta aretirala 45-let-nega hrvaškega državljana S.A. brez stalnega bivališča v Trstu. Malo prej so ga policisti opazili v družbi drugega moškega, ob pogledu na može postave pa sta oba začela bežati vsak v drugo smer. S.A. je bežal proti Trgu Ca-sali, kjer so ga naposled tudi ustavili, med begom pa je skušal odvreči nekaj stvari v zabojnik za smeti. Kot so pozneje ugotovili policisti, je šlo za denar, bolje rečeno kovance v svitkih skupaj z nekaterimi potrdili, denar pa so našli tudi pri moškem in na tleh v bližini supermarketa Bosco v bližnji Ul. Ruggero Manna. Vse kaže, da je bil Hrvat skupaj z neznanim pajdašem malo prej vlomil v trgovino, saj je policija našla poškodovano roleto in odprta vhodna vrata. Ob pogledu na notranjost je bilo opaziti, da so bile steklenice na policah premaknjene z mesta, tudi znotraj trgovine pa so na tleh našli kovance. Zunaj pa so v bližini kemičnega stranišča našli torbo s steklenico žgane pijače in nekaj svitkov s kovanci v skupni vrednosti približno 250 evrov. Vsega skupaj so policisti našli in zasegli 1447,20 evra, Hrvata pa so aretirali in prepeljali v koronejski zapor.
droga - Zaključek operacije Divergence
Lokalna policija prijela 19-letna razpečevalca
Tržaška lokalna policija je pretekli ponedeljek z aretacijo 19-letnega Tržačana L.B., italijanskega državljana, ki je sicer že imel opravka s pravico, in njegovega romunskega vrstnika A.R.I.V. končala t.i. operacijo Divergence pod vodstvom tržaškega tožilstva, s katero so razbili še eno združbo, ki je z drogo oskrbovala mladino. Vse se je začelo z odkritjem sumljivega gibanja mladih, ki so prihajali in odhajali iz nekega stanovanja na nabrežju, kjer so drogo prodajali tudi mladoletnim. Preiskava je nato zajela celotno občinsko ozemlje in tako je prišla na dan široka mreža razpečevalcev in uživalcev, ki so se srečevali v Drevoredu XX. septembra, Rocolu in na Katinari, združba pa je ob vikendih odhajala v Veneto na zabave v znamenju glasbe, droge in alkohola. Zbirališče je bilo pri neki bencinski črpalki na Katinari, kjer so policisti tudi zasegli več deset gramov marihuane, razne tablete ecstasyja, zavojčke amfetamina vrste speed in vrečke ketamina v prahu. Poleg aretacije L.B. in A.R.I.V. je lokalna policija ovadila na prostosti še 19-let-na N.E. in Z.K. ter 18-letnega B.L., drogo pa so našli tudi pri dveh drugih osebah.
Zbežal s prizorišča nesreče
Lokalna policija išče šoferja avtomobila znamke Ford focus, ki je bil v torek zvečer okoli 20. ure na križišču med ulicama Ponziana in D'Isella vpleten v trčenje z mopedom, kjer se je huje poškodoval mopedist. Avtomobilist se pri tem ni ustavil in nudil pomoč, kot veleva zakon, ampak je s prizorišča zbežal, kar je kaznivo dejanje, ki predvideva sodni proces in plačilo odškodnine. Zato je bolje, da voznik focusa pokliče lokalno policijo na telefonski številki 040-366111 ali 040-4194238.
Pijani in nasilni študent dvometraš
Karabinjerji svetoivanske postaje so preteklo noč v Ul. Giulia aretirali 23-letnega španskega državljana, ki se v Trstu mudi na študiju, pod obtožbo kaznivih dejanj udarcev, povzročitve telesnih poškodb, grožnje, upiranja in nasilja do javne osebe. Zgodilo se je okoli 4. ure ponoči, ko je karabinjerska izvidnica v Ul. Giulia opazila skupino ljudi, ki so opazovali pretep dveh mladeničev, od katerih je eden imel v roki pas. Kaj je povzročilo prepir, ki se je izrodil v pretep, ni znano, skoraj gotovo je šlo za prazen nič, edino gotovo pa je, da so vsi prisotni zaužili veliko količino alkohola. Ob prihodu so ka-rabinjerji skušali ločiti mladeniča, kar pa ni bilo lahko, saj je bil španski študent pravi hrust, visok več kot dva metra in krepak, ki se ob prihodu karabinjerjev ni umiril, nasprotno: najprej jim je grozil s pasom, nato pa se je zagnal proti njim. Karabinjerjem, ki so medtem dobili okrepitve, je s težavo uspelo ga ukrotiti in ga nato prepeljati v koro-nejski zapor. Njegovi žrtvi, mlademu libanonskemu državljanu, ki je bil ranjen v glavo, pa so pomoč nudili reševalci službe 118.
Nedelja, 13. decembra 2015
APrimorski
~	dnevnik
5
protest kz
Glinščica: deželni »ne« Občini Dolina
Deželni tehnični odbor je zavrnil možnost ponovne ozemeljske razmejitve naravnega rezervata Doline Glinščice, tako kot jo je na predlog zainteresiranega prebivalstva predlagala dolinska občinska uprava. Glavni svet Kmečke zveze je na svojem zadnjem zasedanju odločno obsodil odločitev tehničnega odbora in zadržanje deželne uprave. Slednja je zavrnitev predloga Občine Doline utemeljila z naravovarstvenimi omejitvami, ki veljalo na celotnem območju Glinščice. Te omejitve že dvajset let po oceni KZ onemogočajo tamkajšnjemu pretežno slovenskemu prebivalstvu normalen družbenogospodarske razvoj in ohranjanje kulturne identitete, ki je na omenjenem območju zgodovinsko prisotna. Glavni svet KZ je zato izrazil odločno podporo upravičenim zahtevam prizadetega prebivalstva, kateremu izraža solidarnost in podporo v boju za zaščito svojih družbeno-gospodarskih koristi in narodnostnih pravic.
V	zvezi s sklepom tehničnega odbora Furlanije-Julijske krajine bo deželna odbornica za ozemeljsko načrtovanje Mariagrazia Santoro jutri sprejela predstavnike Kmečke zveze, dolinske Občine, Gročanske srenje in Agrarne skupnosti.
V Krmin vabljeni tudi tržaški kmetje
Kmečka zveza Gorica in italijanska konfederacija kmetov CIA prirejata jutri ob 17. uri v sejni dvorani Hiše kmetijstva Trgovinske zbornice (Sedež Konzorcija Doc Collio -Valoritalia) v Krminu (Ul. Gramsci 2) informativno srečanje na temo »Program razvoja podeželja (PRP - PSR) 2014-2020«.
V	kratkem bodo namreč objavljeni prvi razpisi o tem programu, in sicer predrazpis oz. izjava o nameri za pridobitev kmetijsko podnebnih okoljskih plačil (ukrep 10), ki mora biti predložena do 31. decembra letos. Pred koncem leta bo objavljen razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (ukrep 6.1), v prihodnjih mesecih prihodnjega leta bodo objavljeni razpisi za naložbe na kmetijah (ukrep 4 in drugi).
Na koncu srečanja so predvidena sporočila v zvezi s tehničnimi pregledi kmetijskih strojev, tečajem za pridobitev novih dovoljenj za uporabo fitofarmacevstkih sredstev, dovoljenjem za uporabo kmetijskih strojev ter funkcionalnimi pregledi strojev za razprševanje fitofarmacevt-skih sredstev.
Zaprta hitra cesta
Sinoči je bil odsek hitre ceste pri izhodu za sedmi pomol zaprt zaradi nesreče, ki k sreči ni terjala ranjenih. Ura je bila okoli 17.48, na hitri cesti je bil po trditvah lokalne policije gost promet tovornjakov, ki so vozili proti sedmemu pomolu. Pri tem je avtomobil znamke Peugeot 206 iz še nepojasnjenih razlogov trčil v dva tovornjaka: ranjenih na srečo ni bilo, promet pa je zastal. Zato so zaprli izhod za sedmi pomol, vozila pa so preusmerjali na izhod za Ul. Svevo.

6 Nedelja, 1B. decembra 2015
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
opčine - Danes ob 15. uri vsakoletna spominska slovesnost
Zadnja komemoracija na neurejenem strelišču?
Tako zagotavlja župan Cosolini - Pred streliščem na ogled načrt preureditve območja, ki bo postalo občinsko
Poklon Pinku Tomažiču s pesmijo, besedo in sliko
V Prosvetnem domu na Opčinah so se v petek s pesmijo, besedo in fotografijo poklonili velikemu antifašistu Pinku Tomažiču ob 100-letnici rojstva oziroma 74-letnici usmrtitve. Svečanost z naslovom Jutri bo sonce in Kras bo čudovit so si zamislili člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mažič v sodelovanju z učenci osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč, s knjižnico Pinko Tomažič in tovariši z Opčin ter s partizanskim združenjem VZPI-ANPI.
Organizatorji so želeli namreč predstaviti lik in življenje Pina Tomaži-ča po spominih matere, soborcev (Vida Vremca) in pisatelja Borisa Pahorja. Prizadevne učiteljice so poskrbele, da so na odru ob nastopajočih zaživele družinske fotografije, ki jih hrani šola, in pa fotografije vseh pobud, ki jih je partizanski zbor priredil ob 100. obletnici Pinkovega rojstva (pohod po Trstu, po-klon pri grobu, poklon na strelišču, koncert v Villorbi). Šolski zborček je najprej sam zapel tri pesmi, nato pa se je pridružil še partizanskim pevcem in ansamblu pod vodstvom Pie Cah (na fotografiji FOTODAMJ@N). Učenci 5. razreda so prebrali nekaj odlomkov iz zadnjih pisem Pinka Tomažiča staršem, se-
stri in zaročenki, medtem ko so recita-torke Olga Lupinc, Tjaša Ruzzier in Tatjana Malalan prebrale nekaj odlomkov iz njegovega življenja.
Pri pobudi so sodelovali tudi skupina Dirty fingers (Samo Ferluga je zapel pesem All You Fascists Are Bound To Lose Woodyja Guthriea iz leta 1936), pevka Martina Feri, kantavtor Drago Mi-slej Mef (Črni bratje in Svoboda) ter skupina Ovce (Aljoša Saksida je uglasbil in
zapel Pinkovi zadnji dve pismi). Čisto na koncu je TPPZ posvetil Intenacionalo »Pinkotu, pokončnemu mladeniču, prepričanemu komunistu in zavednemu Slovencu in vsem, ki so tako kot on v tistih hudih časih dobro vedeli, na kateri strani se morajo boriti.«
V dvorani je bila na ogled razstava originalnih fotografij iz družinskega albuma Tomažičevih in otroških risb. (sas)
novinarski krožek - Predstavili spomine zdravnice in antifašistke Ade Buffulini
V Bocnu z ulico, doma je pozabljena
Ada Buffulini se je iz rodnega Trsta kmalu preselila v Milan, kjer se je vključila v odporniško gibanje - Spomin na čas, ko si že zaradi skritega svinčnika tvegal življenje
Kdo ve, ali bo današnja svečanost ob spomeniku žrtvam drugega tržaškega procesa res zadnja na neprimerno urejenem openskem strelišču, kot to napoveduje tržaški župan Roberto Cosolini. Slednji se bo danes ob 15. uri udeležil vsakoletne spominske svečanosti ob 74-letnici usmrtitve Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Ivana Vadnala ter udeležence seznanil z novostmi glede načrta za preureditev območja strelišča.
Večkrat so domačini nasedli praznim, predvolilnim besedam in verjeli, da bo vprašanje openskega strelišča končno rešeno, zato dvomi nikakor niso odveč. Tokrat pa kaže, da so lahko res nekoliko bolj optimistični. Kakor smo že zabeležili, so sredi julija predstavniki Občine Trst, vi-demskega 12. oddelka za vojaško infrastrukturo, Agencije za upravljanje državnega premoženja, Državnega pravobranilstva, Strelske zveze Italije, Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI), Openske srenje in Odbora za ločeno upravljanje jusarske lastnine na prefekturi podpisali težko pričakovani dogovor o strelišču. Po načrtu, ki ga je podpisal arhitekt Andrej Križnič, naj bi zid ločeval strelišče od spomenika, ki bo pridobil tudi nekaj več prostora in do katerega bo dostop prost.
»Načrt si bodo udeleženci svečanosti lahko ogledali na večjih panojih pred streliščem,« je včeraj ponosno napovedal župan. »Pred letom dni smo za uresničitev projekta že odmerili 100 tisoč evrov, ko bi potrebovali še dodatna sredstva pa jih bomo našli v proračunu za leto 2016.« Co-solini je potrdil, da je administrativni postopek za prenos lastništva državnega premoženja z vojaške na civilno upravo in torej na Občino Trst šele v teku, vendar »nobene ovire ni več, tako da lahko potrdim, da bo to zadnja komemoracija na takem spominskem območju.«
Na svečanosti, ki jo bo uvedel in zaključil domači moški pevski zbor Tabor, bo imela slavnostni govor Vesna Pahor, prisotne pa bo pozdravil tudi predsednik sekcije vsedržavnega pehotnega združenja iz Villorbe Sergio Amadio, ki je pred kratkim pred spomenikom Tomažiču in tovarišem v Villorbi priredilo svečanost ob 70. obletnici izkopa njihovih posmrtnih ostankov.
Samo čas bo potrdil, ali bo obljuba tokrat držala in bo jubilejna, 75. komemora-cija zadihala v spomeniško bolj urejenih okvirih. (sas)
Idealov svobode, antifašizma, političnega udejstvovanja, vere v pravičnost in iskrenost, danes ni več. Vsaj ne v smislu, kot so jih dojemali partizani in partizanke, antifašisti in anti-fašistke, ki so svojo mladost preživeli v prvi polovici prejšnjega stoletja. Ena od pogumnih aktivistk je bila zdravnica Ada Buffulini, po rodu Tržačanka, ki pa se je iz rodnega mesta kmalu preselila v Milan, kjer se je med študijem aktivno vključila v politično življenje.
V Novinarskem krožku so v petek, 4. decembra, predstavili publikacijo Tisti grozni in krasni čas (Quel tempo terribile e magnifico), v kateri so zbrani spomini na njeno življenje. Knjigo, ki je izšla pri založbi Feltrinel-li, je predstavil urednik Dario Vene-goni, s katerim se je pogovarjal Luciano Santin. Večer je uvedla predsednica tržaške sekcije Vsedržavnega zdru-
Ada Buffulini
ženja bivših deportirancev Dunja Na-nut, ki jo je v knjigi najbolj presunila Adina radodarnost, ki pride do izraza predvsem v pismu, ki ga je kot dediščino zapustila sinu.
Ada Buffulini se je rodila leta 1912 v Trstu, v srednje meščanski odprti družini, ki se je zanimala za kul-
turo in umetnost, kjer pa je bil govor o politiki tabu. Ko so ji starši omogočili študij v Milanu, kar je bilo za tiste čase zelo napredno, se je vključila v an-tifašistično gibanje in bila aktivna najprej v socialističnih gibanjih, nato v komunistični partiji. Leta 1944 so jo zaprli najprej v zapor San Vittore, od koder so jo preselili v taborišče v Bocen, kjer je delala kot zdravnica in se vključila v odporniško gibanje, preko katerega je pomagala deportirancem v taborišču, da so komunicirali z zunanjostjo. Velik del knjige obsega njena pisma iz obdobja v taborišču. »To so listki papirja, na katerih je z majhno pisavo kaj napisano. Takrat si tvegal življenje že s tem, da si imel nekje skrit svinčnik. Čudno je že to, da so se ta pisma ohranila, saj so navadno vse uničili, da jih ne bi kdo našel,« je povedal sin Dario Venegoni. Ada je bila zelo
pozitivna in sončna oseba, niti v temačnih časih ji ni zmanjkalo humorja, ki zaznamuje tudi njene zapise v pismih in dnevniku. Bila je ženska, ki se je v življenju borila za vrednote anti-fašizma, v katere je verjela v tolikšni meri, da je v pismu svojemu sinu napisala, da mu kot edino dediščino želi zapustiti spomin nase kot na koherentno žensko.
Luciano Santin meni, da Trst večkrat pozablja na svoje junake. V Bo-cnu so po Adi Buffulini poimenovali ulico; Trst pa je nanjo skorajda povsem pozabil, kaj šele, da bi prišlo do česa takega. Poleg tega pa meni, da večkrat pozabljamo tudi na lepe zgodbe, ki gredo v pozabo zaradi političnih nestri-njanj. Take zgodbe, ki nosijo v sebi ideale antifašizma in zdravega političnega udejstvovanja, ki bi jih danes še kako potrebovali. (bf)
bivša ribarnica
Dve fronti, eno mesto
Z drugega zornega kota predstaviti zgodovino Trsta in njegovega prebivalstva iz časa prve svetovne vojne in prvih povojnih let: s tem ciljem je nastala razstava 14-18 Dve fronti, eno mesto. Tržaške zgodbe, ki jo je Občina Trst s podporo Dežele Furlanije Julijske krajine pripravila v razstavnem prostoru bivše ribarnice na nabrežju, kjer bo na ogled od 19. decembra 2015 do 9. junija 2016. Razstavo je postavil Lucio Fabi, zgodovinar in muzejski svetovalec, uredila pa Bianca Cuderi, vodja občinske službe za knjižnice, šolstvo in mladinsko politiko ter direktorica mestnih muzejev.
Kot piše v sporočilu za javnost, pogled na obdobje med letoma 1914 in 1918 z zgodovinskega stališča po mnenju občinskega odbornika za kulturo Paola Tassinarija omogoča, da se Trst predstavi kot »nestabilno« mesto, jabolko spora med dvema državama, s prebivalstvom, ki se je bojevalo na obeh straneh fronte. S tem novim pristopom, ki Trsta ne prikazuje kot na prihod Italije »čakajočega« mesta, je moč opisati različne zgodbe Tržačanov in na splošno primorskega prebivalstva, ki je prvo svetovno vojno izkusilo na lastni koži. Gre tako za zgodbe Tržačanov, vpoklicanih v avstro-ogrsko vojsko, dalje za zgodbe iredentistov, pa tudi priseljencev, ki so bili iz političnih razlogov internirani, in številnih t.i. regnico-lov, se pravi italijanskih delavcev, ki so z družinami že desetletja prebivali v mestu in so se morali vrniti nazaj v domovino ali pa jih je Avstrija internirala.
Osebne in različne življenjske usode žensk in moških, ki jih je vojna hudo prizadela, so po besedah kustosa Lucia Fabija prvič poskusili bolj natančno preučiti z bolj jasnim in nepristranskim pristopom ob uporabi obširne ikonografske in pisne dokumentacije iz različnih, še neraziskanih arhivskih virov, kar bo zagotovo odličen povod za nadaljnja poglobljena raziskovanja. Po besedah Biance Cuderi pa bodo na razstavi prikazane fotografije, primerki, predmeti in dokumenti iz Mestnega muzeja Risor-gimenta, Gledališkega muzeja C. Schmidl, mestne fototeke, Mestne knjižnice Attilio Hortis, Vojnega muzeja za mir Diego de Henriquez in Glavnega arhiva. Na ogled so tudi prispevki ustanov Cappella Underground in Cineteca del Friuli ter številnih zasebnih zbirk, med katerimi sta Hellmannova zbirka iz Rima (Trench Art predmeti) in Luisijeva zbirka iz Trsta (približno tisoč vojačkov iz tistega obdobja).
ul. ananian
Jutri dobrodelni koncert za male paciente Burla
Jutri bo v gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian 5/2 ob 20. uri dobrodelni koncert z naslovom I soliti Pooh & Friends, ki ga prireja društvo ASTRO. Na koncertu bo nastopila znana tržaška skupina I soliti Pooh, poleg le-te pa še petošolci Osnovne šole Virgilia Giottija Večstopenjske šole Tiziane Weiss, tržaška pop-rock pevka Elisa Bombaci-gno in t.i. Nonnifavolosi, člani združenja La bussola dell'attore. Vstop na koncert, ki ga bo povezovala Cristina Di Gleria, je prost, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni nakupu igrač, ki jih bo Dedek mraz dodelil mladim pacientom otroške bolnišnice Burlo Garofolo na boži-čnici, ki jo društvo ASTRO prireja vsako leto, pa tudi drugim dobrodelnim dejavnostim združenja.
/
TRST
Nedelja, 13. decembra 2015
7
cerkev - Danes popoldne ob 16. uri ob začetku svetega leta
Tudi v stolnici sv. Justa bodo odprli sveta vrata
Obred bo vodil nadškof Giampaolo Crepaldi - Procesija od Montuce do stolnice
kultura - V torek praznovanje
Skupina 85 praznuje 30-letnico delovanja
Ob začetku izrednega svetega leta bodo danes popoldne odprli sveta vrata tudi v tržaški stolnici sv. Justa. Slovesnosti se bodo začele ob 16. uri, ko bo iz kapucinske cerkve sv. Apolinara na Montuci stekla procesija do stolnice sv. Justa, kjer bo nadškof Giampaolo Crepaldi odprl in blagoslovil sveta vrata ter daroval slovesno mašo. Ob priložnosti odprtja svetih vrat so za danes popoldne odpovedali vse druge verske slovesnosti v škofiji, da bi se vsi duhovniki in verniki udeležili dogodka v tržaški stolnici, poleg tega bodo ob začetku slavja ob 16. uri praznično zado-neli zvonovi vseh tržaških cerkva.
V okviru svetega leta je nadškof Crepaldi določil tudi nekatera druga svetišča v škofiji za romarske kraje, kjer bo mogoče opraviti tudi zakrament sprave: to so Marijina svetišča na Vej-ni, v Starih Miljah in na Repentabru ter cerkev Novega sv. Antona in kapucinsko cerkev na Montuci.
Katedra sv. Justa: jutri o okrožnici Laudato sii
Jutri se bo v stolnici sv. Justa ob 20.30 zaključil niz adventnih srečanj
skgz - V torek
Srečanje o referendumu o zakonski zvezi
Državljani Republike Slovenije bodo v nedeljo, 20. decembra, lahko glasovali o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). Če bo zakon sprejet, bodo partnerske skupnosti oseb istega in različnega spola popolnoma izenačene pod pojmom zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
Tematika referenduma je v zadnjih letih večkrat razburila in polarizirala slovensko javnost: že leta 2011 je bil sprejet Družinski zakonik, ki je poskušal urediti pravice istospolnih partnerstev in družin, naslednje leto pa zavrnjen na referendumu. Podobno se dogaja letos, novelo ZZZDR je namreč Državnemu zboru predlagala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem iz stranke Združena levica: zakon je bil potrjen 3. marca letos. Dan zatem so nasprotniki novele že začeli zbirati podpise za referendum, s katerim bi ukinili pravkar sprejeti zakon. Državni zbor je referendum maja zavrnil kot nedopustnega, ustavno sodišče pa je oktobra s petimi glasovi proti štirim zanj prižgalo zeleno luč.
O noveli zakona bo tekla beseda na srečanju z naslovom Zakaj ZA, ki ga prireja tržaški pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Gosta večera bosta dr. Barbara Rajgelj, pravnica, docentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in aktivistka, ter San-di Paulina, odgovoren za stike z javnostmi in tujino organizacije Arcigay Arco-baleno Trst Gorica.
Srečanje z naslovom Zakaj ZA bo v torek ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20. Srečanje je prolog prihajajočemu nizu srečanj Antifaši-zem danes, katerega cilj je na novo definirati pojem antifašizma v 21. stoletju.
prej do novice
Katedre sv. Justa. Zadnje srečanje bo posvečeno okoljski problematiki oz. zadnji okrožnici papeža Frančiška Hvaljen, moj Gospod (Laudato sii). O tem bosta govorila nadškof Giampaolo Crepaldi in odvetnica Cinzia Coduti, ki
je pri Zvezi neposrednih obdelovalcev (Coldiretti) odgovorna za vprašanja, vezana na okolje in teritorij. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi mladinski orkester San Giusto pod vodstvom Jaco-pa Bruse.
Skupina 85-Gruppo 85 je pred tridesetimi leti postavila v Trstu in širši okolici temelje za novo kulturo sožitja in medsebojnega spoznavanja. O tej obletnici in pestrem delovanju skupine bo govor v torek v okviru pobude Jadran, zgodba, pisana na vodi, ki jo prireja združenje Marevivo v sodelovanju s Skupino 85 in Primorskim dnevnikom ter s prispevki Samer & Co. Shipping in Vis a Vis Grand Hotel Duchi dAosta. Srečanje bo ob 18. uri v dvorani Vis a Vis Hotela Duchi d'Aosta na Trgu Squero vecchio. Govorili bodo župan Roberto Cosolini, podpredsednik Skupine 85 Dušan Kalc, ekolog Livio Poldini, šolnica Patrizia Vascotto in univerzitetni profesor Ivan Verč. Ob 17.15 je v Harry's Grill Restaurant & Cafe na Velikem trgu 2 predvidena zdravica prijateljstva in sicer z momjanskim muškatom, prvim vinom po vstopu Hrvaške v EU, ki je bilo proglašeno za DOP (razvrstitev vina z zaščitenim poreklom).
Il Gruppo 85 - Skupina 85 je nastala pred tridesetimi leti na željo nekaterih italijanskih in slovenskih prijateljev, ki so si zastavili za glavni cilj naravno, sproščeno in prisrčno sožitje med dvema glavnima kulturnima stvarnostma mesta Trst. Med ustanovnimi člani so bili med drugim Pavle Merku, Piergiorgio Regazzoni, Fulvio Tomizza, Claudio Magris, Boris Pahor, Alojz Rebula, Paolo Budinich, Elvio Guagnini,
Predsednik Skupine 85 Marino Vocci
Lojze Spacal, Klavdij Palčič, Fabio Nieder, Adriano Dugulin, Livio Poldini in Ivan Verč. To so Italijani in Slovenci, ki predstavljajo intelektualni milje tako na znanstvenem kot na književnem in umetniškem področju.
Skupina 85 je kot edina v Trstu nastala kot zgled sodelovanja med italijansko in slovensko stvarnostjo. To sodelovanje je utemeljevala s srečanji, predstavitvami, ekskurzijami, obiski pri inštitucijah obeh skupnosti in gostijski-mi sestanki. Delovala je z namenom, da bi stiki in sodelovanje postali nekaj normalnega in vsakdanjega, piše v vabilu na torkovo prireditev.
www.primorski.eu1
dsi - Jutri
V gosteh muzikolog Primož Kuret
Jutri zvečer bo Društvo slovenskih izobražencev počastilo življenjski jubilej profesorja Primoža Kureta, nestorja slovenskih muzikologov. V Peter-linovi dvorani se bo z zaslužnim pedagogom pogovarjala glasbenica, muzikologinja in novinarka dr. Luisa Antoni.
Delo Primoža Kureta je globoko zaznamovalo slovensko muzikologijo in s sodelovanjem na več kot 300 znanstvenih simpozijih je slovensko glasbo popeljal v svet. Leta 2005 je prejel državno nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva, leta 2006 Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo na področju muzikologije, leta 2012 pa ga je nekdanji predsednik države Danilo Türk za njegov pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti odlikoval z redom za zasluge.
Pred skoraj tridesetimi leti je ustanovil Slovenske glasbene dneve, ki so vsako leto v Ljubljano privabljali vodilne evropske muzikologe. V letošnjem letu so izšle številne jubilejne publikacije, med temi tudi knjiga Evropski muzikolog -ob 80. obletnici prof. dr. Primoža Kureta, ki jo je uredil dr. Edo Škulj. Med pomembnejšimi knjigami prejšnjih let je tudi Ku-retova znanstvena monografija Zanesenjaki in mojstri: Častni čani, umetniški vodje in znameniti umetniki v filharmonijah v Ljubljani, ki jo je slikovno opremil in uredil Jonatan Vinkler. Slednji bo ob slavljencu Primožu Kuretu in Edu Škulju tudi med gosti večera, ki se bo začel ob 20.uri.
Razstavljena dela v kavarni San Marco
fotodamj@n
kavarna san marco - Včeraj višek praznovanja
Devetdeset pestrih let
tržaškega fotografskega krožka
Tržaški fotografski krožek (Circolo Fotografico Triestino) praznuje v letošnjem letu 90-letnico delovanja. Nastal je namreč leta 1925 na pobudo tržaškega zdravnika Roberta Zucculina in je med najstarejšimi tovrstnimi krožki v Italiji. Treba je vedeti, da je bila fotografija takrat še stvar elitnih krogov, za ukvarjanje z njo je bilo treba tudi imeti na razpolago materialna sredstva, ki jih ni premogel vsakdo. Delovanje krožka se je z boljšimi in slabšimi obdobji ter kako krajšo prekinitvijo nadaljevalo ves čas, najdlje pa mu je predsedoval Andrea Pollitzer (1947-1971), po katerem je tudi poimenovana mednarodna trofeja, ki jo krožek prireja že 30 let.
Fotografski krožek (CFT) ima že dalj časa svoj sedež v Ul. Zovenzoni, ima kakih dvesto stalnih članov, vzdržuje pa se s članarinami in tečaji fotografije, ki jih prireja skozi vse leto. Še posebej je svojo dinamično dejavnost razvil v zadnjem desetletju, odkar mu predseduje Alida Cartagine. Sedež je stalno odprt za javnost ob torkih od 18. do 20. ure, tam potekajo razstave in najrazličnejše konference, tudi z uglednimi gosti mednarodnega slovesa. V ospredju dejavnosti in razprav je seveda fotografija v vseh njenih dimenzijah - umetniških, profesionalnih, zgodovinskih in aktualnih.
Predsednica Alida Cartagine, po izvoru pol Slovenka in pol Sardinka, v svoji razlagi odraža širino in nalezljivo navdušenje do svoje dejavnosti. »Naše delovanje temelji na maksimalni odprtosti do vseh realnosti, ki so prisotne v mestu in na širšem ozemlju. Pomembno je, da si ne postavljamo nobenih meja in gremo v najširše možne izmenjave izkušenj. To je tisto, kar naši dejavnosti zagotavlja življenje, rast in razvoj,« je prepričana. Imeti vsak torek skozi vse leto po eno javno pobudo dejansko ni od muh. Potrebno je veliko organizacijskega in čisto praktičnega dela, vključno s postavljanjem razstav, ki so v glavnem kolektivne in pri katerih sodelujejo številni člani. Pregled letnega delovanja, od torka do torka, iz meseca v mesec, resnično naredi močan vtis in daje misliti, koliko navdušenja in prepričanja je bilo vloženega v to delo. »Mi si želimo, da bi bil krožek vse bolj kraj srečevanja različnih ljudi, izmenjave pogledov in pobud,« pravi Alida Cartagine. »Naši člani so zelo različnih starosti in izkušenj, prihajajo iz raznih okolij. Tako imamo poleg italijanskih Tržačanov tudi Slovence, Kitajce, Avstrijce, pa tudi temnopolte člane. Fotografija je res nekaj univerzalnega in naše delovanje mora to tudi odražati, spodbujamo pa tudi komunikacijo med različnimi umetniškimi žanri, s katerimi se fotografija srečuje in prepleta: z likovno umetnostjo, poezijo, kiparstvom, grafiko.«
Sledeč taki orientaciji je krožek v zadnjih letih priredil tudi več odmevnih pobud. Med temi v sodelovanju s tržaško pokrajino razstavo o secesijski dediščini v Trstu in razstavo o večetničnem Trstu, kar je krožku omogočilo kontakt z različnimi etničnimi skupnostmi v mestu. V sodelovanju z mestnimi ustanovami je v zadnjih letih prirejal razstave in srečanja tudi v muzeju Revoltella, raz-stavlajali so tudi na Poljskem in v Gradcu.
Jasno je, da je digitalna fotografija prinesla v delovanje krožka veliko novosti, pravzaprav pravo revolucijo. Ustanova s tolikšno tradicijo se je povsem posodobila, čeprav nekateri ljubitelji ob sodobnih tehnikah še vedno občasno radi uporabljajo temnico in črno-belo tehniko. Tako Paolo Cartagine, Alidin soprog, ki zase skromno pravi, da je »šofer predsednice«, v resnici pa je odgovoren za kulturne pobude, priredbo tečajev in je obenem navdušen fotograf. »Črno-bela tehnika je nek notranji vzgib, pomaga ti najti bistvo stvari, bolje odraža luči in sence in s tem lahko na prist-nejši način izraziš občutke, ki jih imaš v sebi. Po drugi strani digitalnafotografija nudi ogromno audio-vizualnih možnosti, ki jih včasih ni bilo. Z računalnikom lahko oblikuješ programe montaže, po-vežeš lahko video in foto. Digitalna tehnika spodbuja fotografa k ustvarjanju kompleksnejših in specifičnih fotografskih projektov. Skratka, nove tehnologije prinašajo nove možnosti, bistvo fotografije pa ostaja isto,« pravi.
Alida Cartagine je zadovoljna, da je ob tolikšni obletnici delovanje dinamično in v koraku s časom. Koncept širine in največje odprtosti, za katerega se je zavzela, ko je prevzela položaj, daje svoje sadove. »Tako delovanje ne sme ostati omejeno za štirimi stenami. V družbi, kjer je komunikacija temeljnega pomena, ima tudi fotografija svojo središčno kulturno vlogo. Tega se člani in sim-patizerji zavedajo in to nam omogoča, da rastemo. Hvaležna sem vsem, ki so tudi ob tej obletnici sodelovali pri naših pobudah in dali svoj pomemben doprinos za sezono, ki je bila zelo dinamična in uspešna. Gotovo bo taka tudi prihodnja.«
Tržaški fotografski krožek je svoji obletnici namenil zlasti intenzivno delovanje zadnjih treh mesecev. Višek praznovanja je bil včeraj v kavarni San Marco, kjer je Ugo Salvini predaval o »fotografiji med percepcijo in informacijo«, nakar so odprli kolektivno razstavo članov krožka. (du)
8 
Nedelja, 1B. decembra 2015
RADIO IN TV SPORED ZA DANES

ferlugi - Jutri ob 20. uri v ošteriji
Praznično voščilo s Čukom in Zobinom
Ob bližajočih se praznikih vabijo naša društva, podjetja in ustanove na raznorazne pobude, na katerih izrekajo voščila in dobre želje. V krog veselega razpoloženja se vključuje tudi prireditev, ki bo jutri ob 20. uri zaživela na Ferlugih v prostorih ošterije Ferluga, ki se skuša uveljaviti tudi kot prostor kulturno-umetniškega združevanja. Predpraznično razpoloženje bodo tkali verzi pesnika Marija Čuka in takti glasbenika Igorja Zobi-na, žlahtna popotnica v božič in novo leto.
Prireditev pa ne bo tradicionalni literarno-glasbeni večer, saj je organizator poskrbel za dinamično predstavo s presenečenji. Čuk bo prebiral pesmi iz svoje zadnje knjige Ko na jeziku kopni sneg, a tega ne bo počel sam, saj bo šlo za pesniško-izpovedni dvogovor. Zobin pa bo vse skupaj poudarjal s svojim vrhunskim glasbenim znanjem, tako da bo šlo za pravi, sicer krajši koncert, v katerega se bo s svojo violino vključila tudi mala gojenka GM. Pesnik Marij Čuk obljublja še nekaj svežih satiričnih bodic v zvezi s stanjem v zamejskem prostoru. Skratka, gledališka predstava v malem. Tudi gostitelj Dimitrij Ferluga pripravlja svoje presenečenje: udeleženci večera bodo nazdravili prihajajočim praznikom. V času globalizacijskega primeža in krhanja intime bo stik s poezijo in glasbo nedvomno poživljajoč dogodek.
Marij Čuk
Igor Zobin
ribiška hiša
Križ vabi
■	v • v
na božične dneve 2015
V Ribiški hiši v Križu bodo od četrtka, 17., do nedelje, 20. decembra, na sporedu Kriški božični dnevi, ki jih prireja ŠD Mladina v sodelovanju z Združenjem za Križ. Gre za novo in izvirno prireditev, v sklopu katere bodo v ogrevanem šotoru ob Ribiški hiši ponujali tipične ribje speciali-tete. Božične dneve bodo odprli v četrtek ob 18. uri s prižigom božičnih lučk in z nastopom pevskega zbora Rdeča zvezda. V petek ob 18. uri bo Apres ski party (priporočajo zimska oblačila), v soboto ob isti uri bo nočni pohod v neznano, v nedeljo ob 15. uri bo delavnica za otroke, dve uri pozneje pa še tombola.
in memoriam - Ani Pipan v slovo
Bolezen in leta zlomili barkovljansko korenino
Usahnila je še ena barkovljanska korenina. V 93. letu starosti je minuli četrtek umrla Ana Pipan, ki so jo vsi starejši Bar-kovljani poznali, ker si je rada zavihala rokave, ko so potrebovali pomoč v kulturnem društvu ali v pomorskem klubu Sirena. Pomagala je v kuhinji, pri organizaciji zakusk, pri pospravljanju, nešteto poletij je skupaj z vrstnicami preživela na plaži pri sedežu Sirene in čistila kalamare za tradicionalno Kalamarado. Njen prispevek je bil predvsem fizično delo, ker je idejno in ustvarjalno plat rada prepustila drugim, čeprav je bila razgledana, načitana in je do pred nekaj leti pozorno spremljala narodnostno in politično dogajanje na krajevni in državni ravni.
Ana se je rodila pri Markočih v nepremožni barkovljanski družini. Oče, zidar, je bil zaposlen pri podjetju Martelanc in Ana mu je kot otrok večkrat nosila kosilo. Od te prve so se zadolžitve, ki jih ji je nalagalo življenje, stalno stopnjevale. S starejšo sestro Marčelo (v Barkovljah vsem poznana prodajalka rib) sta se kot siroti morali po smrti staršev truditi za kruh, v vojnem času sta se večkrat napotili v Furlanijo, da sta lahko kupili živež. Ana pa je
bila tudi družbeno angažirana, v mladostniškem zanosu je sodelovala z osvobodilnim gibanjem kot kurirka in po vojni je večkrat opisovala nepozabno radost, s katero je sprejela partizane, ko so osvobodili mesto.
Kmalu po vojni se je omožila z »Getom« Starcem, ki je bil po poklicu tudi zidar. Deportacija pa je načela moževo zdravje, Ana je ovdovela ko ji še ni bilo 40 let, življenjska pot se je začela zopet strmo vzpenjati, skupaj s hčerko Magdo sta bili znova pred zahtevno preizkušnjo. Zaradi poguma in tudi Anine vedrine pa življenje z njima ni bilo več tako kruto. Ana se je zaposlila kot sobarica v znanem tržaškem hotelu, Magda je po diplomi tudi dobila službo, končno sta se lahko iz stare hiše v rodnih Markočih, do katerih je peljalo skoraj sto stopnic, preselili v udobnejše stanovanje na Greti.
V zrelih letih je Ana lahko zajela sapo, si s sestro in prijateljicami privoščila kak izlet in tudi nekaj potovanj v bolj oddaljene kraje. Udeležila se je mnogih izletov Primorskega dnevnika, na katerega se je tudi naročila.
Njena zadnja leta je razveselil pravnuk Jan, vendar v njegovi družbi ni mnogo uživala. Bolezen jo je prisilila v dom za ostarele in v nekaj letih zlomila njeno žilavost. (vt)
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 13. decembra 2015
LUCIJA
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 8.53 in zatone ob 18.42.
Jutri, PONEDELJEK, 14. decembra 2015
DUŠAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,3 stopinje C, zračni tlak 1025,3 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C.
OKLICI: Filippo Fioretti in Olga Sha-durova, Adriano Bucavelli in Barbara Berlan, Mauro Gerin in Daniela Ador-ni, Marco Primi in Doriana Vidonis, Edoardo Flego in Susanna Stangaferro, Marzio Bontempo in Iuliia Kuksa, Fabrizio Buzzai in Emanuela Andrejasic.
CI3 Lekarne
Danes, 13. decembra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368. Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. decembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2
-	040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040 633080.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ut Kino
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«.
ARISTON - 15.30 »Uno per tutti«; 17.00, 19.00, 21.00 »45 anni«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.15, 18.00, 21.30 »La Isla Minima«; 20.00 »Best bar in America«.
FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.20, 22.15 »11 donne a Parigi«; 18.20, 20.00, 22.00 »La felicità è un sistema complesso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Mon Roi - Il mio re«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10 »Chiamatemi Francesco«.
KOPER - PLANET TUŠ - 13.15, 16.10, 20.30 »Božič pri Cooperjevih«; 11.30, 13.40, 15.45 »Dobri dinozaver«; 12.30, 14.40, 16.40 »Dobri dinozaver 3D«; 14.10 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 17.40, 20.20 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 21.10 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 15.30 »Kurja polt«;
Dva dni brez tramvaja
Prevozno podjetje Trieste trasporti sporoča, da tramvaj jutri in v torek ne bo vozil zaradi rednih vzdrževalnih del. Poskrbljeno pa bo za avtobus številka 2/, ki bo po ustaljenih tramvajskih urnikih vozil s Trga Oberdan do Opčin in nazaj seveda, medtem ko bo avtobus številka 3 zapeljal tudi do zgornjega dela Ulice Commerciale.
Predstava na Proseku
V	Kulturnem domu na Proseku bo danes ob 17. uri gledališka predstava v italijanščini Andante con varia-zioni v izvedbi skupine Teatro In-contro, ki je povzeta po avtobiogra-fiji Juliusa Kugyja Moje življenje na delu, v glasbi, v gorah. Gledalci bodo morali odšteti 6 € za vstopnino.
Pianist Gon v Revoltelli
V	okviru mednarodnih jutranjih in večernih glasbenih srečanj bo v muzeju Revoltella danes ob 11. uri nastopil pianist Massimo Gon, ki bo poslušalcem postregel s skladbami Chopina in Liszta.
L'orologio di Monaco in pogovor s Pressburgerjem
V	okviru projekta Promemoria Auschwitz bodo v gledališču Miela jutri med 9.30 in 11.30 predvajali film L'orologio di Monaco Maura Caputa. Sledilo bo srečanje z režiserjem Gior-giom Pressburgerjem, ki je nastopal v filmu. Z njim se bo pogovarjala novinarka Eva Ciuk, za glasbeno kuliso pa bo poskrbela skupina Terra Klezmer. Srečanje, ki ga prireja tržaška občina v sodelovanju z ustanovo Unicef, je namenjeno višješolskim dijakom.
Bližnji vzhod - pred tretjo svetovno vojno?
Pokrajinska dijaška konzulta prireja jutri ob 11. uri (do14. ure) v veliki dvorani znanstvenega liceja Galilei (Ul. Mameli 4) na srečanje z naslovom Bližji vzhod - pred tretjo svetovno vojno? Za govorniško mizo bosta sedela docent Gianfranco Battisti in novinar Fausto Biloslavo.
11.50 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 17.45 »Most vohunov«; 18.40 »Ob morju«; 19.00, 21.00 »Parkelj«; 13.00, 15.00, 17.00 »Snoopy in Charlie Brown -Film o arašidkih«; 12.00, 14.00, 16.00, 18.00 »Snoopy in Charlie Brown -Film o arašidkih 3D«; 20.40 »Spec-tre«; 18.20, 20.00 »V srcu morja«.
NAZIONALE - 18.45, 21.15 »007 Spectre«; 11.00, 15.20, 17.00, 18.30 »Il viaggio di Arlo«; 16.40, 20.10, 22.10 »Hunger Games - Il canto del-la rivolta 2«; 18.50, 22.20 »Regression«; 11.00, 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Belle & Sebastien -L'avventura continua«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Il professor Ce-nerentolo«; 11.00, 15.30, 17.00, 20.40 »Il mio vicino Totoro«; 11.00, 15.20 »Snoopy & Friends«; 11.00 »Giotto
-	L'amico dei pinguini«.
SUPER - 15.45, 19.40 »Mr. Holmes -Il mistero del caso irrisolto«; 17.30, 21.30 »Il sapore del successo«.
THE SPACE CINEMA - 11.05, 13.10, 15.15, 17.20, 19.25, 21.30 »Chiama-temi Francesco«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Belle & Sebastien
-	L'avventura continua«; 11.15, 13.25, 15.35, 17.45, 20.00, 22.05 »Il professor Cenerentolo«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50 »Il viaggio di Arlo«; 10.50, 13.20, 16.05, 18.50 »Hunger Games - Il canto della rivolta 2«; 20.00, 22.10 »Regression«; 11.10, 13.45, 16.20, 19.00, 21.40 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 21.35 »The Visit«; 22.00 »Il sapore del successo«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.10, 22.10 »Belle & Sebastien
fÏFiifjro	PîfffrroifHTf *
vabi jutri v Peli il novo d v cran a Donizettijeva 3 mm
irecanjer muzltolagam Primožem Kuretcm
obiivljpnjsfcem jubileju
Oj;jblu2fit?rr pedagogu
in O zborniku celjske Mohorjeve druJbe bodo govorili uli3 Anioni.. Jgr^tfl n Vi nklçr in Ed o Skulj
Začetek ob 20.30
- L'avventura continua«; Dvorana 2: 15.00, 17.15, 20.00, 22.15 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.00 »Il professor Cenerentolo«; Dvorana 4: 16.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.50, 19.50, 22.10 »La felicita e un sistema complesso«; Dvorana 5: 15.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.40, 19.50, 22.00 »Chiamatemi Francesco«.
H Šolske vesti
UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ,
malčki OV iz Škednja, OV J. Ukmarja ter učitelji in vzgojiteljice toplo vabijo na Božičnico, ki bo v petek, 18. decembra, ob 15.00 v domu Jakoba Ukmarja v Škednju. Na prireditvi bodo učenci in malčki izročili dobrodelno nabirko predstavniku združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it.
S Izleti
SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 20. decembra, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik. Odhod ob 7.30 izpred spomenika padlim v Križu. Prevoz z osebnimi avtomobili, na razpolago tudi društveni kombi. Prijave in info na tel. št. 338-4913458 (Franc).
Loterija
12. decembra 2015
Bari	23	52	13	48	47
Cagliari	73	78	28	70	25
Firence	12	54	63	36	21
Genova	35	90	45	81	24
Milan	36	19	32	63	72
Neapelj	39	81	69	73	90
Palermo	15	66	13	73	28
Rim	63	36	10	78	14
Turin	14	34	12	17	32
Benetke	44	23	55	65	66
Nazionale	54	36	55	2	65
Super Enalotto Št. 149
18 20 46 47 55	66 jolly 75
Nagradni sklad	32.575.243,11 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
2 dobitnika s 5 točkami	121.297,78 €
596 dobitnikov s 4 točkami	409,27 €
25.631 dobitnikov s 3 točkami	18,98 €
Superstar	38
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
5 dobitnikov s 4 točkami	40.927,00 €
116 dobitnikov s 3 točkami	1.898,00 €
1.681 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
11.775 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
26.126 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 13. decembra 2015
9
ob 45-letnici društva in 30-letnici dramske skupine
vabi na
»Sprehod po prehojeni društveni poti«
v nedeljo, 13. decembra ob 16. uri v Kulturnem domu na Colu.
SKD Igo Gruden
vabi na odprtje razstave NIVEE MISLEI
f% V» V • •• •
Božični sijaj
V ponedeljek, 14. decembra
ob 18.00
Kavarna Gruden
v Nabrežini
Ü3 Obvestila
Godbeno društvo Nabrežina
vabi na
Božični koncert
ki bo
v nedeljo, 20. decembra t.l. ob 17h v občinski telovadnici
Na koncertu sodelujejo
gojenci godbe
in baletna skupina Releve'
SKD Igo Gruden
pod vodstvom Marjetke Kosovac
KD Ivan Grbec Škedenjska ul. 124
vabi na koncert
Čarobni december
V nedeljo, 13. decembra ob 17. uri
Oblikovali ga bodo:
UPZ Dotik Hrpelje-Kozina
in Vokalna skupina Slavna iz Slavine
Umetniški vodja Jelka Bajec Mikuletič
citrarka Maruša Pišljar
ter ŽPZ Ivan Grbec
Vodi Silvana Dobrilla
AVSENIKOV VEČER bo danes, 13. decembra, ob 18.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Nastopajo: Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Monika Avsenik in Denis Novato. Vstopnice eno uro pred začetkom koncerta na blagajni Športno kulturnega centra.
SKD GRAD OD BANOV prireja božični sejem, ki bo potekal v društvenih prostorih danes, 13. decembra, od 16. do 19. ure. Toplo vabljeni.
VSE BIVŠE BOROVE ATLETE vabimo na atletski družabni večer, ki bo danes, 13. decembra, ob 17. uri na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7.
KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni!
OBČINA DOLINA, Odborništvo za produktivne dejavnosti, vabi vse osmičar-je Občine Dolina na sejo, ki bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri na sedežu Občine.
SLOV.I.K.: prvo predavanje ciklusa »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« bo v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Raid al-Daghistani, diplomirani filozof in magister islamskih ved, bo predstavil temeljne pojme islama in jih primerno umestil v zgodovinski, kulturni in teološki kontekst.
VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16 v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72.
SDGZ IN CATA FVG, v sklopu projekta Volo, vabita na seminar na temo znižanja stroškov za porabo elektrike in plina - konzorcij CAEM, ki bo v torek, 15. decembra, ob 18.00 na podružnici SDGZ na OC Zgonik. Prijave na tel. 040-67248 in preko www.sdgz.it.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja pogovor o izenačenju pravic istospolnih parov v torek, 15. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II. Sodelovala bosta doc. dr. Barbara Rajgelj in Sandi Paulina.
PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita, ob prihajajočem prazniku Božiča, na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, ki bo v sredo, 16. decembra, v novi kapeli v I. nadstropju. Ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bosta darovala msg. Franc Vončina in p. Rafko Ropret, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj, sledi prijateljsko druženje.
TABORNIKI RMV vabijo vse člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 16. decembra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20.
AŠD MLADINA, v sodelovanju z Združenjem za Križ, prireja od četrtka, 17., do nedelje, 20. decembra, od 17. ure dalje »Kriške božične dneve« v Ribiški hiši v Križu.
DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV bo znova potekala v soboto, 19. decembra, od 15. ure dalje v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini. Vodil jo bo Aleš Ernst. Info in vpis na tel. št. 349-6483822 (Mi-leva).
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na predbožično delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij« v soboto, 19. decembra, od 15. do 19. ure v SKD Igo Gruden v Nabrežini. Delavnico bo vodila dr. Lucija Lorenzi. Info in prijave na tel. 334-7520208.
V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v soboto, 19. decembra, od 10. do 18. ure potekal tradicionalni Božični sejem »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na voljo bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru.
ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ Pinko To-mažič in OV Elvira Kralj iz Trebč vabi na božično-novoletni sejem, ki bo v Hiški od Ljenčkice v soboto, 19. decembra, 10.30-13.00 in 16.00-19.00 ter v nedeljo, 20. decembra, 9.30-12.00 in 16.00-17.00.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina).
KD SLOVAN s Padrič vabi v nedeljo, 20. decembra, ob 18. uri na božično zdra-vico pod okrašenim borom na glavnem padriškem trgu. Nastopil bo MePZ Slovan Skala pod taktirko Jarija Jarca, vaški otroci pa bodo predstavili društveni koledar 2016. Ob 10. uri vabimo otroke in starše na božično eko delavnico v prostore Gozdne zadruge na Pa-dričah.
SKD VESNA prireja v torek, 22. decembra, v sodelovanju s Skladom Matej Lachi-Lah in rajonskim svetom za zahodni Kras, celodnevno božično-no-voletno družabnost v Ribiški hiši v Križu. Ob 19. uri kulturni program, ves dan dobrodelni sejem v sodelovanju z osnovno šolo A. Sirka.
NA POBUDO LIONS CLUBA iz Devina-Nabrežine ter v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Nabreži-na poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 9.30 do 11.30 v Grudnovi hiši v Na-brežini.
KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v torek, 29. decembra, v gostilni v Ul. Gruden, Bazovica. Info in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čersa-kov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Mi-livoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik.
ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor), ob priliki praznika sv. Treh kraljev, organizirajo v sredo, 6. januarja, kosilo z glasbo v agri-
-, ^ * POGREBNO PODJETJE
J/
Q\7trenutku
žahsti.
vljudnost ...in tradicija
OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
turizmu v Samatorci za osebe nad 65. letom, s stalnim prebivališčem v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor. Vpis od 14. do 18. decembra (do 12. ure), od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure: v tajništvu občine Re-pentabor in občine Zgonik ali na sedežu Socialne službe, Naselje sv. Mavra 124 (Sesljan).
^ Zapustila nas je naša draga
Bruna Sobani
Žalostno vest sporočajo
vsi sorodniki
Zadnji pozdrav v ponedeljek, 14. decembra, od 11. do 12. v mrtvašnici v ul. Costalunga.
Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 28. decembra, ob 15.15 na pokopališču v Križu.
Križ, 13. decembra 2015
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
Mirno je zaspala nona
Ana Pipan vd. Starec
Žalostno vest sporočajo
Magda in Vojmir, vnuka Maruša in Mitja z družinama ter nečakinji
Vera in Savi
Zadnji pozdrav v torek, 15. decembra, od 8. do 10. ure v ul. Costalunga.
Trst, 13. decembra 2015
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Pierina Bogatez vd. Sirk
íSSlíl
Žalostno vest sporoča
hči Milena z Zdenkom, skupaj z Nereom, vnuki Andrej z Eleno, Alex z Aliso, Marco in Christian.
Posebna zahvala sestrični Irmi, ki mi je
bila vedno ob strani.
Prisrčna zahvala osebju zdravstvenega
okraja Devin -Nabrežina.
Giada, hvala za stalno prisotnost ob
mami!
Zadnji pozdrav pranoni
Daniel, Carol, Noemi in Gabriel.
Od nje se bomo poslovili v sredo, 16. decembra, od 13. do 14. ure v ul. Co-stalunga.
Zbrali se bomo pri vaškem spomeniku ob 14.45 in pospremili našo drago do pokopa.
Križ, 13. decembra 2015
Pogrebno podjetje San Giusto-Lipa
t
Zapustil nas je naš dragi
Milan Milič
Žalostno vest sporočajo
žena Marija, sinova Livio z Ireno in Igor z Vesno ter sestri Zdenka in Jušta
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 17. decembra, ob 12.30 v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku. Sledila bo maša ob 13. uri Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Zgonik, 13. decembra 2015
Pogrebno podjetje Sant' Anna-Opčine
Zadnji pozdrav dragemu nonotu
tvoje Veronika, Johana, Dana in Katarina
Žalovanju se pridružujeta
Edi in Matej z družino ter Dragica in Sonja
Zadnji pozdrav stricu Milanu
Ivica, Marjan, Dorica, Miloš in Jožko z družinami
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Milana izrekamo družinam iskreno sožalje
Angel, Roberto in Mitja z družinami
Ob boleči izgubi dragega Milana izrekamo svojcem iskreno sožalje
prijatelji Damjan, Franco, Mauro, Andrej, Egon, Gigi, Aleks, Rado, Zvonko in Miloš z družinami
ZAHVALA
Romano Succi
Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Svojci
Repen, 13. decembra 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
15.12.2010
15.12.2015
Francko Carli Kralj
Z ljubeznijo
Matilda
Pogrebno podjetje Alabarda
Nedelja, 13. decembra 2015
Gremo na fešto! Danes naš
Bruno
80. rojstni dan slavi, zdravja in veselja ti želimo mi vsi! Tvoja velika družina
Ob prejemu prestižnega državnega odlikovanja z nazivom Viteza republike čestitamo našemu glavnemu upravitelju
Ediju Krausu
Vsi uslužbenci potovalnega urada Aurora
Vabljeni na
PREDPRAZNIČNO VOŠČILO IN ZDRAVICO
v ošteriji Ferluga pri Ferlugih v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri Pogostili vas bodo verzi Marija Čuka, glasba Igorja Zobina in slastna presenečanja.
KRiT
TRST
v sodelovanju z
DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU
prireja tradicionalno
SREČANJE OB KONCU LETA
v torek, 29. decembra 2015, ob 18. uri v gostilni " Pri Pošti " v Bazovici, ul. Gruden 56
Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu KRU.Ta, ul. Cicerone 8, tel. 040 360072
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
vabi na predstavitev knjige
JEZIKOVNA PODOBA SLOVENSKE ISTRE
Karin Marc Bratina
Pri predstavitvi bodo sodelovale:
Karin Marc Bratina, Vera Smole, Alferija Bržan.
Vabljeni v torek, 15. decembra 2015, ob 17. uri,
v Tržaško knjižno središče (Trst, Oberdankov trg 7)
Na tržaški univerzi je naša
Elisabetta
vse profesorje prepričala,
da je harmonizacija na Krasu že
uresničena!!
Z odliko se je od njih poslovila, nas pa je s ponosom napolnila!!
Družina!!
Dobrodošla mala
Majla!
Mamici Masci in tatku Rudiju iskreno čestitamo, novorojenki pa želimo veliko radosti in sreče v življenju. Nona Marcella in nono Sergio, nona Majda in stric Mitja
H Čestitke
Naj se ve, naj se zna, da naša KAJLA jutri rojstni dan ima. Da bi bila vedno tako »kokola« in nasmejana ti želimo mama in tata.
Jutri bo naša zvezdica KAJLA MILIČ ugasnila tri svečke. Da bi bila vedno tako srečna, srčkana in pridna ti želimo nonoti iz Trebč in iz Zgoni-ka ter tete in strici.
Polno poljubčkov naši dragi KAJ-LI pošiljamo Mija, Gaja in Sebastjan.
V petek je ROBERTA CHISSICH z odliko diplomirala iz jezikov na filozofski fakulteti Tržaške univerze. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in ji želi veliko nadaljnjega zadoščenja.
Barkovljanski cerkveni pevski zbor čestita sopranistki ROBERTI CHISSICH, ki je na Tržaški univerzi z odliko diplomirala iz jezikov na filozofski fakulteti. Iz srca ji želi same lepe trenutke.
ŽeVS iz Barkovelj se veseli z ROBERTO, saj je na Tržaški univerzi z odliko diplomirala iz jezikov na Filozofski fakulteti. Vse pevke ji želijo dobro službo, veselja in veliko petja.
BETKA, znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika. Ob izrednem uspehu na Tržaški univerzi ti čestitamo prijateljice.
Danes BRUNO 80. rojstni dan slavi. Še veliko srečnih in zdravih dni mu želita Geta in Marta z družinami.
15 Prireditve
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi danes, 13. decembra, ob 17. uri na koncert Čarobni december, ki ga bodo oblikovali UPZ Dotik Hrpelje - Kozina in Vokalna skupina Slavna iz Slavine - umetniški vodja Jelka Bajec Mikuletič, ci-trarka Maruša Pišljar ter ŽPZ Ivan Grbec - vodi Silvana Dobrilla. KD KRAŠKI DOM vabi, ob 45-letnici društva in 30-letnici dramske skupine, na »Sprehod po prehojeni društveni poti«, ki bo danes, 13. decembra, ob 16. uri v
Kulturnem domu na Colu.
TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru riGrici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. Danes, 13. decembra, ob 11.30 vabimo v bar na ogled razstave s kavo.
VZPI-ANPIANED ANPPIA Trst, ob 74-le-tnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu, vabi danes, 13. decembra, ob 15. uri na opensko strelišče, na spominsko svečanost: Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič, Ivan Vadnal. Slavnostni govor Vesna Pahor. Zapel bo MoPZ Tabor.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL in Teatro Incontro vabita na predstavitev gledališke predstave v italijanskem jeziku »Andante con variazio-ni«, povzete iz avtobiografije Juliusa Kugyja »Moje življenje na delu, v glasbi, v gorah«, ki bo danes, 13. decembra, ob
17.	uri v Kulturnem domu na Proseku.
DSI vabi v Peterlinovo dvorano v ponedeljek, 14. decembra, ob 20. uri na srečanje z muzikologom Primožem Kure-tom ob njegovem jubileju. O zaslužnem pedagogu in njegovem delu ter zborniku, ki mu ga je letos izdala celjska Mohorjeva družba, bodo govorili Luisa Antoni, Jonatan Vinkler in Edo Škulj.
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. s. Francesco 20. Info na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK.
VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: v
ponedeljek, 14. decembra, ob 18.30 v Štalci nastop gojencev Glasbene matice; v sredo, 16. decembra, ob 18.00 v Šker-kovi hiši nastop dramske skupine Jaka Štoka z igrico Poredni hudički; v petek,
18.	decembra, ob 18.00 tradicionalna bo-žičnica na trgu; v ponedeljek, 21. decembra, ob 20.00 v Štalci večer Srečno.
SKLAD MITJA ČUK vabi v torek, 15. decembra, ob 20.30 na odprtje skupne razstave »Gmajna«. Sodelujejo: Žarko Bu-kavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Ferluga. Gost večera skupina Ano urco al'pej dvej. Urnik razstave do 23. decembra: 10.00-12.00 in 17.00-19.00, Proseška ul. 131- Opčine.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM vljudno vabi na predstavitev knjige Karin Marc Bratina Jezikovna podoba slovenske Istre v torek, 15. decembra, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču, Oberdankov trg 7. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila prof. dr. Vera Smole z Oddelka za slovenistiko Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi bo pesnica Alferija Bržan prebrala nekaj svojih pesmi v istrskem narečju.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 17. decembra, na predbožično srečanje »Kako lahko zadiši po božiču...«, drugo predavanje iz cikla »Za osebno rast in boljšo družbo«, predavatelj teolog in obenem kuhar Marko Čižman bo združil duhovno s posvetnim in predbožično misel povezal z odličnimi kuharskimi nasveti in recepti za božične slaščice in potice, predvidena je praktična demonstracija!
SPDT prireja v četrtek, 17. decembra, ob 20. uri v dvorani KD Barkovlje, tradicionalni Zaključni društveni večer s predvajanjem slikovnega gradiva celoletnega delovanja. Začetek ob 20. uri. Vabljeni!
»BILA JE LUČ, BILA JE PESEM« - koncert, v sklopu deželne zborovske revije Nati-vitas v organizaciji ŽeVS Barkovlje in v sodelovanju s III. Rajonskim okrajem, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo ŽeVS Barkovlje (dir. Aleksandra Pertot), Glasbena kambrca (dir. Tina Renar), Mladinska skupina Glasbene kambrce (dir. Aleksandra Pertot) in Vokalna skupina Lijak Vogrsko (dir. Mojca Sirk).
»ZDRUŽEN I V MELODIJI« - koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji KD Skala-Gropada bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v KD Skala v Gropadi. Nastopajo MePZ Skala-Slovan (Gropada/Padriče) in MlVS Ana-krousis (dir. Jari Jarc) ter MoVS Lipa iz Bazovice (dir. Anastasia Puric).
V ADVENTU, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas ter v organizaciji Slovenskega kluba in v sodelovanju s Šentjakobskim kulturnim društvom, bo v petek, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba pri Sv. Jakobu v Trstu. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin) in Harmonikarski orkester GM Synthesis 4 (dir. Ful-vio Jurinčič).
MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega prirejata tradicionalni božični koncert »Na božičnih notah« v soboto, 19. decembra, ob 16.30 za vrtec in osnovno šolo ter ob 18.30 za srednjo in višjo šolo v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. Toplo vabljeni!
SKD IGO GRUDEN vabi na koncert Žar Mediterana: sopranistka Tamara Stane-se in kitarist Janoš Jurinčič bosta izvajala priredbe ljudskih pesmi raznih naro-
dov Marca Sofianopula. V soboto, 19. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini. SKD PRIMOREC vabi na predstavo za otroke »Božična nevihta« v izvedbi gledališke skupine »Blabla teater« - Trebče v soboto, 19. decembra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Ber-don. Sledi družinska kreativna delavnica za predšolske otroke s starši in razstava izdelkov otrok, ki se udeležujejo Ur pravljic.
BOŽIČ IN STYLE - v raznobarvnih glasbenih stilih prepleteno božično drevo, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MoVS Lipa
-	Bazovica bo v nedeljo, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi Chiesa della Madonna della Neve v Vidmu. Nastopata MlVS Anakrousis - Trst (dir. Jari Jarc) in MoVS Lipa - Bazovica (dir. Anastasia Puric).
BOŽIČNI SEJEM IN BOŽIČNA RAZSTAVA (za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja članic in članov Krut) sta odprta v Štalci v Šempolaju do 20. decembra, od 15.30 do 18.00, ob nedeljah tudi od 9.30 do 11.00. RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI
-	Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v Cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide To-masetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda
-	Salež/Zgonik (dir. Rado Milič).
Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 23.12 vsak dan od 10. do 22.
Ul. Ventura 31/1
Tel: 040-391790
AGRITURIZEM ŠTOLFA
Salež 46, je odprt vsak dan do 17. decembra.
Tel. 040-229439.
KMEČKI TURIZEM RACMAN
vabi na otvoritev danes, ob 18.00, na Pesku.
KMEČKI TURIZEM
RADETIČ SIDONJA
v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Tel. 040-208987
HI Osmice
ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ri-cmanjih 120. Tel. št. 366-5304154.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
S Poslovni oglasi
PRODAJAMO mlade kokoši. 00386(0)41584116
PRODAM ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE
z odobrenim gradbenim načrtom v kraju Repen.
Tel. 328-2485769
ponedeljek - petek od 17.00 do 18.00.
VINO KVALITETNO,
več sort, belo in rdeče prodam. Tel. št.: 0039-339-1997101.
LABORATORIJ ŠIVILJSTVA
nudi vse vrste popravil: krajšanje, oženje, zadrge, obloge plaščev in suknjičev, šivanje po meri, zavese in druga pohištvena pogrinja-la, izdelava narodne noše (ž+m).
V Komnu, za info. 00386-51792416 ali 335-5409251.
UPOKOJENA PRIMORKA
z večletnimi izkušnjami, nudim 24 urno oskrbo starejših in bolnih.
Tel.št.: 00386-31-253275.
0 Mali oglasi
ČERNIGOJEVO GRAFIKO večjega formata, črno-bela, l. 1960 prodam za 450,00 evrov. Tel. št.: 338-6603682.
DOMAČA OREHOVA JEDRCA skrbno očiščena prodajam. Tel. št.: 349-1466866.
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800 ali 00386-31349125.
IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038641238424.
NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (avtonomno ogrevanje, parkirišče, dve sobi, kuhinja, balkon in kopalnica). Tel. št.: 040-225320, 3331129574.
PRODAJAM domače klobase. Tel. št.: 338-5098764.
PRODAJAM suho listje za kompostiranje. Cena po dogovoru. Tel. št. 348-3030022.
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 13. decembra 2015
 2 7
NASI V DRUGIH OKOLJIH
Svoje izbire se ne kesa: Berlin bi izbrala še tisočkrat
Taisija Cesar, Berlin (Nemčija)
Berlin ji je v štirih letih zlezel pod kožo. Na mesto se je tako navezala, da je postalo dejansko njen dom, njen prvi dom. Pa naj ji ne zamerijo Trebče, kjer je zrasla, in Trebenci ...
28-letna Taisija Cesar je Berlin izbrala že med univerzitetnim študijem v Ljubljani. »Po opravljenem jezikovnem liceju v Trstu sem se odločila za ljubljansko Fakulteto za socialno delo. Med študijem sem bila dvakrat na izmenjavi: enkrat je bila to izobraževalna-študijska izmenjava v Amsterdamu, drugič pa še praktična v Berlinu. Takrat se je vse začelo. Bilo je leta 2012.« Nemščino se je učila na srednji in na višji, tako da je v Berlin odpotovala s kar dobro osnovo, čeprav se jeziku po višji šoli ni več posvetila. »Ko sem prišla v Berlin pa je bila prava katastrofa. Prvih nekaj mesecev nisem mogla spraviti skupaj niti najosnovnejšega stavka,« se je spominjala Taisija, ki se je potem kar ujela in se tako izboljšala, da je danes kar dober nemški sogovorec.
V nemški prestolnici se je posvetila tudi diplomski nalogi o socialnem podjetništvu, za katero je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Ko je končala študij, se je preselila v Berlin. Pred dvema letoma, ko sva se slišali za pogovor o nagradi, mi je zaupala, da tudi sama načrtuje svoje socialno podjetje, ki bi ustvarjalo filme oz. videoposnetke po naročilu; vanj bi vključila tudi mi-
grante, slepe, osebe s posebnimi potrebami ali brezdomce. Njeno življenje pa je naposled ubralo drugo pot. »Svoj projekt pa še vedno imam v glavi. Odločila sem se le, da se ga bom lotila malo bolj počasi in postopoma, saj potrebujem veliko znanja za take stvari, pa tudi poznanstev. Sicer ne v smislu vez, pač pa v smislu poznavanja družbe in organizacij, ki so že aktivne na tem področju, pa sploh ugotavljanja, na koga se lahko obrneš za pomoč, kje lahko najdeš potrebne razpise in podobno.«
Tisto, kar je bila pred dvema letoma le služba »za preživetje«, kot jo je sama definirala, je danes njena poglavitna zaposlitev: poučevanje. »Ker sem spoznala, da mi je bilo to izredno všeč, sem se odločila, da iz tega naredim svojo glavno službo. Tako, da sem zdaj predavateljica oz. učiteljica jezikov: poučujem italijanščino in slovenščino na jezikovni šoli.« Njeni študentje - v glavnem gre za odrasle osebe - se odločajo za študij teh jezikov navadno iz zelo osebnih in praktičnih razlogov, nam je povedala Taisija: »Študentke imajo fanta ali moža Slovenca oz. je bil njihov oče Slovenec, so pa tudi taki, ki se odpravljajo v Slovenijo na večmesečni študijski program Erasmus.
Za italijanščino pa največkrat zato, ker hodijo radi na počitnice v Italijo in ker jim je jezik všeč.« Taisija poučuje na zasebni jezikovni šoli, študente obiskuje občasno na domovih, trenutno pa je tudi na praksi, da bi lahko v prihodnje poučevala še na jezikovni šoli v sklopu univerze.
Življenje v Berlinu obožuje. Mesto ji je všeč, ker je metropola, se pravi zelo veliko mesto iz vseh vidikov. Družba je mešana, raznolika, hkrati pa zelo tolerantna in odprta.
Kljub temu, da je tako veliko mesto, je kakovost življenja izredna: mesto sploh ni kaotično, saj je zelo razpršeno, parkov je res veliko (po novem se Taisija navdušuje za tek, zato so parki zelo dobrodošli), onesnaževanja pa malo. »Pa tudi glede na to, da je ena izmed glavnih evropskih prestolnic, je življenje v njej razmeroma poceni, v primerjavi s Parizom ali Londonom, na primer. Sicer pa opažam, da cene zadnja leta naraščajo tudi tukaj.«
Kar v Berlinu pogreša pa je »pogled z vrha«. Mesto leži namreč na ravnini, tako da se sama ne more nikamor povzpeti, da bi lahko uživala v nekem lepem razgledu, nam pojasni Taisija. Stanovanje deli z dvema Nemcema in drugima dvema tujcema. Teh je v mestu res veliko, Nemci pa, ki jih je spoznala in s katerimi se druži, so do njih (in torej tudi do nje) povsem odprti. »Morda so prej izjema kot pravilo, kdo ve.«
Taisija se svoje odločitve ne kesa: Berlin bi izbrala še tisočkrat. Zelo rada pa se vrača tudi domov, navadno enkrat na leto, da obišče družino in prijatelje. »Ko se komaj preseliš, se ti zdi samoumevno, da boš nekaj časa nujno ostal daleč od doma. Potem pa, ko se to obdobje v tujini podaljša, se zavedaš, da moraš gojiti stike z domačimi in s prijatelji veliko več kot kdajkoli.«
Sara Sternad

f sledi nam na
buuibberju
stalno gledališče
ZELENI PROGRAM
Gruzijski državni baletni ansambel
SUKHISHVILI
SSG in ERT v sodelovanju z Artisti Associati
V nedeljo, 13. decembra, ob 17.00 v Veliki dvorani
URNIKI BREZPLAČNEGA AVTOBUSA:
AVTOBUS 1 (Seslja")	p?
15.30 - Sesljan, parkirišče 15.40 - Nabrežina, trg 15.45 - Križ, avtobusna postaja 16.00 - Zgonik, pred županstvom 16.15 - Prosek, Kržada
AVTOBUS 2 (Opčine)	m
16.00- Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 16.10 - Trebče, trg pri spomeniku 16.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja
16.20 - Bazovica, pred cerkvijo
AVTOBUS 3 (Mige)
16.00 - Milje, avtobusna postaja
16.05 - Zavije, avtobusna postaja
16.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra
16.15 - Dolina, pred županstvom
16.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren
16.25 - Boršt, avtobusna postaja
16.50 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja
I www.teaterssg.com
prosek - Na pobudo rajonskega sveta
Slovesen prižig lučk na božičnem drevesu
V petek zvečer so se praznične lučke prižgale tudi na božičnem drevesu, ki je postavljeno v bližini Soščeve hiše na Proseku in bo krajanom razsvetljevalo večere skozi vse božične in novoletne praznike. Pobudo za prižig lučk je dal Rajonski svet za Zahodni Kras, v imenu katerega sta v petek zvečer prisotne na kratko nagovorila v italijanščini predsednik Roberto Cattaruzza, v slovenščini pa svetnik Mitja Košuta. Ob razsvetljenem drevesu je stekel tudi kulturni program z nastopom učencev proseške Osnovne šole Avgusta Černigoja, otroškega zbora iz Naselja sv. Nazarija in predvsem Godbenega društva Prosek, ki je s svojimi melodijami uvedlo in tudi zaključilo večer ter tudi poskrbelo za sklepno družabnost v znamenju toplega čaja, kuhanega vina, piškotov in panetona.
Prižgane lučke na drevesu so pritegnile pozornost (zgoraj), kulturni program pa so sooblikovali tudi učenci OŠ Černigoj
fotodamj@n
12 
Nedelja, 1B. decembra 2015
RADIO IN TV SPORED ZA DANES

NAŠ INTERVJU - Islamolog Raid al-Daghistani, ki se je rodil in je odraščal v Sloveniji
»Sveta vojna v islamu ne obstaja: vojna ni sveta, sveto je življenje«
TRST - Prve žrtve islamističnih skraj-nežev so v Evropi ravno muslimani. Marsikdo, med drugim tudi veliko politikov, namreč ne dela razlik med redkimi fundamentalisti in veliko večino miroljubnih muslimanskih vernikov, ki so integrirani v evropsko družbo, mnogi so tu rojeni, drugi so na staro celino prispeli pred kratkim. Metati vse skupaj v isti koš je nedvomno zgrešeno in zelo nevarno, saj je prav umetno ločevanje Evropejcev po verskem ključu ter vnašanje razdora tisto, kar si skrajneži - radikalni islamisti na eni strani in evropski nacionalisti na drugi - najbolj želijo.
Čeprav je muslimanski svet v medijih vseskozi v ospredju, pa islam pravzaprav slabo poznamo. Jutri ob 18. uri bo v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah srečanje na to temo, ki ga prireja konzorcij Slov.I.K. O Koranu, Alahu, šariji, sufizmu in drugih zadevah bo predaval diplomirani filozof in magister islamskih ved Raid al-Daghistani, sin iraškega Arabca in Slovenke. Njegov oče je v 70. letih prispel iz Bagdada v Ljubljano, da bi nadaljeval študij, tam pa je spoznal Raidovo mamo. Raid al-Daghistani se je rodil leta 1983 v Ljubljani, kjer je odraščal in se izšolal ter tudi končal dodiplomski študij filozofije. Potem je nadaljeval študij arabistike in islamskih ved v nemškem Münstru. Tam je magistriral, trenutno pa pripravlja doktorsko disertacijo na temo islamske mistike in dela v Centru za islamsko teologijo. Z njim smo se pogovorili o islamu ter o predsodkih in strahovih, ki so značilni v tem času.
Evropski muslimani so se po pariških dogodkih že spet znašli v neprijetnem položaju, ko jih nekateri gledajo z nezaupanjem. Kako se vi počutite?
Najprej bi rad poudaril, da se mi zdi zelo nepošteno in tudi nevarno, da se zaradi terorističnih napadov islamističnih skrajnežev stigmatizira muslimane na sploh. A morajo res vsi evropski muslimani odgovarjati za dejanja peščice islamističnih skrajnežev? To je za muslimane več kot zgolj »neprijeten položaj«. A prav tako nesmiselno bi bilo vse muslimane - ki jih tukaj strogo razmejujem od islamistov - »vreči v en koš«. Posploševanje ni le zavajajoče, temveč tudi oddaljuje od resničnosti, ki je vselej kompleksna, večplastna in raznolika.
Poleg tega pa: kakor da ne bi bilo samoumevno, da biti musliman najprej pomeni biti človek z lastnim kulturnim ozadjem, individualnim značajem in osebnim pogledom na svet. Včasih sem resnično presenečen, kako hitro so ljudje pripravljeni kategorizirati, stig-matizirati in posploševati. V Münstru, kjer trenutno živim in delam, se s takšnim nezaupanjem sicer zelo redko srečujem. Moje izkušnje so tako v akademskih kot tudi socialnih krogih izredno pozitivne.
Razni desničarji svarijo pred islamizacijo Evrope, letošnja uspešnica je Houellebecqova knjiga Soumission (Podreditev). Kako gledate na te strahove?
Ob priložnostih sem že večkrat opozoril na sam absurd koncepta »islamizacije Evrope«. Njegovo absurdnost je mogoče pokazati na več ravneh. Prvič:ka-ko lahko manjšinska verska skupnost, kot je muslimanska, »islamizira« celotno Evropo s 500 milijoni prebivalcev? Drugič: ne razumem, zakaj bi bila isla-mizacija potrebna. Velika večina evropskih muslimanov je ne le integriranih v evropski način življenja, temveč je »evropskost«, če tako hočete, sestavni del njihove identitete.
Kot tretje pa se sprašujem, za kakšno islamizacijo naj bi sploh šlo? Kaj pravzaprav mislite s tem pojmom? Ali pri tem mislite na sam porast muslimanskega prebivalstva v Evropi? Potem je beseda »isla-mizacija« tukaj popolnoma neustrezna, saj predpostavlja sistematsko-ideološki proces. Ali pa pri tem morda mislite na spreobračanje drugače verujočih? Takšna predstava se mi zdi dokaj vulgarna in primitivna. Kajti, A: za »spreobrnitev« je potrebna volja spreobrnjenca, in B: »...v veri ni prisile« (Koran 2:256). Ali pa pri tem mislite na islamizacijo načel in vrednot? Kaj točno? Šarija velja samo za muslimane in je ni mogoče prenašati na nemuslimane.
»Islamizacija znanja« pa se mi zdi edina resnično vredna vrsta »islamizacije«. K njej prispevam tudi sam, ravno s prevodi klasičnih in sodobnih del, s publikacijami in predavanji. Za na konec bi še dodal, da niti muslimani niti islam na evropskih tleh ne predstavljata nikakršne novosti. Zgodovina zahoda je tudi zgodovina islama; naša zahodna civilizacija je v ve-
Raid Al-Daghistani
liki meri zgrajena ravno na dosežkih, znanju in, ja, vrednotah klasičnega islamskega sveta.
Del priseljencev se resda ni dobro integriral: Islamska država pritegne še posebno nekatere otroke priseljencev, rojene v Evropi. Kako to?
Tukaj imamo opraviti s krizo identitete, ki je povezana s krizo vrednot in vprašanjem smisla posameznika, bodisi z nevzdržnim občutkom nepravičnosti, ki so jo v zadnjih desetletjih morale pretrpeti nekatere večinsko muslimanske države, kot so Afganistan, Sirija in Irak. Problema zato nikakor ni mogoče zvesti zgolj na religijo, saj vključuje socialne, izobraževalne in navsezadnje politične razsežnosti.
Ali je težko uskladiti zahodnjaški življenjski slog z muslimanskimi vrednotami? Na primer v odnosu do žensk?
Ponavljam: odvisno od posameznika; odvisno od tega, kako razume islam in kaj razume pod »zahodnjaškim načinom življenja«. To je zelo individualno vprašanje. Jaz sem musliman, rojen v Evropi, zato je evropski način življenja zame najustreznejši. Prihajam iz mešane družine, moja žena pa je pravoslavna Bolgarka. Živim »islamske vrednote« in »zahodnjaški slog življenja«.
Problem je v tem, da danes tudi med nekaterimi muslimani prevladuje izredno konservativna predstava o šariji, ki pa velja za enega najbolj dinamičnih sistemov v zgodovini človeštva (glej Thomas Bauer, Kultura dvoumnosti, 2014). To še ne pomeni poljub-nosti in relativizacije, temveč prilagodljivost.
Kaj menite o predlogu Slovenske demokratske stranke, da bi v Sloveniji prepovedali uporabo muslimanskih pokrival, burke in nikaba (podobno predlaga Severna liga v Italiji)?
Burka oz. nikab je tradicionalno pokrivalo, ki ga nosijo predvsem ženske v Pakistanu, Afganistanu, Jem-nu in Saudski Arabiji. Nošnja takšnih oblek, ki zakrivajo tudi ženski obraz, ne deluje zgolj čudno v našem okolju, temveč zanjo - z razliko od hižaba - ni mogoče najti osnove niti v Koranu. Gre predvsem za kul-turno-tradicijski pojav, ki ga je na podlagi islamske religije težko utemeljiti. Kar pa se tiče predloga o prepovedi nošnje takšnega pokrivala, se moramo vprašati po motivih in razlogih prepovedi. Gre za varnostni ukrep? Sam mislim, da prepoved nošnje nikaba ali burke ne bo prispevala k splošni varnosti, kajti nihče od islamističnih skrajnežev (ali teroristov) ni nosil takšnega pokrivala.
Mislite, da je Slovenija na splošno prijazna do muslimanov?
Ker že pet let živim v Nemčiji in v Slovenijo prihajam (sicer redno) zgolj na obisk, težko dejansko presodim, ali je Slovenija prijazna do muslimanov. Sam pogrešam več sodelovanja med islamsko skupnostjo in ostalimi institucijami, morda tudi več povezanosti na družbeno-kul-turno-akademski ravni. Vtis imam, da je islam kot religija in kultura v Sloveniji premalo zastopan na nek ustrezen in morda strokoven način.
Kako se je Slovenija odre zala s sirskimi begunci?
Prihod tako velikega števila sirskih beguncev je bil za Slovenijo vsekakor velik izziv in velika naloga. Upam le, da Slovenija ne bo popustila iracionalnim strahovom in da bo ohranila strpnost, pogum in solidarnost. Strah pred tako imenovano islamizacijo pa je ravno strah samih beguncev, ki so večinoma žrtve islamističnih skrajnežev in teroristov.
Sirski pesnik Adonis je v odmevnem intervjuju zatrdil, da je islamu prirojeno nasilje, češ da mu Koran namenja veliko prostora. Kako to komentirate?
To ne drži. Beseda »džihad«, ki, mimogrede, ne pomeni »svete vojne«, temveč »trud«, »prizadevanje« in »boj« (v umskem, duhovnem ali fizičnem smislu, a vselej v doseganju dobrega), se v celotnem Koranu v različnih kontekstih in izpeljankah pojavlja približno 40-krat, kar je recimo dvakrat manj kot beseda »razum« - «razmišljanje«, trikrat manj ob besede »znanje« - »vednost« - »spoznanje«, osemkrat manj kot besedi »mir« ali »sočutje« in kar 17-krat manj kot beseda »milost«.
Glavne razsežnosti islamske religije bi lahko strnili v naslednje: zmernost, pravičnost in milost. Vse drugo je podrejeno tem razsežnostim, in če ni, potem je s strani šarije neveljavno. Božja milost ima prednost
»Jaz sem musliman, rojen v Evropi, zato je evropski način življenja zame najustreznejši«
bred Božjim besom, odpuščanje pred maščevanjem, usmiljenje pred povračilom, zmernost pred vsakršno skrajnostjo. To velja tudi za pasaže v Koranu, ki dopuščajo bojevanje; 190. verz 2. sure pravi: »Na Gospodovi poti se bojujte proti tistim, ki se bojujejo proti vam, toda vi ne začenjajte boja! Gospod resnično ne mara tistih, ki začenjajo boj«. (Koran 2:190) Sveta vojna v islamu ne obstaja. Vojna v islamu ni sveta. Sveto je življenje. Koran je pri tem kategoričen: »Če kdo ubije nedolžnega človeka, ali koga, ki na zemlji ni širil zla, je tako kot da bi ubil vse ljudi. Če pa kdo ohrani človeško življenje, je tako kot da bi vsem ljudem ohranil življenje. Naši poslanci so jim prinašali očitne dokaze, toda mnogi med njimi so tudi po tem grešili čez vse meje«. (Koran 5:32)
Ali je težava v tem, da marsikdo strogo dobesedno izvaja nauke iz Korana, čeprav gre za srednjeveško besedilo, takratni svet pa je bil drugačen in bolj nasilen? Isto bi lahko veljalo za Biblijo, v kateri je prav tako veliko nasilja ...
Po islamski tradiciji Koran predstavlja neposredno razodeto Božjo besedo. Toda kot tak je Koran tudi časovno umeščen, saj je prerok Mohamed razodetje v presledkih prejemal 23 let. Koran je besedilo, ki dopušča veliko interpreta-cijskih možnosti. Nekateri verzi so sicer kategorični, a večina jih je dvoumnih. Islamska zgodovina zato razpolaga z izredno bogato tradicijo interpretacije in eksegeze. Klasični muslimanski učenjaki so se zavedali, da je »Koran globoko morje brez brega«. Koran sicer velja za enega od štirih virov islamskega prava, a še zdaleč ne za zadostnega.
Vselej ko imamo opraviti z verzi iz Korana, se moramo zavedati razmerja med vertikalno (transcendentno) in horizontalno (časovno) dimenzijo. Upoštevati moramo tekst in kontekst; ubeseditev in načelo, ki stoji za njim. Koran je načeloma dostopen vsakomur in tudi v zgodovini ni potreboval posrednika. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da ga je vsak sposoben pravilno razlagati. Poleg tega Koran izvorno dopušča sedem vrst branja in štiri stopnje razumevanja, od dobesedne, nakazovalne, alegorične in ezoterične. Pri tem tudi pozabljamo, da ima Koran za muslimane predvsem estetsko vrednost. Ritmičnost in melodičnost njegove arabščine veljata namreč za neprekosljivi.
Kako se lahko zmerni in miroljubni muslimani zoperstavijo fundamentalistom?
Samo s celovito in celostno, tj. intelektualno-duhovno izobrazbo, ki vključuje tako poznavanje islamske tradicije kot tudi kultiviranje religijsko-etičnih vrlin.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane
Trst, športna palača na Čarboli, 24. septembra letos: muslimanska skupnost praznuje Abrahamovo darovanje, ki mu v arabščini pravijo id al-adha, v turščini pa kurban barjam. V prihodnje bo v Ulici Maiolica v Trstu nastal nov islamski kulturni in verski center, kakršnega so tržaški muslimani že imeli v avstro-ogrskih časih, in sicer blizu Ljudskega vrta.
fotodamj@n
/
KULTURA
Nedelja, 13. decembra 2015
13
stalno gledališče fjk - Muzikal rekordov ohranja čarobni naboj osvajalca občinstva
Oh, Mamma mia!
i	i I»,,	I v i	ii h u	•!!.	••	I.	dišče na predstavitev knjige Karin
V Trstu se danes kvalitetna angleška produkcija Mamma mia! International tour Marc B^apodoba
predstavitev
V frazemih se zrcali kultura vsake skupnosti
TRST - Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vljudno vabi v torek ob 17. uri v Tržaško knjižno sre-
TRST - Neskončna zgodba o uspehu. Mamma mia!: izraža začudenje, veselje, pričakovanje?! Muzikal Mamma mia! V originalni (angleški) verziji je eden najuspešnejših muzikalov na mednarodni ravni ponovno v Trstu. In ponovno privablja in navdušuje občinstvo v veliki Rossetijevi dvorani. V svojo ponudbo jo je po nadvse uspelem podvigu leta 2009 (gledališče je z njim doseglo rekordno prodajo vstopnic), ponovno vključilo Stalno gledališče Furlani-je Julijske krajine. Takrat je muzikal doživljal nekakšno »prerojenje«: leto prej je namreč ista ustvarjalna ekipa obnovila odrsko uprizoritev, izšel pa je tudi istoimenski film. In muzikal Mamma mia! je še enkrat obnorel svet. Zanimanje zanj pa se očitno ni poleglo, nasprotno. V zadnjih letih smo doživeli več priredb v drugih jezikih, med temi tudi v slovenščini (lani poleti v ljubljanskih Križankah). In uspeh je bil povsod zagotovljen. Tudi na Kitajskem, kjer so mu-zikal izvedli v mandarinščini.
Vrnimo se k originalni verziji oziroma k tisti, ki jo na mednarodni turneji ponuja produkcija Mamma mia! International tour, ki je že krožila po vrsti azijskih, afriških in evropskih držav. V Italiji so jo navdušeno sprejeli že v Milanu, sedaj je na vrsti Trst. Uprizoritev, ki bo v tržaškem gledališču Rossetti na sporedu samo še danes, sestavljajo glasba in teksti Bennyja Anderssona in Björna Ul-vaeusa (moški del skupine ABBA), gledališko jih je obdelala Catherine Johnson, režijo pa (tudi preko asistentov) podpisuje Phyllida Lloyd. Za koreografije je poskrbel Anthony Van Laast, dizajn produkcije je delo Marka Thomp-sona, igra luči Howarda Harrisona, medtem ko sta ton oblikovala Andrew Bruce in Bobby Aitken, glasbeno priredbo pa je opravil Martin Koch. Glasbo med drugim manjši orkester izvaja v živo, kar je dodana vrednost. In ne nazadnje so tu izvajalci, ki so bili izbrani zelo premišljeno in so se vsi kalili v raznih produkcijah na londonskem West Endu, kar je prijetno razvidno. V izstopajoči vlogi Donne Sheridan nastopa Sara Poyzer, njena hčerka Sophie, ki se poroča in išče očeta, je Niamh Perry, »kandidati« za očeta so Richard Standing (Sam), Michael Beckley (Bill) in Mark Jardin (Harry), Donnini prijateljici in članici nekdanjega ženskega tria sta Shob-na Gulati (Tanya) in Sue Devaney (Ro-sie), Justin Thomas je Sky, Sophiin zaročenec, obkroža jih še vrsta odličnih pevcev in plesalcev, ki odigrajo posamične manjše vloge.
Vsekakor zelo dobra postavitev, ki po eni strani ostaja zvesta originalu, obenem pa upošteva vse tehnološke dosežke, ki omogočajo, da je predstava izredno tekoča, brez zastojev. Muzikal je namreč zahtevna uprizoritvena zvrst. Vse mora biti domišljeno in do potankosti izvedeno, če ne se »čarobni stroj« zaskoči in čar se razblini ... Seveda pa se Mamma mia! veže predvsem na pesmi nepozabne člane švedske skupine ABBA. Glasbeni kvartet, ki je v pičlem desetletju (uradno je deloval od leta 1972 do leta 1982) dosegal rekorde s prodajo plošč (glede tega so ga prehiteli le Beatli, zagotavljajo glasbeni viri) in zaslovel po celem svetu, je že zdavnaj zgodovina. Bil je enkraten fenomen tudi glede na dejstvo, da sta ga sestavljala dva para: Agnetha Faltskog in Björn Ulvaeus ter Anni-Frid Lyngstad in Benny Anderson. Moški del je tudi ustvarjal skladbe, medtem ko sta bili Agnetha in Anni-Frid znani predvsem kot izjemni vokalistki. Ko se je zaključilo zasebno partnerstvo, se je tudi umetniško. Pev-
Muzikal Mamma mia! navdušuje po vsem svetu s posrečeno mešanico dobre glasbe in ljubezni
ki sta samostojno še posneli kakšno ploščo, moški del kvarteta pa se, kot izvira tudi iz navedbe avtorjev muzikala, še vedno posveča dediščini kvarteta ABBA.
Razlog za velik uspeh švedskega kvarteta? Sestavljali so lepo skupino, ki je izvajala kvalitetno in všečno glasbo. In seveda je lahko računala na premišlje-
ne marketinške poteze. Glasba s pečatom ABBA je še vedno prijetna, ušesom moje generacije morda privlačnejša kot takrat, ko je nastala. Ključ za uspeh muzikala Mamma mia! pa je v smiselnem oblikovanju celote, ki jo sestavljajo skladbe, napisane v povsem različni dobi in drugačnem kontekstu. Osnova vse-
ga dogajanja je seveda ljubezen, mlada in zrelejša, Donna, nekdanja zagovornica svobodne ljubezni, se poroči, njena Sophie pa gre s svojim dragim odkrivat svet, poroka lahko počaka. Stvari se torej »uredijo«, ljubezen zmaga in ABBA nas zasanjajo s svojimi prijetnimi melodijami. (bip)
novo na policah - Knjiga o odnosu do vere legendarne četverice
Kaj pa Beatli in bog?
TRST - Angleška skupina The Beatles je zelo verjetno najbolj priljubljena glasbena zasedba vseh časov. O tem pričajo tudi številne knjige, ki so jih v zadnjih petdesetih letih napisali razni novinarji, glasbeni kritiki in oboževalci benda iz Liverpoola. K tem se je pridružila še knjiga Piu famosi di Gesu. George, John, Paul e Ringo alla ri-cerca di se stessi, oltre sesso, droga & r'n'r, ki jo je napisal publicist in profesor Eugenio Ambrosi, izdala pa založba tržaške univerze (Edizioni Universita di Trieste). Tržaški univerzitetni profesor je svojo knjigo predstavil v prostorih Državne knjižnice Stelio Crise v Trstu. Ob njem je sedel glasbeni kritik in publicist Pierpaolo Zurlo.
Skupina The Beatles je delovala od leta 1960 do leta 1970 in v tem obdobju izdala več kot deset plošč. Fantje so bend ustanovili v Liverpoolu, koncer-tirali pa so skoraj po vsem svetu. »O Beatlih so že veliko napisali, vprašanje pa je, zakaj so „štirje iz Liverpoola"po petintridesetih letih še tako aktualni in zanimivi.« Ravno na to vprašanje se je v svoji knjigi osredotočil Ambrosi, ki je člane benda postavil pod drobnogled predvsem iz duševnega zornega kota. Izpostavil je odnos, ki so ga George Harrison, John Lennon, Paul McCartney in Ringo Starr imeli do boga in vere nasploh. Njihov pristop do vere, ki so jo spoznali v svojih družinah, se je spreminjal že v najstniških letih, zaradi kasnejše slave pa so nekateri spremenili mnenje in se začeli spraševati o smislu bivanja, posmrtnem življenju, obstajanju boga in podobnih stvareh. »K temu je verjetno pripomoglo tudi prekomerno uživanje mamil in številna potovanja v Indijo,« je mnenja profesor Ambrosi. Glasbeni izvedenec Zurlo pa je na koncu še dodal, da bralec razbere iz knjige tudi veliko glasbenih informacij in da je na koncu jasno, da je bila glasba štirih fantov iz Liverpoola sicer pop glasba, a nikoli banalna.
R.D.
O knjigi sta v Državni knjižnici spregovorila Eugenio Ambrosi (levo) in Pierpaolo Zurlo
fotodamj@n
fotodamj@n
venske Istre: Kulturna semantika slikovitega v slovenskoistrskem narečju. Ob prisotnosti avtorice, profesorice slovenskega jezika na Univerzi v Trstu, bo knjigo predstavila prof. dr. Vera Smole z Oddelka za slovenisti-ko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pesnica Alferija Bržan bo prebrala nekaj svojih pesmi v istrskem narečju.
V svojem delu je avtorica analizirala in uredila frazeologijo slovenskega istrskega narečja. Gre za razmeroma novo področje dialek-toloških raziskav v slovenskem prostoru, vendar zanimanje zanjo vse bolj narašča. V frazemih se, kot znano, odražajo način mišljenja, odnos do stvarnosti, zgodovinske reminiscence, vez z okoljem in vse tisto, kar je značilno za kulturo določene skupnosti. V teh stalnih besednih zvezah je prisotna zunajjezikovna danost s področja snovne, duhovne in družbene kulture, odražajo pa tudi globlje vrednote in norme neke družbe.
Narečno frazeološko gradivo je v knjigi razvrščeno v naslednje kategorije: materialna, socialna (s poglobljenim področjem ženske) in duhovna ter lokalnospecifična kultura. V slovenskem istrskem narečju naletimo na številne izraze, iz katerih je razvidna človekova vraščenost v naravo in vezanost na podeželje z njegovo materialno kulturo vred. Tako se pokaže kulturna posebnost slovenske Istre vse do podrobnosti (beseda sol, na primer, ima posebne simbolne vrednosti). Posebej zanimiva je duhovna kultura, ki jo avtorica odkriva v še danes rabljenem izrazju, pri čemer ne gre prezreti, da izvirajo nekateri primeri še iz predkrščanske dobe (s poudarkom na verovanju in vraževerju).
O dedkovi smreki in še čem ...
Sredi vrta je stala košata smreka, ki jo je pred veliko leti ded Matija presadil na vrt, ker jo je vihar v gozdu izrul iz zemlje. Ded je vedno sedel na klopci ob smreki, ko deda ni bilo več, pa je smreka ostala sama. Nekega dne se na klopco usede dedov vnuk Matjaž ... In smreka mu pove svojo zgodbo.
Dedova smreka je osrednja pravljica v oktobrskem Pastirčku, ki je otroke razveselil z novimi ugankami, nalogami, zanimivimi zgodbami in razvedrilnimi ilustracijami. Zgodbo o smreki je napisala Mariza Perat, ilustrirala pa Janina. Na prvih straneh Pastirčka urednik Marjan Markežič spominja mlade bralce, da je tretja nedelja v oktobru posvečena misijonarjem, zadnji dan meseca pa nas spodbuja k varčevanju. Ko so otroci odprli Pastirčka, so najprej naleteli na Rožni venec, pesem izpod peresa Nuše Turk, ob kateri je za ilustracijo poskrbela Danila Komjanc. Na živo-barvnih straneh sledi zgodba o lepem vedenju, ki jo je napisal Walter Grudina, Paola Bertolini Grudina pa jo je ilustrirala. Otroci so morali pomisliti, kaj je prav narediti, ko srečajo starejšo gospo: lahko jo vljudno pozdravijo, ali se kar »obrnejo stran, da jih ne bi bilo preveč sram!« Pastirček jih vabi, da se o tem pogovorijo s starši ... Poučna je za otroke tudi basen Pavje perje, ki jo je spisala in ilustrirala Danila Komjanc. Vrana ukrade perje pavu in se pretvarja, da je pav. Ker pa pavjega perja ne more razprostreti v pahljačo, jo ostali pavi naženejo in niti vrane je ne marajo več. Odslej bo vrana vedela, da se ji ni treba pretvarjati, da je kdo drug.
Letošnje jesenske barve, selitev lastovk in petje ptic, pona-
zarja pesmica Ljubke Šorli Vrabček jeseni, ki jo je uglasbil Patrick Quaggiato. Medvedja uspavanka Vojana Tihomira Arhara z ilustracijo Danile Komjanc pa popelje otroke v sladke sanje.
Dve strani Pastirčka sta posvečeni zdravi prehrani: otroci so se naučili, kaj raste na njivah, kaj prihaja iz mlina in kaj lahko kupijo v pekarni. Mariza Perat je orisala delovanje Kazimira Humarja, prvega urednika Pastirčka, ki neprekinjeno izhaja že 70 let.
Da otroci ne bi samo brali in reševali ugank, je Tatjana Ban tudi tokrat poskrbela za iznajdljivo ročno delo, izdelavo marionete Jesenko. Za kratkočasje med koncem tedna pa jim urednik Mar-kežič predlaga sprehod skozi naravo in zgodovino Tinjana, ki sta ga že prehodila Tjaša in Pastirček in bila nad znamenitostmi slovenske Istre povsem očarana. (bf)
1 4 Nedelja, 13. decembra
2015
NAŠI OTROCI
/
V VRTCU SONČEK ZE ČETRTO Lt
Otroci in vzgojiteljice vrtca Sonček se že tri leta navdušujejo nad projektom Pomahajmo v svet, to je mednarodni projekt, ki otrokom omogoča zgodnje soočanje z novimi tehnološkimi sredstvi, s pomočjo katerih se povezujejo z vrtci iz Slovenije, gojijo nova prijateljstva in utrjujejo slovenski jezik. Namen projekta je, da vzgojiteljice otroke preko različnih dejavnostih motivirajo in jih navajajo na zmanjševanje stereotipov, predsodkov, nestrpnosti do drugače mislečih, do tujcev, do ljudi s posebnimi potrebami, do starejših... Na tak način lahko pripomorejo h kakovostnejšemu življenju, večji solidarnosti in spoštovanju. Vrtec Sonček si je že tri krat pridobil priznanje oziroma naziv "Strpen vrtec", kar je otrokom, njihovim staršem in vzgojiteljicam v velik ponos. V šolskem letu 2012/13 se je skupina Zajčkov povezala z vrtcem »Dr. France Prešeren« iz Ljubljane. Naslednje leto so štiriletni Sončki sodelovali z vrtcem iz Radeč, petletne Zvezdice pa z »Dječjim vrtičem Ičici - Opatija« na Hrvaškem. V lanskem šolskem letu so petletni Medvedki so-delovli z vrtcem »Metulj« iz Ljubljane, Zajčki pa z vrtcem iz Prebolda. Otrokom predstavljajo video povezave, ogled fotografij na aplikaciji »My Hello« in prejeta pošta trenutke polne čustvenih doživetij.
Sredi lanskega šolskega leta so bile vzgojiteljice vrtca Sonček povabljene v Zagreb, kjer je potekala Mednarodna konferenca mentorjev projekta »Pomahajmo v svet«. Izmed 40 prispelih referatov, so izbrali ekipo 10-ih referentk, ki so predstavile inovativne primere dobre prakse. Referat, ki so ga sooblikovale vzgojiteljice Lucia Danielis, Mojca Terčič in Caterina Ferletič, je bil spomladi objavljen v 1. Mednarodnem zborniku primerov dobrih praks projekta »Pomahajmo v svet«. Zbornik zajema nad dvajset člankov oziroma primerov dobrih praks in so vsi prevedeni v angleški jezik. Predgovor je napisala Kaja Kink, soustanoviteljica in direktorica FINI zavoda Radeče, ki projekt uradno izvaja ter Anita Slakonja, dipl. vzg. in soustvarjalka projekta. Strokovni članek »Čustvena komunikacija med odraslimi in otroci v povezavi z značilnostmi delovanja možganov« je prispevala dr. Margareta Dolinšek in s tem izkazala vso svojo podporo projektu in obenem potrdila njegov namen.
Organizatorji so vzgojiteljice zaprosili naj v prispevku poudarijo »kako vam in vašim otrokom projekt pomaga pri ohranjanju slovenske identitete, kulture, jezika«. Vzgojiteljice so z velikim veseljem sprejele vabilo in se sredi februarja odpravile v Zagreb. Številnim kolegicam iz Slovenije in Hrvaške so povedale, da slovenske šole v Italiji posvečajo posebno skrb posredovanju slovenske kulture in tradicije ob upoštevanju italijanske in drugih kultur. S pomočjo slidov so najprej spregovorile o porazdelitvi šol na Goriškem in o zgodovini zamejskega šolstva. Obrazložile so jim, da vrtec Sonček obiskujejo otroci, ki izhajajo iz slovenskih družin, pa tudi iz jezikovno mešanih in samo italijanskih zakonov. Zamejska realnost omogoča vzgojo k strpnosti in medsebojnemu spoznavanju, ki pomagata ustvarjati prijateljsko in tvorno sožitje med narodi Evropske skupnosti. Izhajajoč iz tega so vzgojiteljice vrtca Sonček pravilno zaznale pomen tega projekta in se odločile, da si na vse načine prizadevajo za večjo socialno pravičnost, predvsem pa si želijo, da bi otroci razvijali čut pripadnosti ožji in širši skupnosti ter tako spoznali lastno in druge kulture. Zaradi specifike zamejskih vrtcev si želijo povezovanj z vrtci iz Slovenije, tako da bi imeli otroci možnost utrjevati slovenski jezik in se soočati s slovensko kulturo. Predstavitev, ki je bila obogatena s fotografijami, ki so prikazovale dejavnosti, izdelke, plese, obiske, izlete otrok, se je nadaljevala s konkretnimi primeri o tem, kako v vrtcu Sonček uresničujejo projekt po programu »Petih prstov«.
sklopu »2. prsta - jaz in mo družina« otroci rišejo družinske člane in se učijo slovens izrazov, ki so različni od naših primorskih (očka-tata, nono-dedek, nona-babica). Med seboj se otroci primerjajo, šteje družinske člane in raziskujejo različne vrste družin.
prst -]'c otroko za utrj Otroc kater jekte I knjiž garr čin< osr da so in si r
mestu slove Travnik, peli so stare ljudsl< oblekli v značilne narodne no: sali. Meseca junija so priprav prostorih goriške občine, k sotnosti župana samega pesmi. Razstava krasi šole Ivana Trinka.
H I M J	1 1 r
	i ■
■ i	
Pri uresničitvi
ciljev »1. prsta - to sem jaz« se otroci med seboj spoznavajo in ko opazujejo sebe in druge, se tudi preko pesmic in izštevank učijo novih izrazov (dele telesa, barve, pojme...). Naučijo se prepoznati in izraziti njhova čustva. S pomočjo simbolov (zastavic) odkrijejo, da nekateri govorijo samo en jezik, največ dva, nekateri celo tri jezike.
/
NAŠI OTROCI
Nedelja, 13. decembra 2015 1 5
•TO MAHAJO V SVE1
V ja ;kih
jo
»4.
iz in moje mesto« m daje veliko možnosti evanje slovenske identitete, i so obiskali ne e slovenske ob : slovensko inico in knji-io, tržnico, ob-d, slovenski lovni šoli, gle-lišče... Otroci spoznali, da ia naše mesto lovenske koreine, kar nam le samo ime pove, da nosi glavni trg v nsko ime -ce pesmi in se se ter zaple-ili razstavo v jer so v pri-i peli in plesali slovenske sedaj prostore nižje srednje
S »5. prstom - jaz in moja država« odkrivamo lepote in zanimivosti naše in sosednjih držav, predvsem Slovenije. Otroci spoznajo svojo matično domovino, simbole, navade, zastavo in himno. Vsako leto s posebno dejavnostjo obeležimo dan slovenske kulture.
prst - sredinec« otroke popelje v odkrivanje prostorov vrteča. Podrobneje se posvečamo pravilom v vrtcu. Narisali smo priporočila in prepovedi in s tem opremili učilnici. Sestavili smo igro z dnevnim redom, izdelali maketo, tloris, abecedo z jedrni, peli smo himno našega vrtca in izdelali simbol. Obiskali smo ravnateljico v sosednji nižji srednji šoli.
Vse tematike, aktivnosti, postopki kot tudi vsi priložnostni dogodki izhajajo iz potrebe otrok po zadovoljevanju štirih temeljnih človeških potreb: po ljubezni, moči, svobodi in zabavi. Znanje, ki ga otroci pridobivajo v projektu, jih bo vodilo k razumevanju, razumevanje pa k sprejemanju. Znotraj programa je dovolj prostora za prepletanje vseh področij otrokovega razvoja (telesnega, spoznavnega, čustveno-osebnostnega, socialnega) in vseh področij dejavnosti (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika ...), za raziskovanje, ustvarjanje, dopolnjevanje, igro, iskanje različnih poti, ki spodbujajo razvoj in aktivnost sinaps v možganih, ter prispevajo k učinkovitejšemu pomnenju in razvijanju funkcionalnega mišljenja. Prav zaradi tega so se vzgojiteljice vrtca Sonček odločile, da bodo tudi letos nadaljevale s tem nadvse zanimivim, koristnim in inovativnim projektom.
16 
Nedelja, 1B. decembra 2015
RADIO IN TV SPORED ZA DANES

ZANIMIVA ANALIZA RAZVOJA DVEH NAJVEČJIH KELTSKIH JEZIKOV
Zakaj so Valižani glede j ezika učinkovitejši od Ircev
Na Irskem se v zadnjih tednih srečujejo s polemiko o primernosti irskega jezika; pojavlja se namreč teza, da je skrb za irščino potrata denarja, ker kljub velikim vložkom ni videti pravih rezultatov. Tisti, ki se s to tezo ne strinjajo in se zavzemajo za uveljavljanje irskega jezika, pa se čedalje odločneje ozirajo proti vzhodu, v sosednji Wales, češ, če je to uspelo Valižanom, pomeni, da bi tudi Irci zmogli uveljaviti svoj jezik.
Ko prideš v Wales te preseneti napis Croeso i Cymru. Dobrodošli v Wales, samo v valižanščini. Ta napis obiskovalcu pove, da je prišel v deželo, ki ima svoj jezik in svojo kulturo. Odpreš televizor in slišiš valižanščino. Odpreš radio in veliko možnosti imaš, da se bo oglasila skupina, ki poje v valižanščini, na primer skupina Super Furry Animals.
Tudi Irci imajo svoj jezik. Viden je na smerokazih, vendar v manjših črkah kot angleščina. Obstaja tudi irski televizijski kanal, ampak samo del sporedov je v irščini. In, razen redkih izjem, ljudska glasba se mora šele srečati z irščino.
Irska in Wales sta si v marsičem podobna, vendar se zelo razlikujeta, če primerjamo način, kako promovirata in ščitita svoj jezik. Irščino pogosto opisujejo kot umirajoč jezik, o valižanščini pa vedno govorijo z gorečim upanjem. Zadnjo polemiko glede jezika je na Irskem sprožilo dejstvo, da so morali razveljaviti več sto glob zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ker globe niso bile napisane v obeh jezikih, angleščini in ir-ščini, kot to določa zakon. Nekateri komentatorji, tudi znana novinarka Victoria White, so se zgražali in kritizirali ta zakon, češ da je »idiotski« in da bo nova zakonodaja o jeziku kvečjemu ugonobila jezik in da sklepi parlamenta ne morejo biti sredstvo za ohranjanje jezika pri življenju.
V Walesu pa delajo prav tako, in to veliko dlje kot na Irskem. In vse kaže, da dobro deluje.
»V vsem tem jer res veliko pozitivnega,« ocenjuje Jamie Bewan iz Vali-žanskega jezikovnega društva. »Vse smo dosegli z dolgoletnimi kampanjami, posebno na področju izobraževanja, radia in televizije ter uradnega statusa jezika. Vendar še obstajajo težave. Včasih se zgodi, da koraku naprej sledita dva koraka nazaj.«
Dvajseto stoletje je beležilo padec valižanskega jezika. Leta 1911 jer ta jezik govorilo 977.000 ljudi, leta 1984 pa samo 504.000.
Društvo za valižanski jezik je bilo ustanovljeno z namenom, da zaustavi to padanje in je boj osredotočila na proteste. Dvojezični znaki so bili v Walesu postavljeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, valižanski televizijski kanal je začel oddajati leta 1982, 14 let preden so na Irskem vzpostavili irski kanal TG4, zakon za zaščito ion promocijo vali-žanskega jezika pa je bil sprejet leta
Pod naslovom: metamorfoza uveljavljanja irščine na prometnih znakih v zadnjem desetletju; spodaj: Valižani že dolgo uveljavljajo dosledno dvojezičnost z enako velikimi črkami.
Corcaiff" COHK
0üMi
R639 n
Vein. »I* m
FERMOV
Citt Vrrd kjlwobth
Ditn GarbhQW
dungarvan
_
r r r
r!L cortaigh EU cork (tnigtfS i
R639	I
Mairtistir
Fhear Nta■	■
fermoy	■
cm ü'rd I
Kihvarth	■
Dün Garbhäin I
Dungarvan 1
Ikn m
hJ T I _L
co rcaign
[gu]MS I
Mainbtir. f hear mal m
ClU Uird	I
ocJn Garbhäin I ihm 1
1993, deset let, preden je irski parlament sprejel podoben zakon.
Vse to pa še ni zadosten razlog za zadovoljstvo. Res je, da se je leta 2011 število prebivalcev, ki govorijo valižanščino, povečalo v primerjavi s podatki iz 80. let prejšnjega stoletja, res pa je tudi, da je ta podatek v letu 2011 nekoliko nižji. Leta 2001 je jezik govorilo 20,76 odstotka prebivalcev Walesa, sedet let kasneje pa samo 19 %. »To je zaskrbljujoče, še zlasti, če upoštevamo, si je vlada zastavila cilj, da se bo v desetletnem obdobju število ljudi, ki govorijo valižanščino, povečalo za 5 odstotkov. Še posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je v tradicionalnih va-ližansko govorečih predelih število ljudi, ki govorijo ta jezik, padlo pod 50 odstotkov,« dodaja Bevan.
Irščina je najstarejši še govorjeni literarni jezik v Evropi, vendar število ljudi, ki jo govorijo, vse od leta 1830 strmo upada. Takrat je irščino govorilo štiri milijone ljudi. Država si je zadala cilj, da bo jezik oživlja, vendar pri tem ni bila zelo uspešna. Danes govori irščino 41,4 odstotka prebivalcev Irske, medtem ko je ob ustanovitvi samostojne države jezik poznalo samo 18,3 odstotka prebivalcev. Vendar le maloštevilni dejansko uporabljajo irščino. Manj kot 2 odstotka prebivalcev jo vsakodnevno uporablja, če ne upoštevamo rabe jezika v šolah. Celo na tradicionalno irsko govorečem ozemlju Gaeltacht, kjer jezik obvlada 88,5 odstotka prebivalcev, ga vsakodnevno uporablja komaj 35 odstotkov.
Profesor Conchur O Giollagain soavtor študije o rabi jezika na območju Gaeltacht v obdobju 2006 - 2011 je zelo zaskrbljen; boji se, da bo irščina kot vsakodnevni pogovorni jezik v Gael-tachtu izumrla, če ne bo prišlo do konkretnih ukrepov. »To bi lahko bila terminalna kriza,« je dejal in pojasnil: »Ozko družbeno jedro Gaeltachta, ki je nosilec primarne družbene identitete, se
bliža razpadu. Če se to zgodi, bo celoten irski jezik ogrožen. Ni običaj, da bi države ščitile jezi, če slednji ni pogovorni jezik v nobeni skupnosti.«
K sreči niso vsi tako črnogledi. Generalni sekretar irske jezikovne organizacije Conradh na Gaelige Julian de Spainn pravi: »Krepitev jezika vidim v odnosu, ki ga imajo ljudje do irščine.« To trditev je osnoval na raziskavi, ki jo je pred kratkim objavil Millward Brown in iz katere izhaja, da kar 61 odstotkov soglaša s trditvijo, da bi morala država bolj podpirati jezik in samo 18 odstotkov jih temu nasprotuje. »To kaže, da velika večina stoji za jezikom,« je prepričan, vendar dodaja: »Res obstaja velik problem v Gaetlachtu, je pa mogoče ta val obrniti, če bi ljudem zagotovili primeren dostop do vseh storitev v tem jeziku.«
Izobraževanje je bilo življenjskega pomena za promocijo irščine in vali-žanščine. Valižanščina je obvezna do 16. leta starosti, kar pa samo še ne zagotavlja tekoče rabe jezika. »21 odstotkov vseh šol v Walesu uporablja valižanšči-no kot učni jezik. Ti mladi ljudje obvladajo valižanščino. V ostalih 79 odstotkih šol poučujejo valižanščino samo kot predmet, kar pomeni, da mladi zapuščajo šolo z različno ravnijo znanja jezika, kar se dogaja tudi na Irskem,« pojasnjuje Jamie Bevan.
Društvo za valižanski jezik si prizadevam da bi vsaj 30 odstotkov vsega pouka na vseh šolah potekalo v vali-žanskem jeziku in vlada sedaj razmišlja o tem predlogu.
Irščina je obvezni predmet v vseh šolah vse od ustanovitve republike. Vendar so se ji v času, ko je bila pozornost namenjena pisnemu in ne pogovornemu jeziku,m generacije učencev uprle.
Društvo za valižanski jezik je bilo uspešno v sporočanju prednosti dvoje-zičnosti za Valižane, na Irskem pa ni nihče tega delal
Namesto tega je na Irskem vse zanimanje za irščino nastajalo samodejno. »Potovali smo in globalizirali smo se. Začeli smo ugotavljati, kaj je pomembno za nas in za mnoge je to jezik,« pojasnjuje Julian de Spainn. Zato je začelo naraščati zanimanje za šole z irskim učnim jezikom (Gaelscoileanna). Sedaj deluje 270 osnovnih in 65 srednjih šol, na katerih ves pouk poteka v irščini; po kocu šolanja dijaki tekoče govorijo ta jezik.
Leta 2010 je vlada sprejela 20-let-no strategijo za irski jezik. Med priporočili, ki jih vsebuje, je delni pouk v irskem jeziku za vse otroke v osnovnih šolah. Leta 2007 pa so z raziskavo ugotovili, da četrtina učiteljev v šolah, kjer pouk poteka v angleščini, zelo slabo pozna irščino in prej niso sposobni, da bi poučevali ta jezik.
V Walesu ni območij, kakršno je Gaeltacht na Irskem. So pa predeli v severnem in zahodnem Walesu, kjer je va-ližanščina tradicionalno močnejša, vendar ti predeli nimajo posebne oznake, kot se to dogaja na Irskem. V teh predelih je stanje dokaj podobno kot v Gaeltachtu. Priložnosti za zaposlitev ni veliko in ljudje se izseljujejo. Priseljenci pogosto zapolnijo prazna mesta in s tem dejansko spremenijo jezikovno krajino.
Na Irskem je velik problem, da se mladi ljudje ne posvečajo jeziku v Gael-tachtu. Razlog za to je verjetno v izobraževalnem sistemu. »Končni izpit zdaj temelji na govorjeni irščini in namenja literaturi manj pozornosti. Predstavljajte si, da bi izločili Shakespeare iz izpita angleščine. To ni izziv za ljudi, ki govorijo jezik; potrebujemo poseben učni načrt za Gaeltacht,« opozarja Julian de Spainn.
Wales je daleč pred Irsko glede zagotavljanja javnih storitev v valižanščini. Lreta 1993 je jezikovna zakonodaja zagotovila v javnem sektorju in v pra-
vosodju valižanščini isti status kot angleščini.
Irski jezikovni zakon je bil sprejet deset let kasneje in še sedaj se ne izvaja v celoti. Prav zaradi tega neizvajanja je lansko leto odstopil komisar za jezik Sean O Cuirreain. Jezen je bil, ker vlada ni izpolnila svojih obveznosti za zagotovitev javnih storitev v irskem jeziku. Na protestni manifestaciji v podporo komisarju se je zbralo približno 10.000 ljudi.
Maire Ui Shithigh and Orla Ruiseal sta priči nedejavnosti vlade na območju zahodnega Kerryja. Maire organizira tečaje irščine in krajevnega izročila, Orla pa vodi podporno službo za družine, ki vzgajajo otroke v irščini. Obe sta leta 2004 obiskali Wales z namenom, da se seznanita z delom, ki je bilo opravljeno tam.
»Bilo je vse drugače. Tam ni niti enega aspekta življenja, ki ne bi bil dvojezičen. Vsi, ki imajo opravka z javnostjo, govorijo valižansko,« je dejala Orla in dodala: »Tukaj še zdaleč nismo na tej ravni. Počutiš se, kot da bi bil prizadet, če včasih zahtevaš storitev v irščini. Zato ljudje neradi spregovorijo v irščini, vse to pa je sporočilo za mlade, da irščina ni enakovredna angleščini.«
Maire je prepričana, da je kar nekaj razlogov, da je Wales toliko pred Irsko. »Oni zares razumejo, kako pomembna je dvojezičnost. Na top gledajo kot na veliko prednost tudi pri zaposlovanju in starši to razumejo od vsega začetka,« pravi. Prepričana je tudi, da ima pri tem pomembno vlogo tudi nacionalna identiteta: »Valižanski ljudje izražajo svojo pripadnost s tem, da govorijo valižansko. Svoj jezik vnašajo v ljudsko kulturo in v moderno glasbo. Na Irskem smo osredotočeni na tradicionalno glasbo in na šport, ne nujno v povezavi z jezikom.« Sicer pa tu ne pomeni, da valižanščina ni ogrožena, saj misli da se soočajo s številnimi izzivi, le da se oni s tem spoprijemajo učinkoviteje kot Irska.
Jamie Bevan priznava, da obstajajo težave: »Nikoli ne bomo v stanju, ko bi lahko rekli, da je vse v redu. Ampak vsakdo izmed nas ima svojo nalogo z namenom, da se skupaj krepimo. Ljudje lahko ukrepajo kot posamezniki, ampak potem mora vlada narediti velike stvari. Mi potrebujemo dobre odločitve z njihove strani.«
Na Irskem pripravljajo pred koncem leta forum, da preverijo izvajanje 20-letne strategije. To bi lahko bila priložnost, da ljudje na Irskem posnemajo Valižane pri rabi svojega jezika.
Nedelja, 13. decembra 2015 1 "J
OW
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
OSLAVJE - Tudi v Venetu naj bi se zanimali za proizvodnjo tega vina
Vinarje skrbi usoda rebule
Ali je rebula ogrožena? Ali tvegamo, da bo eno izmed najuspešnejših vin, ki so značilna za naš prostor, doživelo podobno usodo kot tokaj? S takimi in podobnimi vprašanji se v zadnjem obdobju soočajo briški proizvajalci rebule. Zlasti so zaskrbljeni vinarji z Oslavja, ki so pred leti izdali knjigo Ribolla Gialla Oslavia. The Book. Publikacija v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku opisuje značilnosti rebule in pripoveduje zgodbo o uspehu, zaradi katere se je med ljubitelji vin uveljavil celo izraz »šola z Oslavja«.
Govorice, ki so se začele širiti v prejšnjih mesecih, pa so usodo briške rebule postavile pod vprašaj. Kot pri prosekarju naj bi bili tudi tokrat v zadevo vpleteni vinarji iz dežele Veneto. Ravno peneče vino znamke Prosecco DOC je v zadnjih letih doživelo velik uspeh na mednarodni ravni, tako da se njegova produkcija veča iz leta v leto. Zaradi rastočega povpraševanje se je veliko vinarskih podjetij
Vinograd v zimskem času
bumbaca
iz Veneta odločilo, da bo trte oz. grozdje za proizvodnjo prosecca gojilo v deželi Furlaniji Julijski krajni, tako da je v naši deželi temu namenjenih že kar 3.700 hektarjev; to pomeni, da več kot 500.000 litrov vina, proizvedenega z grozdjem iz Furlanije Julijske krajine, stekleničijo v Venetu. Omenjene količine še vedno ne zadoščajo naraščajočemu povpraševanju: šušlja se, da naj bi se dežela Veneto pogajala za najetje 1.000 novih hektarjev vinogradniške površine v naši deželi, na
TRŽIČ - Azbestne bolezni
Še zbolevajo
Lani na Goriškem 171 primerov azbestnih bolezni, letos 189
Inkubacijska doba za azbestne bolezni je lahko zelo dolga. Bolezenski znaki se lahko pokažejo celo po petdesetih, tudi sedemdesetih letih, zaradi česar bodo nekdanji delavci tržiške ladjedelnice in raznih drugih industrijskih obratov, kjer so uporabljali azbest, zboleva-li še dolgo let. Najnovejše podatke o razširjenosti azbestnih bolezni v naših krajih je na četrtkovem posvetu o varnosti na delovnem mestu posredoval Luigi Finotto iz zdravstvenega podjetja za goriško pokrajino in južno Furlanijo.
Uporabo in proizvodnjo azbesta so v Italiji prepovedali leta 1992, vendar je bil v tovarnah - zlasti v obliki izolacij in streh - prisoten še veliko let zatem. V letošnjem letu so do 30. novembra v goriški pokrajini obravnavali 291 poklicnih bolezni, med katerimi jih je kar 189 povezanih z azbestom (mezotelio-mov je bilo 18, neoplazij pa 34). V južnem delu Furlanije so obravnavali 69 poklicnih bolezni, med katerimi jih je 18 povezanih z azbestom. Leta 2014 so v goriški pokrajini našteli 312 poklicnih bolezni, med katerimi jih je bilo 171 povezanih z azbestom; leta 2013 je bilo poklicnih bolezni 199, med njimi jih je bilo 121 povezanih z az-
bestom. Na posvetu so opozorili, da so podatki zelo zaskrbljujoči; azbest je odgovoren za izredno visok odstotek poklicnih bolezni, katerih število seveda presega državno povprečje; ker je bil azbest prepovedan pred nekaj več kot dvajsetimi leti, gre pričakovati, da se število azbestnih bolnikov še ne bo začelo nižati.
Z azbestom je povezanih več sodnih postopkov, ki so še v teku na goriškem sodišču. Med posvetom so opozorili zlasti na velik pomen razsodbe, ki jo je prebrala goriška sodnica Barbara Gallo 7. novembra lanskega leta. V svoji razsodbi je ocenila, da mora podjetje Finmec-canica odgovarjati za zdravstvene težave, povezane z azbestom, ki jo imata dva nekdanja tržiške tovarne Ansaldo. Prvi delavec je bil v tovarni Ansaldo zaposlen od leta 1967 do leta 1988, drugi od leta 1974 do leta 1988. Delodajalec obeh delavcev je bila družba Ansaldo Sistemi industriali, ki je leta 1988 postala Ansaldo SPA. Leta 1993 jo je prevzela družba Fin-meccanica, ki mora po mnenju sodnice nositi odgovornost tudi za delovanje svojih predhodnic in posledično za poravnavo morebitnih odškodnin.
C
Kulturni 4.l'iiClt
Ldjze H rutii t
Kniitk litimi firvgrtirtli
SREČANJA Pi)l> LIPAMI
Duhovna m1«l za Rožič
Msgr, Marino Qu ali z za
ZUucmjjrhikr teolog, odgovorni urednft kuUumo-vieRkftpi lisia Dom. odličen uvodničar in s(ovens*1 narodni delavec.
Večer bo vodil venoučitelj na ipetriJO volt in družbeni delavec Matjaž Pintar.
V torttfe. 17r decent»-* W15, Ob 20, Kulturni center Lojze Hratuž - Gorica
katerih bi uspevala glera, ki bi jo nato uporabljali za proizvodnjo vina znamke Prosecco DOC. V pogajanja naj bi vključili tudi ustanovitev nove čezmejne zaščitne oznake DOC (kontrolirana oznaka porekla) za sivi pinot; odpirala naj bi se tudi možnost, da bi lahko vinarji iz Veneta proizvajali rebulo, predvsem penečo, ni pa izključeno, da bi se v prihodnosti odločili tudi za proizvodnjo mirnega vina, pridelanega iz te sorte.
O velikem zanimanju za rebulo - gre za avtohtono sorto grozdja v FJK, ki najbolje uspeva na gričevnatih področjih, v naši deželi pa je zaščiteno z zaščitno oznako IGT (tipična geografska oznaka) - priča tudi pisanje spletnega portala slowfood.it. Spletna stran omenja prodajalno sadik rebule v kraju Rauscedo, ki nikakor ne uspe zadostiti velikemu povpraševanju iz Veneta in iz nižinskih področij dežele FJK. Trenutno gre le za hipoteze, zaskrbljenost briških proizvajalcev rebule pa je realna, saj bi bile posledice katastrofalne.
»Na našem ozemlju smo v prepoznavnost rebule veliko vložili, saj marsikdo pred desetimi leti tega vina sploh ni poznal, danes pa je pravi prepoznavni znak naše dežele. Vsekakor je rebula premalo zaščitena. Zaenkrat v Venetu naj ne bi imeli nasadov rebule, govorice, ki se širijo, pa so seveda zaskrbljujoče,« pravi Silvan Pri-mosig iz podjetja Primosic z Oslavja, ki opozarja tudi na ekonomske posledice za naš prostor. »Naravni "habitat" rebule je na gričevnatih območjih, kjer so stroški pridelovanja mnogo višji, količina pa je manjša. V Venetu bi radi rebulo gojili v nižini, tudi v naših krajih pa opažam, da se vse več ljudi odloča za sajenje rebule. Tako tvegamo, da bomo v veleblagovnicah našli steklenice po izredno nizki ceni: sploh ne bomo mogli biti konkurenčni, višji kakovosti navkljub. Ne-
varnost, da bi nekaj takega doživeli, je realna, tako da smo upravičeno zaskrbljeni,« zaključuje Silvan Primosig. O dodatni zaščiti rebule se sicer že razmišlja. Med možnostmi je tudi -morda nekoliko utopična - sugestija o ustvarjanju čezmejne skupne rebule s proizvajalci v Sloveniji. Govorice ali resnica, preprečiti je treba, da bi vinarjem iz FJK še enkrat odvzeli pomembno blagovno znamko, saj smo bili tovrstnim »krajam« že prevečkrat priča. (av)
OSLAVJE - Vino
Trije kozarci za dve rebuli
Nagrajena tudi briška malvazija
Če se po eni strani širijo govorice, da je rebula ogrožena, se po drugi briška avtohtona sorta lahko pohvali s številnimi nagradami na državni in mednarodni ravni. Prestižni enološki vodnik Tre Bicchieri 2016, ki ga vsako leto izdaja Gambero Rosso, je letos med vrhunskimi vini iz Furlanije Julijske krajine izrecno omenil tudi macerirano rebulo z Oslavja. Avtorji vodnika izpostavljajo vinarski podjetji Gravner in Primosic, ki sta si prislužili prestižno nagrado Tre Bicchieri. Podeljujejo jo le najboljšim vinom, med katera so letos vključili Primosi-cevo Collio Ribolla Gialla di Oslavia Riserva 2011 in Gravnerjevo Ribolla Gialla 2007. Tri kozarce so podelili tudi podjetju Il Carpino za njegovo mal-vazijo 2011; med slovenskimi proizvajalci v deželi si je prestižno priznanje prislužil še Kante z malvazijo 2012. Med najboljša vinarska podjetja v FJK je vodnik vključil še številne druge slovenske proizvajalce. (av)
APrimorski
~	dnevnik
Praznični čas
Danjel Radetič
danjel.radetic@primorski.eu
Gorica je »prevelika«
Decembrske praznične dni in nedelje marsikdo izkoristi za izlet in še zlasti za ogled značilnih božičnih tržnic. Za mnoge je skoraj obvezen obisk Ljubljane in njenega mestnega središča, ki ga osvetljuje žar tisočih lučk. Sodeč po objavah na spletnih omrežjih sta zelo priljubljena tudi Beljak in Celovec, kjer se je še zlasti med prejšnjim podaljšanim vikendom trlo ljudi. Velika večina obiskovalcev je prišla iz Italije, tudi iz zelo oddaljenih krajev. Polne so bile vse restavracije in gostilne, ob stojnicah so natočili na hektolitre vroče čokolade in kuhanega vina.
Prejšnji konec tedna je praznično vzdušje zavladalo tudi v Gorici - zaradi Andrejevega sejma, ki je tokrat trajal štiri dni. Prva dva dneva sta bila uspešna, v ponedeljek in torek obiskovalcev ni bilo toliko, kolikor bi sijih želeli poulični prodajalci. Včeraj so na Travniku odprli drsališče, ob katerem bodo še danes ponujali čokoladne jedi, medtem ko bodo prihodnji teden na vrsti slaščice. Obiska je vseskozi vreden tudi Raštel, kjer se te dni dogaja marsikaj zanimivega. S praznično ponudbo tako občinska uprava kot trgovci in gostinci skušajo privabiti v mesto čim več obiskovalcev, pri čemer veliko oviro predstavlja razvlečenost goriškega mestnega središča. Goricaje pač»prevelika«; kako naj se sočasno poživijo Travnik, Raštel, korza Verdi in Italia, mogoče še trga sv. Antona in Cavour? Kje naj se namestijo lesene hišice po zgledu avstrijskih in drugih mest?
V Beljaku je praznično dogajanje osredotočeno na nekaj ulic okoli cerkve, v Celovcu adventno tržnico prirejajo na osrednjem mestnem trgu. Obe koroški mesti sta nekaj stopničk nad Gorico še zlasti, kar se tiče urbanistične in prometne organiziranosti; ko se za-pelješz avtoceste, brez večjih težav prideš v središče Beljaka, saj te do parkirišča ob peš coni usmerijo številni kažipoti. Še lažje je priti v središče Celovca, kjer so podzemno parkirišče zgradili pod osrednjim mestnim trgom, na katerem turiste pričakujejo adventne stojnice. V Gorici nekaj parkirišč sicer je (Trg Battisti, Ulica Giustiniani, Drevored Virgilio, Ulica Man-zoni), vendar bi jih bilo treba boljše označiti, tako da bi jih turisti lahko sploh našli.
GORICA - Praznične pobude
Na Travnik vabita
■	|*V V •	V I	I	I
drsalisce in čokolada
Živahno je tudi v Raštelu, vrtiljaki v mestu še danes
V goriškem mestnem središču se nadaljuje niz prireditev v sklopu Goriškega decembra. Na Travniku so včeraj dopoldne ob navzočnosti župana Ettore-ja Romolija predali namenu drsališče, ki bo do 10. januarja odprto vsak dan med 10. in 23. uro. Ob tem bo še danes mogoče obiskati stojnice, ki ponujajo čokoladne specialitete.
Te dni je živahno tudi v Raštelu, kamor obiskovalce vabijo nekateri začasni lokali. Med temi je tudi La bottega del maiale, ki vabi na dogodek »Purcitar«. Včeraj sta kolinarja pripravila zaklanega prašiča za hrano, v popoldanskih urah je nato mojster kuhinje restavracije La Subida Alessandro Gavagna poskrbel za ku-
Včeraj so drsališče preizkusile kotalkarice društva PattinoDanza
bumbaca
harski prikaz - »showcooking«, danes pa bodo člani združenja Smilevents ponujali tipične jedi iz svinjskega mesa.
Današnji dan bo mogoče izkoristiti tudi za zadnji obisk vrtiljakov, ki jih je v mesto pripeljal Andrejev sejem. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici pa bodo ob 17. uri poskrbeli tudi za kulturni program. O propadu rim-
skega cesarstva, preseljevanju narodov in vdoru barbarov skozi naše kraje bo spregovoril zgodovinar Alessandro Barbero, sicer profesor srednjeveške zgodovine na Univerzi vzhodnega Piemonta, ki je poznan tudi zaradi nastopov na televizijskem kanalu Rai Storia in v oddaji Superquark. Srečanje bo uvedel urednik revije Isonzo Soča Dario Stasi. (av)
18
2 4 Torek, 15. decembra	2015
GORIŠKI PROSTOR	/
gorica - Pod lipami predsednika ZB Doberdob-Sovodnje in ZKB
Kreativni pristopi in svetovanja ostajajo pred bančnim pragom
Na Srečanju pod lipami je v četrtek potekal predah v nizu političnih, zgodovinskih, umetniških, jezikovnih, obmejnih in zdomskih vsebin. Prireditelja Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič ne bi mogla časovno bolje zadeti izbrano temo, kot je v tem trenutku gospodarstvo, bolje povedano, bančništvo.
Dogajanja kontinentalnih razsežnosti pljuskajo na obrobje, kakršno je naše, kjer smo doživeli cunami že pred poldrugim desetletjem in več. Tudi v primeru štirih bank v osrednji Italiji so strateški vzroki zunaj dometa bančnih vodstev, operativni pa izvirajo iz notranjih izbir in navidezne premetenosti.
V imenu prirediteljev se je Julijan Čavdek poldrugo uro živahno pogovarjal s predsednikoma dveh krajevnih bank, ki ju mi sami in širše okolje opredeljujemo kot izraz slovenske narodne skupnosti v FJK. Robert Devetta predseduje upravnemu odboru Zadružne banke Doberdob - So-
vodnje, Adriano Kovačič pa upravnemu odboru Zadružne kraške banke z glavnim sedežem na Opčinah. Tridesetglavo publiko so sestavljali v veliki večini bančni uslužbenci. Presenečenja ne predstavlja navzočnost zaposlenih, temveč odsotnost strank, delničarjev, podjetnikov.
Možnosti sta dve: ali se občani ne zavedajo, kaj se dogaja na področju bančništva in kaj se kuha, ali preverjeno zaupajo v sposobnosti in možnosti dveh krajevnih bančnih struktur. Iz podanih razlag in iz izkušenj dveh zavodov bi ne smeli dvomiti v sposobnost, saj vodstvi pazljivo sledita dogajanjem in izbiram večjim zadružnih sistemov, da se jim prilagajajo, uslužbenci pa se trajno izobražujejo in čutijo s strankami in delničarji. Neprimerljivo manj možnosti pa imata tako ozemeljsko kot kapitalsko skromna zavoda, da bi vplivala na izbire bančnega sistema in politike. Slediti je treba trendu in paziti na pasti, ki jih postavljata tako veliki trg kot politika. Odlo-
čitve so lahko res v korist bančnih skupnosti, kar pa ne ščiti imetnikov računov in malih delničarjev.
Oba predsednika sta ponavljajoče poudarjala, da imata narodnostno opredeljena zavoda tolikšno specifiko, da sta njuni vodstvi v neposrednem odnosu z okoljem, ki ga banki servisirata. Tako bo tudi v bodoče. Obstaja namen, da se uslužbenci obeh bank transparentno vedejo do vseh, ki se pojavijo pred okenci. Ponudba ostaja tradicionalna, »kreativni« pristopi in svetovanja pa ostajajo pred bančnim pragom. Tehnologijo stalno posodabljajo, sicer pa gre za upravljanje računov in posredovanje med pologi in posojili podjetjem iz sekundarnega ter terciarnega sektorja. Izvozne trgovine je mnogo manj kot nekoč. Sodelovanja čez mejo poteka, a ga je malo več kot za vzorec.
Konkurenca velikih bančnih sistemov je skoraj nedosegljiva, je pa mogoče z usposabljanjem zaposlenih dosegati visoko ka-
Z leve Čavdek, Devetta in Kovačič
kovost storitev. Naslanjanje na druga manjšinska bančna omrežja v Poadižju in Ao-sti ni uresničljivo: v prvem primeru zaradi povsem različnih razsežnosti poslovanja (nemška manjšina ne odstopa od uporabe svojega jezika niti v bančnem poslovanju), v druge primeru pa zaradi razdalje.
Kreditiranje novih podjetniških potez poteka, a mnogo bolj previdno kot v preteklosti. Morda je prišel čas vračanja na nekdanje obrti, na kmečki turizem in
gorica - Predstava učencev Dijaškega doma
»Mačje« voščilo
Navdih so iskali v risanki Walta Disneya - Velika dvorana Kulturnega doma nabito polna
Gledališko-plesna predstava Mačke iz visoke družbe v izvedbi goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič je za učence in njihove starše na najboljši način uvedla v praznično obdobje. Tradicionalna novoletna prireditev je tudi letos doživela velik uspeh, saj je bila velika dvorana Kulturnega doma pretesna, da bi lahko vsi gledalci sede sledili nastopom učencev in učenk. Letošnja predstava, ki se zgleduje po istoimenskem risanem filmu Walta Dis-neya iz leta 1970, je sad najrazličnejših dodatnih dejavnosti, ki potekajo v Dijaškem domu v popoldanskih urah. S pesmico v angleščini so se najprej predstavili učenci tečaja angleščine, ki ga vodi vzgojiteljica Damjana Mavrič, nato pa so na oder sto-
pili predšolski otroci ludoteke Pika Nogavička in vokalna skupina, ki jo vodi Damjana Golavšek. Sledila je predstava Mačke iz visoke družbe, v katero so vključili vse osnovnošolske otroke, ki sodelujejo v gledališkem, plesnem in pevskem sklopu. Za uspeh predstave nosijo velike zasluge vzgojiteljice in vzgojitelji Dijaškega doma, saj sta za plesne koreografije poskrbeli Da-njela Simčič in Martina Grmek, scenarij in režijo pa je podpisala Andreja Benedetič. Kostume in scenografijo so otroci pripravili sami pod vodstvom Jane Žigon in Jane Fortuna. Večer je nato sklenil nagovor ravnateljice Dijaškega doma Kristina Knez, ki je vsem navzočim voščila ob bližajočem se božiču in novem letu. (av)
bumbaca
kmetijstvo s sodobnimi pristopi. Zadružni banki ne bosta širili svojih omrežij okenc, bosta pa nadaljevali v okviru spremenjenih razsežnosti s podpiranjem dejavnosti manjšinske civilne družbe. Nadaljevali se bosta dobra praksa transparentnih srečanj s članstvom in racionalizacije izdatkov. Prenehati je treba s stalnim sklicevanjem na krizo. Svet se je zelo spremenil in se še bo. Veljajo novi parametri, ki jih moramo sprejeti kot take, ne pa z oznako krize. (ar)
m ixeonsko ^
gledališče
Dva dogodka v Kulturnem domu Gorica!
SSG, SNG Nova Gorica in PGK Ivan Cankar
LEPA VIDA
režiser Miha Nemec
v torek, 15. decembra, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi)
BISSEROV SISTERS
Bolgarski narodni spleti
Vstopnice eno uro pred dogodkom pri blagajni Kulturnega doma Tel. 0481 33288 www.teaterssg.com
GLEDALIŠČE VERDI GORICA
FABIANI
Umetnost Bivanja
Četrtek, 17. decembra, ob 20.45
MEDNARODNA KOPRODUKCIJA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Accademia Musicale Naonis
Informacije
info.teatroverdigorizia@gmail.com www3.comune.gorizia.it/teatro/ 0 /TeatroVerdiGorizia Q @TeatroVerdiGo
Blagajna
Blagajna občinskega gledališča Giuseppe Verdi
Corso Italia, Gorica - tel. 0481/383602
Urnik od ponedeljka do sobote
od 17.00 do 19.00
Zaprto ob praznikih
Cene vstopnic
Parter
Redna cena 15,00 € S popustom 12,00 € Prvi ali drugi balkon Redna cena 12,00 € S popustom 9,00 € S popustom za abonente 8,00 €
Vezje Vivaticket _^^^^^
+39 041/2719035 IfBTHff www.vivaticket.it L_
m
Teatro Comunale Giuseppe Verdi di Gorlzia
SNG
NOVA GORICA

/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. decembra 2015
19
gorica - Bivši dijak Andrej Rosano predaval na zavodu Vega
Učna ura hekerstva
Andrej Rosano med predavanjem na zavodu Vega
Božični koncert v Pevmi
Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje bo v sodelovanju vseh društev in organizacij, ki ga sestavljajo, tudi letos priredilo tradicionalno Srečanje ob božični pesmi. Koncert božičnih napevov bo v cerkvi v Pev-mi v petek, 18. decembra, ob 19.30. Nastopila bosta otroška pevska zbora domačega otroškega vrtca Pikapolonica in osnovne šole Josip Abram, za njima pa še ženska vokalna skupina Vinika iz Brd, mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore in moški pevski zbor Štmaver. Dan kasneje, v soboto 19. decembra ob 17. uri, bodo Solkanci sosedom iz Štmavra, Pevme in Oslavja izročili Betlehemsko luč. Tradicionalno srečanje s kulturnim programom in družabnostjo bo na kmetiji Grad v Štmavru. (vip)
Goriški zavod za informatiko in telekomunikacije Jurj Vega je pred dnevi že drugič obiskal bivši dijak Andrej Rosano, ki se profesionalno ukvarja z varnostjo informacijskih sistemov. Je solastnik podjetja Inverse Path s sedežem v Trstu, ki nudi svetovanje in podporo v zvezi z informacijsko varnostjo. Za tovrstne usluge se na Rosana obračajo z vseh koncev sveta.
Kot na prvem srečanju, ki je potekalo v lanskem šolskem letu, je gost slovenskim dijakom tudi tokrat predaval o he-kerstvu. Že na prvem srečanju jim je pojasnil, kaj pravzaprav ta termin pomeni. Čeprav je beseda dobila nekoliko negativen prizvok, je v resnici heker le računalničar, ki se ukvarja z intelektualnim izzivom iskanja pomanjkljivosti informacijskih sistemov. Svoje znanje in izkušnjo lahko uporabi v dobre ali slabe namene, odvisno je le od izbire posameznika.
Tokrat se je predavanje začelo z opisom nastanka prvih računalnikov, ki so bili v resnici terminali. Terminal je enota sestavljena samo iz ekrana in tipkovnice. Ni sposobna računskih operacij, z njo lahko po-
sredujemo podatke in programe oddaljenemu računalniku. Ko je informacije obdelal, je računalnik informacije vračal terminalu, ki jih je prikazoval. Tu, kjer se podatki prenašajo med terminalom in računalnikom, je varnostno najobčutljivejša točka, v katero se lahko vrine heker. Danes takih terminalov ne uporabljamo več, saj so vse enote s tipkovnico in ekranom že samostojni računalniki. Varnost podatkov pa ostaja odprto vprašanje, ker se katerikoli program, ki se izvaja na računalniku, obnaša kot virtualni terminal. Da bi dijakom bolje obrazložil virtualne terminale, se je gost osredotočil na osnove komunikacij, ki potekajo v notranjosti računalnika. Kot primer je uporabil preprost program, ki preverja pravilnost uporabniškega gesla ob vstopu v operacijski sistem. Heker, ki skuša prelisičiti tak program, ima na razpolago samo kodo, zapisano v strojnem jeziku, ki ga razume samo računalnik. S posebnim programom, dizasemblatorjem, ga je spremenil v seznam ukazov zapisanih v zbirnem jeziku ali asemblerju. Na tak način je postalo razumljivo, s katerimi ukazi sistem vpraša
uporabnika za geslo in kako program upravlja s pomnilnikom in s podatki. Mednje sodi tudi pravilno geslo, s katerim sistem primerja besedo, ki smo jo vnesli ob poskusu vstopa. Hekerju uspe vdor v program ali sistem, ko izkoristi pomanjkljivosti ali napake v prej omenjeni kodi. Temu pravimo »crackiranje« programa. To je cilj programov, ki jih najdemo po spletu in jim pravimo »crack« ali »patch« in ki nam omogočajo igrati videoigrico ali uporabljati program, ki ga nismo kupili in za katerega nimamo vstopnega gesla ali kode.
Prvi del predavanja je bil v dometu vseh dijakov, nato pa je snov postala zahtevnejša. »Čim bolj je bilo predavanje težko razumljivo za dijake prvih razredov, tem bolj je postajalo zanimivo za dijake zadnjih razredov. Tako je vsak dijak nekaj odnesel in poglobil svoje razumevanje zapletenega računalniškega sveta,« pravijo profesorji zavoda Vega in dodajajo, da je po več kot dveh urah predavanja med slušatelji vladalo iskreno občudovanje do dela in uspehov bivšega dijaka zavoda Vega, ki ga nameravajo v prihodnosti ponovno povabiti na obisk.
gorica - Srečanje s karabinjerji
O varnosti predavali goriškim upokojencem
Dandanes se tudi v naših krajih moramo soočati s problemom tatvin in goljufij ali prevar. Zato je poveljstvo ka-rabinjerjev iz Gorice v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami s projektom o varnosti prebivalcev prevzelo pobudo za preprečevanje kaznivih dejanj, s tem da nudi informativna predavanja v pomoč občanom. V več krajih na Goriškem je to nalogo sprejel kapetan poveljstva ka-rabinjerjev Lorenzo Pella. Tudi Društvo goriških upokojencev ga je povabilo na tako srečanje, ki je nedavno bilo v Tumovi dvorani. Kapetan je največ pozornosti posvetil raznim vrstam tatvin, ki bi jih ljudje lahko z večjo pozornostjo in previdnostjo preprečilo. Povedal je, da tatovi iščejo čim lažji dostop v stanovanje, kjer se lahko pola-
foto dsug
stijo predvsem denarja in dragocenosti. Razlago je dopolnjeval s kratkimi filmi. Obrazložil je, kako mora biti človek previden, da ne postane žrtev ne-všečnih dejanj zaradi raztresenosti in površnosti. Stanovanje mora primerno zavarovati pred morebitnim vlomom. Nanizal je vse možne oblike kraje in postregel s številnimi nasveti, predvsem ko človek odide iz hiše. Navedel je celo nekaj zlonamernih primerov, ki so se dogodili tudi v naših krajih. Večkrat je poudaril, da je nujno potrebno ob vsakem primeru sumljivega dogodka telefonirati na brezplačne tel. številke 112, 113 ali 117, tudi ko se neznana in predrzna oseba pojavi pred hišnimi vrati. Kapetan je prisotnim izročil koristen trijezični priročnik o varnosti. (ed)
nova gorica - Portreti stavb
Spominodajalska akcija tokrat na železniški postaji
Anja Medved: »Mesta ne gradijo zgradbe, ampak zgodbe v njih«
Na železniški postaji v Novi Gorici bo v ponedeljek, 21. decembra, od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure potekala 5. spo-minodajalska akcija Portreti stavb, na katero vabi Kinoatelje v sodelovanju z zavodom Kinokašča in Kulturnim domom Nova Gorica.
Na tokratni spominodajalski akciji, ki se vključuje v sklop prireditev ob Fa-bianijevem letu, bodo, kot je zapisala avtorica večletnega projekta, režiserka Anja Medved, zbirali spomine in fotografije no-vogoriških in goriških stavb, mimo katerih morda vsak dan hodimo, ne da bi vedeli za njihove usode. »Novejše še čakajo na svoje zgodbe, starejše pa v svojih zidovih hranijo spomine na ljudi, družine, rodbine in države, ki so jih preživele. Ker mesta ne gradijo zgradbe, ampak zgodbe v njih, pozivamo k prispevanju spomina na te neme spomenike skupnosti. Z arhivom spomina gradimo subjektivno zgodovino dveh mest, ki živita na istem mestu,« pravijo organizatorji. Prva čezmejna spomi-nodajalska akcija z naslovom Spovedni-ca tihotapcev se je na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici odvila ob vstopu Slovenije v schengensko območje 21. decembra. 2007. Na večer odstranitve mejnih zapornic se je cariniška hišica spremenila v snemalni studio, v katerega so bili povabljeni prebivalci obeh Goric, da bi pred kamero obujali spomine na življenje ob meji. V spomin na ta zgodovinski večer so se v naslednjih letih na isti lokaciji izvedle še
Mali pusti iz arhiva Tuge Licul
tri vsebinske različice spominodajalske akcije Ordinacija spomina (2009), Album mesta (2011) in Najdeni portreti (2013).
Rezultat teh javnih snemalnih akcij so štrije kratki dokumentarni videi, ki so bili predstavljeni na slovenskih likovnih in filmskih manifestacijah in na prestižnih tujih razstavah, kot so Paris Photo 2010, Carrousel du Louvre; na razstavi Projekt 35, katere izbor je pripravil kurator Charles Esche v okviru Indipendent Curators International, ki je bila leta 2010 v New Yorku; letos v okviru razstave Our Land / Alien Territoriy v Triumph Galery v Moskvi ter na razstavi The Last Act; Project 35 v svetovno uveljavljenem razstavišču Garage Muzeja sodobne umetnosti v Moskvi ter letos spet v New Yorku na razstavi Sights and Sounds: Global Film and Video v Judovskem muzeju New York.
gorica - Glasba
Z Ronom so se spomnili Lucia Dalle
Pred polno dvorano Verdijevega teatra v Gorici je v četrtek potekal prijetno zasnovan koncert, ki je bil posvečen pred tremi leti premilulemu starosti italijanskih pevcev in kantavtorjev, nepozabnemu Lu-ciu Dalli. Občuten glasbeni večer je pripravilo združenje Assoeventi, ki ima glavnega pobudnika v svojem vodji in režiserju Robertu Montanariju. Pokrovitelj prireditve je bila goriška občina; šlo pa je za edino tovrstno pobudo v naši deželi, ki so jo pripravili v spomin na Dallo. Ni šlo za preprosto zadevo, saj tak spominski koncert zahteva veliko domišljije, napora in pripravljenosti raznih glasbenikov in pevcev na sodelovanje. Sodelovalo je namreč kar 12 pevcev in glasbenih skupin iz naše dežele, ki sta se jim na koncu pridružila še znani pevec Ron in dolgoletna Dallova vo-kalistka Iskra Menarini.
Pobudo je uvodoma pozdravil goriški župan Ettore Romoli, ki je take množične prireditve postavil med priložnosti,
Ron v Verdiju
bumbaca
ki ljudi spodbudijo, da zvečer gredo iz hiše in da množično obiščejo kulturne in druge prireditve. Ne smemo dovoliti, je še posebno poudaril župan, da nam otipljiva bojazen pred atentati in drugimi poskusi ustrahovanja prepreči druženje in uživanje ob gledanju predstav in ob poslušanju koncertov.
S pomočjo godalnega orkestra, ki je pod vodstvom prof. Marca Ballabena poskrbel za primerno spremljavo, je nastopilo dvanajst pevcev, ki so izraz goriških, tržaških in videmskih glasbenih okolij. S pesmimi Lucia Dalle so se dokaj dobro spoprijeli Manuel Dominko, Paola Ros-sato, Ileana Pipitone, Dario Zampa, Giu-lia Dalci, Andrea Binetti, Giovanni Mia-ni, Luca Ronka, Cristina Gordini in mlada, komaj petnajstletna Elenena Marche-san iz Gradeža. Nastopili so tudi znani ansambel I Cobra in dva šolska zbora (SantAngela Merici in Audite Nova). Vezni tekst sta prispevala gledališka igralca Cinzia Borsatti in Giorgio Amodeo. Publika se je lahko prepričala, da se tudi v naših krajih rojevajo pevke in pevci, ki se kar dobro uveljavljajo tako v državnem kot tudi v mednarodnem merilu. Vsak nastop je bil nagrajen s toplim aplavzom. Posamezne nastope so popestrile tudi plesne teč-ke, ki so jih pripravile mlade plesalke plesne šole Giselle iz Gorice.
V zaključnem delu triurnega koncerta sta publiko prevzela pevca, ki sta v različnih oblikah sodelovala z Dallo. Najprej je pred mikrofon stopila 69-letna Iskra Me-narini, ki je kar 24 let bila vokalistka bo-lonjskega kantavtorja. Povedala je nekaj anekdot iz dolgega sodelovanja z Dallo in s prodornim glasom zapela eno od Dallo-vih uspešnic. Še dalj časa se je na odru zadržal pevec in kantavtor Ron, Rosalino Cel-lamare, ki je dolga obdobja sodeloval z Dallo. Pokazal je, da zna komunicirati s publiko ter da je obenem odličen glasbenik (posamezne pesmi je spremljal s kitaro in s klavirjem) in dober interpret Dallovih pesmi. Med drugim je čestital vsem pevkam in pevcem večera, ki so kar dobro odpeli ne ravno preproste Dallove pesmi. Od pevca zahtevajo res pevske sposobnosti na višji ravni, kajti v Dallovih napevih je nekaj magičnega, ki mu vsi pevci niso kos. Na koncu se je Ron zahvalil Gorici in pobudnikom večera, da so odmevno počastili spomin na nepozabnega kantavtorja. (vip)
20
Nedelja, 13. decembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
Demokratična dolžnost
»Ta projekt je kot vlak, ki teče po tračnicah življenja. Energijo, da lahko nadaljuje svojo pot, črpa iz 2. člena italijanske ustave: ta zagotavlja ne-prekršljive pravice, ki jih ima človek kot posameznik in član skupnosti, govori pa tudi o politični, gospodarski in družbeni solidarnosti,« pravita Renato Elia in Fabio Falorni, ki sta včeraj predstavila svoj nov politični projekt »Dovere Democratico« (Demokratična dolžnost). »Želimo si, da bi Gorica bila solidarno mesto, ki bi ščitilo zlasti otroke in starejše občane, ponujalo vsem možnost za zaposlitev ter iskalo doljnovidne politike in upravitelje,« pojasnjujeta Elia in Falorni. Pobudnika ne izključujeta, da se bo njun projekt razvil v občansko listo, ki bo nastopila na prihodnjih županskih volitvah v Gorici: »V programu bosta prav gotovo dve točki: ustanovitev permanentnega laboratorija miru oz. "ne-konf-likta" ter kraja, kjer bi lahko skupaj molili ljudje vseh veroizpovedi.«
Jadrov zbornik
Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo Jadro bo jutri ob 17.30 v dvorani Cragnolin na ronškem županstvu predstavilo svoj društveni zbornik, že 16. po vrsti. Predstavitev prirejajo s pokroviteljstvom ronške občine, na njej bodo spregovorili prof. Rudica Požar, društveni predsednik Karlo Mucci in Oscar Beccia, ki je izredno lepo oblikoval zbornik. Nekaj svojih pesmi bosta prebrala Amerigo Visintini in Margherita Pacorini. »Prvo številko zbornika smo izdali leta 1988,« se spominja Mucci in pojasnjuje, da so letos posebno pozornost namenili Slovencem, ki so še pod Avstrijo živeli v Gradežu. »Goriški politik, tiskar in časnikar Andrej Gabršček je leta 1906 in leta 1910 v Gradežu odprl kiosk, ki so mu ga nato zažgali, medtem ko je fotograf Anton Jerkič med prvimi natisnil razglednice Gradeža leta 1898. Zapisali smo tudi zgodbo Napoleonovih sorodnikov, ki so živeli v Villi Vicentini; posvetili smo se vprašanju suženjstva na Jadranu, saj je Beneška republika z ujetimi pripadniki raznih slovanskih narodov ravnala kot s sužnji. V zborniku je tudi članek Vilija Prinčiča o vlogi živali v prvi svetovni vojni, nekaj pesmi je prispevala Nerina Kocman iz Štivana, zapis smo posvetili tudi azbestu,« pravi Mucci.
Poklon Fabianiju
V Trgovskem domu v Gorici bodo v četrtek, 17. decembra, ob 18.30 odprli razstavo »Fabiani - arhitektura na Goriškem: vzporednice in nasprotja« in predstavili vodnik »Maks Fabiani v Gorici in okolici«; ob ob 19.30 bo v ljudskem vrtu slavnostno odkritje Fabianijevega kipa. Ob 20.45 bo v gledališču Verdi še gledališka predstava »Fabiani - Umetnost bivanja«.
Maša v zaporu
Potem ko se je jubilejno leto Usmiljenja na Goriškem začelo včeraj, bo goriška nadškofija tudi danes poskrbela za zanimiv niz pobud. Med temi izstopa maša, ki jo bo ob 9.30 daroval goriški nadškof Carlo Redaelli v goriškem zaporu v Ulici Barzellini. Goriška nadškofija je jubilejno leto Usmiljenja, ki ga je papež Frančišek razglasil marca letos, uradno odprla sinoči, ko so se verniki zbrali pred kapucinsko cerkvijo, kjer so predstavniki nadškofijske Karitas spregovorili o usmiljenju. Zbrani ljudje so se nato napotili do stolne cerkve, kjer je nadškof Re-daelli odprl sveta vrata po papeževem zgledu. Nato so sledila berila iz Evangelija po Luku, ki jih bodo prebrali tudi danes ob 15.30 v Ogleju, kjer bo nadškof prav tako odprl sveta vrata bazilike in daroval mašo. (av)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: danes, 13. decembra, ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v župnijskem gledališču Pija 10. V Štarancanu, Ul. De Amicis 10, danes, 13. decembra, »Buffalo Bill Trieste 1906«, nastopa gledališka skupina Amici di San Giovanni. Več na www.teatroarmonia.it.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE na Goriškem: v torek, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici bo na sporedu Cankarjeva »Lepa Vida« v režiji Mihe Nemca; več na www.teaterssg.com. Brezplačni avtobus bo startal iz Doberdoba, Trgu sv. Martina, ob 19.35 s postanki v Tržiču, Ul. San Polo pri bolnišnici, ob 19.45, v Štivanu, pri križišču na avtobusni postaji, ob 19.50, v Jamljah, na vtobusni postaji, ob 20.00, v Gabrjah, na autobusni postaji, ob 20.10 in v So-vodnjah, pri lekarni, ob 20.15.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 17. decembra ob 20. uri »Moški so z Marsa, ženske so z Venere«, igra Denis Avdic; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 13. decembra, ob 17. uri »Prevare« (Jera Ivanc). 15. decembra ob 17. uri »Božična simfonija« (zaključena predstava); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
âu Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 11.00 - 15.20 -17.20 - 20.00 »Belle & Sebastien - L'av-ventura continua«; 21.45 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 10.45 - 20.00 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«; 15.45 »Il viaggio di Arlo«; 17.40 »Mon roi
-	Il mio re«; 22.10 »Belle & Sebastien
-	L'avventura continua«. Dvorana 3: 11.10 - 15.40 - 17.30 -19.30 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«; 21.30 »Dio esiste e vive a Bruxelles«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.10 »Belle & Sebastien - L'av-ventura continua«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 20.00 -22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«.
Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.00 »Il professor Cenerentolo«. Dvorana 4: 16.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.50 - 19.50 - 22.10 »La felicità è un sistema complesso«. Dvorana 5: 15.10 »Il viaggio di Arlo«; 17.40 - 19.50 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 »Belle & Sebastien - L'avventura con-
tinua«; 21.45 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«. Dvorana 2: 17.40 »Mon roi - Il mio re«; 20.00 »Heart of the sea - Le ori-gini di Moby Dick«; 22.10 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«. Dvorana 3: 17.30 - 19.30 »Chiamate-mi Francesco - Il papa della gente«; 21.30 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.10 -22.10 »Belle & Sebastien - L'avventu-ra continua«.
Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.15 »Heart of the sea - Le origini di Moby Dick«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.00 »Il professor Cenerentolo«. Dvorana 4: 17.30 »Il viaggio di Arlo«; 19.50 - 22.10 »La felicità è un sistema complesso«.
Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Chiamatemi Francesco - Il papa della gente«.
il Razstave
~M Koncerti
stopil ameriški ansambel Anania Mar-key Montague & Fellowship; pred-prodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it.
¿j Čestitke
Včeraj je v Štandrežu slavila življenjski jubilej MAKSIMILJANA KRPAN. Iskreno ji čestitajo in kličejo še na mnoga in zdrava leta BLM, sošolca ter številni goriški prijatelji.
□ Obvestila
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00. Do 10. januarja 2016 je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra -Da peccato di gola a genere di con-forto«; vstop prost. Danes, 13. decembra, ob 16. uri bo potekal vodeni ogledi razstave.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca 2016 od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816 ali www.galleriaspazza-pan.it. Danes, 13. decembra, ob 17. uri bo brezplačen vodeni ogled razstave.
V	MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost.
»MIŠKA IZ PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki je na ogled v kavarni Massimiliano v Krminu. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, razstavlja svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; do 8. januarja 2016, vsak dan 7.30-22.00.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled likovna razstava, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka »Med tukaj in onkraj. Andrej Jemec«; do 23. januarja 2016 ob prireditvah ali po domeni po tel. 0481531445, info@centerbratuz.org.
V GORIŠKI SINAGOGI bo danes, 13. decembra, ob 16. uri ob judovskem praznovanju Hanukka nastopil zbor Kol ha-Tikva s tradicionalnimi skladbami, ki so povezane na to praznovanje. Prisoten bo tržaški rabin Eliezer Di Martino.
DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA vabi na koncert »Čar Božične Noči« danes, 13. decembra, ob 20. uri v dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.
»GO-GOSPEL 2015«: v sredo, 16. decembra, ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Gorici nastopile Bisserov sisters iz Bolgarije. Združenje InCanto prireja 17. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici božično prireditev »Wonderful Christmas«. Nastopile bodo skupine Cadmos, Pleia-di in Freevoices. Izkupiček večera bo namenjen dobrodelnemu združenju Il Focolare. V Kulturnem domu v Novi Gorici na Bevkovem trgu 4, bo v ponedeljek, 21. decembra ob 20.15 na-
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.).
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da zapade 16. decembra rok za izročitev prošenj za ekonomske prispevke zaslužnim dijakom za družine z nizkimi dohodki za šolsko leto 2015-16; več na www.fondazionecari-go.it, informacije po tel. 0481-537111.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 19. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice 2016 ter se s prisotnimi pogovorila o pobudah in proslavah v naslednjem letu.
SKRD A. PAGLAVEC obvešča, da občni zbor, ki je bil napovedan za sredo, 16. decembra 2015, odpade zaradi tehničnih razlogov.
TABORNIKI RMV sklicujejo redni občni zbor, ki bo v sredo, 16. decembra 2015, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20 v Trstu.
SPDG obvešča, da bodo tudi v zimsko-športni sezoni 2015-16 potekali tečaji alpskega smučanja za začetnike in nadaljevalni tečaji. Začeli se bodo predvidoma 16. januarja, zaključili 21. februarja 2016. V primerjavi z lani, bodo tečaji potekali ob sobotah in nedeljah, prirejajo pa se v sodelovanju s smučarskim klubom Brdina. Tečaji bodo v kraju Forni di Sopra, celodnevni. Možnost avtobusnega prevoza. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int., 22. in 29. decembra ter 8. januarja 2016, vsakokrat med 18. in 20. uro.
SS Prireditve
MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi v soboto, 19. decembra, ob 16. uri v občinsko telovadnico v Doberdobu na »Plesno revijo za voščilo«. Nastopajo mažoretke iz Doberdoba, skupine mažoretk iz Prvačine, skupina otrok, ki obiskujejo tečaj flavte godbe na pihala Kras, kulturno športni klub 65 Solkan in country skupina »Wild Tur-key« iz Trsta.
KMEČKA ZVEZA GORICA in Konfederacija kmetov Italije CIA prirejata v ponedeljek, 14. decembra, ob 17. uri v sejni dvorani Hiše kmetijstva Trgovinske zbornice (sedež Konzorcija Doc Collio - Valoritalia) v Krmi-nu, Ul. Gramsci 2, informativno srečanje na temo »Program razvoja podeželja (PRP-PSR) 2014 - 2020«. Na koncu srečanja so predvidena sporočila v zvezi s tehničnimi pregledi kmetijskih strojev, tečajem za pridobitev novih dovoljenj za uporabo fi-tofarmacevstkih sredstev, dovoljenjem za uporabo kmetijskih strojev in funkcionalnim pregledom strojev za razprševanje fitofarmacevtskih srdstev.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in
Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 17. decembra, ob 20. uri na »Srečanje pod lipami« na temo: »Duhovna misel za Božič«. Gost večera bo msgr. Marino
SKRD Jadro iz Ronk
s pokroviteljstvom Občine Ronke
vabi na
predstavitev
16. številke društvenega zbornika
v ponedeljek, 14. decembra
ob 17.30
v dvorano Cragnolin
v pritličju občinske stavbe
Qualizza, zlatomašnik iz Benečije, teolog, odgovorni urednik kulturno-verskega lista Dom. Večer bo vodil ve-roučitelj na špetrski šoli in družbeni delavec Matjaž Pintar.
STRANKA UPOKOJENCEV prireja v ponedeljek, 14. decembra, med 9. in 11. uro na Korzu Verdi pri pokriti tržnici srečanje na temo zdravstva. Prisotni bodo Luigi Ferone, Alessan-dro Vascotto in Mario Comelli.
ZDRUŽENJI VEGANIMA IN AVI iz Gorice v sodelovanju z združenjem I-CA-RE prirejata niz srečanj z naslovom »SpazioVeg«: v ponedeljek, 14. decembra, ob 18. uri v stavbi A parka Ba-saglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo veg-chef Cristina Urbani prikazala vegansko izbiro za pripravo božičnega kosila; vstop prost.
V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici prirejajo v sodelovanju z združenjem Club Atlantico Giovanile FJK niz srečanj z naslovom »Oltre la cro-naca«, ki jih bo vodil novinar Andrea Romoli in bodo potekala v sobi za prebiranje revij v 2. nadstropju ob 18. uri: v ponedeljek, 14. decembra, bo izvedenec v balkanski problematiki Luca Susic predaval na temo propagande ISIS-a v bivši Jugoslaviji in o Črni gori v združenju NATO; vstop prost.
0 Mali oglasi
BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481883020, 347-1216398).
ODDAMO dva meseca stare psičke majhne rasti; tel. 320-4518706.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 10.00, Elena Maria Mauri por. Volk z glavnega pokopališča v cerkev na Rojcah ob 10.10 in na pokopališče v Štandrežu.
JUTRI V ŠTANDREŽU: 11.00, Rudi Budal (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Sekcija VZPI-ANPI iz Štandreža
izreka globoko sožalje, ob izgubi Rudija Budala, ženi Otiliji in sorodnikom.
ZAHVALA
Marija Bensa por. Kosič
Ob slovesu naše drage žene, mame in none Marice se iskreno zahvaljujemo g. Markežiču, g. Bolčini, patru Brescianiju, msg. Valenčiču, vsem pevcem za občuteno petje, dirigentu Z. Klanjščku, darovalcem cvetja in vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin in jo pospremili na zadnjo pot.
Mož Andrej in otroci z družinami
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 13. decembra 2015 2 1
/—
GLEDALIŠČE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Velika dvorana
V	petek, 18. decembra, ob 20.30 / Ivan Cankar: »Lepa vida« / ponovitve: v soboto, 19., ob 20.30 in v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00.
Klubski prostor
Danes, 6. decembra, ob 16.00 / Lot Ve-
kemans: »Ismena, njena sestra« / Ponovitve: v četrtek, 10., v petek, 11. ob 20.30 ter v soboto, 12. decembra, ob 19.00.
Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti
Dvorana Generali
V	sredo, 16. decembra, ob 20.30 / Anton Čechov: »Ivanov« / Regia: Filippo Dini / Ponovitve: od četrtka, 17. do sobote, 19. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00.
VIDEM
Novo gledališče Giovanni da Udine
V	sredo, 16. decembra, ob 20.45 /
Florian Zeller: »Un'ora di Tranquillita«. / Režija Massimo Ghini / Nastopajo: Massimo Ghini, Claudio Bi-gagli, Massimo Ciavarro, Alessandro Giuggioli, Gea Lionello, Galatea Ran-zi in Luca Scapparone. / Ponovitve: v četrtek, 17. in v petek, 18. decembra, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Veliki oder
V	nedeljo, 13. decembra, ob 17.00 / Jera Ivanc: »Prevare«.
V	torek, 15. decembra, ob 17.00 / »No-voletna.net« - Gostuje Gledališče KU-KUC.
V	petek, 18. decembra, ob 20.00 / Iz-
tok Mlakar: »Pašjon«. / Ponovitev: v torek, 29. decembra, ob 20.00.
V	sredo, 23. decembra, ob 20.00 / Lope de Vega: »Norci iz Valencije«.
V	torek, 29. decembra, ob 16.30 in ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«.
V	sredo, 30. decembra, ob 20.00 / Ne-bojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. / Ponovitev: v četrtek, 31. decembra, ob 21.00.
Mali oder
V	soboto, 19. decembra, ob 20.00 / Rainer Werner Fassbinder: »Grenke solze Petre von Kant«.
LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder
V	ponedeljek, 14. decembra, ob 19.30
/ Rudi Šeligo: »Svatba«
V	torek, 15. decembra, ob 19.30 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Mi-sterij buffo«.
V	sredo, 16. decembra, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. / Ponovitev: v četrtek, 17. decembra, ob 19.30.
V	petek, 18. decembra, ob 19.30 / Martin Crimp: »V republiki sreče«
V	soboto, 19. decembra, ob 18.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«.
V	ponedeljek, 21. decembra, ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust«.
Mala drama
V	ponedeljek, 14. decembra, ob 20.00
/ Josif Brodski: »Demokracija!«. / Ponovitev: v petek, 18. decembra, ob 20.00
V	torek, 15. decembra, ob 20.00 / Iza
Strehar: »Hlod na avtocesti«. / Ponovitev: v sredo, 16. decembra, ob 20.00.
V	četrtek, 17. decembra, ob 20.00 /
Maja Haderlap: »Angel pozabe«.
V	soboto, 19. decembra, ob 18.00 / Fran Levstik: »Martin Krpan«.
V	ponedeljek, 21. decembra, ob 20.00
/ Stanis\\\u0142aw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«.
MGL
Veliki oder
V	nedeljo, 13. decembra, ob 17.00 /
Komedija / Jera Ivanc: »Prevare«.
V	torek, 15. decembra, ob 19.30 / Komedija / Colin Teevan: »Švejk«.
V	sredo, 16. decembra, ob 19.30 / drama / Henrik Ibsen: »Peer Gynt«. / Ponovitev. v četrtek, 17. in v petek, 18. decembra, ob 20.00
Mala scena
V	sredo, 16. decembra, ob 20.00 / komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«.
V	četrtek, 17. decembra, ob 20.00 / komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija«.
V	soboto, 19. decembra, ob 20.00 /
drama / Simona Hamer (po motivih Prežihovega Voranca): »Samorastniki«. / Ponovitev: v ponedeljek, 21. decembra, ob 16.00.
GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK - Il Rossetti
Dvorana Generali
V	pojedeljek, 21. decembra, ob 21.00 / »Mario Biondi "Beyond Tour"«.
Gledališče Verdi
V	petek, 18. decembra, ob 20.30 / opera / »L'elisir d'amore« / Dirigent: Ryuic-hiro Sonoda / Režija Fabio Sparvoli. / Ponovitve. v soboto, 19. ob 20.30,v nedeljo, 20. ob 16.00, v torkih 22 in 29. ob 20.30 ter v sredo, 30. decembra, ob 16.00.
Društvo Tetris (Ul. Rotonda 3)
V	četrtek, 17. decembra, ob 21.30 /
Psyched stone night Vol. Iv / Na-stopjo: Throneless (doom metal, Švedska), Veuve (heavy stoner, IT) in DJ Caiordo.
V	petek, 18. decembra, ob 21.30 / koncert / Nastopjo: Maya Galattici (psych pop, TV).
V	soboto, 19. decembra, ob 21.30 /
Hardcore underground / Nastopajo: Fall Out (hardcore, Španija) in NER (Oi! / Hardcore, PN). GORICA
Kulturni dom
V	sredo, 16. decembra, ob 20.30 / koncert / Nastopale bodo:Bisserov Sisters (Bulgarija).
V	četrtek, 17. decembra ob 20.30 / v
veliki dvorani, v sklopu glasbenega festivala »Go-Gospel 2015«, koncert z naslovom »Wonderful Christmas«. Na odru se nam bodo predstavile priznane goriške zasedbe Cadmos Ensemble & Le Pleiadi in Freevoices (s Kopriv-nega pri Gorici).
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
V	nedeljo, 13. decembra, ob 19.00 /
Drama Akustika / »Severa Gjurin z zasedbo«. / Ponovitev: v nedeljo, 20. decembra, ob 19.00.
V	nedeljo, 27. decembra, ob 17.00 / Drama Akustika / »Bossa de Novo«.
Kino Šiška
V	petek, 18. decembra, ob 20.30 / koncert / Glej, Mladina, Šiška - Koncert Ebony Bones + Avantgardna predno-voletna zabava.
SNG Opera in balet
V	ponedeljek, 14. decembra, ob 19.00 / opera / Jacques Offenbach: »Orfej v peklu«.
V	četrtek, 17. decembra, ob 19.00 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Hrestač -Božična zgodba« / Ponovitve: v petek, 18. in v soboto, 19. ob 18.00. v nedeljo, 20. ob 16.00, v torek, 22. in v sredo, 23. ob 19.00, v četrtek, 24. ob 15.00, in v nedeljo, 27. decembra, ob 16.00.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevič: na ogled je razstava furlanskega fotografa Danila De Marca »Partizani neke druge Evrope«. Razstava bo na ogled do 8. decembra in sicer dopoldne od 10. do 13., popoldne pa od 16. do 19. ure (ob ponedeljkih bo, z izjemo 7. decembra, zaprta).
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
_SLOVENIJA_
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
najnižji moški pevski glas
nadležna žuželka, ki boleče piči
evgen ban
it. filmski režiser (luciano)
naselje pri postojni
prireditev
vsako drugo leto prebiv. fjk
it. socialno zavarovanje
mesto v mavretaniji
središče vrtenja
nekdanji vietnamci antična država nereda
rimska boginja jeze
ulica (lat.)
reka v portoriku vodne živali
mesto na siciliji
prebivalec arktike
strupena spojina ogljika in dušika
ženska skrajnih nazorov
/
ustvarjalna spretnost, sposobnost
točke na nebu ital. pevec (gianni)

Španski
pesnik
dalmatin. žensko ime
italijanska pevka zanicchi
sedmi del tedna
gora nad bovcem visus, pogled
jutranja
pijača v skodelici
japonski pisatelj am. igralec ladd
posoda za seč v bolnišnicah
diktat
ameriška zvezna država
cankarjeva pesniška zbirka
/
zmaga v Šahu
nadzorniki
javnih poslopij v starem rimu
oblika socvetja torbice za bankovce
slovenski režiser (dušan)
letovišče v franciji
slov.pesnik aškerc
nagib, vzrok reinhold messner
osebni zaimek, jaz, on
staro ime za tajsko angleška plošč. mera
globoka nezavest
evelina umek
it. igralec (francesco) akvarijska ribica
odstran-ljivi del naprave
duhovnik (slabš.)
del večje celote
osebni zaimek, mi, vi, ...
nelson piquet pijača ob koncu dela
nikita hruščov kraj pri vodicah
podpredsednica vzpi - anpi hrovatin
vedeževanje, branje iz kart
ušesni bobnič
varuh listin
SLOVARČEK - ANON = reka v pokrajini Ponce v Portoriku • ATAR = mesto v Mavritaniji • EVIAN = letovišče ob Ženevskem jezeru, v Franciji • INOUE = japonski pisatelj (Yasushi) • IRIARTE = španski pesnik (Tomas de)
2 2 Nedelja, 13. decembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Zopet prvenstvo štirih
MÜNCHEN - Košarkarsko evropsko prvenstvo leta 2017 bo v štirih državah na Finskem, v Izraelu, Romuniji in Turčiji, je včeraj sporočila FIBA Europe v Münchnu. Turčija bo po letih 1959 in 2001 že tretjič gostila evropsko prvenstvo, Finska je bila prireditelj leta 1967, Izrael in Romunija pa še nista pripravila EP. Letos je bilo EP prvič v štirih državah: v Nemčiji, na Hrvaškem, v Litvi s finalnim delom v Franciji.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Pallanuoto TS tesno
Tržaški vaterpolisti so na gostovanju v Liguriji osvojili pomembno zmago proti zadnjeuvrščeni Sori s končnim 5:6. Pallanuoto Trieste se nove zmage veseli po enomesečnem postu, potem ko je v prejšnjem krogu v Trstu izgubila proti zvezdniškem Pro Reccu. V luči boja za obstanek v najvišji italijanski ligi so tri točke zelo dragocene. Pallanuoto Trieste zaseda trenutno 10. mesto na lestvici, na Vrhu pa sta Brescia in Pro Recco. Prvenstvo A1 -lige se bo po božičnem premoru nadaljevalo 30. januarja 2016.
nogomet - Žreb skupin za evropsko prvenstvo 2016 v Franciji
Ugodno za Italijo
o žrebu ...
Alen Carli: »Nevarna je le
Nogometaš s Slivnega Alen Carli bo danes popoldne s »svojo« Sistiano v promocijski ligi gostoval v Štandrežu. »Juventi-na? Močna ekipa. Če pa se ne motim, imajo težave s poškodbami. Zaradi tega bomo skušali osvojiti vse tri točke,« je napovedal 36-letni nogometaš, ki je zaposlen v slovenskem okencu Zdravstvenega podjetja v Guminu. Carli je nekoč oblekel dres »azzurrov«. Pravzaprav državne univerzitetne reprezentance.
Kako bi komentirali »italijansko« skupino E?
Italija je imela srečno roko pri žrebu. Belgija je solidna reprezentanca. Ni pa nepremagljiva. Irska in Švedska pa sta objektivno slabši, čeprav so tekme na evropskem prvenstvu vsakič zelo izenačene. Vse reprezentance dajo vse od sebe. Pri Švedski izstopa le Ibrahi-movic. Upam si napovedati, da se bosta v drugi del EP uvrstili Italija in Belgija.
V italijanski reprezentanci ni »zvezdnikov« ...
Zaradi tega bi lahko Italija odigrala solidno prvenstvo. Ne bo pa evropski prvak.
Kaj pa druge skupine?
Najbolj »huda« bo skupina D s Španijo, Češko, Turčijo in Hrvaško.
Ali se strinjate z razširitvijo EP od 16 na 24 reprezentanc?
Evropska nogometna zveza Uefa je to storila zaradi večjega števila televizijskih prenosov in pokroviteljev. To je pač del posla. Pozitivno pa je, ker so se na EP uvrstile tudi nekatere reprezentance, ki so dalj časa manjkale v finalnem delu. To velja za Islandijo, Avstrijo, Madžarsko in druge. (jng)
V skupini E bo Italija igrala proti Belgiji, Irski in Švedski
ansa
nogomet - A-liga
»Poker« Interja na gostovanju v Vidmu
VIDEM - Inter je po sinočnjem 0:4 proti Udineseju utrdil vodstvo na vrhu lestvice nogometne A-lige. Moštvo trenerja Roberta Mancinija je povedlo z 0:2 že v prvem polčasu z Icardijem v 23. in Joveti-cem v 31. minuti. V drugem delu igre sta povišala še enkrat Icardi v 38. in Brozovic v 41. minuti. Včeraj: Genoa - Bologna 0:1 (Ma-rassi 92.), Palermo - Frosinone 4:1, Sassuo-lo - Torino preložena zaradi goste megle. Danes: 15.00 Chievo - Atalanta, Empoli -Carpi, Milan - Verona, 18.00 Napoli - Roma, 20.45 Juventus - Fiorentina.
FC Koper ima predsednika
KOPER - Nogometni klub Koper ima, po enem mesecu in odstopu prej vodilnih, novo vodstvo. Na skupščini so za novega predsednika kluba in predsednika upravnega odbora soglasno izvolili Valterja Valenčiča. V upravni odbor so kot člane izvolili še Gašparja Gašparja Mišiča, Dejana Škerliča in Gorana Maleniča. Koper bo danes ob 17.30 na domači Bonifiki gostil Maribor. Izidi 22. kroga 1. SNL: Zavrč - Krka 2:1, Domžale - Rudar 4:0, Celje - Gorica 2:2, Krško - Olimpija 2:1.
TINA MAZE - Najuspešnejša slovenska alpska smučarka vseh časov Tina Maze se bo med tekmovalnim premorom preizkusila v povsem novi vlogi. Odzvala se je povabilu Eurosporta ter se bo usedla na komentatorsko mesto kot strokovna komentatorka televizijskih prenosov tekem svetovnega pokala.
ODBOJKA - V Sloveniji: Šempeter -ACH Volley 0:3 (Terpin brez točke).
PARIZ - V Parizu so izžrebali skupine nogometnega evropskega prvenstva 2016, ki ga bo gostila Francija. Gostiteljici je žreb v skupini A namenil Romunijo, Albanijo in Švico. Branilka naslova Španija pa bo igrala v skupini D skupaj s Turčijo, Češko in Hrvaško.
Za mnoge najtežja pa bi lahko bila skupina E, v kateri so Belgija, Italija, Irska in Švedska Zlatana Ibrahimovica. »Težka, a izjemna skupina za Belgijo,« je na Twit-terju zapisal kapetan Belgije Vincent Kompany in dodal: »Vzdušje na teh tekmah bo neverjetno.« »Težka skupina,« pa je bil kratek njegov reprezentančni kolega Axel Witsel.
Italijanski selektor Antonio Conte je pohvalil Belgijce: »Belgija ima izjemno ekipo in je med favoriti za izločilne boje. Ima mlado moštvo in veliko izjemnih nogometašev. Potem pa smo mi, Švedi in Irci na približno isti ravni. Belgija je torej favorit, Zlatana vsi poznamo, Irci pa igrajo z res veliko čustvi. Biti moramo pazljivi.«
Ukrajina, ki je v dodatnih kvalifikacijah izločila Slovenijo, je dobila zahtevno skupino C s svetovnimi prvaki Nemci, Poljaki in Severnimi Irci.
Nemci in Poljaki so skupaj igrali že v kvalifikacijski skupini, dobili pa so vsak po eno tekmo. »Poljska premore veliko kakovosti, toda Severna Irska in Ukrajina s svojo igro na protinapade znata povzročati precej težav. Smo pa favoriti skupine in to hočemo tudi dokazati,« je povedal nemški selektor Joachim Low.
Branilka naslova Španija bo s Češko, Turčijo in Hrvaško bila boje v skupini D. »Žreb nam je namenil dve ekipi, ki sta igrali v kvalifikacijah z Nizozemsko in jo izločili - Turčijo in Češko. Potem pa so tu še Hrvati, ki bodo po mojem mnenju ena najmočnejših ekip na Euru. Imajo izjemne nogometaše. Težko bo. Ampak tja bomo šli z željo, da tretjič zaporedoma osvojimo naslov. To ni uspelo še nikomur,« je po žrebu povedal španski selektor Vicente del Bosque.
»Zanimivo bo in nepredvidljivo. Imamo priložnost maščevati se Turkom za nesrečen izpad na EP 2008, Češka pa ima
zelo dobrega selektorja, je zelo dobro vodena. Mislim, da je dobro, ker igramo s Španijo na koncu, oni bodo takrat verjetno razmišljali že o osmini finala, mi pa v tem vidimo svojo priložnost,« pa je dejal hrvaški selektor Ante Čačic.
Branilec Walesa Ben Davies je bil po žrebu navdušen. »Anglija, Slovaška in Rusija! To bo neverjetno,«je na Twitterju zapisal Davies o skupini B.
»Wales je zelo dobro organiziran, ima ekipni duh in zelo močno hrbtenico ekipe z Ashleyjem Williamsom, Aaronom Ram-
SKUPINA A: Francija, Romunija, Albanija, Švica
SKUPINA B: Anglija, Rusija, Wales, Slovaška
SKUPINA C: Nemčija, Ukrajina,
Poljska, Severna Irska
SKUPINA D: Španija, Češka, Turčija, Hrvaška
SKUPINA E: Belgija, Italija, Irska, Švedska
SKUPINA F: Portugalska, Islandija, Avstrija, Madžarska
seyjem in Garethom Balom - to so vrhunski evropski igralci,« pa je dejal angleški selektor Roy Hodgson.
V skupini F bo Portugalska Cristiana Ronalda igrala proti Islandiji, Avstriji in Madžarski, gostiteljica Francija pa bo prvenstvo odprla 10. junija proti Romuniji, v skupini A pa jo čakata še Albanija in Švica. »Bil sem kar malce živčen. Ampak če bomo na naši pravi ravni, potem lahko napredujemo v osminofinala,« je povedal nekdanji francoski reprezentant in zmagovalec Eura 2000 Marcel Desailly.
Na EP bo prvič nastopilo 24 reprezentanc, turnir pa se bo končal 10. julija. TEKME ITALIJE: ponedeljek, 13. junij 2016: Belgija - Italija 21.00 (Lyon); petek, 17. junij 2016: Italija - Švedska 15.00 (Tououse); sreda, 22. junij 2016: Italija -Irska 21.00 (Lille).
ZIMSKI ŠPORTI
Hirscher prvi v Val d'Iseru
VAL D'ISERE - Avstrijec Marcel Hirscher je zmagovalec tretjega veleslaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v Val d'Iseru. Drugo mesto je pripadlo Nemcu Felixu Neureutherju (+1,29), tretji pa je bil Francoz Victor Muffat-Jeandet (+1,58). Prve točke v sezoni je z 12. mestom (+2,59) osvojili edini Slovenec na tekmi Žan Kranjec, ki je finale ujel s 30. mestom, v finalu pa se je z odlično vožnjo veselil najboljšega dosežka v karieri. Prvi med Italijani je bil Roberto Nanni na osmem mestu. S 16 veleslalomskimi zmagami je na večni lestvici prehitel Italijana Alberta Tombo, s skupno 34 zmagami v svetovnem pokalu pa je prehitel Američana Bodeja Mil-lerja.
Vonnova četrtič v Areu
ARE - Lindsey Vonn je z novim slavjem na veleslalomu v Areu zbrala že četrto zaporedno in 71. pokalno zmago. Druga je bila Avstrijka Eva-Maria Brem, ki je zaostala le sedem stotink sekunde, po 1. vožnji je bila tretja. Italijanka Federica Brignone (+0,35), zmagovalka soldenske veleslalomske premiere, je na najnižjo stopničko skočila s šestega mesta po 1. vožnji.Veleslalomsko tekmo sta v prvi petnaj-sterici na 12. in 15. mestu končali tudi dve Slovenki Ana Drev in Tina Robnik.
Prevc 2., zmagal je Freund
NIŽNI TAGIL - Nemški smučarski skakalec Severin Freund, ki že je vodil po prvi seriji, je zmagal na tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal v ruskem Nižnem Tagilu (132 in 134 m, 260 točk). Peter Prevc je bil drugi (131 in 123 m, 248,5), tretji pa Norvežan Joachim Hauer (133,5, in 134 m, 243,7). Anže Lanišek je bil sedmi, preostali Slovenci pa se niso uvrstili v finale.
Norveška premoč v tekih
DAVOS - Norvežan Martin Johnsrud Sundby je zmagovalec tekme za svetovni pokal smučarjev tekačev v Davosu. Vodilni tekmovalec v skupnem seštevku je na 30 kilometrov v prosti tehniki za 20,7 sekunde premagal drugega Francoza Mauricea Manificata in za 28,6 sekunde rojaka Andersa Gloeersena, ki je bil tretji. V ženski konkurenci je na 15-kilometrski preizkušnji prva prečkala ciljno črto Norvežanka Therese Johaugova, ki je bil prva v skupini petih Norvežank na vrhu.
Biatlon: Jakov Fak 10.
HOCHFILZEN - Z zasledovalno tekmo v Hochfilznu so opravili tudi biat-lonci. Najboljši je bil vodilni v svetovnem pokalu Francoz Martin Fourcade (31:19,9/2). Do točka sta prišla tudi oba Slovenca: Jakov Fak je z 22. mesta v sprin-tu napredoval na 10. (1:05,9/1), Klemen Bauer pa je bil 32. (3:14,4/5). Najvišjo stopničko na zmagovalnem odru v ženski konkurenci je osvojila Laura Dahlmaier (28:23,3/1), Slovenka Teja Gregorin je bila 27.
/
ODBOJKA
Nedelja, 13. decembra 2015
23
moška b2-liga - V Gorici je tokrat zmagal Bibione
Združeni ekipi (še) ne gre
Olympia - Bibione 1:3 (23:25, 25:18, 20:25, 22:25)
Olympia: Hlede 6, Pavlovič 2, Righini 16, Per-soglia 2, Vizin 5, Juren 11, Vogrič (L2), Š. Čav-dek (L1 ), Corsi, Princi 0, Zampar 20, Vidot-to 3, Komjanc 2.
Zadnja srečanja goriških odbojkarjev združene ekipe Olympie se odvijajo po enakem kalupu in se tudi zaključijo sledeč predvidljivemu scenariju. Tudi proti ekipi iz sosednjega Veneta so varovanci trenerja Marchesinija dokazali, da tehnično ne zaostajajo veliko v primerjavi z nasprotniki, vendar jim manjkajo potrebne izkušnje, da bi lahko pozitivno zaključili srečanje. Tudi tokrat so bili v treh nizih v vodstvu vse do dveh tretjin seta, nakar je prišlo na dan običajno pomanjkanje kontinuitete v dobri igri. Dejstvo, da so v osmih tehničnih odmorih vodili kar sedemkrat pomeni, da so fantje sposobni, vendar jim primanjkuje še prave samozavesti in zbranosti.
Uvodoma je trener poslal na igrišče postavo, ki je nato tudi odigrala večji del tekme: v diagonali s podajalcem Hledetom je igral Righini, kot sprejemalca Juren in Zampar, vlogo blokerjev pa je zaupal Vizinu in Pavloviču. V nadaljevanju srečanja so šli na igrišče še vsi ostali, vendar nihče si ni izboril stalnega mesta. Prednost domačih v prvem nizu je dosegla tudi sedem točk (13:6), vendar so jo gostje počasi izpodjedali in prišli prvič v vodstvo pri 24. točki in že v naslednji potezi osvojili niz. Domači odbojkarji so bili v napadu še kar uspešni, pokopali pa sta jih slabo izvajanje uvodnega udarca in premalo odločna igra v obrambi. Kljub grenkemu priokusu, ki jim ga je zapustil konec prvega niza, so gostitelji takoj odreagi-rali in z dobro igro brez večjih skrbi poskrbeli za preobrat v drugem nizu. Tretji niz je bil izenačen vse do 17. točke, ekipi sta si bili ena-
moška d-liga
Soča premalo sproščena proti Coselliju
Coselli - Soča 3:1 (23:25, 25:15, 25:16, 25:21)
Soča: Cietto 4, A. Černic 8, Pellizza-ri 5, Klanjšček 7, M. Černic 8, rutar 4, Hlede 3, Polesel (L), Fiorelli 0, Caprara 1. Trener: Kustrin.
Mladi odbojkarji tržaškega Cosellija, kljub izgubljenemu prvemu setu, se niso predali in so z dokaj zrelo igro nastopili v preostalem delu srečanja. Gostitelji so izkoristili predvsem padec kakovosti igre Soče v drugem nizu, ki je v prvem kljub začetnem zaostanku povedla.
Manjša telovadnica šole Mor-purgo jim v nadaljevanju ni ležala, tudi sprejem je odpovedal. Ključni je bil tretji set, ki je v prvem delu nagradil Cosselli s šestimi točkami prednosti, nato pa bi Soča kmalu presenetila površnega gostitelja. Pri delnem 14:13 so se zvrstile napake Kustrinovih odbojkarjev. Ti se niso zlahka predali in 4. setu takoj po-vedli z 0:4, nato so odpovedali v sprejemu, poznala pa se je odvečna napetost. Ob koncu so gostom izničili kar štiri »match« žoge, zaostanek pa je bil prevelik, da bi v domov odnesli le točko.
Trener Soče Mauro Kustrin: »Med tednom smo zaradi številnih odsotnosti premalo trenirali in posledično se je tokrat poznala neui-granost. Ko vodimo, nam je vse lažje, žal pa ne igramo dovolj sproščeno. Izboljšati bi morali tudi našo sinergijo.« (mar)
kovredni v vsem, dokler se ni pojavila običajna hiba na strani domačinov. Serija napak v napadu in prisebnost gostov so v končnici odločali v korist le-teh. Tudi v četrtem nizu so bili Hlede in soigralci v lepi prednosti vse do 19. točke, vendar je bilo to tudi vse, kar so zmogli, kajti prišli sta na dan urejenost in učinkovitost v napadih nasprotnika, ki je ob zaključku sicer v vsem zasluženo slavil zmago. (J.P.)
Odbojkarji združene ekipe Olympie na tekmi proti Bibioneju
fotodamj@n
moška c-liga
Ena boljših tekem Sloge Tabor
Volley Club - Sloga Tabor 3:2 (25:16, 27:29, 25:18, 23:25, 15:9)
Sloga Tabor: Antoni 13, Kante 11, Milič 0, Taučer 9, Trento 24, Vattovaz 2, Rauber (L1), De Luisa (L2), Furlanič 1, Jerič, Peterlin 9, Reggente. Trener: Berlot.
Sloga Tabor je včeraj v tržaškem derbiju po odlično odigrani tekmi iztrgala točko ekipi, ki spada med boljše v ligi. Volley Club je rutinirana ekipa, v svojih vrstah ima tudi nekaj igralcev, ki so že igrali v državnih ligah (Rigutti, Sirch, Zanolin). Vendar so slogaši res prijetno presenetili in odigrali letošnjo najboljšo tekmo. V primerjavi s prejšnjimi nastopi so korenito izboljšali blok (14 direktnih točk), servis je bil oster, pa tudi sprejem je bil, z izjemo prvega set, neprimerno boljši kot doslej. Ob vsem tem gre izpostaviti zelo dober nastop dveh mladih igralcev: trener Berlot je vlogo podajača zaupal mlademu 16 letnemu Vatto-vazu, ki je odigral vseh pet setov zelo samozavestno, kot kak rutinirani igralec. Ob njem se je izkazal tudi Andraž De Luisa, ki je v drugem delu tekme zelo uspešno igral kot libero.
Libero Matija Rauber, Matevž Peterlin in Ervin Taučer
Sam začetek tekme sicer ni obetal najbolje, saj je Volley Club prvi set osvojil brez večjih težav. Od drugega niza dalje pa so se stvari povsem spremenile: Sloga Tabor je povedla, Volley Club je izenačil pri 15. in 20. točki in že povedel s 23:22. Slogaši so izenačili na 24:24 in po razburljivi končnici set tudi osvojili. V tretjem je Sloga Tabor vodila s 16:13, ko je nekaj naivnih napak pripomoglo k vodstvu domačinov, ki so prednost obdržali do konca. Četrti je bil spet poln preobratov: Volley Club je povedel s 16:13, Slo-gaši so z odličnim servisom spravili na kolena domači sprejem in nato po ogorčenem boju set tudi osvojili. V odločilnem nizu je Volley Club takoj povedel, ob menjavi igrišča vodil z 8:4 in prednost obdržal vse do konca.
ženska c in d liga - Zalet Sloga in Zalet Kontovel
Dva koraka nazaj
Zalet Sloga - Rizzi Volley 0:3 (18:25, 21:25, 16:25)
Zalet Sloga: Babudri 4, Balzano 7, Ko-janec 4, Pertot 5, Spanio 4, Vattovaz 0, Barut (libero), Costantini 5, Feri 3, Grgič, Vitez 1, Zonch 4. Trener Jasmin Čuturič
Zaletovkam se včeraj, žal, ni izšlo in so se morale po samih treh setih predati ekipi iz Vidma. Rizzi Volley je dobra ekipa in naše igralke bi morale zaigrati na višku, če bi želele doseči kaj več, žal pa je bilo tokrat v njihovi igri preveč nihanj, ki si jih proti tako solidnemu nasprotniku enostavno ne moreš privoščiti.
Izida v prvem in tretjem setu sta nekoliko varljiva: res je sicer, da je bil Rizzi Volley stalno v vodstvu, a so za-letovke izvedle kar nekaj učinkovitih akcij, katerim pa so sledile nepotrebne napake (zgrešen servis ali napad), ki jih je nasprotna ekipa seveda takoj izkoristila. Drugi set je bil še najbolj izenačen, zaletovke so bile v igri skoraj do konca, ko so se gostjam približale na 20:23, več pa niso zmogle.
Tokrat so bile naše odbojkarice še najbolj ranljive v sprejemu, ki je bil premalo točen, igralke pa na to pomanjkljivost niso znale reagirati. Trener Ču-turic je tokrat začel z drugačno začetno postavo kot v zadnjih tekmah, a so se potem na igrišču zvrstile vse igralke, ki so se sicer trudile, a včeraj enostavno ni šlo.
Trener Jasmin Čuturič je tako komentiral potek tekme: »Rizzi Volley je ena od redkih ekip, ki ti ne 'podari' nič.
Breda Ban (Zalet Kontovel), v ozadju Sabrina Bukavec in Ilenia Cassanelli
fotodamj@n
Doslej so nam nasprotniki s svojimi napakami dali po pet ali šest točk na set, Rizzi Volley pa le eno ali največ dve, kar pomeni, da si moraš res vse sam priboriti. Nasprotnice smo morali stalno loviti, kar te tudi psihološko precej izčrpa, res pa je, da je bilo na naši strani tokrat preveč napak.« (INKA)
ŽENSKA D-LIGA Tarcento - Zalet Kontovel 3:0 (25:19, 25:15, 25:16)
Zalet Kontovel: Kalin 1, Kneipp 6, Bressan 2, Ferfoglia 2, Bukavec 7, Antognolli 5, Ban 0, Krevatin 2, Zavadlal 0, Sossi 1, Cassanelli 1, Micussi (L1), Bezin (L2). Trener: Kušar.
Zalet Kontovel se z gostovanja iz Čente vrača z gladkim porazom, pri katerem je vplivala v prvi vrsti neuigranost deklet. Te pa so med tednom tudi slabo trenirale, saj je nekatere pestila gripa.
Skromne so bile v vseh elementih igre, preveč pa je bilo tudi naivnih napak. V določenih trenutkih srečanja so le prikazale nekaj dobre odbojke, kar pa sploh ni bilo dovolj, da bi ogrozile domačinke, ki so imele tokrat dokaj lahko nalogo. Kušar je večkrat spremenil postavo, tako da so na igrišče vstopile vse odbojkarice, prave rešitve pa ni našel. Zaletovke so belo zastavo dokončno izobesile v tretjem nizu, ko niso igrale dovolj motivirano.
1. ženska divizija
Samo Zalet Breg ostal brez osvojene točke
Na Goriškem Mavrica Arcobaleno - Libertas Tur-riacco 3:0 (25:19, 25:15, 25:18)
Mavrica Arcobaleno: Devetak 4, Va-lentinsig 8, Petruz 13, Malič 9, Nanut
13,	Winkler 15, Bandelj (L1), Zavadlav (L2), Corva, Juren, Sardoč, Černic. Trener: Privileggi.
Čeprav odbojkarice Mavrice-Ar-cobaleno niso bile najbolj zadovoljne z igro, so gladko osvojile vse tri točke. Rahel padec, ki pa ni ogrozil zmage, so doživele v vseh končnicah posameznih setov. Odsotna je bila kapetanka Silvana Princi, med tednom pa niso vadile kakovostno. Med ob Nanutovi in Petruzovi (obe 13 točk) sta tokrat bili Alice Valentinsig in Federica Malič.
Moraro - Mavrica Val 0:3 (20:25, 19:25, 14:25)
Mavrica Val: Gabbana, Faganel, Crisci, Visintin, Gergolet, Peressini, Černic, Delissanti (L), Franzot nv. Trener: Jelo-vič.
Mavrica Val je v Moraru slavil drugo prvenstveno zmago. Mavrične valovke so sicer začele nekoliko zadržano, vendar po uvodnem 6:1 v prvem nizu so se razigrale v napadu, boljše je začel delovati tudi sprejem, obramba je še malo nihala, ampak zmaga ni bila nikoli pod vprašajem.
Na Tržaškem Zalet Sloga - Cgs 3:0 (25:18, 25:16, 25:22)
Zalet Sloga: Bortolin 0, Kovačič 9, Maver 8, Olenik 8, Škerk 8, Štoka
14,	Zaccaria (L), Breganti, Camassa.
Zalet Sloga je sinoči v domači telovadnici v Repnu kar brez težav premagal tržaški Cgs. Prvi set je bil precej izenačen do približno polovice (12:12), nato so se zaletovke razigrale. V drugem setu so stalno prevladovale na polju in vodile od vsega začetka. V tretjem setu niso igrale najbolj zbrano in ulovile nasprotnice šele pri 14. točki. V končnici so igralke Zaleta Sloge igrale bolj zbrano in zasluženo zmagale. Vse odbojkarice so dale vse od sebe in poskrbele za solidno kolektivno igro.
Zalet Breg - Triestina Volley 0:3 (21:25, 23:25, 25:27)
Zalet Breg: Ciocchi 8, Gregori 11, Grgič 4, Košuta 4, Pertot 2, Spetič 15, Cerne-ca (L); Martincich, Piccinino 2, Sancin 0, Spangaro 7, Virgilio; trener: Drassich.
Zalet Breg je doživel prvi poraz v prvenstvu. Proti enakovredni ekipi izkušenih igralk so domačinke vodile v posameznih setih, nato pa so v ključnih trenutkih končnice popustile, predvsem v sprejemu. Gostje so to izkoristile, poostrile servis in dosegle potrebne točke za osvojitev nizov ter re-zultatsko gladke zmage. (stc)
24
Nedelja, 13. decembra 2015
ŠPORT
/
KOŠARKA - V državni C-ligi gold na Opčinah
Končno doma
Jadranovci gostijo fizično močni Calligaris iz Rožaca - Brez Baticha, Ridolfija in Cettola
Po več kot mesecu dni se Jadra-novi košarkarji vračajo na domača tla. Po treh zaporednih gostovanjih in počitku bodo varovanci trenerja Mure danes ob 18. uri nastopili na Opčinah proti Calligarisu iz Rožaca. Igralci Jadrana doživljajo verjetno najtežji trenutek v letošnji sezoni, saj so na zadnjih treh tekmah izgubili, čeprav npr. na zadnjem srečanju proti Arditi z igro sploh niso razočarali. Ban in soigralci so predvajali lepo košarko, izkušeno goriško moštvo pa je bilo pretrd oreh za današnji Jadran, ki se sooča s številnimi poškodbami. Poleg poškodovanega Daniela Baticha je v Gorici miroval tudi Ri-
dolfi, ki ga danes zopet ne bo. Odsoten bo tudi Simon Cettolo, ki je bil prejšnjo nedeljo med boljšimi na igrišču.
»Naše stanje ni najbolj rožnato, saj nam bodo tokrat zmanjkali trije igralci, igrali pa bomo proti po mojem mnenju najmočnejši ekipi prvenstva. Igralci Cal-ligarisa so fizično zelo močni, trener Cit-tadini pa razpolaga z zelo dolgo klopjo. Mi smo končno ponovno trenirali cel teden dobro, zavedamo pa se, da potrebujemo vrhunsko predstavo, če želimo premagatifavorizirano ekipo,« napoveduje Jadranov trener Andrea Mura.
Po omenjenih porazih je Jadran s svojimi desetimi točkami zdrknil do
zlate sredine lestvice, ki je vsekakor »kratka«, saj imajo zadnje uvrščene ekipe le štiri točke manj od Murovih varovancev. Današnji nasprotnik pa ima dve točki več kot Jadran. Gre za izkušeno ekipo, ki razpolaga s kakovostnim igralskim kadrom ter z zelo dolgo klopjo, saj je lahko kar 9 igralcev odločilnih, točke pa so enakomerno razporejene med posamezniki, med katerimi najdemo celo vrsto solidnih košarkarjev, kot so npr. Macaro, Graziani, Tonetti, Avanzo, Brai-dot, Franco, Miniussi in Diviach. Skratka, moštvo, ki je danes absolutni favorit za končno zmago. (av)
Simon Cettolo (Jadran) fotodamj@n
KOŠARKA - V deželni C-ligi silver
Bregova deveta sinfonija, Bor brez moči
DGM - Breg 50:87 (20:25, 35:47, 46:69)
Breg: Carra 18 (6:7, 3:6, 2:5), Mattiassich 1 (1:2, -, 0:1), Pigato 16 (4:4, 3:4, 2:3), Slavec 5 (-, 1:2, 1:7), Strle 5 (1:4, 2:3, 0:1), Vecchiet 7 (1:4, 3:4, 0:2), Semec 1 (1:2, -, -), Spigaglia (-, 0:2, 0:1), Cigliani 13 (2:4, 1:2, 3:7), Crismani 8 (1:2, 2:3, 1:2), Gelle-ni 13 (-, 5:7, 1:2). Trener: Krašovec.
Igralci Brega so v Campoformidu poskrbeli za deveto zaporedno simfonijo in hkrati prekinili niz treh zaporednih zmag moštva DGM, ki je neke vrste presenečenje uvodnega dela sezone. Tekma je bila zelo izenačena le v prvih desetih minutah, medtem ko so si gostje v drugi četrtini priigrali solidno prednost dvajsetih točk. V prvem polčasu je odlično odigral Gelleni, ki je v tem delu dosegel vseh svojih 13 točk, saj nato ni več stopil na igrišče zaradi lažjih bolečin v kolenu. Moč letošnjega Brega pa je tudi v dolgi klopi, saj so prav vsi posamezniki prispevali svoj doprinos za končno zmago, tako v obrambi kot v napadu. Domače so omejili na 50 točk, kljub temu, da je njihov najboljši igralec Zuliani dosegel 17 pik. S tem uspehom se je zaključila sanjska »sedem-dnevnica« igralcev Brega, ki so v tednu dni nanizali kar tri zmage. (av)
San Daniele - Bor Radenska 79:59 (22:17, 45:28, 61:45)
Bor: Bole (0:2, 0:2, 0:1), N. Daneu (-, 0:2, 0:2), Crevatin 10 (-, 2:8, 2:6), Scocchi 20 (2:3, 3:7, 4:7), Devcich 2 (2:2, 0:2, 0:1), So-sič 5 (-, 1:2, 1:5), T. Daneu 2 (-, 1:1, -), Ma-rusic 13 (3:4, 5:12, 0:2), Mozina 5 (1:1, 2:6, 0:1), Doz 2 (2:2, 0:3, -). Trener: Oberdan.
Po zmagi v prejšnjem krogu proti Servolani so igralci Bora visoko izgubili v San Danieleju, proti moštvu, ki upravičeno sodi v sam vrh lestvice. Gostje, ki so nastopili brez izključenega Basile-ja, katerega ne bomo več videli na igrišču do naslednjega sončnega leta, so tekmo začeli zelo slabo, saj so v prvih petih minutah dosegli le tri točke. Nato so se nekoliko zbrali, tako da so sredi druge četrtine tudi povedli pri izidu 26:27. Tedaj pa se jim je popolnoma zataknilo v napadu, za nameček pa je prišlo do tehnične napake zaradi nekaj spornih sodniških odločitev, tako da so domači poskrbeli za delni izid 17:0, s katerim so v bistvu zapečatili srečanje že pred glavnim odmorom. San Daniele je v naslednjih dveh četrtinah mirno upravljal rezultat, gostje pa so naleteli na negativen strelski večer, tako da zmaga domače ekipe ni nikoli bila pod vprašajem. (av)
9
zaporedna zmaga košarkarjev Brega, ki so zadnjič v letošnji izgubili na derbiju proti Boru 10. oktobra. Tisti je bil tudi edini Bregov poraz.
Borovec Miran Bole
fotodamj@n
KOŠARKA - D-liga
Kontovel zmagal in nadoknadil koš razliko
Kontovel - Perteole 82:57 (16:15, 34:32, 60:40)
Kontovel: Škerl 12 (1:1, 4:4, 3:4), Bufon, A. Daneu 8 (2:2, 3:4, 0:1), Gantar 13 (2.4, 4:7,1:1), Starc 21 (-, 9:11, 1:2), S. Regent (0:2, -, -), Lisjak 6 (2:4, 2:3, -), Zaccaria 6 ( , 3:4, -), Sossi 6 (-, 3:4, -), G. Regent 3 (1:6, 1:4, -), Mandič, trener Bukavec. SON: 22; skoki: J. Zaccaria 9 (6+3)
Z odlično igro v tretji četrtini so košarkarji Kontovela doma povsem zasluženo premagali neposrednega tekmeca za obstanek v ligi in kar je tudi pomembno, so znatno nadoknadili koš razliko v medsebojnih srečanjih. Na prvi tekmi so namreč proti temu nasprotniku izgubili za sedem točk.
Naši košarkarji so nastopili brez trenerja Marka Švaba, ki je zbolel za gripo, nadomestil ga je pomožni trener Emil Bukavec. Prvi polčas je bil zelo izenačen, saj sta si ekipi menjavali v vodstvu. Odločilna za zmago gostiteljev je bila tre-
Gregor Regent (Kontovel) fotodamj@n
tja četrtina, ko je vsa ekipa požrtvovalno igrala v obrambi, v napadu pa je bila zelo učinkovita in dosegla 26 točk, približno toliko kot v vsem prvem polčasu. V tem delu se je zlasti razigral Luka Starc, ki je bil na koncu z 21 točkami tudi najboljši strelec ekipe z odličnim odstotkom pri metu (9:11 za dve in 1:2 za tri točke). Sicer pa je vsa domača ekipa igrala zelo učinkovito in zrelo ter povedla za 20 točk. To prednost je strumno upravljala do konca srečanja in se skupaj z navijači veselila dragocene zmage. (lako)
PROMOCIJSKA LIGA
Usodna slaba obramba
Villesse - Dom 73:52 (16:16, 31:26, 61:41)
Dom: Voncina, Sanzin, Tercic 1, Zavad-lav M. 8, Zavadlav G. 26, Antonello 5, Col-lenzini 8, Feri, Čotar 4. Trener: Dellisan-ti.
Izredno slaba obrambna predstava v tretji četrtini je bila usodna za Domov poraz v gosteh proti moštvu, ki je absolutni favorit za končno prvo mesto na lestvici. V desetih minutah so Čotar in soigralci dovolili domačim kar 30 točk in tako pokvarili pozitiven vtis, ki so ga zapustili v prvem polčasu. Rdeči so odigrali zelo solidnih prvih dvajset minut, tudi glede na to, da so tokrat nastopili v zdesetkani postavi zaradi številnih poškodb, večji del tekme pa so v bistvu odigrali brez pravega organizatorja igre. Tretja četrtina je nato določila končnega zmagovalca, čeprav so se gostje, z neustavljivim Gabrijelom Zavadlavom na čelu, v poslednjih desetih minutah tudi približali na enajst točk zaostanka. To pa je bilo tudi vse, saj je bilo moštvo iz Vileša premočno in je zasluženo zmagalo. (av)
NOGOMET
Le točka za mladince Krasa in Vesne
San Luigi - Kras Repen 1:1 (0:1)
Strelec: Kocman
Kras: Gregori, Jurc, Racman, Pro-cacci, Del Leo, Calderola, De Caneva, (Benetton), Milosevic, Kocman, Sgorbissa (Mule), Petracci (Calca-gno). Trener: Pahor.
Pri Svetem Alojziju sta enaj-sterici uprizorili zelo uravnovešeno in dopadljivo srečanje. Visok ritem je sprva nagradil Kras, ki je pove-del v zadnji sekundi prvega polčasa z Ivanom Kocmanom. Ta je imel zopet priložnost v začetku drugega polčasa, preden bi San Luigi prevzel pobudo. Domači nogometaši so izenačil po enajstmetrovki, Kras pa ni unovčil dve priložnosti v protinapadu. V prvem polčasu je po trku v mrežo ob robu igrišča staknil rano na kolenu vezist Krasa Ludovi-co De Caneva, ki je po srečanju moral v bolnišnico.
Domio - Vesna 1:1 (0:0)
Strelec: Renar
Vesna: Paoli (Bombardieri), Sossi (Mag-giore), Čuk, Renar, Paolucci (Grilanc), Žerjal, Purič, Vattovaz (Antonie), Sammartini, Favento, Pojani. Trener: Toffoli.
Prvi polčas pri Domju ni postregel z goli, bolj napeto je bilo po vrnitvi iz slačilnic v drugem polčasu. Za vodstvo Vesne je poskrbel Thomas Renar v 65. minuti, kmalu za tem bi lahko Vesna še povišala vodstvo, a je bila pred vrati preveč površna. Domio ni obupal in prav v zadnjih izdihlja-jih srečanja izenačil.
NAJMLAJŠI 2002: Kras - San Giovanni 1:1.
Domači šport Danes
Nedelja, 13. decembra 2015 NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Manzanese; 14.30 v Križu: Vesna - Gemonese PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Sistiana; 14.30 v Žavljah: Zaule -Primorec
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Isonzo; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Breg; 14.30 pri Domju: Domio - Mladost
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Campanelle: Campanelle - Primorje; 14.30 v Zagraju: Sagrado
-	Gaja
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Pro Gorizia
NARASČAJNIKI - 10.30 v Standrežu: Juventina -Terzo
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Bertiolu: Cometazzurra - Kras Repen
NAJMLAJŠI - 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea
-	Sovodnje
KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 na Opčinah:
Jadran - Calligaris
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Trebaseleghe
MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici: Olympia - Volley Club; 18.00 v Villi Vicentini: Vivil - Val UNDER 17 MOŠKI - 16.00 v Prati: Prata - Olympia
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Pierisu: Pieris -Mavrica Arcobaleno; v Repnu Sloga Dvigala Barich - Sant'Andrea San Vito UNDER 14 MOŠKI -16.00 v Martignaccu: Val -Sloga Tabor, sledi Sloga Tabor - Martignacco
Jutri
Ponedeljek, 14. decembra 2015 NOGOMET
POKRAJINSKI MLADINCI - 17.30 na Opčinah: Alabarda - Sovodnje
KOŠARKA
UNDER 20 MOŠKI ELITE - 18.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzura - Breg; 21.00 v Miljah: Don Bosco - Jadran
UNDER 20 MOŠKI - 19.30 Kulturni dom v Gorici: Dom - Olympia Rivignano
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA - 19.45 v Trstu, Strada vecchia dell'Istria: Volley Club - Naš Prapor UNDER 18 ŽENSKE - 19.15 v Repnu: Sloga Dvigala Barich - Farravolo
□ Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI
vabita na Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 20. decembra, ob 17.00 v telovadnici Ervatti pri Briščikih.
AK BOR vabi vse nekdanje borove atlete na atletski družabni večer, ki bo danes ob 17. uri na Stadionu 1. maja.
SK DEVIN organizira tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah v kraju Forni di Sopra od 9. oz.10. januarja 2016 dalje. Možen je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine in najem smučarske opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali pa na tel. št. 3358180449, 0402032151 in 3358416657.
ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v mesecu januarju in februarju 2016, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Za informacije in vpisovanje info@mladina.it ali tel. št. 3470473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije in vpis na tel. št. 3405814566 (Valentina).
Športel s
karateisti Shinkaia
Rast človeka je vezana tudi na njegov um in na psihofizično stabilnost. Ena izmed možnosti za dosego takega rezultata jo nudi Shinkai karate klub, katerega predstavniki bodo napolnili studio oddaje Športel jutri ob 18. uri na Tv Koper/Capo-distria. Črni pas si bodo nadeli tehnični vodja kluba Sergij Štoka, Mija Ukmar, Alberto Bratož in predsednica Erika Košuta. V prispevki bodo posvečeni nogometnem derbiju Sovodnje - Breg, lovu na točke moške postave B2-ligašev Olym-pie in odbojkaric Zaleta Sloge, besedo bodo imeli tudi košarkarji Jadrana. Sladica bo tokrat pakirana v rubriki »V 60-tih sekundah«.
Skupaj zmoremo: Jernej Terpin, nogometni derbi in smučanje
V jutrišnji radijski oddaji Skupaj zmoremo na frekvencah Radia Trst A ob 9. uri bo voditelj Evgen Ban gostil odbojkarja ACH Volleya iz Ljubljane Jerneja Terpina, predsednika nogometnega kluba Sovo-denj Zdravka Kuštrina, športnega vodjo nogometnega odseka Brega Giuliana Pra-šlja in predstavnik smučarskega kluba Devin Mateja Štolfo.
RADIO TRET A
Furfonijfl Ju3ïj;[f(i krajina
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 13. decembra 2015 2 7
orientacijski tek - Organizatorjem pomaga ŠZ Gaja
23. septembra na Padričah Middle World Ranking Event
Leta 2008 so začeli s čisto vaško tekmo. V osmem letu delovanja pa bodo pomagali pri organizaciji tekmovanja serije Midle WRE oziroma World Ranking Event Alpe Adria pod okriljem mednarodne zveze orientacijskega teka IOF (International Orienteering Federation). Organizator prestižnega mednarodnega športnega dogodka je deželna zveza orientacijskega teka Fiso FVG. Pri organizaciji pa jim bo pomagala sekcija za orientacijski tek gropajsko-padriške Gaje, ki je v zadnjih letih razvila solidno tekmovalno ekipo. »Tudi članov je vsako leto več. Letos nas je okrog 90. Že nekaj let uspešno organiziramo različna tekmovanja. Od deželnih do državnih tekem. S pomočjo pri organizaciji tekmovanja Midle WRE bomo storili ka-
kovostni skok,«je dejal načelnik sekcije Fulvio Pa-cor. Tekmovanje bo prihodnjega 23. septembra na območju Gropade s ciljem v športnem centru Gaje na Padričah. Tekmovanje spada v sklop večdnevne pobude »5 dni Krasa«, ki bo trajalo od 21. do 26. septembra. »Na Kras bodo prišli najboljši orientacijski tekači iz cele Evrope in tudi drugih celin. Lahko bodo tekmovali vseh pet dni. Pričakujemo okrog tisoč tekmovalk in tekmovalcev. Z najboljšimi bodo lahko v drugih kategorijah tekmovali tudi rekreativci,« je še dodal Pacor, ki je skupaj z Renatom Pelessonijem začrtal topografsko karto na tekmovalnem območju okrog Gropade. »Tam se že ne da več trenirati, saj velja neke vrste empargo. Tako namreč veleva pravilnik tekmovanj.«
alpsko smučanje - FIS
Katrin Don 5. v slalomu
Katrin Don (SK Brdina) se je na včerajšnjem slalomu na mednarodni FIS tekmi v kategoriji mladink na južnotirolskem Kreuzbergpassu pri Sextenu uvrstila na 10. mesto, s katerim ni zadovoljna: »V prvem spusti mi ni šlo po načrtih. Sneg je bil tokrat nekoliko drugačen, kar mi je povzročilo nekaj težav z robniki. V drugem spustu sem bila boljša in sem se uvrstila na 10. mesto,« je povedala Donova, ki je bila v kategoriji mlajših mladink skupno 5. (čas 1:35,00, +4,27). Zmagala je južno-tirolska smučarka Vera Tschurtschenthaler (letnik 1997), ki je leto starejša od Donove.
Katrin Don se bo jutri mudila na predstavitvi tekmovalnih ekip, ki nastopajo v sklopu smučarske komisije ZSŠDI. Združene smučarske ekipe tržaški slovenskih klubov Brdine, Devina in Mladine bodo predstavili ob 18.30 na Stadionu 1. maja v Trstu.
Gaja druga v deželi
Deželno prvenstvo in deželni pokal FJK v orientacijskem teku sta se zaključila pred časom. Gaja je na društveni lestvici (tekmovalo je 12 klubov) osvojila 2. mesto. V pokalnem tekmovanju je Gaja devetkrat stopila na najvišjo stopničko (nekateri so osvojili več naslovov): Mauro Clemente (M45), Fulvio Pacor (M55), Claudio Sepin (M65), Paola Spinelli (W55), Leonardo Bonfiglioli (M16), Chiara Sepin (W35), Chiara Rajgelj (W55). V deželnem prvenstvu pa so naslove osvojili: Goran Polojaz (M12), Nastja Ferluga (W12), Leonardo Bonfiglioli (M16), Chiara Sepin (W35), Paolo Pizzamus (M50), Paola Spinelli (W55), Claudio Sepin (M65), Davide Umari (MB), Margareta Pavlic (WB).	G. Polojaz, L. Bonfiglioli, N. Ferluga
Pino Lakovič in drugi uspešni v Palmanovi
Zamejski šahisti so na mednarodnem turnirju v Palmanovi nastopili zelo uspešno: v A turnirju je brez poraza zmagal mojster Pino Lakovič (4,5/5), takoj za njim pa se je uvrstil naš mladi prvokategornik Elia Riccobon (4/5). Štirim zmagam je dodal še remija proti mojstroma La-koviču in Pagnuttiju. V močni konkurenci 34 ša-histov sta uspeh dopolnila še Saša Kobal, ki je bil 12. (3/5) in Matej Gruden, ki je bil s tekmo manj 20. (2/4). V B turnirju pa je v konkurenci šestnajstih šahistov izvrstno opravila svojo nalogo Martina Gruden (3,5/5), ki je s tremi zmagami, porazom proti prvouvrščenemu Guglielmottiju in remijem dosegla izvrstno tretje mesto. Riccobon (letnik 1999) se je z uspešnim nastopom znatno povzpel na Elo lestvici in mu sedaj do naslova mojstrskega kandidata (2000 točk) manjka le peščica točk, medtem ko je pet let mlajša Grudnova zelo blizu 1500 točkam, ki zagotavlja 3. državno kategorijo.
Marko Oblak
hokej na rolerjih - A1
Polet Kwins se je upiral
Libertas Forli - Polet Kwins 5:3 (3:3)
Strelci: Fabietti, Zerdin, Dakskobler. Polet: Biason, Poloni; Pezzetta, Mariotto, Zol, Fu-magalli, Grusovin, Dakskobler, Cavalieri, Zerdin, De Vonderweid, Fabietti, Battisti. Trener: Rusanov.
Hokejisti na rolerjih openskega Poleta so v zadnjem krogu prvega dela sezone A1-lige v hokeju na rolerjih tesno izgubili na težkem gostovanju v Forliju. Po odlično odigranem in zelo tesnem prvem polčasu so gostitelji dosegli četrti gol že v uvodnem delu drugega polčasa. Kmalu zatem še drugega. Reakcija Rusanovih fantov je bila hitra in bliskovita. Žal pa niso uspeli zadeti v polno, tako da so odšli domov brez osvojene točke. Drugi del sezone bo Polet nadaljeval v soboto, 9. januarja, ko bodo kwinsi na Opčinah gostili močni Milano.
V TOREK, V NE ZAMUDITE!
Gostja rubrike 33 vprašanj na zadnji strani torkove Športne priloge našega dnevnika bo umetnostna kotalkarica Martina Pecchiar. Povedala nam je, da najraje je rižoto z morskimi sadeži. Toda to je le eno izmed 33 vprašanj, na katera je odgovarjala. Priloga bo pestra, saj bodo poleg običajnih ekipnih panog (košarka, nogomet in odbojka) tokrat zastopane tudi druge: lokostrelstvo, jadranje, smučanje in umetnostno kotalkanje. Pa še običajne rubrike (Pogled z veje, Z(gol)j, Pod Svetim Justom) in žreb parov osmine finala lige prvakov.
Športna nedelja po našem spletu
Današnje športno dogajanje (izidi tekem, postave in kratko poročilo) boste lahko spremljali po naši spletni strani
www.primorski.eu
T
26 Nedelja, 1B. decembra 2015_RADIO IN TV SPORED ZA DANES
_RAI3bis_
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
_RAJI_
6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 9.25 Verski dogodek 11.30 A Sua immagine, vmes Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi
c
21.30 Film: Maschi contro femmine (kom., It., '10, i. F. De Luigi)
_RAI2_
6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Frigo 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.15 Cronache ani-mali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 22.40 La domenica sportiva
_RAI3_
6.00 Fuori orario 7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: Simba (dram.) 9.3012.25 Alpsko smučanje: SP 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 13.25 Rive-diamoli 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo
_RAI4_
13.50 Film: Striscia vincente (akc.) 15.40 Delitti in paradiso 17.50 Novice 17.55 Atlantis 19.35 Charlie's Angels 21.10 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.45 Film: Re-plicant (akc.)
_RAI5_
13.30 Capolavori della natura 14.25 Brazil: A Natural History 15.20 Gledališče: Servillo legge Napoli 17.00 Novice 17.05 C'e musica e musica 17.55 Bartabas in Salzburg 19.05 Carl Orff: Carmina Burana 20.20 Opera: Carmen 0.00 Roma: la sto-ria dell'arte
RAI MOVIE
14.40 Moviextra 15.15 Film: Il mio migliore incubo! (kom.) 17.00 0.25 Novice 17.05 Film: Rommel (dram.) 19.15 Film: Jack (kom., '96, i. R. Williams, D. Lane) 21.15 Film: Beastly (fant., '11, i. V. Hudgens) 22.55 Serija: Hell on Wheels
RAI PREMIUM
10.55 Nad.: Il bambino della domenica 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Serija: Padre Brown 16.45 Nad.: Compagni di scuola 17.45 Novice 17.50 Nad.: Tutta la musica del cuore 19.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 21.20 Stasera tut-to e possibile 23.55 Mister Premium
_RETE4_
7.55 Media Shopping 8.25 Super Partes 8.55 Serija: Due per tre 9.25 Magnifica Italia 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Film: Agatha Christie - Cianuro a colazione (krim.) 14.00 Donnavventura 14.45 Film: L'ultimo agguato (dram., '54) 16.30 Film: E una sporca faccenda, tenete Parker! (det., '73, i. J. Wayne) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Out of Time (krim., '03, i. D. Washington) 23.35 Film: Nave fantasma (horor)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Bella piu di prima 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Caro Babbo Natale... (kom.) 16.30 Domenica Rewind 18.45 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 X-Style
_ITALIA1_
7.20 Risanke in otroške serije 8.30 Film: Lupin e il mago dei computers (anim.) 10.25 Film: Beethoven 4 (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Nad.: The Musketeers 16.10 Film: Alex Rider -Stormbreaker (pust.) 19.00 Nan.: Camera Café 19.20 Film: Il signore degli anelli - La compagnia dell'anello (fant., '01, i. E. Wood, O. Bloom)
21.25 Film: Transformers (zf, '07, r. M. Bay, i. S. LaBeouf, M. Fox)
_IRIS_
12.05 Film: Murder at 1600 - Delitto alla Casa Bianca (triler) 14.10 Film: Joe contro il vul-cano (kom., '90, i. T. Hanks, M. Ryan) 16.10 Film: Love Affair - Un grande amore (rom.) 18.15 Film: La città della gioia (dram., '92, i. P. Swayze) 21.00 Film: Ransom - Il riscatto (triler, '96, i. M. Gibson) 23.25 Film: S.Y.N.A.P.S.E. - Pericolo in rete (triler)
_LA7_
7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.35 L'aria che tira - Il diario 10.45 Tagadà 12.05 Gustibus 12.50 Chi guida meglio? 14.00 Kronika 14.40 Serija:
La libreria del mistero 16.30 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Crozza nel Paese delle Meraviglie
21.10 Film: La maschera di Zorro (akc., '98, i. A. Hopkins, A. Banderas) 23.30
Film: Quién sabe? (vestern, '66)
_LA7D_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.00 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Croz-za nel Paese delle Meraviglie
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del signore 14.00 20.05 Qui studio a voi stadio 19.15 19.50 Dodici minuti con Cristina 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
12.55 18.25 Viaggi nudi e crudi 14.05 Pos-so dormire da voi? 16.10 Film: Molto rumore per nulla (kom.) 18.55 Bourdain: Cu-cine segrete 19.55 Il cuoco vagabondo 21.05 Marco Paolini racconta 21.10 Marco Paolini: La macchina del capo
_CIELO_
12.00 23.15 Ti aspetto fuori 13.00 Novice 13.15 20.15 Affari di famiglia 14.15 X Factor 2015 17.00 Film: Porky's - Questi paz-zi pazzi porcelloni (kom.) 18.30 Film: Il ris-veglio del tuono (zf) 21.10 Film: Pound of Flesh (akc.)
_DMAX_
13.20 Storage Wars Canada 14.10 Affare fatto! 15.05 Orrori da gustare 15.55 La pro-va del diavolo 16.50 21.10, 23.45 Affari a quattro ruote 17.45 Supercar: auto da so-gno 18.35 Affari in valigia 19.30 Cacciato-ri di tesori 20.25 Banco dei pugni 22.05 Nudi e crudi 22.55 River Monsters
SLOVENIJA1
7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.00 Film: Težave v raju 16.20 Pogled na... 16.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Intervju 21.15 Dok. odd.: Vklenjeni v led 23.30 Film: Mrzle duše (dram.)
SLOVENIJA2
7.05 Aldo Kumar: Riba na topolu poje 7.20 Balet: Les Sylphides 7.40 Posebna ponudba 8.30 Avtomobilnost 9.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja 10.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja 10.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, sprint 11.10 Biatlon: SP, štafeta (ž) 13.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja 14.25 Biatlon: SP, štafeta (m) 14.55 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m) 16.55 Zvezdana 17.40 23. Dobrodelni Miklavžev koncert 19.20 Naj muzika igra
19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. serija: Afrika 20.50 Serija: Vera 22.20 Vse je mogoče 23.50 Vikend paket
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Potopisi 16.15 Koncert 17.05 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.05, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Isola d'Ischia 22.20 Slovenski magazin 22.45 6. Mednarodni zborovski festival Koper 23.20 Sredozemlje
_POP TV_
7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 11.25 13.30 Tv prodaja 11.40 Film: 7 stvari, ki jih moram storiti pred 30. (rom.) 13.45 Slavni načrtovalci porok 14.45 Film: Nevarne vezi (krim.) 16.35 Film: Princeska za božič (kom.) 18.20 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 23.30 Film: Zbogom, gospod Božiček (rom.)
_KANAL A_
6.5513.45 Serija: Naša mala klinika 7.45 Serija: Novo dekle 8.1019.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.35 Serija: Veliki po-kovci 9.30 Magazin Lige prvakov 10.00 Tv prodaja 10.15 Top Gear 11.25 Film: Moj bratranec Vinny (kom.) 14.40 Film: Novi karate kid (akc.) 16.45 Volan 17.15 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Koper -Maribor
20.00 Film: Možje časti (dram., '00, i. R. De Niro) 22.30 Film: Umazani (krim.)
PLANETTV
12.05 Nan.: Vojaške žene 13.00 Hiša vaših sanj 14.00 Stroga ljubezen 14.55 Nan.: Žena kot trofeja 15.25 Film: Otrok z Marsa (dram.) 17.20 Ta teden z Juretom Godler-jem 18.00 Dok.: Galileo 19.00 22.10 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Gospod Brooks (krim., '07, i. K. Costner, D. Moore) 22.25 Film: Zoolander (kom., '01, i. B. Stiller, O. Wilson)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Umberto Tozzi, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik;
-/
14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Zelo boste disciplinirani, kar bo poskrbelo za vaše odlične dosežke v službi. Pridobili boste avtoriteto med sodelavci, kar vas bo še bolj motiviralo. Dobro se boste znašli v vlogi vodje.
irn^* BIK 21.4.-20.5.: Lenoba vas bo stala nekaj dobrih priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Ritem vsakdanjika bo močno vplival na raven vaše energije. Zagotovite si aktivno preživljanje prostega časa.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Partnerstvo, kot je sedaj, vas ne osrečuje. Želeli si boste premikov na tem področju. Razmišljanje vas bo popolnoma zamotilo, zato boste včasih odsotni tudi na delovnem mestu.
Nedelja, 13. decembra Rete 4, ob 21.15
VREDNO OGLEDA"
Out of time
ZDA 2003
Režija: Carl Franklin Igrajo: Denzel Washington, Eva Mendes in Sanaa Lathan
Režiser Carl Franklin in Denzel Washington sta sodelovala že pri filmu Devil in a Blue Dress, kriminal-ki postavljeni v Los Angeles, kjer Washington igra vojnega veterana. V delu Out of time pooseblja šarman-tni Denzel Matta Leeja Whitlocka, šerifa oddaljenega mesteca na Floridi, kjer se ne dogaja veliko. Z ženo Aleksandro, od katere se je pred tem ločil, je sicer ohranil prijateljske stike. Napredovala je namreč na položaj detektiva, in kot se izkaže, bosta zopet sodelovala pri reševanju zaskrbljujočega primera. Ker se je žena že odselila, se Matt zaplete v vroče razmerje s privlačno Ann, ženo nasilnega in ljubosumnega sodelavca Chrisa. Ko pa pride do dvojnega umora, se Matt znajde v hudi situaciji, ki ga z vsakim novim dokazom postavlja pod drobnogled. Stanje se iz trenutka v trenutek bolj zapleta, obenem pa mu zmanjkuje časa za raziskovanje primera, katerega glavni osumljenec je prav on.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A"
RAK 22.6.-22.7.: Čutili boste «« negotovost glede svoje prihodnosti, predvsem zaradi kariernih obetov. Zelo boste materialno usmerjeni, zato boste razmišljali o možnostih, ki bi bile za vas finančno uspešne.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r huda izkušnja, ki bo od vas zahtevala precejšnji napor. Nagnjeni boste k svojeglavosti, kar pa lahko škodi vašemu uspehu. Odprite se za mnenja ljudi, ki jim zaupate.
DEVICA 24.8.-22.9.: Imeli bo-^^ ste občutek, da imajo v kolektivu nekaj proti vam. Podzavestno se boste zaprli v svoj svet in tako še poglobili občutek nepripadnosti. To bo močno škodilo vaši motivaciji.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na
^ ^ delovnem mestu boste preveč samozavestni. S pričakovanji se spustite na realna tla. Padla vam bo raven koncentracije, zato ne boste najbolj uspešni v postavljenih izzivih.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.:
Imeli boste odličen občutek za ljudi, kar bo pripomoglo k prijateljskim in poslovnim odnosom. Zdravje: kljub dobremu počutju vaš imunski sistem ni najmočnejši, okrepite ga.
STRELEC 23.11.-21.12.: Neka sprememba na delovnem mestu ne bo po vašem okusu. Želeli si boste rutine, ki pa bo z novo dinamiko nasilno končana. To vas bo močno ujezilo in boste slabo razpoloženi.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Obveznosti na delovnem mestu vam bodo pobrale ogromno energije, zato boste na stranski tir postavili težave v zasebnem življenju. Denar: imeli boste težave s finančno disciplino.
VODNAR 21.1.-19.2.: Želeli si boste več odgovornosti na delovnem mestu, vseeno pa nadrejenega ne boste mogli prepričati, da bi vam popolnoma zaupal. V nekem sodelavcu boste prepoznali tekmeca.
RIBI 20.2.-20.3.: Zelo boste spontani in se prepuščali toku dogodkov. Zelo ustvarjalni boste, vendar se boste posvetili predvsem izzivom, ki vam bodo pisani na kožo in boste pozabili na obveznosti.
V	tokratnem Koroškem obzorniku ob 12.00 bo poudarek na zamenjavi predsednika Sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja, na izobraževalni reformi in na objavi Izbranih del dr. Vladimirja Klemenčiča.
V	Istrskih srečanjih ob 14.15 se bo predstavil Perica Jerkovič, eden najbolj znanih in prodornih stand up komikov v Sloveniji. Leta 1992, ko je bil star 14 let, je prišel s starši iz severne Bosne, kjer je divjala vojna. S časom se je vživel v novo okolje, ali, kot temu rečemo, integriral in odkril svoj talent: da namreč zabavo publiko s svojimi pripovedmi, ki velikokrat zajemajo snov ravno iz njegovih osebnih izkušenj. Z naših prireditev ob 17.30 pa prinaša pogovor s slovitim italijanskim kantavtorjem Umbertom Tozzijem, ki je minulega 16. oktobra nastopil v Novi Gorici; z besedami in glasbo je Aleksi Jercog obnovil skoraj 40-letno glasbeno udejstvovanje tega uspešnega pevca, ki je v svoji dosedanji karieri prodal preko 80 milijonov nosilcev zvoka.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 13. decembra 2015 2 7
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il paradiso delle signore 23.30 Petrolio
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Protestantesi-mo 8.05 Film: Miracolo a Manhattan (kom.) 9.3013.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 0.20 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Unici 23.20 2Next - Economia e futuro
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 L'erba dei vicini 23.00 Il processo del lunedi
RAI4
14.20 Steins Gate 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.05 Novice 17.10 Xena 17.55 Star Crossed 18.40 Doctor Who 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Trono di spade 22.10 Black Sails
23.15 Film: Sword of Vengeance (akc.)
_RAI5_
14.10 Capolavori della natura 15.05 Wild Medioriente 16.05 Dok. film: George Harrison - Living in the Material World 18.00 Novice 18.05 20.45 Passepartout 18.40 This is Opera 19.40 Gli impressionisti 21.15 I grandi della letteratura italiana 22.15 Ubiq - Collettivita 22.45 Gledališče: Gaslight -Luce a gas
RAI MOVIE
13.45 Film: Ti va di pagare? - Priceless (kom., Fr., '06) 15.35 Film: Tutto quella not-te (kom.) 17.25 0.15 Novice 17.30 Film: Senza via di scampo (triler, '87, i. K. Cost-ner, G. Hackman) 19.30 Film: L'affittaca-mere (kom., It., '76, i. L. Banfi) 21.15 Serija: Hell on Wheels 22.50 Film: Un'altra donna (dram., '88, r. W. Allen)
RAI PREMIUM
11.25 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.: Linda e il brigadiere 13.00 Nad.: Una buo-na stagione 13.50 21.20 Serija: Last Cop -L'ultimo sbirro 14.40 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 14.45 Serija: Un medico in famiglia 16.40 Nad.: Cuori ru-bati 17.40 Novice 17.45 Nad.: Legami 18.35 Nad.: Pasion Prohibida 19.20 Nad.: Terra nostra 20.10 Serija: Il commissario Manara
_RETE4_
6.50 Serija: The Mentalist 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Serija: Il ritorno di Colombo 19.30 Nad.: Tem-
pesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Serija: Il commissario Schumann 22.30 Il presidente
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Nad.: I segreti di Borgo Larici 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'invadenza 21.10 Film: Il peg-gior Natale della mia vita (kom., It., '12, i. F. De Luigi) 23.30 Adele - Live in London
_ITALIA1_
6.40 Risanke in otroške oddaje 8.15 Serija: Hart of Dixie 10.10 Serija: Royal Pains 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.30 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Serija: Mike & Molly 18.00 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Mistero
_IRS_
13.25 Film: Pensavo fosse amore... invece era un calesse (kom., It., '91, i. M. Troisi) 15.30 Film: Indovina chi viene a merenda? (kom.) 17.20 Note di cinema 17.25 Film: Oggi a me... domani a te! (vestern, '68) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ali di la dei sogni (fant., '98, i. R. Williams) 23.10 Film: Nightmare 5 - Il mito (horor)
_laz_
6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Benjamin Lebel - De-litti D.O.C. 18.20 Serija: L'ispettore Barna-by 20.35 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Grey's Anatomy
_lazd_
6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.15 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Italia economia e prometeo 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Pallacanestro Trieste - Pallacanestro Treviglio 18.00 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Occhio alla spesa... 20.05 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe del-lo sportivo
_LAEFFE_
11.30 13.25, 20.00 Il cuoco vagabondo 12.30 Bourdain: Cucine segrete 14.30 Il re dello street food 15.30 18.45 David Rocco: Dolce vita 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 17.40 Jamie Oliver: Il mio giro d'Europa 19.50 Novice
21.05 Film: Irina Palm - Il talento di una donna inglese (dram.) 23.05 Film: 8mm -Delitto a luci rosse (triler, '99, i. N. Cage)
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.1518.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di fami-glia 21.10 Film: Porky's II - Il giorno do-po (kom.)
_DMAX_
13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 22.55 Nudi e crudi
15.55 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Cacciatori di tesori 18.35 Affare fatto! 19.30 Quando meno te lo aspetti 21.10 Killer Animals 22.00 Grandi, grossi e cattivi 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 18.20 Kviz: Vem! 11.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Nan.: Anica 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.10 Risanke 16.00 Točka preloma 16.30 Duhovni utrip 17.30 Dok. serija: V svojem ritmu 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Platforma 23.40 Predstava: Ciganka
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 18.50 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.40 Film: Mala kraljična (anim.) 9.35 0.50 Točka 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 18.00 Nad.: Obupani starši 19.25 Kratki film: Mali samuraj 19.40 Infodrom 20.00 Nan.: Gospodična Marple 21.30 Nan.: Inšpektor Tschiller
21.00 Film: Mi smo Millerjevi (kom., '13, i. J. Aniston) 23.30 Serija: Kosti
_KANAL A_
7.00 ŠKL - Šport mladih 7.30 Magazin Lige prvakov 8.00 Risanke in otroške oddaje 8.4012.45 Serija: Odbita rodbina 9.0516.35 Serija: Mrhi za šankom 9.30 13.45 Nad.: Terra Nova 10.25 11.35, 13.15 Tv prodaja 10.40 Nan.: Naša mala klinika 11.50 17.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Zbogom, gospod Božiček (rom.) 18.00 Svet
IRIS
Ponedeljek, 14. decembra Iris, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
Al di là dei sogni
ZDA 1998
Režija: Vincent Ward
Igrajo: Robin Williams, Cuba Goo-
ding in Annabella Sciorra
Chrisu, Annie in njunima otrokoma ne manjka absolutno nič, vse dokler pride do hude tragedije, v kateri umreta oba otroka. Annie ne uspe kljubovati hudi praznini in si naposled tudi sama vzame življenje. Niti s Chrisom pa ni usoda veliko bolj prizanesljiva, saj kmalu nato umre v hudi prometni nesreči. Po prihodu v nebesa, mu ne preostane drugega, kot da poišče vse svoje družinske člane in spozna, da so nebesa točno taka, kot jih je slikala njegova preminula žena, ki se je samomorila nekaj let prej.
23.05 Film: Zavržen (dram.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 6. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 7.55 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.10 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjski moški 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 20.00 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Nad.: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 23.00 Novice
18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Pravi pogum (dram., '96, i. D. Washington) 22.15 Film: Okvara (triler)
PLANETTV
13.40 Nad.: Esperanza 14.35 Serija: Škorpijon 15.30 Nan.: Mike in Molly 16.05 Pravljični moški 18.00 Nad.: Talenti v belem 19.00 22.25 Danes 19.25 23.35 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Iron Man 3 (akc., '13, i. R. Downey Jr.) 22.40 Serija: Kako se izmazati z umorom 23.55 Nan.: Prijatelji
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 16. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo ple-sat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
'Vračanja h glasbi' je naslov niza oddaj, ki jih pripravlja Tomaž Simčič. Gre za poskus, da o glasbi in njenem pomenu razmislimo na podlagi izzivov in spodbud, ki jih najdemo v nekaterih literarnih delih in esejih pomembnih besednih umetnikov in mislecev 19. in 20. stoletja. Danes ob 10.10 bo na sporedu druga oddaja. V Studiu D se bomo posvetili šolstvu in sicer bližajočemu se obdobju vpisovanja. Ta trenutek je še posebej »kritičen« za višje srednje šole. Kako se šole opremljajo in pripravljajo, bomo zvedeli z gosti v živo ob 12.00.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 4	Sobota, 28. decembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad južno polovico Evrope in Sredozemljem vztraja območje visokega zračnega tlaka. Šibka vremenska fronta se pomika preko osrednje Evrope. Z zahodnimi vetrovi nad naše kraje priteka v višinah prehodno nekoliko bolj vlažen zrak.
Danes bo po nižinah in ob morju spremenljivo zaradi megle ali nizke oblačnosti. V hribih bo prevladovalo lepo jasno vreme. Po kotlinah se bodo pojavljale temperaturne inverzije. Dopoldne se bo predvsem po kotlinah in v nižinskem pasu pojavljala sla-
Danes se bo na Primorskem in Notranjskem pooblačilo. Drugod bo sprva sončno z jutranjo meglo po nižinah, čez dan pa se bo oblačnost pomaknila tudi proti osrednjim krajem. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj C.
Jutri bo ob morju in na vzhodnem pasu v glavnem oblačno vreme, lahko bo ponekod tudi rosilo. Drugod po nižini in v predalpah bo spremenljivo do pretežno oblačno. V hribih bo v glavnem jasno, predvsem v višjih legah. Po nižinah in ob morju se bo ponoči ponekod pojavljala megla.
Jutri bo pretežno oblačno, le v severnih krajih bo občasno nekaj več sončnega vremena.
2000 m............4
2500 m............2
2864 m............0
UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1.
Berlin se zahvaljuje občanom za pomoč beguncem
BERLIN - Oblasti v Berlinu bodo meščanom v zahvalo za nesebično pomoč beguncem, ki so v minulih tednih preplavili tudi nemško prestolnico, omogočile brezplačen obisk muzejev in gledališč. »Berlinčani so z odprtimi rokami in neizmerno energijo sprejeli na tisoče beguncev,« so pojasnili svojo odločitev. Berlinski parlament je v četrtek podprl odločitev, v skladu s katero bodo 31. januarja 2016 za obiskovalce brezplačno odprti muzeji, gledališča, opera in živalski vrt. »Brez brezpogojne pomoči na tisoče Berlinčanov v zatočiščih za begunce, brez podarjenih oblek, igrač, zdravil in hrane... se Berlin ne bi bil sposoben soočiti s temi izrednimi razmerami,« so sporočili. Seznam ustanov, ki bodo 31. januarja ponudile prost vstop, bo objavljen na spletni strani berlin-sagt-danke.de.
Zagreb izbran za najboljše evropsko mesto med adventom
ZAGREB - Hrvaška prestolnica je najboljše mesto za obisk med prazničnim decembrom, so ocenili uporabniki portala European Best Destinations. Zagreb je dobil nekaj manj kot tretjino glasov med 100.000 ljudmi, ki so se udeležili glasovanja. Sledijo Strasbourg, Aachen, Colmar in Bruselj. Portal European Best Destinations je turiste povabil, naj obiščejo živahne ulice, trge in parke v središču Zagreba, ki so posebej okrašeni vadventnem času. Obiskovalcem je na voljo približno 100 stojnic s pisano ponudbo hrane, pijač in spominkov. Ne manjka niti glasbenih dogodkov in zabavnih prireditev, zaradi česar gneče ni samo ob koncu tedna.
BERLIN - Na sinočnji podelitvi evropskih filmskih nagrad tudi doberdobski režiser Ivan Gergolet
Zmagoslavje Sorrentinove Mladosti
BERLIN - Filmi so sestavni del časa, v katerem nastajajo, evropski filmi naj zato danes s svojo umetniško govorico branijo vrednote, na katerih je nastala združena Evropa: demokracijo, mir in svobodo govora. To je sporočilo sinočnje slavnostne podelitve evropskih filmskih nagrad, ki je ob prazničnosti imela tudi odločno politično noto. Občutek, da so številne slavospeve evropskemu ponosu in identiteti, »vzbudili« atentati, ki so pred mesecem dni ranili Pariz in ves kontinent, je bil neizbežen.
Evropska filmska akademija EFA je letos nagrade najboljšim evropskim filmskim ustvarjalcem podelila že osemind-vajsetič po vrsti, prvič pa tudi v kategoriji dokumentarnega filma. V peterico najboljših se je uvrstil tudi dokumentarec Ivana Gergoleta Ples z Marijo (Dancing with Maria), kar je bil nedvomno izreden uspeh za doberdobskega režiserja, ki je sinoči sedel v berlinski dvorani. Evropsko filmsko nagrado je naposled prejel dokumentarec Amy, ki ga je angleški režiser indijskih korenin Asif Kapadia posvetil priljubljeni pevki Amy Winehouse.
Italijo sta na letošnjih evropskih filmskih nagradah zastopala še dva režiserja, Nanni Moretti s filmom Mia madre in Paolo Sorrentino s filmom Youth. Sorrentinova Mladost je bil film, ki je imel največ nominacij, ker pet: za najboljši film, režijo, scenarij ter najboljšo žensko in moško vlogo v podobi Rachel Weisz in Michaela Cainea. Naposled je odnesel tri nagrade: za najboljši film, režijo in moško vlogo. Ravno Caine je na sinočnji podelitvi prejel tudi nagrado za življenjsko delo in bil nad nagrado za vlogo v Sorrentinovem filmu vidno presenečen in ganjen. »V petdesetih letih nisem v Evropi osvojil nobene nagrade, to noč pa kar dve,« se je pošalil. Sorrenti-
Wim Wenders (levo) in Michael Caine, spodaj Paolo Sorrentino in film Youth ansa Christoph Waltz
ansa Charlotte Rampling
ansa
no pa je dejal, da je njegova Mladost majhen film o svobodi in percepciji, ki jo o njej imamo v Evropi - želi si, da bi tako ohranili tudi v prihodnje.
Podobno čast kot starosto britanskih igralcev Cainea je doletela tudi njegovo sodržavljanko Charlotte Rampling, ki je ob nagradi za kariero prejela tudi nagrado na najboljšo žensko vlogo (v filmu 45 let režiserja Andrewa Haigha). Nagrado za prispevek k svetovni kinematografiji pa je prejel avstrijski igralec Christoph Waltz.
Posebne nagrade je bil deležen tudi Andrea Occhipinti, producent in distributer, ki vodi italijansko hišo Lucky Red.
Film Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju Royja Anderssona, ki je imel štiri nominacije, se je moral zadovoljiti z nagrado za najboljšo komedijo, Ja-stog Yorgosa Lanthimosa, ki jih je prav tako imel štiri, pa z nagrado za najboljši scenarij. Nagrado za najboljši kratkometra-žni film je osvojil Piknik hrvaškega režiserja Jureta Pavlovica, nagrado za odkri-
tje leta, ki ga podeljuje združenje FIPRE-SCI, pa film Mustang, prvenec turške režiserke Deniz Gamze Ergüven. Za najboljši animirani film je obveljal Song of the Sea Toma Moora. Evropsko občinstvo je za najboljši film razglasilo španski triler Mini otok režiserja Alberta Rodrigueza.
Akademiji EFA predseduje nemški režiser Wim Wenders, ki je med drugim dejal, da Evropa preživlja težke čase. »Naši filmi, ki jih slavimo nocoj, kažejo drugačno Evropo. Kažejo pravo evropsko
Ivan Gergolet
filmsko družino, ki se dobro razume,« je med drugim poudaril na podelitvi.
Sinočnja berlinska slovesnost, ki jo je vodil komik Thomas Hermanns in so jo v neposrednem prenosu prenašali preko spleta, je bila tudi priložnost za poklon ukrajinskemu filmarju Olegu Sencovu, ki so ga ruske oblasti po lanski aretaciji na Krimu zaradi domnevnega terorizma obsodile na 20-letno zaporno kazen. Nemški igralec Daniel Brühl je z odra zagotovil: Oleg, ne bomo te pozabili! (pd)