Proč od Gradca! Nemce je geslo Slovencev ,,Pro5 od Gradca!" silovito prestrašilo. ,,Stajerc", ,,Marbureer Zeitung", ,,De«t. "VVaoht;' in_graški nemški listi se na vsaki strani trudijo dokažati, da bi samouprava za Spodnji StaJ8F bila za nas pogubonosna. In Nemci in posilinemci prirejajo sedaj celo sliode, na katerih kočejo dokazati isto trditev! Celo Kresnika in Droleniga, ki se navadno pojavljata le ob volitvah, da z nemškutarskimi glasovi kot kandidata vedno propadeta, so poiskali in prignali na svoje shode v Ptuju in Ormožu. ;Ta velikanski napor. ki ga vidimo sedaj pri Nemoih ifl posilinemcih, da bi odtrgali slovensko ljudstvo od svojih poslancev, nam da veliko misliti in je za nas izredno poučljiv. Iz nemškega in posilinemškega gibanja razberemo resnico: Nemci se čutijo krive, da so s svojim sovražnim postopanjem prisilili slovenske poslance do samoobrambe, do obstrukcije. Sedaj bi radi s svojim pisanjem po listih in s svojimi govori na, shodih našemu ljudstvu to prikrili. Toda, čujmo, kako neumno to delajo! Na shodih v Ormožu in Ptuju so razkrili posilinemški govorniki poslušalcem strašno zaroto, namrec da klic ,,Proč od Gradca!" ne pomeni nič druge«a, nego da se Lo^cmo slovenski prebivalci postaviti pod žezlo črnogorskega kneza, ali pa — o tem si namreč posilinemci še niso edini — pod tron jfrbskega kralja Petra! Na bolj neumen način se pač ne more tolmačiti klic: nPro6 od Gradca!" Kaj pa pomeni v resnici klic ..Proč od Gradca!" V ustih vsakega poštenega Slovenca ne pomeni ni6 drugega, kakor da smo Slovenci siti vednega napadanja in zapostavljanja od strani Nemcev in nemškutarjev in da hočemo imeti narodnostni mir ter gospodarski napredek. Svoje občine, svoje okraje, svoje šole si hočemo sami upravljati. Tukaj ne potrebujemo nikogar drugega, ker mi sami najboljše vemo, česar nam treba. Vedno vmešavanje Nemcev in nemškutarjev v naše lastne zadeve, rodi le nemir in pre^ pir. Zato zahtevamo samoupravo za Spodnji Stajer, in da smo daleč proc od nemškega vmešavanja v naše zadeve, daleč proč od Gradca, odkoder sedaj Nemoi vladajo tudi cez nas. Smešno je, 6e nemškutarji trdijo, da se nam bo potem slabše godilo, kakor sedaj. Ravno nasprotno! Ves davek, ki ga plačujejo Slovenci, se bo potem porabil za spodnještajerske zadeve, ne pa za nemške jahalnice, drsališča, za prenovitve starih podrtih gradov, za nemške gimnazije,"realke in meščanske šole. Ako bi mi Sloveuci res dobivali več od Gradca, kakor plačamo v Gradec na davkih, bi nas Nemci že davno dali proč od Gradca, bi nam dovolili samoupravo. Nemška Ijubezen do nas ni tako velika, da bi nas Ijubili na lastno škodo. Mi v Gradec mnogo več plačujemo na davkih, nego od tamkaj dobimo. Ce bi že drugega vzroka ne bilo, dovolj je to, da so riam Nemci vzeli s tem, da so črtali 200.000 K brezobrestnih posojil za prenavljanje vinogradov, tudi 200.000 kron od države, torej vsega skupaj 400.000 kron. Ali bi naj slovenski poslanci zato poljubljali Nemcem roko? Suša je bila lani po Spodnjem Stajerju. Naši poslanci so se trudili, da bi dala država podporo. Država je dala podporo, toda Nemci iz Gradca so večU no denarja razdelili med Zgornje Stajerce, kojih za stopniki so se še v deželni zbornici pošteno kregali v tem, ali je sploh v njihovih okrajih suša ali ne. Ali potem naši poslaiici nimajo prav, da zakličejo svojemu ljudstvu: Proč od tako nam sovražnega Gradoa! Poslanec Ornig sam je v Gradcu zgornje in srednještajerskim Nemcem očital, da ravnajo s Spodnještajerci, kakor z ljudmi druge vrste. Njegov MStajerc" piše sedaj na migljaj iz Gradca oelo drugače. Naše Ijudstvo pa odobrava nastop naših poslancev, kar nam dokazujejo krasno uspeli shodi, ki jih prirejajo naši pristaši nedeljo za nedeljo po celem Spodnjem Stajerskem. Pilštanj. Lep je bil političen shod v Lesieni. Prostor, kjer imamo gledališke predstave, bil je poln mož in fantov. domačinotf :?i sosodov Prevorjanov, Zagorjanov in Kozjanov. Govorniki so bili na odru v krasiii ngrajski sobi", kar je nciredilo na zborovalce posebno prijeten vtis. Najprej se je izvolil nov odbor za politično društvo za kozjanski okraj. Sestavil sejetako-le: Načelnik g. dekan Marko Tomažič, in njega namestnik g. dr. Fr. Jankovifi, tajnik g. župnik Jakob Rauter, in njega namestnik g. Adolf Vončina, in odborniki gg. duh. svetnik Anton Ribar, Miha Maček, Janez Bokalic, Anton Maček in Jakob Bovha. Potem je govoril naš vrli poslanec, deželnega glavarja namestuik, g. dr. Jankovič. Krepko in odločno je zavrnil lažnjivega ,,Stajerca", ki zagovarja svoje nemške bratce, laže pa nesramno o naših poslancih, da so samo oui krivi vsega zla v deželi. Slišali smo dalje v poljudnih besedah. pomen ,,obstrukcije". Potem preide g. poslaneo na dogodke v deželnem zboru. Pač se uam je krčilo srce, kri nam je zastajala, in rekel bi, da se je tudi krčevito stisk^ila žulj^,va kmečka pest, ko nain je g. govornik po vrsti živo slikal vse vnebovpijofte krivice, ki se slovenskemu ljudslvu gode od strani ohole nemške večine. Boj takim brezsrčnim nasprotnikom, boj do skrajnosti. Možati nastop svojih poslancev vsi odobrujejo in jira še tudi vnaprej izrekajo brezmejno zaupanje. Le tako naprej za pravice slovenskega ljudstva! — Glede nameravaue nove železnice se je izrekla želja, da se mora pri zgradbi ozirati na večino okraja, ki pa6 želi, da naj železniea uresniCi koristi okraju in da naj ga zato kolikor mogoče po srcdini prereže. Tudi toliko potreb^ na cesta čez Prevorje naj se začne kmalu graditi! Zreče. TukajSnje polHiČno društvo nStraža" je dne 13. t. m. imelo občni zbor. Društvene shode je že leta 1892 spretno vodil načelnik g. Lamut. Ta je bil pa nedavno na slopnjicah. tako nesrečno padel, da si je aialonil rebra !n je moral sedaj bivati v postelji. Danes je torej pozdravil zborovalce namestnik. TajniŠko poročilo podal je g. Sadek. Ono med ostalim omenja, da smo imeli v minulem letu deželnozborske vo> litve, in v istem tednu tudi občinske. Obojne so naSim TOlilcem naredile vso čast, ohranile dosedanje dobro ime.' Kje smo se pa naučili pravilnega ravnanja v javnem življenju? Pohvale vrednega zadržanja pri Tolitvah? Odgovor: Največ pač po naših shodih in pa s prebiranjem dobrih časnikov. Saj skušnja kaže, da dandanes je pomilovanja vreden tisti človek, ki ne bere časnikov. TakSen državljan se v javnem življenju ne zna gibati. 0 prebivalcih v naši župniji se pa mora pohvalno priznati: Ljudstvo bere razmeroma veliko. N. pr. sp.pio ..Slovenski Gospo<lar" ua društveni naslov prihaja v 49 iztisih, razven tega dobivajo list tudi zasebni adresati. In le želeti bi bilo, naj bi ne bilo nobene hiše brez časopisja. V politični šoli, to je na sliodih, so nas učili v minolem letu domoljubja gg.: dr. Korošec in Pišek po enkrat, Norak dvakrat. Tudi danes nas je počastil g. poslanec Novak. On nam je razložil težavno stališče naših zastopnikov v deželnem zboru v Gradcu. Vseh poslanoev je tam 84, in med njimi samo 13 Slovencev. Tam nemška nestrpnost ni dovolila slovenskemu trpinu n. pr. niti podpore po toči! Govornik je obravnaval pac za nedeljske shode določeni predmet: Nemoi delajo Slovencem krivico. Zborovalci so odobravali pogumni uastop slovenskih poslancev, izreklh so zaupanje svojemu izvoljencu, gospodu Novaku, in vsem njegorim tovarišem, sobojevnikom za pravice našega ljudstva. Podsreda. PreteSeno ned^ljo po rani maši sta pri nas zborovala gg. poslaiuui dr. Korošee in Pišek. Bralna soba v stari šoli je bila natlačeno polna zborovalcev, ne samo naših sora^šijenikov, ampak tudi politicni nasprotniki so se udeležili. Skoraj dve uri so zborovalei pozorno poslušall poročila gg. poslancev, in vsi so potem izrazili svoje veselje nad nastopom poslancev K. Z. in jim lzrekli svoje popolno zaupanje. Gg. poslanca sta tudi radovoljno dajala pojasnila na razna vprašanja glede vojašeine, cest, šole itd. — Dostavek: Večina cele Podsrode je bila isti dan navdušena, le steber N. stranke je bil potrt; ,,štel je glavo svojih ljubih", in baje žvižgal za gg. poslanepjia, ko sta se odpeljala. Ziče, Dne 20. t. m. po večernicah je Slov. kmečka zveza priredila pri nas shod, na katerem je poročal g. deželni poslaaec Novak o delovanju v deželnem zboru. Zborovalei, katerih je bila natlačena posojilniška uradnica, in med katerimi je bilo tudi nekaj politidnih nasprotuikov, so enoglasno sprejeli sledečo resolucijo: Zborovalci izrekajo svojemu poslancu g. Petru Novaku, kakor vsem poslancem Slovenske km. zveze popolno zaupanje v boju za pravice slovenskega naroda. Naj brez popustljivosti vstrajajo do zmage, to je: do uresnJčenja gesla: proč od Gradca, da bomo Slovenci na Spodnjem Štajerškem sami gospodarji na svoji zemlji. Celje. Na shod, ki se je vršil v nedeljo, dne 20. t. m. v hotelu pri ^belein volu", je prišlo izvanredno mnogo .volilcev iz Celja in okolice. Govorili so poslanci: dr. Benkovič, Vrečko in Terglav. Volilci so z velikim navdušenjem odobravali delovanje naših deželnili poslancev v Gradou, ter so krepko zahtevali samoupra* vo za Spodnji Stajer. Poročila poslancev so bila z odobravanjem sprejeta na znanje ter se je poslancem K. Z. izreklo neomajano zaupanje. Eraslovče. Kakor v Celju, tako je bil tudi shod v Braslovfiah živa slika, kake simpa,tije goji naše ljudstvo do naših neustrašeuiii slovenskih ljudskih zastopnikov v deželni zbornioi. Na tem zborovanjn je obširno poro- 6al poslanec dr. Benkovič, ki je zbranim voliloem sli- kal položaj slovenske deželnozborske delegacije v Gradcu. Ko je gospod poslaneo risal, kako so poslan- ci S. K. Z. z obstrukcijo zabranili pogubonosno delo nemške večine v deželnem zboru, so vzkipeli vzkli- ki navdušenja: Živeli poslanci! Živela obstrukcija! Proč od Gradca! Dr. Benkovič je tudi z uradnimi po- datki o produkciji in konsumu hmelja leta 1909 pred- očil volilcem, da davek na pivo ni tako Skodljiv na- šim hmeljarjem, kakor pa bi bile zvišane zemljiške doklade. G. poslanec je do dobra razkrinkal liberal- , ne hujskarije. Shodu v Braslovčab. je predsedoval g. j Bošnjak. Sprejela se je resolucija, ki popolnoma o« I dobrava obstrukcijo in nastop naših poslancev v j Gradcu ter zahleva za Spodnje Stajersko samoupra- : vo. Polie. Ceravno sla obe občini poljske fare v nasprotnih rokah, vendar se je zbralo veliko število ljudi, da poslušajo došle poslance dr. Korošca, Ršeka in dr. Jankoviča. Predsedoval je shodu g. Golec. Poslanec Korošec je poročal o delovanju v državnem zboru, osobito o tem, kaj so storili slovenski poslanci proti nameravanemu davku na vino. Deželna poslanoa PiSek in dr. Jankovič sta y izrazitih besedab poroCala o dogodMh v deželnem zboru. Navzoči so bili s taktiko slovensklh deželnih poslanaev popoinoma zadovoljni ter jim izrekli zaupanje. Ormož. Prostori v Citalnici natlačeno in nabito polni. Izmed poslancev so bili navzoči Meško, dr. Verstovšek in hofrat Ploj. 0 dogodkih v deželnem zboru je poro5al najpn^o dr. Sernec. Z navdušenjem in ^Zivio"klici sprejet je poročal nato poslanec S. K. Z. Meško o obstrukciji. V svojih izvajanjih je z vneto besedo razkrival volilcem težave, katere imajo poslanoi S. K. Z. v deželnam zbuiu nasproti nestrpni nemški večini. V jako umljivi obliki je orisal krivice, ki se gode slovenskemu ljudstvu na Spodnjem Stajerskem in dokaza! ueobhodno potrebo obstrukcije. Njegova izvajanja so volilci z odobravanjem sprejeli na znanje in z gromovitimi ,,Živio"-k]ici dali duška svojemu veselju nad možatim nastopom poslancev S. K. Z. v deželnem zboru. G. Lesničar je hudo napadal štajercijance in o> vrgel laži njihovega lista, s katerim obklada naše poslanee. Hoirat Ploj je mislil, da je najboljša prilika, pokazati se svojim državnozborskim volilcem, ki ga več ne marajo. Hotel je govoriti o svojem delovanju, toda spodletelo mu je iz prav bridkega razloga, in v 2minutnem govoru pohvalil je delovanje poslancev S. K. Z. v deželnem zboru. Sklenjena je bila resolucija, katera izraža slovonskim poslancem zaupanje in jih pozivlje ld nadaljnemu boju za pravice Spodnjega Stajerja. Ptuj. Shod, ki se je vršil dne 20. t. ui. v znamenju odpora proti štajerčiiancem, se je dobro obnesel. Najprvo je poročal dr. Verstovšek, ki je jasno razložil vzroke, radi katerih so bili poslanci Š. K. Z. primorani, seči po obštrukciji. Na podlagi šte> vilk iz proračuna in z razkritvijo nemških nakan je neovržno dokazal, da našim poslancem ni preostajalo drugega, kakor tak način samoobrambe. Zborovalci so pazno sledili zanimivim izvajanjem in z velikim navdušenjem odobravali taktiko slovenskib. poslancev. Nato je govoril dr. Kukovec, ki je osvetlil po» men obštrukcije in se pridružil izvajanjem predgo> vornika. Dr. Lasič je očrtal nasilno nemško postopanje raziiih oblasti proti Slovencem posebno. na ptujski gimnaziji. Slovenskim poslancem se Je izreklo zaupanje in poziv, naj nadaljujejo boj za pravice slovenskega ljudstva. Tudi resolucija, ki zahteva spremembo ne- znosnih razmer na pfujski rrimnaziji, je bila z aavlašenjem sprejeta. Mala polltfčn« na^nanlla. Due 17. svcčana: V goriškem de«et«tt» zboru sta se sprejela predloga za ustanovitev iagkt«a in slovenskega vseučilišoa. — Na AngleSke« i% stopil skupaj novo^zvoljeni državni zbor. Vladaastra«ka ima saino dva giasa več, kakor njeua nasprotaa stranka, zato sedaj ne more s tako silo nastopati, kakor prej. Govon .se celo, da bodo potrebne Se aev« volitve. — V Nemčiji na Pruskem.so sedaj velike d«monstracije radi volilnega reda, ki se obravnara ˇ pruskem dežebaem zboru. Volilni red je zelo naeadnjaški. Proti njeniu so se izjavili katoliki in socialoi demokrati. D n e 18. s v e 6 a n a: Grška mornarica se je zopet uprla in zapustila Pirej. Kralj si že ne vs več pomagati in skliouj& obiteljski svet. — Turški posla«Ai na Dunaju, v Parizu, Petrogradu in Sofiji so poklicani v Carigrad. — Turški generalni štab je sklenil, utrditi Solun. D n e 19. svetana: Dae 14. t. m. so se rršile v Konavlih dopolnilne volitve v dalmatinski d«želni zbor. Nasproti sta si stali dve skupini: saa«stalna orgarsizacija hrvatske stranke in pravaši. Izvoljen je bil pravaž učitelj Nikola Skurič. — Na Qr grskem se je usttinovila pod vplivom ministrakega predsednika Khuena nova vladna, stranka. — Mesto Jagdapur v Indiji oblegajo vstaši. Angleži so poslrfi v vstaško ozemlje vojake. D n e 20. s v o č a u a: Goriški deželui zb#r je bil danes na cesarjev ukaz odgoden. — Na Grškest se vsak čas pričakuje splošnega upora. — V Sarajavu se je danes slovesno proklamirala v navzoftnosti vseh oblasti uslava za Bosno. Dne 21. svečana: Zunanji minister Aefcl-enthal je odpotoval v Berolin. — Nemški mioisterkrajan dr. Sohreincr je podal ostavko. — GrSki kr«H Jurij je naznanil, da namerava odstopiti.