,ui za koristi dalav-'akega ljudstva. Delavci so opravičeni do vsega kar produclra|o. This paper ta devoted to the intereata of the working class. Workers are entitled to all what thev produce. Knl't*" at •«cnad-otita» mal<*r. !)•<• é. MOT, »t t h« post offl'-* •t CMmiro 111. um)»' lb* astrf' otigrea» of Marob Ird. |N7tt Office: 2146 Blue Island Ave. 'Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na številko v oklepaju-ki se naha|a poleg v», šega na«lova. prilepile, nega epoda| ali na ovitku. Ako (I4M) |e številka . ' te da | vam a prihodnio številko našega Itata poteče naročnina. Prosi« mo ponovite |o tako).' Stev. (No.) 148. Chicago. 111., 12. julija (July). 1910. Leto/(Vol.) V. Str a j k premogarjev v državi Illinois, Konferenca med laatniki premogokopov in zastopniki organiziranih premogarjev, ki se je vršila dne 5. in 6. julija v Chicagi, je končala brez vspeha. Štrajk bo trajal nadalje, dokler lastniki pre-mogokopov ne bodo priznali opravičenih zahtev organiziranih premogarjev. v Nemogoče je, da bi konferenca končala drugače. Zahteve premogarjev so opravičene! Na shodih so pa organizirani premogarji na-rpčili svojim zaupnikom, da ne gmejo na konferenci odnehati niti za las. Največji argument je p*, da danee že delajo člani 79 lokalnih organizacij, ker so sel nekateri podjetniki podali. Konferenca v Chicagu je razkrila, da so trmoglavi lastniki premogokopov, ki nočejo priznati zahtev štrajkujočih premogarjev, že popolnoma obupani, in da tose v svoji brezmočni jezi vzlic iz-rtyt>razbi, s katero se ponašajo, ob-|fg»»asajo kot snopsarske barabe v l^iganjarni. Pač od ljudi, ki ne de-' lajo nič in pijejo premogarjem kri £ in mozeg, ni pričakovati kaj dru-zega. Lastnike premogokopov, ki so podpirali pogodbo s premogarsko unijo in priznali vse zahteve, je ta kapitalistična svojat imenovala akebe, izdajalce, dajala jim je imena, kakeršnih ni najti v nobenim slovarju. Kako huda je kapitalistična gospoda, kedar gre za sveti profit, pa dokazuje dejstvo, da so posamezni kapitalisti se izrekli, da je treba njih tovariše, ki so podpisali pogodbo z organiziranimi premogarji, utopiti v reki -Mtssissrpfri arli .jih p» poslati v p — o brezdno. In kdor je bil na konferenci in gledal podivjane omraze profitaželjnih in lačnih kapitalistov, se je prepričal, da bi nepotrebna kapitalistična gospoda tudi uresničila svoje grožnje, ako bi imela moč zvrniti jih. In to je tista svojat, ki kliče svetnike in biriče na pomoč, če dobi kak pravi skeb — izdajalec delavcev z opeko no glavi. Med temi gospodi, ki vedno trdijo glasno in široko v svet, da so gentlemanstvo (viteštvo) uzeli v zakup, stj je posebno odlikoval Mr. Lukens, dobro poznat vsled njegove brutalnosti v Virdenu napram premogarjem, ki je zakrivil, da so premogarje streljali kot pse, ker se niso hoteli ukloniti ^kapitalistom, da bi počasi umirali ffkote. Imenoval je predsednika Walkerja organiziranih premogarjev za državo Illinois ušivega lažnjivca, ker se noče upogniti kapitalistom in nevstrašeno zagovarja zahteve premogarjev. Posebno hudo leži kapitalistom v želodcu, da je unija poklicala na štrajk mašiniste pri sesalkah in delavce, ki krmijo mule. Kapitalistična svojat vpije: Zasebna last je v nevarnosti. Kdor pokliče mašiniste in delavce, ki krmijo mule. na štrajk, je izvršil isto hudodelst vo kot požigalec. Smešno! I Ako so premogokopi v nevarnosti, da jih poplavi voda in da mule pocrkajo, ker jih nihče ne krmi, naj gredo kapitalisti, njih sinovi, pa njih hčere, ki obračajo za spufaiiimi in gnilimi evropejs-kimi grofi in baroni svoje oči ~ na delo. Saj jim nihče ne brani "njih lastnine" obvarovati škode. Kapitalisti le primite za delo, škodilo vam ne bo nič. Nikar si pa ne domišljajte, da bodo premogarji varovali vašo lastnino. Dolžnost premogarjev je, da varujejo svojo laatnino — svojo delavno moč. Kapitalisti! Vaš nauk je, naj vsak skrbi za sebe. Torej skrbite za sebe! Ne brani vam nihče. Pojdite na delo! Vaše mejstrese naj žalujejo v krasno opremljenih bungalovih, vasi avtomobili naj rjavijo, vase jahte naj trohnijo, če vam je res toliko za premogo-kope, ki so vir vašemu bogatstvu in katere ste ukradli ameriškemu ljudstvu. Mi vemo, da ne bodete prijeli za delo, ker v delu našli trn. Vi se izogibate delu, kot zdrav človek gobavemu. Vi ste trotje v človeški družbi. Vi ne sejete. ne ianjete, marveč le uživate. In zakaj naj bi imeli organizirani premogarji z vami usmiljenje? Ako ne morete izhajati, ležite za plot, pa izdihnite. Nihče vas ne bo motil! Koliko marljivih premogarjev ste že vi vrgli na cesto, ker je o-oešala njih delavna moč. ne zme-se, če poginejo lakote takoj drugi dan. No, danes, ko vidite, tla je vir za vaše lenobno in postopaško življenje v nevarnosti, pa prihajate in hočete in zahtevate — postopa-ških barab še ni bilo nikdar sram — da bi bili premogarji vaši pohlevni sužnji in huapei, ki imajo le pravico delati za vas lenuhe. Ali ni umestno, če se vam premogarji rogajo in posmehujejo T Ali nimajo premogarji prav, če praijo: Mi ne gremo delati, dokler vi lenuhi, ki živite o našem znoju, sragah in krvi ne pripo-znate naših opravičenih zahtev! Pravica je na strani premogarjev, pridnih in marljivih premogarjev, ki so zaštrajkali na strani premogarjev, ki globoko doli pod zemljo kot krt rijejo v dobro vseh ljudi spravljajo za moderno človeško družbo neobhodno potreben premog na svitlo. In ker je pravica na strani premogarjev, bodo premogarji štraj-kali, dokler kapitalistični lenuhi ne priznajo njih zahtev. V tem boju jih bodo pa podpirali vsi zavetlni delavci gmotno in moralno, sploh jih bodo podpirali z vsemi postavnim sredstvi, dokler premogarji ne izvojujejo zmage. NAČELA Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki. (Resolucija k poročilu so dr. M. Glumaca Jurlčiča o "Jugoslovanih ln delavakem razrednem gibanju v Ameriki. Načela mednarodne socialne demokracije in ameriške aoclaUatične stranke — načela o delavakem razrednem boju, ki vodi do odprave kapitalističnega dru ftabnega reda, do odprave robat v a in otemanja, bede in Uačenja, nejednakosti ln neizobrazbe; načela o razrednem boju, kterega cilj Ja osvoboditev delavskega razreda in vaega človeštva i uvedenjem socialistične druibe, zasnovane na akupnl lastnini sredstev sa prolxvojanje in na organiziranem delu s jednaklml dolino strni in pravicami za vse člane druibe — so načela, ktera sprejema prvi Jugoslovanski socialistični kongres v Ameriki. Gospodarski razvoj po celem svetu in zlasti orjaški razvoj kapitalistlčnsga gospodarstva v Ameriki očitno potrjuje nauk znanstvenega socializma; obstoječi kapitalistični način proizjavanja — temelječ na privatnem lastništvu sredstev za proizvajanje — vodi celo človeško druibo v telesno in duisvno propast; valedtega je neobhodno potreben temeljit preobrat proizvajanja ln preobrat druibe. Kapitalistična produkcija v velikem, ki uničuje proizvajanje v malem, je stalno mnošila in mnoil Število najemniSkih suinjev, dninarjev, a s pomočjo neprestano izboljšavanih strojev ln načina produkcije je kapitalizem dospel še na vlèek izkoriščanja delavakega ljudstva. Na jednl strani grabeš vedno večjega profita, — a na drugi vedno večje pogrešanje v siromaštvo, bedo in negotovost za šlvljenaki obstanek. Vsled takega roparskega gospodarjenja nagromadllo se je ogromno bogatstvo v rokah neznatnega števila industrlalnlh mogotcev ln novodobnih vladarjev, kteri so napoeled, da se Izognejo medsebojnemu konkurenčnemu boju in da izvedejo Se večji rop, zdruiili ln fte združujejo produkcijo, promet ln trgovino v truste, nakar so postali tako mogočni, da se danes njih gospodarstvo vsled premoči razteza na vsa polja druiabnega življenja; gospodarijo v družbi in državi— nad vlado, sodni J ami in zakonodajami, nad armado in policijo, cerkvijo, šolo in tiskom. Vse nJim služi. — "Kapitalistični razred je sedel narodu na tilnik, politično, duševno in gospodarsko." Trusti so vrhunec razvoja kapitalističnega gospodarstva, gospodarstva tla-čenja in poniževanja delavakega razreda; trusti strašno puatošijo, naglo množijo armado proletarcev ( neposestnlkov) ln poojestrujejo razredni boj — gladijo pot odločilni bitki, ktera edino zamore končati s socialno revolucijo, t. J. delavski osvojitvi poUtlčne premoči v državi in preobrata iz buržoazne družbe sužnosti ln trpljenja v socialistično družbo skupnega dela, skupnega proizvajanja za družabne potrebe, skupnega blagostanja. Da zamore mednarodni proletarijat, bedniki, izvržitl to svojo revolucionarno nalogo, mora biti vedno v boju proti kapitalizmu; v stalnem boju se mora zmiraj uriti in jačltl za končno bitko. Združen v sindikalnih organizacijah, unijah, mora prolétariat voditi ekonomski boj, boj za zboljšanje delakskih pogojev: skrajšanje delavnega časa, boljžo plačo, — skratka za povzdigo življenaklh razmer na vlftjo stopinjo, s čemur se obenem omogočuje^ vižja stopinja izobrazbe, krepi pogum. Jači razredna zavest in utrja vera v končno zmago. V boju za življenake poboljžke mora prolétariat vsporedno istodobno — z združenimi močmi v socialistični stranki — voditi sam ostal en politični boj ln t njim uplivati na javna dela v družbi, na gospodarstvo v državni in mestni upravi, kakor tudi na postavodajna telesa po svojih zastopnikih. FoUtični boj je čvrsta opora gospodarskega boja; a političnim bojem bo osvojil muogobrojni, revolucionarni, organiziran prolétariat poUtično silo in sredstva za proizvajanje, ki so danes v službi izžemanju in obogatevanju posameznikov, in jih prevzel v občno lastnino, da služijo splošnemu blagostanju. V tem zgodovinskem boju delavskega razreda vsih narodov, dolžan Je sodelovati tudi jugoslovanski — slovenski, hrvatski, srbski ln bolgarski — delavski razred v Ameriki in radi tega boja ustanovljena je JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA, ktera bo potom svojih organizacij in potom svojega tlaka, Uterature, shodov in predavanj, dramila jugoslovanske delavce, vodila jih v gospodarski boj v dosego boljilh šivljenskih razmer in vitje izobrazbe; potom politično-izobraževalne organizacije pripeljala bo Zveza jugoslovanske delavce v boj za dosego političnih pravic ln moči — z eno besedo: vsposabljala jih bo na vseh poljih razrednega boja, vzgajala dobre, navduševe in cilja-zavedne socialiste, da bodo v stanu, iti vsporedno z delavci vseh ostalih narodnosti v boj za osvoboditev delavskega razreda, za svobodo, enakopravnost in blagor celega človettva. Hud Poper sovražnikom I. W. W. v McKees Rocks, Pa. Prvi jugoslovanski socialistični kongres, pojmujoč gospodarski, politični in socialni razvoj v Ameriki in vpliv tega razvoja na gibanje delavstva, zlasti na unijako gibanje, ki ima napake na aebi — tem bolj zagovarja preizkušeno in vspešno taktiko socialistične stranke napram unijskem gibanju: od zavednih socialistov — kteri m to ni neomogočeno — se zahteva, da so člani unij, da delajo za osnovanje unij in da so v unijakih (ekonomskih) bojih proti kapitalizmu povsod prvi; da Istodobno, kar Je samoumevno, izpodbijajo napake, ki se pojavljajo v unijah ln da pri vaaki priliki razkladajo socialistične nauke razrednega boja, k ter emu temelj je: delavec se mora osvoboditi sam. Tem potom pridobil se bo proletarlat za bravl boj, delavsko ljudstvo bo prišlo na pot socialističnega boja, ugladile se bodo steze dovrženi delavski organizaciji ln industrialnemu unionizmu. In tedaj bodo poleg jednega krila, so-cialističke stranke, unije drugo krilo razrednega boja ln amerliki proletarlat bo z naraščajočo močjo korakal od zmage do zmage. / Razno. Srbski otroče, kateremu še visi sveča od nosa, in ki se ponosno imenuje kronprinc Aleksander, se je baje preko ušes zatelehal v dražestno rožo iz cesarstva polu-meseea. črnooko princezinjo Sul-tano, četrto hčeTko pregnanega sultana despota Abdul Il&milda, Po našem mnenju otroci niso za ženitev, temveč za v šolo. V slučaju, da je smrkavo prince preza-bit za v šolo, naj ga Peter pošlje v Šuroadijo nadaljevati posel svo-jeja pradeda Črnega Jurija. Pii-ke in torte jesti na stroške druzih in nič.delati, zna vsakdo, brez aa bi bil kraljevega rodu. É>oa^edovalei za delo (employ-nt ageney) vsi. od prvega do Injega spadajo v ječo. Danna-^.i v vseh jezikih Miljo p" pl® katih vabljive ponudbe: dobra stalna robota in lepa plača. Na ta način izvabijo delavcem poslednje cente iz žepa. Ko pa delavci dojdejo na dokazano jim mesto, najdejo namesto dobre, slabo roboto in slabo plačo, ali pa še sploh nobenega dela ne. Kdor se hoče še voziti po Ameriki skozi agenture, mora biti pripravljen na vse, poznati mora tudi natančno zemljepisje Amerike, da agentom in bosom, ki so v zveri ter si med seboj prijateljsko porazdelijo denar, —• v vsakem slučaju lahko uide. I>rugače je približno taka, kakor da bi bil prodan v sužnost. JS'arboljne pa je, da si vsakdo sam poišče delo, ker employment agenti so zastopniki najslabših del, katere že sploh nikdo delati noče. rane in bistre glave. Dasiravno so v resnici ravno taki otroci, kot otroci proletarskih starišev, katerim morajo matere sušiti plenice na solncu. Po mnenju plutokratskih in imperialističnih časnikarjev so potomci kraljevih, cesarskih, milijon» rskih in sploh višjih starišev in stanov izvanredno talenti- Preveliko bogastvo na enem kupu tudi mogočnim starim rimlja-nom ni bilo v blagoslov, temveč v prokletstvo in pogin. Ko so po hudih in napornih bojih prelagali Hanibala in razdejali Kartagi-no, podjarmili Gote, Kelte ter druge zapadne Kvropske narode, ter vse naropano bogastvo skoraj takrat vsega znanega sveta znosili v staroslavni Rim, — so se-vsled brezdelja in večnega luksu-sovega žretja pomehkužili in po-besniJi. ln kmalu je velikanska država šla v razpad. Za njim je prišel v veljavo Konštantinopel in tudi prevzetne Bizantince je iz ravno istih razlogov zadela ravno ista usoda kot Rim. Danes pa zemeljski bogovi plešejo okoli zla- tega teleta divji ples na svetov-noznanem New Yorskem Wall Streetu. In tudi tem novodobnim knezom je že zdavno začrtana pot v pogin, prej ali slej jim bode zapel zvon svojo mrtvaško pesem. Teokraeija v St. Paul, Minn. se pripravlja na svoj triumf. In kmalu bode popolnoma dodelana in poplačana najkrasnejša stavba rimsko - katoliške monarhije v Ameriki nadškofijska katedrala, ki stane okroglo $3.000.000. Ves ta denar, ki je naravno izprešan iz delavskih slojev, bi se bil lahko porabil za delavcem v resnici koristne namene. In sedaj nadškof Ireland zopet brenka na harpe z čudovito nadpastirsko ljubeznivo-«' stjo kliče skupaj svoje verne ov-čice in jih poživlja, da naj z denarnimi prispevki kolikor mogoče hite. l)a se bodo čimpreje lahko ponosno potrkali na prsa. da je brezkoristna cerkev brez dol- Glavni stan Pittsburg Industrial distrikt Council, Industrial Workers of the World. Urad organizatorja 543 Olivia St. Me Kees Hocks, Pa., 15. maja 1910. Uredniku od Mc Kees Rocks News, McKees Rocks, Pa. Visokemu pisaču in mešetarju Pressed Steel Car. Co.: Lahko rečeni, da vas to pismo ne bo spreobrnilo v lažeh, ki jih trosite napram organiziranim delavcem v I. W. W. z namenom, da služite vneto korporaeiji; in moralno me to celo zadovoljuje. Vi ste vsekakor velik čudak, če pride v poštev pero. Tisti, ki žive brez dela lahko reko z vsklikom: "Na mnoga leta, urednik Me Kees Rocks New*!" — Družba je bila enkrat spet v nevarnosti! Treba jo je bilo rešiti! Najti je bilo treba modernega žurnalističnega Donkižota, ki bi bil zmožen s svojo izurjenostjo in neustrašenostjo (za profit Pressed Steel Car Co.) narediti zopet mir in red v komuni. Kapitalisti niso prosili zastonj. — Prišel je, oborožen."z uma Mc Kees Roeks Gazette." bvunii V CJIB11 vojne in nav-dutsvaiije za praznik neodvisnosti (4. julija) ni bilo citati v tem listu nikdar tako patrijotičnih reči. Stari Johnson, angleški literat ni dejal zaman, da je "patrijoti-zem zadnja luka — šuftom". — Sir! Vi ste dali neodoljivega zdra vila in tolažbe krajevnim "pur-garjem ki istotako služijo verno interesu mojstrom — plačnikom. Policaji, ki st» streljali na nedolžne ljudi, najeti postopači v uniformah, ki so brez kakih vzrokov napadli in pretepali delavce in njih žene, pijani momentane moči in šnopsa, ki je tekel, "da se sfiksa te proklete nezadovolj-neže", Vam aplaudirajo. — Vaš prijatelj in politični svetovalec M. C. Donavan, zastopnik malih trgovcev tudi odobrava "potrebno delo" otl strani uniformiranih postopačev in barab, ki so brez kake provokaeije pre-a tepali delavce in njih žene na ulici. Gospodarji so vedno prizanesli svojim slugam, če so kazali, da se poboljšajo in jim služijo! Istotako je z Vami. Kot oficijelni pisač ste orodje korporacije in pišete tisto, kar vam gospodarji narekujejo. Če bi poskusili pisati drugače, bi se kmalu iznašli v Down and out Cluhir\ kjer bi bili zopet prepuščeni svoji usOdi. Prenaivno bi bilo misliti, da Vi to delate vse nezavedno, radi Vaše ignorance; ne, to ni mogoče. Za to je pa ta odgovor namenjen le, da pokažem v Vas človeka, kot javno orodje, ki se ga poslužuje kapitalizem za svoj interes, poznavajoč ga za strahopetnega in prodanega značaja. To je, da ljudje ne bodo mislili, da Vas kapitalisti izkoriščajo, ne da bi Vi vedeli o temu. Toda obrnimo se malce na Vaše nesramne laži, ki ste jih morali napisati na komando delavskrti sovražnikov: 1. Hočete li dokazati da je I. W. W. organizacija vprizorila žaga. Naj pa se kdo reče, da svet ne nori. dnji štrajk T — Organizacija ni proglasila štrajka in Vi to dobro veste! Rečem pa tudi, tla je organizacija ponosna na dejstvo, da je potem, ko je bil štrajk že v teku igrala važno vlogo. Vi pravite, da je bil vzrok št raj k n "zapeljanega vpliva" od strani vodij I. W, W. Tako vi. — Vi si predstavljate, tla je na tisoče izmučenih delavcev, ki so re-voltirali proti mizernim razmeram, potrebovalo očetovskih nasvetov, kot male deklice, ki potrebujejo materinskega nasveta in tolažbe. Vsekakor, če ne bi imel šnops, kterega ste morali zavžiti v velikih množinah, ker se Vam je poznalo, tak "upliv" bi trezen Človek sploh ne mogel Vas obsojati. Vi ste delali torej, pod uplivom kap. šnopsa! Vi ste pri vsaki »priliki kričali in delali spektakel na rovaš Hay-wooda, Ettorja in Goffa z ozirom na ameriško zastavo. Vi ste vedno patrijot, kjer se izplača. Zakaj tudi ne? Vi bi bili nehvalež-než, Če bi nebili. Mi smo nepatri-jotje, ker ugovarjamo — seveda! mi, ki smo vsi rojeni v tej deželi — naj bi okrog zastave zbirali skebe, naj bi jih zavili v zvezde in varovali pred ljudmi, ki se bore za vsakdanji kruh in svoje pravice. To umazano tlelo naj bi se vršilo okoli amer. zastave, — da bi se ustreglo denarni ainer. plu-tokraciji — in potem bi bili dobri patrijotje. Fej takim šuftom! — Bili so možje kot IIaywood ki so ugovarjali in protestirali, proti zlorabi amer. zastave na Buli pen v Idaho. Colorado in Utah. Vi z vašim črnilom hočete očrniti ime IIaywooda? — Vi niste zmožni očrniti niti njegovih čevljev. Vi pravite v Vaši zadnji izdaji: "Kdor ne ve, kaj pomeni amer. zastava, naj bi slišal govor Hay-wooda, Kttorja ali kterih voditeljev od J. W. W. Njih denunciaci-je so bile: 4'grda cunja izkoriščanja" in "znak sužnjev," za ktero bi nadomestili rdečo zastavo anarhije" . . . Vi lažete; in lažete vedoma, ko doprinašate preti me take izjave. Kajti vsakdo v MeKees Rocks ve, tla ste sami odobravali, ko so se zastave rabile v varstvo ske-bov. Glede nadomestitve rdeče zastave s sedanjo — ameriško, naj rečem le toliko, da ne poznate zgodovine naroda, v kterem živite, vzlic temu, da skušate z napačnimi predočki uplivati na javnost. Ameriška zastava je bila najprvo rdeča in šele potem nadomeščena s sedanjo. Če je torej tako, da pomeni rdeča zastava anarhizem, potem so bili naši pra-očetje, ki so se bojevali za neodvisnost, sami anarhisti. Če smo mi anarhisti, ker zahtevamo rdečo zastavo, ki je simbol mednarodne bratske solidarnosti, potem je eden največjih ameriških pesnikov bil tudi anarhist, in vsled tega je torej čas, da greste Vi in vaša druhal v javne knjižnice in pokončate njegova dela. Toda Vi in vaša banda sploh ne veruje v nobeno zastavo! Vaša prava zastava je črna zastava piratstva, izkoriščanja in mogotst-va! Jfoseph J. Ettor. Nekateri plutokratski sociologi, ki jim preostaja še vedno nekaj časa od leže in posedanja po hotelih se kaj radi bavijo s socialnim življenjem delavcev. Na ta* način premlatijo na cente prazne slame. Gospodje, vi otl gospodarskega pojožaja delavcev kolikor mogoče molčite, ker ga ne poznate. Ako hočete poznati naše stališče, primite za lopato in kramp. Poskusite našo hrano, stanovanje in mezdo. Poteni se bodemo pa bolje razumeli. S- s. Delničarji jugosl. delav. tisk. družbe pozor!! V petek, dne 22. |nlija 1.1. ob 8 url zvečer se vrši na 1839 So. Center A ve., Chirago, važna se|a občnega zbora (ngosl. del. tisk. dražbe. Prič akujese, da bo vsak delničar navzoč? Dlrektortl. 1 m PROLITARKC *UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Latealk te iadajataij jMMiitiuki Mivika titkow driifea v Ckkof«, IIL IIar»¿am« Z« Amtrico »1.50 m cnlo lato. 7Sc m pol lata. Za Evropo ti «a calo teto. $1 aa pol leta. OmUti po da—»m hritprm»mMH*allUo jTpoujm^omomomM <«* d T ARI našlo*. PROLETARIAN OwMd aad pubUahad Evaar Tuaaoav by |Mtl Slavic Work«««'» Pabfoklaf CoMpaay Chictfo, ¡.Iteoit. _ Olasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Frank I'odllpec. 1'reatdeut; John I'ttrtch. Secretary; Frank Jane«!«. Treaaorer. toaacBirrioM bates: United Stataa and Canada, I JO a year. 7Sc lor hali year. Foreign countriti $2 a year, SI lor hall yaar. AovaaTisiNG batu on aftraamant naslov < address): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. •t Poročilo o delu in stanju SLOVENSKE SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE V AMERIKI. (Poročal I. ju gosi. soc. kongresu) Fr. Petrič. Kot delegat slovenske socialistično organizacije v Chicagu, sem prevzel nalogo, da poročam 1. ju-gosi. socialističnemu kongresu o delu in stanju slovenske socialistične organizacije v Ameriki. Da bo članom kongresa naše delo poznato bolj natanko, moral se bom v poročilu pečati s stvarmi, ki danes niso nič druzega, nego del zgodovine našega razvoja — nagega počet ka: ki jih pa naposled vseeno lahko štejemo — namreč, v premoženje izkustva. Prva slovenska socialistična organizacija (klub) v Ameriki je bila ustanovljena 2. februarja 1900 leta v Chicagu in je imela svoje redno poslovanje ali bolje gibanje skozi dve leti. Nato pa se je organizacija vsled prenapetosti enih — razšla. Povod temu je dala največ neharmonij« t delniškem podjetju, ki je začelo izdajati list Zora, ki je imel biti — kakor se je mislilo — oficijelno glasilo slovenskih socialistov v Ameriki in ki je pozneje prestalo ekzistirati. Da dotično podjetje ni vspelo, je bilo krivo, predvsem gmotno pomanjkanje, splošna zaspanost v rojakih in tudi pomanjkanje lite-ralnih zmožnosti. Leta 1903 pa je organizacija zopet oživela. Takrat sta namreč prišla z Zapada dva človeka, ki sta imela list, ki sicer ni bil izreč-no socijalističen, ki se je pa kazal socialistom in delavcem vedno na-1 klonjenega. Oba lastnika sta pri-. stopila h organizaciji in obljubila, | da če bodo socialisti podpirali in delali za list, bo list tudi v socialističnem duhu pisan. To se je tudi zgodilo. Socialisti so širili list in pomagali, kjer s«1 je dalo, da se socialistična ideja čimprej zanese med slovenske delavce v Ameriki. Sploh je bila rried socialisti in listom — vzlie temu, da je bil list privatno podjetje — ob času, ko je eden iz med njiju šel v stari kraj in prodal delež drugemu, ki ni bil sposoben za urednika — tako, da sta sklenila nastaviti urednika. ki razume socializem. Nastav lj.en je bil sodr. J. Zavertnik, jaz pa sem šel na agitfltorično pot za zelo nizko provizijo. Toda poznejšemu lastniku se je zdelo, da gre obogaten je potom socialistične propagande za njega prepočasi, zato se je oprijel raje podpornih Jednot. Vsled tega so pa nastali konflikti med lastnikom lista in slovenskimi soci-jalisti; prvič, ker so v list investirali svoje duševne in fizične moči, z namenom, da se propagira za socijalizem, in drugič ker so bili ' slovenski socijalisti vedno zato, da imajo Jed note svoja strokovna glasila, ne pa da bi jih privatni časnikarji korumpirali, imeli poleg svoje sinekure in tako izkoriščali članstvo. Vsled vedno bolj poojstrenega bojavki .je nastajal med soeijalisti-čno propagando želeČimi socijalisti in profitaželjnim lastnikom lista, je naša organizacija sklenila, da začne izdajati svoj list. In tako je prišlo, da je 1. januarja 1906 leta izšel mesečnik "Proletarec." Z ustanovitvijo lastnega glasila jt bilo še ls omogočeno delati neovirano zk socijalizem: poučevati, delati in pripravljati pot socialistični organizaciji v Ameriki. Ali takoj smo poleg nase akcije morali paziti tudi ua dotičnega lastnika lista, ki se je sedaj hotel okoristiti pri novoustanovljeni slo venski narodni podporni Jednoti. To smo morali zasledovati ie zato, ker je bilo v Jednoti mnogo socijalistov, da smo jih tako opozorili in obvarovali eventualne gmotne škode. Samoumevno je torej, da je moral Proletarec poleg svojega dela voditi tudi boj proti lastniku in njegovemu listu. Ta boj je trpel skoro tri leta, dokler nismo lista bojkotirali; to se pravi, dokler ni smo potom skupne soc. stranke izvedli odlok, da isti list ni socijalističen. V tem boju pa se je doseglo mnogo. Prvič se je Jednota otresla privatnih špekulantov in izkoriščevalcev, drugič se je pa v nas utrdilo mnenje, da privatni listi ne morejo služiti kaki propagandi, zlasti ne socijalistični, ne da bi lastnik bil primorau postati časnikarska prostitutka, če je narod po številu majhen. Vse te akcije je vodil soc. klub v Chicagu, iz kterega vse poznejše gibanje med slovenskimi socijalisti v Ameriki sploh izhaja. Ker sta v času ustanovitve Pro-letarea obstajala že dva socijali-stična kluba, se je kmalu potem osnovala Jugoslovanska soc. Z veki jo pa potem, ko so hrvats- za ki sodrugi ustanovili v Chicagu svojo organizacijo — predrugači-la svoj naslov v "slovensko soc. organizacijo". Ta centralna organizacija je imela namen započeto delo raztegniti po celi Ameriki na ta način, da je apelirala na posameznike, ki so se zanimali za socijalizem, da ustanove v svojem okraju lokalne orgauizacije. Na ta način se je osnoval prvi soc. klub v Olencoe, O., dalje v Cone-inaugh, Pa. La Salle, 111., Clarid-ge, Pa., Cumberland, Wyo., Murray, Util., Roslyn, Wash., Aurora, 111., Glencoe, Wyo., Ely, Minn., Calumet, Mich., Waukegan, 111., Girard, Kans., Collinwood, O., Wandling. Pa., Saygan, Pa. Jolfn-stown, Pa., Kansas City, Kans. in Frontejiac. Kans. — Vse to se je doseglo seveda največ z agitacijo lista, ki je po dveletnem izhajanju kot mesečnik prešel v last jugoslovanske delavske tiskovne družbe, vstanovijen na delnice in tako začel izhajati kot tednik. Seveda je za odškodbo lista dobila — tedaj še jugoslov. soc. Zveza, pozneje slov. soc. organizacija — za $300 delnic, ktere so danes last organizacije in s kterimi Uori lep del kontrole nad listom. Istotako imajo delnice krajevne, organizacije in v organizacijah nahajajoči se člani, tako. da tvorijo le socijalisti večino. Hud udarec za list in soc. propagando je bila zadnja gospodarska kriza. Ta je razpršila delavce na vse strani. Tako daleč je prišlo, da so ob času krize prenehale malone vse krajevne organizacije, največ radi selitve članov. Vzdržale (oziroma osnovale) so se le tiste, ki še danes obstoje, te so ; v Chicagu 2, v Glencoe, 0.,1, v Conemaugh. Pa.,1. v La Salle, 111., i 1, Cumberland, Wyo, 1. Vandling. | Pa., 1. Saygan, Pa., 1. Johnstown, j Pa , 1. Kansas City. Kan., 1, in Frontenac, Kans., 1. Omenim naj tudi. da je imela organizacija zelo težavno stališče J privesti člane v narodno organizacijo, zlasti, ker je bilo toliko hujskanja in motenja od strani tistega lista, ki smo ga bojkotirali in proglasili nesocijal¡stičnim. Naša organizacija je imela sa-moobsebi umevno pomen za slovenski» socijaliste, in tiste, ki nas razumejo, 1 ah ko so pa spa- j dali h splošni socijalistični stranki, po okrajih in deželah; mi smo tem sodrugoni hoteli dati le tisto, česar jim splošna stranka ni bila vstanu dati, to je. socijalističniga uka v svojem jeziku. Potom združevanja smo hoteli skupno soc. stranko opozoriti, da je čas. da se strankini Štatut uredi tako. da si posamezne narodne skupine ustvarjajo svoje centralne odbore in poslujejo z eksekutivnim »odborom skupne stranke potom svojega translatorja v svojem jeziku. To je bila davno naša želja in zato smo se pripravljali z organizacijo. da ko pride čas, lahko pristopimo k stranki in v tem smislu poslujemo. Ker je pa naš nasprotnik, kterega smo bojkotirali, takrat dobro vedel, da bi bili mi potem močni, a v stranki tacega štatuta še ni bilo, je v svojem listu pisal in opozarjal rojake, naj sploh ne pristopijo k slovenski socijalistični organizaciji, češ, da ta "organizacija" ni v zvezi s skupno stranko, da si je bil naš klub v zvezi s stranko — in da bodo člani le ob denar. Organizacijo je opisal kot nekako privatno podjetje, ktere namen je prikazeval v luči, da hoče edino uničiti njegov list. Da naredi vso zadevo važno, in da se je pokazal, da je le njegov list socijalističen tudi sedaj, ko nima socialističnega urednika, vzlic temu, da list ni bil nikdar druzega ko antiklerikalen — je rojakom priporočal, (radi blufanja), naj pristopijo kar h angleški stranki, nikar naj se pa ne ozirajo na slovensko socijalistično organizacijo. — Vsekakor je razmere nepo-znavajočemu človeku izgledalo to delo pravo; zlasti na glavnem stanu soc. stranke si dolgo niso bili na jasnem in niso dolgo zamogli razrešiti, imali on prav, ali mi. Delo našega nasprotnika pa seveda ni bilo nič druzega, nego želja biti gospodar momentane situacije, očrniti nas, pridobiti si zaupanje in konečno triumfirati: vladati nas naprej v podpornem, to je Jednotnem in političnem — socijalističnem oziru Toda s pojasnili in vstrajnim bojem smo zmagali na celi črti. Pa ne samo tukaj smo zmagali. Zadnji socijalistični kongres je sprejel tak štatut, da nam sedaj omogočuje avtonomijo; to je, da bomo imeli lahko svoj centralni odbor, ki bo potoni svojega tajnika "translatorja" vodil vse skupne akcij« v lastnem jeziku. Vse to je prinesel seboj čas, potrpljenje in vstraj-nost na delu. Današnji položaj slovenske socialistične organizacije je tak, da kaže V združenemu delu z ostalimi 'jugoslovanskimi organizacijami najlepše uspehe. Preboleli smo deloma vse notranje bolezni in si pridobili precej izkušenj. V tem oziru naša organizacija v bodoče ne bo tratila več časa, ampak bo šla direktno na delo, kterega pot je začrtal revolucijonarni socijalizem — v agitaciji za'ekonomsko in politično borbo. Konečna rekapitulacija o mojem poročilu k 2. točki dnevnega r.eda se glasi definitivno: Slovenska socijalistična organizacija v Ameriki, je ob času 1. jugoslov. socialističnega kongresa na potu najlepšega razvoja in ima vse predpogoje razvijati se tim-bolj, čim se združi v Jugoslovansko socijalistično zvezo ali federacijo. Kakor že preje navedeno, ima organizacija sedaj 11 aktivnih organizacij s približno 230 člani v raznih krajih republike in svoje glasilo Proletarea z 1200 plačanimi naročniki. List je kontroliran izključno po organizaciji. Posebnega inventarja list sicer nima. pač pa je zaloga socialističnih knjig in brošur, ki se računajo na $300. List tudi nima stalnega urednika, ampak ga urejuje četorica sodrugov, za kar dobe skupno $9 na teden. Za prihodnjo spomlad pričakujemo, da bo imel fist 2000 naročnikov. To je v glavnih potezah poročilo o stanju in delu slovenske socijalistične organizacije v Ameriki. Ce omenim še eno slabih strani v organizaciji — namreč, da imamo premalo agitatorjev in govorniških moči, radi česar je deloma tudi pripisati, da ne napredujemo tako, kot bi 'morali, in da je vsled tega dejstva nekaj krajevnih organizacij prenehalo, sem svoje poročilo izvršil. čkrat radi ogledate jtudi tiste, ki Dakote. In da v blaženi Rusiji ta razred skubejo. Well, zaradi te- svobodnomisleče ljudi pošiljajo v ga se bodeva midva prav dobro 8ibirijo in jih obetajo brez vsa-razumela. Bode m pa moje prašič- kih dokazov zločinstva kar na preje, pasje in kravje novice in nje- ki sod. No, potem ni čudno, ako nih potomcev poslal namreč na nekdanji carjevi podaniki z stn-uredništvo: Glas Naroda; kateri dom in kletvijo isgovarjajo ime jih bodejo brez dvomno z vesel- trinoga. Tudi nekateri slovenski; jem sprejeli. | vse in hej Slovani predstavljajo Dakota 8. in N. je bila organi- tega ruskega Miklavža kot za pr-zirana teritorijem 2. marca leta vega in vzor Slovana. Daairavno 1861. Dne 2. novembra 1889 pa j© v vladajočej rodbini Romano-ločena v dva dela in obadva S. in vičev mnogo več Nemške kot pa N. imenovana državam. Sedanja* Slovanske krvi. Čudna je naših So. Dakota meri 76.850 kvadrat- rodoljubarjev taktika, zakaj neki nih milj ali 54.000.000 akrov, ter pojejo Nemci hura. Morda je bo-nekaj nad pol milijona prebival- gut. cev. Glavno mesto Pierre je na iz-1 Življenje na kmetih je veliko hodnem (¿brežju velike reke Mi- < prijazno in zdravejše kot pa ssouri ter šteje nekaj nad 4.000 v velikih tovarniških mestih, kjer prebivalcev. Največje mesto v dr- i delavcem v zaduhlih tovarnah ne-žavi pa je Sinks Falls, s svojimi prenehoma udarja ropot strojev 19.000 ljudmi. Selby je pa maj- na uho. Res je, da so tudi kmetje hno' farmarsko mestece ki šteje pod sedanjim sistemom indirekt-okoli 700 prebivalcev tfcr staro no izkoriščani od kapitalistov, v komaj devet let, vendar je glav- prvej vrsti od inesarskea trusta no gnezdo za Wallworth county. ' in na žitnej borzi. (Armour Pat-Tukajšnja okolica je fiila do za-¡ten)). Vendar se njihovo izkoriš-dnjega časa neobljudena in dol-(čanje in življenje niti od daleč ne gočasna. Še le pred šestimi leti, mora primerjati smrtno nevarna ko je prisopihala prva parna lo- dela in direktno izkoriščanje in-komotiva po teh planjavah, se je dustrielnih delavcev po kapitali-začelo še le za te neobdelane in stičnih magnatih. Zato pa mora-rodovitne pokrajine novo življen- jo delavci, kmetje in mali obrtni-je. Dežela je po veČini poljedelj- ki, ki skupaj tvorijo en razred, ska, velike, po več tisoč akrov ako hočejo doseči resnične uspehe obsežne kmetije je tukaj najti svojih stremlenj, ne oziraje se na povsod. Na jugozapadu pa je ta- veroizpovedanje, versko prepri-mošnja okolica bogata na rudni- čanje in narodnost — nastopiti nah. "Black Hills distrikt," 100 skupno kakor en mož zoper sedan-kvadratnih milj obsežni prostor, jo kapitalistično strahovlado. V kteri se nahaja v Lawrence, Sen- medsebojnej harmoniji naj eden nington in Made countyju, ako do druzega razširjajo socializem, se knjigam sine verjeti; sichest njegov nauk, socialistično časo-hudred miles square on earth; pisje in brošure. Fakt je, da kdor zlata, srebra, bakra in druzih propagira ideje socializma, razšir-dragocenih rudnin. V teh pokra- ja socialiatičri tisk, — 'stori za jinah so tudi bolj pogoste našel- delavstvo več, kot pa vsi objokani bine in mesteca, med temi dva ne- rodoljubarji skupaj. * koliko večja. Dadwood iz 5.000 Prerijski sodrug. in Lead iz 8.000 prebivalcev. V t __ • -- Lead ji- m-kdaj stoloval Slovenec Verginia, Minn, škof Štariha, ki pa je med tamo- Cenjeno uredništvo Proletarea! šnjimi svojimi ovčicami zapustil | Prosim bodite tako dobri in pri-slab spomin, mož namreč ni mo- občite te vrstice v naš ljubljeni gel videti denarja, ampak da me list "Proletarec". Že dolgo se ni-bo8te prav razumeli. Videl je nam sem oglasil v našem listu a ne reč rad denar v svojem žepu, ne morem več vzdrževati, ker zdra-pa v žepih kmetov in rudarjev, mil in razkačil me je neki Članek Tukajšnja dežela bo dobila po'v našem šifkartaskem listu "Gl. vsem kmalu drugačno lice. Ne- Naroda", kteri mi je prišel pred prenehoma grade nove železnice par dnevi po naklučju v roke. V 'Sli« 1 i ti v najbolj skrite in neobljudene kota teh prerij. V bližjini železniških tirov bodo nastala nova mesta, bolj ali anmj zadovoljnih isti številki zgoraj imenovanega lista, je bil neki Članek, ki poskuša prestrašiti amerikansko prole-tarsko maso s tem, da piše, da so Dopisi. a Selby, So, Dakota. Sodrug urednik) Nikar se preveč ne razjezite, ako vam nisem zapisal datuma, kedaj, da to pišem, glavni vzrok je, ker na nobeni polici nisem mogel najti pratike. Brž kot ne, bode kmalu petek, ker smo danes imeli ribe za obed. Novic posebnih ni, no so že. Dobili smo namreč več novorojenčkov, ki pripadajo različnim štirinogatim pasmam, in ker Vas dobro poznam, da vi za take novice prav nič ne marate, temveč hočete vedno le kaj slišati od ljudi, ki delajo. Seveda si ve- kmetovalcev, kateri bodejo s svo-1 razni verski fanatiki različnih ver jimi gigantičnimi poljedeljskimi ¡ ustanovili v Ameriki takozvano stroji obdelovali obsežne kmeti- ligo proti socializmu, ki se tako je, ter lahko na milijone bnšljev lepo razvija med amerikanskem žita pošiljali na svetovni trg. Ka-, ljudstvom. Pri tej ligi so katoliš-pitalizem si neprenehoma išče no- ki škofje, metod isti, protestanti vih virov, lov za denarjem jih že- judovstvo in veliko druzih ver ki nev narbolj puste in neobdelane bojo poskušali popolnoma uničiti kraje sveta. Priznati se mora, da socializem med ameriškem ljud-so kapitalisti prefriganci in ciga- stvom. Tako piše šifkartaski list. ni, proti katerim naj se sinovi z Obenem pa, da bojo oni skrbeli za svojim kupčijskim talentom kar zboljšanje stanja ameriškega de-poskrijejo. Najprvo si po svojih lavstva. Ta je zopet lepa. Jaz bi agentih za slepo ceno kupijo od se nerad utikal v verske razmere države velikanske kose zemljišč, in tudi bi ne rad napadel duhov-potem pa ravno po teh zemljiščih nike ali kterega druzega ki zasto-zaukažejo zgraditi novo železnico, pa verske sekte, ker naša sociali-Zemljo, katero so popred morda stična načela niso napadati du-sleparskim potom dobili zastonj, hovnike ali vero, dokler nas oni pa potem novonaseljencem proda- pustijo pri miru. Obenem je pa jajo za drag denar. Pripoznam, naša socialistična stranka eko-da je v dobrobit človeške družbe, nomska in politična stranka, kte-ako se neobljudeni kraji prepreže- ra cima prav nič za opraviti z jo z novimi železnicami in pustin- verami, ampak da sedanja privat-je izpremene v rodovitna polja, na posestva kot rudniki, tovarne, ampak to civiliziranje se danda- plovji, ki jih začasno posedujejo nes ne vrši pravilnim potom. Za- kapitalistični trotje, milijone de-kaj pa vse tiste ogromne milijone, lavcev pa tlako zanje dela, da ta katere drže v žepih nekateri po- posestva spadajo človeški družbi samezniki, ne poseduje vsa člo- in da delavci morajo dobiti polno veška družba, z katerimi bi se plačilo za njih delo. Ker pa verski lahko gradile železnice na vse fanatiki poskušajo vtikati svoje strani. Neobdelana zemlja naj bi prste, kjer jim ni nič mar, sem se se pa brezplačno ali proti maj- jim namenil odšteti, kar jim gre. lini odškodnini razdelila med ti- "Oni bojo popolnoma uničili ste, kateri dandanes nič ne pose- socializem in skrbeli za boljši položaj delavske mase". To se glasi v onem Čl. "Glas Naroda." Kedaj v zgodovini človeške družbe so verski fanatiki skrbeli za zboljšanje onih, ki si služijo vsakdanji je dujejo. Naseljevanje inozemskih narodov v South in North Dakota hitro narašča. Največ se vidi tuŽnih . .. ... . . v. sanje onin, ki si siuzijo vsakdanu ruskih muzikov, katerim se cita . . , vr . .... J , ., , .. , . kruh? Ali morebiti niso bili ve- na obrazih, da jim v stan domovi» • ^ . • i . . . .. , r / dno na strani bogatinov? To ni ni sijala zvezda sreče, temveč, da so trpeli revščino in pomanjkanje. Zapustili so sveto Rusijo, ter odšli preko oceana iskat si nove domovine. Od njihovega nekdanjega gospodarja despota čara Nikolaja neČejo nič več slišati, dobro vedo, da je v Petrovem dvorcu v Petrogradu in v zlatem Kremelju v Moskvi stara smrdljiva korupcija in lumparija doma. In ker jim je tudi znano, d» ima ta krvolok in njegova lena nepotrebna žlalita več letnih dohodkov, kolikor potrebujejo za živ-ljenske potrebe vsi prebivalci S. resnica, da so vedno bili desna roka bogatinovf Kdo je prov čil velikansko križarsko vojsk v kateri je poginilo tisoče in soče mož, žensk in nedolžnih otro-čičev, med katerimi je bil go(ovo kak naš rojak in katerih kosti so se videle po polji dvesto let po imenovanej vojski T Verski fanatiki?. Kdo je vedno zagovarjal tlako in desetino in plašil proletarsko ljudstvo, da ako bi ne bilo pomožno grajščakom in zvesto hodilo na tlako, da bode njih prihodnji dom na dnu pekla? Verski fanatiki? / S kom so držali verski fanatiki ob času francoske revolucie, ko je stradajoče francosko ljudstvo poskušalo podreti in podrto nekdanjo francosko monarhijo je pa! proglasilo za republiko? I>ržali so in bili so desna roka1 bogatinov. S kom so, stali verski fanatiki ob času sužnosti v^južni Ameriki in ob času civilne vojske, katera? je požrla skoro dva milijona človeških žrtev, predno je bila suž-i nost odpravljena. Verski fanatiki so vedno držali z onimi, ki so barantali s črni. mi sužnji. Dragi čitatelji Proletarea, ja* upam, da po prečitanju tega mo- i jega dopisa me ne bodete napač-'1 no razumeli, ker sem bil primoran dotakniti se verskih fanatikov v tem mojem dopisu. Jaz se nisem še nikoli vtikal v verske razmere in tudi našla socialistična načela in program niso se vtikati v take razmere in one ki reprezentirajo kako versko sekto, dokler nsaM oni pri miru pustijo, kadar pa za-" eneš dvojiti sršene, bodeš gotovo nekaj dobil od njih kot odgovor. Ravn6 tako morajo dobiti oni, ki poskušajo 8 hinavščino odvrniti delavsko maso od napred- -ka socializma in jih poriniti v te- j mo sužnosti. Častiti gospod škof Ireland inj drugi njegovi pristaši, ki so usta-', novili takozvano ligo za uničenje.] socializma, bi morali priti sem k < nam na Verginijo v tukajšne ru- j dnike za par dni in naložiti kakih ■ 50 tonov železne rude na dan in j prepričan sem, da bi hitro ustanovili ligo proti kapitalistom, ne pa proti delavcem. H koncu mojega dopisa po-] zdravljam *se čitatelje "Proletar- I ca",po širni Ameriki. Obenem vas s poživljam, da se ne prestrašite te \ "lige nazadnjaštva". Agitirajte j in pridobite najmanj vsak enega ] naročnika za "Proletarea" in kot ! pribito je, da bode Proletarec i eden izmed največjih slovenskih listov v Ameriki. M. B. Springfield, IIL Cenjeni urednik! Iz prostrane Amerike čitamo dopise v "Proletarcu". Le dopi-i sov iz Springfielda ni najti v listu^ kot bi tu ne bilo slovenske naselbine. Pa tudi sedaj ni mnogo poročati, ko vse delo skoraj počiva. Ali komaj se bo obrnilo i^gj bljše, bodo zopet oživeli stari pre-1 piri. Tu se delijo Slovenci v dva ta- ] bora — severno in južno koloni-1 jo. Par stotin nas je, a še ti ži-1 vimo v prepiru, kar gotovo ne ' pomaga do ugleda med drugimi! uarodi. Slučaj, ki se je dogodil prejšni mesec, dokazuje, da je to resnica. Sešla se je desetorica. t Nekaj iz severne, nekaj pa iz južne kolonije. Pričeli so piti v gostilni. Nakrat so se sporekli, . pričeli so se pretepati in poteg-¥ nili so nože. Bilo je navadno klanje — dva sta bila smrtno ranje-J na. Taki dogodki pa nričajo, kako s surovi in neott^eani so še posa-S mezniki, Človek ne hodi v gostilne, da se pretepa in kolje z nožem. Su- j rove pretepe mora obsojati vsak razsoden človek. Taki nretepi ne provzročajo druzega. da ponižu-1 jejo naš narod v očeh druzih na-1 SLOVENCI POZOR! VeliRi Izlet (FMcnic) katerega primi i Društvo Slovenija, šlev 44., Č. dne IT. |ull|a 1010 V LAKE SIDE GROVE SO. CHICAGO. Začetek točno obl. uri p»»p ign.'o i n«k, po i meruit ~ * ..... ro )ak i —oobrodolli | Drnfttvene rafali«, kapa, prekoramniea, band «t» Itd. «a aloreneka društva najbolj« preekrfel Emil Bachman 1719 So. Centre ave., Chicago, Dl. Slovencem in Hrvatom! naananjMuo, ; trpdkao in Uča« * V zalogi imamo tudi rman« «Lruge potrefcččiae, k »pa. da ji v delokrog oprave — oblak. Pridi t« in oglejte si nato iatoftbo. Z room epofeovanjein ts- J. J. Dvorak ¿Co" frIJNIOH CLOTHIERS 'TAILORS ^ ¡3» KNJIGE v zalogi "Proletarca": Socializem 1 zv.................9 .10 Socialna demokr. in kmet. Ij. 2 zv. .05 Zakaj smo socialisti, 3 zv........10 Komunistični manifest, 4 zv......20 Kdo uničuje proizvanjanje v malem, 5 zv......................16 Kat. svetovno naziranje in svobodna znanost, 7 zv............36 O konsumnib drultvih, 8 zv......10 Kapitalistični razred, 9 zv........16 Nevarni socializem, 10 zv........16 Narodno vprašanje iti Slovenci, 11 zv.........................16 Strahovi, 12 zv..................15 Vojna in soc. demokr............16 Prjmoi Trubar in «lov. ljudstvo.. " .06 V dobi klerikalizma.............20 Razprave...................'... .30 Občinski socializem .........36 Franeka in drugo...............26 Iz niiin življenja................50 Moderni socializem ...............10 Socialistični katekizem...........10 Džungel...................1.00 PoSeljamo jih poštnine prosto. Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Največja I /XXAAN DALE Srajce izbira JotMINO H0USE vseh vrat klobukov. SW.Corner26^&CentralParkJve. iti cen« RUDOLPH LAYER LASTNIK Obleke po mere naša posebnost. FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Blue Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohiiitvo, premog, drva in drugo. Oglasite ae pri nietn. Oddaljeni rojaki n«j pišejo dopisnico. Ce rabite express kočl|ov seno za živino In sploh reči, ki spada|o v sta|no stroko --se oglasite pri-- W. J. BRENNAN, La Salje, I1L 1132 1st St TSLCPHONK 380 K. DOBREGA FOTOGRAFA Povsod cenijo. Zato pojdite k kteri Izvrstno fotogratn|e. Najboljše delo. Cene zmerne. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. VA VOGALU 14. PULC& TELEFON O AH AL 2T7. USTAVOVUmO IMS. obleke po meri po $20. $22, $25. otore obleke po 10, $12, $14, $15. .................................... Izdelujemo Prodajemo Imamo veliko zalogo modemih klo-liiiauiu bukoT T najraznorrstnih bojah. V 73Ioni *mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f ¿fl 1UJJI vat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojnn naročila se priporoča II IT)T H/V A H/II?I/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IH/tllllill, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele (RAZ*IRANJE ŽIL) Oadravim vtaccga, kdo* trpi na Varieoceli, BtrietuH. Dalja oedravim naleti ji vo zaatrut'enje, živdne nezmoinoati, vodenico in bolezni tiiočih «e molkih. Ta prilika je dana tiatim, ki ao izdali ie velike «t o t* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p» kazati vaem, ki ao bili zdravljeni od tucatov zdravnika« brezuepetno, da poeedujem le jaz edino aredatvo, a kteri» zdravim vapeino. Za nevapeftno zdravljenje ni treba pla£atl—le sa vapetao, Ozdravim pozitivno ielodedne bolezni, pljndna, na jetrlk in ledvicah ne glede kako atara je boleren. Tajne molke bolesnl zdravim hitro, za atalno in tajno, iivftene onemoglosti, elaboet, zguba k re poet i, napor, zaatruplenje in zgnba vode. Pljuča, naduho, Bronehitia, ardne bolezni in pljudne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... .ženake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za atalno. —Zastrupljanje in vee druge kotne bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—-Močni tofc i« druge bolezni. Prellča in rretuje zaatonj. Govorimo slovansko. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. between Randolph and Lake Sta. CHICAGO Uraduje: od 8 ure tjut. do §. ure zvečer. V nedelje: od 9 ure zjut. do 4 ure pejv aea ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih necpojnfH pijač. 1837 So. Fisk St Tel. Canal 1406 Jako važno vora$aB|e? 14Alt aem le ponlal zaostalo naročnino na "Proletarca01 Š« nef — Socialisti v vrste. "Družba §v. Mohorja v Celovcu namerava v New Yorku baje kupiti Sakserjevo tekamo in ban; ko. Pogajanja bospi vodila raon-aignor Valentin Podgorc in župnik Juri Trunk, ki se dne 8. av-guata napotita v to svrho v Ameriko." Tovest je prinesel "Slovenski Dom", napredno kmctsko glasilo dne 25. junija t. 1. Mi ne vemo, koliko je resniee v tej vrsti. Pač pa lahko konštati-ramo, da se ta vest odločneje glasi, da misli družba sv. Mohorja ' kupiti Sakserjevo podjetje, kot vesti, ki so jih prinašali časniki do zdaj. Ta vest nam pove odprto, kedaj se odpeljeta dva duhovnika v New York, da zvršita kupno pogodbo. V prejšnjih časniških vesteh je bilo le nekaj resnice, ker za špas se ne vozi nihče v Ameriko. Socialiste ne briga, komu bo Sakser prodal njegovo podjetje. Po načelih kapitalistične družbe je podjetje njegova lastnina. Ako Sakser proda njegovo podjetje ■kozinskoz klerikalni družbi, je njegova privatna stvar. Za svoj čin bo odgovoren le sebi, svoji vesti, pa nikomur drugemu. Morda ga bo vest pekla kasneje, ko bo le prepozno še kaj po praviti,, mogoče pa tudi ne. To socialiste tudi ne briga. Sakser naj to|pži svojo vest, kakor mu drago. Ali važno za socialiste, sploh za vsakega ameriškega Slovenca, ki prizna, da se vero ne sme vtikati v politiko, da je klerikalizem nepotreben za rešitev duš iz vie in peklenščekovih krempljev, je dejstvo, da bo skozinskoz klerikalna družba sv. Mohorja kupila podjetje Sakser j a in družba sv. Rafaela, kateri je celo skozinskoz ameriška kapitalistična vlada še le pred nekaj meseci prepovedala vstop na Ellis Island, otok naseljencev, bo pa prevzela glavno a-s genturo za prodajo prekomorskih voznih listkov, da bo kontrolirala vse slovensko naseljevanje. To je važno za slovenske socialiste v Ameriki. Do danes smo se marši kateri krat sporekli z "Glas Nar." Pri nas so vedno odločevala načelna vprašanja: List, ki se na-zivlje glasilo delavcev,« ne sme in ne more voditi protidelavske poli-# tike, ne sme in ne more podpirati kaudidatov kapitalističnih strank in ne zagovarjati kapitalističnega zistema, ki je kriv, da so delavci sužnji in oropani pravic, ki jim gredo po prirodnem pravu. To nas je ločilo do sedaj. Ali zdaj bo prepad med nami še širši. Kes smo do danes imeli v Ameriki malo slov. duhovnikov, pristašev klerikalizma. Slov. duhovniki, fanatični klerikalci so še zelo redko sejani med nami. Ko se bo pa završila kupna pogodba med Sakserjem in družbo sv. Mohorja, bo pa drugače. Višja duhovščina, ki vidi le v tem dobro za sebe, da drugi skrbijo za njen želodec, bo pritiskala na nižje duhovnike, da agitirajo za klerikalizem. Kdor se temu te-orizmu ne bo vdal, ga bodo de-nuneirali pri škofu ali nadškofu, dobil bo slabo faro ali pa še kaj hujšega — brco. Posledica tega bo oseben boj po vseh večjih slovenskih naselbinah. Bojkotirali bodo male trgovce in obrtnike, v go- so za unije isti pogoji kot stilnah bodo pa napadli vsakega, za truste, lahko trdi le norec ali ki ne verjame, da bo klerikalizem S Pa politični slepar. .V istem tre- štvena tiskarna" na zadružni pod lagi. Slovenski delavec in obrtnik nosita svoje krvavo zaslužene cente v kapitalistične banke, kapitalisti jim pa z istim denarjem kujejo suženjske spone in okove. Ako je mogoče "Proletarcu" vspevati na zadružni podlagi, če procvita Glasilo S. N. P. J., in če se lahko osuaje" jugoslovanska društvena tiskarna" na zadružni podlagi, zakaj bi se ne osnovala tudi agentura za naseljence in banka na zadružni podlagi f Pa čemu nositi denar v kapitalistične zavode t Mar radi tega, da pletejo za delavce in male obrtnike bič t Politična agitacija je le sredstvo, da nas kapitalisti ne vničijo s kapitalističnimi zakoni, ko se borimo za gospodarsko enakopravnost. Odločilna bitka se bo vršila le na gospodarskem polju. Slovenski delavci in obrtniki 1 V zadruge, in vam se ni treba bati klerikalnega zmaja, ki sedaj iz stare domovine prihaja k nam. Danes imamo že tri podporne Jednote, ki so odločne nasprotnice klerikalizma. Imamo tri lokalna podporna društva, ki se ogibajo klerikalizma kot voza, ki je naložen z gnojem. Pa tudi jugoslov. soc. organizacija so tukaj, ki vidijo v klerikalizmu največjo nesrečo za vsak narod. Ko Sakserjevo podjetje postane klerikalna trdnjava, nam ni treba druzega, kot združiti se na gospodarskem polju. PoBnemajmo mali narod Fincev, in blagostan bo prišel za vse, v kolikor more prihajati za tiste v mejah današnje družbe, ki si z rokami ali pa z umom služijo svoj vsakdanji kruh. Socialisti — pa tudi delavci in obrtniki, ki se ne strinjate s kleri-kalizmom, povejte odprto.svoje misli o zadrugi. Za stvaren razgovor sem vedno na razpolago na shodih ali pa v listih. V osebnosti se ne spuščam! J. Z. Splošen pregled. > — Kapitalistični kongres Zdr. drž. je dal zopet brco unijskim delavcem. Predsednik Taft je pa pomagal. Shermanov protitrustni zakon bo imel veljavo v prihodnje tudi za unije. Seve, mora potrditi senat. Mogoče je, da senat ne bo takoj odqbril sklep nižje zbornice. S tem se bo vsa zadeva nekoliko zavlekla. V zbornici je glasovalo 138 poslancev za in 130 proti. Večina je bila majhna. Taft si umiva roke kot Poncij Pilat. V brzojavki, katero je od*i poslal železniškem strojevodjem^ pravi o "hudodelskem bojkotu". "Zakon mora biti za vse enak." Ta fraza se glasi — pa le dozdevno — pravično. Ako ga pa pogledamo pod drobnogledom, tedaj vidimo navadno kapitalistično brutalnost. Ako odločajo za unije in truste eniinisti zakoni, ni to enaka pravica za unije in truste. Gospodarska sila trustov, katerim so vlada in sodišča več ali manj pokorna, jo tistaoiila, s katero prov-zročajo trustjani, da se vsak zakon tolmači njim v korist. Naob-ratno pa unije v enakih slučajih vedno izgubijo vsled današnjih pravnih raznfer. Pri enaki pravici morajo biti tudi enaki pogoji. ta svet spremenil v raj, na drugem svetu pa preskrbel vsakemu prvi sedež v nebesihr Imeli bomo tisti boj, ki ga gledamo danes v stari domovini. Ne pojde se več za načela, marveč le za želodec posameznika. Razkosali bodo slo- notku, ko bo odločeval trustjanski zakon enako za unije in truste, so člane unij ponižali za državljane druge vrste. Mogoče bo to dober nauk za unije in njih voditelje. Spoznavati bodo pričeli, da morajo unije venski narod v Ameriki, skušali delati roko v roki s socialistično mu bodo vzeti demokratičen duh, stranko za osvoboditev delavcev katerega je vsesal v sebe tukaj, in z vso silo se bodo potrudili, da veČino ameriških Slovencev zopet spremenijo v tope in ponižne klerikalne sužnje in hlapce. Proti temu zlu, proti tej kugi, pa moramo socialisti v vrste. Ne le socialisti, marveč vsi, ki nočejo sali o resničnem padanju cen. vpogniti svoj tilnik pod klerikal- Sploh so danes cene za vse potreb- iz gospodarske sužnosti. • • — Listi poročajo zopet, da gre-do cene za meso kvišku. Nakrat pa zopet poročajo, da padajo cene. V resnici pa ne padejo cene nikdar tako nizko, da bi lahko pi- ni jarem. "Proletaree" je pokazal pot, kako jo treba delati. S. N. P. J. je pa na laselski konvenciji potr- šČine in živež sila visoke. Iz vzhodnih držav pa prihaja vest, da 50 tisoč teksiJnih delav-cev (tkalcev, jrejcev) dela le po- dila. da je ta pot prava s tem, lovico čssa v tednu in da se bo da si je ustanovila svoj list. Te- 1 njih število v mesecu juliju in mu je zopet sledil jugoslov. soc. avgustu še podvojilo. Ali tu še kongres v Chicagi dne 2, 3, juli-lnlso vsi, ai so prisiljeni praznova-js t. 1., ki se je odprto in jasno ti. Volnena industrija tudi nroc- izgovoril zs zadruge s tem. da se bo osnovala "jugoslovanska dru- vit h slabo. Company" industrija tudi proč-American Woolen trust za volno —, ki lastuje trideset tvornie, v katerih dela navadno 30 tisoč delavcev, je vstavila 40 odstotkov strojev v svojih tvornicah. Ta fakta dokazuje jasno kot beli dan, da je nekaj gnilega v državi. O prosperiteti dobrih časih danes ¿e ne moremo pisati. Dobri Časi so le za" kapitaliste, za delavce je pa vzlic temu še kriza, Če se je v nekaterih industrijah obr uUo na boljše. Ena lastovica ne prinese spomladi. Sploh je pa današnji gospodarski položaj zamotan in zavozljan. Cene za živež in sirovine so visoke, za industríele izdelke pa nižje kot pred dvema leti. Zakaj t Kdor hoče živeti, mora uživati hrano. Ljudstvo torej neobhodno potrebuje hrano. To je vzrok, da kapitalisti dražijo živež. Naobratno se pa človek zadovolji s slabimi čevlji in obleko ob času gospodarskega pritiska. Tudi druge industrielne izdelke lahko pogreša, kedar je komaj za živež. Vsled tega se kopičijo indu-strielni izdelki v skladiščih. Tvor-ničarji so prisiljeni prodati v taki dobi izdelke za vsako ceno (majhen profit), ako nočejo zapreti svojih tvornie. Nadalje je resnica, da so kapitalisti omejili proizvodnjo živeža in nekaterih surovin, posebno pa bombaža, da je danes več kupcev kot blaga na svetovnem trgu. Vse to so z vršili sebi v korist, ljudstvu pa v škodo. In to je problem, katerega je treba rešiti. V mejah današnje kapitalistične družbe bi prinesla pomnožena produkcija nekoliko olajšave ljudstvu. Ali edini pripomoček s trajnim vspehom je spremenitev kapitalističnega načina proizvodnje in razdelitev socijalistični način. — Singerjeva družba za šivalne stroje je pred kratkim razdelila 30 milijonov glavniške dividende in tako pomnožila glavnico kapitala na 60 milijonov dolarjev. Toliko je imela družba Čistega dobička. Da pa ta dobiček ne obudi le preveč pozornosti, da vsak dolar nosi dolar čistega dobička, torej 100 procentov, plačujejo dividendo v delnicah. Na ta način prikrijejo čist i dobiček, ogoljufajo vlado za davke in obdržijo umetno ceno blaga na trgu. Delavci, ki so ustvarili ta dobiček delničarjem, so tudi dobili delnice — dali so jim 3 tedne neprostovoljnih počitnic brez plače. Pred desetimi leti je znašala glavnica Singerjeve družbe 10 milijonov dolarjev. Danes je glavnica I že šestkrat tako velika. Pred desetimi leti so bili delavci v Singer-jevemu izkoriščevalnemu zavodu revni in nezavedni. Danes — so pa za nekaj let starejši. % • * — Na drugem mestu v listu smo omenili, da kriza za nekatere industrielne stroke še ni ponehala. Ponekod delajo slabo, še manj kot Iv dobi krize, drugod pa zopet s polnim parom. In tam, kjer delajo s polnim parom, so delavci veseli šc po de-lopustu vjamejo par uric. (Over-time4. Domišljajo Si, da si s tem poboljšajo svoj bedni položaj. V resnici si pa delavec s tetn oslabi svoj edini kapital — delavno moč, zaeno pa svojim bratom — delavcem onemogoči zaslužiti košček kruha. Delavec s tem pomaga, da kriza še traja v nekaterih strokah. Krizo ne pospeši le, ako se delavec zadovolji z nič, marveč tudi, če delavec preveč dela. Tembolj ko so delavci napram tem faktom brezbrižni, tolikorbolj postajajo igračica kapitalistične špekujaei-je in profitaželjnosti. Končno je pa vsaka kriza le posledica neomejene špekulacije in profitaželjnosti. In proti temu se morajo delavci združiti in bojevati. Kriza in brezposelnost sta tesno spojena spremljevalca kapitalistične industrije in družbe. Kakor je kriza le mogoča, ker delavci prenašajo mirno kapitalistično nasilje, tako tudi vsebuje in prinaša vedno groznejše posledice za delavce, ako delavci dovolijo, da jih kapitalisti odirajo in izsesavajo, Tembolj, ko se delavci upirajo z vsemi dovoljenimi in postavnimi sredstvi kapitalističnemu izkoriščanju in odiranju, tembolj se odstranjujejo ml njih grozne posledice gospodarskih kriz, ker se pretvorjajó v socialno revolucionarno silo, ki koplje grob kapitalizmu. Le v organizaciji — politični in strokovni je tista sila proti kapitalističnim krivicam. Delavci v strokovno organizacijo unijo, da ostanete gospodarsko močni iii v politično (socialistično), da nekega dne postavnim potom razglasite kapitaliste, z gospodarsko organizacijo pa uresničite in zvr-šite razglasitev. — Predsednik mehikanske republike, krvolok l>iaz je pameten lisjak stare šole v volilni borbi, ki je danes v ntfvadi le še na Turškem in Črni gori. Svojega protikandidata je dal zapreti. Z volil-ci, za katere je vedel, dailodo glasovali proti njegovemu pašovanju, se pa tudi ni igral. Mehikanska vlada je pošiljala v svet vesti, o puntih in vstajah z orožjem v roki. Stokratni morilec Diaz dela s tem reklamo za sebe, odvzeti hoče simpatije njegovim nasprotnikom, v civiliziranem svetu. Resnica pa ostane, katere tudi Diaz ne more utajiti s svojimi lažmi, ki se glasi: Za mehikansko republiko tvori največjo nevarnost okrvavljeni Diaz I Siha božja je za mehikansko ljudstvo. Doli s takimi mesarji, pravi izobražen človek 1 Casi čudežev še niso minuli. Le poglejte, kako se delavci potrpežljivo puste izkoriščati od kapi talistov. Iz New Yorka pošilja neki "zdravuiški" zavod, ali zdravnik ki je pred leti že umrl, knjigo imenom "Zdravje" ameriškim in starokraj8kim Slovencem. Knjiga ima toliko vrednosti, ako se jo da pod kritično reseto zdra-ve človeški pameti, kot če bi jo bil' spisal človek, ki se ¿o učil 14 dni za bolniškega strežnika. Knjiga nima druzega namena, kot Slovencem, ki še niso postali pametni, izpre-šati denar iz žepa. Sploh se pa v knjigi o spolnih boleznih razpravlja v takem tonu, kot je baje v navadi le v hišah sramote. NOV SLOV. 800. KLUB. se je ustanovil v Indianapolis, Ind. Tajnik kluba je sodr. Philip Godina. Iz delavskega sveta. — V New Yorku je 7. julija zaštrajkalo okrog 50.000 šiviU ženskih oblek. Strajk bo najbrae splošen; razširil se bo na Chilva-go in druga mesta, nakar bo blizu 70.000 delavk vstopilo v boj. Šivilje zahtevajo: osemurni delavnik ; skrajšanje dela na šest d\i v tednu; odpravo šivanje čez ure na domu; povišanje plače; dvojno plačo za nadčas (overtime); odpravo gonilne sile pri strojih z nogami : odpravo plačevanja /a rit ktrično gonilno silo (sedaj mora^ jo delavci in delavke plačevati za elektriko, kar je porabijo pri svojem delu.) — Železničarji, 15.000 po številu, na pennsylvanski progi iztočno od Pittsburga, se pripravljajo na štrajk za večjo plačo. — "Žena ne more opravljati moškega dela." To se čuje večkrat in od mnogih ljudi. Da je ta trditev neresnična, dokazujejo pa sledeči podatki i/, vladne statistike, ki se bavi z ženskim delom v Zedinjenih državah. Po tej uradni statistiki je bilo minulo leto v naši republiki: 100 drvark, 113 tesark, 6U3.209 delavk na farmah (kmetijah), 5574 brivk, 879 polica jk, javnih čuvajk itd., 123.975 tvorniških delavk, 440 natakaric, 8033 janitork (hišnic), 153 čolnarje in mornark, 208G gostilničark, 2915 vnanjih kramarlc, 190 konjskih dekel, 6t>63 raznasalk brzo-javov, 46 vslužbenk na pouličnih železnicah, 1!M)88 delavk pri nakladanju in odpošiljanju blaga v magazinih, 323 pogrebnic, 545 mi-zark, 2 strehokrovki, 126 pleskark 545 delavk za lepljenje stenskega papirja, 167 zidark, -«78 izdelo-valk opeke, 143 kainnosečic, 1365 rudark in delavk v kamnolomih, 365 mesark in 193 kovačic. — Tu so vštete le liste delavke, ki o-pravljajo moško delo, t. j. delo, ktero navadno opravljajo moški s trudom in napornostjo. » Prijazno pismo. Z največjim veseljem vam naznanjam, da se čutim spet popolnoma zdrava. Imela sem hudo želodčno nepriliko delj časa, in ko sem vprašala zdravnike in vživala mnogotera zdravila brez uspeha, sem izgubila vse upanje, da se mi zdravje povrne. Potem pa mi je neka prijateljica svetovala poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Miss Prances Sutherland, cor. 4th. & Lucust St. So. Betlehem, Pa. Nam se zdi čudno, da se je Miss Sutherland zatekla k zadnjeimeno.vanemu zdravilu tako pozno, ko bi si lahko prihranila mnogo bolečin in pa stroškov, ako bi vživala koj v začetku bolezni. * Želimo svetovati vsakoftiur, naj nikar dolgo ne odlaga zdravljenja želodca, drobja, krvi in živcev, nikdar ne poizku-»ša neznanih zdravil, marveč takoj uživa Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Jos. Triner 1333—1339 So. Ashland Ave. Chi-cago. 111, Vse pritožbe glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis. Chica-go, lil. P T R.ftlCHTER'Q PAIN-H EXPELLER" Kaj ti krtrMij» raoíne miiire, C* trpi* mi rev tu 41 iz mu. PAIN-EXPELLER dobro vdririiVn. ti iiko) o1» t'» bol»*kii« in fNi*ir«ul mi»' «•rob«. Po in KOc v «»eh l*>k»rit»h J. ki. Richter 4 Ca., 215 Piarl St, NEW YORK JOS. PREŽEL, Slovenski Groccrlja, 1932 West 2 2nd Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI ' IMA DOM. ROJAKI ^ v VVaukegana! — če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Malftitich-u, 714 Market Street, Waukegai. Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vijame, naj ae prepiča. Joseph Kratky* 1646 W. 21ft PL, Chicago, 111. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrate.l Na debelo in drobno. -f---- Sodrugi 1 Priporočajte hrvat» .kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi-cago, Di. ROJAKI! POZOR! POZOR! SLOVENCI^ POZOR! S A L O O N s modernim keglji&en Svele pivo v sodčkih in buteljka* in druge rasno vrst ne pijače ter onijsks •modke. Potniki dobe čedno prenočišče ca nizko ceno. Postrežbe točna ln taborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom ■f toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicago Kdo hoče piti domače naturno vino, naj se oglasi pri FRANE ČEHU, 1703 S. Centre av. Chicago, 111. Belo in črno vino razprodajam sedaj po $1 galon. — Kojaki, sezi-te po njemu, dokler ga iinam še v zalogi. 4x. M. A, Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. III. Lastniki tvornie in mašin so bogati ljudje. Ali ae delavci in pro-;letarci sploh zato boje skupnega lastništva sredstev za produkcijo da bi obogateli? Z drugimi besedami: da bi imeli vsega dovolj? Socializem zametujejo in prezirajo samo nevedneži in hinavci. Letošnji 4. julij je bil pa res 14saneM ali miren! Par sto mrtvih in ranjenih kot po navadi — vse za slavo domovine! —, barbarski pretep med belim in črnim profe-sijonelnim pretepačem v Keno. Nev., velike vojaške vaje v Chi-cagu, enajst linčanj — zares, ta ko je bilo mirno!! Nam socialistom se večkrat očita, da hočemo narediti nebesa na zemlji. To ni res! Mi ne vemo, kak sna so nebesa. Ce bi pa verjeli duhovnikom, ki imajo patent na to "malanje" nebes na "onem sve-tn", potem socialisti sploh ne maramo nebes. Biti v nebesih se logično pravi: pasti lenobo. Mi pa verujemo v praktično delo, ne v lenobo, ktero pasejo dandanes v naj večji meri tusti ljudje, ki oznanil-jejo nebesa. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS. Telefon 1199. Angleščina brez učitelja! Slovensko An-gleika Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. *J. KUBELKA, 538 W. Ul St.. New York. N. Y. Pilite po cenik knjig! Aka hočei dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal »42 CHICAGO Pri njemu dobil najbolja kalifornijska in importirana vina. Najboljše in najflnejie obleke io po nizki ceni na prodaj pri H. 8CHWARTZ, 16—18 N. H al s te d St., Chicago Velika zaloga klobukov, čepie, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi* in okolici, da sem odprl noti saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobijo wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Salttel ODvanrat v kazenskih in eiviinik sadevnk. Auto Phone SMS.. Office P bone Main 8065 Residence Phons Irwing 417t head: 27 MBTBOPOLITAN BLOCKE Severoma p. ogel Randolph in La Salle alise Stanovanje: 1217 Sheridan It nil HALO! ia HALO! Kem paf — Na srsls pivo dobrega viaa k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam as bomo imsli po dsmals." To js pogovor s essts, ki pri&a s ae> jsm ealoonn. Frank Mladič. 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ta notranje bolezni in ranoceinlk. Isdravnilka preiskava br* s platno—planati js ls sdavila, 1024 -26 Blas Ialan« Ave., Chicago. Za dne are: Od 1 do I po pol. Od 7 do 9 sveésr. laven Chieefe llveéi bolniki naj pitalo eloveneki Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.f L* Salle, 111 To« vw, gostilni podrejene pijače inse priporoča rojakom ns