• PROBLEMSKA KONFERENCA KOMUNISTOV SOZD JUGOTEKSTIL
SPOŠTUJMO DOGOVORJENO
Odločna zahteva komunistov SOZD Jugotekstil za spoštovanje ustave, zakona o združenem delu in sprejetih dokumentov komunistov na XI. kongresu
ZKJ
V čem je problem. V eni zadnjih številk Nsk smo pisali o in-vesticiji DO Jugotekstil-Yulon. Inveslicija je jasno opredeljena v osnovah srednjeročnih planov občine, republike in federacije. Že v pripravi na srednjeročne plane je prišlo do usklajevanja nadaljnjega razvoja proizvodnje sintetičnih vlaken v Jugoslaviji (delitev dela).
Na skupščini proizvajalcev sintetičnih vlaken Jugoslavije in gospodarski zbornki Jugosla vije je bilo jasno poudarjeno, da za Jugoslavijo /adostujela dva proizvajalca poliamidnih vlaken (PA), saj že sedanja proizvajalca optimalizirata proizvodnjo s povečanjem svojih zmogijivosti. Na podlagi teh dogovorov je prišlo do uskladitve (delitve dela) tudi med Progresom rz Pri-zrena in Vulonom iz Ljubljane. Temu so sledili podrobni ra-zvojni načrti, ki so našli mesto v že omenjenih srednjeročnih planih.
Podpisan je bil santoupravni sporazum, s katerim razdrob-Ijena tekstilna industrija Jugoslavije združuje delo in sredstva za izvedbo investicije, saj je ta industrija spoznala, da si mora samo zagotoviti svojo surovinsko osnovo. Ž drugimi besedami — projekt je postal jugoslovanski in bil opredeljen kot priorite-ten, izvedba pa je bila zaupana delavcem Vulona.
NADALJEVANJE NA 5. STRANI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Do sedaj je samoupravni sporazum podpisalo že 25 OZD, ki so skupaj združile že prek 43 starih milijard din, kar je zago-tovo eden prvih primerov združevanja dela in sredstev za razši-ritev surovinske osnove, zagotovo pa je največji po združeva-nju sredstev. Tako obliko investiranja pa tudi zahteva zakon o združenem delu.
Do tu je bilo vse lepo in prav. Po izdelanem investicijskem programu, po dveletnih temeljnih pripravah na investicijo in po že omenjenetn uspešnem dogovarjanju z združevalci dela in sredstev iz tekstilne industri je pa je udarilo kot strela z jasnega. Mimo vseh dosedanjih družbenih dogovorov so se za istovrstno proizvodnjo odločili še v tekstilni tovarni Zele Velkovič iz Le-skovca, v Viskozi iz Loznice in v tekstilnem korabinatu Dunav iz Čelareva.
Nobena od navedenih tovarn doslej ni proizvajala poliaraid-nih vlaken. Če bi zgradili vse te nove zmogljivosti, pa bi v državi prišlo do dupliranja, če ne triliranja potrebnih zmogljivosti. Poleg tega vse te investici je (ki niso usklajene), pripravljajo na bistveno drugačen način. Sredstva zbirajo na star, kreditni odnos, kar ne dopušča zakon o združenem delu, investicija v Yulonu pa je plod spoznanja in odločitve tekstilne predelo-valne industrije.
Komunisti SOZD Jugotekstil so na problemski konferenci 18. oktobra problem odvečnih proizvodnih zmogljivosti posta-vili z vso ostrino. Ocenjeno je bilo, da so v neenakopravnem položaju do drugih, ker druge tovarne očitno ne spoštujejo do-govorov in odločitev tekstilne industrije. Nič nismo proti grad-nji novih zmogljivosti, je bilo poudarjeno, toda investitorji naj sredstva zbere jo na samoupraven način, kakor zahteva zakon o združenem delu, ki velja za vso državo. Ne gre za ozek podjet-niški interes niti ne za monopolni poiožaj. Tako nespametno ravnanje prizadene vse delavce v tekstilni industriji in bo to za-nesljivo nekdo plačal, prvi seveda proizvajalci sintetičnih vla-ken — tako sedan ji, ki so določeni za razvoj teh vlaken, kot bo-doči, v skrajnem primeru pa tudi širša družbena in politična skupnost. Zavedati se moramo, da stane gradnja takih tovarn ok. 150 milijard starih dinarjev, če hočemo doseči rentab;Jno proizvodnjo. Ni torej težko izračunati,kakšna družbena škoda je na vidiku, če pride do realizacije vseh predvidenih projektov. Enotna ocena s problemske konference je bila, da podvojene zmogljivosti za proizvodnjo PO vlaken ni in ne bo samo gospo-darska, temveč tudi politična škoda. Pri tem ne gre samo za kr-šenje ustave, zakona o združenem delu in zakona o družbenem planiranju ter drugih samoupravnih dogovorov, gre za očitno kršenje resolucije XI. kongresa ZKJ. Komunisti so se zato zbrali, da povedo, kako se nekateri ne držijo dogovorov in sku-šajo graditi tovarne, ki jih že imamo. Srečujemo se s težnjo, da mora imeti vsak vse, kar imajo drugi. Prav take pojave pa je ob-šodil predsednik ZKJ tovariš Tito, ko je v sklepni besedi na XI. kongresu ZKJ poudaril, da brez večje discipline in brez boljše organiziranosti v gospodarstvu ne moremo računati na večjo produktivnost.
Konferenco so pozitivno ocenili tudi predstavniki občinskih komitejev ZKS Moste in Center in mestnega komiteja Ljub-ljana. Poudarili so, da je bila razprava zelo kvalitetna, da inve-sticija Yulon pomeni spremembo strukture proizvodnje, uve-ljavljajo se novi dohodkovni odnosi, kar je tudi vzrok za vso podporo. Pohvaljena je bila širina, s katero so komunisti pro-blem obravnavali.
Sprejetih je bilo več zaključkov in stališč.
1.  Brezpogojno je treba spoštovati dogovore o nosilcih prio-ritetnih investicij.
2.  Najpomembnejši družbeni kriteriji za prioritetne investi-cije mora biti združevanje dela in sredstev.
3.  Prioritetne investicije morajo biti jugoslovanski in ne re-gionalni projekti.
4.  Potrebno je zagotoviti učinkovite mehanizme proti druž-beno-nesmotrnemu investiranju.
5.  Nosilci prioritetnih investicij je treba zavarovati ne samo proti domačim kršiteljem dogovorov in sporazumov.
6.  Nosilci prioritetnih investicij so morali že ob svojem izboru zagotavljati določene pogoje. Nesprejemljivo je, da se sedaj mimo teh družbenoekonomskih, tehničnih in kadrovskih pogojev pojavljajo novi »nosilci«, ki teh pogojev ne zagotav-ljajo in ne spoštujejo; zato jih je treba družbeno disciplinirati.
Konferenca je imenovala štiričlansko delegacijo, njena na-loga pa je, da s problematiko seznani organe ZKJ in zahteva. ukrepe.                                                      TONE ZUPAN