Književnost. Letna šolska poročila. (Dalje.) Letna šolska poročila od 1 — 8, ki smo jili priobčili v zadnji številki, so vsa jednako urejena po notranji in tudi po vnanji obliki Učenci oziroma učenke so razvrščeni v abecednem redu; samo odličnjaki so z debelim tiskom označeni; kateri otroci so biii »nesposobni« za bližnji višji razred oziroma oddelek, ni označeno. To naredbo s pedagogiškega stališča s prepričanjem odobrujemo. V prvi vrsti je roditeljern in šoli mar, če se je kak otrok slabo ui"il in to rnditelji izvedo po šolskem naznanilu (spričevalu). Cemu takega otroka ki v mnogih slučajih ni sam uzrok slabeinu napredovanju, s posebnim tiskom v šolskih poročilih na javnost postavljati! Tudi starišem se tako ravnanje z otrokorn nikakor ne dopada, posebno, ako so prepričani, da se je otrok prizadeval in trudil, da bi dobro »izdelal«, pa mu zaradi slabe glave ni bilo mogoče; otrok pa čestokrat zastran tega izgubi vse veselje do šole. Pripeti se tudi, da se učitelj zavoljo lokacije starišem zameri, češ, moj sin bi imel poprej biti, kakor N. i. t. d. Naslednji dve poročili pod štev 9. in 10. imata sicer otroke v abecednein redu, vender so »nesposobni« posebej in s posebnhn tiskoin označeni. Te tudi ne odobrujemo iz zgoraj navedenih uzrokov. Ako je otrok poboljšljiv, ga tako »ožigosanje« ne more posebno vspodbujati k poboljšanju, nepoboljšljivi pa se bode še smejal ali celo bahal, da je drugače tiskan. — 9.) Letno poročilo Franc-Jožefove ljudske šole v Crnomlji. Število otrok 471. Za višji razred je sposobnih 21 + 15 + 31 + 42 4- 39 -|_ 33 _J_30-f-42_|-37 — 290 (62°/o). Učiteljstvo: Jeršinovic Anton (nadučitelj), Vrbančič Miba (veroučitelj), Šetina Franjo, Glarici Kozalija, Perko Lavrencij, Štefančič Franjo. — 10.) Letno poročilo štirirazredne deške ljudskešolevNovemMestu. Število učencev 207. Učiteljstvo: P. Ehrenfried Z upe t (veroučitelj), P. Vind i š a r Viljem. P. K o p r i v e c Inocencij, P. H r o v a t Florentin (vodja), P. Otokar Aleš. P. Turk Efrem. 11.) Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Postojini. Število otrok 357. Za višji razred oziroma oddelek je sposobnih 254 (— 71"/o). Učiteljstvo: Thuma Janez (nadučitelj), Zakrajšek Frančišek (veroučitel j), Josin Teodor, Dimnik Jakob, Priinožič Števo, Praprotnik Ivana, Praprotnik Viktorija, Matanovič Avgusta. S to šolo je združena tudi obrtnonadaljevalna šola, ko.jo je obiskovalo 32 rokodelčičev. (Dalje prih.) ./. 1). Nlovenski koledarji. Da se odporanre jako čutni ]ii)trebi, izdaia je »Narodna Tiskarna« celo vrslo slovenskib koledarjev, kateri se odlikujejo takisto po skrbni sestavi, kakor po krasni tehnični izvršitvi. Kavno sedaj je izšel »Skladni koledar« za leto 1892., na katerega opozarjamo slovensko občinstvo, a tudi »Stenskega koledarja« in »Dijaškega koledarja« je še nekaj v zalogi. Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. V. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani TiskalaKatoliškatiskarna. 1891 — Slavna družba sv. Cirila in Metoda je razposlala svoj vestnik za leto 1890. V njem nabajamo poročilo o VI. glavni skupščini v Kamniku, iraenik podružnic, družbinih pokroviteljev, sedanjega vodstva, nadzorništva, razsodništva ter seznam zavodov, katere vzdržuje družba. Knjižici so pridejana naznanila trgovcev, lekarjev knjigarjev itd. Družba je imela dohodkov nad 7.500 gld , stroškov pa okroglih 5.600 gld., ki se razdele na 0 zavodov, katere vzdržuje družba, dalje za šolstvo, za izdavanje knjig, za dijaške kuhinje itd. 7.500 gld. je lepa vsota, toda za ves narod, to si le priznajino, je pre majhna. Družba ima velevažno in prekoristno zadačo reševati slovenske otroke raznarodovanja. Zato pač zasluži vsestrnnsko podporo, vsi stanovi brez izjeme morajo pospeševati njeno delovanje. Dohodki se morajo podvojiti, potrojiti, da bodo družbeni uspehi povoljni. Naj mi gg. učitelji oproste, ako rečem, da slovenski učitelji v celoti premalo žrtvujemo za družbo, ki je tolike važnosti za ves narod, pa tudi za učitelje slovenske. Tu ne pomagajo nobeni izgovori, nili tožba o slabih plačah. Dolžnost vsakega učitelja je, da žrtvuje vsako leto nekaj za družbo, ker pritrga si nekoliko lahko vsak, kjer si bodi. Učitelji moramo pokazati, da imamo razum in srce za svoj narod, da se veselimo njegovega napredka. In nasprotniki ki učiteljem tako radi oeitajo brezbrižnost in malomarnost v narodnih stvareh, morali bodo končno utihniti in ceniti učitelje. Sploh moramo učitelji pokazat.i več sainostojnosti, več delavnosti. Zgraditi si raoramo kmalu svoj »doin« in zato bode treba žrtvovati mnogo. Ta ideja mora vsakega pravega učitelja naudušiti; žnjo se inorajo kmalu resno pečati naša društva. Pomagal nam ne bode nihče, pomagat si moramo sami, da se dokopljemo naposled do veljave, do lepše bodočnosti in prave samostojnosti, ki nain gre po vsej pravici. Torej — naprej! ./. Stezica t nebesa. Bukvice pridnim otrokoin namesto podobic. Na svetlo dala in založila J. in Z. Četrti natis. V Ljubljani. 1891. Tiskala »Katoliška Tiskarna«. To je jako mična molitvena knjižica, katera je marsikumu še izza prvili natiskov prav dobro znana. Za šoNko mladino je jako prikladen molitvenik prvii', ker je oblika jako majhna; drugič je knjižico prav ceno dobiti in tretjič je vsebina otro«keinu umu najbolje prirnerna. Dasi mnram jako pohvaliti č. gg. založnika, da ¦sta omenjeno knjižico zopet izdala, moram vender grajati napako, da se pri novi izdaji niso popravili slovniški in drugi pogreški. katerih kar mrgoli po knjigi. Vedno se pridiguie in trobi, naj se dajo otrokom v roke le take knjige, ki se odlikujejo po čisti slovenščini. Tukaj je pa ravno v knjigi, ki je v prvi vrsti namenena »pridnim otrokoin«, slovniških in drugih »kozlov« brez števila. Ne vem, ako bi mogel vse navesti; skušal bodem vender vsaj največje zbrati ter jih podati cenj. čitateljem, da potem sami sodijo o zgoraj ornenjeni knjigi in o inoji trditvi. Nikiikor pa ne nameravarn s tem žaliti č. gg. izdavatelja, ki sta irnela gotovo blag naraen pri izdaji »Stezice«, temveč jili le opomniti, ako bi se kedaj prirejala peta izdaja, da popravita nedostatke, ki so v četrti izdaji. Knjiga, ki se da otroku v roke, naj se glede pisave ujerna s šolskimi knjigaini. Po naših šolskih knjigah se poluglasni »e« pred »r«-oin vedno izpušča, ker je pisava s poluglasnim »e« zastarela. Največkrat se v tej knjižici greši proti izpuščanju poluglasnega »e«. N. pr. serce in od te izpeljane besede (74krat), smert (mertev, umerjem, 24krat), beseda terpeti (terpljenje. 20krat), pervi (lOkrat), oberniti (6krat), kerv (s kervjo, 4krat), kerst (4krat), tergati, verzi, marternik (3krat), persi, zaperl (zapreti), deržati, zanikernost, germada, verniti (2krat), čern, terkati, gerd, sterm, ternje, čerka. Dalje je mnogo slabih, da eelo nepravilnih besed, ki se dado z boljšimi, oziroma s pravilnimi nadomestiti. Take so: Glorijo goii vedno ženo namestu: Glorijo gori vedno pojo (str. 7. in 26.); žegnaj nam. blagoslovi (str. 11.); zadržati nani. vesti (str. 33.); narvikši nam. najvišji (str. 40.); povikševalo nam. poviševalo (str. 47.); vikšimi nam. višjimi (str. 49.); učenikov nam. učiteljev (str. 51.); altar nam. oltar (str. 75., 90., 91., 93., 95., 101., 103. itd.); zamogel nam. mogel (str. 92., 97., 200.); marternik nam. mučenik (str. 03.); pripuste nain. dovolijo (str. 120.); premorem nam. morem (str. 124.); zamorem nam. morem (str. 155., 174.); primiru nam. miren (str. 150.); ni glasu od sebe dal nam. se ni og 1 as i 1 (str. 150.); obnašanje nam. vedenje (str. 152., 205.); celo nam. vso (str. 165., 174., 188., 196., 201.); eden za družega nam. drug za druzega (str. 184.); terpežili nam. trpinčili (str. 187.1; martra nam. trpljenje (str. 191. 3krat); britka rnartra nam. sv. razpelo (str. 14-0., 197., 202.) (Konec piib.)