SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVIII (42) Štev. (No.) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 20 de julio — 20. julija 1989
SLS o dogodkih v Evropi in Sloveniji
, _ V juniju, ko se demokratični Slovenci spominjamo izdane in pobite slovenske narodne vojske in neštetih drugih žrtev komunizma na Slovenskem, so bile letos v dvanajstih državah zahodne in srednje Evrope volitve v evropski parlament, ki pomenijo nov dosežek pri uresničevanju pomembnega in v zgodovini doslej edinstvenega načrta povezave evrpskih držav za obrambo skupnih interesov.Ta izraz evropske politične zrelosti je opomin, :	da je tudi za nas skrajni čas spet stopiti v korak z narodi svobod-
ne Evrope.
1 Leta 1992, ko bo zaživela Združena Evropa, bo poteklo sto iet delovanja Slovenske ljudske stranke. Do leta 1945 je bila SLS' jj večinska demokratična stranka na Slovenskem, po nastopu komunističnega totalitarnega režima pa nadaljuje iz emigracije s prizadevanji^ za demokratično ureditev slovenske družbe. Ob tej priložnosti želi ponovno opozoriti na nekatere poglede iz svojega programa, ki temelji na krščansko demokratskih načelih.
Osnova tega programa je zahteva po lastni državi, do katere ima slovenski narod pravico po naravnem pravu, da more demokratično urejati življenje po svoji volji, enakopravno sodelovati v družbi narodov ter suvereno odločati o vstopu ali izstopu iz državnih zvez. Tako odločanje je namreč temeljna pravica, kateri se ni mogoče dokončno odpovedati ter jo ljudstvo more in mora uporabljati tolikokrat, kolikokrat uvidi, da je to potrebno za narodov obstoj in rast.
Delovanje stranke stremi k dosegi polnih pravic slovenskega človeka. Njene zahteve po politični, verski, kulturni in gospodarski svobodi ob zagotovilu družbene pravičnosti temelje na prepričanju, da so le na ta način dani pogoji za mir in blaginjo in da bo po tej poti mogoče v domovini uveljaviti državnost z demokratičnim parlamentarnim sistemom in z evropsko usmerjenostjo, kot je bilo poudarjeno v „Poslanici Slovenskega narodnega odbora“, novembra 1988.
Gornje postavke postajajo vedno močnejša zahteva vseh demokratično mislečih rojakov. Zato pozdravljamo z odobravanjem zahteve „Majniške deklaracije 1989“, kot so jo podpisali letos 8. maja v Ljubljani člani Društva slovenskih pisateljev in nekatere novonastale politične skupine in gibanja. To nam je dokaz, da naš pred leti zastavljeni narodnopolitični program srečuje tudi v domovini zamisli z etnako vsebino.
Prav tako smo veseli pobude skupine nekdanjih partizanskih borcev in kulturnih delavcev, ki so preteklega 27. junija na ljubljanskih Žalah priredili žalno slovesnost, posvečeno tudi domp-brancem, njihovim svojcem, somišljenikom in drugim, ki so bili j v maju 1945 izročeni, mučeni in pobiti.
V	dobi, ko se nezadržno ruši politični monopol totalitarne komunistične partije, čeprav se mu ta noče odpovedati in išče novih načinov, kako bi si ga ohranila, ima slovensko ljudstvo vedno več skupnih točk, ki predstavljajo zdravo izhodišče za skupne napore. Slovenci bomo dosegli utrditev svoje državne suverenosti in politično svobodo le s povezavo vseh samostojnih, demokratičnih in narodno zavednih sil, ne da bi pri tem kakorkoli okr-njevali značilne posebnosti gibanj ali političnih smeri med nami.
V	tem smislu sodelujeta že desetletja v okviru Slovenskega narodnega odbora, najprej v domovini in nato v emigraciji, Slovenska ljudska stranka in Slovenska demokratska stranka kot dokaz, da ob skupnih vrednotah demokratične različnosti niso ovira za pravo vzajemnost v narodu.
V juniju 1989
Načelstvo Slovenske ljudske stranke
Antikomunizem je legitimen
Dr. Neven Sesardic: Antikomunizem j« legitimen (Izvlečki in priredba iz članka v Mladini, št. 20).
Pluralizem znotraj levice ni pluralizem.
Zdi se mi, da so številni intelektualci žrtve mita levice. Sami so dolgo propagirali ta mit. Vse, kar je bilo levo usmerjeno, je bilo avtomatično pozitivno, in celo radikalno levico so pogosto opazovali z neprikrito simpatijo. V nasprotju s tem nikoli ni moglo biti dobro nič, kar je bilo desnega.
Zmotno prepričanje, da si radikalna clesna stališča in tista, ki so desno od centra, zato ker sta na desnici, morata biti bistveno podobni, je zelo razširjeno. To je standardna levičarska metoda za ožigosanje desnega centra: nad liberalizmom in konzervativizmom lebdi senca nacizma, ker nekatere klasifikacije vse troje uvrščajo na isto stran političnega spektra. Zadostuje, da se spomnimo, da so komunisti svoje nasprotnike svojčas imenovali socialfašisti. Toda stvari so popolnoma drugačne. Čeprav se mogoče zdi paradoksalno, ima skrajna desnica veliko skupnega s skrajno levico; veliko več kot s stališči v centru. Obe ekstremni prepričanji namreč vodita v totalitarizem, razlika je le v tem, da enega vodijo interesi naroda, drugega pa
razredni interesi. Politične položaje centra pa združuje nasprotovanje kolektivistični ideologiji, ne glede na stran, iz katere prihaja. Zato je tam, kjer grozi nevarnost totalitarizma, najpomembnejša naloga obvarovati pravice posameznika, razlika med levim in desnim pa izgubi svoj pomen. To je • zrazil Vladimir Bukovsky, ko je odhajal iz Sovjetske zveze; zahodni časnikarji so ga ob prihodu vprašali: „Vi prihajate iz levega ali desnega tabora?“, Bukovsky pa jim je odgovoril: „Iz koncentracijskega!“
Desno in levo sta dopolnjujoča se pojma. Podobno je z magnetom: če želite odstraniti južni magnetni pol in odstranite tisto polovico magnetne igle, kjer je južni pol, se bo še isti trenutek na delu igle, ki je o-stal, spet izoblikoval južni pol (<spet •na nasprotni strani od severnega). Vsaka naslednja odstranitev južnega pola bo prav tako neuspešna. Južni pol bo obstajal še naprej, s svojim ravnanjem pa lahko dosežemo le, da bo veliko bliže severnemu polu, kot je bil v začetku.
Mislim, da ,,desničarji“ največkrat ne čutijo posebne želje, da bi se izrecno opredelili kot antikomunisti. Veliko več jim pomeni pozitivno predstavljanje stališč, ki jih zagovarjajo, iz teh pozitivnih predstavitev pa neposredno in popolnoma ja-
■ • c ' S3
Skupnost evropskih držav
Povezava evropskih držav se je o-snovala leta 1957 s takozvano Rimsko izjavo. Med glavnimi pobudniki so bili takratni nemški kancler Konrad Adenauer ter ministrska predsednika Italije in Francije Alcides de Gasperi in Robert Schuman.
V začetk je pristopilo k zvezi šest članic držav, z leti pa se je število podvojilo, tako da sedaj šteje povezava dvanajst držav, ki predstavljajo skupaj 320 milijonov prebivalcev. Države, ki so včlanjene, so naslednje: Belgija, Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg, Holandska, Danska, Anglija, Irska, Grčija, Portugalska in Španija. Medtem je Turčija zaprosila za vstop, Ciper in Malta ter Maroko so države, ki bi se tudi rade priključile. Avstrija in Norveška pa bosta zelo verjetno sprejete v skupnost leta 1990.
Tudi vzhodnoevropske države in narodi imajo zanimanje in iščejo stike za povezavo, posebno odkar je Svet za vzajemno pomoč vzhodnih držav — Comecon v gospodarskih težavah. Sama Sovjetska zveza je dala tem vladam zeleno luč in dovoljuje trgovanje in povezavo do gotove meje.
@©0 LET
KOSOVSKE BITKE
Letos, 28. junija, so se Srbi v domovini in po- svetu spominjali tragedije, ¡ki jo je za njihov narod predstavljala izguba bitke s Turki na Kosovem polju leta 1389. S to bitko se konča zlata doba srbske narodne zgodovine in pričenja skoraj pet-stoletna izguba samostojnosti in pod-vrženosti turškemu polmesecu.
O tem usodnem boju, enem najbolj krvavih v srednjem veku, je nastal obsežen in edinstven epski ciklus ljudske poezije, katerega Goethe primerja z grško Iliado in Odi-sejo. To ljudsko izročilo se je prenašalo iz roda v rod, budilo nacionalno zavest in junaštvo srbskega naroda. Šele leta 1912 so Srbi dokončno premagali Turke in jih izgnali iz svoje zemlje.
Tudi srbska skupnost v Buenos Airesu je pripravila komemoracijo v spomin na Kosovsko bitko, na katero so povabili predstavnike slovenske skupnosti. V nedeljo, 2. julija je bila maša v pravoslavni katedrali Svete Trojice, nato pa spominska slavnost. Po petju argentinske in srbske himne je sledil govor o pomenu tega praznovanja, nato pa spored srbskih narodnih pesmi in plesov v narodnih nošah.
sno izhaja njihovo nasprotovanje komunistični politiki. Glede na to, antikomunizem sploh ni označitev, po kateri bi hrepeneli in si je hkrati ne bi hoteli prisvojiti iz oportunističnih razlogov. Nasprotno, to je označitev, ki jo najpogosteje uporabljajo komunisti, da bi ožigosali in prestrašili svoje nasprotnike.
Negativni pomen termina antikomunizem, na katerega komunistična propaganda še vedno stavi, izvira iz časov, ko so bili še vsi vprek prepričani, da Marsovo videnje svetle prihodnosti lahko zavračajo samo najbolj zagrizeni reakcionarji in da' mora biti napreden in humanistično usmerjen človek, če že ni komunist, vsaj simpatizer ali sopotnik.
S tem, da morajo nova politična združenja delovati znotraj Socialistične zveze, je tistim Jugoslovanom, ki niso socialisti, pravzaprav odvzeta pravica do političnega združevanja. Bojim se, da so mnogi zaradi dolgotrajne indoktrinacije socializem zares sprejeli kot nekaj posvečenega' in menijo, da je zakonska prepoved „blasfemije“ antisocializma u-pravičena.
Iz raznih poročil iz domovine se razvidi, kako se tudi Slovenija vedno bolj opira proti srcu Evrope, kamor kulturno in narodno spada. Da so gotovi stiki, je dokaz to, da je lansko leto v Evropskem parlamentu kot neuradni zastopnik govoril Slovenec dr. France Bučar o gospodarskih in političnih odnosih v Jugoslaviji.
Evropska skupnost dfžav ima tri sedeže. Odbor in posvetovalni organ je v Bruslju, glavno tajništvo parlamenta je v Luksemburgu, do-čim se pravi parlament sestaja po en teden na mesec v francoskem mestu Strassburgu. Vseh delegatov ali poslancev je 518. Države Zahodna Nemčija, Italija, Francija in Anglija imajo vsaka po 81 zastopnikov, drugi delegati so pa razdeljeni po ostalih državah v razmerju prebivalcev.
Poslanci pripadajo 60 različnim političnim strankam, med njimi vlada demokratski duh. Parlamentarci so razdeljeni na osem skupin ali pododborov: gospodarski, politični, sodni itd. Dosedaj je predsedoval zasedanjem Anglež lord Henri Plumb.
Prvih dvajset let obstoja skupnosti so vlade posameznih držav določile svoje zastopnike, pred desetimi leti so pa bile prve direktne volitve, tako da sedaj 320 milijonov evropskih prebivalcev, ki imajo volilno pravico, lahko volijo svoje zastopni-
Na slovenskem političnem prizorišču se je trenutno odprla fronta med alternativo in uradno politiko zaradi dveh političnih dokumentov. Opozicija je dala v javnost tako imenovano „Majniško deklaracijo“, uradna politika pa ni hotela pri njej sodelovati, zato je pohitela z zelo podobo „Temeljno listino Slovenije 1989“. Gre za zelo podobni kratki politični programski izjavi glede slovenske prihodnosti. Spor je nastal, ker uradna politika ni hotela podpisati „Majniške deklaracije“ in je izdala svojo „Temeljno listino“, v katero je vpletla tri sporne elemente: vladavino dela, socializem in samoupravljanje, obe listini se v javnosti podpisujeta, zato se je razvnel pravi, medijski boj za pridobivanje podpisnikov.
Do povsem jasnega razcepa pa je prišlo tudi znotraj slovenske opozicije. Na eni strani so novoustanovljene zveze: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenska kmečka zveza in Društvo slovenskih pisateljev, na drugi strani pa Mladinska organizacija, Debatni klub 89, Skupina 88 in revija Mladina. Glavna ideologa mlajše skupine, ki je tudi povzročila razcep znotraj alternative, sta profesorja Slavoj Žižek in Rastko Močnik, ki imata na določene kroge mladine velik vpliv. Njuna glavna značilnost je novolevičarstvo. V resnici gre za zanimive predvolilne priprave, pri katerih se, kot izgleda, ne bo izbiralo sredstev v političnem boju. Tako imamo trenutno na Slovenskem tri politične tabore: komuniste, ki so se prisiljeni precej reformirati, vendar so še trdno na o-blasti, pa čeprav nelegitimni, in pa dve opozicijski skupini. Upajmo, da v predvolilnem boju, ki se bo prav razvnel šele jeseni, ne bo šlo znotraj obeh opozicijskih grupacij preveč energije za medsebojna obračunavanja, ker je povsem jasno, da bi ob tem tretji, to pa so komunisti, odnesel levji delež.
V zadnjem času je močno izgubil
ke. Volitve niso obvezne, a kljub temu je oddalo v predzadnjih volitvah 61% volivcev svoje glasove, pri zadnjih volitvah junija tega leta je pa bilo oddanih 58,7% glasov za združeno Evropo. Pri zadnjih volitvah je rezultat naslednji: socialisti (med njimi so angleški laburisti) imajo 182 poslancev, krščanski demokrati 123 poslancev, konservativna stranka ima 48 zastopnikov, komunistični stranki pripada 45 poslancev, o-stali pa pripadajo manjšim strankam.
Cilji skupnosti so naslednji: Povezati prebivalce evropskih držav, urediti notranjo medsebojno trgovino, zavarovati evropsko okolje, nuditi pomoč manj razvitim državam v svojem okviru. V političnem oziru ima namen krotiti egoizem in nad-moč posameznih držav.
Za leto 1992 pa računajo, da bo dosežena stvarno združena Evropa s prostim trgovanjem, z odprtimi mejami, prostim kroženjem oseb, izmenjavo delovnih moči, enoten denar, mladi bodo imeli priliko do čimboljše izobrazbe, morebitna brezposelnost bo pravočasno uravnovešena.
Skupnost evropskih držav ima tudi stike in povezave ter trgovske dogovore z različnimi in podobnimi skupinomi držav, tako z Južnoazij-
na ugledu predsednik Slovenije Janez Stanovnik. Vrstijo se celo zahteve po njegovem odstopu. Potem, ko se ie spomladi zavzel za svojega policijskega ministra Ertla, celo svojo desnico je bil pripravljen zanj dati v ogenj, se je sedaj na povsem nemoder način javno opravičil srbski dopisnici beograjske Politike ekspres Aleksandri Plavevski, ker bi jo naj na televiziji razžalil slovenski časnikar. Plavevska je že več let poznana kot izredno napadalna komentatorka iz Slovenije, še posebej pa je izstopala v zadnjem letu, ko so njene reportaže mejile že na pravo psovanje vsega, kar je slovenskega. Pri tem je pomagala v Beogradu ustvarjati močno protislovensko razpoloženje. Zato je Stanovnik naredi! veliko politično napako, da se ji je povsem ponižno opravičil v imenu slovenskega naroda.
V Srbiji pa so vse svoje sile usmerili proti Anteju Markoviču. Očitajo mu, da sprejema sklepe, ki so na škodo Srbije in v korist Slovenije in. Hrvaške Ob tem pa je ideolog srbskega partijskega CK Mandič odkrito zagrozil, da ima Jugoslavija tanke tudi zato, da bo z njimi zatrla kontrarevolucijo in „revizionizem“, kar pomeni slovensko drugačnost. Zanimivo je da so se mu takoj postavili po robu trije mlajši člani slovenskega CK in to na zelo odločen način.
Zaradi poraznega stanja v srbskem gospodarstvu srbska politika spet intenzivno usmerja pozornost na druga področja. Tako je prišlo do nacionalističnega incidenta v Kninu na Hrvaškem, kjer živi veliko Srbov. Tam je skupina mitingašev, ki je zelo znana z mitingov po Srbiji, na proslavljanju 600-letnice kosovske bitke s transparentom pozivala Slobodana (Miloševiča), naj pride (na Hrvaško), ker ga čakajo.
Inflacija pa' vedno bolj nori, saj je dosegla letos že 800; po drugi strani pa nas skokovito prehitevata Poljska in Madžarska in ameriški predsednik Bush se nas je ob obisku v teh dveh državah na veliko izognil.
(Nadaljevanje na 2. str.)
VINKO LEVSTIK PO TELEKSU IZ GORICE
Razcepljena slovenska opozicija
in urednik Jože Jurak
|v	Tone Mizerit
JlZMJOOA V ARCENTN
w
t Župnik
V soboto, dne 8. julija, so nas iz Gorice telefonsko obvestili, da je v petek 7. julija v Banji Luki za srčno kapjo umrl duhovnik Jože Jurak, župnik v Gabrjah pri Gorici in sourednik Katoliškega glasa. Sporočilo nas je iznenadilo in prizadelo, saj je bil pokojni med nami v Argentini do leta 1963.
Rojen je bil 26. decembra v Lendavi, kjer je bil njegov oče tedaj v službi, vendar se je družina kmalu preselila v Novo mesto na Dolenjskem. Gimnazijske študije je opravil na realni gimnaziji v Novem mestu in po maturi vstopil v ljubljansko semenišče. Škof Rožman ga je
11.	junija 1944 posvetil v duhovnika. Do maja 1945 je služboval kot kaplan v Šmihelu pri Novem mestu, tedaj pa se je skupaj z drugimi begunci umaknil pred partizani na Koroško v Avstrijo in bil kmalu prepeljan v italijanska begunska taborišča. Iz taborišča je šel nato za kaplana na nemško govorečo faro Tschars pri Meranu na Južnem Tirolskem, marca 1948 pa se vselil' v Argentino.
Tri leta je bil kaplan v Ohivilcoyu v škofiji Mercedes, na povabilo direktorja Antona Oreharja pa se je leta 1951 vključil v slovensko dušno pastirstvo. Poleg drugega dela je prevzel uredništvo Oznanilo in Duhovnega življenja, ki mu je bil glavni urednik 7 let. Bil je tudi duhovni vodja Zveze mladih katoliških delavcev in 3 leta dušni pastir za rojake v sanmartinskem okraju (1960-1962).
Leta 1961 je šel obiskat mater in brata v Slovenijo. Mati ga je prosila, naj bi prišel kam bliže domačega kraja, dr. Kazimir Humar, u-rednik Katoliškega glasa v Gorici, pa povabil, naj se preseli v Gorico in sodeluje pri listu. Januarja 1963 se je res preselil v Gorico, postal hišni duhovnik v Zavodu sv. Družine (1963-1975), leta 1972 dobil imenovanje za župnijskega upravitelja v Gabrjah pri Savodnjah, kamor se je leta 1975 tudi, preselil. Vsa gori-š'ka leta je organiziral in vodil številna romanja. Tudi smrt ga je dohitela ob vračanju iz Medjugorja.
■'SL '■%»--''»* 'fc-	«tv**»».-	''"k-
SKUPNOST EVROPSKIH DRŽAV! (Nad z 2. str.)
skimi, z državami ob Perzijskim zalivu, z blokom afriških držav in srednjeameriškimi državami, ravno-tako z blokom „8.“, ki so južnoameriške države, med katere' spadata še Brazilija in Argentina. Ta skupina je najmočnejša in šteja 330 milijonov prebivalcev, a nima dovolj življenjske sile.
Kato'Krka Cerkev z veseljem sledi in pozdravlja idejo o združitvi vrope. Od cerkvene strani že praktično obstaja povezava v „Svetu evropskih škofovskih konferenc“, kateri podpredsednik je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Cerkev pa 'želi, da bi bile vključene v to državno tvorbo tudi vzhodnoevropske države in narodi.
Pogoj za sprejem države v skupnost je predvsem popolnoma prosto gospodarstvo, politična svoboda' in da niso kršene v dotični državi človekove pravice.
Če bi ob koncu druge svetovne vojne Jugoslavija bila razdeljena v dva dela, v vzhodnega in zahodnega (kakor so predlagali nekateri državniki zahodnih zaveznikov, pa je to preprečila Sovjetska zveza in domača komunistična partija) ¡skupaj z izkrcanjem zavezniške vojske v severnem Jadranu, bi bil zapadni del Jugoslavije gotovo že vključen ali bi bil prav blizu vstopa v to evropsko skupnost. Bo pa preteklo gotovo še nekaj časa in bo treba rešiti dosti perečih vprašanj, predno bo tudi naša domovina sprejeta v to evropsko družino, ko bo sleherni Slovenec lahko užival koristi in pridobitve ter gospodarsko gotovost te najmočnejše in najbolj pomembne skupnosti v svetu.
I. Ž.
Na goriškem je gostoljubno spremljal obiske rojakov iz Argentine in
22.	julija 1984 organiziral slovesno zlatomašniško slavje msgr. Orehar-ju.
Glavno njegovo delo pa je bilo seveda Katoliškemu glasu. Pero se je naučil sukati že v dijaških létih, ko je pisal v dijaški list KA Mi mladi borci. Kot bogoslovec je pisal v Katoliške misijone, največ prakse pisanja pa si je nabral pri Oznanilu in Duhovnem življenju. Po prihodu v Gorico je tedaj začel sodelovati z uvodniki, političnimi pregledi in poročili, postal sourednik lista pa tudi lektor, korektor in tehnični urednik. Za to delo ga je usposabljal talent, skušnja, razgledanost, lahkota pisanja in veselje. Sam je izjavil, da se je razveselil vsake izšle številke Katoliškega glasa kot novega otroka. Sodeloval je tudi pri Mohorjevem koledarju goričke Mohorjeve družbe.
V Argentino, katere državljanstvo je ohranil, se je vrnil na obisk le enkrat, čeprav je nekajkrat obljubljal in tudi letos smo ga pričakovali.
Slovenci v Argentini ga bomo o,-hranili v hvaležnem spominu za delo, ki nam ga je posvetil, in prijateljsko naklonjenost, ki nam jo je ohranil do konca življenja. Prosili bomo Boga, naj bo dobremu duhovniku dober plačnik.
J. Š.
Usa ©sura sa® «Sefa de haMar st
Políticos italianos están molestos con un sacerdote que con el tañido de las campanas de su iglesia les impide hacerse oír en los mitines partidarios, que se realizan al aire libre.
“Esto ha estado ocurriendo durante seis años; debería darse cuenta de que es uñ pastor de almas, no un agitador político,” dijo el concejal local Fulvio Sluga, según el diario Corriere Della Sera.
“Don Camilo”
Sluga comparó al sacerdote católico Mario Živic, de 70 años, con Don Camilo, el cura de la ficción cuyos embates contra un alcalde comunista dieron origen a populares novelas cómicas del escritor italiano Giovanni Guareschi.
El alcalde, miembro del partido
neofascista MSI en Basovizza, cerca de la frontera yugoslava, dijo que había denunciado a Živic a la po-
SKLANJAJMO PRAV
Ko se v mislih sprehajamo po krajih, ki so nam sveti, gremo pogosto na Brezje, v Teharje, na Svete Višarje in še kam po naši lepi domovini. Na Brezjah je vedno polno Častilcev nebeške Matere. V Teharjah smo tudi redno gostje — v duhu. Upamo, da bo tudi tam kmalu vidno svetišče v spomin našim mučencem.
V Teharjah! Opazite, da se beseda sklanja enako kot Brezje? Včasih kdo drugače sklanja, če bomo vedno pogosteje govorili o tem kraju, se moramo čimprej navaditi na pravo obliko, da ne bo potem neprijetnega popravljanja. Prav je tudi: iz Teharij! Saj nihče ne pošilja pozdravov iz Brezjev!?
Še ena beseda se prav rada opoteka med dvema oblikama' in se ne more odločiti za nobeno. Kdo je kriv, je težko reči. Naše kuharice go svojo znanost usmerile drugam in jih slovnica ni motila ne privlačila. V kuharskih bukvah najdemo za-nnimive stvari za užitke i prav toliko za premislek. Zelo pogosta beseda v kuharskih navodilih je JAJCE. Človek bi skoraj mislil, da je ta beseda nekakšna izjema. Kdor govori o jajcu, se neredko zaletava, poskuša, se popravlja. Le zakaj? Morda jato, ker je učitelj enostavno zahteval eno obliko — brez razlage
Prvi udarec proti novi peronistič-ni vladi je bil hud. Usoda neizprosna. Komaj dober teden po nastopu, pa je že smrt posegla v njihove vrste in odpoklicala ključnega gospodarskega minnistra. 'Miguel Roig, katerega rahlo zdravje je bilo znano v krogu ožjih prijateljev in sodelavcev, je postal žrtev srčne kapi: žrtev prevelikih napetosti, silnega napora pred in zlasti po nastopu in svojih lastnih fizičnih slabosti.
Odšel je skoraj tako tiho, kot je prišel in odnesel s seboj nekoliko več kot le upanje naroda, ki že znova pričenja obupavati. Od tistega prvega srečanja s predsednikom Me-nemom, ko mu je priznal: „Nisem vas volil“ in po odgovoru: „Nič zato“, je med obema zraslo prijateljstvo, ki ga je le smrt prerezala. Kdor je v Menemovih javnih izbruhih nestrpnosti spričo rastočih cen videl nezadovoljstvo z ministrom, se je motil. Menem se je hudoval na podjetnike, ki so se mu v obraz 'lizali in obljubljali podporo, za hrbtom pa „remarkirali“ cene čim hitreje se je dalo.
BIL JE DOBER
Stara fraza, ki vedno pride na ustne ob smrti človeka. To pot, s političnim prizvokom, pa lahko zadobi kočljive posledice. Néstor Rapanellj, ki je Roiga naisledil, mora nositi težko odgovornost, da se je dosežen sporazum s podjetniki oprl na cene 15. julija, in ne na cene 3. julija, kot je bila Roigova prvotna zamisel Sedaj vsa krivda pada na novega ministra in pa seveda na podjetnike.
Tu pa se prične drugi del drame. Sedj. se bodo sestale paritetne komisije, ki bodo pričele debatirati o povišicah delavskih plač. Cene naj bi ostale mirne, za' nedoločen čas, vsaj za tri, štiri mesece. Medtem vlada ne bo zvišala tarif in valuta
licía por viciar supuestamente las leyes electorales.
Živic, que guía a una congregación en su mayor parte de origen esloveno, no pareció arrepentirse.
“Una de mis tareas es hacer sonar las campanas 15 minutos antes de la misa para congregar a los fieles. Lo hago todos los días a las 18.45. No es mi culpa si el MSI realiza sus mítines a la misma hora”, dijo Živic.
LA GAZETA, Tucumán, 12 de junio 1989
:HBOHiBHB3saaoiBHaBtjnu:tsBHn na aan na n»
jezik
— oni, ki so s to besedo imeli največ opravka, pa so besedo rabili v drugačni obliki. Večjo moč je imela večina in narod je šel po kuharski poti.
Čisto enostavna razlaga bi bila: Beseda JAJCE je v istem predalčku kot beseda SRCE. s srcem — z jajcem:
„Krompir z ocvrtim jajcem...“ dve srci — dve jajci:
„Ubij dve jajci, zmešaj...“ iz src — iz jajc:
„Torta iz jajc“.
Če se hoče kdo zabavati s pomanj-ševalnico, tudi lahko postavi vštric srček — jajček.
M. A.
MIL# SA UMAG®
Iz pogovora' Mladine s hrvaškim emigrantom S. E. Pšeničnikom:
Mene so po vojni internirali in kot predstavnika NDH v tujini zasliševali pripadniki ameriške armade. Eden mi je rekel to, kar vi, da sem nacifašist. Jaz sem mu odgovoril, da je on torej komunist. „Kako lahko rečete kaj takega?“ se je razburil. „Vi ste bili zaveznik Sovjetske zveze, če vi, ki ste zaveznik Sovjetske zveze, niste komunist, zakaj naj bi jaz, ki sem bil zaveznik Nemčije in Italije, moral biti nacifašist?“
bo ostala na sedanjem nivoju. Torej ostane vprašanje plač.
Nobena tajnost ni, da so cene poskočile od 200 do 500 odstotkov. Vlak za 372%. Luč, plin, telefon: od 200 (?) do 600%. Prehrana, tekstil. In vendar je znani liberalni e-konomist Alemann v jutranjiku La Nación zapisal, da plače ne bi smele poskočiti več kot za 100%. To je le dokaz temeljnega pomanjkanja socialne isolidarnosti. Ne morejo biti plače vedno spravni kozel, na -katerega se naprtijo vsi grehi celotne družbe. In vendar so podjetja, ki ne bi mogle plačati niti 100 odstotnih povišic. Kako najti izhod iz te zagate?
Medtem ko se rešujejo trenutni ključni problemi, vlada prodira v parlamentu z zakonom o spremenit-vi državne strukture. Peronizmu na čast, je to prvi resen poizkus v zadnjih desetletjih, kako spraviti državo nekoliko v red. Napovedovale so ga vse vlade, civilne in vojaške, pa doslej nihče ni nič resnega in pomembnega storil v tej meri. Seveda', tudi nikdar nismo bili tako na psu, kot smo sedaj. In ni zaman Menem v svojem nastopnem govoru pred kongresom zatrdil, da „sedaj ali nikoli“.
Načrtno delo je seveda komaj začetek. Treba je spremeniti marsikaj, medtem finančna pravila gospodarskega delovanja, davčni sistem. In zlasti, gospodarsko mentaliteto, ki naj sprejme kot temeljni pogoj, da' je le delo in napor podlaga za vsako družbeno in gospodarsko napredovanje. Bomo zmožni to^izvesti?
TRAJNA POVEZAVA
Vse to se odigrava na odru, katerega krasijo kulise sporazuma med sedanjo peronistično vlado (Menem), in podjetniško korporacijo, kateri načeljuje Bunge y Born. To se je kaj jasno pokazalo, ko je ministra Roiga nasledil podpredsednik B y B. In to potem, ko je bilo jasno, da so se še ob Roigovem toplem telesu sprožili silni pritisk vsaj v treh smereh, in so- skupine, iki se bojujejo za nadvlado, porivale v ospredje vsaka svojega kandidata.
Menem je v vsem porezal peruti, ko je segel znova v osrčje B y B in stavil na podjetniško vodstvo vse svoje politično imetje. To je tudi pomagalo k poznejšemu hitremu soglasju, ki so ga podpisali predstavniki 350 velepodjetij.
V sprtem buenasaireškem klubu raste števil® podpisov pod peticijo, ki se zavzema proti jugoslavizaciji kluba
BUENOS AIRES, 29. junija — Organizatorji tradicionalne Slovenske večerje, ki bo v soboto v slovensko-jugdslovanskem vzajemnem društvu Triglav iz Buenos Airesa, so hoteli pomiriti sprte strani v klubu, vendar naleteli na negativen odgovor.
Upravnemu odboru društva, ki je že pred časom urednika tukajšnje radijske oddaje Slovenski kotiček Alberta čuka razglasil za persono non grato in mu prepovedal vstop v Triglav, so namreč poslali dopis, v katerem so zaprosili, naj Čuku kot rednemu goistu Slovenskih večerij v soboto dovolijo vstop v društvene prostore, da bi se lahko udeležil te slovenske prireditve.
Upravni odbor Triglav pa je prošnjo zavrnil in v obrazložitvi zahteval, naj se čuk zaradi svojega' pisma, objavljenega v poštnem predalu Dela, javno opraviči v sredstvih javnega obveščanja. Šele potem bi lahko prišlo do kakršnegakoli razmišljanja o preklicu omenjenega sklepa. Upravni odbor društva Triglav namreč trdi, da je čuk v svojem odgovoru na intervju s predsednico Triglava Majdo Sosič žalil predsedni-
Celoten model sloni zaenkrat na ideji izvoza, zlasti poljedeljsko-živi-norejškega. Segamo torej po starih, trajnih rezervah, ki države sicer same po sebi ne morejo rešiti, a ji morejo pomagati, da preživi v sedanjih težkih časih.
Industrijske korporacije se čutijo nekoliko zapostavljene. Tudi je res, da nobena država ne more doživeti trajnega razmaha, če ne pospeši razvoja tudi na domačem trgu, in sloni na več nogah kot le na agroživin-skem izvozu. Tudi tu smo le v kratkoročnih potezah in še čakamo dolgoročnega načrta. Mnogi celo trdijo, da gospodarskega načrta še niso objavili: doslej so le trenutne odredbe ...
AL’ SOMOV VOJNA POD VODO NE MINE...
Delavski minister Triacca je organiziral sestanek z domala vsemi vidnejšimi sindikalisti. Zaenkrat je mir: •zaenkrat. Vlada ve, da je čas in rok s katerim razpolaga zelo kratek. Stiska je huda in mnogo odvisi od prej omenjenih povišic, ki jih bodo gre-miji dosegli. A ostaja nerešeno vprašanje brezposelnosti in polzaposle-nosti. Skuša se doseči od podjetij, da ne bi še naprej odpuščala delavstvo in ne krajšala delovnega urnika. A kriza je prevelika, da bi se v to večje število podjetij zaobljubilo. Število brezposelnih bo torej še nekaj časa raslo in nivo plač padalo.
Vse to, ki je Velike socialne važnosti (doživeli smo nove primere ropanja trgovin od stranih lačnih — in tudi sitih — prebivalcev), a za vsem ostane vedno politični prizvok. Vlada se ne more zanesti na sindikate, najmanj na Ubaldinija na čelu CGT, in tudi ne na vodjo stare peronistične sindikalne garde Lorenza Miguela. Menem se je očividno nagnil na stran „skupine petnajstih“, a v peroniističnem sindikalizmu nikdar ni izrečena zadnja beseda povezav in paktov. Presenečenja lahko nastopijo jutri, čez tri mesece, ali čez leto dni. Vse je odvisno od razvoja dogodkov in od uspeha vladnega načrta.
Zato je delo vlade tako raznoliko: sporazum s podjetniki, mežikanje sindikatom, prijaznost z vojaštvom, ponujanje roke Angliji.
V zvezi s to zadnjo zadevo je jasen namen, da končno okličemo formalni zaključek sovražnosti, kar Anglija zaman zahteva od junija 1982. In potem, kaj? Gospodarske zadeve so na prvem mestu in presegajo politične interese in nacionalna čustva. Realna politika. Da bi le rodila zaželene sadove.
co, društvo in sedanji upravni odbor, še vedno pa ne navaja konkretnih spornih delov čukovega pisanja. Zanimivo je tudi, da je sklep izrečen samo zaradi čukovega pisma v Delu, ne pa tudi zaradi njegovih polemik v tukajšnjem časopisu Svobodna Slovenija.
Zaradi intervjuja, v katerem predsednica trdi, da se Primorci obračajo po vetru in da to počnejo zato, ker ne vedo, kaj so — Slovenci, Jugoslovani, Italijani ali Argentinci, Primorci v Buenos Airesu že nekaj časa podpisujejo peticijo, ki jo je Delo že objavilo v pismih bralcev, zdaj pa je število njenih podpisnikov naraslo že na sto. Podpisniki peticije med drugim trdijo, da so v klubu Triglav ljudje „s skrivnimi političnimi nameni, ki ne živijo sedanje realnosti“. „Ta prikrita politika pelje z dobro organiziranimi dejanji v jugoslavizacijo Triglava, kjer bi ostalo samo ime kot spomin na to, kar je bilo nekoč hrepenenje večine ustanoviteljev Triglava,“ piše v peticiji Primorcev iz Buenos Airesa.
Marko Jensterle DELO, 30. 6. 1989
Pripis uredništva Sv. Slov.: Polemika se nadaljuje; imamo še dve pismi bralcev, objavljeni v Delu, ki jih objavimo prihodnjič.
BaararcffaaaHBaaBHHiigmaBEinBHHainixasiaHHiaasiaRiEiKnaBBnnnRgBiiSHragiESinHBtsEsmaiBasHisiiUBiaBti':
Slovenščina - moj
Predpisov Je vedno več
Č«$$2 me mure mu veéer§&9 leer v ÍPelu žulil elmštvu Triglav
. NOVICE IZ SLOVENIJE	SPommskl proslav«
NAŠ ROM V SAN JVSTU
¿LJUBLJANA — Rotacijski stroji
tiskarne, v kateri tiskajo med drugim tudi dnevnik Delo, so tako dotrajani, da lahko z njimi delajo le kaka tri leta. Zato se pri Republiškem komiteju za informiranje bavijo z načrtom kako spraviti sikupaj fonde za prenovo: tiskarsko društvo, republiški fondi bi morali precej prispevati, pa še oprostitev carine in uvoznih dajatev za opremo si morajo zagotoviti.
LJUBLJANA — Več odličij so dobili razni posamezniki in organizacije od mednarodne dobrodelne u-stanove Svetega Fontunata, ki de-luje pod okriljem Združenih narodov. Veliki red časti je dobila Slovenska akademija znanosti in umetnosti „za razvoj in ohranjanje slovenstva“; priznanje za posebno kakovost sta dobila prof. Bojan For-tič z Golnika in glasbenik Slavko Avsenik; priznanje hiša kakovosti je doletelo Penzion restavracijo Boris Lieber iz Gameljn pri Ljubljani, posebno nagrado Paracelzus (prvič podeljeno) pa je dobil akad. prof. dr. Janez Milčinski. Družba sv. Fortu-nata nagrajuje tiste, ki prispevajo k napredku in negovanju vsega lepega in dobrega v kulturi, medicini, raziskovanju, kulturi prehrane in pijače.
KOBARID — Bolezen aids (ŠIBA)
prinaša nekaterim možnost, da izboljšajo svoj ekonomski položaj. Tako tovarni Tik, ki bo zaradi večjega povpraševanja povečala proizvodnjo injekcijskih igel za enkratno uporabo: kar 200 milijonov na leto jih bo naredila. Tudi druge igle za enkratno uporabo pridejo v poštev: igle za akupunkturo in za kirurgijo. Igle za večkratno uporabo pa so morali odpraviti, ker ni bilo zadosti povpraševanja; ravno tako so prenehali s proizvajanjem šivank in pletilk. Zelo pa grejo v promet razni izvijači, ki jih letno naredijo kake štiri milijone in jih veliko izvozijo.
LJUBLJANA — Inflacija je v mesecu aprilu lepo poskočila: maloprodajne cene so zrasle za 29,6 odstotkov; v projekciji za celo leto 1989 bi lahko konec decembra imela 2.018% inflacije (cela Jugoslavija pa 1.478%).
LJUBLJANA — Za aids-SIDA je
v Sloveniji do konca lanskega leta zbolelo sedem ljudi, od katerih so trije že umrli. Poleg njih so še trije bolniki z arcom. Po svetovnih merilih se more sklepati, da je z viru-
V krogu zbranih sodelavk in odbornic Zveze in ob priliki praznovanja godu nekaterih je padla novica, da je prejšnji dan v New Yorku v objemu sina Boštjana umrla gospa Danica Kanale Petričkova. Po trenutnem molku je vsaka izmed nas vedela povedati nekaj v njen spomin ! Ko sem se vračala domov, sem v premišljevanju dognala, da o gospe Danici lahko napišemo in govorimo veliko, ker je njeno življenje bilo bogato in je zapustila polno dobrega.
s Gospo Danico sem spoznala kmalu po njenem prihodu v Argentino. Predstavil mi jo je na Slovenski pristavi moj mož, ki je dolgoleten in dober znanec njenega moža Roberta. Njena visoka, vitka in elegantna postava mi je takoj padla v oči. Vedela sem za njeno prestano križevo pot — do srečanja z možem. Bila je po vojni zaprta, na prisilnem delu in njuna majhna otroka sta bila prepuščena dobrim ljudem. Kakšnih posebnih stikov takrat ni bilo med nama. Vedno pa sem z občudovanjem sledila njenemu kulturnemu sodelovanju skoraj pri vseh naših organizacijah; najsi bo pri izdaji Zbornikov, Svobodne Slovenije, pri Kulturni akciji, pri Debeljakovem prevodu Martina Fierra, pri naših folklornih prireditvah, pri Planinskem društvu, itd. Ljubila je naravo in tudi to de-
som HIV okuženih kakih tristo do štiristo ljudi. Zdravstvene oblasti pa bolj skrbi dejstvo, da se manj ljudi poslužuje posvetovalne ambulante. V vsej Jugoslaviji so ugotovili bolezen pri 65 ljudeh.
MARIBOR — Nagrado za dosežek v arhitekturi je podelilo združenje arhitetkov države Connecticut. ZDA, mariborskemu Marlesu za 500 kv. metrov veliko montažno hišo. Projektirala sta jo arhitekt z zagrebške tehnične fakultete in Marlesov arhitekt, izdelali in sestavili so jo v mestu New Cannon delavci iz Marlesa. Hiša stane samo 2,5 milijona dolarjev.
MARIBOR — Letališče si je opomoglo, saj so v mesecu maju imeli precej več čarterskih poletov kot lani. V poletni sezoni pa so obnovili linijo Maribor-jSplit in Maribor-Du-brovnik družbe Jat. Zadovoljni so tudi s šolanjem tujih pilotov, saj jih je veliko več kot v vsej štirinajstletni zgodovini letališča.
LJUBLJANA — Za hitro progo Ljubljana-Zagreb so bili štirje načrti, vendar so načrtovalci železnice kar hitro sprejeli le dolenjsko smer. To pa ni bilo ljudem, posebno kmetom, ni všeč. Smatrajo, da bi jih morali prej seznaniti z načrti. Zato pa so sedaj sklenili, da bo Slovenska kmečka zveza skušala v slovenski skupščini urediti, da bo zemlja i-mela dejansko realno tržno ceno in vrednost. S tem upajo primorati načrtovalce, da bodo — 'zaradi cenejše izvedbe — skušali zasesti čim manj najboljše kmetijske zemlje.
LJUBLJANA — Zaradi inflacije je že 1.822 organizacij dela začelo izplačevati osebne dohodke svojim uslužbencem dvakrat na mesec. Najbolj se tega poslužujejo v šolah, trgovini, upravi, inštitutih, najmanj pa v industriji.
LJUBLJANA — Slovenija, vaša turistična dežela je naslov knjižici s splošnimi turističnimi informacijami o Sloveniji. Izšla je v nakladi dvajset tisoč izvodov in v štirih jezikih: angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini. V prvem delu prinaša splošne informacije o gospodarskem, političnem, kulturnem in civilnem življenju, v drugem pa pomembnejše turistične ponudbe. Računajo, da bo v dveh letih treba izdati novo, izppolnjeno izdajo. Poleg tega vodiča pa so izdali nekaj zloženk, tudi v štirih jezikih, v katerih
želo pampe — saj si jo večkrat lahko opazil odeto v pončo. Z žalostjo sem spremljala njeno trpljenje ob mnogo prerani smrti sina Boja in pozneje moža Roberta. Vse to pa jo ni istrlo. Mislim, da se je kot nepremagan viharnik še bolj zagnala v kulturno delo, ker je ljubila — nadvse ljubila Slovenijo in vse kar je slovenskega. Življenjsko trpljenje ji je še bolj utrdilo njen močan značaj.
Bolje pa sem spoznala gospo Danico pred kakšnimi 20 leti ravno pri naši Zvezi. V tistih letih je veliko sodelovala. V arhivu imamo voščilnice, programe za prireditve, značke, itd. Vse to je posredovala preko naših umetnikov, pisateljev in kulturnih delavcev, ker je imela stike skoraj z vsemi. Njen okus, njen umetniški čut in njena vztrajnost izpeljati vse na kvalitetni višini, so nam bili dobro znani.
V tistih letih je bila poslana z njenim sodelovanjem poslanica v Vatikan o pobitih domobrancih in njihovih nepriznanih grobov. Ponesla je skupaj s predsednico Zveze prevod Martina Fierra ženi takratnega argentinskega predsednika Leving-stona v Olivois.
Nekajkrat sem bila določena, da ji pomagam pri naših letnih prireditvah. Ob času priprav je telefon zvonil že rano zjutraj ali pa pozno
Domobranska proslava je bila tudi letos kot vsa leta v Našem domu, saj je to takorekoč že naša sveta dolnost do tistih, ki so padli, da so nam ohranili življenje v svobodi. Tega se zaveda tudi naša mladina, katera je pripravila lepo izvedeno komemoracijo v režiji režiserja Frida Beznika. Lepo podane recitacije mladine ter sodelovanje mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Andreja Selana in scenerija nam že vsem poznanega scenografa Toneta Oblaka je dalo globoko vzdušje spomina na nam vsem tako drage. Višek spominskega programa je bil govor bivšega domobranca in vr-njenca dr. Marka' Kremžarja, ki bi
Skromno oznanilo pri nedeljski maši teden dni prej je zadostovalo, da smo se, kot vsako leto, tudi letos zbrali in pietetno spomnili izdanih ter zločinsko pobitih in mučenih bratov domobrancev in drugih žrtev revolucije. Letošnja proslava je i-mela prav poseben pomen: v celoti jo je na lastno željo pripravila in izvedla naša mladina. Že samo to dejstvo nas je vselo presenetilo, izvedba proslave same pa našo vero v mladi rod potrdila.
Zamisel in režija je bila v rokah
■aMiaHn»ouaaH»iiirauiHiMMi»«»uminuin
piše o nekaterih športih (letenje, divje vode, golf, jahanje), muzejskem vlaku, igralnicah in prireditvah, kulinaričnih specialitetah ali pa posameznih turističnih področjih.
UMRLI SO OD 30. maja do 5. junija 89:
LJUBLJANA — Slavka Lojzka To-polšek roj. Habič; Jože Novak; Slavka Pohar; Marije Bene roj. Fekonja; Lovro Kere; Ana Holod; Rozi Janežič; I-van Osredkar; Anton Pečkaj; Franc Virant (Halebov); Alojz Petrič, 83; Andreja Grum roj. Škulj; Ljudmila Lombar roj. Pospišil; Maksu Mikuš, 87; Herta Zupančič roj. Šimenček, 88; A-nica Gorenc roj. Tomc; Janez Bučar; Roman Klopčič; Leopold Brezovar; Angela Kos-Graber roj. Repovž, 80; Danica Dostičič roj. Blaško.
RAZNI KRAJI — Franc Žegec, Postojna; Matija Japelj, Vrhnika; Bogomir Verdev, Gor. Radgona; Franc Dolinar, Verd; Karolina Šega, 88, Vel. La-lace; Tone Marčan, 67, Kranj; Franc Pav. Išer, 85, Žiče; Franc Ulča, Šentvid pri Stični; Anica Bohinec roj. Skrt, Radovljica; Juljita Lapajne roj. Hvala, Idrija; Antonija Urek, 85, Kapele; Franc ¡Praprotnik, Kovor; Alojz Povše, 72, Mirna Peč; Katarina Pavlica roj. Žnidar, Dornberg; dr. Janko Golias, Bled; Čiri' šivic, Borovnica; Pavla Košmrlj roj. Ivančič, 79, Loški Potok.
v noč; do skrajnosti je zahtevala točnost in preciznost dodeljene naloge. Pri Korenčkovi Nežki, ki sem jo zaigrala na Ljubljanski večerji, me je njena kritika bolj zadela kot pa režiserjeva. Ni pa varčevala besed pohvale, priznanja in tudi odpuščanja, kadar je bilo to potrebno. Takrat so ji na obrazu podhrtele nosnice in vedela sem, da je zadovoljna.
Eden najinih zadnjih osebnih stikov je bil tedaj, ko sem jo obiskala v bolnišnici Pirovano. Po težki operaciji je imela še polno načrtov, e-nergije in zelo bister življenjski kriterij. Poslušala sem jo kar zavida-dajoče pa sem le bleknila: Pa tale povezana roka? „O, to je pa čisto v redu —- saj lahko naredim križ!“ Počasi je dvigala k čelu roko in njeni prsti so mi pokazali do zdaj najlepše narejen križ! In spoznala sem tudi njeno globoko vero! Zaključim lahko, da mi je življenjsko srečanje z gospo Danico v ponos in neprecenljiva pridobitev znnaja in razgleda do vsega našega — do vsega slovenskega. Žal mi je samo to, da se nisem potrudila in jo poiskala ob svojem obisku v Neiv Yorku, da bi ji vsaj na majhen in skromen način izročila Zvezni in svoj pozdrav!
Z vsem spoštovanjem bi jo rade spremljale na njeni zadnji poti, z vso hvaležnostjo bi ji rade položile slovenski šopek na grob, a je božja odločitev bila drugačna. Z vso ljubeznijo zmolimo Očenaš za njen večni mir in pokoj!	M. R. P.
ga lahko smatrali po mnenju večine udeležencev kot naše načelno stališče do „sprave“. (Celotni govor je Svobodna Slovenija že objavila v prejšnjih dveh številkah.) Nekaterim udeležencem je predvsem ostala v spominu misel: „...na stenah naših domov bi morala viseti ob podobi Marije Pomagaj in križanega Kristusa tudi slika tistih drugih rajnih, ki so darovali svoje življenje za vero in dom... “ Že več let lahko opazujemo na našir slovenskih prireditvah, da se v naj večjem številu udeležujemo ravno domobranskih proslav in v tem Naš dom ni izjema; opažamo tudi, da vsi navzoči prisostvujejo v popolni tišini,
Marija Zurčeve. Dekleta in fantje recitatorji so na lepo okrašenem odru (delo Andreja Goloto) s podajanjem izbranih Balantičevih verzov ter ob istočasnem vzporednem projiciranju pokrajinskih lepot Slovenije na eni in vojaških posnetkov na drugi strani, izvedli lep, duhu prireditve primeren odrski prikaz, ki se je končal s pesmijo Oče, mati..., ki jo je povzela vsa dvorana.
Posebej pa želimo poudariti letošnji uvodni govor, ki ga je na starše naslovil mladi Matej Debevec. U-vodoma je pripovedoval, kako je kot otrok poslušal zgodbe iz časov revolucije. Bile so zgodbe junaštva, zvestobe, ljubezni na eni strani, pa sovraštva, krvništva in nezvestobe na drugi. Pozneje so se pripovedovanja nadaljevala, a včasih se je ob razmišljanjih pojavil tudi dvom
Osebne novice
Rojstvi: V družini Janeza Jelenca in ge. Mojce roj. Preern iz Morona se je v četrtek, 13. julija, rodil sinček Janez Gabrijel, čestitamo!
V družini lic. Andreja Rota in ge. Lučke roj. Pavšer se je 13. t. m. rodil sin Aleš. Naše čestitke!
Mladinski izlet v Tandjl je organizirala sanhuška mladina z namenom, da se še bolj okrepijo prijateljske vezi za nadaljnje delo v slovenski skupnosti. Eden izmed udeležencev nam je takole opisal tridnevni izlet: „Bili smo gostje prijaznega salezijanskega zavoda, kjer smo bili zelo gostoljubno oskrbljeni z dobro hrano in stanovanjem. Imeli smo veliko časa za globoke medsebojne pogovore, ki jih večkrat v vsakdanjem življenju nimamo zaradi prezaposlenosti. Dnevi so zelo hitro potekali ob zabavnih igrah in petju, ob tabornem ognju in sprehodih po mestu ter obiskih zanimivosti. Glavna izletna točka tega mesta pa je mali hrib, po katerem je speljan križev pot, ki smo ga opravili s primernim besedilom ob vsaki postaji. Zanimivost tega izleta je bila v tem, da so se ga udeležili od najmlajših do “malo” starejših. Spremljal nas je tudi prelat dr. Starc, ki je imel razgovor z vsakim udeležencem posebej, tako da smo bili deležni vsi njegove pozornosti. Spremljalo nas je tudi odlično vreme. Pred odhodom pa smo imeli skupno mašo za vso slovensko mladino, da bi ostala zvesti Sloveniji in veri. Povratek iz tristo kilometrov oddaljenega mesta je tudi zelo vesel ob spremljavi kitare in petju...“ Iz navedenega je razvidno, da je mladina dosegla svoj namen.
Županova Micka je bila končno le odigrana na našem odru v izvedbi karapačajskega odra in v režiji Tineta Kovačiča, ki se karakterizira v predstavah veseloiger, prepotrebnih za naše vsakdanje „strese“. Igralci so se zelo potrudili, da so nam nudili zabaven večer. Seveda po stari sanhuški navadi ni manjkalo dobre
in vprašanje, kdo je imel prav, kaj in kje je resnica. In mladi človek je prerešetaval in pretehtaval, nazadnje pa se ustavil ob evangelistovih besedah: „Po njih sadovih jih boste spoznali.“ — „Dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad.“ In srečal se je z besedo samoobrambe, ko človek uporabi zadnje sredstvo, da si ohrani življenje. Vsiljena je bila ta samoobramba, vsiljena obrambe dobrine — življenja. U-boj človeka zaradi katerihkoli višjih bodočih koristi človeštva pa je bil in ostane zločin. Nato je nadaljeval:
„Dragi starši! Mi vam lahko gledamo v oči in vemo, da niste izdajali, ker sta nam v vsakdanjem življenju zgled zvestobe.
Lahko vam gledamo v oči in vemo, da govorite resnico, ker ji v vsakdanjem življenju izkazujete spoštovanje.
Lahko vam gledamo v oči in smo na vas ponosni, ker ste se znali za vrednote boriti in žrtvovati zanje, če treba tudi življenje.
Ponosni smo, ker ste nas naučili ne le z besedo, ampak tudi z zgledom, da znamo odpustiti vašim krvnikom, ker ste jim vi v srcu že od prvega trenutka odpustili.
Vso to resnico, ki jo izpovedujemo, bomo ohranjali in predajali našim potomcem in klicali v svet. Prišel bo čas, ko jo bomo podali tudi njim, ki jim je bila prikrajšana, da bomo skupaj z njim vrnili čast domobrancem, poklanim po slovenskih gozdovih.
Samo tako se bo lahko gradila bodoča Slovenija: na resnici, spoštovanju pravice in z veliko ljubeznijo.“
Besede mladega govornika so na vse navzoče napravile globok vtis in v vseh vzbudile ponosno zavest, da imamo v naši mladini zdrav rod, ki bo znal ohranjati in braniti dediščino svojih očetov.
večerje, ki so jo pripravile naše gospe pod vodstvom predsednice in ob zvestem sodelovanju gospe Zupančeve, Trpinove, Poberšnikove, Kerši-čeve in Indiharjeve. Tudi udeležba je bila nadvse zadovoljiva.
Predsednica Našega doma Pavla Lipuščkova in mož Silvo sta v družbi svojih prijateljev in sorodnikov praznovala na Naši domačiji štiridesetletnico poroke. Želimo jima še veliko let srečnega zakonskega življenja in plodnega dela v naši skupnosti.
DRUŽINSKA NEDELJA
Na Šentjanževo se prične na južni polobli sicer zima, a nedelja 25. junija je bolj sličila pomladi. Lep sončen dan je zbral številne člane Slomškovega doma in prijatelje k domačemu kosilu. Odličen „asado“ sta pripravila France Miklavc in Janko Žnidaršič. skupina gospa pa še vse ostalo, „kar zraven gre“. Po sveti maši, ki jo je daroval župnik Jože Šker-bee za pokojne domobrance in vse žrtve revolucije v Sloveniji, so odigrali najprej na igrišču nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi, kjer so prepričljivo zmagale „mlajše moči“. Nedeljsko srečanje pa je imelo še prav poseben namen: odbor Doma je sklenil skupno proslaviti dosežen uspeh v dolgotrajni pravdi, ki se je vlekla nad deset let za priposestvovano zemljišče, na katerem ima ustanova svoja športna igrišča. Predsednik Marjan Loboda ;se je javno zahvalil najprej odvetniku dr. Janku Brumen za ves njegov trud, ki ga res ni bilo malo. Zahvala gre pa tudi sosedom, ki so odločilno prispevali k uspehu, in številnim prijateljem, članom in odbornikom, ki so v zadnjih dvajsetih letih na razne načine pomagali Naj omenimo vsaj dva, ki sta danes že med pokojnimi: Janez Brula in Ljuba Berlota. „Slovenski grič sredi argentinske pampe“, kot je imenoval Slomškov dom pesnik in Domov častni član pok. dr. Tine Debeljak, je tako dobil bolj zajetno obliko.
Gospe Danici v spornih
SLOVENSKA PRISTAVA V CASTELARJU
X SLOVENCI V argen™
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 20. 7. 1989 - No. 28
MALI OGLASI
POČITNICE
Oddam v najem v zimski sezoni kompletno stanovanje za 5 oseb v Villa Catedral. T. E. 0944-24978 (Barilo-che).
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - sološna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B - San Martin - T. E. 756-1353.
ARHITEKTI
Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. “C”. Tei. 0944-20733 — 8400 Bariloche.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tueu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Poois — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martlnez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 2«8-4021.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 668-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Cena največ štirih vrstic A 60.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 200.-.
OBVG5TILO
NEDELJA, 23. julija:
40-Ietnica „Oznanila". Ob 9.30 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. maša, nato pav mali dvorani Slovenske hiše prijateljsko srečanje sodelavcev in raz-našalcev.
Občni zbor Slovenskega doma v Ca-rapachayu.
PETEK, 28. julija:
Seja medorganizacijskega sveta oib
20 v prostorih Slovenskega doma v Ca-rapachayu (prestavljena od 21. 7. zaradi predavanja dr. Stresa v Slovenski hiši).
6.	kulturni večer SKA ob 20 v Slovenski hiši: dr. France Rode: Somrak ideologij in vloge Cerkve.
SOBOTA, 29. julija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ®b 15.
SREDA, 2. avgusta:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predava ga. Betka Vitrih: Narodni plesi, šege in običaji ob praznikih.
SOBOTA, 5. avgusta:
Pevsko glasbeni večer ob 20.30 v Slovenski hiši.
M©g®ee Ete veste, da ...
—	da ¡so' g» ob zadnjih Prešernovih proslavah po Sloveniji šole obračale (na duhovnike za sodelovanje. ..
—	da je arhitekt Jože Plečnik napravil načrt za nagrobni spomenik (žrtvenik z jagenjčkom) za mlad. ca-mediciinca Jaroslava Kiklja, ki ga je ubila OF...
—- da je 50% kmetijskih strokovnja. kov v Sloveniji nenaklonjenih Kmečki zvezi, tej najbolj množični slovenski prostovoljni organizaciji z 20.000 člani...
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Ms gr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od ■>8. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9.30	do 11.30 (gdč. Julka Moder).
V nedeljo, 23. julija, srečanje raznašalcv „Oznanila“
V nedeljo, 23. julija 1989, bomo praznovali 40-letnico „Oznanila“, tedenskega glasila ¡Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini.
Ob 9.30 bo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu sv. maša za vse žive in rajne sodelavce in raznašalce, nato pa bo v mali dvorani Slovenske hiše prijateljsko srečanje sodelavcev in vseh raznašalcev. Prisrčno vabljeni!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
Director: Valentín B. Debeljak
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4X58 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 S Glavni urednik:
Dno Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
2®. MM®WSKS GIASBENI VEČER fe® 19. avgusta 211.3® Im me 5, VIS.
SB*BB-BW K»HB*BB»B**BBH»I BB»»w»|«SBB*B»anB.BB«8BaBnBBBBBHB»BB»lB BI milllliatlll»	«■»
kulturna akei§a
Predavanje dr. Antona; »Stresa, ki bi moralo biti v petek, 21. julija, jfe prestavljeno na poznejši čas, ker predavatelj zaradi stiske s časom ne mere priti med nas.
6. kulturni večer dr. Frane® R®de
SOMRAK ideologij im vloga cerkve
Predavanje bo v petek, 28. julija ob 20. uri v Slovenski hiši.
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N4 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión Né 5824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Za Argentino A 3.500; pri pošiljanju po pošti A 4.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z ietafsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite S voh. Slovenijo r v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES G&AFICOS ''VU.,KO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 352-7215
—	da; ima Italija po trditvah v italijanskem tisku- najnižjo nataliteto na svetu.
—	da je neko noč v maju zaradi pri-tiska iz Beograda bilo slovensko' vodstvo tik pred odstopom...
—	da je kot 136. izdanje Slovenske kulturne akcije izšla v Buenos Airesu knjiga ŠE BOMO PELI knjiga bivšega ravnatelja Klasične gimnazije v Ljubljani in glasbenega navdušenca Marka Bajuka. ..
—	da je 23. ¡aprila t. 1. nadškof Lojze Ambrožič birmal v cerkvi slovenske župnije Brezmadežne v Torontu kar 83 mladih kristjanov...
MLADIKA, Trst, štev. 5/6
HMMHaillRIIlinHRIIIHmHHHIRHIRMIHKiaW
■ : LETALSKE KARTE etc.
■ ■
NAJNIŽJE TARIFE! OMENITE; TA OGLAS!
a ■
TRAVEL AGENCY „RIENTE“ j Sr. SALVADOR
A. P. Leg. 6632 Disp. D.G.S.T. 1556 ;
30. JULIJA
XXXVII. OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS
9.00	Sveta maša
12.00	Kosilo
16.00	Kulturni program
	g. Božo Fink
18.00	Prosta zabava
Slavnostni govornik
Vas pričakujemo!
Esmeralda 973 /1 “B”	- Capital j
Tel. 313-9143 (9.30—12.30, 14-18.30)
VENETI naši davni predniki
Izredno pomembna knjiga, ki je zdaj izšla tudi v slovenščini. Avtorji Matej Bor, Jožko Šavli in Ivan Tomažič prinašajo na 524 straneh nepretrgano' vrsto dokaizov, da smo Slovenci potomci slavnih Venetov. Lepa in bogato opremljena knjiga, ki je bila 15. junija [1989 slovesno predstavljena v Ljubljani, pomeni prelomnico; v slovenskem in evropskem zgodovinopisju.
Naročila pri Editiones Veneti (Ivan Tomažič) Bennogasse 21, A-1080 Wien, Austria.
Cena: 24 USA dol. (ali odgovarjajoča valuta) vključno navadna pošta. Zračna pošta po želji.

			

Baaa<B»naaBBaB0aBB*aaaaaBaaaaBaaaaaBaaBaBaaaBaBaBaaaBBaaaaatfaaaaBa«BBa
(D
Novi prčevaEci vstajajo
Dolgo so molčali v Sloveniji o vetrinjski tragediji, sedaj pa že objavljajo zgodovinska dejstva o njej. V Demokraciji, neodvisnem listu Slovenske demokratične zveze, so pričeli objavljati prevod Tolstojeve knjige Minister and Massacres, v kolikor se tiče vračanja domobranske vojske in civilistov v roke partizanov.
Sedaj pa so pričeli pisati tudi o drugi takratni tragediji — o Teharjah. Pod ironičnim naslovom v narekovajih „Mi smo izdajalci slovenskega naroda“ so v zadnji številki revije Mladina (št. 24, z dne 30. junija) objavili pričevanje doma živečega dr. Tineta Velikonje, sina u-morjenega pisatelja. Ta je kratko, a jasno in neustrašeno popisal vsa mučenja in ubijanja v Teharjah. To novo pričevanje je izredno zanimivo, posebno pa še, ker prihaja iz Slovenije. Objavljamo ga v celoti!
„MI SMO IZDAJALCI SLOVENSKEGA NARODA“
V začetku junija 1945 so v Teharje pri Celju vozili transporte ljudi iz taborišča1 beguncev in vojnih ujetnikov pri Vetrinjah na avstrijskem Koroškem. Po dogovoru med britanskim poveljstvom in jugoslovanskimi oblastmi se je namreč partizanska vojska umaknila iz Koroške.
Cena za to je bila predaja1 okrog
11.000	razoroženih domobrancev in nekaj sto civilistov. V domovini so jim pripravljali krvav sprejem: Kočevski Rog, Brezarjevo brezno, Kamniška Bistrica, Hude jame pri Laškem, zapuščeni rudniki v Hrastniku itd.
Taborišče Teharje pri Celju je bilo v začetku kombinacija fizičnega uničevanja in lakote. Pozneje, ko je bila večina ubitih, pa je bila ena sama lakota. Bilanca: v devetih tednih je bilo od skupnega števila 5000 taboriščnikov ubitih 4500. 15. avgusta, ko so Teharje zapustili zadnji preživeli, jih je bilo okrog 500. Dr. Tine Velikonja je vse tiste dni preživel, v taborišču, ko je bil star 16 let. Danes živi in dela v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Borut Meško.
• Ob koncu vojne ste bili stari 16 let. Kaj ste pravzaprav počeli?
Naša družina je bila politično angažirana, Moj oče Narte Velikonja je 1942 nastopil na ljubljanskem radiu in v nekaj govorih protestiral proti vosovskemu terorju, ko je bilo ubitih veliko, lahko rečem, nedolžnih ljudi. Kasneje so bili govori natisnjeni v brošuri z naslovom Malikovanje zločina. No morda je šlo tudi za določeno mero avanturizma, ki ga je sprožil nemir ob pričakovanju, kaj nas bo doletelo, če bomo
ostali doma. Oba z bratom, stara 15 in 16 let, sva se tako znašla v domobranskih uniformah v Dravljah, kjer je danes šola Valentina Vodnika. Pravzaprav ni šlo za res domobranske uniforme — jaz sem imel nekakšen rjav „rekle“ in zasilno opremo. Zvečer 8. maja je prispel ukaz, da gremo na Koroško. Ob štirih zjutraj smo pripešačili v bližino Kranja, tam prespali, drugi dan pa smo pot nadaljevali. To je bila reka ljudi z vseh koncev: kmetje z vozovi, Nemci z avtomobili, oklepnimi vozili, civilisti, domobranske enote, skupaj o-krog 50.00. ljudi. V temi in blatu smo se pomikali skozi novozgrajeni predor na Ljubelju. Na drugi strani so partizani pri Borovljah zaprli prehod čez Dravo. Zato je v četrtek, 10. maja proti večeru, prišlo do spopada, med katerim so bili partizani potisnjeni do Drave in odrinjeni od mostu, čez tri dni smo se predali Angležem, ki so vojaške enote razorožili. Zanimivo je, da so med potjo proti Celovcu pobirali tudi ure. Nastanili so nas v taborišču na Vetrinjskem polju, kjer smo postavili šotore. Civilisti in komora (konji, oprema, hrana itd.) so prihajali za nami še kakšnih deset dni.
• Potem so »e začeli transporti?
V torek, 29. maja, so okrog desetih prišli Angleži s svojimi tovornjaki. Moram reči, da so bili zelo vljudni. Za na pot smo dobili po dve konzervi z mesom, prepečenec, nato smo se vkrcali na tovornjake. Peljali smo se iz Vetrinja, pri Celovcu pa smo zavili na levo proti Velikovcu, kar se
nam je zdelo čudno. Sopotniki, ki so vedeli, da sem hodil v šolo, so me spraševali, kam gremo in sem rekel: „V Graz“. Takrat seveda nisem vedel, da so ga zasedli Rusi. Pri Velikovcu smo še enkrat ostro zavili na desno na cesto proti Železni Kapli čez dravski most. Tovornjakov je bilo nekje od 20 do 30, naš transport pa je prav gotovo štel nad 1000, morda 1500 ljudi. Udobno smo sedeli na klopeh, tovornjaki so bili odprti, tako da smo imeli lep razgled. Spomnim se, da so nekateri peli tisto narodno: „Delaj, dekle pušeljc.“ Pri Pliberku smo se ustavili ob neki jasi, kjer so nas Angleži iztovorili. Po skupinah okrog dvajset ljudi so nas vodili do postaje, kjer je stal vlak s tovornimi vagoni. Tam zagledamo partizane z brzostrelkami in strojnična gnezda.
® O čem ste v tistem trenutku
razmišljali?
Propad, konec sveta. Prvi hip smo imeli občutek, da je vsega konec. Bili smo popolnoma otopeli in brez besed. Šele pozneje se je začelo dvigati neko upanje. Ves čas med vojno smo stavili na angleško karto, zdaj pa... Partizani, ki so govorili srbsko, niso bili surovi. Ukazali so nam le: „Ajde unutra!“ Ko so nas natlačili na1 vlak, je bila ura pet ali šest popoldne. Vlak je potegnil, med vožnjo je vladala popolna tišina, pre-padenost in obup. Okrog desetih zvečer smo prišli v Slovenj Gradec, mesto je bilo kot zapuščeno. Od postaje smo šli peš do vojašnice, kjer so nas nastanili. Naslednji dan sem
prejel prve in, moram reči, edine udarce. Ko so nas partizani spustili na stranišče, so naredili špalir in nas brcali.
® Rako ste nadaljevali pot?
Dopoldne 31. maja so nas z vlaki v petih vožnjah prepeljali do Mislinje. Ponoči smo šli peš skozi Hudo luknjo Stražarji so bili razporejeni na 20 do 30 metrov. Na eni strani je šumela Paka, na drugi pa je bilo veliko vozov in ostankov od umika ustaške vojske. To je bila priložnost za nekatere, da so ušli, meni kaj takega ni prišlo na misel. Pozneje sem se čudil nekaterim oficirjem, da takrat te možnosti niso izkoristili. Vladala je prava nora otopelost; po prihodu v Velenje smo se ustavili na nekem travniku. Z bratom sva zaspala. Ko ¡sva se zbudila, ni bilo nikjer nikogar več. Pa sva tekla za tisto najino skupino, da sva jo le ujela! Še zadnji hip sva prišla na tovorne vagone... Na vlaku sem zaspal, zgodaj zjutraj, ko sem se zbudil, pa sem skozi špranje vagona videl, da se peljemo po Savinjski dolini. Okrog osme ure smo se ustavili na celjskem kolodvoru. Tam se je začelo...
® Mislite na sprejem?
Bilo je nekaj vpitja in pretepanja. Iskali so oficirje. Postaviti smo se morali v vrsto. Ukazali so nam, da moramo vzklikati: „Mi smo izdajalci slovenskega naroda!“ Potem smo se morali vleči na trebuh in tiščati obraz v tisti prah in govoriti: „Poljubljam slovensko zemljo.“