Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 3.
Cena ednoga drobca 1 krona.
16. jan. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil, za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
X. Seja šolskoga sosveta.
Vršila se je 5. januara v Soboti. Sklenilo se sledeče. Sprejeti so v slüžbo: Kühar Ilonka, z Tešanovec za namestno vučitelico v Püconce od 10. januara mao; Hajdu Marjeta za začasno vučitelico v Dolino pri D. Lendavi, Poredoš Štefan v Vadarce. Soglasno je sprejeo Sosvet predlog g. nadzornika, da tistim vučitelicam, štere se oženijo i stem z slüžbe stopijo, neide nikša od-škodaina. Ravnotak je soglasno sprejete; da" se v Prekmurji ne more včiti srbo-horvaščina. Slüžba je razpisana za ročna dela v Soboti na državnoj šoli i v meščanskoj šoli. Na državno šolo v Gančane je, začasno imenüvana
Szöcs 1 tenke z Beltinec, Prvejša vučitelica Budinek Pavla je odišla z Prekmurja. Verske šole naj napravijo proračun za potrebčine svojih šol, ga dajo od vikarijata podpisati i poslati g. Civ. komisari, šteri te proračuna potrdi i je da stérjati. Občine, štere so na davčni urad poslale občinske nálogé (pótadó) od toga dobijo nazaj na proračun verskih šol na svojo spio potrebne peneze. — Višji šolski svet je naložo vsem vučitelom dužnost, naj se včijo i pri vadi jo našemi prekmurskomi jeziki. Nadale je spuno prošnjo kotrig sosveta, ka se vse šolske koi^è' poleg' kniževne slovenščine lehko tüdi v našoj domačoj reči štampajo, potrebno je samo iskati štampar!jo, štera de té knige vöri áva ta. Gda to naznanim^ našim ljüdem, je prosimo, naj dajo ured-
ništvi Novin na glas v štero šolo i keliko) deci biz trbelo té kniga, ka te pogodbe nikde sklenemo zavolo Štamparija šolskih knjig v prekmurščini. Od podpore, štero je blagovolo poslati g. dr. Lanjšič našim dijakom, je skleno Sosvet da 5000 K. razdeli med najbole potrebno naše Srednje i višjcšolce, 50 jezero koron pa vküp ostane kak fundacija za dijaški dem v Soboti. Ar so se Srednje i višje-šolci z ednim že tüdi glasili za to podporo, se njim je ta včasi razdelila. Dobili so višješelec Klar Fr. 1210 K., učeteljiščnika Horvat Izidor j Horvat Ivan zvo-narov po 910 K. šestošolci Kolenc i Bakan po 600 K-, osmošolec Törnar 800 K:-, Horvat Ivani Cőri se podpora ne mogla nakazati, ar gda jo je proso, ne bio ešče dijak.
Veliki kmečki in delavski kongres,
ki bi se mogo vršiti v Dolnjoj Lendavi dne 19. toga meseca se je mogo preložiti na poznejši čas, ar vse predpriprave ešče neso gotove in zavolo zimskoga časa nébi mogoče bilo dobiti telko kvartérov, kak je bile priglasov.
Bode pa v tork 18. toga mes. gyülejš vseh meštrov in trgovcov lendavskoga okraja in v sredo 19. ob 9. vüri XII. gyülejš zveze županov, na štere naj pridejo vsi, šteri so dobili pozvanja.
Naročte si Novine!
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
UVOD.
Madjarski notariušje i odvetniki, šteri so prebivali dozdaj v Lendavi v Soboti, so bili pozvani z istov nared-bov z dne 18, septembra 1919. naj prosijo, da smejo pelati nadale svojo slüžbo. Što bi toga ne včino do 15. oktobra 1919. ne bi smeo dale zastopati (képviselni) pred sodišči, itd. Notariušje toga neso napravili. Dolnjelendavski je' vmro. Zavolo toga sta prišla v Soboto in Lendavo" král. notariuša z Slovenije. Tüdi med odvetniki jih je prosilo, da smejo slüžbo zvršavati. Oni, šteri neso prosili so s tem zgübili vse pravice kak odvetniki. Onim pa, ki so prosili, se je dovolilo, da smejo pred okr. sodišči v Soboti in Lendavi ešče dale zastopati, ne jim pa dovoljeno delati tožbe na višišo
sodnijo v Maribori i tüdi ne smeje zagovarjati hüdodelcov.
Zakaj so dozdáj v Prekmurji živočim fíškališom vzeli pravico zastopana v velikih stvarci! ? Pač zato, ár oni ne poznajo ne pismenoga slovenskega jezika, ne zdašnjih postav i ar zavolo toga ne morejo haska ljüdi, štere pred sodišči zastopajo, varvati. Dale tüdi neso tak dugo praktizérali za svajo slüžbo, kak slovenski. Ti morajo naime po visokoj šoli prak-tizéoati prle kak odprejo kancelarijo še 7 let, madjarski pa samo 3 leta.
Občinskih notariušov naše postave ne spoznajo, obstoji samo odvetniki i kr. notariuši.
Za neštere reči trebe iti k odvetnikom ali k notariušom. Pravda pravi, da se trebe obrnoti na notariuša, gda se delajo ženitna pisma, delajo razne pogodbe med že oženjenimi, dajejo potrdila odsprejete herbije, sklepajo darilne pogodbe, pa se darilo taki ne da, i pogodbe med slepci i glušci šteri ne znajo čteti ali nemimi, šteri ne vejo pisati.
 (Dale.)
2
NOVINE
1921. 16. januar
„Domovina.“
Ne pišemo od domovine v šteroj prebivam i štero srčno ljübimo, nego od lista, šteri na čeli nosi to ime. Od ljubljanske „Domovine* je tű ne guč, nego od Mikolove, štera mesečno shaja v Pešti, se odava v Monoštri i Radgoni. V Vogrskom právopisi, z vogrskim národnim dfihom i z najvekšim sovraštvem, hujskanjom ie vrejen té listič. Vse ka se v Prekmurji godi, vsi ki tű kaj delajo, so pred g. Mikolom i njegovim! tovariši, ki pa v Prekmurji prebivajo i vživajo vekše dobrote od države Jugoslavije kak g. profesor Mikola v Pešti, so pred Mikolom samo ogrizavanja, sramotenja vredni. On edne poštene reči nema ne od naše države, ne od naše oblasti, ne od delavcov Prekmurja, ki so meli kuraže te zagovarjati naše narodne pravice, gda so Mikolašje vse Šteli povogrščiti i niti slovenskoga abecedaika i katekizrauša ne šteli proti dovolenja vladnomi dopüstiti. Keliko ljüdi prekmurskih ma dober zaslüžek, lehki krűh v Prekmurji po prizadevanji naše oblasti i naših narodnih voditelov, Štere ..Domovina*4 tak grdo blati te, gde njihovi kolegi tam prek
glad vagajo i sem prek k nam zendéraja. Gda v teh teških časih se z celoga srca skrbijo od te »domovine11 grajani, da olejšajo bolečine našega ljüdstva i njemi spravijo vse mogoče njegove pravice, te za to njuvo teško požrtvovalno delo nema prerojene krščanske Vogrske ..Domovina11 drüge reči kak špotljive sovraštvo. Vzememo na znanje to ljübezen, .Domovino11 pa priporočimo našoj oblasti.
Glasi.
Obrtnikom (meštrom, trgovcom, krčmárom) naznanja Civ. komisariat pod št. 16211/1. to: Ár politična oblast obrtne liste i dovolenja samo tistim osebam sme vödati, štere so plačale vso dačo, mora prosile predložiti k prošnji (poleg krstnoga i domovinskoga lista, poleg svedočanstva, da je sposoben, i poleg tridinarskoga štemplna za prošnje i petdinarskoga za štemplanje obrtnike), tüdi potrdijo davčnoga urada, ka nema zaostankov na porciji. Oni obrtniki (meštri itd.) šteri že majo obrtne liste, se opominajo, ka njihove obrtne pravice vgasnejo, če bi v ednom meseci po opomini ne plačali predpisane dače.
Dolarje močno rastejo. Cena ednoga je do 160 K.
Tobak mo v celom Prekmurji smeli saditi za državo. Država küpi
tobak od nas, kakši listič j>a k šenki pride H sadjačom. Saditi se mora najmenje 2000 betev. Na ednom plügi se pridela više 2000 kg. Država küpi tobak L razred 40 K., U. r. 24 te 111. r. 12 K., odpadke vezane 8 K. zvezane 4 K. po kili. Kadilci ne zamüdite lepoga zaslüža.
Ki šče hlápec biti pri orožnikih v Ljubljani, naj do 15. januara vloži prošnjo na „poverjeništvo V. orožniške brigade“ v Ljubljani.
Plače de meo 4800 koron na leto i na den 48 koron za sebé. za žene i deco pa ešče ekstra 4 korone na den kak draginjski dokládek. Dužnost njegova bo urade čistiti i v varaš iti s pismamiu K prošnji naj pridene Svedočanstva a) ka je naš državljan, b) odslüžo vojaščine, c) ne več star od 40 let, i pripraven za delo d) ka je bio desedaj i kje ? e) ka zna pisati i čteti, f) kakše je njegovo oponášanje? (Iz uradnoga lista od 31. dec. 1920.)
Censura pisem, od štere smo dnes tjeden pisali, kak nam g. Civ. komisar, naznanjajo, je odprávlena v Prekmurji.
Filerje se za kratek čas potegnejo z prometa (forgalom) to je ne de valáli.
Jezerke, štere so markirali z z krivimi štemplnami, kelko do valále ešče ne določeno, nego naskori se to zgodi. V Novinah že objavimo.
Boljševiške peneze (bele) je ešče mogoče zmeniri na Vogrskom v bankah.
„Društvo jugoslovanskih dobrovoljcov“ je pooblastilo g. Engelsberger Viktora, da organizera dobrovoljce v Prekmurji. Prvi sesta-
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Da so nigda v Panoniji živeli Slovenci, nam tüdi svedočijo mnoga Slovenska imena vesnic, mest i vod. Iz tistih časov, gda so Madjari podjarmili naše Slovence v severnoj in izhodnoj Panoniji, nam je ne ostalo dosta slovenskih imen, ar je dosta ešče ne bilo pa tüdi so je Vogri na svoje prekrstili. Slovenska imena vekših mest i vod so ostala: Peč (Pečih), Višegrad, Zalavar, (var, to je kraj varnosti poleg Zale), Raba, Rabca, Karašica. Dosta več slovenskih imen pa naidemo v južnoj in zahodnjoj Panoniji, namreč v županijah Vas, Zala, Somogy (Šumudje). S toga vidimo, da so v teh krajinah več stolet po prihodi Madjarov ostali Slovenci i samo počasi počasi so se potaplali v sovražnikovom valovji, tak ka zdaj že komaj najdeš kaj slovenskoga. Takši kraji so na pr: Sobotica (Szombathely) Kaniža, Kermedin, Kisek, Monošter, Nova, Pača, Resnek, Redič, Lentiba, Letitra, Čestreg, Dobrava itd. Či pa
pogledamo bliže v naše kraje, najdemo zopet drüga mesta i vesi, v šterih je že samo malo ali polovica slovenskoga lüdstva, drügi so pa vogrski ali nemški naseljeni. Tak na pr. Kapca, Čurgava, Vrhunac, Novi Grad, itd.
Zvün teh pár imen, drüga zobstom iščeš zdaj na mapi ali v zgodovini. Vse je izpremenjeno po modernom kopiti napredka i sloboščine! Pa ne samo ta imena so izpremenjena, nego tüdi tiste, gde ešče hvala Bogi dendenešnji živejo sami in čisti Slovenci. Neščem iti globle v to krhečo zadevo, ar dužnost zgodovine je, da pove kak je nigda bilo in kak je zdaj, ne pa kak bi moglo biti. (Zdaj že znova mamo stara Slovenska imena. Vr.)
Na te način smo prišli kam smo šteli priti. Začeli smo govoriti povprek od vseh Slovanov, potem od Jugoslovanov nazadnje pa od Slovencov, posebno od tistih v Panoniji, i zdaj smo dospeli v naše slovenske pokrajine na Vogrskom, to je, k Slovencom Zalajske in Železne županije med Murov in Rabov.
Pri tom ostanemo do konca toga
spisa. In odgovorim na troje pitanje: 1. Koliko je nas Slovencov na Vogrskom i v Prekmurji? Vseh nas je 90000 (devetdesetjezer). 2. Zakaj nas zovejo za Vende? Na to pitanje zgodovinopisci na več načinov odgovarjajo. Po našoj misli je najbolši te odgovor: Nemci so že pred davnimi stoletni vse Slovane zvali „Venden“. To ime je pa kesnej ostalo samo pri nas in pri tistih Slovanih, ki ešče zdaj živejo v Lužici (Lansitz) na Nemškom. Vseh je eden milijon. Zato nam krivico delajo, ki nas zovejo za Vende, ar smo mi Slovenci. 3. Zakaj je naš jezik ne popolnoma takši kak drügih Slovencov? V začetki in več sto let je bio eden sam jezik. Kesnej so naši sosedni bratje meli škole in pisatele, ki so vsigdar popravlali in lepšali svoj jezik, naš je pa vsikdar doli šo i se mešao z nemškim pa mažarskim.
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 16. januar
nek de se vršo v Soboti v narodnoj čitalniei (pri Dobray-i) 23. jannara predpoldnem ob 10. Na dnevnom redi je, volitev odbora, agrarna reforma i Slučajnosti. Prekmurci, šteri ešče neste sprijeti v drüštvo, se tüdi Zglasite.
Ponávljanske šole so od davnoga časa v navadi v Prekmurji. Ta navada pa »loni na postavi, štere je té ponavljanske šole po nedelaj i detrtkaj naprejspisala. Na Kranjskom so ravno to navado ali predpis držali. Ka se od 12 let starejša deca sili v Vsakdenešnje šole, je protizakonite. To je Sosvet nikdar ne določo. Cele sile namen je ljüdstvo prignati ali na Zidanje šol ali pa, da je to nemogoče včiniti, sa to, da se izjavi; da šolo prekdá državi i te de musmoglo zidati na lastni žep. Odgovorimo na to ka se držimo stari pravic, obdržimo po-■avljanske šole pa tüdi svoje verske Šole. Stara pravda valá.
Dr. Czifrák Janoš, odvetnik nam pišejo, ka so se oni Horthy-jove slavnosti aktive ne vdeležili nego samo so gledálec i poslüšajo vsega bili kak jezero drügih ljüdi. Za tiste članke, šteri v „Hlr"-i napadajo Urednika „Novin* nikaj nevejo, v té list niti edne rendice neso pisali. I da je njihova familija v Jugoslaviji, lehko se verje poleg količkaj zdrave pameti, da nikaj ne delajo, v nikšem pokreti neso nazoči, nikoga ne preganjajo i nikoga ne dajo opaiüvati. Pišejo nam, naj od njih dobljene podatke dobro prerežetamo, ár, kak se vidi, njihovi stari politični i osebni neprijatelje mislijo, ka je zdaj pripravno vreme, da breznaiajno prosti tek püstijo svojemi sovraštvi za ceno njuvoga ogrizavanja proti njuvoj nebra-njenoj familiji. — Ar stojimo na pravičnom stališči, da se vsakomi more dati prilika za branitev, smo drage vole objavili to pismo.
Na zvone v Črensovsko cerkev vküppobrani dari so se obraču-nali i izročili vlč. g. Čačič Jožefi pleb., ki naročijo dva zvüna zdaj za njé. Račun je to Dolarov se dali v Ameriki stoječi črensovčarje 668, Žižkanje 263 50, Bistričanci 137, Trnarčarje 106, zvünski 24, vküp 1198*50. Z té šume ma prisebi ešče Reš-Štefan v Ameriki 55 dolarov, Markoja Ignac 10, Žalig Janoš 5, oba z Črensovec, ,c.ižek Martini je vzeto 90 dolarov, Voznina, Poštnina je koštala v Ameriki pri pobiranji i pošilali penez 4550 dolarov, ovi dolari so se pa zmenili deloma v Ameriki, deloma doma v« zneski z interešom vred okroglo 66 jezero koron. Vsem darovnikom srčna hvala. Žižek Martin, Horvat Anton.
Občina Krog prosi sodnijo v M. Soboti, naj n.a prosto püsti, že dva meseca zaprtoga Gomboši Šte-
fana, ar se ne da nikak dognati, da bi zapreti krivec bio i poleg njega, šteroga za nedužnoga moremo meti, nájveč trpijo njegovi nedužni domači. Če bi skoüčkaj dokazov znali za njegovo krivdo, Stov prošnjov sodniji ne bi delali neprilike. — Krivci naj se kaštigajo. Ka je oropani v tmici ne mogo spoznati krivca, je stalno; gda oropani guči, ka so ga vojaki ali civil z orožjom oropali, se ne more nikak dognati krivda toga dečka, koga vrlino Vnogi spoznajo i hvalijo.
V Lipovcih se je dneva 1. jan. t. 1. ustanovilo bralno drüštvo, šteroga Kamen je izobrazbi i pošteno kratkočasiti naše zavedno slovensko ljüdstvo posebno pa našo mladino.
M. Sobota. Za primarja. prvoga zdravnika, v sobočkom špitali je od ministerstva imenüvani Mihael Škrilec dr. — G. Bračko dosedanje začasni ravnatelj drž. gimnazije v M. Soboti, je pa imenüvani za stalnoga ravnatela. Čestitamo!
Páli nekaj za Vas!
Zobobol? Zobne kapljice 5.— K. Zeléni oli 30 — K. Voda za oči 5 — K.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Velko vnožino jáko lepih moških i ženskih štofov so doboli g. Seršen, v Lotmerki. Ár je cena celo nizka, blágo pa trno lepo, naj nieden ne zamüdi prilike ka ga ne bi pogledno. V zorci (mujštre) se tüdi pošljejo, če što žele.
Dom i svet.
Jugoslavija. K novomi leti smo dobili novo vlado. Ta vlada stoji z sami radikalcov i demokratov. Ministerski predsednik je Nikola Pašič. V vladi je 6 radikalni i 5 demokratski ministrov. Tri ministerske stoce, so ešče prazne nihali, naj drüge menše stranke, štere bi stopili v vlado, tüdi dobijo nikše drobtinice. Ta nova Vlada je že prisego doldjala pred regement i 3. jan. mela svojo prvo sejo. Na 12. jan. so pozvani vsi narodni poslanci vküper, ár te se bode vršila prva parlamentarna seja. Komunistično gibanje v Belgradi i Zagrebi je vláda zadüšila. Ostro je nastopala proti ko-munistom i se vűpamo, da naenkrat prepreči vsakše takše protidržavno komunistično gibanje. Samo v Belgradi so više 150 peršon zaprli. — V Bel-
gradi je mro na naglo finančni minister Stojanovič. Njegove pcsle de vodo do časa notranji minister Milorad Draškovič.
V Sloveniji ešče dale trpi Štrajk premogokopni delavcov. Delavci si želejo vekše plače, premogokopno drüštvo njim pa nešče povišati. Pogajanja se nadeljavajo. Zavoljo pomenkanja premoga (šteinkohla) železnice tüdi neredno vozijo. Med Lendavov i Čakovcom na dén samo eden vlak hodi- Z Lendave ide zajtra ob V22. Pride z Čakovca večer okoli 11 vöre.
V Ameriko iti je prepovedano. Amerikanski parlament je skleno zakon (törvény), šteri prepovedáva izseljavanje v Ameriko na dve leti. Do toga časa se. püstijo v Ameriko samo starišje i drüge rodbinske ko-trige Amerikanski državljanov.
Italija. Dannunzijovoml kraljestvi na Reki (Fiume) je konec. Slednje dni, so se srditi boji začnoli med. italijanskimi i Dannunziovimi četami. Dannunzie je bio premagao, zato se je po ednom aeroplani odpelao z Reke na Francuzi.
Austrija. V Graci so Železničarje tüdi začeli štrajkati. Šteli so vekšo plačo dobiti. Vsakši si vekšo plačo Želej, samo Siromaški paver naj njim da vse falo. Ka pa te bo, da ednok pavri začno štrajkati i več nikomi nikaj nedajo. Te tej Strajkajo^ vsi specrekajo od gladi. Mi pavri se tüdi moremo organizerati. I ta organizacija za nas je kmečka zveza.
Najnovejše.
Rudarski strajk je končan. V Trbovlji se dosegno sporazum med drüžbov i delavci. Rudarje dobijo falej hrano i povišanje plač na 25 %. Delo se v pondelek že začnolo.
Vladna kriza. Pašičova vlada se komaj osnovala pa že govorijo od njenoga razpada. Med radikalci i demokrati je velka nezadovoljnost. Protič, ki dela proti Pašiči, vö šče stopiti z radikalne stranke. Muslimani so tüdi odklonili vstop v vlado. Radičevci so meli 8. jan. v Zagrebi velko spravišče, na šterom je govorio tüdi Dr. Trumbič, bivši zvünešnji minister. On šče, da bi se Vse agrarne stranke po celoj Jugoslaviji zjedinita. Na konci se sklenilo, da Radičova stranka ešče dalje ne bo Šla v konštituantó.
Rumunija. V romanskom parlamenti so poslanci ostro napadali Take, Jonesca da je on kriv, ka se Banat k Jugoslaviji Prikapči.
4
NOVINE
1921. 16. januar
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odáva po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Pošta.
V. Fr. K. J. Foglizzo. Srčne pozdrave obema. Boskove Margarete življenje sme že objavili pred par leti v kalendari. Kočar. J. Lukačavci. Vse plačano na lani. Hvala za vaše trüde. Bočkai Veronika Gerlinci. Novine vsaki tjeden pošlemo. Pri tistom je iščite ki pisma razno nosi v vaše ves. Zglasite se tüdi na Cankovi na pošti. Bratončarom. Od tobaka i drv bomo si gučali v D. Lendavi na spravišči 19. jan. Tam li naprej prineste vse vaše žele. Dnešnje Novine vam od tobaka že nekaj povejo. Na les za cimper gledoč pa siromaki se moro preštimati, to je gotovo. Srčen pozdrav pisateli i vsem.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.	  Zmerne cene.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva.
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine). 
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (Člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).