GLAS
LETO XX. ŠT. 43 (957) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Državna sredstva za slovensko
manjšino v letu 2016
  redstva za slovensko manjšino za leto 2016
so v osnutkih temeljnih državnih finančnih
dokumentov zagotovljena, celo v nekoliko
večji meri kot v letu 2015. Za naslednji dve leti
pa je tokrat izginila postavka za dvojezično po-
slovanje javnih uprav.
Proračunska razprava se je letos začela v senatu,
in sicer v četrtek, 29. oktobra, potem ko je pro-
računska komisija podala pozitivno predhodno
mnenje o osnutku zakona o stabilnosti, vendar
z nekaj pripombami.
Zakon o stabilnosti, nekdanji finančni zakon, je
instrument, s katerim vlada in večina v parla-
mentu, ki jo podpira, določata za naslednje leto
in triletje državno gospodarsko in davčno poli-
tiko, varčevalne ukrepe, obseg javnega dolga in
višino neštetih postavk posameznih zakonov.
Vse to seveda bistveno vpliva na vsebino letnega
in triletnega državnega proračuna, ki ga mora
parlament do konca leta odobriti skupno z za-
konom o stabilnosti.
Čeprav glavnino sredstev za slovensko manjšino
(šolstvo, krajevne uprave, radiotelevizija, za-
ložništvo, stalno gledališče itd.) zagotavljajo dru-
gi zakoni in za potrebe naše skupnosti krepko
skrbi tudi matična domovina, je od odobritve
zaščitnega zakona leta 2001 organizirano življen-
je Slovencev v Italiji odvisno predvsem od treh
postavk, ki jih je uvedel zaščitni zakon v členih
8 (raba slovenščine v javni upravi), 16 (slovenske
kulturne in druge ustanove ter organizacije) in
21 (sklad za razvoj slovenskih občin v videmski
pokrajini).
Za ta sredstva smo vsako leto v velikih skrbeh,
saj je zaradi državnih varčevalnih ukrepov
večkrat kazalo, da bodo korenito znižana, a jih
je z velikimi napori naših političnih in družbe-
nih predstavnikov ter diplomacije matične Slo-
venije v glavnem uspelo obdržati na znosni rav-
ni.
Če je že zaščitni zakon določil letno višino po-
stavk za dvojezično poslovanje (5 milijard in 805
milijonov lir) in videmsko pokrajino (okrogla
milijarda lir), je v njem zapisano, da za ustanove
in organizacije v letu 2001 znaša 5, v letu 2002
pa 10 milijard lir, nato naj jo iz leta v leto določa
finančni zakon (danes: zakon o stabilnosti). Od-
visna je torej od politične volje.
V finančnih dokumentih za leto 2016 je za kritje
vseh treh členov predvidenih skupno 9.349.580
evrov. To pomeni, da bo denarja nekaj več od te-
ga, kar je bilo določeno za leto 2015.
V osnutku zakona o stabilnosti je za naše kultur-
ne in druge ustanove ter dejavnosti predvidenih
5.104.167 evrov. Ta vsota se ponavlja tudi za leti
2017 in 2018.
Kako je z ostalima dvema postavkama, sprva ni
bilo jasno, ker nista zapisani tam, kjer smo ju
pričakovali. Med lansko proračunsko razpravo je
namreč prodrl predlog poslanke Tamare Blažine,
da odslej višino vseh treh postavk iz leta v leto
določa zakon o stabilnosti, dežela Furlanija Ju-
lijska krajina, ki potem upravlja ta denarna sred-
stva, pa dobi pravico, da višino postavk prilagaja
dejanskim potrebam slovenske manjšine. To se
je v tem letu tudi zgodilo z julijskim deželnim
rebalansom, ko je deželni odbor prerazporedil
900.000 neizkoriščenih evrov (600.000 jih je na-
menil Primorskemu dnevniku, 150.000 Novemu
Matajurju in 150.000 Slovenskemu centru za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel, vendar pod samovol-
jnim pogojem, da se združi z Glasbeno matico).
Vlada pa lanskega popravka tokrat očitno ni
upoštevala, saj najdemo postavki za videmsko
pokrajino in rabo slovenščine v javni upravi le v
osnutku proračuna. Tu pa nas čaka tudi negativ-
no presenečenje: letošnja skupna vsota treh po-
stavk (9.349.580 evrov) se namreč v letih 2017
in 2018 skrči za kar 3.400.000 evrov. Borba za
javna sredstva se bo torej nadaljevala.
ij
S
Foto Suzi Pertot 
  SSO in SKGZ
Slovenski jezik 
in javna uprava
PARITETNI ODBOR 
  vprašanju slovenščine v odnosu do javnih
uprav in znotraj teh je govor že več let. Te-
matiko obdaja tančica prikrite krivde, obo-
jestranske, namreč, saj se javne uprave rade volje
izogibajo udejanja -
nju rabe sloven šči -
ne v odnosu do
slo venskih strank,
večkrat (preveč -
krat) se tudi Slo-
venci ne glede na
zajamčene zakon-
ske pravice raje za-
tekamo k rabi itali-
janščine, ker meni-
mo, da bodo tako
razni birokratski
postopki lažje ste-
kli …
Paritetni odbor želi
to negativno prak-
so prekiniti. To na-
merava storiti na podlagi temeljitega načrta, na-
men katerega je vzpostavitev mrežne povezave, ki
bo od dežele dosegala vse periferne okončine javne
uprave, dejavne na naselitvenem področju Sloven-
cev. Doslej je bil namreč v rabi sistem, ki je denarna
sredstva iz zakona št. 38 za uporabo slovenskega je-
zika dodeljeval javnim upravam na podlagi projek-
tov: ta postopek je temeljil na prizadevanju posa-
meznih javnih ustanov, zaradi česar je denar ostal
tudi neizkoriščen ali pa je bil z raznovrstnimi pote-
zami preusmerjen v druge namene, ki z rabo slo-
venskega jezika niso imeli nobene zveze.
/ str. 10
IG
O
www.noviglas.eu
Cˇar jeseni
Msgr. Stanislav Zore na Srečanju pod lipami v Gorici
“Ljubezen, ki v resnici zasluži to
ime, ne more nikdar biti poražena!”
  e nekaj dni po koncu odmevne škofovske
sinode o družini, v četrtek, 29. oktobra
2015, je bil gost Srečanja pod lipami v Go-
rici eden izmed sinodalnih očetov, edini pred-
stavnik slovenske Cerkve, ljubljanski nadškof
in metropolit msgr. Stanislav Zore. V komorni
dvorani Kulturnega centra Bratuž, ki je večer
organiziral v sodelovanju s Krožkom Anton
Gregorčič, sta mu vprašanja in iztočnice dobro
postavljala zakonca Katja Tomsič in Ivo Cotič.
“Vsak kraj, kjer se ljudje srečujemo, je milosten,
ker se tam dogaja nekaj božjega, se uresničuje
nekaj svetega”. Tako je pozdravil nadškof Zore
navzoče, ki so do zadnjega kotička napolnili
dvorano. Povedal jim je veliko zanimivih stvari
o sebi, slovenski in vesoljni Cerkvi ter seveda o
sinodi, “med vrsticami” pa tudi cel kup pristnih
L spodbud in modrihnapotkov za vsak-danje duhovno
življenje.
V duhu sv. Frančiška
Na dan sv. Fran čiška,
4. oktobra, je leta
1984 v redu manjših
bratov izrekel slove-
sne zaobljube; na isti
dan 30 let kasneje pa
ga je papež Frančišek
kot prvega frančiška-
na na tem položaju
imenoval za lju-
bljanskega nadškofa.
In vendar, je dejal, je
sv. Frančišek v njego-
vo življenje vstopil “na skrivnosten način, po
Frančiškovo, brez hrupa, brez velikih dogodkov,
tako kot je skromno prihajal v času svojega ze-
meljskega življenja med ljudi in jim počasi zlezel
pod kožo”. Danes ga občuduje “kot tistega, ki je
bil neizmerno zaljubljen v Boga”. Mnogi ga gle-
dajo kot enega prvih poetov, enega prvih ekolo-
gov, “ampak Frančišek je bil poet, ker je tako ljubil
Boga, in je prepeval stvarstvu zaradi tega, ker mu
je stvarstvo razodevalo Boga in njegovo ljubezen”.
Z leti človek vedno bolj spoznava, da ni sam iz-
bral, ampak da je bil izbran in se tej izbiri ni po-
sebno upiral, je začel pripoved o svojem poklicu.
Nekdo te pokliče, te pozna in ve, kaj zmoreš, ve,
kakšne naloge ti lahko naloži v družinskem, du-
hovniškem ali redovniškem življenju.
/ str. 3
Danijel Devetak
Kot smo že večkrat pisali, so nas letos zelo prizadeli
finančni rezi s strani Republike Slovenije in Dežele
Furlanije Julijske krajine, zato pozivamo vse tiste
zveste naročnike in naročnice, bralke, bralce ter
prijatelje Novega glasa, naj nam ostanejo blizu.
Sporočamo pa tudi, da nam lahko pomagajo tako,
da v sklad za izdajanje našega tednika darujejo
denarna sredstva na naslednja računa:
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje,
IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643
SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
Čedajska banka:
IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280
SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
Že vnaprej se zahvaljujemo in vam vsem kličemo:
“Ostanite nam zvesti tudi v prihodnje”!
Ostanite nam zvesti!
Foto dpd
Ksenija Dobrila (foto IG)
Svet okrog nas
5. novembra 20152
Povejmo na glas
Je opravičilo za vojno prepričljivo?
Javni razpis za razpisno področje B v letu 2016
Finančna podpora
Slovencem po svetu
1) Ime in sedež uporabnika pro-
računskih sredstev
Urad Vlade RS za Slovence v za-
mejstvu in po svetu, Erjavčeva
15, 1000 Ljubljana, Slovenija (v
nadaljevanju: Urad).
2) Namen in cilji javnega razpisa
Namen javnega razpisa za razpi-
sno področje B v letu 2016: fi-
nančna podpora Slovencem po
svetu (v nadaljevanju: javni raz-
pis) je spodbujanje dejavnosti
Slovencev, ki živijo po svetu, in
njihovo povezovanje z Republiko
Slovenijo.
Cilji javnega razpisa so:
1. utrjevanje in ohranjanje na-
rodne, jezikovne ter kulturne
identitete,
2. medsebojno povezovanje ter
povezovanje z Republiko Slove-
nijo na vseh področjih, vključno
s povezovanjem preko spletnih
orodij,
3. krepitev dejavnosti mladih in
za mlade,
4. krepitev sodelovanja z Repu-
bliko Slovenijo na področju go-
spodarstva,
5. krepitev sodelovanja z Repu-
bliko Slovenijo na področju zna-
nosti in izobraževanja,
6. vzdrževanje struktur in dejav-
nosti Slovencev po svetu.
3) Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofi-
nanciranje rednega
delovanja/programa in projek-
tov, ki izpolnjujejo namen in cilje
javnega razpisa.
4) Prosilci javnega razpisa
Na javni razpis se lahko prijavijo
tako pravne kot fizične osebe iz
tujine, kakor tudi posamezniki,
ustanove, društva, organizacije
in poslovni subjekti, ki v Repu-
bliki Sloveniji delujejo na po-
dročju povezovanja in sodelo-
vanja s Slovenci po svetu.
5) Pomen izrazov
Redno delovanje/program orga-
nizacije so redne naloge in ope-
rativne aktivnosti, ki jih prosilec
izvaja vsako leto, skozi celo leto
in predstavljajo njegovo konti-
nuirano delovanje.
Projekt je ekonomsko neodvisen
niz medsebojno povezanih aktiv-
nosti, ki predstavljajo zao-
kroženo celoto in pri katerih se
za doseganje ciljev projekta upo-
rabljajo različni viri (finančni,
človeški itd.).
Projekt je začasnega značaja in
njegov cilj je doseganje enkratne-
ga rezultata. Začasen značaj po-
meni, da ima vsak projekt ome-
jeno časovno dobo, trajanje je
določeno z datumom začetka in
konca. Enkraten rezultat pome-
ni, da ga je zaradi njegovih po-
sebnosti mogoče razlikovati od
podobnih projektov ter od
običajnih rednih nalog oziroma
aktivnosti.
Vsebine redne dejavnosti ni
možno prijaviti v okviru projek-
ta.
6) Pogoji za dodelitev finančne
podpore
Finančno podporo lahko prejme
prosilec, ki izpolnjuje naslednje
pogoje:
- da si z enkratnim dejanjem ali s
trajno dejavnostjo prizadeva za
materialno, socialno, politično,
kulturno ali duhovno dobrobit
pripadnikov slovenskega naroda
zunaj Republike Slovenije oziro-
ma za ohranitev in krepitev nji-
hove slovenske identitete;
- da ima pozitiven odnos do po-
vezovanja z matično domovino
Republiko Slovenijo;
- da spoštuje postopke in obvez-
nosti v zvezi z rabo proračunskih
sredstev Republike Slovenije.
7) Merila za dodelitev finančne
podpore
Merila za dodelitev finančne
podpore so:
- izpričana vloga prosilca in nje-
gov pomen znotraj posamezne
slovenske skupnosti;
- obseg in kakovost delovanja;
- velikost in razvejenost struktu-
re;
- načrti delovanja;
- dejanski stroški in potrebe;
- nujnost zadev;
- simbolna vrednost enkratnega
dejanja, trajnega delovanja ali
materialnega pričevanja;
- višina finančne podpore, ki jo
prosilec prejme iz drugih virov.
Strokovna komisija lahko pridobi
tudi mnenje zunanjega strokov-
njaka. Pred dokončno odločitvijo
strokovne komisije pa se lahko
pridobijo dodatne informacije
glede sofinanciranja posamezne
vloge tudi s strani drugih držav-
nih institucij.
8) Okvirna višina sredstev, ki je
na razpolago za predmet javnega
razpisa
Okvirna višina sredstev za sofi-
nanciranje programov in projek-
tov Slovencev po svetu v letu
2016 znaša 700.000 evrov. Višina
sredstev se lahko v skladu s spre-
jetim Proračunom Republike Slo-
venije za leto 2016 ustrezno spre-
meni.
Sredstva, dodeljena za leto 2016,
morajo biti porabljena v letu
2016.
9) Predvidena višina dodeljenih
sredstev
Višina dodeljenih sredstev se do-
loči glede na omejitve po posa-
meznih kategorijah in na podlagi
meril. Omejitve po posameznih
kategorijah so navedene v razpi-
sni dokumentaciji. Merila so
ovrednotena s točkami, kot izha-
ja iz ocenjevalnega lista, ki je do-
stopen v razpisni dokumentaciji.
10) Dokumentacija javnega raz-
pisa
Dokumentacija javnega razpisa
(obrazec za prijavo, pogoji in me-
rila za dodeljevanje sredstev, na-
vodila ter vzorca ocenjevalnega
lista in pogodbe) je na razpolago
na spletni strani Urada Vlade RS
za Slovence v zamejstvu in po
svetu http: //www. uszs. gov. si.
Dokumentacijo javnega razpisa
zainteresirani lahko dvignejo tu-
di v tajništvu Urada Vlade RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu,
Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slo-
venija, tel. 01 230 80 00 (vsak
dan med 9. in 14. uro) in na vseh
diplomatsko-konzularnih pred-
stavništvih Republike Slovenije v
času uradnih ur.
11) Način prijave
Vloga mora biti obvezno posre-
dovana na prijavnem obrazcu in
v zaprti ovojnici.
Na ovojnici morajo biti podani:
- vidna oznaka: “NE ODPIRAJ -
Prijava na razpis B - Slovenci po
svetu 2016”,
- polni naslov Urada, kot je nave-
den zgoraj,
- naziv prosilca ter njegov naslov
na hrbtni strani ovojnice.
Vloge, ki ne bodo podane v skla-
du z napisanim, ne bodo
uvrščene v izbirni postopek.
12) Trajanje javnega razpisa
Za prepozno se šteje vloga, ki ni
bila oddana na pošti do vključno
01. 12. 2015 oz. do tega dne ni bi-
la do 15. ure osebno predložena
v tajništvu Urada.
Prepozno oddane vloge se ne bo-
do uvrstile v izbirni postopek.
13) Odpiranje vlog
Posebna komisija za odpiranje bo
pričela odpiranje vlog najkasneje
03. 12. 2015.
Odpiranje vlog ni javno.
14) Ocenjevanje vlog
Obravnavane bodo samo pra-
vočasno oddane in popolne vlo-
ge na v razpisni dokumentaciji
predpisanih obrazcih in z obvez-
nimi prilogami, kot določa doku-
mentacija javnega razpisa.
Prijave rednega delovanja oziro-
ma projektov, ki ne bodo izpol-
njevale namena in vsaj enega iz-
med ciljev razpisa, bodo zavrnje-
ne.
Prijave rednega delovanja oziro-
ma projektov, ki ne bodo izpol-
njevale pogojev razpisa, bodo za-
vrnjene.
Strokovna komisija bo prispele
vloge ocenjevala po vrstnem re-
du prispetja, neposredno po nji-
hovem odprtju.
15) Obveščanje o izboru
Odločbe o dodelitvi sredstev za
vse prosilce bodo izdane najka-
sneje 01. 02. 2016.
16) Dodatna pojasnila
Vsa dodatna pojasnila in infor-
macije dobite na Uradu Vlade RS
za Slovence v zamejstvu in po
svetu vsak dan med 9. in 14. uro,
tel: 01 230 80 00, faks: 01 230 80
17 oziroma po elektronski pošti
na naslovu urad. slovenci@gov.
si.
  ahko bi bilo iskanje odgovora na vprašan-
je, ali je opravičilo za vojno prepričljivo,
nesmiselno, ko ga ne bi izrekel nekdanji
angleški predsednik Tony Blair. Skupaj z
Združenimi državami Amerike je leta 2003 na-
padel Irak, in kot sam ugotavlja, so se stvari sko-
zi vsa naslednja leta razvijale tako, da je nastala
samozvana Islamska država kot močna vojaška
sila. Pa ne samo to: še strašnejša posledica, ki
se je lahko zgodila, so tisoči in stotisoči pri-
bežnikov, ki vse bolj množično prihajajo v
Evropo. Kar je malokdo predvideval, vojna, ki
se je usodno pričela z napadom na Irak, ni več
oddaljena vojna, z begunci je prišla k nam in
nas prizadeva, žal v zelo obremenjujoči obliki,
kar nas navdaja z mučno negotovostjo in za-
skrbljenostjo. In tretje dejstvo, ki ga je tudi mo-
goče pripisati posegom razvitega sveta v Irak in
tudi širše, je vojaški vstop Rusije v že tako raz-
gret bližnjevzhodni kotel. To pa napoveduje
grozečo možnost stopnjevanja spopadov, ki se
utegnejo ozemeljsko raztegniti na vse strani.
Kar se nas tiče, smo že z begunci dovolj priza-
deti, dodatna krepitev vojne pa bi skokovito po-
večala stroške zanjo. Če ne pride do pomiritve,
se bodo naše življenjske razmere zagotovo po-
slabšale - vojna namreč stane, kolikor si sploh
ne moremo predstavljati. In v tej situaciji se
oglasi Tony Blair in obžaluje, da se je odločil za
napad na Irak, saj je le izhajal iz poročil tajnih
služb, da Sadam Husein razpolaga z ogromno
količino sredstev za množično uničevanje, kar
se je potem izkazalo za neresnico. Ne zgodi se
pogosto, da visok politik obžaluje svoj pristanek
na takšno ali drugačno vojno, zato nekdanjega
angleškega predsednika za njegovo priznanje
lahko cenimo. V vsakem primeru se čuti krive-
ga ali vsaj sokrivega za posledice napada na
Irak. To je bilo mogoče opazovati že pred leti,
ko je ob vsaki priložnosti dokazoval, da je bila
zrušitev Huseinovega režima nujna. Kot rečeno,
malokrat se zgodi, da bi se politik z velikimi
pristojnostmi čutil krivega za svoje odločitve,
sploh pa če gre za tako strašno stvar, kot je voj-
na, in so človeške žrtve brezštevilne. A zdi se,
da je Tony Blair poslal svoje vojake v iraške pu-
stinje, ker je stal in za vsem še vedno stoji veliki
kapital z željo razvitega sveta, da si zagotovi pre-
potrebne surovine. Tedanji zunanji minister Ro-
bin Cook je iz protesta zaradi spornega napada
odstopil in kasneje javno izjavil, da je Tony Blair
točno vedel, da Sadam Husein nima nevarnega
orožja in da ni v povezavi z Al Qaido. Tudi sicer
angleško javno mnenje napadu ni bilo naklon-
jeno, zato ni nenavadno, da je Blairov nasled-
nik Gordon Brown že pred šestimi leti odredil
preiskavo o vsej zadevi. Do sedaj poročila o prei-
skavi še ni, niti ni določen datum, do kdaj bi
moralo biti pripravljeno. Tony Blair se torej
opravičuje zato, ker se boji obsodbe ali zaradi
resničnega obžalovanja? Res je le, da tudi zaradi
njega svet drsi v vse bolj grobo govorico orožja
in vojn.
Janez Povše
L
Razprava o zaščiti samostojnosti FJK
Mnenje deželnega svetnika
SSk Igorja Gabrovca
  aščito statuta o avtonomiji
Furlanije Julijske krajine
moramo osnovati na razlo-
gih, ki so v začetku šestdesetih let
privedli do priznanja posebnega
statuta naši deželi. Tu ne gre za dej-
stvo, da ležimo ob meji, saj so ob-
mejne tudi številne druge dežele z
rednim statutom italijanskega se-
vera, kot tudi ne zaradi t. i. “izgu-
bljenih pokrajin” Istre in Dalma-
cije, saj je Italija po vojni na enak
način (ponovno) izgubila zasede-
ne kolonije v Afriki, Albanijo, ka-
sneje tudi Ljubljansko pokrajino.
Razlogi za našo 'posebnost' in za
vse upravnorazvojne priložnosti,
ki jih tovrstni status predstavlja, so
primerljive z ostalima dvema av-
tonomnima deželama alpskega lo-
ka, se pravi v prisotnosti priznanih
in zaščitenih narodno-jezikovnih
manjšin. Od tod moramo startati,
če nameravamo resno utemeljiti
Z in utrditi avtonomijo FJK. Naši za-vezniki so v prvi vrsti avtonomi-stične stranke in stranke narodnih
manjšin, ki so prisotne in marsikje
soupravljajo tri avtonomne dežele
alpskega loka. Z njimi je Slovenska
skupnost že spomladi 2012 pod-
pisala dogovor “Sporazum za pri-
hodnost”, v katerem so povzete
skupne smernice za obrambo in
ovrednotenje tega posebnega ob-
močja, ki ga zaznamujejo soraz-
merno zelo uspešno upravljanje
javnih storitev kot tudi boljši indi-
katorji gospodarskega razvoja, tudi
v kriznem času. Težko lahko
računamo na prijaznost vsedržav-
nih strank, ki so sedaj v primežu
neocentralističnih teženj in v tem
smislu so skrajno nenaklonjene
deželam, avtonomnim pa sploh.
Vse tri dežele so uspešne v razvi-
janju čezmejnega sodelovanja.
Utrjevanje avtonomije gre skozi
ovrednotenje tudi interne soude-
ležbe javnih uprav in izvoljenih
organov v javnih upravah, začenši
z občinami, ki jim moramo priz-
nati večjo vlogo in dostojanstvo
tudi v okviru reforme, ki je zdaj na
slepem tiru prav zaradi poman-
jkanja spoštovanja in dogovarjanja
med deželno upravo in t. i. uprav-
no periferijo, se pravi občinami.
Spremembe k ustavi za zdaj garan-
tirajo status petih dežel, težnja pa
je, tako kot javno politično mnen-
je v državi, vse prej kot pomirju-
joča. Zato pa moramo biti še po-
sebej enotni kot deželni svet, ki naj
mu uspe preseči politično-stran-
karske delitve ob iskanju skupnih
poti za enotno nastopanje na stra-
ni vseh, ki jim je pri srcu obramba
pozitivne izkušnje in priložnosti,
ki jo predstavlja avtonomija naše
dežele.
Igor Gabrovec
  etos mineva 25 let od združitve obeh Nemčij,
ki sta bili štirideset let ločeni državi, od 3.
oktobra 1990 pa sta spet skupaj. Do ponovne
združitve je prišlo leto dni po padcu berlinskega zi-
du 9. novembra 1989, ko so podobe veselja vzhod-
nih in zahodnih Nemcev obkrožile ves svet. Na
predvečer te obletnice, v nedeljo, 8. novembra, bo
po deželnem omrežju RAI TRE BIS ob 20.50 na spo-
redu posebna oddaja, ki je bila posneta lani ob 25-
letnici padca zidu, simbola hladne vojne. O pome-
nu omenjenega dogodka, ki je usodno spremenil
življenje ljudi v Berlinu in podobo nemškega glav-
nega mesta, bodo razmišljali številni intervjuvanci
in pričevalci tedanjega družbenopolitičnega doga-
janja.
O tem, kako se spominjajo tiste zgodovinske noči
in kako se še danes čutijo posledice padca zidu, bo-
do pripovedovali Walter Momper, župan Berlina v
letu 1989 in Klaus Wowereit, ki je bil do lanskega
leta župan nemške prestolnice, nato še dolgoletni
poročevalec italijanske radiotelevizije iz Nemčije
Dimitrij Volčič, sedanji berlinski dopisnik RAI Rino
Pellino in novinarka Barbara Gruden. Gledalci bo-
do marsikaj za-
nimivega izve-
deli tudi o na-
stanku in pome-
nu Muzeja o zi-
du, v katerem hranijo edinstveno zbirko predme-
tov, ki so jih uporabljali ubežniki med poskusi po-
bega z Vzhoda na Zahod.
Avtorica oddaje Ines Škabar je z raznimi sogovor-
niki skušala izmeriti tudi sodobni utrip mesta, saj
slovi Berlin po izredno bogati kulturni ponudbi,
zaradi česar privablja iz leta v leto vedno več novih
prebivalcev, v prvi vrsti mladih. V dokumentarcu
se bodo zvrstila tudi pričevanja nekaterih predstav-
nikov mlajše generacije, ki so zapustili rodni kraj
in sedaj živijo in delajo na nemških tleh.
Govor bo tudi o poučevanju slovenskega in itali-
janskega jezika na prestižni Humboldtovi univerzi
v Berlinu in o pomembni vlogi, ki jo ima tam-
kajšnje Veleposlaništvo Republike Slovenije pri
utrjevanju slovensko – nemških odnosov. Poleg te-
ga se bodo gledalci lahko seznanili z delovanjem
Italijanskega inštituta za kulturo v Berlinu ter po-
bliže spoznali slovenskega duhovnika, ki v berlinski
mestni četrti Sankt Elizabeth vodi slovensko in
nemško župnijo.
Ponovitev oddaje bo na sporedu v četrtek, 12. no-
vembra, ob 20.50. 
L
Oddaja na deželnem omrežju Rai tre bis
Ob 25-letnici združitve Berlina
Foto JMP
Aktualno 5. novembra 2015 3
   zavesti, da si izbran, je zadaj
vedno neka sled milosti:
nekdo te varuje, nisi samo-
hodec. Ne glede na to, kakšne naloge ti
postavlja življenje, nekdo je vedno s ta-
bo”. Bog naj nam da globoko začutiti to
spoznanje: “Izbran sem, zato v izpolnje-
vanju svojega poslanstva nisem sam”. Po-
dobno je bilo z njegovo odločitvijo za
frančiškanski red. “Bog me je na svojski
način, kot on zna, brez vsiljivosti, pa z ne-
ko sveto vztrajnostjo pripeljal k frančiška-
nom”. Družina je bila krščanska, “kakšne
pretirane pobožnosti pa pri nas ni bilo”.
V zelo pozitivnem smislu ga je zaznamo-
vala beseda mame, ki mu je rekla: “Sem
vesela, da greš. Če boš spoznal, da to
življenje ni zate, vedi, da si tu doma”. Za-
to je nadškof vse prisotne pozval, naj bla-
goslavljajo otroke in vnuke, ko odhajajo!
“Potrebujejo vaš blagoslov! Naj jih
spremlja zavest, da jih podpirate, in naj
imajo odprta vrata, da se lahko vrnejo.
Na ta način je korak v svet veliko varnejši,
veliko lažji”.
Nastop škofovske službe
Eno leto izpraznjenega sedeža v Ljubljani
je bilo “pravzaprav kratek, zelo kratek
čas” v zgodovini take ustanove. Gotovo
je bilo “zelo zahtevno stopiti na to mesto
za ljudmi, kakršni so bili msgr. Šuštar, Ro-
de, Uran in Stres. To so veliki možje in
človek z globokim spoštovanjem stopa v
njihovo sled”. Na začetku je bilo “najbolj
čudno, ko so ljudje rekli ‘gospod
nadškof’, pa nisem imel občutka, da me-
ne nagovarjajo”. Moje “upanje so dobri
sodelavci in pa izjemno veliko dobrih lju-
di v naših občestvih”. Ko hodi po župni-
jah, vedno srečuje ljudi, ki so globoko
verni, imajo radi Boga, so molilci, redno
zajemajo iz Božje besede, po svojih
močeh živijo v skladu z Božjo voljo in
imajo radi Cerkev. “Dokler srečuješ
takšne ljudi, ni nobenega razloga za to,
da bi bil črnogled, kaj šele za to, da bi ka-
korkoli obupoval … Ti ljudje so naša moč.
Če so z nami takšni ljudje in če je z nami
še Gospod Bog z vso svojo ljubeznijo, ko-
ga bi se potem bal? ”
Kristjani v družbi
Realnost našega časa in dediščina prete-
klega političnega sistema je, da vero po-
tiska v neko privatno sfero, “še najbolje,
če ostane samo v srcu in osebnem
življenju posameznika”. Po neki naravni
logiki stvari pa “kljub temu vedno znova
iščejo naše mnenje”. Tudi naša javnost
želi slišati besedo Cerkve. Misli in vred-
note Cerkve in kristjanov so zanjo izziv,
pa čeprav potem doživljamo njegovo na-
sprotovanje. “Nič hudega. Pomeni, da
vznemirjamo. Samo kot takšna Cerkev
smo pravzaprav v resnici Kristusova Cer-
kev. Jezus je zelo jasno rekel ‘gorje vam,
kadar bodo o vas vsi dobro govorili’, kajti
to bi pomenilo, da smo izgubili svoje
sporočilo”. Res je, da kristjani v sloven-
skem javnem medijskem prostoru nima-
mo dovolj možnosti, da bi pojasnjevali
svoja stališča in mnenja, toda “konec
koncev tudi Jezus svojega evangelija ni
širil po pismih; on sam je vero, evangelij,
Očeta in razodetje Očetove ljubezni ved-
no prenašal v osebnem odnosu”. Tu si
lahko sprašamo vest: lahko posredujemo
samo nekaj, kar v resnici v nas živi. Evan-
gelij lahko “prepričljivo izročaš naprej,
samo če evangelij v tebi živi ne kot misel,
ampak kot živi odnos z Gospodom Jezu-
som Kristusom”. Ko preverimo sami se-
be, imamo vsak dan toliko priložnosti,
“da ta evangelij v odnosih, v življenjski
drži, pa tudi z besedo posredujemo na-
prej, če bomo te možnosti znali izkoristi-
ti, če svoje vere ne bomo skrivali, če se
svoje vere ne bomo podzavestno sramo-
vali”. Podzavestno se namreč bojimo po-
kazati svojo vero, biti kristjani. “Takšni
ne moremo biti sol nove evangelizacije.
Prečistiti moramo svoj odnos do svoje ve-
re”. Če bomo potem delali po Jezusovi
metodi, če bomo v družinah znali pre-
nesti ljubezen do Boga na mlajše rodove,
potem bo vera navzoča, živa in močna.
Ne bo nekakšna družbena ideja ne javno
prepričanje, ampak bo to v resnici
življenje ljudi, ki verujejo v Boga. To je
naloga nas vseh. Ko se bomo začeli zave-
dati, da smo mi Cerkev, da smo mi oz-
nanjevalci, se bodo stvari spreminjale, ze-
lo spreminjale”!
Kje so rodovi katoliških izobražencev?
Slovenska Cerkev ima 17 vrtcev, 2 osnov-
ni šoli, 4 gimnazije, eno fakulteto, 4 gla-
sbene šole, 4 dijaške domove in več štu-
dentskih domov. To so “pravzaprav nizke
številke, toda hvala Bogu, da smo prišli
do tukaj in prihodnost je odprta”. Na
vprašanje, kje so danes ljudje, ki so šli sko-
zi katoliške vzgojne in izobraževalne
ustanove, je msgr. Zore odgovoril s šte-
vilkami iz Zavoda sv. Stanislava v Šentvi-
du. Doslej je maturiralo 3000 dijakov
(pred drugo svetovno vojno 750). Najsta-
rejši maturantje so stari 36 let, maturirali
so leta 1997. Od teh jih je skušalo vstopiti
ali vstopilo v družbeno ali politično
življenje kar nekaj: na zadnjih državnoz-
borskih volitvah je kandidiralo 9 matu-
rantov iz Šentvida. Šentviški dijak je v
tem trenutku tudi najmlajši slovenski
župan. Predstavnik EU v Sloveniji je nek-
danji dijak Škofovih zavodov. Iz te gim-
nazije izhajajo predsednik vlade Sloveni-
je in večina članov odbora vlade. Zani-
mivo je, da se skoraj 20% maturantov
odloča za medicino, nekaj je tudi med-
narodno uveljavljenih glasbenikov. “Naj-
bolj pa me veseli to: ko se je srečal en sam
razred šentviških maturantov, je z njimi
prišlo 45 otrok, kar pomeni, da so ti ljudje
odprti za življenje”. V teh letih je iz Šen-
tvida prišlo 43 duhovnih poklicev: samo
iz vrst letošnjih maturantov so v seme-
nišče prišli 3 bogoslovci, ena maturantka
je šla h karmeličankam. “Tam delajo z
okrog tisoč mladimi, po naših župnijah
je več mladih: kako jih oblikujemo, da
nam duhovnih poklicev tako manjka”?
Precej maturantov je profesorjev na sred-
njih šolah, nekaj tudi na univerzi. Možno
je se sprehoditi “skozi zgodbe maturan-
tov v življenju po maturi” na spletni stra-
ni www. alumni. si. Torej: “So navzoči,
čeprav morda ne nosijo okrog registrske
tablice. S tem se ne izpostavljajo, so pa.
Verjamem, da jih bo še več. Tudi to je eno
od področij upanja, iz katerega lahko ra-
stemo”.
Frančiškanski duh in posledice finančne-
ga poloma mariborske nadškofije
Resnična podoba tega poloma ali ne-po-
loma dejansko živi v ljudeh, je dejal gost.
Kar se je zgodilo, je Cerkvi gotovo zama-
jalo ugled in zaupanje, moralni kredit, ki
ga je Cerkev imela zlasti v nekdanjem
režimu. “Mariborska nadškofija izgublja
vse svoje nepremično premoženje; v pe-
tih letih bo morala prodati čisto vse”.
Škofiji ostajajo arhiv, ki bi bil izgubljen,
če bi ta šla v stečaj, in pa sakralni pred-
meti. To je pravzaprav “največje material-
no-duhovno bogastvo”. Na dokumentih
so bili podpisi škofa, ki torej nosi odgo-
vornost, zgodbo pa so krojili drugi: “Ver-
jamem, da trenutno še ne poznamo
vseh”, toda “nič ni skritega, kar se ne bi
izvedelo”.
Sinoda o družini
Na plenarnem zasedanju je bilo v dvora-
ni 270 škofov, nadškofov, kardinalov, pa-
triarhov vzhodnih kato-
liških Cerkva, zakonskih
parov in drugih strokovnja-
kov. Delali so tudi v 13 sku-
pinah, vsaka je imela od 20
do 24 članov. “Zelo po-
membna je bila papeževa
navzočnost. Čutili smo, da mu sinoda v
resnici zelo veliko pomeni … Tam je bil s
srcem in z duhom”. V skupinah so se
kljub raznolikosti članov rojevale zelo po-
dobne misli. V pestrosti se je čutilo vetje
Duha, ki je vse skupine vodil v isto smer.
Pogovori so potekali “na visokem aka-
demskem in človeškem nivoju”. Pogosto
so imeli različna stališča, in vendar je to
bila neka “šola pogovora na visoki ravni,
ko se ne strinjamo vsi, pa smo se zelo spo-
sobni pogovarjati in prihajati, pod vod-
stvom Sv. Duha, proti rešitvam, ki so ne
moje ne tvoje, ampak postanejo naše,
stvar Cerkve”.
Glavne teme so zbrane v sklepnem do-
kumentu. “Pomembno se mi zdi, da se
nismo zadržali samo pri problemih”. Pa-
pež je ob začetku sinode povedal, da bi v
medijskem svetu radi, da bi bil edini ali
pa vsaj glavni problem sinode obhajilo
ponovno civilno poročenih; “to ni in ne
bo”, je dejal. Če sinoda govori o družini,
mora vse svoje moči zastaviti za to, da ta-
kih družin ne bo ali da jih bo čim manj.
Takoj se je zato oblikovalo mnenje, da je
treba začeti temeljiteje delati pri pripravi
na zakon in na družino. V istem duhu je
treba spremljati družino “tudi po poroki,
kajti s poroko se nič ne konča, ampak se
vse pravzaprav šele začne”. Vsaka nova
družina potrebuje oporo. Predstavniki
vzhodnih Cerkva so naglasili duhovnost
v družini, molitveno branje Sv. pisma,
družinsko bogoslužje, zakramentalno
življenje, duhovno očetovstvo družine in
zakonskega para. “Ne moremo imeti
močne družine, če v njej Bog nima svo-
jega mesta, stalne navzočnosti”.
Še en premik je bilo zaznati: družine naj
začnejo skrbeti za družine! Ne župniki,
ampak družine! Župnijsko občestvo naj
bo odprto, da lahko vanjo stopajo mladi
ljudje, da niso sami, da v njem doživijo
poroko in doživljajo tudi spremstvo:
družina ne več kot objekt pastoralnega
delovanja, ampak kot subjekt, ki drugim
posreduje lepoto zakonskega življenja.
O vlogi laikov
“Vi iz svoje osebne izkušnje lahko na dru-
ge prenašate sporočilo o lepoti zakona, o
lepoti skupne poti, o potrebnosti skupne
molitve, o vrednosti duhovnega življen-
ja”. Moč zgleda, moč molitve: “to je tisto,
kar lahko naredite vi. Ko jaz nekaj po-
vem, vsi rečejo: ‘Saj mora tako govoriti,
drugače bi bil hitro upokojeni škof’ … Če
pa en oče, mož, mama tako reče, se pa
drugače posluša … Vaša beseda je drugače
verodostojna, ni več govorjena iz dolžno-
sti, s pozicije neke službe. Vaša beseda je
govorjena iz osebnega izkustva, iz oseb-
nega prepričanja in doživetja”. To je moč
Cerkve pri pripravi ljudi na zakon in
spremljanju zakonskih parov.
Še veliko moramo narediti v t. i. daljni
pripravi na zakon, da že otroci začnejo
doživljati, kako je lepo biti poročeni, da
je lepo biti oče in mama, da je lepo biti
družina, da bodo to nosili naprej kot neki
načrt, neko hrepenenje. Na sinodi je bilo
tudi večkrat poudarjeno, da so starši tisti,
ki vzgajajo svoje otroke. O marsičem, npr.
o spolnosti, morajo z otroki spregovoriti
“starši, ne internet, ne ulica, ne šola. To
je priprava na zakon”!
O razporočenih in ponovno civilno po-
ročenih
Papež je večkrat poudaril, da nauka ne
bodo spreminjali, in to ne zato, ker bi si
ne upali, ampak zaradi tega, ker evange-
lija ne moremo spreminjati. Jezus je go-
voril o neločljivosti zakona … Vse družine
- tudi ranjene - je treba spremljati. Sprem-
ljati je treba družine, ki v sebi doživljajo
vso polnost in lepoto zakonskega in
družinskega življenja, pa tudi tiste v stiski,
tiste, ki doživijo polom … Vse ostajajo del
Cerkve, seveda če hočejo. Večkrat je bilo
poudarjeno, da “obhajilo ne pomeni
vključenosti v Cerkev; v Cerkev smo
vključeni po krstu! Kristjani postanemo
po krstu. S tem, da se komu podre
družina, ne neha delo-
vanje njegovega krsta,
on je še vedno krščen
in zato član Cerkve”.
O kristjanih, beguncih
in nemoči Evrope
Vprašanje o beguncih
je odmevalo tudi na si-
nodi. Poudarili so sta-
lišče, da človeku, ki pri-
de trkat na tvoja vrata in potrebuje po-
moč, moraš pomagati po svojih močeh.
“Lačen sem bil, žejen sem bil … Konec
koncev je to edino merilo, skozi katerega
bomo vstopali v nebeško kraljestvo. Tega
se včasih morda niti ne zavedamo. Leti-
mo v nekoliko višjih sferah, toda v nebe-
sa bomo šli skozi konkreten odnos do
konkretnega potrebnega človeka”. Sklep-
ni dokument je tudi poudaril zavezo be-
guncev, da sprejemajo in spoštujejo za-
kone in ureditev držav, v katere gredo.
Škofje iz Sirije, Iraka itd. so podčrtali, “kar
se morda veliko premalo sliši: da je treba
tam umiriti razmere, doseči ustavitev voj-
ne in sovražnosti. Zdi se, da to nekomu
ni v interesu”...
Ko se je sprejemala evropska pogodba, se
je Evropa odpovedala krščanstvu, zato
“mahati s krščansko Evropo se mi zdi sko-
raj malo hipokrizije”. To dogajanje pa
vendar postavlja vsakemu izmed nas
vprašanje: “Ljudje, ki prihajajo, so spo-
sobni petkrat na dan moliti, in to kjerko-
li; mi kristjani opravljamo vsaj jutranjo
in večerno molitev? Če ja, potem oni ne
bodo ogrozili naše vere. Se bodo spreme-
nili odnosi, se bo morda spremenil tudi
politični sistem itd., naše vere pa ne bodo
ogrozili”. Število teh, ki se v Sloveniji
imajo za kristjane, nezadržno drsi navz-
dol … “V tej Sloveniji živimo”! V Ljublja-
ni je že manj cerkvenih kot civilnih po-
grebov. “Da ne bi živeli v prepričanju, ka-
ko smo zelo prežeti s katoliškim du-
hom”... In vendar “smo v takšnem okol-
ju poklicani živeti svojo vero, jo oznan-
jati”.
Božje usmiljenje, resnica, ki jo človek
težko sprejme
“Vsi bolj ali manj grešimo zoper prvo
božjo zapoved”, je dejal msgr. Zore. V
svojih predstavah velikokrat srečujemo
boga, kakršnega si delamo sami: takšen
bog je bog sodnik, zelo podoben nam.
‘Plačaj, potem ti odpustim’... Bog, ki smo
ga ustvarili po svoji podobi. Če hočemo
priti do Boga, ki je dober in usmiljen, po-
tem bomo morali v sebi odkriti tisto po-
dobo, ki jo je Bog položil v nas. Tedaj bo-
mo začeli razumeti, da usmiljenje ne po-
meni, da se odpovedujemo pravičnosti,
ampak to, da “ljubezen, ki v resnici za-
služi ime ljubezen, ne more nikoli biti
poražena. In Bog ne more nikoli nehati
biti Bog”. Bog, ki je usmiljen z nami, nam
odpira prostor svobode; odpira nam pot,
lahko gremo domov. Brez usmiljenja pa
ostajamo ujeti v svojem grehu in živimo
v prekletstvu. Usmiljenje so odprta vrata
- za vrnitev domov - za vsakogar izmed
nas.
Svetniki: duhovniki in redovniki, kaj pa
laiki in zakonci?
Kako naj zakonci v današnjih razmerah
živijo “običajno družinsko življenje na
neobičajen način”, je nadškofa vprašala
Katja Tomsič in pri tem parafrazirala be-
sede papeža Wojtyla ob beatifikaciji za-
koncev Beltrame Quattrocchi. Msgr. Zore
je dejal: “Poslušajte Boga! On vam govori
na srce”. Mati Terezija, ki je s sabo nosila
40 let duhovne teme in suše, občutka, da
je Bog daleč, je rekla, da gre samo za lju-
bezen. “Zakonci
vsakdanje življenje
živite z ljubeznijo! Še
ko se kregate, se kre-
gajte z ljubeznijo! Ta-
ko človek postane
svet”. To vsi čutimo
v sebi: “Poslušajte
angela luči, ne pa an-
gela teme, ki vas
hoče zadržati v temi, jezi, zameri in
trpljenju”.
In slovenski svetniški kandidati?
Za nekatere postopki napredujejo, za dru-
ge manj. Premalo se jim priporočamo, je
zatrdil nadškof. “Prisegamo na tujo sve-
tost. Sveti Anton, ta pa je! Sveti Frančišek
… Bilo bi sicer lepo imeti tudi kakšnega
domačega svetnika, priporočamo se jim
pa ne … Zato da Bog potrdi svetost
nekega človeka, moramo mi ver-
jeti, da je ta človek živel sveto, in
se mu priporočati. Prvi korak v po-
stopku razglasitve nekoga za
blaženega je, ali ga ljudje imajo za
svetega... Če se mu ne pripo-
ročamo, potem težko pričakuje-
mo, da bo razglašen za svetnika”.
Priporočajmo se tudi “domačim
svetnikom! So prav tako božji”.
Moč molitve in poslanstvo kon-
templativnih redov
“Če hočemo v življenju hoditi z
Bogom in spolnjevati njegovo vol-
jo, potem moramo moliti”.
Skušajte se “čim večkrat ozirati v
Jezusa, kakršen stopa pred nas v
evangeliju”. Kolikokrat je v evan-
geliju molil! To je delal, “ker je po-
treboval bližino z Očetom, da je lahko iz-
polnil svoje poslanstvo Odrešenika tako,
kakor Oče hoče in ne tako, kakor hoče
svet”. Tudi mi smo včasih šibki v odnosu
do sveta in njegovih ponudb, ker naša
povezanost z Bogom ni dovolj trdna, ker
ne molimo zares.
Kontemplativni redovi? “Če tam ni
Božjega klica, ne obstaneš. Tam je treba
biti poklican. Poklican k načinu življenja,
spolnjevanju dnevnega reda. Poklican k
nerodovitnosti: tam ni pridiganja, ni apo-
stolskega delovanja, ni vodenja skupin,
ni verouka itd. ” Zato tisti, ki je poklican,
to zmore, “samo tisti”. Preko teh ljudi
“Bog vzdržuje žarišča molitve med nami,
da okrepijo našo molitev in da pred Boga
noč in dan prinašajo potrebe našega sve-
ta. Ni jih treba razumeti. Spoštujte Božjo
odločitev, da so tam in da molijo za nas”!
Goriški večer pod lipami sta zakonca Co-
tič sklenila z odlomkom iz pisma Filiplja-
nom, iz katerega izhaja Zoretovo škofov-
sko geslo ‘Veselite se v Gospodu’, on pa
je podelil Božji blagoslov vsem prisotnim
“v naših šibkostih in naši pripravljenosti
in želji biti Njegovi”.
“V
  Msgr. Stanislav Zore na Srečanju pod lipami v Gorici
“Ljubezen, ki v resnici ...”
S 1. STRANI 
Foto dpd
Katja Tomsič, msgr. Stanislav Zore in Ivo Cotič (foto dpd)
“Izbran sem, 
zato v izpolnjevanju 
svojega poslanstva 
nisem sam”
Kristjani in družba5. novembra 20154
MOLITEV SPREMINJA POGLED
Ko smo prinesli krize in stranpota pred Go-
spodov pogled, nas skušnjavec skuša, da bi
odstopili od zvestega odnosa. Z Božjo besedo
in postom se moremo boriti proti njegovim
prevaram in ta napor podpreti z molitvijo. Po-
dati se moramo v samoto in na goro. Pot je
strma in naporna, da zapustimo stare varno-
sti, povrh tega smo še brez kondicije in malo
zanemarjeni. Toda Gospodov klic je močnejši,
ker potrebujemo samote in odprtega pogovo-
ra z Gospodom. Pomembni sta želja po
srečanju in ljubezen, ki nas podpira na poti.
Ko pridemo na goro in stopimo v molitev, be-
sede izgubijo svoj pomen, naš pogled se zbliža
z Gospodom in gleda njegovo bližino.
Mnogi sodobniki so videli Jezusa, z njim jedli,
se pogovarjali, hodili z njim, toda niso ga
spoznali v njegovem osebnem jedru. Zanje je
ostal človek, kot vsi drugi. V molitvenem po-
gledu se približamo Jezusovemu obrazu in
odkrivamo, kako on gleda Očeta, ljudi in do-
godke. To ni beg od stvarnosti, ampak še glo-
blje spoznanje človeka in njegovega življenja,
da smo ljubljeni čez vse meje.
Od krsta naprej se učimo gledati skozi Jezusov
pogled. Gora molitve nam pomaga očistiti na-
vlako, ki zamegljuje oči našega srca, da ne vi-
dijo jasno Jezusove ljubeče bližine. Molitev
pogleda nam omogoča, da gledamo Boga v
preprostosti Jezusovega življenja od Betlehe-
ma do Kalvarije. Zato ni nič človeškega tuje
Bogu in vse naše življenje stopa pred njegov
pogled. Če smo premišljevali Jezusov trpeči in
zasramovani obraz, bomo mogli tudi v obra-
zih ubogih in grešnih ljudi odkriti Jezusov po-
gled.
Nekdo je zapisal, da postanimo to, kar gleda-
mo! Kristjani smo poklicani, da sredi svoje
krhkosti in ran odkrivamo Jezusov pogled in
v njegovi luči spreminjamo pogled nase in na
druge. Bolj, ko se bo naše življenje odvijalo
pred Gospodovim pogledom in njegovo sla-
vo, bolj bo sijalo v vsej svoji osebni pristnosti.
Gledanje Jezusove bližine bo prešlo v po-
slušanje in uresničenje Očetove besede za
naše življenje. V srcu bo globoka izkušnja, da
se nas je Bog dotaknil s svojo lepoto, ki odse-
va na naših obrazih. Seveda bo do Velike noči
prišla še marsikatera preizkušnja teme in gre-
ha, vendar gora molitve nam bo svetila z Jezu-
sovim pogledom in lepoto.
GLEDATI SKOZI POGLED (7) Primož Krečič
  d časa do časa pride na
vrsto tudi kakšna bolj
“cerkvena” tema, ne le
družbena, treba je namreč upra-
vičiti naslov naše rubrike. A poj-
dimo k bistvu. Še pred nedavnim
se je “šlo k obhajilu”, danes se ta
fraza uporablja le še za praznik 1.
svetega obhajila, zato se ob
vprašanju, ali je kdo šel k obhaji-
lu, danes pisano pogledajo, ker
pač govoriš o odraslih kristjanih,
najbrž bi lahko dali pridevnik tu-
di v narekovaje, saj “biti odrasel
kristjan” pomeni tudi to, da je vse
prejšnje za v koš, je preživeto in
podobno. Dandanes tako nekdo
ne gre več “k obhajilu”, temveč
"gre po hostijo”, “prejme hosti-
jo”, celo “vzame hostijo” ali “gre
vzet hostijo”. Kot marsikaj se je
zbanaliziralo v Cerkvi tudi sveto
obhajilo, pa čeprav še vedno velja
ob evharistični molitvi, zlasti ob
posvetilnih besedah, za vrhunec
svete maše. Vrhunec ta zadeva go-
tovo že dolgo ni več,
postalo je nekaj pov-
sem navadnega, ba-
nalnega, posvetnega.
Zdi se namreč, še več,
vidimo, da pri delu
maše, ki se mu reče
“obhajilo”, ne gre več
za prejemanje “neko-
ga”, temveč “nečesa”.
Da se je nekaj spre-
menilo v pojmovan-
ju, razumevanju in,
da, v verovanju, kaže
sama praksa ravnanja
s tistim, kar je nekoč,
še pred nedavnim, veljalo za Naj-
svetejše, za Kristusovo telo, za Go-
spoda Jezusa samega, danes pa je
očitno drugače. Včasih se je bese-
di “hostija” dodalo pridevnik
“sveta”, da bi povedali, da se je
nekaj s tisto “stvarjo” dogodilo,
da se je spremenila, in sicer je
“nekaj” postalo “nekdo”, ne
kdorkoli, temveč Gospod sam.
Danes je hostija pač hostija, prej
in potem, nekaj, kar nekaj tudi
ostane. Največ, kar je še dopu-
stno, je to, da gre za znamenje,
simbol in nič več. Kruh torej osta-
ne danes kruh, zato pa ni nič na-
O
Cerkveni in družbeni antislovar (9)
H kot HOSTIJA
robe, če se ravna, kot se pač ravna.
Danes pogosto vidimo nekakšno
mešanico sentimentalizma, po-
nosa in sodobnih teženj ter kon-
ceptov, kakršne so npr. “človeko-
ve pravice”. Vpliv sveta je zelo
močan, mediji pa nam vseskozi
vsiljujejo ravno vse to. Obhajilo
je postalo neki statusni simbol,
neki simbol pripadnosti, postalo
je neka nagrada za našo nav-
zočnost oz. prisotnost pri maši.
Pomembna so dobra čustva, kot
je rekla neka prijateljica na spletu
drugi prijateljici, ko sta se pogo-
varjali o tem, kdo bo lahko sedaj
prejemal obhajilo, če pustimo ob
strani dejstvo, da se pravila in
načela niso spremenila: “Torej
lahko tudi jaz, ki živim z moškim,
sedaj vzamem obhajilo”? Če pu-
stimo mešanje pojmov, kjer ni več
jasno, kdo živi s kom in kdo je s
kom poročen, skrbi zlasti drugi
del odgovora: “Če se imata s ti-
pom zares rada, obhajilo lahko
vzameš, se mi zdi”. Včasih je nek-
do obhajilo prejel, danes ga kar
vzame. Nič čudnega, ko pa je že
pred samimi posvetilnimi bese-
dami napačni prevod grške in la-
tinske besede - namesto prejmite
oz. sprejmite, kar pomenita bese-
di “labéte” in “accipite”, imamo
praktično v vseh prevodih
rečeno: “Vzemite”! Včasih, še
pred nedavnim, smo se spraševa-
li, ali smo vredni obhajilo prejeti,
danes, ko se vzame obhajilo ali
celo hostijo - sam Kristus naj bi
tako zaukazal -, se tega ne smemo
več spraševati, saj je to vendar
naša pravica. Naj navedem, kaj
pravi italijanski bloger “Il Masti-
no”, pa se opravičujem že vna-
prej, če bodo uporabljene tujke,
ker tokrat žal ne gre drugače, saj
slovenščina preslabo loči neke be-
sede, zato pa različne besede z ra-
zličnim, a sorodnim pomenom,
prevaja z eno in isto besedo. Pravi
ta bloger takole: “Vredne evhari-
stije nas ne napravi več očiščenje
od grehov, temveč čustva, čustva
v posvetnem pojmovanju, seve-
da, kar pomeni farsično in čutno
izkazovanje afektov, ki so resna in
krščanska zadeva. Krščanstvo ne
zastonj nikdar ne govori o “senti-
mentih”. “Sentimentalno” obha-
jilo ni več globoko in intimno
srečanje med Bogom in ustvarje-
nim bitjem, ki sprejema Stvarnika
in se mu pusti odrešiti. Postalo je
dejanje ponosa, izraz napuha, je
sikanje Bogu: “Kdo si ti, kdo pa
sem jaz”? - nihče se ne podvrže.
Obhajilo je postalo izziv vernika
Bogu samemu in njegovi Cerkvi.
V nekaterih primerih je postala
prava kletvica proti Očetovemu
usmiljenju, ki jo izpljunemo na
oltar, ki je vendarle bil pripravljen
za izgubljenega sina.
Nočemo Božjega
usmiljenja, temveč želi-
mo pred Bogom izter-
jati “pravico”, da dela-
mo, kot hočemo in
želimo, ker smo pre-
pričani, da ta Bog nima
nobenega vpliva na
naše življenje. Pre-
pričani smo, da je ne-
sposoben odrešenja,
glede na to, da misli-
mo, da sploh ni potre-
be po kakem odrešen-
ju, zato pa ga gledamo
z domišljavostjo, s kakršno se gle-
da v oči “impotentnega boga”. Te
besede so zelo ostre, a je hkrati res
tudi to, da se danes kaj doseže le
še s šok terapijo. Vsekakor je po-
trebno, da se vsak pri sebi zami-
slimo, ali še verujemo v spremen-
jenje in v resnično Božjo nav-
zočnost v svetih podobah. Če je
naš odgovor pritrdilen, potem bo
treba pokazati to tudi na zunaj, z
ustreznimi kretnjami češčenja in
z ustreznim ravnanjem s stvarmi,
ki niso le svete, temveč celo naj-
svetejše.
Andrej Vončina
Slovenska karitas Koper
Priložnost za dobra dela 
ali cunami
  Sloveniji se v zadnjih
tednih vse vrti okrog
beguncev. Vlada,
civilna zaščita, policija,
humanitarne organizacije
delajo, kaj delajo: garajo!
Mnogi očitajo, da na ta val
beguncev ali 'cunami', kot
temu nekateri rečejo, nismo
V bili pripravljeni. O, moj Bog,le kdo bi si lahko takomislil! Tehnično res nismo
bili pripravljeni, ker je
preseglo naše zmogljivosti,
toda srčna pripravljenost je
bila in je še velika. Pomagati,
blažiti, 'narediti to, kar mož
je storiti dolžan', se odseva
na vsakem koraku.
Na področju Koprske škofije
res ni beguncev, toda v
Škofijski karitas Koper smo
takoj začutili, da tudi naši
sodelavci na vzhodni in
južni meji rabijo podporo,
pomoč. Brez velikih besed
smo začeli zbirati pomoči:
odeje, topla oblačila,
obutev, še posebej so
bile sodelavke
pozorne do stvari, ki
jih potrebujejo
majhni otroci. Veliko
čeveljčkov,
škorenjčkov, toplih
bundic se je zbralo.
Naš br. Gregor pa je s
pridom polnil kombi
in vozil: Dobova,
Brežice, Celje,
Maribor, Šentilj.
Vzporedno s tem so
se začeli prijavljati
prostovoljci, ki so
pripravljeni pomagati
sodelavcem v
begunskih centrih in
na meji pri delitvi hrane,
oblek ali preprosto stati ob
strani predvsem materam z
majhnimi otroki. 29.
oktobra je šla na Šentilj prva
skupina. Ljudje različnih
starosti in poklicev, vendar z
eno samo željo POMAGATI.
Morda le nekaj misli ob
vrnitvi:
- Br. Gregor iz
Vipavskega
Križa: “Nedelja,
kličejo me iz
Slovenske
karitas, če lahko
pomagam pri
prevozu hrane
iz Roj v Vrbje
(škofija Celje).
Seveda grem.
Pomagam, tudi
zato, ker
sodelavca Matej
in Miha komaj
stojita pokonci
od utrujenosti.
Ogromno ljudi,
žalostnih,
utrujenih”.
- Gospa Janja iz Podnanosa:
“Včerajšnji dan si bom
zapomnila za vedno. To so
otroci, ki te nemo gledajo,
želijo si nasmeha, ker
njihove mame zaradi
utrujenosti tega ne zmorejo.
Noseče mamice, skoraj bosi
mladi fantje... zgubljen
deček, ki joka in kliče
mamo... bolna stara ženica.
Pomagamo lahko na vsakem
koraku. Bilo je
neprecenljivo, dragoceno.
Zato bom šla vsakokrat, ko
me boste potrebovali... Vi
kar pokličite”!
- Sestra Felicita z Mirenskega
Grada: “Moja redovniška
obleka in z njo tudi jaz sem
bila deležna toliko
spoštljivosti; v življenju
nisem v enem dnevu slišala
tolikokrat 'hvala'.... prosim,
pokličite me še kdaj”.
Ko berem te besede, si
rečem: “Res, to je cunami
ljubezni do bližnjega”.
Slovenska karitas bo ob
koncu pripravila izčrpno
poročilo, ker sedaj ni časa že
številke, sedaj je čas za
človeka. Pa vendar:
- Do konca oktobra so na
računu Slovenske
karitas domači
darovalci zbrali
70.000 evrov, hvala
vsem darovalcem!
- V mrežo dobrih
ljudi so se s
finančnim darom in
materialno pomočjo
ter prostovoljnim
delom (zdravniki,
sodelavci) vključile
številne sestrske
Karitas po celotni
Evropi, celo ameriška
Karitas.
- Dnevno je v pomoč
v begunskih centrih
in na mejnih
prehodih vključenih
od 120 do 150
prostovoljcev.
Potrebni so tolmači, 429
prostovoljcev je šlo skozi
tečaje usposabljanja, saj je
delo z begunci, migranti,
takimi in drugačnimi
zahtevno.
- V začetku smo le pomagali,
v zadnjem času pa postaja
delo bolj sistematično in je
potrebno tudi begunce
navajati na medsebojno
solidarnost, kar nam naroča
tudi papež Frančišek.
- Kar nekaj energije je
potrebno usmeriti v blaženje
nestrpnosti na eni strani in
pretirane evforije na drugi
strani. Videti brate in sestre
v stiski ni enostavno, delati
je potrebno po pameti in po
srcu.
Jožica Ličen
POMOČ zbira Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, 
TRR: SI56 0214 0001 5556 761, 
Namen: Pomoč beguncem; Sklic: 00 628,
Lahko pa svoj dar oddaste tudi v uredništvu Novega glasa; 
poskrbeli bomo, da bo prišel v prave roke. 
Kristjani in družba 5. novembra 2015 5
  poštovana gospa Ivka Bučar, dra-
gi domači, sorodniki, sodelavci
in prijatelji pokojnega dr. Fran-
ceta Bučarja, v imenu Slovenske ško-
fovske konference izražam vam sožalje
in bližino v molitvi v tej uri slovesa!
Dragi bratje in sestre v Kristusu!
Jezusovo vprašanje v današnjem
evangeliju: “O kakšnih rečeh se po-
govarjata med potjo”? je tudi za nas
izziv v tem trenutku - tukaj v cerkvi
ob žari pokojnega Franceta Bučarja.
Pri vsakem pogrebu in vsakem veli-
kem dogodku človeka prevevajo ra-
zlične misli: nekatere nosimo v
srcu; druge si podelimo z brati in
sestrami, ko se skupaj spominjamo
pomembnih dogodkov, jih komen-
tiramo, ocenjujemo s pozitivne in
negativne strani, se zahvaljujemo
zanje ali jih obžalujemo; so pa še
tretje misli, ki jih želimo deliti
predvsem v molitvi z Bogom. Ob
pogrebu so prav te misli pred Bo-
gom in z Bogom tako pomembne
in potrebne, da nam umirijo dušo.
Tisti, ki je Stvarnik in Odrešenik,
nas sedajle sprašuje: O kakšnih
rečeh se pogovarjate med potjo? Lah-
ko bi mu odgovorili: Gospod, saj ti že
vse veš! Tebi je vse znano, ti poznaš
človeka od mladosti do starosti, poz-
naš vsa dela in vse misli - vsakega od
nas! Kljub temu Jezus želi, da mu
izročimo svoje misli, besede, stiske,
žalost, žalovanje in hvaležnost. Po-
membno je, dragi bratje in sestre, da
imamo možnost to nekomu zaupati:
tistemu, ki je prvi in poslednji in so
njegovi časi; tistemu, ki daje življenje
in nas pokliče k sebi ob koncu naše
življenjske poti. Saj najglobljih življen-
jskih skrivnosti ne moremo zaupati
komurkoli, ne moremo jih zaupati
zgolj človeku …!
Današnji evangeljski odlomek nas va-
bi, da se vživimo v velikonočno doga-
janje. Pomislimo na učenca, ki sta po
doživetju Jezusovega trpljenja in smrti
žalostna in razočarana zapuščala Jeru-
zalem. Doživela sta stisko, trpljenje in
smrt. To je bil tudi predmet njunega
pogovora. Zelo drugače sta si predsta-
vljala Jezusovo pot in njegovo Božje
kraljestvo. Ravno v to žalost in ra-
zočaranje je vstopil Jezus. Začel je po-
govor z njima, ju vpraševal in odgo-
varjal. Povedal jima je o povezanosti
in smiselnosti dogodkov – zakaj je bilo
vse tisto potrebno. Tako, bratje in se-
stre, tudi mi vstopamo v tem trenutku
žalosti in slovesa v pogovor z Bogom.
Lahko mu povemo svojo žalost ob
smrti; svoje spomine, pričakovanja in
hvaležnost za delo in zavzemanje za
vse dobro pokojnega Franceta Bučarja.
Pred Gospodom se lahko pogovarja-
mo o darovih, ki jih je pokojni prejel
v svojem življenju, ki jih je uporabil
tako za svojo družino kot za naš narod
in državo. Lahko mu govorimo in se
čudimo o njegovi zanimivi in preple-
teni življenjski poti – posebej v družbe-
nem in političnem življenju. Gospodu
Bogu lahko povemo, kako se je pokoj-
ni France Bučar trudil, da je v življenju
ostajal v zavzetem odnosu z Bogom in
v skupnosti Cerkve. Vseskozi je ostal
vernik in prejel tudi milost, da se je s
svetimi zakramenti, posebej z zakra-
mentom bolniškega maziljenja, pri-
pravil na odhod v večnost. Bogu lahko
v tem molitvenem pogovoru predsta-
vimo še mnoge druge stvari iz življenja
pokojnega, o katerih poslušamo v na-
govorih njegovih prijateljev, znancev
in sodelavcev.
Dragi bratje in sestre, Jezus se v
takšnem trenutku želi pogovarjati tudi
o nas samih. Sprašuje nas o naših
življenjskih izbirah in načinu življenja.
Tudi nam razlaga, kaj stvari pomenijo
in zakaj so potrebne. Tudi nas želi pri-
peljati do gostišča v Emavsu, kjer po-
nudi počitek in razdeli Kruh večnega
življenja.
Ko sta učenca prepoznala vstalega Je-
zusa, sta bila polna veselja; izgubila sta
vse strahove in malodušje. Vrnila sta
se k bratom, da sta oznanila Jezusovo
zmago nad trpljenjem in smrtjo. Vsem
ljudem sta želela oznaniti evangelij
upanja in Božje ljubezni. V žalosti ni-
sta ostala sama. Gospod je bil z njima
in sta smela doživljati zmago nad
smrtjo. Doživela sta veliko Božjo lju-
bezen, ki sta jo hitela posredovati še
drugim ljudem.
Tudi mi upamo in verujemo v Božjo
ljubezen, ki premaguje greh, trpljenje
in smrt. V berilu smo slišali, kako nam
nebeški Oče izkazuje ljubezen. Svojo
ljubezen izliva v naša srca po Svetem
Duhu, ki nam je bil dan. Od njega smo
ljubljeni, že na samem začetku, ko
smo še grešniki; ne čaka na naš napor
spreobrnjenja, pač pa nam vnaprej po-
klanja rešitev in svojo bližino. Le spre-
jeti jo je potrebno.
Dragi bratje in sestre, povabljeni smo,
da z molitvijo priporočimo pokojnega
Franceta Bučarja tej Božji ljubezni, da
bo v polnosti užival usmiljenje in
odrešenje. Molimo pa tudi za vse do-
mače in vse, ki ga bodo pogrešali, da
bodo v Bogu doživeli tolažbo. Amen.
S
Msgr. dr. Franc Šuštar
  Buenos Airesu je 17. oktobra
2015 umrla 92-letna kulturna
delavka in vzgojiteljica Angelca
Klanšek. Vzgoji otrok se je posvetila že
v begunskih taboriščih v Avstriji, po iz-
selitvi v Argentino pa je bila med pio-
nirji prostovoljnih slovenskih sobotnih
šol, ki med rojaki ohranjajo visoko stop-
njo znanja slovenščine in narodne za-
vesti. Nad 60 let je brezplačno poučeva-
la na Balantičevi osnovni šoli v San Ju-
stu, na kateri je bila pol stoletja ravna-
teljica. Dolga leta je službovala tudi kot
gospodinja slovenskim duhovnikom in
pomagala v Dušnopastirski pisarni v
Slovenski hiši.
Slovo od gdč. Angelce Klanškove je po-
kazalo, kako je bila priljubljena med ro-
jaki. Kropili so jo v Slovenski hiši, kjer
po upepelitvi tudi počiva med svojimi
rojaki. Pogrebna maša, ki jo je daroval
dr. Jure Rode, pa je bila v nabito polni
stolnici San Justa. Peli so sanhuška mla-
dina, mešani pevski zbor San Justo in
otroški zbor Balantičeve šole. Lepo so
bile zastopane vse tri generacije njenih
učencev. Sledile so poslovilne besede
predstavnikov številnih organizacij.
Po sv. maši so imeli v Našem domu že
prej določeno proslavo Materinskega
dne. Tudi tam so se spomnili Klanškove
s krajšim video prikazom njenega
življenja in dela ter poslovilnim govo-
rom Ivane Tekavec.
Leta 2013 so Angelci Klanškovi za zgled
krščanstva in slovenstva v Trstu podelili
4. Nagrado Nadja Maganja.
Pri Bogu ni nič naključno.
Ali si lahko predstavljamo drugačen
odhod gdč. Angelce po večno zasluženo
plačilo kot v soboto zjutraj? Ob uri, ko
bi se odpravljala v slovensko šolo, jo je
Vsemogočni poklical k sebi.
Močna simbolika osebe, ki se je razda-
jala kot vzgojiteljica, spodbujala kultur-
ni razvoj v Našem domu, bila je vse-
stransko, dinamično vpletena v sloven-
sko skupnost, živela je z vrednotami, ki
so jo peljale tudi čez ocean, daleč od lju-
bljenega rojstnega kraja. Težko se je
ločila, a zaupala je v božji načrt in je z
istim zaupanjem sledila vodstvu božje
roke.
Rodila se je v kmečki družini 30. maja
leta 1923 v kraju Simert pri Boštanju v
Zasavju. Med desetimi otroki je bila
osma. Na veliko mamino in atovo žalost
sta prva dva otroka kmalu po rojstvu
umrla. Kot nadomestilo sta posvojila
dva otroka. Angelca je večkrat pripove-
dovala, da so bila njena otroška leta ne-
popisno srečna, polna radosti med toli-
kimi bratci in sestrama. Mama jih je
usmerjala s svojo modrostjo, ljubeznijo
in razumevanjem; vsajala je naravne,
duhovne in verske vrednote, ki so An-
gelco spremljale celo življenje.
Po osnovni šoli je Angelca odšla v Lju-
bljano na gimnazijo, ki jo je končala z
odličnimi spričevali. Odlikovala se je
posebno v slovenščini.
A družina je tedaj, v letih med drugo
svetovno vojno, živela težke čase. Bili so
namreč begunci, tako pred Nemci kakor
pred Italijani. Tudi s partizani so imeli
hude težave, ko so ti iskali brate, vsi štir-
je so bili domobranci, ki so bili na kon-
cu vrnjeni in pobiti. Tako se je odločila
za odhod in delila usodo tisočih zaved-
nih Slovencev, ki so si morali izbrati be-
gunsko pot.
Že v taborišču je Angelca pričela
poučevati. V Argentino je prišla februar-
ja leta 1949 in šolsko delo pričela takoj
tudi v širni Pampi. Opisala nam je težke
trenutke, ko je ladja iz genovskega pri-
stanišča zaplula v morje. Spraševala se
je, ali je to morda dokončno slovo od
domovine, od vsega, kar ji je bilo naj-
dražje?
Ni se prepustila negotovosti. V 60 letih
plodnega dela in poučevanja je učila
okoli 800 otrok, največ seveda iz šole
Franceta Balantiča. Zakaj pa je šolo poi-
menovala po Balantiču? Gdč. Angelca
je odgovorila: “/... / izbrali smo si ga za
vodnika-vzornika in varuha, da bi ved-
no budil ljubezen do slovenske besede,
da bi jo pomagal ohranjati in bogatiti
iz roda v rod. Izbrali pa smo si ga tudi
za to, da bi mladini s svojim zgledom
kazal pot zvestobe domovini in Bogu,
tudi preko žrtev /... /”
Ni dovolj besed, s katerimi bi zapisali
vse, kar je Angelca dobrega storila. Kot
mamice skrbe za lastne otroke, je tudi
sama skrbela za vsakega izmed učencev,
učenk, učiteljev in učiteljic in vedno je
stala šolskemu odboru ob strani. Gdč.
Angelca bo vedno duša Balantičeve šole.
In kot sam Balantič je tudi Angelca “go-
rela kot bakla nema”.
Ni čakala, kaj ji bo življenje dobrega pri-
neslo: šla je življenju naproti in ga z vso
močjo prižela nase kot pušeljc, katerega
vonj osrečuje vsakogar, ki se mu pri-
bliža.
Delo je veselo zagrabila v roke: z otroki
je rada prepevala, se igrala, v šoli je
režirala, vcepljala v otroška srca ponos
pripadnosti slovenskemu rodu in s tem
pripomogla, da iz posekanega drevesa –
lipe poganjajo že tretje in četrte mladi-
ke. Koliko družinskih nedelj, koncertov,
Balantičevih večerov, počitniških dne-
vov, miklavževanj, pisanja učbenikov in
splošnega gradiva ter nešteto prireditev,
srečanj, spodbujanj … skratka, celostna
vzgoja otrok in skrb za razvedrilo so bile
Angelci prirojene vrednote.
Najbolj smo pri njej občudovali čut za
ustvarjanje prijetnega vzdušja; občudo-
vali smo, kako je bila o vsem, kar se je v
družbi dogajalo, na tekočem, kako so-
dobno je gledala na svet, družino, mla-
dino in otroke, presenetila nas je, ko je
vedno našla pravo besedo v vsakem tre-
nutku, četudi še tako kočljivem.
Družabnost ji je veliko pomenila, rada
je bila v krogu prijateljev in družin, s ka-
terimi je tudi rada igrala tarok, in to baje
zelo dobro.
Otepala se je priznanj, čestitk in slavij.
Pravila je, da pač dela, kar človek mora
storiti. Njena skromnost je tudi legen-
darna. Učiteljice smo po 30 letih njene-
ga poučevanja slučajno izvedele, da bi
imela raje kavico kot čaj. Nič zato, saj je
bila hvaležna in zadovoljna z malim, ni-
kogar ni želela ne nadlegovati niti se
mu vsiljevati. Nič ni zahtevala, a veliko
nam je podarila.
Drug drugemu in med seboj si izreka-
mo sožalje, ker čutimo, da je gdč. An-
gelca od nas vseh, in v trenutku doja-
memo, da smo pravzaprav mi njeni, saj
nas je vse in vsakega posebej posvojila
kot delček izgubljene družine. Prejmite
besedo zahvale vsi, ki ste gdč. Angelci
velikodušno pomagali, skrbeli zanjo, jo
sprejeli v družinskem krogu in ji nudili
družinsko toplino, po kateri je tako hre-
penela.
Draga gdč. Angelca, ko pomislimo na
vas, se nam prikaže prijazen, nasmejan
obraz. Ponosni smo na vas, mislimo, da
nas ima Bog posebno rad, ker je spretno
prepletel naša življenjska pota. V zgled
ste nam, kako naj človek nastopa, ko ni-
ma nič, a vse doseže z odločnostjo in ja-
snimi cilji. Visoko ste nam postavili le-
stvico požrtvovalnosti, idealizma, nese-
bičnosti in ljubezni do mladega rodu,
do verskih vrednot in do vsega sloven-
skega. Iskrena, globoka vam hvala. Pre-
pričani smo, da ste sedaj v bližini Vse-
mogočnega, ki vam bo pravičen in bo-
gat plačnik.
Počivajte v miru.
V
Nagovor škofa Šuštarja pri pogrebni sveti maši za pokojnega dr. Franceta Bučarja
Tudi mi upamo in verujemo 
v Božjo ljubezen
1923 - 2015
Spomin na Franceta
Bučarja
  oj prvi spomin na Franceta
Bučarja sega v sedemdeseta
leta prejšnjega stoletja, ko je
kot eden prvih (in redkih) slovenskih
disidentov prišel na Drago. Teklo je le-
to 1978, ki je bilo za Bučarja prelomno,
ker je s svojimi kritikami na tedanje
razmere in na so-
cialistično samou-
pravljanje nepo-
sredno in nepopra-
vljivo izzval totali-
tarni sistem takrat-
ne Jugoslavije. Ko-
munistična oblast
se je maščevala z
njegovo odstranit-
vijo z univerze. A
kazen mu nikakor
ni preprečila, da ne
bi še isto leto preda-
val na Dragi o ideo-
logiji in demokraci-
ji. Nastop na “sum-
ljivi” Dragi in sode-
lovanje z organiza-
torji, ki je potem
trajalo vse do raz-
pada Jugoslavije, sta takrat veljala kot
izrazito izzivalno dejanje proti totali-
tarni oblasti, ki ni tolerirala odklonov
in odstopanj. Bučar je s svojim pre-
mišljenim in zavestnim nastopom po-
trdil svoje stališče in s tem pogumno
prevzel tudi tveganje morebitnih
strožjih reakcij tedanjih komunistov
na oblasti. S tem pa je Bučar tudi po-
trdil in še povečal ugled in vlogo Drage
ter osvojil enega njenih osnovnih cil-
jev, iskanje dialoga, ki je še danes tako
redek pojav med Slovenci, čeprav je
najboljši način za reševanje razhajanj
v pogledih na družbo in državo. Bučar
je še vrsto let sodeloval z organizatorji,
tako je na primer omogočil, da so na
Dragi govorili Svetozar Jovanović, Pre-
drag Matvejević, Dobrica Čosić in Vla-
do Gotovac ter omogočil vsem ude-
ležencem Drage, da so bolje razumeli
situacijo v Jugoslaviji in vzroke za nje-
no razpadanje. Demokratizacija je bila
na pohodu, a nihče ni vedel, kako bo
do nje prišlo, ko je Bučar na Dragi l.
1989 napovedal konec realnega socia-
lizma, nekaj mesecev pred padcem
berlinskega zidu. Govoril je na temo
Slovenija med
Evropo in Balka-
nom, govoril je o
slovenski identi-
teti in že uvodo-
ma naglasil, da
“brez osebnostne
identitete postaja
narodnost prazna
oblika”, ter
obračunal z ideo-
logijo nacionalne
države, v kateri so
manjšine motilni
dejavnik, ki ga je
treba asimilirati.
Bučar ni mislil to-
liko na nas, slo-
vensko manjšino
v Italiji ali Avstri-
ji, ampak bolj na
Slovence v okviru “srbske” Jugoslavije,
v kateri jim je bilo kot manjšini usoje-
no biti asimilirani. To je veljalo tako
za kraljevino Jugoslavijo kot tudi za ka-
snejšo socialistično republiko. Zato je
bil njegov pogumni sklep “realsociali-
zem mora propasti, če naj Slovenci
preživimo kot narod”. Njegovo preda-
vanje Slovenija med Evropo in Balka-
nom je izzvenelo bolj v duhu Slovenija
med demokracijo in realsocializmom.
Zato je za Bučarja glavni problem slo-
nel na vprašanju narodne suverenosti,
ki je možna samo v okolju politične
demokracije. Zanjo se je France Bučar
nedvoumno odločil, se dosledno zav-
zemal in jo branil kot neodložljiv ele-
ment politične kulture. Slovenski na-
rod se ga bo vedno spominjal kot očeta
slovenske suverenosti.
Sergij Pahor
M
Dr. France Bučar
  Odšla je kulturna delavka in vzgojiteljica
Angelca Klanšek - dar Boga
slovenski skupnosti
BUENOS AIRES 
Goriška5. novembra 20156
Na kavi s spomini prof. Alojzija Geržiniča
Pri založbi Mladika v Trstu so nedavno izšli spomini šolnika,
glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča Od Save
do Srebrne reke. Avtor, ki se je rodil v Ljubljani leta 1915 in je umrl
v Buenos Airesu leta 2008, opisuje v knjigi svoje življenje v matici,
zamejstvu in zdomstvu: v Ljubljani, Mariboru in Kočevju; nato v
Trstu pod nemško zasedbo in takoj po njej, ko si je prizadeval za
širjenje in uzakonitev slovenskega šolstva; končno v begunskih
taboriščih v Italiji in med Slovenci v Buenos Airesu, kjer je bil
izredno dejaven na kulturnem in verskem področju.
Katoliška knjigarna vabi “na kavo s (to) knjigo” v torek, 10. novembra,
ob 10. uri. O njej se bodo pogovarjali njen urednik Ivo Jevnikar,
strokovnjakinja za šolsko zgodovino prof. Mira Cencič in avtorjeva
hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa, ki je tokrat prvič v Evropi.
Predstavitev Galebovega dnevnika v KCLB
Živahni škrat Hopa Cupa je združil osnovnošolce
Iz bujne domišljije mladega pisca Marka Gavrilovskega je izšel
poseben škrat, Hopa Cupa. V letošnjem šolskem letu bo prav on
v Galebovem šolskem dnevniku spremljal delo naših šolarjev. Ta
dnevnik so ustvarjalci predstavili tudi na Goriškem, in sicer v veliki
dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v ponedeljek, 19. oktobra
2015. V njej se je zbralo kakih dvesto osnovnošolcev iz goriškega
in doberdobskega ravnateljstva. Njim so urednica revije Galeb
Alina Carli in avtor Marko Gavrilovski ter ilustratorka Dunja Jogan,
ki si je zamislila škratovo likovno podobo, predstavili letošnji
dnevnik in njegovega junaka Hopa Cupo. Vse je bilo še bolj prijetno,
ker so na oder poleg omenjenih ustvarjalcev stopili tudi učenci OŠ
Peter Butkovič Domen iz Sovodenj, ki so ob koncu lanskega
šolskega leta uprizorili pravljico o dobrem, izredno hitrem škratu
Hopa Cupa, ki mu je zelo pri srcu narava in vse njeno bogastvo, ki
ga moramo skrbno varovati. Z veseljem so predstavo, prepleteno
s petjem, prikazali vrstnikom iz drugih šol. Nastopu sovodenjskih
šolarjev je sledila likovna delavnica pod vodstvom Dunje Jogan.
Otroci so iz tulcev in papirja spretno izdelali vsak svojega škrata,
ki jim bo v lep spomin na to prisrčno srečanje. / IK
V nedeljo, 8. novembra, zahvalna maša 
za vasi pod Sabotinom in Kalvarijo
Mesec november je za kmete čas obračunov, ko je pridelek v
glavnem že pobran, zato tudi trenutek za zahvalo.
Kot vsako leto se po vaseh na Goriškem in tudi drugod vrstijo
številne zahvalne maše. Tako bo 8. novembra tradicionalna
zahvalna maša tudi v vaseh pod Sabotinom in Kalvarijo. Po lanski
skupni zahvalni nedelji v Podgori je letos na vrsti Štmaver. Okrašen
voz s kmečkimi pridelki bo pred cerkvijo v nedeljo ob 8.30, ob
9.00 pa se bo začela sv. maša. Po ustaljeni navadi bo po
bogoslužnem obredu na vrsti blagoslov kruha, vina in traktorjev.
Ob tradicionalnem koruznem kruhu bodo delili tudi novo vino, saj
smo v času, ko sv. Martin iz mošta naredi vino. Nato se bo procesija
traktorjev vila po vasi ter bližnji okolici, in sicer po Oslavju, Pevmi
in Podgori. Kosilo je predvideno ob 12.30 za udeležence sprevoda
traktorjev, ostali se lahko udeležijo kosila po bogoslužnem obredu.
Kot je v navadi v Štmavru, se za taka srečanja snidemo na sedežu
društva Sabotin.
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje je
podelila nagrade za šolski uspeh
Predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Robert Devetta
in ravnatelj Flavio Mosetti sta ob svetovnem dnevu varčevanja v
sejni dvorani banke podelila denarno nagrado sinovom članov, ki
so končali višjo srednjo šolo z odličnim uspehom. Predsednik
Upravnega sveta Robert Devetta je povabil goste in nagrajence k
varčevanju, saj lahko le majhni vsakodnevni prihranki zagotovijo
finančno gotovost in uresničitev raznih želja. Podobno se dogaja
tudi pri študiju, ko z dnevnim prizadevanjem gradimo izobrazbo,
ki predstavlja temelj službene kariere in osebne rasti. Predsednik
je nagrajencem zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem študiju z
željo, da bodo nekega dne neprecenljiv zaklad znanja uporabili
tudi za razvoj domačega območja in skupnosti. Nagrajeni odličnjaki
so Ester Berlot, Ivana Cotič in Kristina Pahor.
Kratke
  četrtek, 29. oktobra, je
minilo 60 let od smrti ve-
likega duhovnika,
družbenega delavca in publicista
Stanka Staniča, ki počiva na štan-
dreškem pokopališču, saj je bil v
zadnjem obdobju svojega življen-
ja župnik v tem kraju. Msgr. Sta-
nič je bil med glavnimi protago-
nisti pomembnih slovenskih sre-
din, od Goriške Mohorjeve
družbe, KTD do Alojzijevišča, bil
je odgovorni urednik Katoliškega
glasa, v odboru za gradnjo Kato-
liškega doma in še bi lahko našte-
vali. Na štandreškem pokopa-
lišču so se ga na dan obletnice
smrti z molitvijo, blagoslovom in
nageljni spomnili predsednik
GMD msgr. Renato Podbersič,
predsednik Zadruge Goriška Mo-
horjeva prof. Peter Černic in od-
bornica obeh ustanov Erika Jaz-
bar.
V spomin msgr. Staniču objavlja-
mo izsek iz nagovora, ki ga je
imel prof. Anton Kacin na štan-
dreškem pokopališču pred 60 leti
in je bil objavljen v Katoliškem
glasu 3. novembra 1955 v članku
z naslovom Stanko Stanič, du-
hovnik in kulturni delavec.
“Stanko Stanič se je takoj potem,
ko ga je nadškof Sedej poklical v
Gorico, oziroma v goriško okoli-
V co, vključil v tisto lepo skupinogoriških slovenskih duhovnikovin svetnih intelektualcev, ki se po
prvi vojni v čisto novih, nezna-
nih razmerah, polni idea-
lizma in navdušenja za pra-
vico in resnico, niso
ustrašili dela in temne bo-
dočnosti, temveč so takoj
zastavili vse svoje sile, da se
na tej zemlji, katero so naši
predniki zasedli že pred
več kot tisoč leti, naš rod
ohrani še naprej v smislu
narodnih pravic, katerih
nam nihče ne more in ne
sme vzeti. Naj imenujem
nekaj imen iz te plemenite
plejade, imen mož, ki jih
ni več med nami, ki pa so
nam pustili bogato narod-
no kulturno dediščino in
svetle zglede, ki tudi nam
kažejo pot v današnjih
časih: Anton Gregorčič, po-
leg katerega bo g. Stanič
počival tu na štandreškem poko-
pališču, Jože Abram, Josip Ličen,
Filip Terčelj, Venceslav Bele, An-
ton Berlot, Virgilij Šček, Mirko
Brumat, Peter Butkovič - Domen,
Janko Kralj, Lojze in Joško Bratuž,
Polde Kemperle, dolga vrsta
odličnih imen, duhovnih aristo-
kratov.
Očrtati vse veliko delo rajnega
gospoda Staniča ni lahko; to je
naloga, katero bo morala rešiti
slovenska kulturna zgodovina na
Goriškem. Pisal nam je nabožne
in znanstvene knjige, zgodovin-
ske razprave, članke v časopise. V
zanimanju za domačo zgodovi-
no se je kazala njegova skoraj ro-
mantična ljubezen do našega
ljudstva in do domače zemlje. A
tudi na drugih področjih je zgra-
bil za delo, kjer je bilo potreba.
Bil je med ustanovitelji dveh
važnih kulturnih ustanov na
Goriškem, namreč Goriške
Mohorjeve družbe in Kato-
liškega tiskovnega društva. Pri
obeh ustanovah je bil dolgo
let tajnik in potem predsednik.
Koliko podrobnega dela je imel z
njima, a predvsem težko odgo-
vornost je moral včasih nositi, to
je vedel le on sam in pa
Bog nad nami.
Še eno stran velike Sta-
ničeve osebnosti moram
poudariti. Bil je široko raz-
gledan mož z nenavad-
nim kulturnim obzorjem.
Z njim je vsakdo lahko
mirno razpravljal o vseh
vprašanjih, ki gibljejo da-
našnji čas. Po vsem tem pa
je bil absolutno brezkom-
promisen, kadar je šlo za
jasnost v načelih. V tem
pogledu je bil pravi
učenec velikega škofa
Mahniča. Zato je tudi v
političnih zadevah, zlasti
kadar je šlo za usodne ve-
like preobrate v zgodovini
slovenskega naroda, ved-
no jasno povedal: To je
prav, ono je zgrešeno in škodlji-
vo. V tem pogledu je bil pre-
močrten, pokonci mož, ki nam
bo še dolgo v zgled tudi pri poli-
tičnem delu. Prav zato bo sloven-
ska demokratična politična orga-
nizacija bridko pogrešala njegove
jasne besede, ki je v zamotanih
trenutkih nakazala pravo pot”. 
Ob prazniku Vseh svetih
Obisk grobov znanih osebnosti 
na goriškem pokopališču
  ot je že dolgoletna nava-
da, se je tudi letos na
praznik Vseh svetih, 1.
novembra dopoldne, skupina
predstavnikov raznih goriških
kulturnih ustanov, seveda tudi
Zveze slovenske katoliške pro-
svete, s kratkim postankom in
skupno molitvijo, poklonila
znanim in za slovensko narodno
skupnost zelo zaslužnim oseb-
nostim, ki uživajo večni mir in
pokoj na goriškem pokopališču.
Tako so najprej obiskali grob
skladatelja Emila Komela (1875-
1960), v katerem počiva tudi
njegova hči Pavlina. Nato so se
ob navzočnosti prof. Lojzke Bra-
tuž zaustavili pri lepem nagrob-
niku, ki ga je izdelal Tone Kralj
K
in pod katerim počivajo glasbe-
nik, pevovodja, nedolžna žrtev
fašistične krutosti, Lojze Bratuž,
njegova žena, tenkočutna pesni-
ca in vzorna učiteljica Ljubka
Šorli – po njej je poimenovana
OŠ iz Romjana -, pa še njun sin,
tudi sam skladatelj, prof. Andrej
Bratuž, ki nas je prezgodaj zapu-
stil novembra 2011 in je bil dol-
go let glavni urednik Novega
glasa. Pod mogočnimi cipresami
čakata vstajenja narodni buditelj
Karel Lavrič (1818-1876) in pisa-
telj Fran Erjavec (1843-1887), po
katerem se imenuje osnovna
šola v Štandrežu (bogve, če naši
učenci vedo, da je prav tu poko-
pan ta slovenski pisatelj in nav-
dušen naravoslovec!). Delegaci-
ja je obiskala še grobove nepo-
zabnega kulturnika in vnetega
pevca Viktorja Prašnika, prof.
Milana Bekarja, pesnika Bršljan-
skega, in pevovodje in skladatel-
ja g. Stanka Jericija, ki leži med
sobrati duhovniki v skupni
grobnici, v kateri je več sloven-
skih duhovnikov, med drugimi
msgr. Rudolf Klinec, msgr. Franc
Močnik in msgr. Cvetko Žbogar.
IK
V Gonarsu in Viscu
Delegacija ZSKP se je
spomnila vseh žrtev
  soboto, 31. oktobra, je
delegacija Zveze sloven-
ske katoliške prosvete obi-
skala dve fašistični taborišči v vi-
demski pokrajini, v
katerih je umrlo veli-
ko Slovencev in
Hrvatov. Najprej so
položili venec ob
spomeniku v Gonar-
su in zmolili za po-
kojne. Predstavni-
kom Zveze se je pri-
družil tudi župan iz
Gonarsa Marino Del
Frate. Na poti proti
Gorici so se ustavili v
Viscu, kjer sredi za-
puščenega okolja
stoji skromen spo-
menik, na katerem je
V tudi tabla v slovenskem jeziku, kispominja na umrle v tem tabo-rišču; tudi ob njej so položili ve-
nec.
Spominske prireditve
so bile v vseh naših
krajih, na pokopa-
liščih in ob spomeni-
kih.
Člani Prosvetnega
društva Štandrež so 1.
novembra položili ve-
nec ob plošči na
pročelju župnijskega
doma Anton Gre-
gorčič, Matej
Klanjšček je prebral
poezijo Ljubke Šorli,
župnik Karel Bolčina pa je zmolil
za vse vojne žrtve. Nato so venec
nesli še na domače pokopališče.
Proslava je bila tudi ob spomeni-
ku padlih v NOB, kjer je sprego-
voril Andrea Bellavite in je nasto-
pila pevska skupina Sraka.
Popoldne pa je šla procesija iz
cerkve na štandreško pokopa-
lišče, kjer je mešani cerkveni
zbor pod vodstvom Tiziane Zava-
dlav zapel nekaj žalostink, žup-
nik pa je blagoslovil vse grobove.
DP
Ob 60-letnici smrti
Poklon msgr. Stanku Staniču
Goriška 5. novembra 2015 7
Izvršni odbor SSO je obiskal Mladinski dom
Pošolsko delo naj temelji
na individualnem delu
  akovost vzgojne ponudbe
za pošolsko spremljanje
učencev in dijakov je tisto
merilo, ki zagotavlja učinkovito
službo v pomoč najstni-
kom in njihovim
družinam. Na tem po-
dročju je upoštevanje šte-
vilčnosti vpisov lahko
zmotno, saj je primerno,
da pošolski pouk poteka
predvsem na individual-
nem delu, po katerem je
zagotovljena tista kako-
vost, ki jo družine
pričakujejo. Tako bi lahko
povzeli glavno temo zase-
danja izvršnega odbora
SSO, ki je potekalo v Go-
rici v sredo, 28. oktobra
2015, in na katerem je bi-
lo prisotno vodstvo Mladinskega
doma. Pred srečanjem so si člani
izvršnega odbora SSO ogledali
prostore Mladinskega doma, ki se
nahajajo v stavbi nekdanjega
Alojzijevišča. Seznanili so se tako
s pogoji, v katerih potekajo
pošolsko spremljanje učencev in
dijakov goriških slovenskih šol in
ostale izvenšolske dejavnosti v
organizaciji tega goriškega
društva.
Zgodovino, program in finančno
K plat delovanja Mladinskega do-ma zbora je izvršnemu odboruSSO predstavil predsednik MD
Mauro Leban. Vzgojni del in pri-
stope pa je orisala Irena Ferlat, ki
je podrobneje obrazložila indivi-
dualno spremljanje mladostnika.
Ta način uspešno izvajajo tudi s
stalnimi stiki z učnim osebjem
na slovenskih šolah, ki jih obi-
skujejo njihovi učenci. Specifika
Mladinskega doma je tudi v tem,
da namenjajo veliko pozornosti
gojenju slovenskega jezika ter za-
vesti, medosebnih odnosov in
medsebojnega spoštovanja, ki te-
meljijo na krščanskih vrednotah
in navadah. Za Mladinski dom so
bili na sestanku prisotni tudi od-
bornika Walter Grudina in Ber-
nard Spazzapan ter predsednica
nadzornega odbora Mirjam Čer-
nic.
Izvršni odbor SSO se je seznanil
z bogato vzgojno ponudbo Mla-
dinskega doma, katere se sedaj
poslužuje skoraj dvajset otrok. V
teh mesecih se delovanje osredo-
toča na pisanje domačih nalog in
utrjevanje znanja. Poleg tega pa
so na voljo tudi druge dejavnosti,
kot npr. filmski forum in preda-
vanja o vzgoji za starše in šolnike.
Izleti, zeleni in beli tedni pa pri-
dejo v poštev med počitnicami.
Za vso to dejavnost skrbita dve
vzgojiteljici, ki imata polovičen
delovni čas, saj na podlagi razpo-
ložljivih sredstev ne morejo za-
gotoviti polnega urnika, pa
čeprav bi bilo to potrebno.
Posebno pozornost so predstav-
niki SSO in Mladinskega doma
namenili vprašanju finančnih
sredstev in stavbe, v kateri poteka
delovanje. Žal, finančna sredstva
omogočajo le ohranjanje sedanje
ravni delovanja, ne morejo pa
podpreti novih projektov, za ka-
tere že obstajajo okvirne zamisli.
Stavba, ki je v lasti šolskih sester
sv. Frančiška Kristusa Kralja, pa je
potrebna novih vzdrževalnih del
tako v notranjih kot v zunanjih
prostorih. Prvih primanjkuje in
postopoma jih tudi ne bo mo-
goče več koristiti. Celotna zgrad-
ba bi bila potrebna vzdrževalnih
del.
Na srečanju med vodstvoma SSO
in Mladinskega doma so si tudi
izmenjali mnenje glede novega
deželnega pravilnika za sofinan-
ciranje vzgojih ustanov. Pred
koncem sestanka pa je prevlada-
lo mnenje, da je potrebno spod-
bujati sodelovanje z drugimi so-
rodnimi organizacijami in
društvi, ki delujejo na istem ali
podobnem področju. Mladi, ki
so v Mladinskem domu, so nam-
reč dejavni tudi na glasbenem in
športnem področju ter pri slo-
venski skavtski organizaciji. S
projektnim sodelovanjem bi go-
tovo obogatili ponudbo in imeli
boljše možnosti za pridobitev
večje vsote sofinanciranja.
Obvestila
PD Rupa-Peč vabi izletnike na
srečanje in ogled slik letošnjega
izleta po Normandiji in Britaniji.
Dobimo se 10.11.2015, ob 18.30
v društvenih prostorih v Rupi.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja tradicionalno
martinovanje v soboto, 7. novembra
2015, v Eda centru v Novi Gorici.
Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato
z običajnimi postanki v Jamljah, v
Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v
Štandrežu na Pilošču in pri lekarni,
v Podgori pri telovadnici, pri vagi in
na trgu Medaglie d'oro/na
Goriščku. Srečanje bo ob 18. uri v
restavraciji Eda centra. Vpisujejo po
tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481 78138
(Sonja Š.).
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči račun: Banca
di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo ponoči.
Sem človek dobrega srca in imam
nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko
tudi kuha in pospravlja stanovanje.
3-letne izkušnje. Tel. št.
0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Darovi
Za števerjansko sekcijo Slovenske
skupnosti daruje Alojz Ivan Hlede
100 evrov.
Čestitke
V sredo, 4. novembra, je praznovala
življenjski jubilej DOLORES
HUMAR. Da bi nas še dolga leta
grela s svojo dobrosrčnostjo, ji
želimo vsi, ki jo imamo radi.
Sožalje
Gospe Zofki Ožbot ob smrti
dragega brata duhovnika izrekamo
občuteno sožalje vsi “kapucinski”
pevci. Z gospo Zofko sočustvujejo
tudi vsi nekdanji pevci na koru
travniške cerkve sv. Ignacija.
Ob slovesu ljube none Pavle vd.
Zavrtanik izrekajo sopevki Sari
občuteno sožalje člani MePZ Lojze
Bratuž. Iskreno sožalje Sari, Darji,
Branku in ostalim svojcem izražajo
tudi sorodniki iz Gorice.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 6.11.2015 do 12.11.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 6. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 7. novembra, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 8. novembra, ob 12. uri:
Ponovitev sobotne oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 9. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Novice iz naših krajev -
Obvestila in večerni vic.
Torek, 10. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 11. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Od
kod so pridrsele smuči - Izbor
melodij.
Četrtek, 12. novembra (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih 
gledaliških skupin
Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec
Dario Fo
VSE ZASTONJ!
komedija
režija: Peter MILITAREV
nedelja, 8. novembra 2015, ob 17. uri
župnijska dvorana Anton Gregorčič, Štandrež
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Vljudno vabi na odprtje razstave
Med tukaj in onkraj
ANDREJ JEMEC
Umetnika in njegova dela bo predstavila 
umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič Zorn
Kulturni center Lojze Bratuž 
Torek, 10. novembra 2015, ob 18. uri
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
Vljudno vabi na 
MARTINOV VEČER
Koncert Avsenikovih melodij
Nastopajo: Jožica Svete in Joži Kališnik - Avsenikovi pevki
Ansambel Domači zvoki, harmonikar Aleksi Jercog 
in Vokalni tercet Kresnice
Kulturni center Lojze Bratuž 
Sobota, 14. novembra 2015, ob 20.30
Rezervacija in nakup vstopnic na tel. 0039 0481 531445
info@centerbratuz.org
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
OD SAVE DO SREBRNE REKE
Spomini šolnika, glasbenika, publicista in urednika 
prof. ALOJZIJA GERŽINIČA 
(Ljubljana 1915 – Buenos Aires 2008)
O knjigi bodo spregovorili urednik Ivo Jevnikar, prof. Mira
Cencič in avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa
V torek, 10. novembra 2015, ob 10. uri 
v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
  ravljične urice s svojimi
privlačnimi vsebinami pri-
vabljajo v mladinsko sobo
goriške Feiglove knjižnice zmeraj
več malih cicibanov, v glavnem
zvedavih predšolskih otrok, ki se
v tem prijaznem “gnezdecu”
med množico ilustriranih knjig
za otroke krasno počutijo. Na
tretji Pravljični urici, v ponedel-
jek, 19. oktobra 2015, se jih je
zbralo kakih 36, ki so na opozo-
rilo knjižničarke Luise prav lepo
pospravili razmetane blazinice in
mirno sedli nanje ter ob njeni
spodbudi zamižali, šteli z njo do
tri … in že so bili v deželi pravljic,
in sicer v gozdu, kjer imajo vse
bivajoče živalice človeške lastno-
sti, dobre in slabe, tako da se lah-
ko prepoznavamo v njih. V pra-
vljičnem svetu jih je pričakala Ila-
ria Bergnach, ki jo v ljubiteljskih
gledaliških krogih na Goriškem
dobro poznajo kot pridno igralko
in delavno članico Dramske
družine SKPD F. B. Sedej iz Šte-
verjana – na letošnjem srečanju
P ljubiteljskih gledališkihskupin Severne Primor-ske je prejela nagrado za
najboljšo stransko žensko
vlogo za vlogo služkinje
v Plautovi komediji Aulu-
laria v režiji Franka Žerja-
la. Ilaria je razločno in
prikupno pripovedovala
pravljico Zrcalce, ki jo je
domiselno napisal Gri-
gor Vitez. Kratka pravljica je kar
prekipevala iz njenih ust, tako da
se je zgodbica bliskovito končala.
Njena vsebina pa se je sukala
okoli ogledalca, ki ga je v gozdu
našel zajček in bil prepričan, da
je to njegova slika. Prav tako je
mislila tudi veverička, ko se je
zrcalila v njem, in še klepetava
šoja. Jasno, da se je vnel živahen
prepirček, ki mu je konec naredil
medved, ko je prilomastil mimo
in svečano dejal, da je to njegova
slika. Taki avtoriteti se drobne
živalice niso mogle upreti in ko-
smatinec je “svojo sliko” odnesel
domov, v svoj brlog in jo obesil
na steno, da je bila vsa medvedja
družina zadovoljna.
Otroci so pazljivo spremljali pra-
vljico in ob koncu je vsak dobil
“zrcalce” iz
lepenke in
je vanj lah-
ko narisal,
kar je želel.
Kot po na-
vadi, ko so
malčki od -
hajali iz
knjižnice,
se je marsi-
kateri iz-
med njih v
družbi ma-
mice zgla-
sil pri knji -
žničarkah, da bi si izposodil iz-
brano knjigo, kar je tudi namen
teh srečanj s pravljico.
IK
Tretja Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
“Čarobno” zrcalce
Kultura5. novembra 20158
Maribor / 50. Borštnikovo srečanje: nagrade  
“Tudi gledališko polje preveva
nekakšen strah pred spremembo”
  … in pred jasnimi stališči”.
Tako je mnenje strokovne
žirije 50. jubilejnega
Borštnikovega srečanja, ki se je
končalo zadnjo nedeljo v oktobru
v Mariboru in so ga ob desetih
tekmovalnih predstavah sprem-
ljali raznoliki dogodki, seveda tu-
di priložnostna dokumentarna
razstava Gremo na Borštnika!
Žirija, ki so jo sestavljali Krištof Ja-
cek Kozak, Nina Mitrović, Katja
Perat, Milko Roiha in Zala Do-
bovšek, predsednica, je med dru-
gim ugotavljala, da se vsebina
uvrščenih predstav nagiba v dve
smeri: v angažirano gledališče, ki
razmišlja, nagovarja in skozi ra-
zlične režijske principe izpostavlja
dano družbeno situacijo ali iz-
prašuje problematičnost spomina
na vojno izkustvo: na drugi strani
pa smo priča močni težnji rein-
terpretiranja, ki preseva iz drama-
tizacij in priredb znanih in uvel-
javljenih literarnih del. Uprizorit-
ve Grad, Hedda Gabler in Gospa
Bovary so črpale navdih iz kla-
sičnih del in poudarile univerzal-
nost vsebin, Evropa, monolog za
mater Korajžo in njene otroke,
“ Hlapci in George Kaplan so izpo-stavile razmišljanje o sedanjempolitično-kulturnem položaju in
v režijskih interpretacijah kazale
na aktualnost tem, druge, kot
Trst, mesto v vojni, Iliada, Jugo-
slavija, moja dežela, in Čarobna
gora, so se dotaknile tematike voj-
ne, zgodovinskih mejnikov in na-
rodne istovetnosti, teme so posre-
dovale skozi dokumentaristično
noto ali skozi metaforo in simbo-
liko. Kljub režijski in igralski an-
gažiranosti je žirija pogrešala več
“drznosti in tveganja” v preigra-
vanju gledališke govorice.
Veliko nagrado Festivala Borštni-
kovo srečanje za najboljšo upri-
zoritev v celoti je žirija dodelila
predstavi Hedda Gabler v režiji
Mateje Koležnik in izvedbi Dra-
me SNG Maribor, ker “izžareva
vrhunskost na več ravneh: od do
skrajnosti mogoče prečiščenega
besedila, preko učinkovite ome-
jevalne scenografije, prefinjene
kostumografije do asketske, a pre-
pričljive igralske prezence. /… /.
Uprizoritev je aktualen,
prečiščen, akvarijski prikaz malo-
meščanstva in njegovih proble-
mov, tako značil-
nih tudi za da-
našnji čas.
Borštnikova nagra-
da za dramaturški
koncept: Goran
Ferčec, Mateja Ko-
ležnik, Metka
Damjan za drama-
turški koncept
uprizoritve Hedda
Gabler. Kljub temu
da je tokratna Hed-
da Gabler Henrika
Ibsena deležna
okrajšave, so
ustvarjalci ohranili
jedro avtorjevih
dramskih in filo-
zofskih poant.
Borštnikova nagra-
da za oblikovanje svetlobe: Pascal
Merat za oblikovanje svetlobe v
uprizoritvi Iliada v izvedbi Me-
stnega gledališča ljubljanskega,
SNG Drama Ljubljana, Cankarje-
vega doma; med drugim jo je pre-
jel zato, ker “dramaturgija svetlo-
be dobi funkcijo samostojne vlo-
ge in nastopa kot nepogrešljiv,
enakovreden moment znotraj
odrske celote.
Borštnikova nagrada za sceno-
grafijo: Numen in Ivana Jonke
za scenografijo v uprizoritvi
Grad v izvedbi SNG Drama Lju-
bljana. “/… / Njena inovacija je
v tem, da – nasprotno od
pričakovanega – gledalca ne po-
vabi na oder, marveč z enostav-
no prostorsko rešitvijo v obliki
mreže oder raztegne čez publi-
ko, s čimer daje na znanje, da,
ne glede na naše morebitne
ugovore, vsi naseljujemo kafov-
sko vesolje večne eksistencialne
prisile”.
Borštnikova nagrada za kostu-
mografijo: Ana Savić Gecan za
kostumografijo v uprizoritvi Ju-
goslavja, moja dežela, v izvedbi
SNG Drama Ljubljana. “Kostu-
  a vedno je utihnil glas
Aleksandra Valiča, sta-
roste igralstva na Slo-
venskem. Njegovo plemenito
srce, ki je vse življenje utripa-
lo za gledališko umetnost, je
nehalo biti 26. oktobra 2015.
Valič je bil na poseben način
vezan na Gorico, saj se je ro-
dil prav tu 10. februarja 1919.
In tu je večkrat nastopal kot
član na novo ustanovljenega
slovenskega gledališča, ki je
ponovno zagorelo iz tleče
žerjavice, ki jo je hotel do-
končno ugasniti fašistični
škorenj, a mu k sreči to ni
uspelo. V kakšnih pogojih in
razmerah je takrat delovalo
slovensko gledališče pri nas,
ki ni imelo svojega sedeža -
tržaški Narodni dom, pa tudi
goriški Trgovski dom sta bila
namreč le še trpek spomin -,
opisuje Aleksander Valič v
knjigi Sanje in resničnost s
podnaslovom Spomini na
prva leta Slovenskega narod-
nega gledališča za Trst in Pri-
morje 1945 – 1947, ki je izšla
pri založbi Mladika v Ljublja-
ni l. 1999. Takrat so igralci,
tudi v mrazu in na improvi-
ziranih odrih, nastopali po
vseh kotičkih Primorske, da
Z bi ljudem, ki so bili lačni slo-venske besede, spet prikazalidramska dela naših avtorjev.
Dušan Moravec in Vasja Pre-
dan v knjigi 100 slovenskih
dramskih umetnikov opozar-
jata, da je tudi ta,
kot prva Valičeva
knjiga Frontniki
iz l. 1980, v kateri
je popisal “pota
potujočega parti-
zanskega teatra”,
memoarska in
osebno obarvana;
“v njej (Valič) sez-
nanja bralca s
prvima
(najtršima) leto-
ma tržaškega gle-
dališča”. Vasja
Predan o njej pra-
vi, da je “dragoce-
no, iskreno in za-
nosno osebno
pričevanje”. Alek-
sander Valič se je
s posebnimi
občutki vrnil po petdesetih
letih v SSG Trst l. 1995, ko je
nastopil v Jurčičevem Dese-
tem bratu.
Gledališke prvine in zakoni-
tosti je spoznaval na ljubitel-
jskih odrih, potem pa je na-
stopal v partizanskih enotah
in predvsem sodeloval v
Frontnem gledališču 7. kor-
pusa in si pridobival prve
igralske izkušnje. Po dvolet-
nem nastopanju v tržaškem
gledališču se je l. 1947 njego-
va igralska pot nadaljevala v
ljubljanski Drami, kjer se je
začel njegov strmi vzpon;
brez njega bi si gledalci ne
mogli zamišljati delovanja te
osrednje slovenske gledališke
mom Ane Savić Gecan, ki nas po-
tapljajo v 90. leta preteklega sto-
letja, uspe poleg zunanje podobe
in duha na oder prepričljivo vne-
sti tudi vonj, okus in otip časa”,
je med drugim napisano v ute-
meljitvi.
Borštnikova nagrada za mladega
igralca: Vito Weis za vlogi Leona
in Rodolpha v uprizoritvi Gospa
Bovary v izvedbi SNG Nova Gori-
ca “/… / v svojo interpretacijo
vnese številne odtenke moškega
značaja. Njegovi vlogi prinašata
razplastenost, ki je polna učinko-
vito zajetih paradoksov. /…/.
Štiri Borštnikove nagrade za igro:
Jernej Šugman za vlogo Emirja v
uprizoritvi Jugoslavija, moja
dežela v izvedbi SNG Drama Lju-
bljana: “/… / Občutljivo, a hkrati
razločno prepričljivo, a v pravšnji
meri uspe združiti izrazita na-
sprotja /… /”. Polona Juh za vlo-
go Friede v uprizoritvi Grad v iz-
vedbi SNG Drama Ljubljana:
“/… / Juhova znova dokazuje,
koliko inteligence zahteva
čustvenost in s kakšnimi rezul-
tati nagrajuje, kadar je pre-
mišljeno strukturirana.
Nataša Matjašec Rošker za vlo-
go Hedde Gabler v istoimenski
predstavi: “Igralka je dokazala,
da zmore zgolj z menjavo
obraznega izrazja in telesne
drže odigrati celotno dramo
duševnega pritiska, pod kate-
rim se znajde ženska, ki hoče
in mora za vsako ceno ostati
popolna”.
Jette Ostan Vejrup za vlogo He-
re v uprizoritvi Iliada v izvedbi
Mestnega gledališča ljubljan-
skega, SNG Drama Ljubljana in
Cankarjevega doma: “/… /
igralka na popoln način uspe
preplesti božanskost in člo-
veškost lika /… /”.
Borštnikova nagrada za režijo:
Yulia Roschina za režijo Gospa
Bovary v izvedbi SNG Nova Gori-
ca: “Uprizoritev izpelje skozi režij-
ski pristop, ki je samosvoj tako v
estetiki kot vsebini. K zgodbi pri-
stopi strastno in z močnim sta-
liščem, pri tem pa se pogumno in
inovativno osredotoči na raz-
gibanost in globino gledališke-
ga jezika. /… / Režijski koncept
izvrstno uravnoveša senzibil-
nost in brutalnost ter kritično
zastavlja vprašanja o zgodovin-
skem in sodobnem položaju in
(ne) moči tako ženske kot
moškega”.
Borštnikova nagrada po presoji
žirije: Izvedbeno igralski an-
sambel za kolektivno igro v
uprizoritvi Iliada.
Najvišje priznanje za igralsko
ustvarjalnost, Borštnikov
prstan, je prejela Ljerka Belak,
kot je določila posebna žirija,
ki so jo sestavljali Borštnikov
nagrajenec Janez Hočevar, gle-
dališka kritičarka Mojca Jan
Zoran, režiserja Vinko Möder-
ndorfer in Metod Pevec ter
umetniška direktorica Festivala
Borštnikovo srečanje Alja Predan.
Upokojena igralka, rojena v Lju-
bljani, je igrala skoraj v vseh slo-
venskih poklicnih gledališčih, v
obdobju med 1971 in 1993 je bila
zaposlena v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje, nato pa v
Mestnem gledališču ljubljan-
skem. “Gledališču je posvetila in
žrtvovala vse. In v tem je tudi
skrivnost njene odličnosti. Ener-
gija, sugestivnost, predanost, ar-
tikuliranost, duhovitost, polno-
krvnost, kreativnost, nevsiljivost,
niansiranost, pretresljivost. Vse to
so besede, s katerimi so najpogo-
steje označevali igralsko umet-
nost Ljerke Belak”. “Teater je ne-
kaj najlepšega na svetu, čeprav te
požre celega”, je dejala nagrajen-
ka.
Nagrado Društva gledaliških kri-
tikov in teatrologov Slovenije
(DGKTS) za najboljšo uprizoritev
sezone 2014 /2015 je prejela sa-
modejna predstava Luftballett
2.2 po scenariju in režiji Vlada
Repnika Gotvana ter produkciji
GVR babaLAn in Kina Šiška.
Iva Koršič
hiše v tem
obdobju.
Njegov opus
obsega dol-
go vrsto vlog
iz klasičnega in modernega
repertoarja. V glavnem so to
sicer bile “manjše” vloge, a
kot je dejal ob njegovi smrti
drug legendarni slovenski
igralec, Jurij Souček, “Sandi
je bil velik igralec manjših
vlog, ki jih je znal imenitno
karakterizirati”. O njem je
povedal tudi, da je bil “sijajen
fant in dober tovariš”, znal je
čudovito požlahtniti tudi naj-
bolj epizodno vlogo. Najbolj
so mu bile pri srcu tragiko-
mične in karakterne vloge. L.
1966 ga je režiser Herzog iz-
bral kot prvega in edinega
igralca za svojevrstno igro po
dialogih Denisa Diderota. Za
to igralsko kreacijo, Rameau-
jevega nečaka, je prejel leto
kasneje nagrado Prešernove-
ga sklada. To je bila njegova
magistralna stvaritev, z njo se
je dokončno uveljavil kot ka-
rakterni igralec in z njo
začrtal merilo, “ob katerem
se v našem okolju merijo vsi
poskusi monodrame”.
Borštnikovo nagrado za igro
je prejel l. 1972 za vlogo Ge-
ronta v Scapinovih zvijačah.
Leta 2008 pa je bil dobitnik
Borštnikovega prstana; žirija
je v utemeljitvi napisala tudi:
“Vsakič, ko se je pojavil na
odru, je predstava zaživela.
Ne samo zaradi njegove izra-
zite odrske prezence, ampak
predvsem zato, ker so gledal-
ci pričakovali vsakič dru-
gačno osvetlitev neke pristne
človeške lastnosti in se pri-
pravili na smeh”. Valič je vi-
den pečat pustil tudi v zgodo-
vini slovenskega filma. Na-
stopil je že v prvem sloven-
skem celovečercu Na svoji
zemlji v režiji Franceta Štigli-
ca. Tej so sledile še druge fil-
mske vloge v filmih Tistega
lepega dne, Dolina miru, Ne
joči, Peter …, pa tudi tiste v
TV nadaljevankah in igrah.
Režiser Aleš Jan je dejal, da je
bil Aleksander Valič pre-
pričan, “da je slovenska bese-
da oziroma umetnost, če
hočete, tudi slovenski jezik,
eden od osnovnih temeljev
našega naroda, za katerega se
je v vsem svojem življenju, od
mladosti do smrti vojaško bo-
ril”. Svoje igralske vzgibe in
talente je očitno posredoval
svojemu sinu Iztoku, ki je
igralec in režiser ter ustano-
vitelj Gledališča za otroke in
mlade, ki je nekdaj delovalo
v Španskih borcih in prišlo
tudi k nam v KCLB nekajkrat
v goste. Vnuka Aleksandra
Valiča, Domen in Vid, sta tu-
di ubrala igralsko pot, eden
kot igralec, drugi kot komik.
Sicer so z njim v sorodstvenih
vezeh tudi Dare Valič in nje-
gov sin Blaž, ki je član SNG
Nova Gorica, in hči Nina, čla-
nica ljubljanske Drame, pa še
Aleš Valič. Tako da bo igralska
tradicija rodu Valičev še dol-
go žlahtnila slovensko gleda-
liško umetnost.
Tisti, ki zahajajo v gledališke
dvorane že kar nekaj desetle-
tij, bodo Aleksandra Valiča
ohranili v trajnem spominu
in s hvaležnostjo v srcu za vse
enkratne trenutke, ki jim jih
je podaril s svojimi nepozab-
nimi igralskimi stvaritvami.
IK
Poslovil se je starosta slovenskih igralcev Aleksander Valič 
Imeniten oblikovalec manjših vlog
Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev:
Hedda Gabler v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor
Nagrada za najboljšo režijo: Yulia Roschina za režijo
uprizoritve Gospa Bovary v izvedbi SNG Nova Gorica
Ljerka Belak, dobitnica
letošnjega prstana
Kultura 5. novembra 2015 9
  sestranski ustvarjalec Ma-
rijan Brecelj nas je po izi-
du Furlansko-slovenskega
slovarja leta 2006 spet presenetil
z novim leksikografskim podvi-
gom. Gospod Marijan Brecelj v
častitljivih letih ponovno doka-
zuje, da je odličen bibliotekar, bi-
bliograf, biograf, leksikograf,
prevajalec, literarni zgodovi-
nar, domoznanec, urednik,
prevajalec, publicist in pesnik.
Pred nekaj tedni je pri založbi
Buča izšel na 641 straneh lično
oblikovan Brazilsko-slovenski
slovar. V končni obdelavi je še
II. del, t. j. Slovensko-brazilski
slovar.
Pred leti smo Slovenci že do-
bili žepni Portugalsko-sloven-
ski in Slovensko-portu galski
slovar na 30 stra neh. Avtorica
tega slovarja je Blažka Müller
Pograjc. Zakaj se je Marijan
Brecelj odločil, da jezik ime-
nuje brazilski in ne portugal-
ski, je podrobno (temeljito, na
široko) razčlenjeno v uvodu,
V kjer že takoj v začetku pove, da je“brazilski jezik odraz dinamičnihsil, ki so oblikovale brazilsko zgo-
dovino, njene ljudi in brazilsko
kulturo in so stanje domačih In-
dijancev, portugalska dediščina
in afriški ritem. Ker je bila portu-
galščina prvi jezik kolonialistov
(različen od današnje
portugalščine v Por-
tugalski), se je jezik v
Braziliji počasi razvi-
jal do stopnje da-
našnje portugalščine,
kakršna je danes in
neposredno odraža
notranje, socialne,
gospodarske in lingvistične vpli-
ve na jezik, ki se danes uporablja
v Braziliji”.
Avtor svoje delo, ki je trajalo s
premori več kot pet let, posveča
preminuli ženi Marjetici, “ki je to
delo na tihem spremljala in se ga
verjetno veselila, pa ne dočakala
njegovega izida”.
Za to izredno in tudi svojevrstno
delo avtorju iz srca čestitamo.
In memoriam
Umrl je Matjaž Brecelj
  soboto je na Goriškem
odjeknila vest, da je na
Hrvaškem, kjer je bil z
družino na oddihu, v 58. letu
starosti nenadoma umrl di-
rektor Goriškega muzeja Mat-
jaž Brecelj. Novembra leta
2013 je bil Matjaž Brecelj ime-
novan za direktorja Goriškega
muzeja s petletnim manda-
tom, še pred tem pa je leto dni
nadomeščal predhodnika An-
dreja Malniča, ki je tudi ne-
pričakovano umrl. Brecelj je
bil po poklicu profesor umet-
nostne zgodovine in sociolo-
gije. Od leta 1984 je bil kot ku-
stos zaposlen v Goriškem mu-
zeju. Najprej je delal v doku-
mentacijskem oddelku, že leta
1985 pa je bil imenovan za
vodjo leto prej ustanovljenih
Goriških galerij, ki so obsega-
le galerijo Meblo v Novi Gori-
ci, Galerijo Rika Debenjaka v
Kanalu in galerijo OŠ Solkan.
Z arhitektom Vojtehom Rav-
nikarjem je sodeloval pri obli-
kovanju nove Mestne galerije
Nova Gorica. V 13 letih dela
je Matjaž Brecelj za Goriške
galerije postavil 163 razstav,
po potrebi in priložnostno pa
je, predvsem v letih 1993 in
1994, pomagal tudi na oddel-
ku za umetnostno in kulturno
zgodovino Goriškega muzeja.
Začel je tudi pripravljati retro-
spektivne razstave na gradu
Kromberk in od l. 1994 do l.
V 2006 postavil štiri velike retro-spektive Pavla Medveščka, Mi-loša Volariča, Rudija Pergarja
in Rafaela Podobnika ter več
manjših razstav. Med leti 2007
in 2009 je zbiral in popisoval
dela Vladimirja Makuca, ki je
rodnemu Solkanu in Goriške-
mu muzeju v varstvo podaril
svoj življenjski opus. Leta
2010 je pripravil tudi obsežno
monografijo o Makučevi do-
naciji in umetniškem opusu.
Poleg urejanja temeljne doku-
mentacije galerijskega fonda
Goriškega muzeja so bile nje-
gove naloge tudi strokovni
nadzor nad galerijami Lojzeta
Spacala v Štanjelu, Avgusta
Černigoja v Lipici in Rika De-
benjaka v Kanalu. Sodeloval
je pri delu komisije za obnovo
gradu Kromberk ter pri uredit-
vi depojev v nekdanji vojašni-
ci v Ajdovščini. Leta 2006 je
sodeloval v komisiji za izbor
načrtov za izgradnjo muzej-
skega kompleksa v Solkanu,
kasneje pa pri usklajevanju
načrtov za novo upravno stav-
bo kustodiata v Solkanu. Leta
2009 je prevzel zbirko slikar-
skih dela Rafaela Nemca, ki jo
je podaril umetnikov sin Bo-
jan Nemec.
Sorodnikom izrekamo v ime-
nu našega uredništva, Goriške
Mohorjeve družbe in Zadruge
Goriška Mohorjeva občuteno
sožalje.
Kinoatelje / Nagrada Darko Bratina - Poklon viziji
Letošnji nagrajenec je švicarski
režiser in producent Villi Hermann
  onografski filmski festival Nagrada Darko
Bratina. Poklon viziji bo novembra 2015
v kinematografih medregijskega prostora
med Slovenijo in Italijo predstavil obsežen opus švi-
carskega režiserja in producenta Villija Hermanna,
ki ga zaznamuje vztrajna pozornost do problematik
migracij in meja. To je glavno sporočilo tiskovne
konference, na kateri sta v torek, 27. oktobra, v pro-
storih goriškega filmskega združenja na Travniku,
letošnjega nagrajenca in sam program Kinoateljeja
predstavili Mateja Zorn in režiserka Nadja Velušček.
Kinoatelje podeljuje nagrado v spomin na svojega
ustanovitelja Darka Bratino (1942-1997), filmskega
kritika, sociologa in politika, ki je filmskemu me-
diju pripisoval posebno spoznavno vrednost. Prav
ganljivo, a trezno se je samih začetkov delovanja
Kinoateljeja in prvih izvedb filmskih dni pod ime-
nom Film Video Monitor spomnila Nadja Velušček,
ki je poudarila, da si takrat niso predstavljali, v ka-
tero smer bo šlo delovanje Kinoateljeja, so pa ostali
zvesti osnovnemu vodilu, ki ga je začrtal pokojni
Darko Bratina.
Kinoatelje podeli nagrado Darko Bratina - Poklon
viziji za leto 2015 švicarskemu režiserju in produ-
centu Villi Hermannu.
“Politika, družba, migracije, zgodovina in odnos
do naših prednikov, italijanski jezik, umetnost in
fotografija so teme, ki zaznamujejo štiridesetletno
filmsko kariero režiserja Villija Hermanna in ga ta-
ko postavljajo med najpomembnejše cineaste svoje
dežele”, je povedala Mateja Zorn, ki je podrobno
orisala Hermannovo zavezanost prostoru, kjer živi,
predvsem pa preseganju meja, migracijam ljudi.
Hermann, rojen leta 1941, je študiral umetnost in
film med Luzernom in Londonom in se v šestdese-
tih letih ustalil v kantonu Ticino, edinem italijan-
sko govorečem v Švicarski konfederaciji. Vztrajna
pozornost do migracij in meja, delavskega razreda
kot tudi do njegovega vsakdanjega življenja na geo-
grafski, kulturni in jezikovni meji, ga označuje kot
“režiserja meje”.
Hermann je cineast, ki ga umetnost izrazito zani-
ma. Pozoren je do kompozicijskih elementov filma,
posveča se raziskavam in stremi k tehnični
dovršenosti filmskega dela. Z željo zagotoviti na-
daljnje nepretrgano razvijanje švicarske filmske sce-
ne na italijanskem kulturnem področju se Her-
mann v lastni produkcijski hiši Imago Film posveča
produkciji prvencev mladih filmskih režiserjev, kot
so Erik Bernasconi, Niccolo' Castelli in Alberto Me-
roni.
Svečana podelitev nagrade bo v četrtek, 26. novem-
bra 2015, v goriški Hiši filma, kjer bo čez dan pote-
kala strokovna delavnica pod mentorstvom Villija
Hermanna. Podrobnejši program celotnega festi-
vala, ki bo potekal med 24. in 30. novembrom v
Gorici, Novi Gorici, Ljubljani, Izoli, Trstu, Vidmu
in Špetru, bo objavljen naknadno na spletni strani
www. kinoatelje. it
V gosteh bodo imeli tri slovenske režiserje: Majo
Weiss, Jana Cvitkoviča in Karpa Godino, prejemni-
ke nagrad Darko Bratina - Poklon viziji iz preteklih
let.
Minuli teden pa so tudi predpremierno predstavili
dokumentarno igrani film Doberdob – Roman
upornika, tržaškega režiserja Martina Turka, ki že
vrsto let živi in dela v Ljubljani.
ZUT
M
Nadja Velušček (foto JMP)Mateja Zorn (foto JMP)
Nagrado Darko Bratina -
Poklon viziji 2015, ki jo
podeljuje Kinoatelje, letos
prejme švicarski režiser in
producent Villi Hermann.
V Kinoateljeju so odločitev
za švicarskega režiserja ute-
meljili takole: “Filmi Villi-
ja Hermanna očarajo zara-
di njihove doslednosti, na-
tančnosti, s katero se raz-
kriva smisel stvari. Kljub
temu da so filmi všečni,
ostajajo predmet kulture
in skoraj nič ni v njih ko-
mercialnega. Pogled Villija
Hermanna odkriva sotočja
med mikrokozmosom Ti-
cinskega kantona – to je
kraj jezikovnega in kultur-
nega pretapljanja, ki je
hkrati odmaknjen od zgo-
dovinskega dogajanja in
vanj vključen – in omam-
nim makrokozmosom sve-
ta. Križanje med lokalno
in globalno dimenzijo sve-
ta pa kaže, kako sta obe le
plati ene in iste podobe.
Villi Hermann dokazuje,
da pozna vrednost lastne-
ga izhodiščnega poldnev-
nika, lastne zgodovine in
okolja, in da jih ceni, a da
se kljub temu na geograf-
ske meje pretirano ne ozi-
ra, kajti to so ovire, ki jih
človek in cineast z meje
mora in hoče presegati.
Prav tako se ne ozira na na-
vado ločevanja na doku-
mentarni in igrani film,
na žanrski in avtorski, kajti
vsi najdejo svojo skupno
osnovo v obvladovanju
medija in v zavedanju o
političnosti vsakega druž -
benega dogajanja”.
  laža pri Ostii v bližini Ri-
ma je bila v noči od 1. na
2. november 1975 kraj
umora Pier Paola Pasolinija. Fo-
tografija, ki so jo kriminalisti
posredovali javnim informativ-
nim medijem, ko so ga našli
ubitega, je še danes pošastna. Iz-
maličeno truplo, zavaljeno in
pomazano z blatom in krvjo nas
spominja na Staro zavezo, kjer
zaklana živina čaka pod žrtveni-
kom, da jo, ko druga pogori,
vržejo v daritveni ogenj na da-
ritvenem oltarju.
Spomin mi poroma na Pasolini-
jev film Italijanski zločin, ki je
bil posnet leta 1995 v Italiji in
ga je režiral Marco Tullio Gior-
dano. Scenarij je bil narejen po
Pasolinijevi knjigi Vita di Paso-
lini – Pasolinijevo življenje,
Film sam je prikaz mitične
smrti, ne da bi žrtev na kakršen
koli način ohranila avreolo
mučeništva ob iztečenem
življenju. Iskanje resnice po pre-
finjenem čutu Pasolinijeve me-
tode, kot jo poznamo iz njego-
vih filmov, se v tem filmu pre-
pleta in ob koncu, ko zapustimo
kinodvorano, obnemimo ob
P spoznanju, da je prav ta zago-netna smrt zapustila za naminevsakdanjo, neverjetno in
izredno tragično praznino, za
katero je za vedno ostala oško-
dovana filmska umetnost ob Pa-
solinijevi smrti.
Mladi rimski morilec Pino Pelo-
si – ostaja sicer vedno bolj pro-
blematično, ali ga je res on ubil
ali ga ni pokončal neki klan - z
junaškim videzom mladeniča z
apeninskega škornja vedno zno-
va zagonetno odpira nove dvo-
me in nova ugibanja o genera-
ciji, ki jo je Pasolini poimeno-
val: “Sinovi krivih očetov”. Prav
zato ni naključje, da se je marsi-
kateri obiskovalec raz-
stave v Vili Manin pri
Passarianu, kjer so leta
1995 priredili razstavo o
Pasoliniju, zaustavil tudi
ob popisanem lističu, ki
je bil verjetno “slučajno” razsta-
vljen v eni od vitrin z rokopisi.
Na njem je pisalo: “ … Vsaka
skupina mladih fantov, ki jo
slučajno srečaš na cesti, je lahko
tudi tolpa zločincev. V njihovih
očeh zaman iščeč svetlobo. Po-
teze na obrazu so navadno po-
naredki … Iz notranjosti se jim
ne javlja nobena osebna pretka-
na ideja z vzgibom … Njihova
stereotipnost jih dela nezanimi-
ve. Njihov molk proseče kliče
po pomoči ali pa je že istočasno
zahrbten vbod z nožem... ”
Ne glede na to, kaj si kdo misli
o Pasoliniju, bo Pasolini ostal
mit, furlanski mislec, pesnik, pi-
satelj, kritik, politični delavec,
upornik, pa tudi izredno inteli-
gentna osebnost. Čeprav mu
častitljiva dežela na apeninskem
škornju še ni namenila ustrez-
nega mesta v književnih anto-
logijah, ostaja kljub vsemu naj-
bolj prevajan italijanski literat.
Prekaša ga samo Pirandello in
zadnje čase stopa z njim v štric
Openka po rodu, živeča med
Orvietom in Rimon - Susana Ta-
maro.
Ambrož Kodelja
Izšel je Brazilsko - slovenski slovar
Leksikografsko delo
Marijana Breclja
Ob 40-letnici smrti (1975 - 2015)
Pier Paolo Pasolini
Tržaška5. novembra 201510
Pater Rafko Ropret
Leto 2015 je posebno leto za patra Rafka
Ropreta. Dne 29. junija je praznoval 40 let
mašniškega posvečenja, 5. novembra pa
praznuje svoj 80. rojstni dan. Vsi iz verske
skupnosti in pevskega zbora sv. Vincencija
iz Trsta se mu srčno zahvaljujemo, da nam
omogoča še naprej moliti in peti v našem
materinem jeziku. V nedeljo, 8. novembra,
bomo skupaj z njim praznovali ta dva
pomembna praznika. Ob dobrem kosilu, sladki kapljici in
primerni torti mu bomo nazdravili in voščili, naj ga ljubi Bog še
dolgo let  ohrani  pr i  zdravju,  da bomo skupaj  s lavi l i
Vsemogočnega Boga. / Irma Ozbič Piščanc
Primorski padalci / Spomin na prof. Ivana
Rudolfa in primorske padalce
V sredo, 11. novembra, bo pred Fakinovo domačijo v Škrbini pri
Komnu že 18. žalna slovesnost v spomin na primorske padalce, ki
so padli med drugo svetovno vojno ali pa so po njej, krivično
osumljeni vohunstva, postali žrtve jugoslovanske politične policije.
Pobudnika teh srečanj, angleškega veterana in časnikarja Johna
Earla, ni več med nami, v zadnjih letih nas je tudi zapustilo vseh
pet preživelih padalcev, ki so dočakali javno ovrednotenje te junaške
in tragične zgodbe. Slovesnost v Škrbini pa je postala stalnica ne
le za svojce padalcev, borčevske in veteranske organizacije, vaško
skupnost Škrbina, Občino Komen in širšo skupnost, temveč tudi za
britansko in ameriško veleposlaništvo v Sloveniji.
Tudi tokrat bo vojaški kaplan ob 10. uri daroval zadušnico v cerkvi
sv. Antona, ob 11. uri pa bo komemoracija s polaganjem vencev in
kulturnim sporedom pred spominsko ploščo. Ob pozdravu
komenskega župana Marka Bandellija, britanske veleposlanice v
Sloveniji Sophie Honey in drugih predstavnikov bo imel slavnostni
govor Miha Ferjančič iz Idrije, brat Venceslava Ferjančiča (Idrija,
1919 – Buenos Aires, 2010) iz prve skupine primorskih padalcev,
ki so se spustili na slovenska tla.
Kot je navada v zadnjih letih, bo nekaj dni pred komemoracijo še
večer, posvečen zgodovini primorskih padalcev, v Kulturnem domu
v Komnu. Letošnji nosi naslov Prof. Ivan Rudolf in primorski padalci
in bo na vrsti v petek, 6. novembra, ob 18. uri.
V ospredju bosta življenje in delo narodnoobrambnega delavca
prof. Ivana Rudolfa (Vrabče, 1898 – Trst, 1962), ki je med drugo
svetovno vojno v Afriki in Aziji zbiral primorske vojake v britanskem
vojnem ujetništvu, jih navduševal za boj za osvoboditev Primorske
in zanje v Kairu izdajal list Bazovica. Iz njihovih vrst je izšla večina
padalcev. Na večeru, ki ga bo povezoval Ivo Jevnikar, bodo na
sporedu ogled letošnjih dokumentarcev “Rudolfovi padalci” (Martin
Glažar in Veronika Snoj, projekt Socialne akademije za mlade) in
“Ivan Rudolf” (Marko Radmilovič, RTV Slovenija, niz “Pozabljeni”),
srečanje z njunimi ustvarjalci ter pričevanje časnikarja Saše Rudolfa
o očetovem delu in idealih.
O spominih prof. Alojzija Geržiniča
V Peterlinovi dvorani v Trstu Društvo slovenskih izobražencev in
Knjižnica Dušana Černeta prirejata v ponedeljek, 9. novembra, ob
20.30 razgovor o spominih šolnika, glasbenika, publicista in
urednika prof. Alojzija Geržiniča Od Save do Srebrne reke. Nedavno
so izšli pri založbi Mladika v Trstu kot prvi zvezek zbirke Zapisi iz
zdomstva.
Knjiga, ki jo je uredil Ivo Jevnikar, obsega 422 strani in veliko
dokumentarnih fotografij. Avtor opisuje svoje življenje in delo ter
razmišlja o družbi in problemih, kot jih je doživljal v vseh “treh
Slovenijah”: v rodni Ljubljani, a tudi v Mariboru in Kočevju; nato v
Trstu pod nemško zasedbo in takoj po njej, ko si je prizadeval za
širjenje in uzakonitev slovenskega šolstva; končno v begunskih
taboriščih v Italiji in med Slovenci v Buenos Airesu, kjer je na
kulturnem področju sooblikoval “slovenski čudež v Argentini”.
Pred samim razgovorom bo Lučka Kremžar odprla razstavo
Geržiničevih publikacij, ki jih je za to priložnost pripravila Knjižnica
Dušana Černeta. O knjigi pa bosta spregovorila literarni zgodovinar
in publicist prof. Matija Ogrin iz Ljubljane ter avtorjeva hčerka
Teodora Geržinič iz Buenos Airesa, ki je tokrat prvič v Evropi.
ZKB / Nagrade ob Svetovnem dnevu
varčevanja
Kot je zapisano v njeni tradiciji, je Zadružna kraška banka ob
svetovnem dnevu varčevanja tudi letos nagradila najuspešnejše
učence petih razredov osnovnih šol in najboljše dijake zadnjih
razredov srednjih šol v šolskem letu 2014/15. Na slovesnosti je
predsednik Kovačič nagradil učence iz slovenskih in italijanskih šol
iz openskih, dolinskih, miljskih in nekaterih tržaških večstopenjskih
šol. Slovesnost je bila v konferenčni prostorih bančne ustanove na
Opčinah v četrtek, 29. oktobra.
Kratke
  Na večeru je bil govor o liku papeža Frančiška
Sedanji Petrov naslednik išče najprej
ljubezen, šele nato teorijo
DRUŠT VO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV 
  ečer, ki ga je Društvo slo-
venskih izobražencev pri-
redilo v ponedeljek, 26.
oktobra, je potekal le nekaj dni
po koncu sinode, ki jo je Cerkev
posvetila družini. V Peterli-
novi dvorani je ta dogodek
posredno odmeval, saj je bi-
lo osišče debatnega dogodka
prvenstveno usmerjeno v
razčlenitev osebnosti papeža
Frančiška: sinoda oziroma
odzivi nanjo ter njen razplet
predstavljajo vsekakor baro-
meter razmerja, ki ga po eni
strani papež sam zasleduje v
prevetritvi cerkvene ustano-
ve, po drugi pa skladnost
Cerkve kot take v odnosu do
svoje dvatisočletne de-
diščine. Drugače rečeno: ali
Cerkev sledi smernicam, ki
jih je sedanji Petrov nasled-
nik začrtal? Posredno so s
svojimi razmišljanji na to
vprašanje odgovorili filozof
p. Edi Kovač, sociolog Igor Škam-
perle in urednik spletnega porta-
la Časnik. si Aleš Maver. Kot je v
svojem uvodu nakazal modera-
tor večera Tomaž Simčič, se pa-
pež Frančišek sooča z vsemi te-
matikami, tudi s takimi, ki se jim
morda Cerkev na krajevni ravni
oziroma ustanova kot taka raje
izogiba (vprašalnik ankete, s ka-
terimi so bili verniki poklicani,
da v svojih župnijah prispevajo
doprinos k razpravi, ni vseboval
nekaterih kočljivih tematik, ki
jih je nato papež jasno predsta-
vil). In ravno v tem je tičala srčika
debate v Peterlinovi dvorani: ali
je papež Frančišek Božji človek ali
populist.
V Igor Škamperle in predvsem EdiKovač sta se vsak s svojega gle-dišča opredelila za prvo opcijo.
“Očitajo mu, da izrablja retoriko,
ki ne sloni na vsebini. Mislim pa,
da je papež Frančišek docela
Ignacijev učenec, ki se opredelju-
je za misel, ki izhaja iz življenja.
Vso Cerkev namreč vrača v prve
čase krščanstva, ki je doživljalo
svojo najglobljo eksistenciali-
stično razsežnost: se pravi, da se
je takrat krščanstvo naslanjalo na
življenje”, je dejal Kovač. Šele na-
to se je po mnenju Edija Kovača
krščanski etos kristaliziral in
strukturiral v nauku. Papež
Frančišek pa je z življenjem pre-
pojil doktrino po zgledu sv. Av-
guština: najprej iščimo ljubezen,
šele nato teorijo. “Frančišek želi
Cerkvi vtisniti pečat, ki ga je ime-
la v odbdobju pred logiko. Še več:
prepričan je, da razmerje duhov-
nost-ljubezen-Božje usmiljenje
temelji v globoki inteligenci, na
močnem intelektualnem nabo-
ju”. Se pravi, da sedanji Petrov
naslednik želi “do konca izpeljati
Božjo dobroto in usmiljenje”. Ta
vidik večkrat po pomoti istoveti-
mo s populizmom in demagogi-
jo. Dejstvo pa je, da se papež s ta-
ko vnemo postavlja na stran
sprevržencev, zapornikov, ločen-
cev. To je praksa ljubezni, iz ka-
tere bo nato po sili razmer nasta-
la dogma. Res je, da se v kaosu,
ki jo doživlja sedanja družba, ne-
kateri raje opredeljujejo za red in
tradicijo. “Cerkev ne sme streme-
ti po ‘zapovedovanju’, ampak
mora najprej prodreti v dušo in
srce ljudi”, je dodal Škamperle.
Drugačnega mnenja pa je bil Aleš
Maver. “Ali ljudje prisluhnejo be-
sedam papeža zato, ker jih nago-
varjajo s tem, kar želijo slišati, ali
zato, ker Frančišek oznanja evan-
gelij”, se je vprašal. In še: “Ali je
papež nasedel modi lovljenja re-
kordov in se tako ujel v medijsko
konstrukcijo”? S svojim nasto-
pom in pristopom, ki je popula-
ren, se je zaprla možnost razprave
o kritični presoji o njegovih
odločitvah: “Papeža zato ne sme-
mo kritizirati po istem načelu, na
podlagi katerega je bilo mogoče
zavzeti odklonilno stališče do
njegovega predhodnika Benedik-
ta, češ da je bil nazadnjaški”, je
dejal Maver. Glede na tako nekri-
tično diskriminanto, ki jo do pa-
peža ima javnost, kdo je potem-
takem v središču krščanskega oz-
nanila, Frančišek ali Jezus Kri-
stus? Aleš Maver je nato svoje raz-
mišljanje razširil na svetovne di-
namike. Glede na hude težave in
na nasilje, ki ga doživljajo kristja-
ni na Bližnjem vzhodu,
je bila reakcija sedanje-
ga Petrovega naslednika
preveč hladna. “Molčal
je, ko ne bi smel
molčati tudi glede ukra-
jinske krize. Zmotno je
mislil, da je mogoče
najti modus vivendi z
velesilami in njihovimi
geopolitičnimi računi-
cami”, je dejal ter do-
dal, da si je papež obe-
nem s tiho, a neprikrito
podporo Assadovemu
režimu zavezal roke nad
kruto usodo tam-
kajšnjih krščanskih
skupnosti.
V debati je bilo med
občinstvom slišati tudi
kritiko na račun papeža, češ da v
času argentinske diktature ni v
dovoljšnji meri pomagal nekate-
rim duhovnikom in da se po de-
mokratizaciji ni zavzel za lustra-
cijo. Občinstvo se je nato tudi
spraševalo, kako bo papež glede
na svoja prepričanja vzporedil
cerkveno doktrino in postopek
interpretacije Svetega pisma, ki
jo narekuje tudi sodobno
doživljanje verskih resnic. Glede
te teme je bil Kovač jasen: “Evan-
gelij je za papeža Frančiška živa
beseda, ki ji lahko sledimo tudi
danes. Nobena doktrina ti ne
more podariti Boga, če ga nimaš
že v sebi …” Zanimiv pa je bil po-
gled Aleša Maverja glede na
vprašanje sekularizacije Cerkve.
Dejansko je življenjski standard
evropskega in zahodnega sveta
visok: ta sistem ni zato v sozvočju
z apelom (predvsem papeževim),
ki opredeljuje pojem o ‘revni Cer-
kvi’. Kako torej vzporediti ta dva
nasprotna si pola? Tudi s tem se
bo moral papež soočiti, naj bo
sam populist ali Božji človek.
Na začetku večera se je predsed-
nik DSI Sergij Pahor spomnil ne-
davno preminulega Franceta
Bučarja: eden izmed očetov slo-
venske osamosvojitve je bil v pre-
teklosti tudi predavatelj na Dra-
gi.
IG
Foto Damj@n
  sredo, 28. oktobra 2015,
so v prostorih Glasbene
matice prvič podelili na-
grado, poimenovano po pianistu
in pedagogu ter dolgoletnem rav-
natelju Glasbene matice Gojmir-
ju Demšarju. Prejemnik nagrade,
ki želi spodbuditi nadaljnji študij
mladih pianistov šole Kogoj v
deželni razsežnosti, je Max Zulia-
ni iz razreda Tamare Ražem Lo-
catelli. Priznanje mu je izročila
Demšarjeva hčerka Maja.
Na podelitvi so spregovorili rav-
natelj glasbene šole Bogdan Kralj,
ki je podal življenjski prerez prof.
Demšarja, predsednica šole Mile-
na Padovan, ki je obrazložila vzgi-
be za nagrado, in Tomaž Simčič,
nekdanji Demšarjev učenec, ki je
z glasbenega in pedagoškega vi-
dika osvetlil lik mentorja.
Nagrado so letos prvič podelili ob
V stoletnici rojstva glasbenika. Željadružine in Glasbene matice pa je,da bi v Demšarjev spomin usta-
novili sklad, ki bi redno iz leta v
leto nagradil prizadevanja mla-
dih pianistov in jim pomagal na
nadaljnji študijski poti. Večer je
sklenil prisrčen nastop mladega
nagrajenega pianista, ki si bo go-
tovo – tudi na podlagi tega priz-
nanja – še bolj uspešno utiral pot
v svet glasbe.
V petek, 6. novembra, ob 18.30
pa bo v dvorani Zadružne kraške
banke na Opčinah ob odprtju
novega šolskega leta podelitev
priznanj učencem GM, ki so se z
najboljšimi rezultati izkazali v
lanskem šolskem letu. Obenem
bodo podelili tudi spričevala go-
jencem, ki so uspešno opravili iz-
pite na Videmskem konservato-
riju.
Ob prazniku Vseh svetih se je tudi naša narodna skupnosti po-
klonila spominu na preminule na simbolnih postojankah tržaške
pokrajine. Vrh svečanih obiskov, ki so se zvrstili tudi na Konto-
velu, v Križu, Bazovici, na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani, v Mil-
jah, Dolini, Barkovljah, na Katinari in pri spomeniku bazoviškim
junakom na bazovski gmajni, je bil kot vsako leto v Rižarni. Na
kraju trpljenja mnogih nedolžnih pri Sv. Soboti so bili prisotni
delegacije nekdanjih borcev, veteranov, primorskih občin, občin
tržaške pokrajine, pokrajinske uprave in krajevnih organizacij
nekdanjih partizanov in internirancev, predstavniki krovnih or-
ganizacij SSO in SKGZ ter stranke Slovenska skupnost. Spominu
žrtev se je poklonila tudi državna delegacija RS: v Rižarni je med
drugim spregovoril predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ki
sta ga spremljala poslanca Državnega zbora Tilen Božič in Matej
Tašner Vatovec ter generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš.
Foto Damj@n
Foto Damj@n
  Nagrada Gojmir Demšar
Prejemnik je 
Max Zuliani
GLASBENA MATICA 
Tržaška 5. novembra 2015 11
Obvestila
ZKB vabi člane na območna sre -
ča nja: v četrtek, 5. novembra, ob
20. uri na sedež ZKB na Op činah;
v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.
uri na sedež SKD Igo Gruden v Na -
brežini; v torek, 10. novembra, ob
20. uri na sedež SKD Valentin Vod -
nik v Dolini. Prijava v tajništvu na
tel. št. 040-2149200, v podruž ni -
cah ali na clanisoci@bcccarso.it.
Društvo slovenskih izobražencev
in Knjižnica Dušana Černeta va -
bita v ponedeljek, 9. novembra, ob
20.30 v Peterlinovo dvorano v ul.
Donizetti 3 v Trstu na predstavitev
spominov šolnika, glasbenika,
publicista in urednika prof. Alojzija
Geržiniča Od Save do Srebrne re -
ke. O njej bosta spregovorila prof.
Matija Ogrin iz Ljubljane in avtor -
je va hčerka Teodora Geržinič iz
Buenos Airesa. Lučka Kremžar pa
bo predstavila razstavo Gerži ni če -
vih del, ki jo je pripravila Knji žnica
Dušana Černeta.
Slovenska maša v ul. Risorta 3 je
vsak četrtek ob 9. uri.
Radijski oder sporoča, da se vpi -
su jejo abonmaji za 18. Gledališki
vrtiljak od ponedeljka do petka, od
9.00 do 16.30, po telefonu na
številki 040 370846 ali osebno na
ul. Donizetti 3, III. nadstropje (po -
zvo niti Mladika).
Slovenska prosveta in Zveza
cerkvenih pevskih zborov vabita
na 3. Srečanje mladinskih pevskih
zborov. Sodelujejo: Mlajši dekliški
zbor KD Barkovlje (vodi Alek san -
dra Pertot), Dekliška skupina Bo -
de če Nežice (vodi Mateja Černic),
Mladinski zbor Sweethearts iz
Dobrle vasi na Koroškem (vodi
Anna Pasterk) in Dekliški pevski
zbor Glasbene šole Koper (vodi
Ma ja Cilenšek). Srečanje bo v so -
bo to, 14. novembra, ob 19. uri v
dvo rani Marijinega doma - ul. Ri -
sorta 3, Trst.
Narodna in študijska knjižnica na
ul. S. Francesco je odprta od 10.
do 18. ure vsak dan, razen ob so -
botah.
Darovi
V spomin na Silvia Šuligoja da ru -
jejo: žena Darka in sinova Danijel
in David 100,00 evrov za misijo nar -
ja Pedra Opeko in 50,00 evrov za
Novi glas; Lenčka in Boris Zi da rič
30,00 evrov za misijonarja Pe dra
Opeko; Olga in Vinko Ščurek 50,00
evrov za slovenske misijonarje.
  Paritetni odbor / SSO in SKGZ
Slovenski jezik ...
S 1. STRANI 
  tem načrtu je spregovo-
rila predsednica paritet-
nega odbora Ksenja Do-
brila na srečanju, ki ga je v sredo,
28. oktobra 2015, na sedežu pred-
sedstva dežele v Trstu imela s
predsednikoma krovnih organi-
zacij SSO in SKGZ, Walterjem
Bandljem in Rudijem Pavšičem.
Onadva sta priložnost izrabila tu-
di zato, da sta pogovor razširila še
na druge tematike, ki se posredno
in neposredno vežejo na pristoj-
nosti in delovanje paritetnega od-
bora.
“Osnutek našega predloga gre v
smer reorganizacije sredstev in
ustanovitve mreže za storitve v
slovenskem jeziku. Pri tem bo sre-
diščno vlogo odigrala dežela FJK,
ki bo nato posameznim občinam
oziroma medobčinskim terito-
rialnim unijam in drugim konce-
sionarjem zaupala udejanjanje te-
ga načrta. Namen storitev je poe-
notenje ponudbe za potrebe, ki
zadevajo tolmačenje, prevajanje
dokumentov, rabo pravnega jezi-
ka, prevajalsko in novinarsko
službo, informatiziranje portalov,
ki jih ponujajo storitve na posa-
meznih sektorjih, od zdravstvene-
ga do deželno šolskega. Na podla-
gi tega načrta se bodo okoristili
posamezni informacijski sistemi
na občinskih nivojih, kjer bo mo-
goče servisirati portale v sloven-
skem jeziku”, je dejala predsedni-
ca Dobrila. Načrt lahko računa na
8. člen zaščitnega zakona, ki mu
finančno podlago zagotavljata
O 15., 16. in 21. člen istega zakona.Celoten znesek finančnega kritjazaščitnega zakona znaša okrog 9
milijonov evrov, “zadnja leta smo
za osmi člen uporabili 2,5 milijo-
na evrov. Ta znesek bi morali
ohraniti tudi v naslednjih letih.
Naš končni namen je ta, da pre-
vajalske usluge in izvajanje tega
člena v sklopu krajevnih avtono-
mij institucionaliziramo z vzpo-
stavitvijo sistemske strukturne
službe, tako kot je po zakonu
predvideno”.
Predsednika krovnih ogranizacij
Bandelj in Pavšič sta to potezo
podprla, izpostavila pa sta, da se
tega sredstva morajo posluževati
bodisi javne uprave, vključno s ti-
stimi, ki jih vodijo slovenski pred-
stavniki, bodisi manjšinci sami,
ki morajo od javnih ustanov zah-
tevati, da izkoristijo možnosti, ki
jih zakon za to namenja. Pavšič je
poudaril, da bi lahko v tem načrtu
bili soudeleženi manjšinski dejav-
niki, ki se zaradi svojega poslan-
stva že itak ukvarjajo s temi
vprašanji. Ksenja Dobrila je glede
tega naglasila predvsem vprašanje
informatizacije v slovenskem je-
ziku, obenem je poudarila tudi
dosedanje pomanjkljivo udejan-
janje jezikovnih pravic s strani ne-
katerih javnih služb, npr. tržaške-
ga zdravstvenega podjetja. Prav ta-
ko je potrebno čim prej vzposta-
viti socio-psiho-pedagoško službo
za Slovence po standardu, ki smo
ga bili deležni v 80. letih prejšnje-
ga stoletja: “Ta ustanova ponuja
namreč take usluge, psihološke,
logopedske in druge, ki jih slo-
venski otrok ne more koristiti v
italijanskem jeziku”. Predsednica
Dobrila je omenila še postavko
šolske reforme Dobra šola, ki
spodbuja tesnejšo sodelovanje s
sorodnimi ustanovami v Sloveni-
ji. Pri tem nastaja problem zaradi
zakonodaje, ki uravnava prehod
meje mladim pod 14. letom, za
kar bi bilo potrebno v sozvočju s
kvesturami izdati potrebna poo-
blastila. Predsednica je obenem
omenila še vprašanje Narodnih
domov. Razpadajoče poslopje pri
Sv. Ivanu (za katerega si je močno
prizadeval pokojni svetnik SSk
Mirko Špacapan) bi lahko po nje-
nem mnenju izkoristili za potrebe
svetoivanskega šolskega pola, te-
meljito je potrebno tudi proučiti
morebitno namembnost poslop-
ja na ul. Filzi: o tej tematiki naj bi
pristojni v manjšni do konca leta
imeli posebno srečanje.
Šlo je za iskreno soočanje, ki je
obrodilo vrsto obvez, prvenstve-
no to, da se morata krovni orga-
nizaciji v tesnem sodelo-
vanju s paritetnim odbo-
rom zediniti ob nekaterih
ključnih vprašanjih, ki za-
devajo sedanjost in prihod-
nost slovenske manjšine:
na primer glede izvajanja
določil zaščitnega zakona.
Bandelj je med prioritete
uvrstil tudi še vedno kočlji-
vo tematiko slovenske sek-
cije na konservatoriju Tar-
tini in še večje prizadevanje
v zvezi s poučevanjem slo-
venščine v italijanskih
šolah. Prav tako je nedavna dežel-
na reforma krajevnih uprav pov-
zročila pravi plaz na nivo zaščite
slovenske manjšine: predsednica
paritetnega odbora se je obvezala,
da bo v odboru zahtevala od čla-
nov skupno stališče v zvezi s
kršenjem zaščitnega zakona s stra-
ni reforme same. Predsednici De-
bori Serracchiani mora biti jasno,
da je bilo tako vedenje dežele ne-
dopustno.
Najbrž bosta predsednika krovnih
organizacij omenjene tematike
predstavila tudi na seji vladnega
omizja, ki ga bo predsednik, “vi-
ce” minister Filippo Bubbico, skli-
cal najverjetneje v drugi polovici
novembra.
  Sindikat slovenske šole
Dokončno besedilo
odloka buri duhove
GREGORČIČEVA DVORANA 
  ministrskem odloku, ki
bi moral t. i. reformo
Dobra šola uskladiti s
potrebami šole s slovenskim
učnim jezikom, smo pisali pred
nekaj tedni. Takrat je namreč po-
slanka Demokratske stranke Ta-
mara Blažina na tiskovnem
srečanju spregovorila o morebit-
nih potezah, ki bi to uskladitev
uresničile: dokončno besedilo
ministrstva pa je bilo drugačno
od tistega, kar je manjšina
pričakovala, saj je pravni urad
ministrstva iz tega izločil norme,
ki niso bile vezane na vsebino sa-
mega zakona.
O tej tematiki je bil govor v pe-
tek, 30. oktobra, na srečanju v
Gregorčičevi dvorani, ki ga je pri-
redil Sindikat slovenske šole.
Uvodne misli je povedal tajnik
sindikata Joško Prinčič, da bi de-
jansko povzel razočaranje nad
razpletom dogodkov. Prinčič je
namreč jasno obsodil odsotnost
nekaterih postavk, ki bi bile v
sklopu preustroja italijanskega
šolskega sistema ključnega po-
mena za razvoj slovenske šole.
O Naglasil je zlasti vprašanje avto-nomije, ki krči samostojnost Ura-da za slovenske šole, prav tako
vzbuja skrb odsotnost določila o
financiranju šol iz sklada za red-
no delovanje: glede tega je bilo
rečeno, da bo tematika ‘naknad-
no obravnavana’. Prinčič je ra-
zočaran tudi zaradi odsotnosti
določila o ločenem seznamu
učnega in neučnega osebja
(upravnega in tehničnega) in
norme, ki obravnava priznavanje
univerzitetnih diplom. Če temu
prištejemo nerešeno vprašanje
osebja šolskega urada in prizna-
vanja samega Sindikata sloven-
ske šole, je slika o ‘naši Dobri
šoli’ še bolj temna. Poslanka Ta-
mara Blažina in predsednica pa-
ritetnega odbora Ksenja Dobrila
sta ob splošnem razočaranju
omenili dejstvo, da odlok vseka-
kor na splošno prinaša pozitiven
odnos do slovenskega jezika.
Blažinova je glede tega izpostavi-
la, da v dokončnem besedilu
ostaja določilo o preverjanju
znanja slovenskega jezika za
upravno in tehnično osebje, o
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabi na 
REVIJO CERKVENIH ZBOROV 
DEVINSKE DEKANIJE
nedelja, 8. novembra, ob 18. uri 
župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu 
Rudi Pavšič, Walter Bandelj in Ksenija Dobrila (foto IG)
sodelovanju z Republiko Slove-
nijo na šolskem področju in o
tem, da bodo slovenske šole ime-
le posebne inšpektorje; Dobrilo-
va pa je razočarana nad dej-
stvom, da razdelek zakona, ki
obravnava digitalizacijo, ne od-
govarja pričakovanjem, kot tudi
ne obravnava v zadostni meri
pristojnosti Urada za slovenske
šole.
Med debato so se oglasili Livio
Semolič, šolnik in vodilni pri
krovni organizaciji SKGZ, ravna-
teljica večstopenjske šole Dober-
dob Sonja Klanjšček, Tomaž
Simčič iz Deželnega šolskega ura-
da, in Peter Černic, profesor na
licejskem polu v Gorici in nov
slovenski predstavnik v Višjem
šolskem svetu. Z več strani je bilo
slišati ostre kritike na račun de-
kreta. Zlasti Peter Černic je bil
mnenja, da potrebuje odlok glo-
bok preustroj, ki naj poseže v nje-
govo vsebinsko raven. Besedilo
namreč glede didaktične kompe-
tence ne jamči enakosti med slo-
venskimi in italijanskimi šolami,
kar je razvidno na primer na po-
dročju digitalizacije, kjer po sili
razmer slovenska šola nima ena-
kih možnosti kot večinski inšti-
tuti. Peter Černic in Sonja
Klanjšček sta se jasno zavzela tu-
di za enakovreden položaj, ki naj
ga Urad za slovenske šole ima v
odnosu do svojih sogovornikov:
to je na podlagi zakona iz leta
1961 dejansko samo ministrstvo,
ne pa Deželni šolski urad. Livio
Semolič pa je zaradi okoliščin
predlagal, naj se cilji dosegajo
postopno in naj se pri tem
manjšina posluži vseh sredstev,
ki jih sistem daje na razpolago,
kot na primer projekt dežele FJK
za prevajanje in dvojezičnost.
Oglasila se je tudi generalna kon-
zulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, ki
je slovenski šoli v Italiji ponudila
pomoč matične domovine, sicer
pod pogojem, da se jasno začrta-
jo koordinate ustreznega posega.
Tamara Blažina, Ksenija Dobrila in Joško Prinčič (foto Damj@n)
Videmska5. novembra 201512
Lep praznik sekcije zveze Slovenci po svetu
40-letnica društva
Benečanov Liegeju
  ot vsako leto so v Liegeu
člani in prijatelji društva
Zveze Slovencev po svetu
končali svoje delovanje z velikim
praznikom.
Letos je bil praznik posebno velik
in vesel, ker je društvo praznova-
lo 40. obletnico ustanovitve. Zve-
za se je rodila v Švici leta 1968 in
se je takoj začela širiti po celi
Evropi, najprej so bili v Belgiji v
kraju Tamines in kmalu zatem so
začeli tudi v Liegeu. To je bilo leta
1975.
Štirideset let ni malo, Beneški
Slovenci v tistem kraju pa niso
popustili in so še vedno močna
K in zelo aktivna skupina. Priznatimoramo starejšim članom, da sovzgojili lepo in številno skupino
mladih, ki so prevzeli vodstvo in
delo med našimi ljudmi.
V nedeljo, 27. septembra, se je v
kraju Flemalle zbralo več kot 150
ljudi. Predsednik in cel odbor sta
poskrbela ne samo za kosilo z do-
mačimi dobrotami, ampak tudi
za predstavitev naše kulture in
naših krajev. Na ogled in na pro-
daj so bile knjige, dvd, brošure …
Predsednik društva Nathan Car-
lig (njegov nono je bil iz Podbar-
nasa in je delal v rudniku) je poz-
dravil po slovensko in po franco-
sko ter nato v italijanščini na
kratko opisal štiridesetletno de-
lovanje društva, ki je zares boga-
to. Njemu so ob tej priložnosti
podelili plaketo.
Posebno priznanje sta dobila pri-
sotna, nekdanja predsednika Eli-
gio Floram in Nicole Feletig. Rav-
natelj Zveze Renzo Mattelig je
priznanje, namenjeno prvemu
predsedniku pok. Pasqualu To-
masetigu, izročil njegovemu si-
nu. Za dolgo in vztrajno delo so
poseben dar prejeli člani prvega
odbora: Gina Ga-
riup, Silverio Oballa,
Gemma in Luigi
Caucig.
Na to lepo obletnico
so prišli tudi pred-
stavniki drugih
društev, ki vedno so-
delujejo s Slovenci v
Liegeu: predsednik
društva “Bellunesi
nel mondo”, člani
društva “Cyclo-club
de Rocourt” in pred-
stavniki beneškoslo-
venskega društva v
Taminesu.
Na beneškem prazniku ni mogla
manjkati harmonika, zanjo je
poskrbel Adriano Crainich, ki se
je zares pošteno spotil pri nate-
govanju njenega meha, ko je po
kosilu zaigral nekaj pesmi.
Vsem tistim, ki si neutrudno pri-
zadevajo in so poskrbeli za ta
praznik, velik “Bog lonaj” s strani
vseh Slovencev po svetu.
Z. I.
Kanalski Slovenec osvojil pokal v gorskem teku “Skyrunner word series”
Žabničan Tadei Pivk se je
povzpel na svetovni vrh
  adei Pivk, 34-letni Slove-
nec iz Žabnic v Kanalski
dolini, je osvojil svetovni
pokal v gorskem teku Skyrunner
word series v dresu kluba Aldo
Moro-Team Crazy Idea. V skup-
nem seštevku je Pivk (393,6 točk)
premagal Španca
Manuela Merillasa
Moledo (357,6
točk) in Švičarja
Martina Antamat-
tena (328,4 točk).
Gre za izjemen do-
sežek, ki je v čast
vsem Slovencem v
Italiji. Pivk je
včlanjen v
združenje Cernet
in so mu na od-
prtju sedeža v
Ovčji vasi čestitali
s transparentom.
Pivk je tudi prvi
italijanski
državljan, ki je
zmagal na zahtevnem tekmovan-
ju. Letos je bil prvi v Zegami (Špa-
nija) in v Canazei (Italija), drugi
v Montani (Združene države
Amerike) in Limone sul Garda
(Italija) ter tretji v Hong Kongu
(Kitajska). Obenem je letos postal
tudi evropski in italijanski prvak.
Po osvojenem svetovnem pokalu
je dal intervju za Okno v Be-
nečijo, radijsko oddajo za Sloven-
ce v videmski pokrajini, ki je na
Radiu Spazio vsako soboto ob 21.
uri.
Kako doživljate ta vaš uspeh?
S tem uspehom sem zares zado-
voljen in vesel; te dni je še evfori-
ja. Tudi se ti ne zdi res, da si zma-
gal. Zares lepo je po toliko letih
treninga. Doseči te rezultate je
odlično.
Za večino naših bralcev je gor-
ski tek neznana športna pano-
ga. Ali bi lahko razložili, katere
T so njene glavne značilnosti?Tega športa res ne pozna velikoljudi. Pri skyrunningu je treba teči
v visokih gorah. Glavni pravili
sta, da proga mora biti dolga vsaj
20 km in imeti vsaj 1600 m višin-
ske razlike. Najlepše pri tem špor-
tu je vsekakor to, da tekaš v go-
rah.
Sicer že veliko let tekmujete na
tem področju. Ali bi lahko na
kratko predstavili svoje do-
sežke?
Res je, že veliko let tekmujem.
Moji največji dosežki segajo v
zadnja štiri leta, ko sem postal ita-
lijanski prvak; pred dvema leto-
ma sem bil tretji na tekmovanu
za evropski pokal; potem ko sem
pred dvema letoma bil peti in lani
četrti, sem letos končno zmagal
svetovni pokal.
Kako navadno poteka vaš tre-
ning?
Treningi so kar težki. Večkrat na
teden imam tudi dva treninga na
dan – zjutraj in zvečer. Tečem, ko-
lesarim – in, da bi imel več moči,
hodim v telovadnico, saj hribi
zahtevajo precejšnjo moč.
Kdo vam pomaga pri pripravi?
Pri pripravi me spremlja trener, ki
je tudi fizioterapevt in osteopat.
Imenuje se Luigino Boccolini in
prihaja iz Čedada. Njega poznam
že štiri leta, in odkar ga poznam,
sem se izboljšal. Upamo, da se bo-
mo še izboljšali.
Doma ste iz Žabnic
– ali je vaš domači
kraj vplival na to,
da ste postali prav
gorski tekač?
Kraj gotovo vpliva;
živim med hribi in
tako sem se nekoč
odločil, da grem na
enega; ko prideš na
izbranega in tam
na vrhu vidiš še
več, še dlje, želil iti
še na drugega... Ta-
ko gre naprej, iz leta
v leto obiščeš vse
gore, potem pa je
spet lepo iti gor še
kdaj.
Ste mlad Žabničan, ki je ostal
na vasi. Ali ste se sami odločili
za to ali so vas okoliščine pri-
vedle do tega?
Ja, sem iz Žabnic in sem ostal tu-
kaj. Delam tudi na trbiških in
višarskih žičnicah. Vesel sem, da
sem ostal tukaj; čeprav je težje
živeti v hribih, se vendar po mo-
jem tu lahko še živi. Letos sem bil
tudi v Hong Kongu, ki je ogrom-
no mesto; tam zame ne bi bilo
pravega življenja, ker vse poteka
tako hitro in je tam tudi veliko
smoga. V hribih pa se še da živeti
dobro.
Še zadnje vprašanje: Tadei z “i-
jem” ali z “j-jem”?
Tadei z navadnim “i-jem”: mama
mi je dala to slovensko ime. Po-
tem pa jo moram vprašati, ali ga
je malce poitalijančila z navad-
nim i-jem.
Luciano Lister
Poprave brošure ne bo!
Videmska pokrajina
zatajuje del Slovencev
  idemska pokrajina ne bo
popravila sporne brošure
Tre lingue per una specia-
lita' (Trije jeziki za eno speci-
fičnost) o slovenski manjšini, ki
jo je izdala ob evropskem dnevu
jezikov in jo namerava razdeliti
po šolah. V njej so namerno
izločili sedem občin, v katerih je
slovenska manjšina uradno priz-
nana. Gre za občino Rezija in
večjezične občine Ahten, Čedad,
Fojda, Neme,
Prapotno, Tavor-
jana.
Pokrajinski svet
je 27. oktobra za-
vrnil resolucijo
svetnika Fabrizia
Dorboloja (SEL),
ki je zahteval po-
pravke v brošuri.
Proti resoluciji je
glasovala desno-
sredinska večina
z izjemo svetnika
Nina Brune
(UDC), ki se je
vzdržal. Večini
sta se pa pri-
družila še svetni-
ka DS Luciano
Cicogna in Ga-
briele Pitassi. Andrea Simone Le-
russi, pokrajinski tajnik DS, se je
vzdržal. Tako so za resolucijo ob
samem Dorboloju glasovali le
svetnik furlanskih avtonomistov
Federico Simeoni in trije svetniki
DS Arnaldo Scarabelli, Carmen
Galdi in Alberto Soramel. Glaso-
vanja se niso udeležili ostali trije
svetniki DS Salvatore Spitaleri,
Franco Lenarduzzi in Erica Gona-
no.
Dorbolo' pa je razočaran nad ob-
našanjem opozicijske demokrat-
ske stranke. “Kakšno igro igra
DS? Ali za DS v Reziji ni Sloven-
cev? Potrebno je resno politično
preverjanje na območju videm-
ske pokrajine, kjer je prisotna slo-
venska manjšina. V statutih me-
dobčinskih zvez niso zaščitili Slo-
vencev, zdaj zatajujejo slovensko
manjšino v Reziji, Nemeh, Ahtnu
in Tavorjani... Čim prej moramo
stvar razčistiti! S tem da so njeni
svetniki glasovali proti resoluciji,
se vzdržali ali bili odsotni, niso
zagrešili proti moji stranki SEL,
ampak proti Slovencem v Terskih
dolinah in Reziji”, je napisal Dor-
V bolo' na svojem Facebook profi-lu. “Zdaj bo moral zadevo vzeti vpretres paritetni odbor za sloven-
sko manjšino”, je dodal.
Že ob sami predstavitvi 26. sep-
tembra, ko je pokrajinski pred-
sednik SSO Riccardo Ruttar javno
opozoril, da v brošuri ni Rezije,
si je odgovornost za zatajitev
prevzel sam predsednik Pokraji-
ne Videm Pietro Fontanini (Se-
verna liga). Nato sta v zvezi s
sporno brošurico Fontaniniju pi-
sali krovni organizaciji SSO in
SKGZ.
“Dekret predsednika republike z
dne 12. septembra 2007 določa
področje izvajanja zakona št. 38
z dne 23. februarja 2001 Norme
za zaščito slovenske jezikovne
manjšine v deželi Furlaniji Julij-
ski krajini (Uradni list št. 56 z dne
8. Marec 2001), temu je priložen
seznam občin in zaselkov, kjer se
izvajajo določila. Na podlagi tega
seznama se zaščitni zakon v vi-
demski pokrajini izvaja v osem-
najstih občinah: Attimis-Ahten,
Cividale del Friuli-Čedad, Dren-
chia-Dreka, Faedis-Fojda, Gri-
macco-Grmek, Lusevera-Bardo,
Malborghetto-Valbruna/Nabor-
jet-Ovčja vas, Nimis-Neme, Pre-
potto-Prapotno, Pulfero-Podbo-
nesec, Resia-Rezija, San Leonar-
do-Sveti Lenart, San Pietro al Na-
tisone-Špeter, Savogna-Sovodnja,
Stregna-Srednje, Taipana-Tipana,
Tarvisio-Trbiž, Torreano-Tavorja-
na. Upoštevati je treba tudi, da je
videmska pokrajinska uprava do-
ločila območje, na katerem je
prisotna slovenska jezikovna
manjšina, s sklepom pokrajinske-
ga sveta št. 36689/2001. Zaradi
tega ocenjujemo, da je v očitnem
nasprotju z državnim zakonskim
določilom dejstvo, da omenjenih
občin niso vključili v informativ-
no brošuro. Potrebno je tudi
upoštevati, da skoraj vse iz-
ključene občine že več kot pet-
najst let, začenši z letom 2001,
koristijo finančna sredstva, ki so
predvidena
na podlagi
omenjenega
zaščitnega za-
kona št.
38/2001.
Upoštevajoč,
kar je navede-
no, se nam
zdi neprimer-
no in zavaju-
joče, da
brošuro raz-
deljujejo po
šolah”, pou-
darjajo dežel-
ni predsed-
nik SSO Wal-
ter Bandelj,
pokrajinski
predsednik
SSO Riccardo Ruttar, deželni
predsednik SKGZ Rudi Pavšič in
pokrajinska predsednica SKGZ
Luigia Negro.
Zaradi teh razlogov štirje pred-
sedniki prosijo, “da se uradno
preveri vsebina brošure in se
vključijo potrebne dopolnitve v
zvezi z izključenimi občinami.
Če to ne bi bilo mogoče, pa na-
prošamo, da se ustavi razdelje-
vanje brošure in se vsi izvodi
umaknejo iz javnosti”.
Med razpravo je Fontanini jasno
odgovoril: “Kar smo pozabili, je
vključiti med manjšinske jezike,
ki jih govorimo, rezijanščino. To
je slovanski jezik, ki nikakor ni
slovenski. To je tudi uradno sta-
lišče Pokrajine Videm in trditi, da
v Reziji govorijo slovensko, je
laž”!
Fontaninijevo prepričanje pa je v
nasprotju s tem, kar je ugotovila
jezikovna stroka, saj lingvisti
obravnavajo rezijanščino kot pre-
hodno narečje med koroškimi in
primorskimi narečji slovenskega
jezika.
U. D.
Ob Vseh svetih
Poklon umrlim tudi 
v Gonarsu in Čedadu
  ot vsako leto so tudi letos
v Gonarsu priredili slove-
snost na dan Vseh svetih.
Občinska uprava, visoka delega-
cija Republike Slovenije ter dele-
gacija iz hrvaškega
Gorskega Kotarja
so se tudi letos
zbrali ob kostnici
na pokopališču v
Gonarsu in kasne-
je tudi na mestu,
kjer je nekoč stalo
fašistično tabo-
rišče. Skupna de-
legacija SSO in
SKGZ je položila
venec pred spo-
menik slovenskim
žrtvam, medtem
ko je med nagovo-
K ri izstopal poseg podpredsednikadeželnega sveta FJK Igorja Ga-brovca, ki je izpostavil predvsem
zgodovinsko poročilo italijansko-
slovenske komisije zgodovinarjev,
le-ta je pripravila skupno poročilo
o zgodovinskih dogodkih na na-
rodnostno mešanem področju od
18. stoletja do leta 1954. Gabrovec
je poudaril, da je to poročilo iz-
jemnega pomena in bi ga morali
poznati tako Italijani kot Slovenci,
pravzaprav bi moralo biti
uvrščeno med obvezno učno
snov.
Tudi na Videmskem so polagali
vence pred spomeniki žrtvam v 2.
svetovni vojni in padlim partiza-
nom, dan pred
Vsemi svetimi je v
Čedadu položil ve-
nec pred spome-
nik padlim bor-
cem tudi minister
RS za Slovence v
zamejstvu in po
svetu Gorazd
Žmavc pa tudi si-
cer sta tako SKGZ
kot SSO organizi-
rala polaganje
vencev po raznih
krajih v Beneški
Sloveniji in Reziji.Kostnica v Gonarsu (foto JMP)
Slovenija 5. novembra 2015 13
  branost duha, namenjenega
mrtvim in njihovim svojcem ob
praznikih 1. in 2. novembra, se je
– tako terja življenje – umaknila vsakdan-
jim potrebam prebivanja in nujnostim
časa. Vendar pa je prav in koristno, da se
ob spominu na praznik Vseh svetih in
ob spominu na verne duše ozremo na
misel Branka Cestnika, zapisano v nje-
govem komentarju, objavljenem v slo-
venskem katoliškem tedniku Družina.
Opozoril je na nevarnost poganskega
odnosa do duhov, ki je lahko naša stalna
spremljevalka. Gre za malikovanje obre-
dov in običajev, ki so daleč od krščan-
stva. Najbolj razvpita je t. i. Noč čarovnic,
ki se je pojavila in jo širijo tudi v Slove-
niji.
V obdobju, ko nas z vseh smeri obvezuje
in preplavlja življenje, pa se vlada, poli-
tika, organizacije civilne družbe in tudi
posamezniki in njihove družine še zme-
raj soočajo s temo o prebežnikih. Oblast,
to pa je vlada, ne sprejme učinkovitih
ukrepov, s katerimi bi preprečila ali vsaj
bistveno zmanjšala prihajanja novih
skupin prebežnikov. Premier Miro Cerar
raje politično obračunava s predsedni-
kom SDS Janezom Janšo, ki zaman na-
vaja svoj načrt za zajezitev krize s pre-
bežniki. Zaradi vseh vrst obotavljanj ob
tem vprašanju v vrhovih izvršilne oblasti
in leve politične opcije je nemara že
ogrožena suverenost Slovenije in lahko
bi se zgodilo, “da se ljudstvo samo zgane
in ukrepa. Kaže, da tiste, ki odločajo, ne
skrbijo napovedi, da bi del prebežnikov
bližnjo zimo preživel v Sloveniji, v bre-
me in na račun slovenskih davko-
plačevalcev. Oblastniki
so tudi ravnodušni ob
dejstvu, da je Slovenija
edina država v Evropi,
ki je dejansko ohranila
socializem. Vlada se tu-
di ni izrekla o pamfle-
tu, ki ga je sprejelo
Društvo novinarjev
Slovenije in ima naslov
Recimo ne sovražniko-
vemu govoru. V tem
dokumentu vse, ki
imajo pomisleke ali
kritično razmišljajo o
prebežnikih, označuje-
jo, da so sovražni in ne-
strpni do prišlekov, ne-
mara celo fašisti, rasisti in islamofobi.
Na omenjena stališča Društva novinar-
jev Slovenije se je ostro odzvalo Združen-
je novinarjev in publicistov, druga novi-
narska organizacija, ki jo vodi Tino Ma-
mić. V tej so slovenski javnosti in politiki
v odprtem pismu sporočili, “da smo Slo-
venci v Društvu novinarjev dobili versko
moralno policijo, navdihnjeno s slogom
iranske teokracije, ki nam bo solila pa-
met, kaj smejo časnikarji pisati in celo
misliti”.
Kot že zapisano, se vlada do dokumenta
Društva novinarjev Slovenije doslej ni
opredelila. Tudi ni odgovora na trditve
Janeza Janše, dr. Dimitrija Rupla in dru-
gih osebnosti iz kroga osamosvojiteljev,
da vlada s politiko in odnosom do pre-
bežnikov žali in poskuša razvrednotiti
tudi njih. Antropologinja in politična
analitičarka Maja Sunčič pa se je v ko-
mentarju, objavljenem v tedenskem ma-
gazinu Reporter, zavzela, da v Sloveniji
zaradi begunske krize razpišejo nove
predčasne parlamentarne volitve. Zatrju-
je, “da bi bile volitve edina prava rešitev,
saj Cerarjeva vlada na prejšnjih volitvah
ni dobila mandata za reševanje begun-
ske krize, njena dosedanja politika pa
Slovenijo več kot očitno vodi v zmedo
in nasilje”. Na zaplete in krizo v državi
se je nenavadno ostro in obtožujoče
odzval murskosoboški škof Peter
Štumpf, kar je vzbudilo, tako se zdi, ne-
lagodje v drugih cerkvenih okoljih.
Murskosoboški škof tako opozarja, “da
so človekoljubne organizacije utrujene,
slovenska država pa je brez pravih
rešitev”. Zanj bi bilo lažje prebivati kot
prekmurski Slovenec na Madžarskem
kot pa v skrajno islamistični Sloveniji.
Vprašal se je tudi, “ali se naši voditelji
zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do
Slovencev. Mencavost voditeljev je ne-
logična, razen če kdo slovenski državi
ponuja ogromno denarja, samo da spre-
jema migrante, ki jih druge evropske
države ne bodo več sprejemale. Zane-
marjajo se domači ljudje, ki so potrebni
pomoči, migranti, med katerimi so
mnogi z veliko denarja, ki se bodo usta-
vili v Sloveniji, pa nam bodo vsiljevali
vse, od verskih pa do povsem nesprejem-
ljivih življenjskih navad”.
Politične razmere v Sloveniji se bodo
bržčas še bolj zapletle in tudi zaostrile s
pričetkom kampanje za Referendum o
zakonu, ki bi istospolna partnerstva po-
polnoma izenačil z zakonsko zvezo med
možem in ženo. Zahtevo je v kratkem
času podprlo več kot 48.000 volivcev, nji-
hove podpise pa so predstavniki koalicije
z imenom Za otroke gre, ki je zahtevala
referendum o temi, ki razdvaja Slovence,
30. oktobra izročili v Državni zbor. Ta bo
na osnovi preverjenih glasov podpore
razpisal referendum. Izvedli naj bi ga ne-
ko nedeljo do konca tega leta. Sovoditel-
jica koalicije Metka Zevnik poudarja pre-
pričanje, “da bodo volivci na referendu-
mu zaščitili otroke, svobodo in
družino”. Ob izročitvi glasov podpore
volivcev referendumu je spomnila na
besede papeža Frančiška, ki je dejal, “ da
družino varujemo zato, ker je naša pri-
hodnost”. Za zmago na referendumu se
bo morala koalicija z imenom Za otroke
gre zelo potruditi. Za zmago na referen-
dumu bi moralo glasovati najmanj 20%
volilnih upravičencev, to pa pomeni vsaj
340.000 slovenskih volivcev in volivk.
Zanikanje hvalisanja vlade! Evropska
konfederacija sindikatov je objavila nove
podatke o revščini in socialni izključeno-
sti v državah članicah, iz katerih izhaja,
da se življenjske razmere v Sloveniji ne
izboljšujejo, kot vztrajno ponavlja vlada,
ampak poslabšujejo. Po podatkih evrop-
skega statističnega urada Eurostat je
revščina ali socialna izključenost v Slo-
veniji lani ogrožala 20,4% prebivalstva,
to pa pomeni 410.000 posameznih oseb.
Stanje se je v primerjavi s prejšnjimi ob-
dobji le poslabšalo. Število tistih, ki živi-
jo v tveganju revščine in socialne iz-
ključenosti, je bilo lani najnižje na
Češkem. Pomislimo, kako pomenljiv je
lahko ta podatek za prebivalce v Slove-
niji.
Marijan Drobež
Z
  ocialna omrežja so, kot vemo, velika
izguba časa. Izgovarjamo se, da smo
na njih zaradi mnogih pozitivnih vi-
dikov, kot so reden stik s prijatelji in znan-
ci, s katerimi nas sicer ločuje mnogo kilo-
metrov ali prezapolnjen urnik, ali pa izbor
zanimivih člankov ali sestavkov, do katerih
se ne bi znali sami dokopati, ali pa – ob po-
manjkanju boljših platform – celo
možnost informiranja
o dogodkih in aktiv-
nosti v našem okolju.
Žal pa se zdi, da več
kot si delimo raznoraz-
ne informacije po teh
omrežjih, manj knjig
preberemo in bolj
prazne so ulice in ga-
lerije. Mnogokrat se
nam zdi, da smo nare-
dili nekaj za naš kraj,
za razvoj kulture ali
spodbujanje solidar-
nosti že s tem, ko smo
kakšno povezavo delili
ali jo všečkali.
Vendar nam socialna omrežja nudijo ne-
kaj, kar pred njimi ni bilo možno: možnost
hitrega in praktičnega samoorganiziranja
ter (žal kdaj preveč detajlni) vpogled v raz-
mišljanje posameznikov, s katerimi navad-
no ne delimo istih krogov občevanja. No,
na preseku omenjenih dveh se je rodilo
moje tokratno razmišljanje.
Facebook, to največje in najvplivnejše so-
cialno omrežje, ima poleg mnogih skupin,
kjer si ljudje delijo slike mačk ali patetičnih
rekov, tudi nekaj izredno praktičnih sku-
pin. Ena izmed teh je gotovo skupina, v ka-
teri ljudje na določeni relaciji ponujajo pre-
voz s svojim avtomobilom. Tako se je pred
kakšnim dobrim tednom na skupini “N.
Gorica – Ljubljana prevozi” s strani enega
izmed uporabnikov, ki živi na zahodni
strani državne meje, pojavilo vabilo k no-
voustanovljeni skupini “Gorica (ITA) – Lju-
bljana prevozi”. Ker takšne skupine lahko
optimalno delujejo zgolj, če je v njih ak-
tivnih čim več prebivalcev iz določenega
prostora, so takšne podvojitve povsem ne-
praktične. Če se je zdelo, da stran ima rajši
eno mesto, bi lahko s kakšnim kompromi-
snim popravkom (npr. da bi besedo “No-
va” dali v oklepaj) to z lahkoto uredili. V
takšnem primeru bi sama pragmatika, kjer
prebivalci obeh z mejo ločenih mest vodijo
skupni projekt, se med seboj spoznavajo
in pomagajo, lahko razreševala tisto, kar
država in občine ne zmorejo, ne znajo ali
nočejo.
Vendar je zadeva imela neke druge – lahko
bi dejali prestižne – poudarke, ki s pragma-
tiko nimajo nikakršne zveze. Vabilo k no-
voustanovljeni sku-
pini je bilo namreč
pospremljeno z za-
pisom, da je to sku-
pina za prevoz iz
“prave Gorice”, in s
komentarjem, da
Nova Gorica pač ni
Gorica, kot tudi
Porto Marghera pač
niso Benetke.
Takšen pogled, ki
ga deli mnogo slo-
venskih prebival-
cev Gorice, je mo-
goče razumljiv,
vendar izredno
omejevalen in žal nepravilen, saj ne zmore
uzreti prave dinamike tega prostora od
začetka dvajsetega stoletja do danes.
Potrebno je najprej poudariti, da Nova Go-
rica ni Porto Marghera. Nova Gorica ni na-
stala iz prenatrpanosti Gorice in želje po
vzpostavitvi industrijskega in delavskega
mesta. Ravno tako ni nastala, kot npr. No-
wa Huta, v želji po vzpostavitvi sociali-
stične delavske utopije, ki bo ustrezno od-
govarjala izobraženemu, meščanskemu in
konservativnemu Krakovu. To je sicer bila
socialistična legitimacija, ki pa je nastala
post festum za potrebe upravičenja usta-
novitve in financiranja tega projekta.
Kot je Andrej Malnič že leta 1988 poudaril
v svojem članku “Dula vas?... A Gorizza”,
(članku, ki je v počastitev njegove prezgod-
nje smrti bil ponovno objavljen leta 2013
v 12. številki revije Razpotja) se ideja o
gradnji Nove Gorice rodi iz želje po prele-
vitvi poraza v novo zmago. V tem smislu
poraz ni le izguba nekega ozemlja, ampak
izguba slovenskosti Gorice oz. natančneje
Gorice kot pomembnega slovenskega kul-
turnega, izobraževalnega in gospodarskega
centra. Gradnja “naše” (tj. slovenske) Go-
rice zato dobi svoj trenutek v povojnem
času, vendar kot posledica nezmožno-
sti vzpostavitve “naše” Gorice v že ob-
stoječem mestu – ideja, ki (po Malniču)
korenini že vse od formiranja sloven-
ske nacionalne zavesti. V tem ključu bi
lahko brali tudi Ravnikarjevo urbanistično
zasnovo. Le ena ulica zelo nedvoumno krši
zasnovo pravokotnih ulic in cest. Edina
diagonalna ulica v načrtu se povezuje s
Škabrijelovo na drugi strani meje. Ta ulica
pa je vodila na pokopališče, kjer je med
drugimi bil pokopan tudi Fran Erjavec, po
katerem je nova ulica dobila tudi ime. Po-
kopališče, kraj smrti, se spremeni v novo
mesto, novo upanje, kraj življenja. Še več,
ravno ta ulična povezava označuje konti-
nuiteto med novim in starim mestom in
posledično kontinuiteto goriškega sloven-
skega mestnega prebivalstva.
Ta povezanost je bila že od samega začetka
vedno razvidna, npr. v imenih podjetij in
ustanov v Novi Gorici, kot so Vozila Gori-
ca, Elektro Gorica, SGP Gorica, Goriška
knjižnica Franceta Bevka ali celo nogomet-
ni klub ND Gorica. Ravno tako so prebi-
valci tega mesta vedno sebe imenovali za
Goričane, svoje mesto pa Gorica. Iz te za-
vesti izhaja tudi razlikovanje med obema
Goricama, torej med novim in starim me-
stom in posledično med novo in staro Go-
rico. Izraz Novogoričan je zato pravilen le,
če izrazi neko differentio specifico, podob-
no kot izraz Šišenc označuje Ljubljančana
iz določenega predela mesta oz. določene
upravne skupnosti.
Na zahodni strani meje poimenovanje Sta-
ra Gorica vedno naleti na velik odpor. Ven-
dar če prevrtimo zgodovinsko kolo v da-
našnji čas, v čas združevanja v EU, v schen-
genskem območju, v EZTS, in jih vsaj za
trenutek poskusimo jemati resno, sprevi-
dimo, da je ta odpor popolnoma nepotre-
ben. Tako kot vsaka metropola, tudi go-
riška, ki je iz ptičje perspektive povsem
spojena, ima svoj Neustadt in ima svoj Old
Town. V takšnem kontekstu se poimeno-
vanje stara Gorica ne loči mnogo od poi-
menovanja stara Ljubljana – in nisem še
spoznal človeka, ki bi se užalil, če bi mu
rekli, da živi v stari Ljubljani.
Seveda pa je takšen pogled možen le, če
imamo iskreno in zavestno željo obe mesti,
in s tem goriški prostor, nekoč združiti in
povrniti v prvotno stanje. Vendar se žal zdi,
da proti združevanju ne delujejo le italijan-
ski nacionalisti, temveč mnogokdaj tudi
slovensko prebivalstvo Stare Gorice –
predvsem na svojo lastno škodo.
Miha Kosovel
S
Začela se je kampanja za referendum, ki bo odločal o položaju družine
Predčasne parlamentarne volitve kot mogoč
izhod iz krize zaradi prebežnikov!
Pisma iz druge Gorice
Novogoričani in “Stara” Gorica
Grad Strmol
Odkritje spominskega
obeležja zakoncema Hribar
  a gradu Strmol so v četrtek,
29. oktobra 2015, odkrili
spominsko obeležje zadnji-
ma lastnikoma gradu, zakoncema
Hribar, ki so ju leta 1944 umorili pri-
padniki varnostno-obveščevalne
službe. Kot je ob tej priložnosti dejal
predsednik republike Borut Pahor,
se ob spominu na njuno tragično
usodo z obžalovanjem spominjamo
vseh žrtev revolucionarnega nasilja.
“Kdor ju je ubil, se je strašno spoza-
bil nad človeškim življenjem, pra-
vičnostjo in stvarjo, za katero se je
boril”, je poudaril. Na družino Hri-
bar se je obrnil z besedami: “Svojci
Rada in Ksenije Hribar, dovolite, da
v imenu države in v svojem imenu
izrečem globoko obžalovanje za
zločin, ki vam
je vzel vaša
sorodnika.
Opravičujem
se, ker je bilo
potrebno toli-
ko časa, da
smo jima
vrnili čast in
dostojanstvo.
Zavezujem se,
da bom s svo-
jim ravnan-
jem pripomo-
gel k temu, da
nikoli več brat ne bo dvignil roke
nad brata in nam bo prihranjeno
gorje slehernega nasilja. ” Zahvalil
se ji je, da je vsa dejanja na poti re-
habilitacije spomina in imena Kse-
nije in Rada Hribarja vodila na
način, ki je iskreno spraven.
“Napredek nekega naroda se ne me-
ri le v materialni blaginji. Izrazi se
tudi v njegovem duhovnem stanju.
Če je to duhovno stanje stanje
strpnosti in spoštovanja, stanje brez
zamer in predsodkov, potem ni
trdnejšega temelja od tega tudi za
našo narodno obnovo in razvoj”, je
še povedal Pahor.
Peter Hribar, nečak Rada Hribarja,
pa je poudaril, da je bilo dovolj raz-
klanosti, globoko zažrte v duše tistih
naših najstarejših, ki so doživeli vse
grozote druge svetovne vojne, in ki
vedno znova zastruplja rod za ro-
dom. Kot je dejal, je čas, da “pade
zastor pozabe, da končno nastopi
čas odpuščanja in opravičil ter se ta
tragedija slovenskega naroda
končno in enkrat za vselej neha”.
Zakonca Hribar so pripadniki var-
nostno-obveščevalne službe umorili
januarja 1944. Njune posmrtne
ostanke so arheologi v gozdu nad
vasjo Mače izkopali marca letos. Ne-
davno so jih pokopali v družinski
grobnici na ljubljanskih Žalah.
Industrialec, bančnik in zbiralec
umetnin Rado Hribar iz znane lju-
bljanske
družine je
grad
Strmol ku-
pil leta
1936. Grad
je, kot piše
umetno-
stna zgodo-
vinarka Ni-
ka Leben v
delu Grad
Strmol na
Goren-
jskem,
ostal družabno središče tudi v prvih
vojnih letih, ko so se med obisko-
valce pogosto pomešali okupatorji.
Poznanstvo z njimi je bilo za Hribar-
ja in njegovo ženo Ksenijo usodno,
čeprav sta gmotno ves čas podpirala
partizansko gibanje.
Leto dni po koncu druge svetovne
vojne je bil Rado Hribar razglašen
za narodnega izdajalca, njegovo pre-
moženje so zasegli. Šele leta 2000 je
Okrožno sodišče v Kranju Rada Hri-
barja v celoti rehabilitiralo.
Literarizirano zgodbo je v romanu
To noč sem jo videl, nagrajenem s
kresnikom, podal pisatelj Drago
Jančar.
N
Murskosoboški škof Peter Štumpf
Aktualno5. novembra 201514
NATUROPATSKI NASVETI (87)Erika Brajnik
MESNI IZDELKI IN ADITIVI
Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji te-
den sporočila drzno in pretresljivo novico o ne-
varnosti mesnih izdelkov, saj naj bi ti povzročali
raka kakor tobak. Navedli so sicer, naj bi bila
krivec za vse zlo rdečega mesa molekula slad-
korja - Neu5gc, ki je v človeškem telesu ni, živali
pa jo imajo v sebi. Ta naj bi deaktivirala naš
imunski sistem proti raku. Dejansko telo ni več
sposobno, da bi se borilo proti raku. Laborato-
rijske raziskave so pokazale, da ta molekula de-
jansko poveča tveganje nastanka raka, vendar,
kar raziskave ne povedo, je to, da je naš imunski
sistem izredno prilagodljiv, in ker ima sedež v
črevesju, lahko temu napadalcu inteligentno
kljubuje. Samo pravilno in inteligentno je po-
trebno telo hraniti. Ni problem v tej samcati
molekuli sladkorja, ampak predvsem v predela-
ni hrani. V konzervansih, barvilih, ojačevalcih
okusa, v tem, da meso konzervirajo s sladkor-
jem, da ga kuhajo v mleku v prahu, da se živali
hranijo z gensko spremenjeno krmo.
Ste opazili, da je meso živali, ki niso bile hranje-
ne z gensko spremenjeno hrano druge barve?
Normalne!
Predelano živalsko meso živali, ki se prosto pa-
sejo po travnikih, in je konzervirano samo s sol-
jo in poprom, ne more človeku škoditi, če ga
zauživa ob pravem letnem času (svinjsko meso
samo čez zimo, goveje meso čez poletje idr).
Nekaj primerov aditivov: E249, E255, E250,
E302, E 313, E 322, 325; prvi trije dejansko pov-
zročajo raka na želodcu, ostali med naštetimi pa
imajo veliko stranskih učinkov (povzročajo led-
vične kamne idr). Te dodatke dobimo lahko v
vsaki vrsti živila, v soku, mesu, kruhu, čokoladi,
pudingu, jogurtu idr.
Organizem je potrebno krepiti z biološko pride-
lano hrano, z izbiro polnozrnatih izdelkov, če
nam le čas kuhanja to dopušča, pa še z ekološko
pridelano zelenjavo. Zakaj svetovna znanstvena
organizacija dopušča, da na naše mize prihaja
lahko tako zastrupljena hrana?
Potrebno je telo spoštovati in mu vsak letni čas
nuditi drugo hrano, tisto, ki je za določen letni
čas primerna in ki jo tudi narava nudi.
Potrebno je spoštovati naravni telesni ritem in
avtonomni živčni sistem, zato je treba upošteva-
ti ure hranjenja (krono-dieta). Dopoldan sladka
živila in sadje, za kosilo žita in zelenjavo, zvečer
pa zaužiti rastlinske ali živalske proteine (belja-
kovine) in zelenjavo.
Kot vsako stvar tudi hrano je potrebno najprej
zaužiti z glavo: vem, kaj uživam, in razumem,
ob kateri uri naj to uživam, in tako krepim svoje
telo dan za dnem.
Ni nam potrebno hraniti bolezni, lahko izbira-
mo zdravje brez zakonov prisil in pravil!
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Oseben pogled čez “lužo” (9)
Kaj je bilo in kaj je ostalo
slovenskega v Clevelandu?
  levelandu ne pravijo zaman Ameriška Lju-
bljana. Ko se človek sprehaja po aveniji Sv.
Klare (St. Clair Ave), največji slovenski sose-
ski v mestu, se ob cesti kar vrstijo slovenska imena:
trgovina Šeliga, cvetličarna Slapnik, železnina Smre-
kar, gostilna Sterle, mesnica Ažman, pogrebni zavod
Žele... Ob St. Clair Ave na vzhodnem delu mesta (po-
lovico soseske se je prijelo ime Žužem-
berg, polovico pa Ribnica, glede na izvor
večine naseljencev) so Slovenci prevlado-
vali še v treh večjih in dveh manjših na-
selbinah. Poleg dela v istih tovarnah in
obratih so Slovenci skupaj preživljali pro-
sti čas, obča želja je bila tudi zakonec iste
narodnosti. Vse do 60. let prejšnjega sto-
letja se je v Clevelandu lahko normalno
živelo brez znanja angleškega jezika. V
mestu in okolici naj bi živelo kar okoli
80.000 Slovencev in njihove sledi so vid-
ne vsepovsod.
A Cleveland je danes povsem drugačno
mesto, kot je bilo pred 60 leti. Leta 1950
je na St. Clair Ave živelo 7 temnopoltih
ljudi, deset let kasneje, leta 1960, pa je bilo 98,7%
prebivalstva soseske temnopoltih. Povsod po ZDA
velja, da, ko se je v določen predel mesta priselil prvi
temnopolti, so se belci začeli izseljevati, saj so vedeli,
da bo cena nepremičnin padla. Za soseske v ZDA
velja, da, če imajo eno izmed naslednjih treh lastno-
sti, potem gre
za slabo sose-
sko:  (1) trava
pred hišami ni
pokošena (to je
namreč za
Američane po-
memben statu-
sni simbol),  (2)
bencinske
črpalke imajo
neprebojne
šipe ali (3) v so-
seski so prodajalne žganih pijač (teh se v ZDA nam-
reč ne da kupiti v navadnih trgovinah) in loterije,
kjer prebivalci utapljajo svojo neperspektivo in čaka-
jo čudežni dobitek, ki bi jih rešil iz revščine. Na ave-
niji Sv. Klare danes najdemo vse tri značilnosti!
Zanimivo pa je, da, čeprav so se Slovenci izselili na
obrobje mesta, so svojo infrastrukturo pustili v iz-
vornih soseskah. To pa ni bilo samoumevno, Hrvati
so se na primer odločili za obratno taktiko. Prodali
so vse zgradbe (treba je sicer jasno poudariti, da so
jo imeli veliko manj kot Slovenci, pogosto so si iz-
posojali slovenske prostore) ter na obrobju zgradili
center Dubrovnik, kjer je zbranih večina dejavno-
sti.
Za Slovence lahko obratno rečemo, da imajo danes
skorajda vse stavbe v “slabih soseskah”. To velja za
obe župniji in vseh osem narodnih domov. V žup-
niji sv. Vida imajo vsako nedeljo dve sveti maši, prvo
slovensko in drugo angleško. Ob cerkvi stoji “Slove-
nian village”, to je kompleks varovanih stanovanj
za starejše, v tamkajšnji kapeli je maša tudi vsak de-
lovni dan, dvakrat tedensko v angleščini in štirikrat
tedensko v slovenščini. Župnija Marije Vnebovzete
ima nedeljsko mašo v celoti slovensko, le pridiga je
v zadnjih letih angleška, da jo lahko tekoče razumejo
tudi mladi. Ob cerkvi je zgrajena tudi večnamenska
dvorana, ki jo različne skupine uporabljajo za vse
vrste vaj, nastopov in druženj. V kratkem gradnjo
podobne dvorane načrtujejo tudi pri župniji sv. Vi-
da. Obe župniji imata živahno versko-
družabno življenje, od oltarnega društva
do mesečne peke in prodaje krofov (v Cle-
velandu jim v imenovalniku prve osebe
množine pravijo krofe, posledica tega, da
jih naročamo v tožilniku in se je zaradi
uporabe kot standard uveljavila ta oblika),
s katero finančno pomagajo sobotnima
šolama. Skozi cerkveno leto se zvrstijo še
številni drugi dogodki, kot so na primer
litanije v predmestni kapeli na predvečer
praznika Brezjanske Marije, farna piknika,
romanja itd.
Večina družabnega dogajanja je pozimi v osmih na-
rodnih domovih, poleti pa v dveh letoviščih. Povoj-
ni naseljenci se zbirajo na Pristavi, veličastnem po-
sestvu z veliko dvorano, zunanjim prostorom, baze-
nom s toboganom..., 60 kilometrov iz mesta. Čez
poletje skoraj ni konca tedna, da se na Pristavi ne bi
kaj dogajalo. Tja radi zahajajo tudi mladi in družine,
prvi zaradi zabav in druženja, drugi pa, ker je na Pri-
stavi tudi možnost gradnje koč, kjer v gozdnem miru
in slovenski družbi številni preživljajo večino svoje-
ga prostega časa. Poleg enodnevnih prireditev vsako
poletje Pristavo za cel teden napolni vrvež otrok in
mladih. Na otroškem taboru se jih namreč zbere kar
okoli 100.
/ dalje
Dejan Valentinčič
C
Stroški mobilnega gostovanja kmalu zgodovina
Kako bo z nevtralnostjo
interneta?
  o letih skrbi zaradi visokih
stroškov mobilnega gosto-
vanja bo teh leta 2017 ven-
darle konec. Tako določa teleko-
munikacijski zakonodajni
sveženj, ki ga je potrdil Evropski
parlament. Del svežnja pa je tudi
sporna zakonodaja o nevtralno-
sti interneta, na katero letijo očit-
ki, da te ne bo zaščitila, kot je bil
namen.
Z glasovanjem v Strasbourgu se
je načeloma sklenil postopek
sprejemanja telekomunikacijske-
ga zakonodajnega svežnja.
Ta določa, da bo z junijem 2017
v EU ukinjeno gostovanje v mo-
bilnih omrežjih, z drugimi bese-
dami, mobilni operaterji ne bo-
do smeli več obračunavati gosto-
vanja za telefonske klice, pošil-
janje sporočil sms in uporabo
mobilnega interneta.
Pred tem, 30. aprila 2016, se bo-
do cene gostovanja znižale na pet
centov za minuto pogovora, dva
centa za sms in pet centov za me-
gabajt podatkov.
Sveženj naj bi obenem zagotovil,
da bo internet v EU ostal nevtra-
len in odprt. Določa namreč, da
morajo ponudniki storitev dosto-
pa do spleta obravnavati ves pro-
met enako, brez diskriminacije
in omejevanja ter ne glede na
pošiljatelja in prejemnika, vsebi-
no, storitve ali uporabljeno opre-
mo.
Dostop lahko omejijo le, če je za
to izdan sodni nalog oziroma jim
to izrecno nalaga zakonodaja, za
preprečevanje preobremenjeno-
sti omrežja oziroma proti kiber-
netskim napadom. V primeru
omejitev prometa bodo morale
P te biti objektivne, pregledne innediskriminacijske ter čimkrajše.
Ponudnik bo še vedno lahko
omogočal posebne storitve -
boljši in hitrejši dostop za poseb-
ne namene -, vendar s tem ne bo
smel vplivati na splošno kako-
vost dostopa do spleta.
Poročevalka Pilar del Castillo
(EPP) je pred glasovanjem sicer
izpostavila, da bo Evropa s spre-
jeto zakonodajo postala edina re-
gija na svetu, ki zakonsko zago-
tavlja odprtost in nevtralnost in-
terneta.
Nevtralnost interneta je načelo,
po katerem se vsak internetni
promet skozi javno komunikacij-
sko omrežje obravnava enako-
vredno. V praksi to nekako po-
meni, da si na internetu nihče ne
bi smel oziroma mogel kupiti
prednosti in da se ne bi zgodil in-
ternet dveh hitrosti.
Prihodnost te nevtralnosti posta-
vlja pod vprašaj predvsem dej-
stvo, da je podatkovnega prome-
ta vedno več in da grozijo “zasto-
ji” na spletu, zaradi česar so
začeli razmišljati, da bi v poseb-
nih primerih vendarle določeni
uporabniki interneta lahko dobi-
li prednost.
A kritiki, ki jih ni malo, se bojijo,
da je formulacija svežnja preveč
ohlapna in tega dejansko ne bo
zagotovila. Med drugim se v pre-
dlogu zakonodaje internetna
nevtralnost izrecno sploh ne
omenja.
Da bi to preprečili, je več poslan-
cev iz vrst levice in Zelenih
vložilo še več amandmajev, a
večina jih je zavrnila - med dru-
gim z argumentom, da bi se s
tem zavleklo sprejemanje svežnja
in posledično tudi odprava
stroškov mobilnega gostovanja.
Med nasprotniki je tudi Sloveni-
ja, ki pa kljub glasu proti potrdit-
ve svežnja na zasedanju pristoj-
nih ministrov v začetku oktobra
ni mogla preprečiti. Slovenija je
ena redkih držav, ki so v svoji za-
konodaji uzakonile načelo nev-
tralnosti interne-
ta, in to bolj
izrecno, kot to se-
daj počne EU.
Evropska poslan-
ca Igor Šoltes
(Verjamem/Zele-
ni) in Franc Bo-
govič (EPP/SLS)
sta med tistimi,
ki s kompromi-
som v delu ured-
be, ki govori o
nevtralnosti in
odprtosti, niso
zadovoljni.
“Vsi, kot slišim
danes, smo za
nevtralnost inter-
neta, ampak očit-
no so razlike v ra-
zumevanju, ali ta
uredba to res za-
gotavlja in ali bo-
mo s to uredbo res dosegli te cil-
je. Ko namreč primerjamo bese-
dilo iz prvega branja, je mogoče
ugotoviti, da manjkajo praktično
vse določbe, ki se nanašajo na
pojem, definicijo in zagotavljan-
je neodvisnosti in nevtralnosti
interneta. In ravno ta ohlapnost
jezika, na kar opozarjajo tudi
strokovnjaki iz Slovenije, je lahko
v Evropi velik problem”, opozar-
ja Šoltes.
Bogovič (EPP/SLS) je medtem
pojasnil, da je glasoval za zagoto-
vitev internetne nevtralnosti in
podprl amandmaje, ki nedvoum-
no zagotavljajo internetno nev-
tralnost, pa čeprav bi to pomeni-
lo, da bodo celoten dokument
vrnili v nova pogajanja.
“Povsem neprimerno” je po be-
sedah Bogoviča dejstvo, da se je
v istem dokumentu znašla tudi
uredba, s katero se končno uvel-
javlja zmanjšanje stroškov mobil-
nega gostovanja znotraj EU, kar
seveda močno podpira.
A prepričan je, “da tovrstna ure-
ditev področja mobilne telefoni-
je ne sme biti izgovor in podlaga
za hkratno sprejetje nedodelane
in škodljive direktive s področja
nadzora elektronskih komunika-
cijskih omrežij”.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. novembra, ob 14. uri.
Otroški kamp na Pristavi
Tudi baseball tekme so v Clevelandu 
v znamenju polke in slovenske tradicije
Aktualno 5. novembra 2015 15
  časih je vse skupaj
absurd. Življenje samo,
okoliščine, situacije, v
katere smo ujeti, družba in
zakoni. Absurd brez prave
logike, v katerega smo
uklenjeni mi, preprosti ljudje.
Pred dnevi sva se z možem
utrujena vračala iz Trsta, ko
sem se v Gorici spomnila, da
sem ostala čisto brez briketov
za psa. Pes mora jesti, je bil,
kljub pozni uri, temi,
glavobolu in izmučenosti,
odločen Elvio. In sva zato
zavila do bližnje Qlandije, kjer
je večja trgovina z vsem tem,
kar potrebuješ,
če imaš doma
žival, pa naj si
bo to pes ali
aligator.
Hitro sem se
znašla med
policami, vzela
vrečko z
briketami in že
tekla k
blagajni, da ne
bova spet
večerjala ob
enajstih in
potem zjutraj
vstajala
utrujena in
neprespana. Pri blagajni pa me
je prodajalka opozorila, da bo
treba pač nekoliko počakati,
ker imajo težave z italijanskim
kupcem. Sedaj pa še to, sem
pomislila, z briketami v rokah,
z lačnim psom na povodcu in s
še bolj lačnim in nestrpnim
možem zunaj na parkirišču.
Vsi tisti, ki me poznajo, vedo,
da sem radovedna in da imam
rada ljudi. Pa še o moji
klepetavosti bi marsikdo katero
rekel. Tako si nisem mogla kaj,
da ne bi prisluhnila pogovoru
med blagajničarko in mlajšim,
uglajenim moškim. Ko je ona
ponovno segla po telefonu,
sem z njim načela pogovor,
najprej seveda o kartonski
škatli, ki jo je imel s seboj.
Želvica je, mi je odprl pokrov
in med senom in lepenko sem
videla čisto majhno kopensko
želvico, tiste sorte, ki ji z
znanstvenim imenom pravijo
Testudo Hermanni. Še čisto
svetleč se oklep, glavica, ki je
radovedno molela v svet, in
dva para tačk, ki se sicer niso
nič trudile, da bi našle izhod iz
kartonske ječe. Gospod mi je
povedal, da jo je pred nekaj
tedni kupil v Qlandiji, a ima
sedaj v Italiji težave, češ da
mednarodni dokument v
okviru sporazuma Cites, ni
pravi. Namesto modrega Italija
zahteva rumenega. Potem ko je
položil želvico nazaj v škatlo,
mi je pokazal še nekaj
dokumentov, mi segel v roko
in se vljudno predstavil.
Alessandro sem, mi je stisnil
roko, rad imam živali.
Poslušam ga, v rokah imam
njegovo želvico, lepa je, mu
rečem spodbudno. Gospod
sploh ne ve, ali jo bo lahko
obdržal. Že nekaj časa si je želel
želvo, zanjo je pripravil celo
ogromen terarij. Razmišljal je,
da bi jo nabavil pri kakem
zasebniku, za majhen denar. A
naše domače želve so zadnja
leta močno zaščitene, zbal se je
problemov in se je zato raje
odločil za veliko dražji nakup v
trgovini. Tako se mu je namreč
zdelo vse skupaj bolj varno in
zakonito. In seveda pošteno.
Želvico je kupil v Sloveniji, v
V Qlandiji, po nekaj tednih pa joje nesel še k veterinarju vItalijo, da bi jo čipiral in
registriral potrdilo Cites, ki pod
določenimi pogoji dovoljuje,
da ima kdo v lasti žival, katere
obstoj je v naravi ogrožen. Prvi
izmed pogojev je, da je žival
rojena v ujetništvu in ne
ukradena naravnemu okolju.
Ravno pri veterinarju, do
katerega se je mladi mož obrnil
v dobri veri in poln zaupanja,
so se začeli problemi.
Dokument, ki ga je dobil
skupaj z želvico in je bil pisan
v angleščini, namreč po
mnenju veterinarja ni bil pravi,
zato je primer enostavno
prijavil gozdnim čuvajem
(Guardia forestale). Ti so
zaslišali nesrečnega lastnika
želve, ugotovili, da je
dokumentacija, ki so jo izdali
na Madžarskem, kjer je bila
žival rojena, za italijanski
zakon nična, in mladega moža
takoj ovadili in obtožili
ilegalnega uvoza zaščitene
živalske vrste. V kratkem ga
bodo poklicali pred sodnika, tu
pa ima samo eno možnost:
predstaviti mora veljavni
dokument iz države, kjer je bila
želvica rojena. V vsakem
drugem primeru ga čaka
visoka denarna kazen.
Vprašam ga, zakaj je, če je že
itak imel v rokah dokument za
želvico, vsekakor hotel žival
čipirati. Poznam veliko ljudi v
Trstu, ki imajo na vrtu želvico,
pa si ne delajo velikih
preglavic. Kaj mu je bilo treba
drezati v osje gnezdo!!! Pokaže
mi papir, na katerem piše, da je
to v Italiji obvezno. Od nekdaj
spoštujem zakone, rad sem
pošten državljan in nelagodno
mi je, če sem v prekršku, mi
razloži. Z njegovega obraza se
da razbrati, da je poštenjak. In
čeprav ve, da bi se tem
zapletom lahko enostavno
izognil z nekaj prebrisanosti in
brezbrižnosti, mu ni žal, da je
ravnal po zakonu.
Nekaj čas molčiva in čakava,
kaj bo povedal slovenski
veterinar, s katerim se
prodajalka pogovarja. Velik
rumeno modri papagaj naju
gleda in nekaj vrešči. Verjetno
se tudi njemu zdi vse skupaj
noro.
Končno je konec telefonskega
pogovora, gospa pove, da pač
Slovenija ne more izdati
nadomestnega dokumenta,
ampak direktor trgovine je
pripravljen vzeti želvico nazaj
in kupcu vrniti celotno vsoto,
ki jo je zanjo plačal. Italijan je
osupel. Pove, da bo obsojen,
čeprav vrne želvico. Gozdni
čuvaj mu je namreč povedal,
da je kaznivo dejanje storjeno,
ne glede, ali želvico obdrži ali
jo vrne. Absurd. Uglajeni
gospod se mi zares smili. Tako
nežen in pošten je. In kljub
vsemu tako prijazen, ko se
pogovarja s prodajalko in gleda
želvico v škatli. In ne recite, da
so te živali ne vem kakšna
eksotika. Ko smo bili majhni
in je bilo v tej naši nesrečni
Italiji in v tej naši
zakomplicirani Evropi vse lažje
in enostavnejše, smo take
želvice imeli doma skoraj vsi
otroci. Tudi meni so jo starši
kupili, da bi me utišali, ko sem
zahtevala psa ali mačko.
Želvica, Gigetta ji je bilo ime,
je bila name navezana in mi je
povsod po
stanovanju sledila,
jaz pa sem še
naprej sanjala o
psu po imenu Rin
Tin Tin. In z
želvico nikakor
nisem bila
zadovoljna.
Mlademu
Italijanu
pomagam in
prevajam, kar mu
govori prodajalka.
Žal mi je zanj. Vse
skupaj je absurd,
mu ponavljam, saj
ni nič kaznivega v
tem. In mu zraven še povem o
prijatelju, ki je bil zaposlen kot
gozdni čuvaj, 'Guardia
forestale', in je iz Grčije domov
skrivaj prinesel želvo, ji
poskrbel dokumente in jo imel
lepo doma. Oni lahko,
žalostno pripomni moški z
želvico, po nas pa udrihajo,
četudi smo pošteni. Ta “oni
lahko” boli. Predvsem ker vem,
da je res. In ne velja samo za
želvico, žal. Oni lahko
odločajo o našem življenju.
Oni lahko pljuvajo na našo
poštenost. To je Italija, to je
Slovenija. To je Evropa.
Spomnim se na star pregovor,
ki mi ga je venomer ponavljala
nona. Kdor je pri koritu, ta je.
Stara kmečka modrost, ki velja
tudi v tej naši moderni Evropi.
In je še danes edino življenjsko
pravilo. Poštenost pa ni nikoli
nagrajena, kvečjemu
kaznovana.
Blagajničarki je žal za
prijaznega, uglajenega
možakarja. Obljubi mu, da bo
zjutraj klicala na pristojno
ministrstvo. V tako majhni
državi, kot je Slovenija, se da
mogoče to stvar rešiti. Stisne
mu roko in ga pozdravi... Ve,
da je poštenjak, in prav zato bi
mu rada pomagala. Tudi jaz in
Alessandro se pozdraviva,
zaželim mu, da bi se zadeva
vendarle lepo iztekla, in še svoj
mail mu pustim. Hvala, maha
za menoj, lepo je srečati
prijazne ljudi.
Mož je že iz sebe, ko sedem v
avto. Lačen je, do doma pa je
še dolga pot. Povem mu o
mladem Italijanu, ki mu
grozijo z obtožbo in visoko
globo zaradi kupljene želvice.
Saj je noro, pravi mož in na
mah pozabi na večerjo. V teh
časih, ko vsak dan bereš v
medijih, kako politiki kradejo
ter zapravljajo naš denar in se
škandali kar vrstijo, je skoraj
nemogoče srečati poštenega
človeka. In če si že pošten, je
skoraj gotovo, da bodo udrihali
po tebi, namesto da bi te
cenili. La legge e' per i furbi,
pravijo Italijani... Zakon je za
prebrisane.
Suzi Pertot
TAKO PAČ JE!
Tamino Petelinšek je vrhunski fotograf, zaposlen
je pri Slovenski tiskovni agenciji, poznam pa ga
že veliko let, še iz časov, ko je fotografiral drugod,
postala sva prijatelja predvsem zaradi njegovega
odprtega nasmeha in iskrenosti, ki odraža globo-
ko poštenost in zavezo življenju. Je oče štirih
otrok. Pred leti, ko so bile na Ljubljanskem barju
poplave, je bil tudi sam z mlado družino deležen
grozovite vodne ujme, hišo jim je dodobra zalilo
in pokvarilo, a se niso dali, Tamino je iskren na-
smeh ohranil do današnjih dni. Čeprav se malo
videvava, sva prijatelja, zanj zares lahko rečem, da
ga vedno rad vidim, zadnjič sva se videla v Štever-
janu, ko je prišel kot uradni fotograf v spremstvu
slovenskega predsednika Boruta Pahorja na Festi-
val narodno-zabavne
glasbe, ter v Trstu, ko
sta s kolegico Majo La-
zar Jančič, ki jo tudi
poznam in cenim že
vrsto let, “krila” za Slo-
vensko tiskovno agen-
cijo odprtje Tržaškega
knjižnega središča. Ta-
krat sva imela čas, da
sva malo tudi posede-
la v bližnjem baru, ko
smo skupaj z drugimi
kolegi čakali na pri-
hod ministra in dru-
gih političnih velja-
kov.
S Taminom si včasih
kaj napiševa na social-
nem omrežju Facebo-
ok, kjer je prisoten
pod imenom najsta-
rejše koze Elze, ki jo
ima doma v radost
svojih otrok ter najbrž
tudi samega sebe, in priznam, da me zelo zabava,
ker je edini, ki se s tem, da ima doma koze, tudi
ponaša. In tako je Tamino na svoji strani 26. ok-
tobra letos objavil tole: “Jaz se danes ob 24.00 za
2 turnusa (po 8 ur) pridružim prostovoljcem
ADRE (brez fotiča). Bomo videli, kako bo. Upam,
da bom bolj v pomoč policiji kot v napoto.
Tamino; Elza ostane doma”. Takoj sem mu spodaj
napisal: “Tamino, boš povedal vsaj iz prve roke,
ker te poznam, da si pošten”. Sledila je njegova
kratka zahvala in nekaj časa tišina. V sredo, 28.
oktobra, je Tamino zvečer napisal: “Izkušnja je bi-
la neprecenljiva. Ker se nisem odločil iz poli-
tičnih, strateških ali ideoloških razlogov poma-
gati, je bilo precej lahko, saj si nisem pustil raz-
mišljati o celotnem problemu. Šel sem, ker na
drug način ne morem pomagati. Nisem diplomat,
politik... sem običajen civilist, ki se sicer skriva za
imenom svoje starejše koze”. No, samo malo ka-
sneje je dodal: “V 28 urah sem fizično delal 19 ur.
V dveh izmenah. Sprva pa ta podatek. Za varo-
vanje ograj in zaščito nas desetih volunterjev sta
skrbeli vojska in policija. Za čiščenje, urejanje hra-
ne, oblek, transporta po ostalih centrih, deljenje
hrane pa smo skrbeli mi... S ponedeljka na torek:
23.00 - 00.30 urejanje in sortiranje darovanih
oblek ter priprava na transport v Brežice. 00.30 -
01.30 cca 500 migrantom / beguncem na poti na
vlak razdelimo hrano (voda, ribje konzerve, viki
krema, jabolko, kruh...), nato od 01.30 do 02.00
čiščenje dvorane Beti, kjer so umazani jogiji in ve-
liko smeti (prazne konzerve, umazane obleke,
ogorki, rjuhe za enkratno uporabo...). Pometanje
in priprava na dezinfekcijo, razdelitev novih rjuh
na cca 150 umazanih jogijev (ker so na poti v bla-
tu čakali v Rigoncah, je posledično tudi v tej dvo-
rani precej blatno). V tej hali sta včasih delovala
2 wc-ja. Ker država varčuje s higieno, sta za-
mašena, iz njiju sili ven greznica, ki jo pivnajo z
dekami, ki tam ležijo že nekaj dni. Drek na ta
način sili v smeri ležišč, ki so navadno nabita
utrujenih in od napora apatičnih ljudi. Edina stra-
nišča so izven tovarne, kjer taborijo v glavnem
moški, si kurijo plastiko, plastenke, da strupeno
smrdi. Predvidevam, da je pot iz hale ven na dixija
cel projekt, ker je silna gneča. Občasno pa so vrata
tudi zaklenjena, da ne moreš ven. Tudi zato so
ljudje nestrpni, kurijo, se pretepajo... in ker znotraj
kampa ni policije, lahko počnejo skoraj karkoli.
Nato smo do 03.00 vozili deke v Dobovo 2 (nov
kamp blizu Rigoncev). Od 03.30 do 05.30 smo na
vhodu v dveh linijah delili vedno mrzlo hrano
cca 2500 ljudem, ki so iz Rigoncev prišli peš iz
megle. Obupani apatični obrazi vseh generacij,
prevladujejo pobje do 30 let, mlade družine s pov-
prečno dvema otrokoma, nekaj starčkov. Vsi šepa-
jo in srh spreletava, ko se srečamo z očmi. Ven-
darle slutim zadovoljstvo, da si bojo lahko spočili.
Tokrat delim ribe in poskušam otroke zabavati.
Zaradi zaščitne maske zgledamo kot marskovske
koale in večini otrok se uspe nasmehniti. Starši
zmomljajo thankyou, a že oči govorijo hva-
ležnost. Te niti ne pričakujem, samo da se
okrepčajo. Med deljenjem hrane se kar od nekod
zdani. Ker je še nekaj časa do izmene, gremo zla-
gat umazane deke, ki jih je pustila prejšnja run-
da.
Katarina Culiberg, skupna prijateljica, mimogre-
de: tudi ona je bila v Trstu na odprtju TKS kot
predstavnica Ministrstva za kulturo RS, in prav Ta-
mino naju je fotografiral skupaj v knjigarni, je Ta-
minu napisala: “Kapo dol vsem, ki ste že bili tam
in pomagali! Osebno me zanima, kako je po-
skrbljeno za zdravstveno varnost, tukaj mislim na
maske in rokavice iz lateksa? Se uporabljajo? Je
treba to imeti s seboj?
Če drugega ne, bi
najbrž bilo dobro
imeti gor na obrazu
kaj vsaj, ko kurijo pla-
stiko”? Takoj nato je
dodala: “Aha, sori, vi-
dela, da sva se
križala”. Tamino je
nadaljeval: “Med zla-
ganjem se opoteka-
mo, a nas adrenalin
še kar poganja. Do
08.15 zlagamo še
obleke. Turnus za-
ključim z mislijo, da
bi lahko nadaljeval v
novega, a ko se prvič
po 9 urah usedem,
uvidim težavo, kako
priti do avta. V avtu
se preoblečem in se
malo bolj čudno od-
peljem do kolega
Jožeta v Krško, da se
vsaj malo naspim”. Nato še: “Še pojasnilo. Tam
obvezno nosiš rumen ali rdeč lajbelc, rokavice in
masko. Ko prideš do popivnane driske, si srečen
in hvaležen za sicer smotano masko, ki, ko je
našvicana, zriba kožo na bradi in nosu. vse to do-
biš ob prihodu. Na voljo je tudi topla hrana - jota,
ki pa je glede na podobnosti videza malo od-
vračala od apetita wink emoticon... Nikoli se ni-
sem počutil ogroženega, prevaranega, ponižane-
ga, četudi sem ubogal navodila, katerih smisel ni
bil sprva logičen... pomembna je hierarhija in za-
to je lider malo fašista, ampak tako je ok, da ga
sploh upoštevaš, ko te preplavijo čustva in bi raje
ravnal diametralno nasprotno. To je recimo del-
jenje hrane na lastno pobudo, kar lahko povzroči
poteptanje najšibkejšim, ko masa vidi, da se nekaj
deli in hočejo vsi imeti.
Ko sem se po spancu zbudil eno uro pred turnu-
som, sem čutil vse koščice in sem imel občutek,
da sem tudi sam živo truplo. Zbudil me je kolega,
ko je potreboval nekaj informacij, pa niti govorit
nisem mogel... svašta”.
Presenetljiv je Tamino samo malo kasneje: “Nov
turnus sem opravil v torek od 16.15 do srede do
03.15. Ves postopek v podobnem redu, razen, da
so to noč opuščali registracijo in začeli voditi ljudi
z vlakom na postajo, kjer so bili pregledani od po-
licije. Med prestopom na slovenski vlak smo jim
razdelili malico (ene 5 stvari vsak). Tam sem spoz-
nal fotografa od UN, ki spremlja ves tok od Grčije
dalje. Videl 105 let staro tetko, ki je prestopila sku-
paj z ostalimi, tudi 100 let mlajšimi. Ponudiš mle-
ko in rečeš 'halib' (kar naj bi pomenilo mleko)
in starcu se dvignejo obrvi in tiho izreče: 'Thank
you very much, my friend'.
Kasneje je spet zelo jasen: “Na mejo se nisem šel
spraševat velikih vprašanj o politiki, težavni inte-
graciji, možnem nasilju in okužbah, razmerjem
med zlom in dobrim... pomagat sem šel ljudem,
ki so bili tam. Slovenska filantropija, hvala za vašo
organizacijo in to dragoceno izkušnjo”.
In zelo jasen je Tamino ob koncu svojega FB po-
ročanja: “Negativci, prosim, da se vzdržite komen-
tarjev, pozitivci pa na delo. Dobrodelnost je do-
brodošla tudi pri sosedovih. Vsak po svoji moči.
Hvala”.
Ko z veseljem lahko izpostavim nekoga, ki svoj
vsakodnevni in največkrat nemočni “Tako pač
je”! spremeni v delo za druge, ne da bi se oziral
ne na psevdolevičarske ljubljanske salonske delil-
ce javnih mnenj in ne na zadrte kritike vsake člo-
večnosti, ki je je te dni preveč tako v Sloveniji kot
tudi pri nas. In v četrtek, 29. oktobra, me osreči z
odlično reportažo mladi kolega in prijatelj Aljoša
Fonda v Primorskem dnevniku, ko zapiše, da je
srečal med migranti tudi prijateljico Jano Lampe,
predstavnico Slovenske karitas, s katero sva lani
skupaj v Rimu pomagala vrhu Slovenske karitas
navezati stike s Caritas Internationalis.
Tako pač (tudi) je!
JURIJ PALJK 20Nekateri se na zakone požvižgajo
Poštenost je ... sirota
Maja Lazar Jančič in Tamino Petelinšek 
v Tržaškem knjižnem središču
Aktualno5. novembra 201516
  adaljujemo objavo prispevkov mladih
predavateljev na letošnjih študijskih
dnevih Draga. Tokrat je na vrsti raz-
mišljanje Andreja Černica, ki je do nedavnega
imel tedenske prispevke v našem časniku.
Pregovorno je morje svojstveno okno v svet. Je
tisti dejavnik, ki plemeniti in ki ponuja neko
širino. Je tisti element, ki nas nagovarja in pre-
pričuje, da sveta ni konec pri Herkulovih ste-
brih. Morje je simbol nekega upanja, ki s seboj
prinaša tveganja, precejšnja tveganja. Da se svet
ne konča pri Herkulovih stebrih domačnosti
Tržaškega zaliva, so v svojih tragičnih zgodbah
spoznavali pred dobrim stoletjem ekonomski
migranti, ki jih je bilo veliko tudi v naših krajih.
Te Herkulove stebre so rušile tudi Aleksandrin-
ke. S trebuhom za kruhom. Šlo je za zgodbe
upanja, a hkrati tveganja in obupa. Morje po-
nuja samo dodatno možnost in nikakršne go-
tovosti. Tveganje je v nekaterih primerih po-
gum, ki stvari obrne v pravo smer in srečen ko-
nec. Lahko pa je tudi navadna bedarija z ne-
srečnim koncem. Tako je: vzemi ali pusti.
To je na simbolni ravni dodana vrednost morja.
To, da ima človek možnost pogledati onkraj.
Vprašanje, kako in v kolikšni meri to velja še
danes, pa je seveda nekoliko drugačno. Obzor-
je, črta, v kateri se stikata modrini morja in ne-
ba, nosi še danes tisto konotacijo neskončnosti,
novih možnosti in upanja. Okoliščine pa so
povsem drugačne. Nekoč je bilo, predvsem ko
govorimo o našem človeku, ki je živel na
Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, tako tveganje
posledica preživetvene nujnosti. Naši dedki in
babice so bežali pred revščino in v iskanju
boljšega življenja. Morje je bilo prelomna črta
med starim in novim življenjem.
Danes je dru-
gače, pa čeprav
še vedno ugo-
tavljamo, kako
mladi iščejo
priložnosti
drugod. Veliko
je takih, ki so
se odločili svo-
jo kariero in
svoje življenje graditi daleč od doma. Odhajanje
današnjih mladih pa nikakor ne moremo pri-
merjati z onim izpred sto in več let. Niti količin-
sko niti po “vsebinski plati”. Prečkanje Herku-
lovih stebrov je bilo nekoč preživetvena nuj-
nost. Danes ni več tako. Že res, da živimo v ob-
dobju najhujše go-
spodarske krize po
letu 1929. Drži tu-
di, da brezposel-
nost mladih ves
povojni čas ni bila
tako visoka kot da-
nes. Vseeno pa so
razmere danes pre-
cej boljše kot ne-
koč: danes, predv-
sem v naših krajih
in med našimi
mladimi, ne gre za
beg pred revščino.
Gre za iskanje pri-
ložnosti za boljšo
prihodnost. In gre
tudi za to, da je da-
nes odhod od do-
ma neprimerno
manj radikalna
odločitev kot nekoč: vrnitev je z današnjimi pre-
voznimi sredstvi možna malodane v vsakem
trenutku.
Prečkanje Herkulovih stebrov je bilo nujno tve-
ganje, danes je to, da ohranimo metaforo iz an-
tike, bolj podobno odzivanju na petje siren. Pri-
ložnosti, višja plača in bolj bleščeča kariera so
petje siren, ki je za mlade vabljivo in mamljivo.
In, da bo jasno, petje siren ni vselej usodno za
tiste, ki mu prisluhnejo. Odisej je to petje
preživel: poslušal ga je, ga spoznal, a ga vse to
ni pogubilo. In to lahko velja za vsakogar, ki se
napoti v neznano. Nekaj je sicer odvisno od
okoliščin, veliko pa je odvisno predvsem od po-
sameznika, ki to pot izbere.
O teh vprašanjih bi morali morda nekoliko bolj
temeljito razmišljati tudi v naši narodni skup-
nosti. Ob ugotavljanju, da je tudi med našimi
mladimi še vedno precejšnje število lepih Vid,
Odisejev ali kakor koli jih že imenujemo, je
preenostavno postavljati vprašanje, ali imajo
mladi, ki odhajajo, sploh odnos do svojih kra-
jev, do slovenstva in narodnosti, do tukajšnje
kulture. Seveda, gre za povsem legitimna
vprašanja. Manj pogosto pa se naša narodna
skupnost sprašuje o pogojih, ki se ustvarjajo pri
nas zato, da bi tukaj zadržali
mlade, ki odhajajo. Zavedati
se moramo, da je tako
spraševanje v prvi vrsti nuj-
no ne zaradi mladih, ki
odhajajo (ti se bodo nekako
že znašli). Pomembno je za-
radi naše narodne skupno-
sti, ki z (ne) odgovarjanjem
na ta vprašanja kaže tudi
(ne) zmožnost samoreflek-
sije. Vprašanja o odhajanju
mladih lahko ponudijo od-
govore tudi o potencialih
razvoja naše narodne skup-
nosti. Včasih se namreč
ustvarja vtis, da se napake iz
(nedavne) preteklosti kljub
vsemu ponavljajo. Še vedno
delujemo v prepričanju, da
bomo lahko preživeli samo
z javnimi prispevki, čeprav
nam je na racionalni ravni jasno, da ni več tako.
Težko sprejemamo novosti, in to pogosto samo
zato, ker spreminjajo rutino in ustaljeno dina-
miko stvari. Morje ni namreč samo simbol
upanja, tveganja in iskanja novosti. Simbolično
prinaša morje tudi neko miselno širino pri po-
gledu na obzorje. In tega se pri nas večkrat ne
zavedamo. Včasih zaradi nevednosti, včasih za-
radi lenobe.
Andrej Černic
N
Posegi mladih predavateljev na letošnji Dragi
O vprašanju mladih,
ki odhajajo v svet
Andrej Černic
In memoriam 
Benjamin Hvala
  as neizbežno beži, in koder hodiš, pada že po-
slednje listje. Saj je tu jesen. Koliko ljudi, prijatel-
jev in znancev ni več med nami. Zdaj odide ta,
nato drugi, še mlad, tretji pa v lepi častitljivi starosti;
človeka prevzameta otožnost in žalost ter se vprašaš, za-
kaj toliko prijateljev, znancev odide in jih ni več med
nami, naše vrste se redčijo in praznine v njih ne nado-
mešča nihče.
Tiho je odšel od nas dober, nadarjen človek, “fant”, ki
smo ga srečevali predvsem pri slovenskih mašah na Pla-
cuti in pozneje v zadnjih letih pri svetem Ivanu. V slo-
venski skupnosti na Goriškem je bil bolj neopazen, skro-
men in tih, ni bil v ospredju. Bežno sva se pozdravila in
nekajkrat izmenjala kakšno besedo, ko sva se srečala, v
glavnem po mašah. Benjamin Hvala se je rodil v Grgarju
pred 83 leti. Po razmejitvi leta 1947 je z očetom in se-
strami prišel v Gorico. Življenje v tistih letih je bilo hudo
predvsem zaradi odhoda iz domovine in z domačega
doma. Šel je v svet in se izkazal za izredno pridnega in
nadarjenega ne samo kot delavec, ampak tudi kot človek
z izrednimi sposobnostmi. V Švici je delal v pomembnih
gradbenih podjetjih in dokazal svojo sposobnost.
Ko se je vrnil v Gorico, je ob svojem domu v ulici Brigata
Sassari v letu 2000 zgradil posebno mojstrovino: veliko
uro, ki je v primeru merila devet metrov z dvema kazal-
cema, krajšim za ure, daljšim za minute. Ura je delovala
brezhibno in točno izključno na vodni pogon. Da je de-
lovala, je uporabljala 160 litrov vode na dan. Tudi vhod-
na vrata so delovala oziroma se odpirala ali zapirala na
vodni pogon. V vseh letih delovanja je imela ta mojstro-
vina, ki si jo je sam zamislil, načrtoval in izvedel, mnogo
obiskovalcev in občudovalcev, ki so se zanimali, kako
deluje ta velika ura. To je bila največja ura na svetu, zgra-
jena v cementu, ki je v celoti delovala na vodni pogon.
Vedno manj nas je, ljudje odhajajo in zato sem mislil,
da je naša dolžnost in skrb, da se poklonimo takim lju-
dem in se jih spomnimo vsaj ob slovesu in morda ob
obletnicah. Članek o njem sem zasledil le v časniku Il
Piccolo v letošnjem juliju ob njegovi smrti, potem ko je
imel prometno nesrečo. O nesreči, ki se je pripetila v
mesecu aprilu, je poročal v nekaj vrsticah tudi Primorski
dnevnik dne 24. aprila.
K. J.
Č