ževnih razmerah. A bodi toliko dovolj o oceni sami, ker smo le mimogrede hoteli opozoriti na navedene znamenitosti.
Kar se pa nam zdi važno, to je odkrita izjava o stališču duhovnikov v Slov. Matice odboru. Ocenjevalec trdi, da so duhovniki v odboru nasprotniki svobodne umetnosti in torej vzrok, da doslej v Matici Še niso izhajale povesti, kakor je Govekarjeva. Nadalje bi se smelo sklepati po ocenjevalčevib mislih, da duhovniki zavirajo napredek naše Matice. No. pa ni treba sklepati tako daleč; to je vsekako jasno, da so dobili odborniki-duhovniki „poklon", ki je jako pomenljiv, in ki ga odborniki-duhov-niki kakor sploh duhovniki umevamo prav dobro.
Toda naj ne misli ocenjevalec, da nas strašijo taki migljeji ali kaka druga znamenja, izražajoča nepotrebnost protivnikov svobodne umetnosti v odboru. Kar se našega uredništva tiče, povemo na ves glas, da poznamo .samo pravo in lepo umetnost, da zanjo delamo v listu, da zanjo radi glasujemo v odboru, da nam ne dela naš duhovski stan v tem oziru nikakih ovir, da pa se prazni frazi „svobodne umetnosti" in onemu pomenu, ki ga ji pride-devajo nekaterniki, ne mislimo nikdar in nikjer udati.
„Svobodna umetnost"! Kakšno svobodo pa hočete imeti v umetnosti? Ali hočete imeti umetnost brez umetnih ali estetičnih pravil? Taka ni umetnost. Umetnost brez resničnosti, brez istinitosti t To vam je sanjarija ali celo blaznost. Umetnost brez n r a v n i h , brez etičnih pravil in namenov? Ha, tu bi vi radi zaklicali: „Da, da, tako umetnost, brez nravnih pravil, brez kreposti in greha, brez pojmov dobrega in hudega — — tako bi radi imeli!" Vemo, da tako umevate svobodo, saj smo to slišali že stokrat. A prav tolikokrat vam odgovarjamo, da nravnosti neČemo nikdar popuščati in prezirati v umetnosti. Ali je nenravnost lepa.'' In Če ni lepa, tudi ni lepa nenravna umetnost; nelepa umetnost pa ni prava, akoprem je svobodna do skrajnjih mej.
Svoboda je dobra stvar; tudi mi jo ljubimo kot drag zaklad človeške narave. Da bi narodom zasijali boljši časi prave svobode! Da bi zlastim nižjim stanovom potrkala na obtežene rame! Da, iz srca jo ljubimo, a vemo tudi prvič to, da ima svoboda naša razne meje, ker človek ni sam iz sebe, ne živi sam zase, torej tudi ne sme storiti vsega, kar bi se mu ljubilo. Drugič vemo, da človek ni vzor popolnosti, ampak poln slabostij, zato tolikokrat zlorabi svojo svobodo. Človeška strast in zloba je najhujši nasprotnik svobodi, njen najhujši trinog. Zato je v dobrem pomenu svobodna umetnost tista,   ki   je   nravna   in   dobra;
nenravna umetnost pa uklepa duha v spone strastij. torej ni svobodoljubna. Vaša svobodna umetnost, vaši svobodni romani so potegnili brez števila bralcev v vrtinec strastij, nemira, pogube.  In to je svoboda r!
Duhovniki v odboru Slov. Matice ljubijo lepo in pravo umetnost, pač pa niso zagovorniki one „svobodne umetnosti", ki nece poznati zakonov nravnosti in lepote. Tega se nikakor ne sramujejo. Zakaj pa so v odboru? Ali samo zaradi lepšega in zaradi števila: Odbor je skupina razumnih mož : kdor kaj zagovarja, zagovarja z razlogi in dokazi pred vsem odborom. Ali niti tega duhovnik ne smer Ali naj se svobodoljubno duhovniku zaveže jezik r
Hinc illae lacrimae, sedaj se umevamo. Omenjamo pa še nekaj. Dobro poznamo naše zagovornike svobodne umetnosti. Ne samo, da „ umetniki" sami niso še možje one dobe, kateri resnobno in resnično sodijo o življenju, tudi kritiki iz te šole so večinoma v zorni mladosti. Glede na to je pač nekoliko neprimerno, ako ti kritiki oblastno razpravljajo o stvareh, katerih uči zrele in sive   može razum in vest.
Drugi redni koncert »Glasbene Matice"
je bil ii. t. m. v „Narodnem domu". Ugajale so vse točke, četudi si ni izredne pohvale pridobila nobena. Smetane „Iz Čeških logov in gajev" nam je kazala Čudovito moč — kakor bi rekli — glasbenega slikanja. Ko ti odmeva ta Čudovita glasba v srcu, porajajo se ti razne slike v spominu — slike ljube domačije. Ko pa zaslišiš še narodno pesem, združiš se v duhu z ljudmi, ki jo pojo. Skoda, da ti čarobni glasovi tako hitro minejo! — Karola Bendla „Mo-litev" je resna, mirna skladba; ljubka je Fibi-chova „Krasna si kot cvetica", in živahna in prijetna našega Stanka Pirnata „Vzpomladna pesem". O skladbi sami govorimo na drugem mestu (str. 191); tu omenjamo samo, da jo je moČnizborpeval občutno in lahno. Dr. J.Brahmsa „Fingalov spev" in „Vrtnar" sta bila z otožnim svojim značajem kakor mračni večer proti živahnemu jutru. Mendelssohna-Bartholdvja »Koncert" za gosli in orkester, pri katerem je gosli igral g. J. Vedral, pokazal je tega vijolinista pravega umetnika na goslih. Končal se je ta koncert z Dvofakovim domoljubnim „Hym-nus"-om, ki je pravi vzgled velečastne, krepke, mogočne glasbe.
Ker so se vse točke posrečile, je obžalovati, da poslušalstvo ni bilo številno. Tega je bila pač nekoliko nerednost (recimo nesreča) kriva, da se ni koncert vršil vprvič ob napovedanem času (dne 8. t. m.). Točnost je pogoj napredku kakor drugodi tako tudi pri Matici. Energija premaga vse ovire. Z veseljem smemo poudarjati, da ima Ljubljana živo zanimanje za koncerte našeMatice.