roMih reci § Odgovorni vrednik Mžr. «Jrnme& Mleiwei*. Tečaj JK. saboto 21. februaria (poznozimna) 1852 List Graničar (Balada, po nemškem.} Po straži tiho gor in dol Koraka graničar, Ne sliši nič, ne vidi • V nic ? Ko bil bi mertva stvar. In v černi noci pleza gor: »0 Bog ! dovoli mi, »Da čujem iz njegovih ust »Le dve besedici!« Ze mnogo dolgih let se ni Ne smejal, ne solzil, Ko serce mu iz jekla bi Obraz iz kamna bil. Gromí in bliska strasno se Ve tro vi tulijo ? ? Na čelo znoj ji stopil je Ji sape zmanjkalo. ? Mu sablja, puška dan na dan Sedaj dospè skalovja verh: Se v solncu lesketa, »Kdo si?« čuvaj kriči Počernjena kot saje ga Jermena križata. Njegove berke zvihane, Nikjer mu para ni, Oko pa mu stermi in mre In lice mu bledí. y ? Pred desetémi leti še Cvetelo lice je, Oko se bistro bliskalo Ki zdaj stermi in mre Nad dolom po dolžnosti je Na straži nekdaj stal, Koleno pa omaga ji, Ne vé, kaj se godi. In v drugo krik doni : »Kdo si?« Besedo ji zapre, Ce tudi sina stražnika Spoznala dobro je. Ze v tretje, ah: »Kdo si f« gromí Beseda stražnika; Glasiti se — prepozno je! Je puška počila. »Ti skupil si!« renči čuvaj, Nabije puško spet, In gledal klavern dol, kjer je Pa zdajci v sercu jame ga Otrok cvetice bral. V dolino vsipa kuga smcrt Tak hudo hudo skleť. > in z gro vse navda V dolino prebiva mu Preljuba mamica Ko da bi krogla v persih mu Tičala , se mu zdi, In vendar vest ne grize ga, Si svest krivice ni. Ne ve ? ce zdrava, živa je, Ce grob jo krije žé, Saj gor nobeden ne Nobeden dol ne smé. Tak u tamni noči klavern Skalovja vèrh stojí, Ozira se v dolino dol. In luna obličje bledo zdaj Z oblakov pomoli: »Kdo bil je, ki si upal je »Tii gor priplezati ?« ? In ga boli Pa bolj boli še mamico Prestaro mamico ? 5 Ne more biti sama več, Preveč ji je teško. Pri sinu so vse misli nje, Saj mora vediti, Kak se godi, kako mu gre Ga mora viditi. In kakor kamen ostermi Ko bližej se poda, Ker tù leži predertih pers Njegova mamica. Od tod se ni se graničar Ne smejal, ne solzil, Ko serce bi iz jekli Obraz iz kamna bil. mu y Zatorej lice mu bledí, Stermi in mre oko, Ker vedno vidi pred očmi Kervavo mamico. Cegnar tove skušnje učé, da se brejost v pervi polo vici (v pervih 5 mescihj ne da in ne more go tovo spoznati; marsikdo se je že opekel /m nu /i n i aU t^j j dl £\ r\ i U rv n y tem casu » da je 7) da ni" ki je v za gotovo terdil. No beno znamnje v tem casu ni gotovo Se le ko se brejost polovici časa bliža, prihaja vamp zlasti na stranéh pod lakotnicama, in ostane vecji, tak tudi takrat, ko je živina lačna ; na to je te daj gledati. 6. y 7. mescu in vedno lož je do 9. mesca se pa da tele skozi vamp ošlatati ali vi diti, ako se v trebuhu premika, in to je gotovo znamnje brejosti krave. Hočeš tedaj tele ošlatati ali čutiti: jeli se pre mika, vstopi se na desno stran kravjiga vampa in glej nekoliko časa : ali kakošno premetovanje zapaziš. Nar beržeje bos pa to vidil, ako kravo merzla pijaca tako rekoč prestraši telička, da se zgane, in to vidiš na trebuhu. ogledujes, ko se z m erzi o vodo napaja ? Druga skusnja je da položiš dlan na desno stran trebuha pod lakot nico ; je krava breja, boš čutil pod kožo glavo ali kakosen drug del telička. Tretja skusnja je, da s pestjo rahlo v trebuh na tištim mestu sunes čutil boš premikanje mladiga, ki si ga s pestjo od rinil. — Četerta skušnja se napravi z mlekam berž spod krave o pervi ju trajni molzi; kani namreč nekoliko kapljic tega mléka v kozarec hladne vode, in pazi kaj se z mlekam godi: se mleko berž po vodi raztopi, ima biti to znamnje, da krava ni breja; grejo pa kapljice bolj g os to na dno vode, je to znamnje brejosti. Nekteri hvalijo to skušnjo , daje gotova; minočemotega naravnost terditi, vunder je tudi naravnost ne za veržemo. Naj se tedaj poskusi, kadar gotovosti ni. Še ena skušnja je po notranjih delih; ta pa je le reč živinozdravnikova. . (Pomoček, kako suho meso itd. červov obva rovati) je bil v 11. listu Novic nasvetovan. Ni ga boljšiga, kakor je ta: Kersnika mesca, ko se na po starih skusnjah, vse sorte merčes oživi, pravi pod poln kotel vode na ognjišu velik oginj, tako meso ? da voda prav hudo vrè. Sedaj prinesj , slanino itd. k ognjišu; dva urna člověkamo rata pomagati; eden kosove mesa v vrelim kropu minute stanovitno derži, da vrpčina će je pa kos mesa kake ali vès merčes v mesu pokončá ? c? n a ti dolg, ga je pa treba okoli oberniti, in ravno toli kanj časa tudi na drugim koncu v vrelim kropu da je krava breja) je gospodarju derzati. Drugi pomagač pa vzame od perviga vsak CrospoilarsUe shusnje te, ući' yc ni uicjiaj jg ^uapuurtiju .UCIZirtU. UlU^l puilia^au pil VZ,člIIJC UU JJClVl^rt vart dostikrat važna reč, pa je tudi včasih zlo težavna. kosec mesa v roke tako, da ga more urno s su Večidel se pravi , da je krava breja, ko se po biku him presejanim bukovim pepélam prav na ne poja več. Ali to ni vselej gotovo, in toliko debelo postupati. Potem se obesi vsak kosec proti manj se zamore gospodár na to zanašati, ako je na pripravno palico. Kakor hitro je vse to stor -----J "" ÍÍM11UM».., I se le kravo kupil in njenih lastnost ne pozná Go jeno ? se morajo vse palice, na kterih že s pepé — 58 — lam poštupano meso visí, v suh in zračin kraj pre-nesti, kjer naj cel teden ali še vec visí, de se prav dobro osuší; po tem se vzame doli, in prenese v shrambo. Na to vižo ostane vsa mast v mesu, vès merces mora poginiti, in tako meso se da veliko let ohraniti. (Iz Verhnike. F. S.) d u tla Per eh a . nova prekoristna stvar za mnogotere roko- I delstva. (Konec.) Na te lastnosti se upira obdelovanje in raba gute perce. Letá je: 1. Za u m e t n ov n a p r avlj eno kurjavo (kiinstl. Brennstoff). Če se znanim mešanicam iz ogljeniga prahu, smole, premoga, žagovne itd. nekaj gute perce primeša, postavim: 31/<2 delà gute perce k 4 delam ogljeniga praha, 2 delama žagovne, V2 delà premoga, ktere reći se vkup stla-čijo , in iz njih kakšina podoba, postavim, krogla, napravi, naredi guta perča ne samo, da se ta zmes bolj vkup derži, ampak tako palivo počasi gori, ter veliko večjo vročino razvija. 2. Za kel je (als Kittmittel). Za to se mora guta perča očistiti, raztopiti in umetno pripraviti. Tudi se ji še druge reci primešajo. Tako na priliko da predobro kelje (Kitt) sledeča mešava: 6 delov gute perce, 3 dele vlečica (Kau- tschuk), ali 8 delov gute perce, 1 del sumpora (žvepla), ali pa 6 delov gute perce, 2 delà vlečca in 1 del žvepla. Kader se vlečic primeša, se mora mešanje pri taki vročini napraviti, kakoršno 42. stopnja Reaumurjeviga gorkomera kaže. Kader je guta perča ter da, se iznjesledeče reci narediti dajo: 1 : Reme (Rahmen) za zerkala in podobě, věnci na zidovje iz druge zidarske lepotičja in članovi, palice, helce, gumbi, perstani, zapest- nice, p o d v e z i, trakovi itd. Za n e p r e m 0 č 1 j i v e in neprezračljive reci (fiir wasser- und luftdichte Stoffe) se da guta perča prav prav dobro izdelati, posebno združena z volnatimi ali svilnatimi nitmi. Ako se guta perča s popirjem, žagovno, hrastovo skor jo, usnjatimi obrezki, z lasmi, setinami ali s kosmino zmeša, se dajo iz nje ploše napraviti, ktere so za oblože nje ali pokrivanje drugih reci porabljive. Iz gute perce se da jako dober po pir napraviti , kteri je nepremočljiv (wasserdicht), torej za denarni popir, banknote itd. silno vgoden. Taki popir se tudi ne more razte r gat i. Dalje so začeli zavitke za bukve iz gute perce izdelovati; potem tudi klobuke, kape, odejo, pokrivala za mize in stole, plajše nepremočljive (posebno zapopotnike, mornarje in vojake), škorni ce, če vije, n 0 go v ice, p odplatě, ob u tala, in mnogo mnogo drugih tacih potrebnih reci. Vsi ti izdelki so Iepi, močni, dolgo terpeci. He se ne vé, kakošne koli reci se iz gute perce bojo narediti ali osnovati dale; zdí se cio, da je versta tacih predmetov nepregledljiva in neizmerna, zatorej se tudi guta perča imenuje vesoljna materia (Universalstoff). Njena cena ni visoka (boljši kup je ko vle- čic), torej se že zdaj prićakuje, da bode u ve- soljnim rokodelstvu in u umetnosti sploh se velike prekucije uzročila. Tukej smo od te koristne reci Ie u obče govorili; gotovo bo pa priložnost dana, od nje bolj natanjko in posamesno ka; povedati *). J. š. Po ff le il na Serbs ko. (Konec.) Dávek — poreza od Serbov imenovan — sepia-čuje od glav, kterega odrajtujejo gospodarji družin ; znese za eno samostojno družino 50 piastrov fen piaster je po našem 31 kraje.) Kmeti (župani) pobirajo davek in ga odrajtajo kapitanom, ti ga dajo načelnikom in ti ministru denarstva. Razun tega plača obertnik sila malo davka in tergovci le nekaj malega uvožníne in izvožníne za blago. Knezov dohodek na leto je 4000 mošinj, kar znese po našem kakih 20.000 gold. Kar zadene vojaštvo, morajo vsi mládenči in mozje od 18. do 50. leta vojaki biti, ki se razdelé po starosti v razna kardela; pervo kardelo šteje 60.000 mož. Sostavijo se pa vojaška kardela po stanovanju vojakov in tako je po okrožjih 17 polkov (regimentov) sostavljenih , kterih poveljniki so krožni poglavarji, — kapitani pa so vodji in zapovedniki manjših oddelkov, — in panduri (ki so tudi policaji posamesnih krajev) so častniki in desetniki. Vojakov se zamore v sili naj več 150.000 skupej zbrati ; uniforma nimajo ; ako sto-pijo v službo, jih vlada preskerbí z orodjem in česarse k temu potřebuje; živež v tistih krajih vzamejo, kjer so. Razun te armade obstojí še majhino stanovitno kardelo , sostavljeno iz vsih treh vojaskih razredov, de-loma namenjeno za knězovo stražo, deloma za poduče-vanje vojakov v vojaških vajah. To stražo naberajo kmeti in kapitani, ako ni prostovoljcov dovolj. Cas službe za to kardelo je na dve leti odločen; pozneje se le se tak vojak vverstí med vojake drugih razredov. Pešci, kterih je 8 kompanij (6 jih je v Belgradu , 2 ste v Kragujevacu), nosijo lepe zelene suknje z ruja-vimi obšivi in rudečimi podšivi , černkaste hiače , skor-nje, čelade z deželnim gerbom in imenom kneza okin-čane ; vojaki imajo prav dobro muziko. Konjikov je dva švadrona, kterih vsak ima 200 kónj; en švadron stoji v Belgradu, drugi v Kragujevacu; so podobni nekoliko našim ulanarjem , opravo imajo kakor kozaki, oboroženi so s sabljo, samokresom in sulico. Topništvo ima 8 dobrih šestlibernih topov, topničarji imajo plave su-knje z belimi obšivi na plavih zavratnikih iz barzuna. Knez sam je poveljnik tega kardela in voli častnike, med tem ko starašinstvo njih število , plačo in opravilo odloči. Vojaška vaja je po ruskej in austrianskej vpe-Ijana, in način službe razodeva, da Serb ni samo po-gumen junak , ampak tudi dober vojak. Opomniti moramo še kneza Serbskega. Aleksander pervi Karaćorćević je sin ju-naškiga Cerniga Jurja, kterega spomin vsak Serb v sercu hrani, ki živí v brezštevilnih pesmah Serbskega naroda, ker je bil pervi, ki je tlačbi in jarmu never-cov vničbo prisegel, pod svojo vihrajočo zastavo junake zbiral, Turke s kervavim mečem odganjal, svojemu narodu noč sužnosti v íian svobodě spremenil in ne poči-val, dokler da ga lastni brati ne izda jo. spijočisra vsmer- *) Gutta percha in gumilastik se ćedalje već rabita; že de- lajo čol niče iz gutte perche in mnogoverstne oblačila. Ko se je ni davnej nek Ançlez po barki iz Londona v 0-stende peljal in je h udo deževalo 9 je vzel majhno culico iz žepa, v kteri je imel škornje, hlače, suknjo, kapo in rokovíce iz gutte perche narejene$ vse to obleče in se vleže potem veselo na pokrov ladje. Ker skozi gutto percho dež ne more, je bil pod to obleko popoluama suh. Vřed. 59 tijo in njegovo kožo Sultanu v dar pošljejo. To mu je * Slika (podoba) Jurja Poděbrada je prišla bilo v plačilo neizmernih zaslug. Lice mlađega kneza, te dni v Prag. Vsak, kdor jo je vidil je vse očetovo, tako sicer, da stari junaki, ki so se pod njegovim očetom bojevali, terdijo, da sin očetu ne more bolj podoben biti, kakor mu je on. Pa tudi dušne lastnosti so mu lastne, ktere so bile njegovemu očetu. terdi > da je ena naj izverstmsih novih kipotvorstev slavnega kiparja S vantai er-a. Knez Aleksander, rojen v razlocivni vojski leta 1806, je zal mož, da malo tacih; visokoravne postave, krepke telesnosti; na čelu se mu bere odkrito-«erčnost, priljudnost, dobrovoljnost, kar ga vsacemu kdor ima ž njim opraviti, prikupi. Vidi se na njem da je njegovo serce veselo in zadovoljno, nadušeno za- upanja v narod, zaupanja v Boga. Visoko ministerstvo uka je priporočilo za vse gimnazie na Horvaskem, Slavonskem in Dalmatinskem 55 Ta v m Cl > ? Ilirsku čitanku", ktero je sostavil Adolf Weber (Tkalčevic) in rokopis ministerstvu předložil, tanka (berílo) se bo na Dunaji skoraj natisnila. se bo ustanovi) gimnazij. * V Banski Bist ki ima biti sredisčno učilišče celega Slovaške bljivi a. Sker- podpornik te naprave, Bistriški škof je ustanovi! Posebna ljubezen do vojaštva , v kterem je izur-jen in podučen, ga je zapeljala, da je vedno v vo-jaškej opravi, namesti da bi v ohranitvi narodne oprave za dva učiteljska pripravnika na ňlosofiškem učilisču milodare po 250 gold. na. leto, s tem pogojem, da se svojim deželanom dober izgled dajal. V svoji hiši se obnaša in živí sicer kakor njegovi rojaki, le v tem je razloček, da svoje otroke po Francoski francoskih seg ; odgojitelci vadi njegova zena, taša in svakinja pa imata ta dva pripravnika na Praskem učilisču za učitelj a izučiti, da prideta potem za učitelja na gimnazij v Bansko Bistrico. Razun tega je tudi solski nadzornik v Požunskem okraji ustanovil milodar za 300 gold, na leto za enegapripravnika, ki se ima po doveršenem niso opustile serbske obleke in scer serbske vade. izucenju v Bansko Bistrico za telja podati V rusinski občini Mest 'i* Iz vradnega vidi. Sio vans hi popotnih Spisuje Fr. Cegiiar. (Hor vat i in Slovenci na Ogerskem). popisa prebivavstvna na Ogerskem se so zadeli pri kopanji na k t bereški stolici) ine. ktere so v Mukace zeum prišle poslali in od tod so v madjarski mu i'«. knj 5? V Švedski kralj Oski i bana Pesme Jelac V . r U je poklonil za en iztis 300 gold., velki vojvoda , daje ondi 82.008 Horvatov in 49.116 Slovencev. To stevilo je precej bolj pičlo, kakor so popřed popisovavci narodovnosti naznanovali. V zemljopisu Vladislava Zapa beremo, de je na Ogerskeml45 000 Horvatov in 53.000 Slovencev. Sicer pa zamo-remo brez strahu in pomislika reci, da jih je več, toskanski za en iztis 200 gold., tudi brazilianski ce sar si je te pesmi po svojem poslanců na Dunaji naročil je zacel v Lvovu iz V/ Z začetkom tega mesca kor so vradni popisatelji naznanili. Naj v ze , ka-bo kakor hajati poljski časopis „Telegraf" za kratek čas in razveselovanje. Pride dvakrat na teden na svitlo ročnina za pol leta znese s poštníno vred na 3 gold. ( -t » > iV V Lvovu hoče, to je gotovo žalostno in pomilovanja vredno, da je njih zemlje lega tako nesrecna. Zaperti od vsake strani od Nemcev in Madjarev in popolnoma odceplje-ni od svojih sosednih bratov, nimajo ne trohice v je začel izhajati nov časopis poljski pod naslovom: Tygodnik literacki". Hfovicar stovanshih hrajev. V Pragi so se te dui snidili skušeni gojzdnarji in kmetovavci v posvet, kako bi se napravile gojzd-rodnosti, ki živě v gjurskej škofii. Ondi jih je mnogo, narske sole. Na Moravském se bo kmetijska šola pa vsi so brez knjig tako, da nimajo ne ene za sole, se do konca življenju in slovstvu narodnem. Tako nam je přisel te dni glas v „Slov. Novinah" o S la ven i h horvaške na- tega leta v vsih razdelkih osnovala. in kar je naj bolj žalostno: ni ne ene duše, ki bi Češki kipotvorec Emanuel Max je otesal ploso iz ka bila narodno izobražena in omikana tako i da rarskega marmeljna za podobo sv. Janeza Nepo bi zamogla le najpotrebnišo knjigo spisati, mučena. — Knjižnica akademiškega bravnega društva kako li kaj bolj omi kan ega pisati! Storili so v Pragi se bo zlo narasla. G. profesor Jung m an, se sicer ondi vsake sorte poskusi s horvaškimi in slo- predsednik tega društva , je izdal poziv na vse spisa- venskimi knjigami, pa vse je bilo zastonj. Razposlale telje in sploh na podpornike narodovnega pospeha s so se knjižice po občinah, pa dotična gospoda jih je na- prošnjo, da bi po mogočosti to knjižnico podperali. zaj poslala rekoč: ..narod tega ne razume". To se vé, tako so govorili Madjari ali madjaroni, ker to ni slo v glavo madjarskej pestvanej gospodi ! Višji oblast, dokler dostojno ne pozna slavenske reci, ne more od-verniti počenjanja teh ljudi, ker ne vé , da so vsega lz Reke. 8. t. m. ste bile v Rek i v narodni čí tavnici dve horvaški poslušavcev zbralo. igri igrane Igravci , h kterima seje mnogo in igravke so se kaj do- bro obnesli ; igri ste jako dopadle. ti ljudjé krivi, ne pa jezik; sliši se pa, da se že o tem govori, kako bi se za te Horvate napisalešolske knjige v čistem narodnem jeziku. Ako se iziđe to po sreći, se bo položil kamen za novo slavensko slovstvo za njegov obstoj in napredek nam je poroštvo obilno stevilo samih Slavenov, 82.008 Horvatov. v z Mokriškiga. (Dalje.) Živine tukaj malo re- ker lastnih travnikov nimajo, tedej jim nar boljši dijo podpore kmetijstva gnoja manjka. Veliko, jez kar > mislim, da bi jim pripomoglo, ko bi slamo rezali, tukej še ne znajo. Zemlja je pa rodovitna, in posebno lepa koruza , nar imenitniši tukajsni poljski pridelk, iz hlado Med gospodom Hurbanom, vrednikom m (T e* podom Lichardom, vrednikom 55 Po dunaj raste in obilo obrodí. ^ Zgodnji sneg je tudi nas v velike zaderge pri- pravjl, pa po goricah je hitro zginil, tako de sim š e p r e d ekih slovenskih novin" se je velik slovstveni prepir vnel novimletamna več krajih pevke(trobentice, igovce) cvesti vidil. Blago je precej zlo bolehalo, posebno se je bolezen o pravopisu askem in splosnem pisanju X«/ V zalozbi šolskih knjig na Dunaji je prišla na parklih in v čelugah pokazala; cepalo ni. Mi smo na svitlo v českem jeziku zgodovina sv. pisma za na- ob kraji dežele, v zadnjim kotaču, pa tudi zato po- rodovne sole od gospoda Jožefa Kre isingra pod na- polnoma brez vse pomoci. V celi okolici ni ne eniga slovom: „Biblická dejeprava starého i nového zákona člověka, de bi le v nar bolj znanih in navadnih živin- morebiti ne bote ver pro skoly obecne". Velja 22 kr. skih boleznih kaj pomagati znal ? jeli y ako vam povém y da tukaj se mazačev ni * Ali bo pač to res, de bojo po deželi kovači kaj znati mo Novičar iz mnogih hrqjev. Krajcarjev stařeji sorte je že bli gli; jez kaj taciga silno teško verjamem , in za Mo- v Dunajski kovnici, da se boj 500 centov kriško bi skoraj staviti hotel, de bo cez 50 let tukaj ravno taka, kakor je danes y vl/V/ Konec mesca p 264.142 Mokričani precej po horvasko govore, vunder ljudmí, tedaj za 20 milionov 112.620 se od horvaškiga njih jezik prav lahko razloči. • v novo sorto překovali, je bilo za 160 milionov med kakor kiga popirnatiga denarja b P besed ta vij in razun tega P de v manj y ga nekterih besedah, na priliko mala mola i nrnla, moma za y mama glasnice manj cisto izrekujejo, je bilo konec mesca listopada, spodnje Austrie pogostama pogor sterstvo ojstro čuvajstvo nad njimi ukazalo, in tištim Ker v goj zdih vstajajo, je mini- jetno govore in le malo nemćizmov poznajo prav pri- ki jih zabranijo, veliko plačilo obljub y Strašen hvale Oprava vredna y če ravno vse skozi platnena, je posebne ker , je zirol domačiga pridelka har je naji ; razsajal preteklo sredo popoldne ob dvehnaDu-veliko škode je učinil po strehah in na oknjih y y Pa Je s turna cerkve sv. V • tudi čedna, lahko se snaži, in za vsako delo je v Mo kričanski opravi clovek, ker ima proste ude , Augustina y kteriga ravno krijejo, nekako je razmetal mnogo dil in več druziga tako, da so mo od oprave sicer Krajnske. Vidi se bolj priprav sicer stranskim ljudém od kraja malo čudna, pa većina ptujcov, kadar jemati začne ; posebno na njih zanosi. bližnje ulice zapreti; železnica iz Pra nje zakasnila za 2 uri ? tišti dan barometri nanagloma ge se je pri nas v Ljublj tako ^ volj so vpadli, kakor je ob se pri nas vselijo, se je počasi popri- potresih navadno, vunder scer ni bilo posebne premembe koristne so hale, in Ie malo se vremena Pa tudi v drugih rečéh seMokričanam Mesto Dunaj meri 2814 sežnjev na širo kosti in 3010 seznjev na dolgosti ; planj ne sme očitati, de bi bili gizdavi, tudi se ne bahajo Dunaj stoji, znese 6,800.000 sežnjev; potřebuj preveč radi. N lepši je pa to, de se pri nas nikdar na kterej e pa to * kakor dr treba or fr ojzda y od hudih pretepov in pobojev ne slisi gej po Krajnskim. Ce so pa naši ljudjé ravno mirni naj mi nobeden ne reče, de jim serčnosti manjkuje. centov tobaka mesto na leto 500.000 sežnjev derv; k temu je po ki meri 65 štirjaških milj Na Oger y skem in v sosednih krajnah se pridela na leto 400.000 Ziva Mokriški te im ■jui'vv.w. «w - j■ ■■* .....—"jucuiuv luuuivu , i priča teh mojih besed je veliko število vojakov iz 138.000 centov dru • V«» « a • i 1 1* • , i 1 _ _ kteri so zale postave , radi in zvesto slu se porabi na gi pa se izpelj gerskem v druge V m • zijo , begunov in uhajacev tukaj ni. Tudi med starimi Sliši se, da pride naša armada iz Holst na leto kraje. píra ne najde in mladimi, in med zakonskimi se sploh tolikanj pre- , kakor se žalibog! v nekterih krajih na Gorenskim vidi; če je oče tudi sinu premoženje izročif zato potem oče še zmirej gospodari, in stara mati do y tr fr Nemški poslovil na 10 let domu in da se bo po tem Naša vlada je z rusovsk mnog vojakov pogodbo olj solí skienila in se zavezala ji v tem y kler more gospod CK sledi.) času 40 milionov centov soli proti rajtati. gotovima plačilu od za V letu 1850 se je dobilo na Ruskem zlâta Pomina vredno je to, da se ga 26,834.000 gold Iz Ljubljane. Za gotovo zamoremo sedaj veselo novico naznaniti, da slovensko društvo bo v kakih 14 vsako leto manj dobi. V letu 1S47 se ga je za več dobilo 2 napravilo, ktere čisti dnhodek dneh besedo (koncert) je v podporo nesrečnikam Krajnskim namenjen. Častito mil. Slovani n; vesne bilj Pervo nedeljo v postu bojo Dunajski pra mu N vnimu prof. K o 1 slo Oger s kim se klati letos po mno vodstvo filharmoniske družbe je v ta namen prijazno prepustilo svojo dvorano in dogotovilo vso podporo od ospodičin in go- spodov se bo vdeležilo te „besede", od ktere smemo h krajih cele trume volkov Pomarančno drevj Francoskim po neznani bolezni tako bolehva, da gase svoje strani ; mnogo slavnih gospa or fr kaj za kurj V mestni siromašnici v L so začeli kruh za uboge hleb po 2 krajc. pod navadno pricakovati, da bo tako izverstna, kakorsne v našim domaćim jeziku morebiti še ni bilo. — Krajnska denarna hranilnica (Sparrkasse) je razglasila te dni letni tarifo péči; vsak mesec rikanec Jones spekó 2000 hlebov Ame je 25krat vstreliti, ce se le enkrat nabase ajdel puško, s ktero se zamore Na Č e- obrajt pretečeniga leta, iz kteriga se vidi y de lanj kim je obhájilo s v. leta od 28. svec. do 28. marca sko leto so imeli ljudjé s kapitalam in obrestmi vred 1 39 krajc. v hranilnici shranjeniga . 2 krajc. več kakor pre riza I o ga hranilnice (Reservefond) povedano Govor se y da bojo sv. oče papež ob milion in 63.472 denarja, tedaj za 37915 lanjskim; lastna je znesla konec leta 121.428 sv. letu veliko množico zapertih Rimskih poli tisk ih grešnikov izpustili. armado z 20.000 vojaki Tudi si prizadeva papezev da praviti tedaj tudi za 8236 . 33 krajc. in 2 vinarja, 49 krajc. več kakor predlanj-skim. Gotovine je imela hranilnica konec leta za 30 krajc. v svoji kasi , ki je za to , da za- Na Francoskim ivni zbor se pripravljajo volitve poročnikov za postavodajavni Napoleon ima velike težave o tem, ker mnogo velj y nih in na Francoskim v • h mož y ki so na strani na 64.782 more berž sledniko dnj in predzadnji kralj , se nocejo ni plaćati , kar ji izplačati pride; vès nar pa je varno izposojen Vse drug de- premoženje skupej ktero je od ljudi hranilnici izročeno in pa nje lastno, znese 1 milion in 180.901 kakor z Napoleonam sprijazniti. Sila ojstre postave o tisková nj knj or fr in časnikov se obetaj Zavolj y t (oštarij) je prišla ondi sledeca postava 127« krajc. Pès, ki gostivn bit» v da je přetekli teden tistiga fanta popadel, ki ga je drazil, je v živinozdravnišnici popolnama zdrav. vsaki soseski smé prihodnjic Ie toliko na 500 ali 1000 dus en a pride; stare kerčmarske pravice se imajo noter do te razmere počasoma zbriso- vati y pijanost se bo kot pregresek pokorila y in je * Po h vam ni treba žalo vati; če bi mazac konec kdo v pijanosti kaj pregresil ali hudiga storil, mu ne > ampak bo še pijanost v izgovor in polajšek kazni življenja soštel: koliko živine je on đ