GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. '491 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 19. JUNIJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Nov poziv k sodelovanju že pri vsakem delu, čeprav je morda ze vpeljano in teče po postavljenih tirnicah, se včasih ustavimo, da bi se prepričali, ali se vrši pravilno, ali bo dalo zaželene sadove. Toliko bolj je to potrebno v javnem, političnem in kulturnem delu, ko je odgovornost večja, saj ne gre samo za koristi posameznika, temveč tudi za koristi skupnosti, pa tudi za delo, ki je še bolj odvisno od okolja in ozračja, v katerem se razvija, kakor delo za blagor posameznika. Tudi naša slovenska narodnostna skupina v Italiji, odrezana od narodnega debla, si mora od časa do časa postaviti vprašanje: Ali je naše delo pravilno? Kam plove naš čolnič? Nedeljsko zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno-go-spodarske zveze nam je odgovorilo na ta vprašanja. Zadevalo je sicer predvsem delo in načrte te osrednje kulturno-go-spodarske organizacije, ki pa odločno posega prav tako tudi na politično področje, vendar smo si iz predsednikovih poročil lahko ustvarili sliko o položaju vse naše narodnostne skupine. Ni lahko v časopisnem komentarju zajeti to sliko, lahko pa pripomnimo, da smo iz predsednikovega poročila zaznali tale ton: Politično ozračje te sicer za naš živelj nekoliko boljša — odločujoče italijanske stranke pri državnem krmilu kažejo v svojih izjavah nekaj več razumevanja za naš položaj in za naše hotenje — toda od tega spoznanja, da tudi državne koristi zahtevajo, da nam priznajo to, kar drugi drugod že imajo, do otipljive politične dejavnosti v tem smislu se nikakor ne morejo prikopati. Kdaj se bo iz tega zboljšanega ozračja rodilo kaj konkretnega? Koliko časa bo za to potrebno, če pa potrebujemo za vsako drobtino leta in leta? Kaj nam pomagajo izjave in obljube, če pa hektar za hektarjem zemlje, na kateri živimo, drsi v morje pod raznimi izgovovi in pfctvczami za ceste, skladišča, igrišča, industrijsko pristanišče ter za sta-novanjske bloke in kolonije — iri se udirajo tla pred našim narodnim telesom. Kaj nam pomagajo pedagoške razprave in teorije ter razglabljanja po velikih italijanskih listih, kako je potrebna strokovna izobrazba in specializacija, ko pa nam s splošno šolsko preosnovo, ki ne upošteva naših posebnih razmer, čez noč poberejo skoraj vse strokovne šole, ki so nam dajale mladino, pripravljeno za življenje? Kaj še pomenijo za naš narod naši stasiti fantje z visokošolsko izobrazbo, ki jim ne dajo kruha na domačih tleh in se morajo utopiti v velikih mestih v notranjosti Italije? Glede našega notranjega življenja, glede odnosov med političnimi skupinami, v katerih so Slovenci organizirani, bodi samo omenjeno, da je tudi s predsednikovega poročila in besede delegatov — zlasti ob vprašanju strokovnega šolstva — izzvenela topla želja po resničnem sodelovanju in sporazumevanju med posameznimi političnimi skupinami. Po tej poti moramo naprej, saj nas prav na to pot sili nazadnjaška politika, ki nas tepe kot pripadnike določenega naroda. Italijanska delegacija v Moskvo Iz Milana je odpotovala skupina italijanskih operaterjev v Sovjetsko zvezo glede na to, da so med zadnjim obiskom podpredsednika Kosigina v Italiji ugotovili, da se da gospodarsko sodelovanje med obema državama še poglobiti. Poleg tega se bo prav v ta namen Italija udeležila tudi razstave gradbenih in cestnih strojev ter gradbenega materiala, ki bo v Moskvi od 24. avgu-sta do 7. septembra. Trgovinska izmenjava med So-vjetsko zvezo in Italijo je precej živahna, toda za Italijo še vedno pasivna. Lani se je sicer primanjkljaj skrčil od 42 na 38,4 milijarde lir v primerjavi z letom 1962. Italija je uvozila za 109.8 milijard lir blaga (leta 1962 103,5), izvozila pa za 71,4 (leta 1962 za 61,4) milijarde lir. Letošnji razvoj se za Italijo ni zboljšal. V prvih treh mesecih tega leta je Italija uvozila za 22,9 milijarde lir blaga, izvozila pa za 9.8 milijarde. Italija je glede izmenjave na petem mestu za državami izven sovjetskega bloka. Italija izvaža v ZSSR stroje in opremo (34 odsto), uvaža zlasti mnogo petroleja. V odposlanstvu, ki je odpotovalo v Moskvo, so zastopana tudi naslednja podjetja: ENI (petrolej), Finmeccanica, Fincantie-ri (ladjedelnice), Finanziaria Breda, Fiat, Olivetti, Edison, Chatillon, Pirelli, Montecatini, Mcmbrini Parodi Delfino, Nec-chi, Riboldi, IRI itd. «ŠKODA 1000» Znana češkoslovaška tovarna «Škoda* je konec maja postavila. na trg novo vozilo »Škoda 1000». Izvažala ga bo predvsem pa švedsko, Norveško, Dansko In Nizozemsko. Kompromis na svetovni kon erenci Ustanovitev novega stalnega organa za mednarodno trgovino in gospodarski razvoj Z enodnevno zakasnitvijo se je v Ženevi zaključila prva svetovna konferenca za trgovino in razvoj. Podaljšanje je bilo potrebno, da so končno lahko dosegli kompromis med industrijskimi državami in deželami v razvoju. Na konferenci, ki se je začela že 23. marca, so se delegacije iz 120 držav razdelile v dve borbeni skupini: z ene strani kar 75 delegacij povečini dežel z razvoju, na drugi strani manjšina industrijsko razvitih držav. Pod pritiskom 75 delegacij, ki niso sicer predstavljale gospodarsko tako močnega bloka kakor ostale delegacije, je popustil odpor industrijsko razvitih dežel, ki so prvotno omaloževale delo konference v prepričanju, da ne bo prinesla nikakšnega rezultata. Tudi nerazvite države so popustile in n. pr. umaknile svojo zahtevo po takojšnjem znižanju carin na uvoz njihovih surovin in izdelkov v bolj razvite dr-.žave. Prodrla je osnovna zamisel nerazvitih dežel, ki jih je podprla tudi Sovjetska zveza, da se namreč ustanovi nov stalen mednarodni organ, ki bi proučeval mednarodne trgovinske odnose ter jih skušal uskladiti. To bo ustanova (odbor) za trgovino in razvoj pod okriljem Organizacije združenih narodov. Ta bo nadaljeval s proučevanjem predlogov, ki so bili po stavljeni na mednarodni konferenci glede same mednarodne trgovine, kakor tudi glede podeljevanja finančne pomoči posameznim državam za pospešitev gospodarskega razvoja. V odboru bo 55 delegatov, in sicer 22 iz afro-azijske skupine, 18 iz zahodnih industrijskih držav, in Japonske in Avstralije, 9 iz Latinske Amerike in 6 iz evropskih vzhodnih držav. Značilno je predvsem, da bodo v bodoče iskali rešitve na širšem področju, kakor ga predstavlja G ATT, in sicer pod okri ljem Organizacije združenih narodov, kjer se čedalje bolj uveljavlja vpliv nevezanih držav. MNENJE ZAHODNEGA GOSPODARSTVENIKA Potreben je iskren razgovor med industrijskimi in nerazvitimi državami Znani gospodarstvenik WU-helm Roepke, ki je sicer pristaš svobodnega gospodarstva, je v zahodnem tisku priobčil zanimivo razglabljanje o pomenu mednarodne konference za trgovino in razvoj v Ženevi. Kljub kritiki, ki jo naper j a proti državnikom in gospodarstvenikom držav v razvoju, zaslužijo njegova izvajanja vsekakor pozornost, ker prihaja po tej kritiki vendar do zaključka, da morajo tudi industrializirane države revidirati svpjo gospodarsko politiko. Roepke piše, da so bili zlasti po obeh svetovnih vojnah storjeni poizkusi, da bi prišli do »svetovnega gospodarstva«; vendar zavira ta razvoj kolektivistično-inflacijska politika v večini držav v razvoju. Po njegovem mnenju sloni GATT (Splošni sporazum o carinskih tarifah in trgovini) na načelih liberalnega mednarodnega gospodarstva, prav tako zagovarja takšno politiko tudi OECE. Zunanji znaki te politike so zamenljivost valut in enakost v razvoju mednarodnih gospodarskih odnosov, izključitev ustvarjanja blokov in priznavanje kakršnih koli prednostnih carinskih postopkov. Pisec trdi, da predstavlja pobuda za sklicanje mednarodne konference za trgovino in razvoj vstajo »tretjega sveta» proti »svetovnemu gospodarstvu«, kakor ga zagovarja GATT. Države v razvoju očitajo industrializiranim državam, da ravnajo v njih škodo, in zahtevajo odškodnino. Roepke očita državam v razvoju, da se pri svojih zahtevah vselej sklicujejo na primanjkljaj v plačilni bilanci. Poleg tega večina nerazvitih držav misli, da inflacijska politika pospešuje njihov gospodarski, razvoj. Tudi glavnemu tajniku ženevske konference Argentincu Prebischu (o katerem ugotavljajo, da je po rodu lužiški Srb) očita Roepke, da zagovarja inflacijsko gospodarsko politiko. Države v razvoju naj bi priznale svoje napake. Roepke meni, da so načrti o planiranem svetovnem gospodarstvu in planiranih trgih s surovinami, kakor jih delajo premnoge države v razvoju, fantastični. Prav tako so nesprejemljive zahteve po trajnih prispevkih, s katerimi naj bi se uravnovesile plačilne bilance zaostalih držav; manj nenavadna je zahteva, da bi nerazvite države več zaslužile z izvozom surovin in kmetijskih pridelkov. Pri vsem tem svetuje Roepke industrijsko razvitim državam, naj uporabijo priložnost, ki jo j™ daje mednarodna konferenca za trgovino, za to, da se odkrito porazgovorijo s predstavniki nerazvitih držav. Nerazvite države, ki so doslej prejemale Pomoč, bi morale tudi iskreno razložiti, kako so jo uporabile. Prav indijski primer je v tem pogledu zgovoren. Na tem primeru naj bi iskali pojasnilo, zakaj se podeljena pomoč tako neučinkovito uporablja. Razlago nam daje prof. B. Shenoy v svoji študiji o gospodarskem planirajnu v Indiji (Indian Planning and Economic Development), ki je izšla v Bombayu. Prof. Shenoy odklanja inflacijsko politiko v državah v razvoju. Roepke prehaja nato na pogajanja v zvezi s «Kennedyjevo rundo* pod okriljem GATT v Ženevi. Ob zaključku članka o-čita industrializiranim državam, da so vodile malenkostno carinsko politiko proti uvozu iz nerazvitih držav. Upravičena je kritika proti takšni politiki. še hujše motnje v svetovnem gospodarstvu povzročajo učinki ustvarjanja evropskih blokov. Posledice takšne politike ovirajo gospodarstvo drugih držav. Razen nekaterih afriških držav, ki so bile prej pod pokroviteljstvom evropskih držav in uživajo zdaj prednosti Evropske gospodarske skupnosti, se nerazvite države, pa tudi evropske industrializirane države, ki niso v tem bloku, upravičeno pritožujejo proti diskriminaciji, ki jo izvaja Evropska gospodarska skupnost. Za nekatere nerazvite države, kakor za Argentino, Urugvaj in Avstralijo ni nevarnost tako velika, ker ni Velika Britanija pristopila k Evropski gospodarski skupnosti. Povsem upravičeno je pričakovanje nerazvitih držav, da bi se carinske tarife znižale, še posebno carine na njihove industrijske izdelke. Prav to znižanje bi rada dosegla Kennedyjeva runda. Pisec zaključuje s trditvijo, da bi uspeh pogajanj v okviru GATT prinesel tudi nerazvitim državam več stvarnih koristi kakor uspeh svetovne konference o trgovini. Mednarodna gospodarska politika plod hladne vojne Mednarodni center za razgovore (Centre international du diaiogue) v Bruslju je te dni priredil zanimiv sestanek, ki je bil posvečen mednarodni konferenci o trgovini v Ženevi. Mednarodni center je zasebnega značaja. Sestanku so prisostvovali politiki in gospodarstveniki iz mnogih držav, kakor iz Brazilije, Velike Britanije, Japonske, Poljske, ZDA, Izraela, Pakistana, Konga, Ruande, Senegala itd. Prof. Scheyven je imel glavno poročilo pod naslovom : Zakaj pomoč nerazvitim državam ni učinkovita. Med razpravo so se govorniki v glavnem strinjali v tem, da je treba problem pomoči nerazvitim državam proučiti povsem na novo. Mednarodna gospodarska politika se je rodila pravzaprav iz hladne vojne in se je vzporedno z njo tudi razvijala. Vzhodne m zahodne države bi se morale sporazumeti o načinu, kako naj se reši vprašanje Severju g, to je vprašanje gospodarskih odnosov med industrializiranimi in nerazvitimi državami. Vlada za hujši davčni pritisk Povišanje davka na poslovni promet in davkov na proizvodnjo Sestanki med ministrskim predsednikom, podpredsednikom Nennijem, finančnimi in gospodarskimi ministri ter guvernerjem emisijskega zavoda Banca dTtalia dr. Carlijem so kar pogosti. Na njihovem dnevnem redu je osnovno vprašanje, kaj naj vlada še ukrene, da bi zavrla inflacijo in utrdila položaj lire. Podrobnosti o teh sestankih niso znane, pač pa je zdaj že jasno, da se je vlada odločila za ponovno zvišanje davkov. Katere davke bo zvišala, oziroma ali bo uvedla tudi kakšen nov davek, bo javnost zvedela verjetno šele proti koncu tega tedna. Računajo namreč, da bo še v petek seja ministrskega sveta, na kateri bodo odločili o tem. Splošno domnevajo, da bo zvišan davek na poslovni promet (IGE), in sicer naj bi zvišanje zadelo predvsem »luksuzne predmete, torej ne takšne, ki so nujno potrebni za življenje-Zvišanje tega davka ne bo zadelo izvoza, ker je blago namenjeno izvozu oproščeno tega davka. Tako hoče vlada pospešiti izvoz. Domnevajo, da bo zvišan proizvodni davek na razne vrste blaga, tako npr. na tobak in bencin. Vlada je prepričana, da se da davek na bencin še povišati, ker je zadnje zvišanje pokazalo, da ni povišanje davka vplivalo na prodajo bencina (Po zadnjih vesteh ostane davek na bencin neizpremenjen). Poleg tega nameravajo zvišati železniške prevozne tarife. Te namreč še niso dosegle ravni ostalih držav Evropske gospodarske skupnosti. Italijanska vlada namreč upošteva pri izvajanju nove gospodarsko-so-cialne politike vsaj do neke mere tudi priporočila komisije Evropske gospodarske skupnosti. Ta je Rimu tudi svetovala, naj v Italiji skrčijo izdatke za javna dela in to ne samo državna, temveč tudi krajevna. Prevladuje prepričanje, da bo vlada lahko to priporočilo izvedla šele v proračunskem letu 1965. Vsekakor utegnejo podobni ukrepi (znižanje izdatkov za javna dela) povzročiti povečanje brezposelnosti. V ta namen se hoče vlada pred odločitvijo glede podobnih vprašanj posvetovati z osrednjimi sindikalnimi organizacijami. Prvotno je bil sprožen tudi predlog, naj bi vlada zvišala dohodnino, vendar so menda pozneje v vladnih krogih opustili ta namen. Ako se za to vlada odloči, bodo zvišali količnik za odmerjanje tega davka kvečjemu na visoke dohodke. Izvedeci so namreč ugotovili, da prihajajo v državno blagajno dohodki od zvišanja dohodnine na dohodke iznad 5 milijonov lir zelo počasi. Tako npr. je povišanje dohodnine na dohodke nad 5 milijonov lir, ki je bilo določeno z zakonom iz a-prila 1962, v letu 1963 vrglo komaj 2 milijardi lir. Vlada potrebuje mnogo denarja. Izvedenci računajo, da bi s povišanjem davka na poslovni promet državna blagajna pridobila okoli 120 milijard lir. Povišanje proizvodnega davka naj bi zadelo predvsem proizvodnjo alkohola, piva, igralnih kart in vžigalnikov. Opuščena je bila misel, da bi povišali dopolnilni (komplementarni) davek. Finančna pomoč EfiS za Italijo? Pariška »LTnformation« poroča iz Bruslja, da niso zaupni razgovori med komisijo Evropske gospodarske skupnosti in italijansko vlado o gospodarski pomoči Italiji dovedli do stvarnih zaključkov. Komisija EGS je samo dala Italiji razna podrobna priporočila, kako naj se izvede stabilizacijski načrt. Komisija se zlasti vznemirja zaradi primanjkljaja v italijanski plačilni bilanci. Italijanski vladi priporoča, naj zniža izdatke v proračunu in razne podpore, naj zviša obrestno mero itd. Njena priporočila so v skladu z dogovorom med članicami EGS, za izvedbo stabilizacijskega načrta v Evropi, ki ga je sestavil Robert Marjolin. V smislu tega dogovora bi ministrski svet EGS lahko zahteval, naj Italija za- Nihče ni pripravljen na žrtve Nujno potrebna politika odpovedi - Radikalnejših gospodarskih preosnov ne bo ? prosi za finančno pomoč, ker se njene devizne rezerve naglo izčrpavajo. Takšno pomoč bi lahko dale ostale države Italiji v smislu omenjenega dogovora. Finančna pomoč bi EGS dala na podlagi skupnega dogovora z vsemi članicami, torej ne tako, kakor je Italija prejela posojilo iz Amerike. Poleg tega bi EGS zahtevala jamstvo za izvedbo stabilizacijskega načrta. Komisija EGS je meseca aprila, ko je Italija prejela posojilo iz Amerike, očitala italijanski vladi, da je ravnala na svojo roko. Rim je bil v zadnjem času glede finančne pomoči že v stiku z Bonnom; kaže pa, da so Nemci bolj za skupno gospodarsko finančno pomoč Italiji. Nekdo izmed predstavnikov Italije v komisiji EGS je izjavil, da ni verjetno, da bo Italija zahtevala finančno pomoč od EGS Papež proti oboževalcem spomeniki, ki pa so stali ravno pokonci, ker niso pod njimi trohnele krste z zglodanimi mrliči, temveč so sami nosili kamnite žare s pepelom sežganih. Na nagrobnih kamnih so seveda tudi napisi. Kakor na drugih pokopališčih torej. Smrt je očitno enaka, nad grobovi in žarami kraljuje enako. Zadnja volja naj bi segla čez grob, čez njo. Tudi izbira: plamen ali črvi je izraz te človeške volje pred zatonom. Toda kako šibka tolažba, ta izbira. Ali se daš pokopati leže ali stoje — kakor je hotel npr. Clemenceau — ali sežgati, rezultat je vedno isti. Vsaj ta Izbira torej ne bo težka. — Ib — Stran 2 GLEDIŠČE JUŽNOTIROLSKE LJUDSKE STRANKE. V soboto je bil v Bocnu občni zbor Južnotirolske ljudske stranke, na katerem je predsednik dr. Magnago poročal o političnem položaju in zlasti o predlogih, ki jih vsebuje spomenica komisije devetnajstih. Značilno je, da so bili na zborovanje vabljeni tudi predstavniki italijanskih strank, razen komunistične, neofašistične in monarhistov. Povabljeni so se tudi odzvali. Dr. Magnago je pripomnil, tia pomenijo predlogi komisije devetnajstih prvi korak naprej k reševanju južno-tirolskega vprašanja; poročilo komisije vsebuje predloge, ki so bili sprejeti soglasno, pa tudi predloge predstavnikov južnih Tirolcev, ki jih italijanski člani komisije niso sprejeli. Z izvedbo predlogov komisije ne bo mogoče še rešiti južnotirolskega vprašanja. Treba je priznati, da se v njih ne odraža duh pariškega sporazuma De Gasperi-Gruber. Govornik se je dotaknil tudi milanskega procesa proti južnim Tirolcem, ter pripomnil, da ni nikdo izmed odgovornih osebnosti Južnotirolske ljudske stranke nikomur svetoval uporabe nasilja za izvojevanje priznanja pravic. Izrazil je upanje, da bo razsodba pravična in človeška. Na popoldanskem zborovanju, katerega se niso udeležili časnikarji, je bil izvoljen nov odbor, kateremu predseduje dosedanji predsednik dr. Magnago. VATIKANSKO TAJNIŠTVO ZA NEKRISTJANE. Milanski tednik «Relazioni Intemaziona-li», ki ga izdaja Institut za proučevanje mednarodne politike, se bavi v daljšem članku z najnovejšim sklepom papeža Pavla VI., da bodo v Vatikanu poleg tajništva za krščanske cerkve odprli tudi tajništvo za nekrist jane. Na to svojo namero je Pavel VI. namignil že ob otvoritvi drugega zasedanja vesoljnega cerkvenega zbora, pa tudi za časa vladanja Janeza XXIII. je bilo opaziti spremembe glede pojmovanja cerkve verskih vrednot, ki niso pod strogo oblastjo katoliške cerkve. Novo ozračje nasproti ločenim kristjanom je učinkovalo tudi na odnose med Cerkvijo in vsaj do ene ve roizpovedi, to je do židovske. Ustanovitev tajništva za nekristjane predstavlja zgodovinski sklep in bo menjala gledišče Cerkve, ki ga je zavzel že Benedikt XIV. sredi 18. stoletja, že »Osservatore Romano» je ugotovil, da se bo tako odprla pot k medsebojnemu spoštovanju, iskrenemu zbliževanju in prisrčnemu sodelovanju na vseh možnih področjih, tako tudi npr. na področju obrambe verskega prepričanja, ki ga zdaj ogroža brez-boštvo; prav tako glede obrambe .dragocenega nasledstva naravnega zakona, ki je povsod še živ. «Relazioni Internacionali* pripominja, da ne gre toliko za sodelovanje z hindusi in budisti, kolikor za monoteistične veroizpovedi — židovsko in mohamedansko. HRUŠČOV V SKANDINAVSKIH DEŽELAH. V Kopenhag-nu so prisrčno sprejeli ministrskega predsednika N. Hruščova, ki je v spremstvu zunanjega ministra A. Gromika, prispel na Dansko; spremlja ga tudi žena s tremi hčerkami. Odnosi med obema državama so zlasti ugodni od jeseni, ko sta Sovjetsko zvezo obiskala zunanji minister Per Haekkerup in predsednik vlade Jens Otto Krag. Pred obi skom so poskušali pokvariti ozračje izseljenci iz baltiških dr. žav, ki so bile priključene po drugi vojni k Sovjetski zvezi. Hruščov je izjavil, da je prispel na Dansko kot človek z dobrimi nameni (dobre volje). Sovjetski gostje so se pripeljali na ladji »Baškirija«. V ponedeljek odpotuje Hruščov na švedsko. Tudi tam skušajo motiti ozračje izseljenci iz baltiških držav, ki so pozvali domače prebivalstvo, naj v znak protesta ne prisostvuje sprejemu. Zdi se, da so ti emigranti povezani še z izseljenci iz drugih držav. GOMULKA NA KONGRESU DELAVSKE STRANKE. Glavni tajnik Poljske združene delavske stranke Gomulka je na IV. kongresu stranke podal zelo dolgo poročilo o gospodarskem, političnem in kulturnem položaju. Do leta 1970 morata poljska industrija in kmetijstvo pripraviti pol drugi milijon novih He. MEDNARODNA TRGOVINA V nedeljo zopet tržaški velesejem Položaj na lesnem trgu Kakor smo že poročali, je bila med razgovori za sestavo kontingentne liste za obmejni sejem «Alpe-Adria» z italijanske strani izražena želja, da bi se kontingent za uvoz lesa iz Jugoslavije povišal. V tej zvezi nas je zanimalo, kakšen je položaj na italijanskem trgu z lesom, ter smo se v ta namen obrnili na znanega tržaškega uvoznika lesa s prošnjo, da bi nam pojasnil razmere na lesnem trgu. Dejal nam je, da je težko nabaviti iz Jugoslavije les boljših vrst, ker se jugoslovanski izvoz usmerja v veliki meri tudi na druge trge. Kdor hoče imeti takšen jugoslovanski les, se mora zdaj pravočasno pobrigati. Jugoslavija pač tudi izvoz lesa planira in pri tem računa na potrebe raznih tržišč in seveda tudi domačega, saj potrebe domače industrije naraščajo. Včasih se tudi dogaja, da jugoslovanska izvozna podjetja v določenem trenutku ne razpolagajo z merami, ki so pri nas najbolj v navadi. Kakor ste že večkrat ugotovili, je konkurenca med lesom iz raznih držav na italijanskem trgu precej močna; jugoslovanskemu lesu konkurirata zlasti avstrijski in romunski les, predvsem trdi romunski les. V začetku aprila se je jugoslovanski les nekoliko podražil, tako npr. jelovina III. vrste za 1000 lir, jelovina IV. vrste za 300 in podmere prav tako za 300 dinarjev pri kubičnem metru; podražitev je nastopila sicer tudi za les iz drugih virov, torej ne samo jugoslovanskega leta. Vsekakor vsaka sprememba cene vsaj v začetku ovira sklepanje kupčij, še posebno ako nasloni nenadoma. Zabeležiti je treba še nov pojav na italijanskem lesnem trgu : upadanje gradbene dejavnosti, ki se zlasti občuti v notranjosti Italije, in sicer v severni in srednji Italiji. Gradbe-nost ne upada v nikakšni meri na jugu, pa tudi ne na otokih, ker jo tam še vedno podpira Blagajna za obnovo Juga. Upadanje gradbene dejavnosti ima vsekakor za posledice skrčenje no vpraševanja po lesu. Kakšen bo nadaljnji razvoj v tem pogledu, je težko reči, znani so sicer načrti rimske vlade, da upadanje zasebne stanovanjske gradbene dejavnosti nadomesti z dejavnostjo s finančnimi sredstvi javnih ustanov. Tako hoče zagotoviti. prebivalcem zadostno število stanovanj. Vprašanje je torej v kakšni meri bo ta prehod od zasebne dejavnosti na gradnje iz javnih sredstev povzročil motnje v gradbeni dejavnosti. Spričo takšnega položaja se ; e polotila tržaških uvoznikov med temi dela dobra polovica z Jugoslavijo — določena zaskrbljenost glede nadaljnjega razvoja trga, ter sklepajo kupčije bolj previdno; v skladiščih imajo razmeroma malo lesa. Težave nastajajo tudi v zvezi s plačili za prodani les, meni tržaški operater. riške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo odlikovan z zlato medaljo v znak priznanja za organizacijo tovarne. Ta je pričela obratovati že pred 40 leti, v začetku sicer kot obrtniška delavnica, ki jo je gospod Prinčič razvil v pravo industrijo. Tovarna izvaža svoje izdelke, Številnejša udeležba od zunaj Umikanje italijanske veleindustrije posebno tipično samsko spalnico, ki jo proizvaja serijsko, v tujino, predvsem v Francijo in Zahodno Nemčijo. ZA MODERNIZACIJO JUGOSLOV. ŽELEZIC V Beograd je prispela misija Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki je obiskala jugoslovansko investicijsko banko. Tu je bilo govora o možnostih financiranja oziroma modernizacije prometnih zvez, posebno za obnovo glavnih prog jugoslovanskih železnic. Novim lesnim sejmom v Ljubljani naproti ZASLUŽEN SLOVENSKI INDUSTRIJEC J. Prinčič, lastnik tovarne pohištva v Krminu je bil od go- pol drugi milijon novih delovnih mest za naraščajoče prebivalstvo. Poljska je za politiko miru in miroljubnega sožitja. Dosledno je treba izvesti načela laične šole. Velika večina poljskih književnikov nasprotuje dejavnosti tistih, ki pod plaščem boja za svobodo ustvarjanja skrivajo protisocialistično propagando in ki jih podpirajo reakcionarji iz tujine. Govornik je obsodil revizionizem in dogmatizem ter razbij aško delo kitajske komunistične stranke. Treba bi pričeti s pripravljalnim delom za mednarodno konferenco, kakor hitro se zanjo odločijo komunistične stranke. OFENZIVA PROTI GOLDWA-TERJU. Pretekli petek je Wil-liam Scranton, guverner Pensilvanije, sprožil ofenzivo proti kandidatu na predsedniško mesto Goldwaterju. V svojem govoru v Baltimoru je dejal, da republikanska stranka ne more trpeti, da bi v njej zavladalo skrajno krilo, ki ga vodi Gold-water. Ko bi zmagalo to krilo, ki predstavlja manjšino, bi se morala Amerika v svobodnem svetu umakniti na nižjo stopnjo med državami. Američani se ne morejo vdati utvaram, da se dajo problemi reševati hitro in lahko, kakor misli Goldvvater. Scranton je še mlad politik, ki ima 47 let. Kot guverner je posegal direktno v socialne probleme, da bi zaščitil oprožene sloje, in prav tako je za enakopravnost med belci in črnci. Med republikanci je zavzemal približno isti položaj, kakor ga je poprej Kennedy med demokrati. Vsekakor je bolj popularen kakor Rockefeller, ki je zgubil bitko pred Goldvvaterjem. Scrantona podpira tudi Eisenhovver. Medtem si je Goldvvater zagotovil 14 glasov v New Mexicu in prav toliko v Idahu, tako da ima zdaj že 618 glasov; za imenovanje za kandidata na predsedniško mesto potrebuje vsaj 655 glasov. OBSODBA ČEŠKOSLOVAŠKIH ŠTUDENTOV. Agencija CTK sporoča, da je praško sodišče obsodilo na zapor od treh do štirinajstih mesecev 12 študentov, ki so kršili javni red 1. maja. Večina obsojencev bo vložila priziv. LJUBLJANA, junija. — Kolikor smo mogli ugotoviti, je bilo od 88.767 obiskovalcev 5. mednarodnega lesnega sejma v Ljubljani večina iz vrst ljudi zaposlenih v veliki in raznoliki lesnoindustrijski dejavnosti Jugoslavije, ali pa je šlo za vajence in dijake v raznih lesnoindustrijskih šolah. Pa še nekaj je bilo opaziti: veliko število obiskovalcev je bilo iz vrst strokovnjakov, ki so primerjali na modernejše načine izdelave pohištva namenjenega za izvoz, z dosedanjo izdelavo. Ta mora upoštevati okus tujcev. Zasluga sejma je, da omogoča takšno primerjavo in bodri k napredku. Ni čuda, da so vsi začutili potrebo, naj bi bil lesni sejem vsako leto. A samo število razstavljenega pohištva terja podelitev na dve veliki skupini; prva skupina na pohištvo pripravljeno za izvoz, a druga skupina pri nagli urbanizaciji Jugoslavije pa na velike količine nič manj raznovrstnega in izbranega pohištva za deset in desetisoče jugoslovanskih kmečkih prebivalcev, ki se vsako leto naseljujejo po mestih v novih stanovanjskih blokih in ki potrebujejo za ta mestna stanovanja primerno okusno, a predvsem funkcionalno pohištvo. Kaj pa govori za to, da ostane ta lesni sejem v Ljubljani? Najprej zasluga dosedanjih dobro organiziranih petih sejmov v Ljubljani, ki so neverjetno naglo uskladili jugoslovansko pohištveno industrijo in jo približali zahodno-evropski industriji ter jo ponekod celo presegli. V sami Sloveniji je 25 velikih žagarskih industrijskih obratov, 19 tovarn lesene embalaže, 11 industrij stavbnega pohištva, 1 podjetje lesnoobdeval-mh strojev, 9 podjetij za proizvodnjo lesne galanterije, 27 ve-1 podjetih za proizvodnjo pohištva, 11 tovarn plošč in furnirjev, 4 tovarne parketov 4 tovarne montažnih hišic in’ še na desetine raznih drugih tovarn lesnih proizvodov (cellulo-ze, tanina, upognjenega pohištva, papirja itd.) Okoli polovi-ce,.??vr*lne Slovenije pokrivajo veliki gozdovi, a gozd se čedalje bolj širi zaradi bega kmečkega prebivalstva v mesta. Prav je, da bo odslej vsako leto lesni sejem uravnaval delavnost desettisočev delavcev, tehnikov, stanovanjskih arhitektov in inženirjev ter velikih izvoznikov finalnih lesnih izdelkov. A. R. V nedeljo bo italijanski minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi odprl XVI. mednarodni vzorčni velesejem v Trstu. Preteklo sredo je na tiskovni konferenci glavni tajnik tržaškega velesejma inž. Chiarutti-m po pozdravnem govoru predsednika velesejma Suttore orisal osnovne značilnosti letošnje prireditve. Na sejmu bo sodelovalo 1.057 razstavljalcev, od te ga 547 ali 52 odsto domačih in 510 ali 48 odsto tujih. V primeri z lanskim letom, ko je bilo vseh razstavljalcev 1.033, se je število tujcev povečalo za 3 odsto (lani jih je bilo namreč 461 ali 45 odsto), med tem ko se je udeležba domačih skrčila za 3 odsto (lani 572 ali 55 odsto). Navzočih je 33 držav, ena več kakor lani. Devet jih je prisotnih z uradno razstavo (lani 8). Zanimivo je, da se letos prvič udeležuje sejma z uradno razstavo Zah. Nemčija. Razstavila bo konservirana živila, ki bi jih rada še več izvažala, in sicer v prvi vrsti za potrebe ladijskih posadk. Med ostalimi državami naj razen onih, ki so že stare znanke tržaškega velesejma, kot Jugoslavija, Avstrija, Kamerun, Madžarska, češkoslovaška, Brazilija in nekatere druge, omenimo Poljsko, ki bo letos prvič navzoča z uradno razstavo, in Indijo, ki jo bosta zastopali dve državni ustanovi specializirani v prodaji čaja in posebnih o-reškov. Grčija se je povrnila k nam po presledku štirih let, njena razstava pa bo urejena v znamenju turizma in folklore. Avstrija, ki se z Jugoslavijo udeležuje našega velesejma že od vsega začetka, bo prikazala izključno izdelke iz plastičnih mas in stroje za njihovo izdelavo ter oblikovanje. Prireditelji velesejma so imeli letos znatne težave, ker ne bodo letos prisotna največja italijanska industrijska podjetja. To je treba pripisati neugodnemu gospodarskemu momentu. V splošnem je za letošnjo prireditev značilno, da so z domače strani prisotni pretežno državna podjetja in ustanove. V okviru strokovnih sestankov, ki bodo spremljali velesejem, sodita med najpomembnejše: IX. mednarodni lesni dan (27. junija) v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice (v Ul. S. Nicolo 5), na katerem bodo predavali prof. inž. G. Giordano (ravnatelj Centra za les v Florenci), M. J. Campre-don (ravnatelj Tehničnega centra za les v Parizu), inž. E. Bor-tolaso, M. A. Boulet iz Kameruna in dr. G. Trippodo, pred- AMERIKA KUPUJE ITALIJANSKO ZLATO V prvih treh mesecih tega leta so Združene ameriške države, kakor poroča agencija »Inter-press», kupile v Italiji za 200 milijonov dolarjev zlata (125 milijard lir) in na Angleškem za 109 milijonov dolarjev. V istem času so ZDA prodale v tujino za 27,5 milijonov dolarjev več zlata, kakor so ga kupile. Med najvažnejšimi kupci ameriškega zlata so Zahodna Nemčija (200 milijonov dolarjev), Francija (101) in Avstrija (32 milijonov dolarjev). AVSTRIJSKI KANCLER PRI EGS V Bruselj sta prispela avstrijski kancler dr. J. Klaus in zunanji minister dr. B. Kreisky, da bi osebno posredovala pri predsedniku komisije EGS W. Hallsteinu v zadevi avstrijske vloge za pridružitev k EGS. Dr Kreisky je ob tej priložnosti ugotovil, da se nad 50 odsto avstrijske zunanje trgovine razvoja z deželami Evropske gospodarske skupnosti. Nihče ni pripravljen na žrtve (Nadaljevanje s 1. strani) ska UIL in nacionalistična CISNAL — so pripravljene na koncesije nasproti vladi, toda tudi v teh treh organizacijah se je pojavilo leuo krilo, ki je proti blokiranju plač in odlaganju preosnov. Sicer se je obravnava že začela: v senatu razprava o zakonskem osnutku za uvedbo dežel, v poslanski zbornici zakonski osnutek o kmetijski preosnovi. Predsednik Moro se bo moral odločiti, kaj bo dal sindikatom v plačilo za kompromis. Minister Giolitti je izjavil, da bi bilo treba poplačati sindikalne organizacije, ki bi pristale na premirje glede plač, s tem, da bi delavskim organizacijam o-mogočili sodelovanje pri gospodarskem načrtovanju. V ta namen naj bi izglasovali statut, ki bi predvideval pravice delavstva pri vodstvih podjetij. Res je, pospeševanje izvoza v države Evropske gospodarske skupnosti z ene strani in z druge oviranje naraščanja uvoza lahko prispevata k uravno-vešenju trgovinske bilance. Tudi mednarodna posojila v devizah, kakor v dolarjih, markah in belgijskih frankih (zadnje posojilo 1125 milijonov belgijskih frankov državnemu zavodu IRI) ter v francoskih frankih treba upoštevati. Toda vprašanje je, pravi dopisnik, ali bo vlada ta denar uporabila v resnici za zboljšanje bilance in za dosego uravnovešanja gospodarstva ali pa za «preosnove sestave« italijanskega gospodarstva, katerim bo dala prednost pred ukrepi za ustalitev gospodarstva in valute. Dopisnih zaključuje svoja raz-motrivanja dokaj pesimistično ter trdi, da se bo Italija morala odločiti: za "ilitiko odpovedi ali za razvrednotenje. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE S. P A. - D- D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA L l R 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon St. 38-101, 38-045 brzojavni NASLOV* BANKRED sednik Vsedržavne zveze trgovcev z lesom ter VII. mednarodni sestanek o pohištvu (29. junija), na katerem bosta predavala arh. A. Corradi in dr. A. Schneider iz Muenchena. Velesejem bodo obiskali tudi gospodarski predstavniki iz nekaterih afriških dežel (Alžira, Kameruna, Dahomeja, Gane, Ku-vaita, Libije, Maroka, Nigerije in Tunizije). Močna udeležba iz Jugoslavije Jugoslavija bo razstavljala v paviljonu Palače narodov na isti površini kakor lansko leto (136 kv. metrov), med tem ko bodo njeni proizvodi na prostem razstavljeni na površini 10 kv. m. Prisotnih bo kar 40 jugoslovanskih podjetij; med temi bodo nekatera zastopala vrsto drugih podjetij. Ogledali si bomo lahko izdelke jugoslovanske kovinske, električne in kemične industrije, precizne mehanike, dalje kožno in usnjeno galanterijo, konfekcije, živila, izdelke domače obrti, pohištvo in pa povsem svojevrstno lično zložljivo hišico (23 kv. metrov), ki jo je izdelal kmetij-skoindustrijski kombinat ((Pomurka« v Murski Soboti. Za ustrezno turistično propagando bosta poskrbeli turistični zvezi Slovenije in Hrvaške. Letos je napovedalo svojo udeležbo v gastronomskem oddelku podjetje «Vipo-Koper», ki bo poskrbelo za postrežbo s pristnimi jugoslovanskimi pijačami in jedili. Tudi za letošnji sejem, in sicer za jugoslovanski dan, ki bo v ponedeljek, 22. t. m„ je napovedan prihod visokih predstavnikov državnih in gospodarskih ustanov, med temi državnega podtajnika za zunanjo trgovino dr. B. Snuderlja, podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije dr. J. Smoleta, predsednika gospodarske zbornice za Slovenijo R. Jermana, načelnika te zbornice dr. B. Novaka in Fr. Burgerja, stalnega delegata zbornice na sejmu. POMORSTVO LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 14. junija pristala v Apapi. Ladja »Dubrovnik« se je zasidrala 12. junija v Temi. »Zelengora« je zapustila 15. junija Split namenjena na Reko (16. jun.), v Kaza-blsnko (23. jun.) in v zahodno-afriška pristanišča. »Kraljeviča« se je zasidrala 17. junija na Reki, od koder je odplula proti Benetkam. »Pohorje* je te dni zapustila Dakar namenjena proti Jadranu. »Bohinj« je pristala včeraj v Salvadorju, od koder nadaljuje danes vožnjo proti Genovi (3. julija) in Jadranu. »Ljubljana« je odplula 13. junija iz Šibenika proti Genovi, Mar-seillesu, St. Vincentu, Rio de Ja-neiru, Santosu in Buenos Airesu. »Bovec« je zasidrana v Trstu zaradi popravil. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara« 28. jun. Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Primorje« 27. junija. Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Učka« v začetku ju lija. Proga Jadransko morje — Južna Amerika: »Bohinj« 10. julija. Proga Jadransko morje — Per zijski zaliv: »Titograd« 22.-27. junija, »Vojvodina« v zadnjih dneh julija ali v začetku avgusta. Proga Jadransko morje — Severno Evropa: »Matko Lagi-nja« 24. junija, «Sloboda» 3. julija, »Franjo Supilo« 6. julija. Proga Jadransko morje — Severna Amerika: »Slovenija« 29. junija, »Drvar« 30. junija. Prihodi v Trst »Labin« (Ciper, Izrael) 20. junija; »Kostrena« (Daljni vzhod) 17. julija. POTOVANJE SLOVENSKIH ČASNIKARJEV ZAKLJUČENO Potovanje 26 jugoslovanskih časnikarjev po Sloveniji se je zaključilo na sprejemu pri predsedniku izvršnega sveta Slovenije Viktorju Avblju, kateremu je prisostvovala tudi Vida Tomšič, predsednik odbora SZDL. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d'Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Od 21. junija do 5. julija OBIŠČITE XVI TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Ta_ prireditev predstavlja važen sestanek vseh po. slovnih ljudi, kakor tudi interes posameznikov, da jo obiščejo. Jugoslavija sodeluje s kolektivno u-radno razstavo in s specializirano razstavo v LESNEM PAVILJONU Ki JEK A . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vas letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadro unije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. IN NUDI SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro . Santos • Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Ipdijo • Indonezijo • Japonsko • ZDA • Zahodna afriška obala • sredozemske luke) 1 ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se. obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telesi: 035-22’ 035-13 telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU KEMIJA-IMPEX 1954-1964 izvoz LJUBLJANA - Titova ul. 25 uvoT POB 418 - VIII Telefon: 33 266 (8 vodov) Telex: 03-177, Kemimpex, Ljubljana Telegram: KEMIMPEX, Ljubljana ::::::::::::: :::::::: IZVAŽA.* kemične izdelke (kakijev karbid, tekoči klor, živosrebrni oksid, svinčeni minij, cinkovo belilo, vodikov peroksid, kalcijev cianamid, polivinilacetat, cinksulfat, cinkonitetrakromat, sredstva za zaščito rastlin, itd.), plastične mase (penasta plastična masa, poliestrske rondele za izdelavo gumbov, melaminske plošče za oblogo pohištva, itd.) tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, papir, kartone in lepenske, steklo, porcelan in keramiko (steklenice, raz-svetljavno steklo, itd.), bentonit. UVAŽA: kemične izdelke, anilinske barve, tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, naravni in sintetični kavčuk, plastične mase, porcelan, specialne papirje, itd. i ::::::::::::::::::::::............: S POLITIČNEGA OBZORJA Prizadevna dejavnost Slovenske kulturno-gospodarske zveze V nedeljo je bilo v dvorani S. Gregorčiča v Trstu zasedanje sveta Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki združuje kulturne in gospodarske organizacije Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Poleg delegatov posameznih organizacij so prisostvovali zasedanju gostje iz Slovenije in predstavniki domačih političnih organizacij, kakor ing. Vitja Rode, tajnik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Jože Gačnik, tajnik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije, dr. Fr. Zwitter, predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. S. Polič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Kopru, I. Lapajne, predsednik okrajnega odbora SZDL, dr. Jože Škerk, deželni svetovalec (občinski svetnik dr. T. Simčič in dr. Matej Poštovan iz Slovenske katoliške skupnosti sta se osebno opravičila), dr. K. šiškovič, deželni svetovalec KPI (deželni svetovalec KPI Jože Jarc se je opravičil), Franc Gombač, pokr. svetovalec KPI za tržaško pokrajino, I. Marinčič pokr. svetovalec iz Gorice, Marij Grbec, občinski svetovalec KPI iz Trsta, Milan Purič, župan iz Repenta-bra, J. Cotič, podžupan iz Sovodenj ter V. Jercog, P. Giordani in A. Pitassi, pristaši Italijanske socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUPj. Podpredsednik glavnega sveta Boris Race, ki je vodil posle predsednika zaradi obolenja dr. Jožeta Dekleve, je predlagal, naj bi dosedanjega predsednika izvolili za častnega predsednika. Zborovalci so z velikim odobravanjem sprejeli ta predlog in sklenili, naj se glavni svet zahvali dr. J. Deklevi za njegovo požrtvovalno delovanje v posebnem pismu. IZ POROČILA PODPREDSEDNIKA Dosedanji podpredsednik Boris Race je v dolgem poročilu razčlenil položaj Slovencev v Italiji ter prizadevanja SKGZ, da bi se našemu življu priznale pravice, ki mu gredo po ustavi in mednarodnih obveznostih Italije. V vrstah Krščanske demokracije, ki predstavlja najmočnejšo politično silo, se je, sodeč po izjavah nekaterih njenih predstavnikov, pričelo uveljav ljati mnenje, da je treba slovenski manjšini priznati enakopravnost, toda od tega spoznanja do dejanskega uresničenja je pot dolga. Ponekod so Slovenci celo doživeli nazadovanje v tem pogledu. Uresničenje zahtev Slovencev bi bilo toliko bolj umestno, ker so se predstavniki Krščanske demokracije sami izražali, da se bo njihova stranka ravnala po načelih enciklike rajnega papeža «Pacem in terris». Tudi predsednik Moro je decembra izjavil, da bo njegova vlada preobrazila državno struk-turo.tako da bodo vsi državljani uživali več svobode. Podobne izjave so dajali tržaški župan Franzil in predsednik pokrajinske uprave Delise ter goriški tajnik Krščanske demokracije Cociani. Do teh vsaj načelnih priznanj ne bi bilo gotovo prišlo, ako ne bi Italijan, socialistična stranka sodelovala v vladi ter v občinski in pokrajinski upravi v Trstu. Poročilo naglaša da zahtevajo Slovenci izpolnitev ustavnih določb glede enakopravnosti vseh državljanov, torej tudi beneških Slovencev, ki naj dobijo zahtevane šole; razveljavijo naj se fašistični zakoni, ki prepovedujejo rabo slovenskega jezika na sodišču; popačeni slovenski priimki naj se popravijo ter dovoli uporaba slovenskih krstnih imen. OSTALI SMO SAMO PRI NAČELNIH IZJAVAH Statut nove samoupravne dežele Furlanija - Julijska krajina ne našteva pravic slovenske manjšine, medtem ko so v statutih Tridentinskega - Južnega Tirolskega in Doline Aosta zajete pravice nemške oziroma francoske manjšine. Stranke levega centra, ki sodelujejo v sredinsko-levi upravi tržaške občine, so sicer objavile elegantno sestavljeno izjavo o pravicah Slovencev, toda program levega centra v tržaški občini ne vsebuje v tem pogledu nič konkretnega. Nato je govornik navedel več «zaskrbljajočih pri-merov» na Tržaškem in Goriškem, kakor zlasti razlaščanje zemlje slovenskih kmetov za gradnjo begunskih kolonij, prepoved slovenskega vrtca v Se-sljanu itd. — krivice vse te, ki so toliko bolj obsojanja vredne, ker se godijo v času «no-vega naprednejšega političnega vzdušja«, v času konkretnih obljub političnih činiteljev. Kmalu bomo obhajali desetletnico Londonskega sporazuma in Posebnega statuta, v katerem so bile zajamčene pravice tržaških Slovencev, toda razmere so danes prav takšne, kakor so bile opisane v spomenici SKGZ pred petimi leti. Poročilo zahteva naj namestijo v nove deželne urade ustrezno število Slovencev; Slovence je treba Postaviti v vse upravne organe in komisije; priznati je treba podporo slovenskim kulturnim in športnim organizacijam, u-vesti strokovno šolstvo in tiskati uradni list v slovenskem jeziku. ODNOSI DO DRUGIH SKUPIN Poročilo prehaja na to k notranjemu razvoju k opisu od- nosov SKGZ do drugih slovenskih skupin. Po razpustu Neodvisne socialistične zveze je bila postavljena Skupna slovenska lista z namenom, da bi pritegnila glasove bivše NSZ ter dosegla združitev vseh Slovencev v eni volilni formaciji. Ta akcija je morala nujno stopiti v odkrit boj z vsedržavnimi strankami, to je s komunistično in socialistično, v katerih so organizirani tudi Slovenci. Katoliška prosvetna organizacija je ponudbo za ožje sodelovanje pozneje odklonila ter pokvarila napore SKGZ. Napore za takšne skupne nastope je ovirala tudi izjava, da «načelno zavrača skupne nastope z italijanskimi strankami, razen v nujnih primerih, ko gre za dejansko obrambo demokratičnih vrednot«. ZA ENOTEN NASTOP V POSAMEZNIH PRIMERIH SKGZ je te predloge za sodelovanje postavila na zadnjem zasedanju glavnega sveta v prepričanju, da je politično združevanje vseh Slovencev danes nemogoče in da je treba iskati druge manj občutljive stične točke, žal da to ni uspelo, če že ni zaradi političnih in ideoloških razlik mogoče doseči v prihodnje trdnejšega sodelovanja na širši fronti, potem bi bilo treba doseči enotnost stališč glede posameznih vprašanj, ki zadevajo koristi slovenske skupine; tako okrepiti skupne šolske odbore v Trstu in Gorici in uskladiti napore za priznanje srednjih šol; doseči sporazum glede skupnega upravljanja domov, ki so bili dani slovenski skupnosti na Tržaškem (Kulturnega doma, Prosvetnega doma na Opčinah in Narodnega doma pri Sv. Ivanu); uskladiti napore, da dosežemo praktično izvajanje ustave in členov posebnega statuta za novo deželo. TAKŠNA ORGANIZACIJA JE POTREBNA Prav politični položaj, ki je značilen za zadnji dve leti je potrdil morda v še večji meri kot vseh desetih letih obstoja SKGZ, kako je takšna organizacija slovenski manjšini potrebna in kako je lahko učinkovita. S tem nočemo zmanjševati vloge izvoljenih predstavnikov v raznih organih; mnenja pa smo, da ti predstavniki v današnjem položaju, spričo razdelitve sil in mest v organih niso vse in da so vsi prevečkrat najprej predstavniki svojih strank. Odnosi SKGZ s strankami, ki. imajo v svojih vrstah slovenske člane, so bili korektni, sodelova-' nje s tržaškim delom PSI je doseglo pravo obliko odnosov, kakršno si zamišljamo, med strankami in manjšinsko organizaciji podobnega sodelovanja bi si želeli z vodstvom PSI v Gorici, z videmskim delom te stranke so bili stiki preredki. Obžalujemo, da ni bil v deželni svet izvoljen noben Slovenec na listi PSI. KPI potrjuje na volitvah glede programa in izvoljenih kandida-tov-Slovencev, kakor tudi z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih organih, izvajanje načelnega stališča do slovenske manjšine. SKGZ želi sodelova-tudi z PSIUP. «Za uspešnejšo dejavnost v prid slovenske skupnosti sodimo, da bi bilo potrebno bližje sodelovanje med našo zvezo in Slovensko skupno listo, nesprejemljiva pa je predvolilna trditev, da so edini predstavniki Slovencev svetovalci izvoljeni na tej listi«. Za podpredsednikom Borisom Racetom je podal podrobnejše poročilo o delovanju posameznih organizacij, članjenih v zvezi, njen tajnik Bogo Samsa, profesor A. Budal je kot predsednik podal še poročilo nadzornega odbora. Nato se je razvila razprava o poročilih, med katero so se govorniki zlasti ustavili pri vprašanju ukinitve slovenskih strokovnih šol, ki je nastopila kot posledica uvedbe enotne srednje nižje šole po vsei Italiji. Po razpravi je bil izvoljen nov izvršni odbor, v katerega je stopilo več mlajših delegatov. Nato se je konstituiral novi izvršni odbor in izbral soglasno za predsednika dosedanjega podpredsednika Borica Raceta, za podpredsednike dr. Petra Sancina (Gorica), inž. Josipa Pečenko (Trst) ter Izidorja Predana (Beneška Slovenija) in za tajnika Bogo Samsa (za namestnika Gorazd Vesel). Izbrani so bili načelniki posameznih komisij, tako za šolstvo Drago Pahor, za tisk inž. Stanislav Renko, za kulturna vprašanja Edvin švab za ustavno politična vprašanja Igor Kosmina, za gospodarstvo dr. A. Kukanja in za Beneško Slovenijo dr. Peter Sancin. Poročilo o položaju beneških Slovencev, zlasti glede na izid zadnjih volitev, je podal v. Te-doldi. Pozval je zvezo, naj se zlasti zavzame za ustanovitev slovenskih šol v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji. CENTER ZA TEORETIČNO FTZIKO. Včeraj dopoldne so položili temeljni kamen bodočemu Centru za teoretično liziko, ki ga bodo zgradili na pobočju med miramarsko železniško postajo in obalno cesto. Pred tem je bila na tržaškem vseučilišču uradna svečanost, ki so se je udeležili tudi glavni ravnatelj mednarodne atomske agencije na Dima ju Eck-lund, predsednik Sveta guvernerjev prof. Salvetti in podpredsednika Ushida (Japonec) ter Hulubej (Rus), prof. Sanie-levici in ravnatelj bodočega centra prof. Salan, rektor tržaške univerze prof. Origone in tržaški župan dr. Franzil. Center bo imel začasni sedež v palači na Oberdanovem trgu, kjer bo meseca oktobra letos mednarodni seminar o fiziki. TRŽAŠKA DRUŽBA ZA RIBOLOV na oceanu je predložila v odobritev pristojnim organom načrt za gradnjo velikega ribjega skladišča. Pravzaprav bi bil to pravi industrijski obrat, saj bi v njem del nalovljenih rib tudi predelali, konserviraii in postavili na trg. Obrat nameravajo zgraditi na površini 10.000 kv. metrov pri ribiškem naselju v štivanu. Med drugim bodo zgradili pomol, ob katerem bodo lahko pristajale največje ribiške ladje, in veliko skladišče za kakih 1.000 ton rib. VEČERNI AVTOBUS ZA MIRAM AR. Pretekli ponedeljek so začeli voziti avtobusi na progi Goldonijev trg - Miramar, in sicer ob priliki večernih predstav «Luč in glasba« v Mira-marskem gradu. Z Goldonijevega trga odhaja avtobus ob 20., 20.30, 21.40 in 23.; iz Miramara pa ob 20.15, 21., 22.20 in 23.30. Na avtobusu ni sprevodnika, temveč dobiš vozovnico iz avtomatične naprave, v katero porineš kovanec 100 lir. CENEJŠA VSTOPNINA ZA POKRITI BAZEN. Od 16. junija do 15. septembra bo veljala nižja vstopnina za pokriti plavalni bazen ob morju, znašala bo samo 100 lir za vse, in sicer tako ob delavnikih kakor ob nedeljah in praznikih. USPEH NAŠIH ODBOJKARIC. Ženska odbojkarska ekipa športnega združenja BOR je zasedla v finalnem tekmovanju II. italijanske ženske lige v Florenci častno tretje mesto. Po vsej verjetnosti bo Borova šestorka prešla v I. ligo, kar ji iz vsega srca želimo. POMORSKI TURIZEM. V Kopru se je te dni sestal italijun-sko-jugoslovanski mešani odbor za turistična vprašanja, ki ima nalogo proučiti razne možnosti za pospešitev pomorskega turizma na obeh obmejnih področjih. V prvi vrsti je vzelo v pretres možnost, da bi poenostavili formalnosti pri pregledu listih, ki zadevajo zasebna izletniška plovila, kajti število teh se čedalje bolj veča. NOVA BENCINSKA ČRPALKA. Pretekli petek so na jugoslovanski strani obmejnega bloka pri škofijah odprli novo bencinsko črpalko, ki jo je postavilo koprsko podjetje Istra-Benz. Gre za eno najsodobnejših in naj večjih bencinskih črpalk v vsej Jugoslaviji. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovala poleg predstavnikov koprskih oblasti, omenjenega podjetja in obmejnih organov (tudi italijanskih) še predsednik Sveta za turizem SRS Janko Potočnik in predsednik koprskega občinskega odbora Dušan Barbič. NASE SOŽALJE Umrli so: v Trstu 77-letna Jo-sipina Kresovič vd. Kravos, 54-letni Aldo Frestnik, 83-letna Rozalija Bandel vd. Špehar, 47-let-ni Stanislav Granduc, 64-letna Rosa Nardari (samomor, skočile je z okna svojega stanovanja), 73-letni Giulio Vecchi (samomor, obesil se je) in 25-let-ni Claudio Sumberaz-Sotte; na Kontovelu 77-letna Josipina Škrk vd. Štoka; v Velikem Repnu Angel Guštin; v Sv. Križu 37-letni Lucio Ulcigrai (prometna nesreča) in v Gorici tajnik pokrajinskega Italijanskega rdečega križa 38-letni Isidoro Vidi-i mari (prometna nesreča). Še bomo zahajali v Lipico Beograjski list «šport i svet» je konec aprila priobčil članek Tome Džadžiča o lipicanskih konjih, v katerem je ta med drugim navedel tudi naslednje: Med tem ko ponujajo tujci celo po deset Mercedesov za enega lipicanca, prodajajo Jugoslovani te dragocene konje tržaški klavnici po 280 dinarjev za kilogram; na posestvu, ki ga ima danes kobilarna bi radi namreč namestili kmetijsko zadrugo. Vest o postopni likvidaciji slovite kobilarne v Lipici se je seveda naglo razširila. Ponatisnili so jo tudi nemški, avstrijski, italijanski in celo grški listi. V resnici pa je bila neutemeljena. Upravnik kobilarne ži-vinozdravnik Ivo Mihelič je v listih namreč pojasnil, da je lažno vest razširil bivši šef dre-sirnega jahanja Alfonz Pečovnik, iz maščevanja, ker so ga odpustili iz službe. Naglasil je, da je kobilarna sicer res obrat uvoznega in izvoznega podjetja «Jadran» v Sežani (to podjetje je tisk najbolj napadal), toda o vprašanjih, ki zadevajo konje, odloča izključno posebna strokovna komisija zveznega kme-tijsko-gozdarskega centra, v kateri je deset najvidnejših jugoslovanskih strokovnjakov-ži-vinozdravnikov in agronomov. Danes je v čredi vsega 98 konj. Vsako leto prodajo nekaj konj za zakol m za kmečko delo, deloma jih morajo izločiti zaradi bolezni, druge čistokrvne lipicance pa tudf prodajajo v tujino za lepe devize, tako na primer v Avstrijo, Nemčijo in ZDA. Osnovna naloga in namen kobilarne je vzreja konj za delo in šport, sploh pa je treba Lipico ohraniti zaradi bogate zgodovinske tradicije in turističnih atrakcij, ki jih predstavlja daleč po svetu. (Lani je obiskalo kobilarno 26.562 turistov, od januarja do konca maja letos pa že 10.768). Podjetje ((Jadran«, ki je pred leti prevzelo kobilarno, je tej mednarodno znani ustanovi postavilo trdno finančno podlago ter tudi moderniziralo gostinski obrat, ki ga tudi Tržačani radi obiskujejo. kultura in življenje Razveseljiv uspeh II. revije slovenskih popevk Prosvetnemu društvu v Bar-1 zadovoljivo vključili v vrsto, ko vi j ah je treba priznati veliko mero poguma in vere v uspeh, da se ni ustrašilo ne truda, ne finančnih težav za organizacijo II. revije popevk. Odziv javnosti je v polni meri potrdil potrebo tovrstnih pobud. Letošnja revija je pokazala zaznaven napredek. Orkester se je izpopolnil z novimi instrumenti, baterija je bila boljša in vrsta pevcev je bila bolj pestra z novim kvartetom Melody in duetom Dario in Darko. Nekatere pesmi pa so bile že na taki višini, da bi upravičeno pričakovale širše upoštevanje in večjo popularizacijo, kakor ga more nuditi ta naša krajevno omejena prireditev. Vse skladbe je letos aranžiral Aleksander Vodopivec. Ni mogoče pričakovati, da bi pri taki produkciji «na debelo« aranžer posvetil vsem enako ljubezen in prizadevnost. Z zadoščenjem pa ugotavljamo, da je pri marsikateri dosegel zavidljivo raven, tako, ki prav nič ne zaostaja ali pa celo presega tovrstne storitve drugih narodov. Le enega menda aranžer ni vedno upošteval: Niso bile vse pesmi izvajane v intonaciji, ki bi najbolje ustrezalo glasovnemu obsegu posameznih pevcev. Večkrat se je zdelo, da so nekatere pesmi prenizko im-postirane. Ker so bile to izključno prve izvedbe, bi se prav lahko izbera tonalitete prilagodila registru pevcev! Naši znanci iz lanske revije so to pot pokazali že večjo gotovost in so se v večji meri prilagodili stilnim zahtevam lahke glasbe. Naj omenim tu Mirando Caharijo, Ivana Sancina, Anko Sugan, Noro Jankovič in Ljubico Berce. Tudi novinci so se kar Uprave italijanskih pristanišč v veliki zadregi Ozadje zadnjih stavk - Vlada noče popustiti OKOLI LANSKIH POPLAV Parlamentarec M. Aleši ie naslovil na ministra za javna dela vprašanje, kaj namerava u-kremti, da se ne bi ponovila lanska katastrofa, ko ie bila v Miljah in drugod okoli velika poplava zaradi neurja. Danes so namreč greznice, cedilne odprtine na cestah in okoliških poteh ter struge za odvajanje blata ter deževnice prav tako zapuščene, kot so bile 4. septembra lani, ko je nastalo neurje. Uprave italijanskih pristanišč so v veliki zadregi. Vprašanje, ali naj pristaniške usluge vršijo samo delavci pristaniških «družb», ali pa naj jih zaupajo tudi delavcem industrijskih podjetij, je slej ko prej na mrtvi točki. Pristaniščniki že dalj časa prirejajo stavke, ki so hudo prizadele delo v lukah, na drugi strani pa noče vlada odstopiti od svojega stališča, da so takoimenovane ((funkcionalne avtonomije«, to je pravica industrijskih podjetij, da opravljajo pristaniške usluge v lastni režiji, brezpogojno potrebne. V italijanskih lukah so pristaniški delavci organizirani v »družbah« (kom-panijah). V zadnjih časih pa so industrijska podjetja začela uporabljati za delo na svojih ladjah lastne delavce, ker jih to manj stane. Industrij ci se pri tem sklicujejo na zakon, ki predvideva ((funkcionalne avtonomije«, to je gradnjo operativnih obal in pomolov z javnim denarjem, ki bi jih imela na razpolago izključno industrijska podjetja in bi na njih delali samo delavci teh podjetij. Delavski sindikati zatrjujejo, da hočejo industrije! na ta način spraviti pristanišča v zasebne roke in jih monopolizirati, čeprav so državna lastnina. Tržaški sindikalni predstavniki poudarjajo, da se delavci ne borijo samo za obrambo svojih pravic, ampak tudi za ohranitev demokratične ureditve in javne funkcije pristanišč in sploh za razvoj deželnega gospodarstva. Svoje stališče so podprli s številnimi stavkami. Tako se je na primer prejšnji teden v soboto zaključila kar tridnevna vsedržavna stavka pristaniščnikov, ki so jo podprle vse tri sindikalne organizacije. Tajnik federacije pristaniških delavcev pri sociali-stično-komunističnem sindikatu CGIL Muslin je ob tej priložnosti zanikal, da bi bili prista-niščniki v Kopru in na Reki delali ob ladjah, ki so bile sicer namenjene v Trst, a so zaradi stavke pristale v teh pristaniščih, kakor so tendenciozno poročali nekateri tržaški listi; kot znano, jugoslovanski sindikat prevozniških delavcev je namreč podprl italijanske pristaniščnike s solidarnostno akcijo. Kaže, da so podprli svoje italijanske tovariše tudi francoski pristaniški delavci. GLEDIŠČE VLADE Zdaj pa prisluhnimo drugi plati zvona. Minister za trgovinsko mornarico Spagnolli je med svojim govorom v senatu med drugim izjavil naslednje: člen 110 zakonika o pomorstvu «pre-pušča« izvrševanje pristaniških uslug družbam pristaniških delavcev (ki so pravzaprav zadružne narave). S tem jim priznava «ekskluzivo»; to pa ne pomeni, da imajo omenjene družbe monopol nad pristaniškimi uslugami, ampak lahko ministrstvo za trgovinsko mornarico z ustreznimi ukrepi o-meji ((ekskluzivni« značaj njihovega poslovanja, če je le to v splošno korist. Italijanski pristaniščniki so v splošnem zelo dobro plačani. Od januarja do oktobra lani so prejemali najslabše plačani delavci v nea-pelskem pristanišču povprečno 110.000 do 160.000 lir na mesec, tu pa niso vključene družinska doklada in nagrade. V ostalih lukah dosega plača posameznika tudi čez 200.000 lir mesečno, ako ne upoštevamo takoimeno-vanih plačil «na roko«. Delavec lahko namreč pošlje na svoje mesto v delovišču tudi koga drugega in mu izroči polovico plače (tajnik federacije pristaniških delavcev CGIL Muslin nam je zagotovil, da se bo v Trstu ne dogaja). Kadar ni dela, prejme vsak pristaniščnik mesečni ček 45.000 lir. Glede zaposlenosti ni težav, ker narašča blagovni promet v italijanskih pristaniščih za 15 do 20 odsto na leto, a o. brezposelnosti sploh ni govora. Uporabljanje pristaniških delavcev za pristaniške usluge se je izkazalo za predrago, kajti neposredni stroški za razkladanje in nakladanje bi bili v okviru funkcionalnih avtonomij znatno nižji. DRAGE PRISTANIŠKE USLUGE Statistike kažejo, da znašajo povprečni stroški za tono pri manipuliranju blaga v industrijskem pristanišču Margeri po načinu funkcionalne avtonomije samo 13. del stroškov, ki bi jih imeli, ako bi za isti posel uporabili pristaniške delavce ali 620 lir za tono manj. V pristanišču Vado Ligure stane raztovarjanje 15.000-tonske ladje nekaj čez 350.000 lir, če det lo opravijo delavci industrijskih podjetij, med tem ko bi stalo 3 milijone in pol, če bi ga opravili pristaniški delavci. Stroški za razkladanje premoga namenjenega v centrale ENEL bi dosegli z uporabo pristaniških delavcev celo 500 lir pri toni, v tem ko bi znašali v okviru funkcionalne avtonomije samo 5 lir za tono. DRUGA PRISTANIŠČA CENEJŠA Stroški za pristaniške usluge so v Italiji znatno višji kakor v drugih evropskih deželah. Iz zanesljivih virov vemo, da znašajo enodnevni stroški za vsakega delavca (en delovni dan) v Hamburgu povprečno 5.000 lir za delo na kopnem in 17.000 lir za delo na ladji (vštevši druge izdatke, kakor izdatke za režijo, socialno skrbstvo idr). Ti podatki so že sami na sebi dovolj zgovorni, še posebno, ako upoštevamo, da gre čez domača pristanišča 20 odsto uvoženih surovin in drugega blaga. Izdatnost pristaniške opreme in delovne moči, pa tudi stroški za pristaniške usluge so zato prvi pogoj za konkurenčnost našega proizvodnega aparata, s tem pa dejansko vse naše proizvodnje in zaposlenosti. Sindikati in pristaniški delavci so zadali našemu gospodarstvu že hud udarec s svojimi stavkami in še vedno nočejo odstopiti od svojega zgrešenega stališča. Toda navzlic vsemu je vlada odločena, da dokončno uvede funkcionalne avtonomije, ker se mora pač ozirati na splošne koristi naroda, ne pa na osebne. Do tu minister Spagnolli. K primerjavi italijanskih pristanišč, zlasti tržaškega, s Hamburgom treba pripomniti, da obstaja med našimi in tujimi pristaniškimi delavci značilna razlika v delovnem sistemu, ki je pravzaprav bistvenega pomena: italijanski pristaniščniki delajo na akord, v tujini pa ne. NOVA POGODBA — 800 MILIJONOV VEČ STROŠKOV ZA JAVNA SKLADIŠČA Neposredno po stavki pristaniških delavcev se je začela v našem mestu tudi stavka name-meščencev Javnih skladišč; ti so odpovedali opravljanje nadurnega dela. Proglasili so jo v znak protesta, ker je ravnateljstvo Javnih skladišč odbilo vrsto njihovih zahtev gospodarskega in načelnega značaja. Zahtevajo namreč, naj ravnateljstvo takoj preuredi stalež osebja s premestitvijo večjega števila uslužbencev iz nižjih v viš- je kategorije, kar bi pomenilo za vodstvo skladišč izdatek 15 milijonov lir na leto; razen tega zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe. Ta bi obremenila upravo z novimi izdatki za 30 odsto ali 800 milijonov lir več na leto. Sedanji str^M za osebje znašajo 2.700 milijonov lir letno, primanjkljaj Javnih skladišč pa 2 milijardi lir; od tega pokrije poldrugo milijardo vladni generalni komisariat. Nameščence Javnih skladišč so podprli tudi pristaniški delavci, ki prav tako nisp opravljali nadurnega dela. Omenim kvartet Melody, Tuba Možino, Nevo Lukeš in — pravo odkritje te revije — Odineo Zupin. V splošnem so moški pevci, tako glasovno kot interpretacij sko, precej zaostajali za pevkami. Pri nekaterih pesmih so se posrečeno združili invencija, a-ranžma in interpretacija. Posebno omembo zaslužijo Odpusti mi, ki je našla v Ljubici Berce, tako glasovno kot interpretativno odlično pevko. Nora Jankovič je v pesmi Drag spomin pokazala vso svojo izrazno moč in dar za glasbeno oblikovanje. Kot skladba in kot aranžma je bila menda njena pesem najmočnejša na sporedu. Razigran in briljanten hully-gully Preko valov je dobil v Mirandi Caha-riji idealno posredovalko. Višek je doseglo Pismo iz tujine (z uvodnim motivom koroške narodne) v interpretaciji Odinee Zupin, ki je to pesem odpela s svojo srčno krvjo! Res ni bilo žiriji težko prisoditi tej pevki prvo mesto. V vrsti moških pevcev je žirija popolnoma pravilno prisodila prvo mesto Ivanu Sancinu. Kot kompozicija pa je bil žiriji najbolj všeč angleški valček Samo Ti. Valček, napisan po šabloni iz let 1925-30! Naj bo! Oder je okusno pripravil dr. arh. D. Jagodic. Karmen Bandel in Divio Valenčič sta napovedovala s primerno lahkotnostjo in lepo dikcijo. Pri reviji je tudi pridno sodelovalo poslušalstvo in lahko rečemo, da je pokazalo pri tovrstni glasbi mnogo zdravega okusa. S celotnim uspehom so prireditelji lahko zadovoljni. Zato upamo, da bomo prihodnje leto doživeli tudi tretjo izdajo. A čc le mogoče dva meseca prej! vu Zaključni uspehi na znanstvenem liceju V petek, 12. t.m. so na znanstvenem in klasičnem liceju zaključili pouk in s tem tudi šolsko leto 1963-64. Sploh je bilo tega dne zelo živahno. Kot že sama tradicija zahteva, so se tega zaključnega dne maturanti z raznimi triki ter z zabavljivi-mi in duhovitimi dovtipi zabavali tudi na račun samih, profesorjev. V soboto je bila zaključna šolska maša in nato so si dijaki ogledali končne uspehe, ki so bili izobešeni v šolskem poslopju. Na obrazih vseh smo brez izjeme lahko opazili precejšnjo izčrpanost zaradi trdega študija. Gotovo so bili najsrečnejši tisti, ki so uspešno izdelali in so imeli, tako neoporečno potrdilo, da njihov celoleten trud ni bil zaman in je rodil zaželene sadove. Vsem priporočamo, naj se temeljito odpočijejo in nazabavajo, pri tem pa naj si skušajo vežbati duha z izbranim čtivom. Branje pristnih knjig ne bo gotovo nikomur škodovalo in komur ugaja lastnoročno pisanje, naj se urno vadi in napiše čimveč izvirnih spisov. Tako bomo lahko imeli prihodnje leto število dopisov za študentovski list ((Literarne vaje« in upamo, da se bo dvignila predvsem njihova umetniška raven. Edinole maturanti in pa tisti, ki delajo sprejemni izpit za klasični licej, imajo v teh dneh pred seboj najvažnejšo preizkušnjo. Le-ti so v resnici pomilovanja vredni, kajti v teh soparnih dneh študij gotovo ni privlačen. Koroški Slovenci vzgajajo nov rod Na slovenski gimnaziji v Celovcu je napravilo letos zrelostni izpit 20 dijakov, in sicer 7 deklet in 13 fantov; v jeseni se jim bo pridružil še en dijak. Tri dekleta in trije fantje so napravili izpit z odliko. Slovo od srednje šole so dijaki proslavili na posebnem večeru v Ljudski kleti delavske zbornice. Slavju so prisostvovali seveda tudi profesorji, med njimi ravnatelj dr. Joško Tischler in prof. Milan Pupper, ki je dijake pozval, naj ostanejo zvesti sinovi slovenskega naroda. Na večerji je bil tudi nadzornik za slovenske šole in pouk slovenščine na srednjih šolah prof. dr. Valentin Inzko. Ob koncu šolskega leta so dijaki slovenske gimnazije priredili, kakor vsako leto, zaključen nastop v dvorani delavske zbornice, Prireditvi je prisostvoval tudi predsednik deželnega šolskega sveta za Koroško. Pod vodstvom profesorja glasbe so uspešno nastopili: 90-članski mladinski zbor, 85-članski izbrani mešani zbor, 40-članski fantovski zbor in za konec združeni mešani zbor, sestavljen iz 150 mladih pevk in pevcev. lin meči p* ut n planine! GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER HOTEL «KRIM» BllD se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Pred in po sezoni znaten popust! HOTEL * GALEB» - KOPER Odlična restavracija s senčnim vrtom. Ples na vrtu vsak dan. Za dobro razpoloženje skrbita dva priznana orkestra. RIBJA RESTAVRACIJA, KAVARNA «LOŽA», restavracija TAVERNA in buffet SEMEDELA priporočajo svoje gostinske usluge. Obiščite CASINO VILLA ROSALIA OPATIJA Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure. □ ROULETTE □ BACCARA «P0KLJUKA» (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavama z glasbo in piesom železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza. Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! Hotel «SL0N» LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA Internacionalna restavracija — narodne specialitete — mmmmmMMmB ;... .|y Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov. S Prometne zveze ugodne S - Nova Godca Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak ve čer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Hotel «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v voeekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! «KONVENT» je odprt skozi celo leto. Hotel TRIGLAV-KOPER vam nudi domačo in tujo prvovrstno kuhinjo, konfortne sobe, nočni bar s programom ter priporoča svoje obrate: hotel 2USTERNO z olimpijskim bazenom in restavracijo R12ANA z ribjimi specialitetami — postrvi, raki. Hotel „CELEIA"-Celje Dobrodošli v našem modernem hotelu! Sodobna oprema sob — Prvovrstna kuhinja — Nizke cene — Prijetno razvedrilo — Velik parkirni prostor. TRŽNI PREGLED Italijanski trg Zaloge pšenice lanskega pridelka gredo h koncu in tudi kupčije so bolj redke, žetev letošnje pšenice se je začela, vendar še niso znane cene, po katerih se bo prodajala. Izvedenci trdijo, da bodo cene novi pšenici enake cenam lanskega letd. Na trgu z živino se slabo prodaja klavna kakor tudi živina za rejo; isto velja za mastne prašiče. Nekoliko živahnejše so kupčije s teleti. Zelenjavni trg je vedno zelo živahen, blaga je dovolj na razpolago, pa tudi povpraševanje ne izostaja. Cene maslu so končno nekoliko popustile in, kot kaže, težijo navzdol. Kupčije s sirom so čvrste. Na vinskem trgu je povpraševanje vedno usmerjeno k boljšim vrstam vina. Cene olju, ki so bile prejšnji teden čvrste, polagoma popuščajo. KAVA TRST. Navajamo cene za kg neocarinjene kave (v oklepaju ocarinjena kava). Brazilska kava: Pemambuco 3, 17/19 47,50 lir za kg fob. (1400), Santos Fan-cy 18,59 lir za kg fob. (1520), Viktorija V 18/19, 43 lir za kg fob. (1390). Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 49,75 dolarjev za 50 kg fob. (1390), Haiti naravna XXX 53,40 dol. za 50 kg fob. (1410), Kostarika 54 dol. za 50 kg fob. (1510). Arabska in afriška kava: Gimma 365 šilingov za 50 kg cif. (1420), Moka Hodeidak 385 šil. za 50 kg cif. (1430); Indonezijska in malajska kava: AP/1 297 šilingov za cwt. cif. (1300), AP special 305 šil. za cwt. cif. (1320), Rob EK/1 3-5 odsto 284 šil. za cwt. cif. (1300), Rob EK/1 special 292 šil. za cwt. cif. (1310), Rob EK/3 10- 12 odsto 280 šil. za cwt. cif. (1290); Slonokoščena obala 550 lir za kg cif. (1270). LES TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo. Jelov les: I-II širok 33-35.000, 0-III 29.000, 0-IV 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17-19.500, tramovi «po tržaškem običaju« 14.500-15.500; Macesnov les: I-II 38.500-40.500, I- 11- III 28-29.500, III 20.000; Borov les I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice 100 do 220, jabolka delicious I. 150-210, extra 220-250, renette 100-180, rumene pomaranče 130-170, rdeče 170-280, limone 80-110, češnje 100-200, breskve 125-600; zelen česen 80-140, sparglji 130-250, pesa 60-90, rdeča pesa 40-100, ku-marce 70-200, dišeča zelišča 275-400, korenje 50-80, nova čebula 50-80, fižol boby 80-250, debel fižol 50-100, svež fižol 230-280, cikorija 80-200, solata 38-80, krompir 30-150, grah 200-250, paradižniki 100-250, paprika 4504100, zelena 100-150, bučice 70-140, špinača 50-100 lir za kg. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Maslo iz centrifuge 930-940, uvoženo maslo 820-930, lombardsko maslo 880-900, domače maslo 900-910, emilijsko 880-890; sir grana proizv. 1962 1080-1140, proizv. 1963 950-990, sir grana iz Padske nižine proizv. 1962 1050-1100, proizv. 1963 890-910, sir grana svež od 1 do 30 dni 675-695, uležan od 30-60 dni 700-750, sbrinz svež 690-715, uležan 770-790, Emmenthal svež 705-725, uležan 815-855, originalen švicarski Emmenthal 925-975, avstrijski Emmenthal 745-765, francoski 745-785, provolone svež 580-610, uležan 700-730, italico svež 510-530, uležan 630-660, crescenza svež 400-440, uležan 510-530, gorgonzola svež 360-400, uležan 600-630, taleggio svež 410-420, uležan 590-610 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 700-780, Barbera sup. 950-1130, Oltrepo’ pavese 8-9 stop. 660-730, mantovansko rdeče 8-9 stop. 680-740, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 790-860, Soa-ve belo 8-9 stop. 800-890, Merlot 775-875, Reggiano 9-10 stop. 740-790, modensko vino 9-11 stop. 740-860, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 650-680, rdeče 9-10 stop. 670-700, klasični toskanski Chian-ti 12-13 stop. 455-495, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610-720, Aretino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660-680, rdeče 660-700, Sansevero belo 10-11 stop. 965-715, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 695- 715, rdeče 12-13 stop. 795-885 lir za stop/stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA FLORENCA, živina za rejo in vprego. Teleta do 1 leta stara 160-210.000 lir glava, teleta 1 do 2 leti stara 220-250.000, junci 2 do 3 leta stari 470-510.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 550-600.000 lir par, voli 4 do 5 let stari 580-620.000 lir par, voli 5 do 9 let stari 460-510.000, krave 3 do 4 leta stare 580-620.000 lir par, 4 do 5 let stare 550-600.000 lir par, 5 do 8 let stare 450-500.000 lir par; klavna živina: teleta 700 do 750 lir za kg, junci 530-550, voli 400-420, krave 380-410, debeli prašiči 320-350, suhi 340-360, ovce debele 210-230, suhe 130-150 lir za kg žive teže. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 320-330 lir za kg, zaklani piščanci 380-440, zaklane kokoši 600-600, ž;ve domače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 1000-1100, zaklane uvožene kokoši 500-550, zaklane pegatke 1250-1400, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1200-1400, uvožene zmrznjene pure 500-650, purani 450-650, žive domače gosi 600-610, zaklane domače gosi 700-800, u\ o-žene zmrznjene gosi 380-400, zaklani zajci s kožo 700-800, brez kože 800-900 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 300-450 lir kos, račice 800-1300, purančki 1000-1300 lir kos. Sveča domača jajca 19-24 lir za jajce. KRMA FLORENCA. Seno majskega reza 1300-1500 lir za stot, II. reza 1200-1300, razpuščena slama 1000-100, v balah 1400-1500 lir za stot. ŽITARICE PADOVA. Fina domača mehka pšenica 7050-7100, dobra merkan-tile 6900-6950, merkantile 6750-6810, uvožena pšenica Manitoba 9850-9900, Plata 8950-9050, koruza marano 6250-6400, hibridna koruza 4700-4800, uvožena koruza Plata 4700-4800, domač oves 4700-4900, uvožen oves 4300-4400, uvožen ječmen 44004750, pšenična moka tipa «00» 9800-10.000, tipa «0» 9500-9700, tipa «1» 91009300, bela koruzna moka 6100-6400, rumena 6900-7300; oluščen riž Ar-borio 17.10017.800, Carnaroli 19 tisoč 500 do 20.000, Vialone 22.500 do 23.000, R.B. 18.500-18.800, Riz-zotto 18.600-19.000, Maratelli 19-19.200 lir za stot. OLJE FLORENCA. Oljčno olje extra 740-760 lir za kg, fino oljčno olje z največ 3 odsto kisline 580-610, oljčno olje s 4 odsto kisline 540-560, retificirano oljčno olje 535-540, semensko jedilno olje I. 355-358, olje iz zemeljskih lešnikov 365-370 lir za kg. VALUTE V MILANU 9.6.64 15.6.61 Amer. dolar 624,10 624,10 Kana . dolar 575,50 575,50 Nem marka 157,05 157,16 Francoski fr. 127,40 127,35 švicarski fr. 144,75 144,75 Avstrijski šil. 24.17 24,17 Avstral. funt 1383,— 1383,— Funt št pap. 1745,— 1744,50 Funt št. zlat 62,00— 6200 Napoleon 5.900,— 5.900,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) — Trst drobni 80-82 debeli 70-72 BANKOVCI V CURIHU 15. junija 1964 ZDA 11 dolar 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6870 Avstrija 1100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr.) 10,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 D fr.) 8,55 Švedska (100 kr.) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 118/30 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,60 Egipt (1 eg funt) 5,40 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,65 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . Cin (stot. dol. za funt) . . . Svinec (stot. dol. za funt) . . Cink (stot. dol za funt) . . . Aluminij (stot. dol. za funt) , Nikelj (stot. dol. za funt) . . Antimon (stot. dol. za funt) . Lito železo (stot. dol. za funt) Živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol. za funt) . Volna (stot. dol. za funt) . , Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) . . Sladkor (stot. dol. za funt) . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) . Cink (funt šter. za d. tono) . Svinec (funt šter. za d. tono) Kavčuk (penijev za funt) . . SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 2.6.64 9.6.64 15.6.64 149 V2 143 3/a 143 Vj 124 V« 123 Vi 122 Vi 38,25 140,— 13,— 14.75 22.50 79,— 40.75 63.50 269,— 35,40 169,— 47,— 22 Vi 5,60 38,25 149,50 13 — 14.75 24,— 79,— 40.75 63,50 269,— 35,40 168,— 46 >/2 22 V« 5,49 38,25 153,— 13,— 14.75 24,— 79,- 40.75 63,50 270,— 33,15 167,5 47,— 22,— 5,- Napredek italijanske industrije gume Italijanska industrija gumijastih izdelkov je v zadnjih letih precej napredovala, posebno pa lani. Tudi letos se njena proizvodnja razvija na zadovoljivi ravni. Gumijaste izdelke uprobaljajo v najrazličnejših strokah, njihova uporaba se še širi. Industrija gumija proizvaja: pnevmatike (skupen izraz za plašč in zračnico pri motornih vozilih m kolesih), cevi, plošče (za oblaganje pohištva, sten, za ob robljen j e stopnic itd.), gladke in vzorčaste tekače, preproge (za avtomobile, stranišča, predpražnike idr.), transpotme crakove (za premogovnike, rudnike, železarne, tovarne cementa, gradbena podjetja, živilsko, kemično in druge industrije); trakove in vrvice za tesnila (pri avtomobilih ladijskih, tramvajskih in drugih oknih, vratih, raznih posodah, aparatih, hladilnikih, kotlih, tankih, konservnih škatlah ipd.), obroče za tesnila (pri kozarcih za vkuhavanje, steklenicah, raznih posodah, strojih idr.), profilno gumo za tesnila, pogonske jermene, podpetnike in podplate, obutev, blago za dežne plašče, športne sanitarne in kirurške predmete (duše za žoge, plavalne pasove, termo-forje, proteze, rentgenske rokavice, drenažne cevi itd.), indu- fično, usnjarsko industrijo, industrijo papirja in lepenke, za lakirne stroje idr.), lepila (za vulkaniziranje, za čevljarsko industrijo, potapljaške obleke itd.), igrače, gobe za umivanje, material za prevleko kotlov ali električnih prevodnikov itd), obutev, ebonit (trda guma za izdelavo nalivnih peres, klavirskih tipk, glavnikov, elektrotehničnih in kirurških naprav, akumulatorskih posod itd.) in še mnogo drugega. Največ proizvaja pnevmatik in tehničnih izdelkov, ki služijo v avtomobilski industriji, tako da vsrka ta dobršen del njenih proizvodov. Ker pa je avtomobilska industrija zašla spričo protiko-njunkturnih ukrepov v težave, je to kvarno vplivalo tudi na industrijo gume, četudi v manjši meri; kajti kljub temu se še naprej ugodno razvija, posebno glede na druge izdelke, ki ne prihajajo v poštev za izdelavo motornih vozil. Njena proizvodnja lagodno krije vso potrebo domačega trga. Med tem ko je leta 1952 znašala samo 85.156 ton raznih izdelkov, je dosegla leta 1962 že 242.382 ton, a lani 290.000 ton. Navajamo zanimive primerjalne podatke o proizvodnji industrije v Italiji in v ostalih državah članicah Evropske gospodarske skupno strijske valje (za tekstilno, gra- sti ter v Veliki Britaniji: PROIZVODNJA GUMIJASTIH IZDELKOV V EGS (v tonah) tStnJA KMEČKE ZVEZE 1961 1962 1963 Delež v odst. Belgija-Luks. 57.000 58.600 74.000 4,5 Francija 507.918 538000 565.000 35,0 Nemčija 560.328 589.873 616.400 38,2 Italija 233.755 242.482 390.000 18,0 Nizozemska 68.000 69.000 60.000 4,3 SKUPAJ 1,427.001 1,497.955 1,614.400 100,0 Vel. Britanija 570.000 580.000 612.000 279,— 291 Vi 307,— 1084,— 1113,— 1205,— 124 3A 121 vj 131,— 87 V« 87 Vj 89 3/t 20 Vi 20 V„ 20 % 2712,— 2760,— 2792,— Pretekli teden so $e vsem neželeznim kovinam dvignili tečaji. Napredovali so baker, cin, svinec, cink, kakoa in kava. Tečaj je nazadoval volni, kavčuku, sladkorju, pšenici in koruzi, med tem ko je ostal aluminiju, litemu železu, živemu srebru, bombažu in juti bistveno nespremenjen. KOVINE Cena bakru je na londonski kovinski borzi spet napredovala. Grosisti hitijo s polnjenjem zalog. Tečaj činu se je dvignil na vseh trgih. Londonske zaloge te kovine se nenehno krčijo in znašajo zdaj 1091 ton ali 178 ton manj kakor v prejšnjem tednu. To pripisujejo politični napetosti v južnovzhodni Aziji in pa stavkam v nigerijskih rudnikih. Cena svincu in cinku je na londonskem trgu narasla. Britanska poraba svinca se je v prvih štirih mesecih tega leta povečala za 11 odsto in je dosegla 139.758 ton. Ameriška poraba cinka pa se ni bistveno spremenila. Ameriške zaloge so se v zadnjem letu precej zmanjšale navzlic povečani proizvodnji; ob koncu maja so znašale 38.024 ton ali 88.439 ton manj kakor pred letom dni, ko se je bila proizvod- nja povečala v prvem štirime-sečju za 8194 ton in je dosegla ob koncu maja 90.020 ton. KAVČUK Tečaj kavčuku je na vseh trgih s surovinami nazadoval zaradi negotovosti, ki je zajela singapurski trg spričo spora med plantažnimi delavci in delodajalci. Prvi zahtevajo namreč zvišanje mezd za 12,50 odsto, delodajalci pa so menda privolili v 6-odstotno zvišanje. VLAKNA Tečaj bombažu ja ostal na newyorškem trgu razmeroma trden. Po novem zakonu o bombažu bodo lahko v Združenih ameriških državah do 31. julija letos postavili na trg nadaljnjih 200 tisoč ton tega vlakna. ŽIVILA Tečaj sladkorju je v New Yor-ku nazadoval. Predvidevajo, da bo vrgel letos kubanski pridelek 3,5 milijona ton sladkorja. Cena kavi se ni mnogo spremenila v New Yorku. ŽITARICE Cena pšenici se je na čika- škem trgu znižala. Na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo sodijo, da bo letošnji pridelek v ZDA dosegel 1.213 milijonov bu-šlov proti 1.137,6 milijonov bu-šlov lani. Ameriško meso na evropskem trgu Pred nedavnim se je sestal v Washingtonu ameriški posvetovalni odbor za živino in meso in postavil predlog, naj bi domača mesna industrija s posredovanjem zavoda za meso AMI sodelovala z ustanovo za kmetijske posle s tujino FAS v okviru načrta za povečanje izvoza mesa v tujino, zlasti še v zahodnoevropske države. Po natančni proučitvi predloga je 27. maja podtajnik ameriškega ministrstva za kmetijstvo Free-man v vlogi predstavnika mesne industrije podpisal z zavodom AMI (American Meat Institute) sporazum, po katerem bodo izvršili podrobno študijo o možnostih za večje plasiranje domačih mesnih izdelkov na tujih trgih. Skupina ameriških strokovnjakov, ki je po nalogu predsednika Johnsona obiskala skoraj vse države zahodne Evrope je ugotovila, da v teh primanjkuje mesa in da so cene mesu sploh previsoke. Zato ima ameriška mesna industrija prav dobre zglede, da bi v prihodnjih mesecih postavila precejšnje količine svojih izdelkov na trg v Angliji, Zap. Nemčiji, Franciji, Italiji, Belgiji, Švici, Španiji in na Nizozemskem. Na osnovi sporazuma bodo pristojni organi delovali v tem smislu: domačim in tujim operaterjem bodo posredovali sveže novice o poteku mednarodne trgovine z mesom in nihanju tečajev; na najvažnejših mednarodnih velesejmih (tako na primer že avgusta v Hamburgu in septembra v Parizu) bodo pripravljali učinkovite razstave ameriške mesne indu- strije in razna strokovna zasedanja; prirejali bodo poslovne izlete v ZDA, ki se jih bodo udeleževali evropski operaterji zainteresirani pri nabavi ameriškega mesa; prizadevali si bodo, da se še bolj okrepi sodelovanje med ameriškimi in tujimi podjetji. Načrt, v katerega okvir spada gornji sporazum, izvajajo s finančno pomočjo kmetijskega ministrstva in pa zasebnikov, in sicer v smislu zakona Public Law št. 480. 6.000 ton mesa na teden Londonski list »Financial Times« poroča, da bodo ameriški špediterji kmalu znižali izvozne cene, da bi na ta način prvič v zadnjih 45 letih, postavili na evropski trg ameriško govedo v velikih količinah. Računajo, da bodo lahko postavili vsak teden na angleški trg 3000 ton mesa, prav toliko pa na trge v zahodnoevropskih državah. Ameriški zavod za meso skrbno opazuje dotok argentinskega mesa čez Anglijo v Evropo. V prvih treh mesecih tega leta so izvozili Argentinci na angleški trg 37 odsto manj mesa, toda na Evropski skupni trg 72 odsto mesa več kakor lani ob istem času, in sicer največ v Nemčijo in Italijo. Ameriški minister za kmetijstvo O. Freeman je pojasnil, da bi lahko ZDA prodajale meso v Evropo po cenah, ki bi bile za 414 do 8 Vi penceja nižje od povprečnih evropskih cen. Težave pa imajo Američani glede prevoznin, ameriške tarife so namreč znatno višje od drugih, v prvi vrsti pa od argentinskih. Največ gumijastih izdelkov izdelajo Nemci, in sicer je lani njihova proizvodnja pokrila kar 38 odsto vse proizvodnje v EGS. Sledijo jim Francozi (35 odsto) in Italijani (18 odsto). Italijanska proizvodnja pnevmatik za avtomobile se je dvignila v desetletju 1952-62 od 49.257 na 133.320 ton, proizvodnja pnevmatik za kolesa pa je narasla le malo, od 5.980 na 6352 ton. Najbolj zanimiv je napredek v proizvodnji tehničnih gumenih izdelkov: napredovala je od 20.182 do 67.122 ton. Povečala se je tudi vsakoletna izdelava sanitarnih in kirurških izdelkov, in sicer od 1.448 na 1731 ton, obutev od 6.121 na 8.187 ton in podpetni-kov, podplatov ter raznih plošč od 2.168 na 4.317 ton. Zgovorni so dalje tudi podatki o izmenjavi tehničnih gumijastih izdelkov med domačo in tujimi industrijami. Uvoz iz tujine se je v omenjenih desetih letih (1952-62) povečal od 5.800 na 16.100 ton letno, izvoz pa od 8.200 na 36.500 ton. Aktivni saldo italijanske industrije gume se je tako dvignil od 2.400 na 20.400 ton. V lanskem letu sta se uvoz in izvoz spet povečala, zlasti še izvoz. Ta je narasel od 36.500 ton v letu 1962 na 48.403 ton lani. V Ameriko največ italijanskega vina V lanskem letu je ameriška industrija vina izvozila 6,688.000 hektolitrov te pijače ali 4,6 odsto več kakor leta 1962 in 8 odsto več kot pa je znašalo povprečje v zadnjih petih letih. Državni dohodek od posrednega zveznega davka je tako prvič dosegel vrednost 100 milijonov dolarjev. Večji del ameriškega izvoznega vina prihaja iz Kalifornije ,saj pokrije kalifornijsko vino kar 76,2 odsto vse domače proizvodnje. Ker pa Američani uživajo vedno več vina, ga morajo tudi precej uvažati. Zato se je lani povečal tudi uvoz. Največ vina je prišlo iz Italije, m sicer pri- AVT0PREV0ZNISK0 PODJETJE A. POŽAR TRST - VIA BOCCACCIO. 3 Tel 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tn inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. bližno 218.500 hi, precej pa tudi iz Francije (172.800 hi), Zap. Nemčije, Španije in Portugalske. Med temi so vse, razen Francije, povečale izvoz vina v ZDA. Svetovni pridelek riža Kaže, da bo letos pridelek riža v svetu rekorden. Strokovnjaki računajo, da bo vrgel 160 milijonov ton, a tu ni vključen kitajski pridelek. Zlasti bo pridelek v primeri z lanskim bogatejši v Indiji, Pakistanu, na Tajskem, v Južni Koreji in ZDA, med tem ko bo rahlo nižji na Japonskem, v Indoneziji, Južnem Vietnamu in Braziliji. V tej sezoni so najvažnejše države pridelovalke izvozile 20 odsto riža več kakor v lanski sezoni. Po naj novejših podatkih je zajemala površina riževih nasadov v ZDA v letošnji sezoni 1,79 milijona akrov proti 1,77 milijona akrov v zadnji sezoni. Trst hočejo povsem oskubiti Nastop štirih svetovalcev proti razlastitvi zadnjih vrtov Nedavno je tržaški občinski svet sklenil izključiti iz občinskega načrta za gradnjo ljudskih stanovanj področje pri Sv. Ani pod Rovtami. Kot znano, imajo na tem področju naši posestniki naj lepša zemljišča in vrtove. Sklep je občinski svet predložil ministru za javna dela Pieracciniju ta pa ga je zavrnil in podpisal zakonski odlok, po katerem naj bi gradili stanovanjska poslopja tudi na omenjenih zemljiščih Proti odloku so protestirale številne ustanove in organizacije, v prvi vrsti Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, ki sta že poprej nastopili proti razlastitvi. Zadeva je nedavno spet prišla pred tržaški občinski svet. že na njegovi zadnji seji bi imeli razpravljati o resolucijah, ki so jih predložili proti ministrskemu odloku svetovalci Pincherle (PS IUP), Grbec, Muslin in Gombač (KPI). Zaradi odsotnosti odbornika za urbanistiko prof. Cum-bata, ki bi moral podati poročilo o tem vprašanju, in pa spričo dejstva, da ima občinska uprava čas za priziv še do 2. julija, so sklenili, da bodo o resolucijah, ki jih bodo združili v eno enotno resolucijo, razpravljali prihodnji ponedeljek. Svetovalec Grbec nam je pojasnil, da so resolucijo poslali vsem političnim strankam in da je večina strank že zagotovila, da bo na razpravi podprla resolucijo, tako misovci. V skupni resoluciji, ki jo predlagajo imenovani občinski svetovalci je rečeno, da občinski svet nasprotuje vključitvi, omenjenih zemljišč v načrt za gradnjo, ljudskih stanovanj, ker so na teh zemljiščih najlepši vrtovi Tržaškega ozemlja in sodijo celo med najlepše v vsej državi. Z uničenjem teh vrtov bi zadali končni udarec tržaškemu vrtnarstvu in s tem tudi hudo prizadeli tržaško gospodarstvo. Zato poziva občinski svet ministra, naj svoj odlok prekliče. Podobno resolucijo je predložil občinskemu svetu tudi dr. Simčič, ki zahteva, naj občinska uprava vloži priziv na Državni svet. 0 negovanju trte Vinska letina je seveda odvisna od vremena, a hkrati tudi od pravilnega ravnanja s trtnim trsom. Sem spada razen drugih poletnih opravil na trsju v prvi vrsti umna, .usmeritev hrane. S tem mislimo na skrb, da ne gre za trto in njen plod neobhodno TRANS-TRIESTF , TRST TR1ESTE, Via Donota 3 TeL 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIAT ove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum .tovarne KRAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. JntsAJUihGfta. IČOflM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA • TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah ln sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet tz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih m kosovnih pošiljk — Strokovno emballranje — Dodajanje ledu m uskladiščen j e blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont ln servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE; Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rljeka, Maribor. Sarajevo, Sežana. Subotica, Novi Sad. Zrenjamn, Jesenice, Nova Gorica, Kozina. Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 • Tel. 37-823 potrebna hrana po zlu. O tem pa so zelo različna mnenja. Kraševci so tega. Vipavci onega, Istrani spet drugega mnenja. Naj navedemo nekaj primerov: Eni rosne korenine odrežejo, drugi ne. Izkušnje kažejo, da v starih vinogradih, kjer niso nikoli odstranili teh korenin, imajo večji hektarski pridelek kot tam, kjer so to delali. Nekateri vinogradniki menijo, da naj se trta čim manj trebi (čisti). A kaj smo si na boljšem, če pustimo na starih delih trsa nepotrebne poganjke ali takšne, ki ne pridejo za naslednje leto v poštev? Ti samo kradejo hrano koristnim mladikam in jim jemljejo prostor, ki ga potrebujejo za zrak in svetlobo. Posebno nego je treba posvečati mlademu trsju in ga močneje smotrno očistiti kot pa staro, ker raste bolj bujno. Nekatere sorte poženejo med mladiko in listi močne zalistni-ke (pazdušnike). Tudi ti so nekakšni roparji (hrane in prostora) in o vsaj deloma odvečni. Skrajšamo jih na 1 do 2 lista, torej jih popolnoma ne odstranimo. Nekatere sorte so bolj košate in bujno raz toče kot druge. Vodilne mladike (na koncu lanskega lesa — na latniku, spredaj, na plantah zgoraj) močno rastejo ali kar divjajo. Menda ni to za trte in njihov plod preveč dobro. Ponekod jih puste rasti do zastoja rasti (do avgusta), ko trte na splošno vršičkamo ali mladje skrajšamo, da se očesa na spodnjih delih lepše razvijajo. Dosti pa je vinogradnikov, ki te mladike brez zaroda skrajšajo, češ da so v dvojno škodo: kradejo hrano letošnjemu zarodu in za bodočo rez ne pridejo v poštev ker se reže rodni les bliže debla. Tudi trdijo, da to zelo vpliva na boljšo letino. Poskusi v tem in onem pri- meru, in to v malem obseau. najbolje pokažejo, kdo ravna pravilno. 1- /• Zgled koroških živinorejcev V Libučah na Koroškem imajo Slovenci živinorejsko zadrugo, ki posluje že dobrih 50 let. člane ima iz vse obširne občine Pliberk. Zadruga je kupila obsežno kmetijo ter njive in travnike določila za zadružni pašnik, kjer poleti pasejo 30 glav mlade živine. Primanjkljaj, ki nastaja zlasti zaradi stroškov za vzdrževanje poslopja in upravnika, krijejo z izkupičkom od prodaje lesa. Zadruga prireja poučne izlete svojih članov v Slovenijo in na avstrijsko štajersko. Suša pritiska V zadnjem času se naši kmetje in vrtnarji pritožujejo nad hudo sušo. Zadnje dni je sicer nastopilo nekoliko hladnejše vreme, toda dežja ni v naše kraje od nikoder. Nevarnost je, da bo na Krasu suša močno prizadela posebno krompir. ..GOSPODARSTVO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek rač ((Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst., Ul Montecchi 6 URADNA IN ZLATARNA Ml KOLJ KABEL I It h I Čampo S. Giacumo 3. tel 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike adriaimpex S p. A. Via de Ha G e p |>a, 9 Tel.: 3R-77U, 29-135 TRST, IM IM) RT - E X PORI induslrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM. RIV v Jugoslavijo T ninsutlria S. P. A. IM HORT E X P O RT TRSI Ul. Cicerune 8-11 Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Lepnami Vse vrste lesa eksote furnirje polieslere-dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo Gestlsce i servizi merci e passeggeri sulle linee: ADRIATICU — NORD EURUPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 gtorni ADRIATICU - NORD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU — SUD AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 1 gtorni ADRIATICU - IRAN - IR At) partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO OKIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La dJUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regoiar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- JUGOLINIJA - RIJEKA _______ PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava Konfekcijska trgovina » FIMAR TRST f.orso llalia 1 Telet. 29-043 Izbrana eleganca linije FlMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu» OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR! IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ • ZAtilUPti'1 VA TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 21) Tel 50010 1'elegr-: lmnexnort - Triesta CEMENT IN GRAD. MESO IN ŽIVINO U VAk. A: VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL • IZ VA *• A : TEHNIČNI MATER 1AL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu »IOBILI ITI A »A LOMNO TRST . TRIESTE, ulica XXX Oltohre vogal ul. Torrehianea, telet. 35-740 OJ (IčUVie Pohištva dnevne sohe oprema za umrle - vnzir.ki - tinslnliine P H ITIl il II l!X Razstave: Ul. Vuldirivo. 29 Ul. F. Fitzi 7