'O _ ' in z njim parkelj Naša slika parklja predstavlja to strašno osebnost, pi4flU>lU # # » kakor jo ima med svojimi lutkami v zalogi »Pavlihov oder« prof. Kureta (Foto 3. Blejec) J^Mihcbzani .Jjiu/jUM&Iu. )n eAeoni ik ® Akropola v Atenah, eden najdragocenejših in najstarejših spomenikov v zibeli evropske omike in umetnosti, Grčiji. 0 0 & IB ° H ° S ILUSTRIRANI DRUŽINSKI MESEČNIK - LETO I. ° K c 1940 - Štev. 12 f NEDELJA ^ 1. adv. Nar. z. f) PONEDELJEK “ Bibijana, dev. FZ T O R E K Frančišek Ks. A S R E D A ^ Barbara, d. rt Četrtek -S Saba, opat /C P E T E K Miklavž y SOBOTA ^ Ambrozij, šk. C NEDELJA ^ Brzm. s. #1. D. Q PONEDELJEK Peter For. f A T O R E K ” Lavretanska 1 A S R E D A Damaz, p. 1 r> Četrtek ^ Sinezij, muč. 1 T P E T E K t Lucija, m. 1 A SOBOTA Spiridijon 1 S* NEDELJA ^ 3. adv. Kristina DECEMBER ■ >' ti. ' 0 liti ■ *■«#£ ■ M. 5wy ’ JfcL "fcmM - ■ . T 11. decembra 1918 je v Ljubljani umrl IVAN CANKAR, največji pisatelj v slovenski moderni književnosti, preroški napovedovalec svobode svojega naroda, pisec »Lepe Vide«, »Hlapca Jerneja«, »I*odob Iz sanj« ter nešteto drugih mojstrovin. 2. decembra 1916 je v Ljubljani umrl literarni zgodovinar in šolnik Fran Levec, preosnovatelj »Slovenske Matice« ter »Ljubljanskega Zvona«, pisec znanega »Pravopisa«. 2. decembra 1850 se je v Moravčah rodil Fran Detela, pisec vrste ljudskih povesti, kakor »Trojka«, »Malo življenje«, »PrihajaC«, »Svetloba in senca« itd. 4. decembra 1916 je v Ljubljani umrla slovenska slikarica Ivana Kobilica, 10. decembra 1886 je v Ljubljani umrl Avgust Dimitz, nemški zgodovinar Slovenije, čigar najpomembnejše delo je »Zgodovina Kranjske od najstarejših časov do leta 1813.« Dimitz je tudi izborno prevajal v nemščino Prešerna in druge slovenske pesnike. 14. decembra 1920 je v pregnanstvu v Zagrebu umrl krški škof dr. Anton Mahnič, prvi pomembni ideolog katoliškega političnega gibanja, utemeljitelj in urednik literarnoznanstvene revije »Rimski katolik« ter oče prvega katoliškega shoda 1892, na katerem so bili sprejeti izredno pomembni sklepi za versko, kulturno in politično obnovo Slovencev v katoliškem smislu. 16. decembra 1918 je umrl v Ljubljani dr. Evgen Lampe, politik, književnik in gospodarstvenik, duša dela v kranjskem deželnem zboru, čigar geuiulne gospodarske zamisli — elektrifikacija itd., je treba šteti med najpomembnejša dejanja v našem narodnem življenju dvajsetega stoletja. 22. decembra 1779 je v Šurdu umrl Štefan Kuzmič, prekmurski protestantovski pisatelj, ki je spisal veliko nabožnih knjig v prekmurščini ter v isto narečje prevedel tudi sv. pismo nove zavezo. 23. decembra 1774 se je rodil v Središču narodni buditelj in ljudski pesnik Stefan Modrinjak, 25. decembra 1567 je umrl v Ljubljani Sebastijan Krelj, protestantovski škof in pisatelj raznih nabožnih knjig, ki se je v svojem pravopisu oziral na več slovenskih narečij, ne samo na eno, kakor do njega vsi protestantovski pisatelji. A /, PONEDELJEK 4 Evzebij Afj TOREK ^ Lazar, m, j O S R E D A ^ ^ t Kv. Gracijan aq Četrtek Nemezij, m. C)f\ PETEK f Kv. Liberat C)A SOBOTA t Kv. Tom., ap. 99 NEDELJA “ “ 4. adv. Ceno 9T PONEDELJEK Viktorija, d. Cy A TOREK t Adam in Eva AgS R EDA & Božič, roj. G. 9/. Četrtek “D Štefan, muč. cyy PETEK “ f Janez Evang. qq SOBOTA Ned. otročiči 9Q NEDELJA “ Tomaž, škof TA PONEDELJEK David, kralj FZA TOREK -1 Silvester PESMI V SLIKAH Pesmi : JOŽE DCILRR Risbe: MRRJRN TRŠRR OBUP Vse trga v meni se in vre, kipi,.. Kaj je to konec? Mar se res izteklo gorje bo v prazno, šele ko bo jeklo blesteče omočila topla kri? O Bog nebeški, Ti mi pošlji moč, Me daj, da roko bi položil našel O vzdigni mel Naj bom drevo, ki rase le zate vse viharje zmagujoč. VROČE POPOLDNE Najmanjši dih se z morjem ne igra, čez pol poti se sonce je preneslo, na čolnu zvita jadra, nemo veslo -in jaz negiben, tih sem sred voda. Obup je proč. Viharjev v meni ni. Življenje zopet me na rame dviga, spet blesk gladine v meni luč prižiga -O dobro sonce, žgi me, zmerom žgi I PROSTOST Sem kakor topol in kot drobna bil in kakor luč in kot stopinja mraka. Življenje, smrt... Oboje se pretaka po ozkem labirintu mojih žil. In vse nad mano, v meni, pod menoj v svetlobi jarki tiho se raztaplja. Obstal sem kot na bilki svetla kaplja -Srce, zdaj prosto si, srce zdaj poji JUAREZ IN MAKSIMILIJAN ZGODOVINSKI KOMAM S SLIKAMI = F. WUKFLL • B. HABDI9IG Dosedanja vsebina: Francoski cesar Napoleon III. zvabi sanjarskega, idealnega Maksimilijana Habsburškega v Mehiko in ga da s silo izvoliti za cesarja, da bi po njem uresničil svoje težnje po nadvladi nad Ameriko. Maksimilijan šele v Mehiki, kateri hoče dati mir in napredek, spozna resnico. Proti njemu, tujcu, organizira odpor nesebični in idealni predsednik Mehike Juarez. Navzlic lepim namenom Maksimilijan ne more uspeti, razen tega pa se tudi njegovo osebno življenje spreminja v tragedijo — cesarica Charlotta ne more dobiti naslednika. Posinovi daijnjaga potomca zadnjega mehikan-skega cesarja, toda Juareza s tem ne pridobi. Juare-zovi ljudje ravno na dan posinovitve pripravijo atentat, kar rodi brezobzirno obračunavanje. Juarez organizira proti Maksimilijanu neprenehoma vstaje in prisili Maksimilijana, ki je v hudem boju z lastno — veleposestniško — vlado, da mu po ujetem generalu Diazu ponudi sodelovanje za blagor Mehike. Juarez naj bi postal predsednik Maksimilijanove vlade. Juarez odkloni, hkratu pa tudi Napoleon odpokliče svojo vojsko iz Mehike. Maksimilijan se še ne da streti. Pošlje k Napoleonu Charlotto. Napoleon zavrne njeno prošnjo za pomoč. Cesarici se od bolesti zmeša. Pošljejo jo blazno v Miramar. Juarezova vojska Maksimilijana obkoli. Začne se zadnji boj pri Querctaru. Naj so se Maksimilijan in njegovi gnali v tem zadnjem boju s še tako divjim pogumom — ni se dalo nič spremeniti. Juarezovi so bili trdnjavo obkolili in napad pripravili dobro. Stisnili so obroč okoli Queretara tako, da ni nihče mogel živ skozenj. Česar ni naredilo njihovo strelivo, je dopolnila izdaja. V dveh urah je bilo okrog trdnjave in v njej vse tiho. Maksimilijanova vojska je bila pobita, on pa je z zvestima generaloma Miramonom in Majijo čemel v najvarnejši ječi Queretara. Pričakoval je, da ga bo dal Juarez privesti predse, da mu bo dul možnost še za zadnjo izbiro. Zdaj bi se bil Habsburžan uklonil. Videl je, da je njegovih sanj o kroni in o srečni Mehiki konec. Vse želje in vsa stremljenja so v njem zamrla, bilo mu je samo do nečesa še: da bi mogel odtod v svoje spokojno zatišje ob Jadranu, da bi bil spet pri Charlotti. Juarez ga ni dal privesti. Tudi mu ni dal časa, da bi bil mogel kaj premišljati. Bal se je, da se bodo v račun, ki ga je imel z Maksimilijanom, vmešale evropske sile in vladarji in račun ne bo poravnan tako, kakor so zahtevala načela, katerim je Juarez zagrizeno služil: demokracija in svobodna Mehika. Zato je hitel. Osemnajstega junija 1867. je Juarezovo vojno sodišče Maksimilijana Habsburškega kot sovražnika mehikanskega naroda in njegove republike obsodilo na smrt. Naslednje jutro bi ga morali ustreliti. Ko so Maksimilijanu sporočili obsodbo, jo je poslušal, ne da bi trenil, čeprav je čisto na dnu samega sebe le upal, da do tega ne bo prišlo. Ko je slišal besedo smrt, se mu je zmeglilo pred očmi, kakor da se je začel pogrezati v blazen sen. Utemeljitve sodbe in konca razglasa ni slišal. Zazdelo se mu je, da sliši iz daljave spet tisti grozni klic, ki ga je bil ponoči vrgel iz sanj. Pred očmi se mu je zmeglilo. Opotekel bi se bil, da ga m podprl zvesti dr. Bucli, njegov stari zdravnik. Od tega trenutka dalje je bilo z njim, kakor da se mu je duh preselil iz mračne mehikanske ječe nekam v skrivnostno daljo. Kam, je vedel samo on. Ni se menil za nič, ni odgovarjal na vprašanja tovarišev in je mrtvo delal vse, kar so ga prosili. Mrtvo in nebrižno je tudi podpisal prošnjo za pomiloščenje. Zdelo se je, da ni niti pomislil, da naslavlja prošnjo na Juareza, človeka, s katerim je bil boj vse do te zadnje ure. Maksimilijan je bil te poslednje ure samo pri edini svetlobi, ki mu je za konec življenja ostala. Ko se je med tujimi diplomatskimi zastopniki, ki so prišli v Juarezovo zasilno prestolnico, raznesla novica, da je predsednik odbil Maksimilijana in njegovih tovari- šev prošnjo za pomiloščenje, so poslaniki imeli kratek posvet. Mehika je bila država komaj v začetku omike, napol indijanska, kateri evropske sile niso mogle priznati pravice, da bi usmrtila evropskega kneza, ki so ji ga poslali za vladarja. Sklenili so, da pojdejo skupaj posredovat k Juarezu za Maksimilijana. Preden so prišli poslaniki, se je pri predsedniku priglasil še drugi posrednik. Bil je to general Diaz, ki so ga kratke ure občevanja z Maksimilijanom tako spreobrnile, da je bilo tiste dni v Mehiki malo ljudi, ki bi Habsburžana kakor on spoštovali, cenili, skoraj ljubili. Ko je bil Diaz pred Juarezom, je pozabil na vsa določila o vedenju. Planil je čisto do predsednika, ki je nepremičen in mračen stal za mizo: »Senor Juarez 1 Ne morete vendar dopustiti, da Maksimilijan umre. Maksimilijan je nedolžen. Verujem, da je. Če ga daste ubiti, bom še bolj verjel. Žrtev je drugih ljudi. Pomilostite ga! Imate moč, imate pravico, imate ... dolžnost!« »Ne,« je trdo dejal Juarez in nič se mu ni zganilo v obrazu, ko je slišal to burno izpoved. »Ne, dolžnost imuin čisto drugo.« Diaz mu je pretrgal besedo: »Borili ste se za pravico, za človeka, za nekaj boljšega, kakor smo imeli do sedaj. Ne morete dati ustreliti nedolžnega človeka. In zraven še najplemenitejšega, kar sem jih kje srečal.« Juarez ga je trdo gledal in potem odsekal razgovor: »Maksimilijan bo ustreljen. Habsburžan ni nedolžen. Dal se je vsa leta slepiti. Vem, da je plemenit. Lahko je tudi nedolžen. Toda obsodba se mora izvršiti. On mora plačati, ker so se drugi pregrešili zoper naše prvo načelo.« Juarezov glas se je ledeno ustavil. Diazu je zavrelo srce, toda predsednikove ogljene oči so ga ukrotile. Škrt-nil je z zobmi, se naglo obrnil in planil obupan iz predsednikove sobe. Klel je načela, ljudi, ki so poznali druge zapovedi kakor glas srca, in samega sebe. Ko je drvel skozi prednjo sobo in koval nove načrte, da bo naredil kar koli, so se mu tuji poslaniki, ki so čakali na sprejem, z začudenim strahom umikali. Zdelo se jim je, da blazni. Ko so poslaniki stali v slovesnih uniformah pred Juarezom, jim je bilo neprijetno, ko so v svetlikanju predsednikovih oči videli strupen posmeh in čutili porogljivo vprašanje: »S komedijo me torej mislite pretentati? Siromaki!« Najstarejši član diplomatskega zbora je začel: »Ekscelenca!... Kot zastopniki evropskih velikih sil in evropske omike smo prišli, da v imenu te omike prosimo milosti za Maksimilijana Habsburškega. Dajemo vam poroštva, da bo Maksimilijan takoj zapustil mehi-kanska tla in da se bo odpovedal vsem težnjam po prestolu...« Juarez je nepremično stal za mizo in jih meril s pogledom. Enkrat, dvakrat, trikrat... Vsi so umikali pogled pred njegovimi očmi. Potem je počasi stopil do omare, poiskal tam med listinami star, zarumenel, okrvavljen papir, ga vzel in ga vrgel prednje na mizo: »Gospodje poslaniki, berite!« Diplomati so se sklonili nad papir, Juarez je nadaljeval: »Ekscelence! To je razglas, ki ga je Maksimilijan podpisal in po katerem so pobili na tisoče ljudi. Ta krvavi papir mi je prinesel umirajoči pastir, z Maksimilijanovo kroglo v prsih. Tedaj sem prisegel, da ne bom nehal, dokler ne bo Maksimilijan plačaj njegove smrti. Gospodje, prihajate prosit za Habsburžanu — v imenu svojih vladarjev. Ali je kateri od vaših vladarjev prosil kdaj Napoleona in Maksimilijana, naj nehata s pobijanjem Mehikancev?« Spet jih je preletel z mrzlim pogledom. Potem je angleški poslanik začel: »Nevmeševalna politika moje vlade sicer ne dovoljuje poseganja v notranje zadeve kake države, toda...« Juarez mu je segel v besedo: »Ekscelence, govorite v jeziku, ustvarjenem za prikrivanje načel... Veliki narodi vsiljujejo z mečem svojo voljo in oblast majhnim. S kakšno pravico, senores? S kakšno pravico veliki narodi lomijo svojo besedo, vdirajo pod zlaganimi pretvezami na tuja tla, ubijajo, ropajo in jemljejo sadove tuje zemlje in tujega truda? Jagnje vedno ogroža volka, kajne. Majhni narodi imajo samo ta greh, da so majhni, da imajo drugačen jezik in morda celo drugačno kožo. Ali je to greh? Ali je greh, da se zavedajo pravice do svobode, do sreče? Če mi samo eden od vas odgovori na to vprašanje, pa bom dal Maksimilijanu življenje in prostost.. .« Dolgo je čakal odgovora, toda diplomati so sklonjenih glav molčali... Potem je v smrtni tišini Juarez dejal: »Ekscelence, nihče mi ne more odgovoriti. Torej mora Maksimilijan umreti, ne po svoji, temveč po vaši krivdi, senores. Svet mora zvedeti, da Mehika ni plen za vašo — evropsko omiko. Zaradi tega mora nedolžen in plemenit človek umreti.« Diplomati so molče zapustili predsednikovo palačo. Drugo jutro se je prvi prebudil Maksimilijan. Bil je veder, miren in se je spet vsega jasno zavedal. Ponoči je imel čudovite sanje o Miramaru in o Charlotti, da se mu je zdaj, ko je bil buden, zdelo potrebno, da čim-prej opravi še posel, ki ga je to jutro čakal. Ko so vstali še tovariši, ni niti z besedo omenil, da bi bilo kaj posebnega. Tudi Miramon in Majija nista "ovorila. Bila sta vojaka, ki sta mirno čakala slovesa. Ja slovo je vojak vedno pripravljen... Maksimilijan jim je govoril vsakdanje reči. Spominjal se je, kako sta mu zvesto služila, našteval drobne dogodke, se smejal in bil duhovit kakor vedno. Edini, ki ni mogel teh ur pred smrtjo prenašati, je bil stari zvesti dr. Buch. Nenadoma so se mu udrle solze v sivo brado, naslonil se je Maksimilijanu na ramo in dejal: K »Veličanstvo, ne razumem, kako je mogel Juarez odbiti vašo prošnjo za pomiloščenje... Saj to je nemogoče ... nemogoče ...« »Odbil jo je, ker je poštenjak. Če bi bil stremuh, računar, sebičnež, bi me pomilostil in postal slaven. Moja smrt je dokaz za njegovo poštenje.« To je bilo vse, kar so govorili o smrti. Ko so odpravili duhovna, je Maksimilijan natočil v kozarce, dvignil svojega in napil: »Na bodočnost Mehike, na tovarištvo, na zdravje Charlotte.« Naglo je zvrnil vino vase, da je potlačil bolestno ganotje, ki se mu je začelo zbujati. Poveljnik straže ga je vprašal, če ima kako željo. »Da,« je odgovoril Maksimilijan. »Dobite koga, ki mi bo zapel vašo pesem o golobici. Moja žena je to pesem imela tako rada ...« Stopil je k oknu in se zazrl v mlado nebo, čez katero so romali svetli oblaki... na zahod, kar naprej na zahod ... Potegnil je iz nedrja medaljon in ga odprl. Ko je nekaj minut gledal v drobno sliko temnolase, čudovite ženske, so se mu oči zasolzile. Tedaj se je pod oknom oglasila hrepeneča, strastna pesem o golobici. Stisnilo ga je v grlu. Slišal je samo pretrgane besede — la paloma... en la ventana ... o palomita mia... Pesem je vrela k njemu vse silneje, vse močneje. Potapljala ga je v svoj otožni, sladki, strastni val. Z valom zvočja in napevov se je sam dvignil nekam pod nebo. Zagrabil ga je veter in ga nesel do morja. Morje je v silnih zamahih pograbilo pesem in njegove klice in jih gnalo na zahod, na zahod... do podnožja Miramara... Prav to uro je tam sedela žena s hrepenečimi očmi. Valovi so danes prihajali k bregu; čim večji so bili, tem bolj je rasla njena radost. Metala je cvetje v vodo, kar naprej. Rdeče in bele rože so se na valovih sklepale v venec in v vencu je nenadoma zasijal Maksov obraz. »Maks,« je kriknila žena, potem je utonila v brezmejni radosti zadnje združitve ter se nezavestna sesedla. Ko je Maksimilijan zaslišal pred ječo trde korake, mu je v srcu še zmeraj zvenela pesem o golobici, pesem o Charlotti, pesem o večni ljubezni. Ko je stopal med vojaki na morišče, ga je pesem še vedno spremljala. Maksimilijan je prvi stopil do zida in se obrnil proti vojakom. Objel je Miramona in zvestega Indijanca Majijo. Častnik, ki je poveljeval, ga je vprašal: »Veličanstvo, ali bi radi kaj povedali?« Maksimilijan je potegnil iz žepa mošnjo zlatnikov in jo vrgel častniku: »Razdelite ta denar vojakom in naj merijo v srce!« Sonce je posijalo izza oblakov. Vojaki so ustrelili; merili so dobro, v srce ... Zgodovina je pisala 19. junij 1867. Še dolga leta po tem krvavem dnevu je na obrežju sinjega Jadrana živela skrivnostna žena v cesarskem gradu Miramaru. Vsak dan je hodila do morja, sedela ure in ure ob vodi ter metala rože v valove, kakor da nekoga čaka. Izjokala si je lepe oči, a dočakala ni... Ljudstvo pa tam še danes poje pesem: »Zastonj, zastonj boš z Miramara leta in leta k morju hodila, ne boš zagledala bele ladje, ki bi ti Maksimilijana vrnila...« Konec. MARJAN JUVAN * -K *** *** * *** * •fc * * * * * ■3fr -K- « * * ** * * * * * *** * *** za Z v • v božic V januarju vidimo v izložbenih oknih trgovskih vrtnarjev cvetoče vejice okrasnih grmov in dreves. Marsikdo misli, da so te vejice uvožene iz daljnih toplih krajev. A ni tako! Treba je le malo »čarovnije« v topli sobi, pa se kar kmalu prikažejo na navidezno mrtvih vejicah živobarvni cvetovi. Gotovo pozna vsakdo forzicijo, suj je ta grm prvi, ki pokaže spomladi svoje ko cekin rumene cve-. tove. Če odrežemo temu grmu v decembru vejice s cvetnimi popki in jih primerno ogrevamo v topli sobi, lahko kaj kmalu opazimo, kako se odpirajo nabrekli popki. Še nekaj dni in vejice so zlato-rumene. Ta poizkus pa se posreči le, če je tista rastlina že prespala od narave ji odkazani počitek in da je nastavek cvetnega popka že dovolj razvit. Ako bi prej vejice porezali, bi se cvetje ne razvilo, ali pa bi bili cveti degenerirani. Odrezane vejice vtaknemo v posodo, polno vode, ki jo postavimo na omaro blizu peči, nad štedilnik ali kam drugam, kjer vlada stalna toplina. Čim višja je namreč toplota, tem prej se cvetje odpre. Vode ne premenjavamo, marveč le dolivamo, da pa se ne usmradi, ji dodamo ščepec soli ali malo ogljenega prahu. Zanimivo je, da porabi odrezana vejica v topli sobi prav isto količino toplote, kakor jo porabi rastlina v prosti naravi zu cvetenje. Ker pa je v sobi toplota enakomernejša, zato se cveti prej razvijejo. Količnik vse toplote, ki jo potrebuje rastlina, da odpre cvetne popke, je dostikrat naravnost ogromen. Najmanj toplotne energije porabi še naša leska — 226° C. Navadni volčin 303° C, dren 570° C, forzicija 450° C, marelica 843° C, breskev 1100° C, mandelj 1196° C, češnja 1265° C, beli trn 1265° C, hruška 1325° C, jablana 1432° C, češplja 1432° C. Iz te tabele luhko približno izračunamo, koliko dni potrebujejo posar Tako forzicija odprla že v 24 dneh cvetne popke, če bi vladala stalna toplina 25° C; medtem ko bi rabile vejice češplje pri isti toplini kar 55 dni. Seveda čim kasneje režemo vejice, tem prej se cvetje odpre, ker je deležno nekaj sončne toplote že v prosti naravi. Zanimivo je tudi to, da potrebuje izmed vsega rastlinstva pri nas največ toplotne sile bršljan, in ki “ ’ posamezne vrste grmov, da vzcveto. bi po zgornji tabeli n. pr. preden pokaže prvi cvet. Ista množina toplote pa zadostuje že za zorenje hruške in jablane. Tudi orhideje, najčudovitejše rože, je mogoče gojiti v naših mrzlih zimah — pod posebnimi pogoji. Slike nam kažejo razvoj umetno gojene orhideje: rastlina po prvem letu, ko rase v steklenici; orhideje v drugem letu; orhideje po štirih letih umetne nege; čudoviti cvet v osmem letu; cvet po oploditvi; sad orhideje po devetih letih. sicer kar 6000° C, Namesto, da bi vejice forzicije in drugih grmov postavljali za tako dolgo dobo v toplo zakurjene sobe, jih lahko ta čas s primernim »kopanjem« skrajšamo. >{« A* Umetno vzgojene orhideje tudi umetno oprašujejo. S tem vzgoje lahko tudi prekrasne nove vrste. Slika desno: Med steklenicami in škatlami, kakor v delavnici čarovnega kemika, rasto umetne orhideje. V podolgovato posodo, ki jo napolnimo z mlačno vodo, vložimo pripravljene vejice, posodo zapremo in segrevamo na 40—45° C. Pri tej temperaturi pustimo vejice v vodi pol ure, nakar vodo shladimo na toplino zraka v sobi in vzamemo vejice ven. Čim več takih kopeli naredimo, tem prej se bo cvetje odprlo. Enako učinkujejo tudi hlapi etra. V ta namen vzamemo večji stekleni zvonec, vanj postavimo vejice v kozarcu z vodo, poleg pa posodico z etrom. Ker pa so etrovi hlapi zelo vnetljivi, moramo biti pri delu previdni. Znano je, da se vejice, ki so bile odlomljene na dan sv. Barbare (4. decembra), odpro prav za božič. Izmed mnogih okrasnih grmov in dreves, katerih vejice so uporabne za siljenje, so najprimernejše tele vrste: for-zicija, rdeča in rožnata japonska kutina, dren, leska, jelša, vse koščičasto sadje (češnja, višnja, sliva, breskev, marelica, mandljevec), beli trn in brogovita. Vsi ti grmi imajo že od jeseni pripravljeno cvetno popje in je siljenje kaj lahko. Poskusimo, da bomo imeli za praznike v vaza(i tudi spomladansko cvetjel /L u JUMBO IN PAPAGAJ Sem zelo, zelo miren človek, ioda če vidim papagaja, dolum napad besnosti. Ali naj vam povem, zakaj? Moja dobra teta Josefina je postala v starosti velika prijateljica živali. To pa tudi ni bilo čudno, kajti bila je osamljena, stara dama z zelo, zelo mnogo denarja in enim edinim in vrhu tega še, žal, pokvarjenim nečakom. Tako je vso svojo ljubezen naklonila živalim. V njenem stanovanju se je kar trlo raznoterih pasjih mrcin, vsaj sedem mačk, nekaj kanarčkov in enu zlata ribica, ki je v svoji stekleni posodi neprestano bedasto strmela predse. Teta Josefina je vedno imela vse žepe natlačene s starimi skorjami, mravljinčjimi jajčeci, crknjenimi muhami in še celo vrsto druge ptičje hrane. Njena spalnica je dišala po neprezračenih hlevih ali pasjih utah in ves dan se ni dalo z njo govoriti o nič drugem ko o pasjih in ptičjih boleznih, o trakuljah, glistah in drugih grdih stvareh. Teta Josefina je bila članica vseh društev za varstvo živali, seje društva ljubiteljev vodnih živali »Vodna bolha« so bile vedno v njenem stanovanju. Vse to je bilo vzrok, da sem se v zadnjih letih, kljub bogati dediščini, katero sem mogel pričakovati, samo dvakrat premagal, da sem prišel k njej na obisk. Postrani sem zvedel, da namerava teta Josefina spisati oporoko, v kateri me misli popolnoma razdediniti in vse svoje premoženje zapustiti društvu gojiteljev kanarčkov, društvu za izboljšanje ovčjakov, društvu akvaristov, društvu prijateljev terarijev, društvu rejcev malih živali, društvu za pomoč onemoglim živalim, društvu za rešitev zapuščenih živali in še nekaterim podobnim, splošno koristnim ustanovam. apravi za olajševanje človeških težav sem oliko opomogel od strahu, ki mi ga je ta V javni naj si ravno nekoi novica prizadejala, ko sem poleg sebe nenadno zaslišal glas papagaja, ki je z očitnim zadovoljstvom zaklical vsakemu novemu gostu: »Prosim, izvolite sesti!« Ko blisk me je prešinila misel, da bi si mogel zopet pridobiti izgubljeno naklonjenost tete Josefine s tem, da bi ji kupil in podaril tega papagaja. Ker sem človek hitrih odločitev, je že po kratkem pogajanju prešlo mojih zadnjih pet sto kron v roke oskrbnice stranišča, lastnice papagaja, in že sem hitel s ptičem v roki na tetino stanovanje, da bi ji to gosposko darilo lastnoročno izročil in tako prišel v nieno milost. Darilu primerno sem bil tudi v resnici zelo ljubeznivo sprejet in že sem se veselil, da bo oporoka zame ugodno spremenjena. Ko pa sem se čez nekaj dni zopet oglasil, da bi ugotovil, kako se je obnesel moj poskus, priti do dediščine, mi je služkinja že na vratih sporočila, da me teta Josefina noče sprejeti in da mi prepoveduje, stopiti ji še kdaj koli pred oči. Kaj se je zgodilo? Po dolgem obotavljanju mi je služkinja povedala tole: Teta Josefina je, presrečna zaradi krasnega darila, za novega člana svoje menežarije kupila pozlačeno kletko in je v proslavo tega radostnega dogodka še za isti večer povabila na čaj manjšo družbo, ki so jo tvorili odborniki društva akvaristov »Vodna bolha« in nekaj starejših prijateljic. Žareči družbi so bile pokazane vse živali, za višek večera je končno prinesla v sobo pokrito krasno kletko s papagajem. Ko je hotela teta Josefina, ki je žarela od ponosa, kakor pri odkritju kakega spomenika slovesno potegnili pregrinjalo s kletke, se je papagaj zbudil, vprašujoče pogledal družbo in končno v mislih na prejšnjo okolico veselo zaklical: »Prosim še en papir, zasedeno, prosim še en papir, zasedeno ...« Kar je prišlo potem, je bil popoln družabni škandal. Gospodje in dame so se užaljeni dvignili in v begu zapustili stanovanje, teta Josefina pa je padla v nezavest in šele čez dve nri se je posrečilo spraviti jo zopet k sebi. Takoj nato je poklicala razen zdravnika tudi notarja, mene je razdedinila in vse premoženje namenila ustanovi društva za dvig morale padlih papa-gajev. Papagaj, ki je nosil krivdo za vse to, je bil izgnan iz stanovanja tete Josefine. Neki postrešček mi ga je prinesel nazaj. Priloženo je bilo pismo, v katerem mi teta Josefina sporoča, da se ji zdi, da papagaj z besedami, ki jih zna, bolj spadu v moje stanovanje in v mojo družbo kakor pa v njeno dostojno hišo. Tako sem postal lastnik papagaja. Lahko si mislite, da žival, ki je bila kriva vse moje nesreče, v začetku pri meni ni imela ravno najboljšega življenja. Po možnosti se sploh nisem zmenil zanj, zelo malo sem mu dajal jesti in zdaj pa zduj sem ga prav pošteno opsoval. Ko pa je nekega ane papagaj sprejel tudi mojega šefa, ki me je v poslovni zadevi iskal na stanovanju, z besedami: »Ti umazani pla-zivec, vrat ti bom zavil, drži gobec, pijana svinja,« sem pretrgal vsako občevanje z nesrečnim ptičem in ga tudi psoval nisem več. Čez nekaj časa sem prišel na nesrečno misel, da bi naučil papagaju tudi nekaj olikanih izrekov. Izbral sem si nedolžen in lep pozdrav »Čast mi je«. Zgodaj zjutraj sem pričel s poukom in si rekel, da moram začeti lepo in prijazno. Tako sem gladil papagaja po vratu in mu govoril: »No torej, reci lepo ,čast mi je’.« Pupagaj je molčal. Čez nekaj časa sem postal že bolj energičen in sem rekel ravno tako prijazno, toda že glasneje: »No torej, reci lepo ,čast mi je‘.« Papagaj je molčal. »No, ,čast mi je’ moraš reči,« sem nadaljeval, toda presneti papagaj je še vedno inolčul. »Reci ,čast mi je’,« sem ukazal s povzdignjenim glasom, toda papagaj je molčal. »Ali boš rekel ,čast mi je’,« sem zavpil, toda papagaj je še naprej molčal. Tedaj pa mi je pošla potrpežljivost, zgrabil sem palico, ga pretepel, da je perje kar frčalo, in se pri tem drl: »Boš rekel ,čast mi je’, boš rekel ,čast mi je’.« Ko je papagaj še molčal, sem gu ves besen treščil skozi okno na sosedovo dvorišče za kokoši, na katerem se je ravno sprehajalo kakih trideset kur. Ko sem se vrnil zvečer domov, sem opazil na sosedovem dvorišču devetindvajset mrtvih kokoši, na trideseti pa je sedel nesrečni pupagaj in z vso silo udarjal s kljunom po kokoši ter kričal: »Reci lepo ,čast mi je'.« Mislim, da mi ni treba posebej omenjati, da sem moral plačati račun za trideset ubitih kokoši do zadnjega dinarja ter da se je moje sovraštvo do papagaja vedno bolj stopnjevalo. Vendar pa nisem imel srca, da bi ga oddal, ker me je končno le veljal pesto kron. Tako sva več let jezila drug drugega, dokler ni mojega smrtnega sovražnika nekega dne doletel prav tako izviren kakor strašen udarec. Najel sem si bil namreč novo postrežnico, ko so me nenadno poklicali v mesto. »Mici,« sem rekel, »vrnem se čez dve uri, pripravite mi medtem večerjo.« Ko sem se čez dve uri vrnil, je stala Mici zamišljeno pred loncem in rekla: »Gospod, zdaj že dve uri kuham to žival, pa noče postati mehka.« »Katero žival?« sem začudeno vprašal. »No, tistega sivega ptiča vendar, ki je bil v kuhinji.« »Za božjo voljo!« sem zaklical, »to je vendar drag ptič, tega ste skuhali?« »Drag ptič,« je majaje z glavo menila Mici, »saj ni tehtal niti dvajset dek in tudi debel ni bil.« »Sveta Marija vendarl« sem zavpil, »to vendar ni ptič za kuhanje, saj vendar govori!« Stoično mirno mi je na to odgovorila Mici: »No, zakaj pa ni potem nič rekel?« Tako je vrag vzel dediščino, papagaja in petsto kron. In tako od takrat ne morem videti nobenega papagaja, ne da bi dobil takoj napad besnosti. jumbo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ lllll||llllllllll||lllllllllll|lllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||llllllllllllllllNlli||||illllll!||||illlllll|||||llllll||||||llllll||||| Ill!lillll||||lllllllll!||llllllll!l|||lll Il!l!lll^^lilll!ll^lllllil!l^llllll|l^llll|l|lll^l||||l!l]^ll||||lllllllll|||llilllll||||lllillll||||llllllllj|||ll>llll|||||lllllll||||||!l!l!l!|||||ll |||!I!IIIII|||||IIIIIIII|||||IIIIIII!II||IIIIII||||||III llllllll!llllllll!llllllllllllll!llllll!lillll!ll|llllll Humor v vojni vihri ali kako angleško hladnokrvnost predstavljajo londonski karikaturisti. Cf V Jrecanja Niko Kuret Odavliftov oder QavliHa /troji pravico Uloltoonjača c€efizeljna je srečal policaj ... čarovnica 'TorH/ja Haolifia pehari Hišnico Ufocmar-Ho, Hi jo je mislila s svojo robo na liHem ottHuri/i (Iz galerije Kure-iovega »Pavlihovega odra*) V duhu gledam visoko, z velikimi kamnitnimi kvadri tlakovano kuhinjo v četrtem nadstropju ene izmed velikanskih najemniških hiš v Trstu. V kotu nasproti »fogolerja«, ognjišča na oglje, je dečko kakili šestih let, ki je z vso vnemo pri delu. Iz velike škatle je zložil svoje zaklade. Zdaj je poveznil spet pokrov na škatlo. V luknje, pripravljene v pokrovu, vtakne najprej na tenke letve nabit proscenij z rdečo zaveso, ki je nanjo nekdo z zlato barvo naslikal lilijo iz tržaškega grba, na nasprotnem koncu pa postavi prazno ploskev, ki se nanjo prislanja proscenij. Oboje zveže z dvema obstranskima letvama, ki z njiju vise kosi zganjene pločevine, namenjeni kulisam. Potem izbira scenerijo: mesto, vrt, kmečko sobo, salon, gozd... Vidim ga, kako skrbno vtika kulise v preproste spojke, gleda skozi odprtino, če je »scena« zadosti lepa, kako kulise izmenjuje in popravlja... In potem vzame dva majhna porcelanasta svečnika, naravna svečki od božičnega drevesca v njima, ju prižge in postavi med kulise. Scena je pripravljena, zavesa se dvigne. Dečko potegne pručko izpod mize, sede nanjo in zastrmi na oder. Oder je prazen, nevidna plamena sveč vztrepetavata. Rekel bi, da je scena oživela. Neznane sence se sprehajajo po njej. Ali se ni zganil curek mestnega vodnjaka in za-štropotnil čez rob? Ali ni prišel nekdo izza vogala starinske hiše, katere vogal predstavlja prva desna kulisa, kjer je nad vrati zapisano — Bog ve, zakaj — »Gambrinus« ... Lutke ležijo na stolu. Preproste, cenene lutke, komaj za otroško ped visoke, z eno samo žico, pripeto vrh glave. Dečku še ni mar lutk. Uživa sceno. Svet, katerega je sam ustvaril na svojem odru. Ne vidi očeta in matere. Komaj da se zaveda slovesa od očeta, ki odhaja v službo. Očeta čaka poštni voz v brzem vlaku Trst—Dunaj; v Celju se bo ustuvil in se bo vrnil v Trst šele zgodaj zjutraj, ko bo dečko še trdno spal. Kaj vse znajo naši očetje! Napravijo ti lutkovni oder, napravijo lutke in nešteto drugih stvari. In se fantje tega zavedo šele takrat, ko morajo sami svojim malim delati igrače... Medtem ko drvi očetov brzi vlak proti Divači, sloni dečko že nad obstransko letvo. Predstava je v polnem teku. Lutke prihajajo in odhajajo, igra se zapleta in razpleta. Kje so te igre naših otrok, ki jih nihče nikoli ne bo zapisal, igre iz tradicija jamči za kakovost! zgolj domišljije, ki mej ne pozna, igre brez pravil in največkrat brez besedi! Nihče vanje ne prodre, samo lutke jim sledijo na mig, ker ne vprašujejo po verjetnosti in primernosti. V poznejših letih ostane od vsega samo nejasen spomin brezmejne blaženosti. Tisti dečko sem bil jaz. In oče, ki mi je lutkovni oder naredil, počiva danes v Celju tam za Gradom in Svetim Jožefom. Njemu se zahvalim za svojo ljubezen do lutk. Bil sem šolar v Celju. Letalske bombe so nas bile pregnale iz Trsta. Dobro vem: vozili smo se v zatemnjenem vlaku .. . Na Gradu v Celju so priredili vojaki ljudsko 'slavje z neštetimi stojnicami in privlačnostmi. Blodil sem med pisano množico in kmalu zašel k lutkarju, ki si je nekje na grajskem dvorišču ogradil prostor in postavil oder. Tistikrat sem videl prvič v življenju ročne lutke. Gašper je krepko mlatil Turka in prestal junaški dvoboj z vitezom. Sedeli smo na preprostih klopeh iz surovih desk in uživali predstavo za deset vinarjev. Prehitro je je bilo konec. Podili so nas iz ograde. Plačal sem nadaljnjih deset vinarjev, da sem si ogledal predstavo še enkrat. Od takrat sem razmišljal, kako bi si sam napravil ročne lutke. Našel sem rešitev v papirnatih bombah. Ali znate delati papirnate bombe? Treba je prav zganiti list papirja, ki ga lahko iztrgate iz šolskega zvezka, tako nastalo bombo napihnete in pri vodovodu vanjo nalijete vode. Bombo nato lahko zabrišete komu v obraz, da se mu vodu pocedi po bradi in obleki. To je gotovo zelo neprimerna šala. Toda v tistih letih, ko smo brali o sami vojski in risali same vojake, topove in bitke, je bila to gotovo najbolj nedolžna ročna granata ... Iz takih papirnatih bomb sem si začel delati lutkovne glavice. Igral pa nisem kaj prida z njimi. Prišel je namreč prevrat in nam usmeril misli čisto drugam. Prvošolci smo si ustanovili prvi literarni klub s »tajnimi« sestanki v celjskem mestnem parku... Prerano umrli Tine štangl je bil duša vsega dela. Tukrai sem si samo kupil prvo knjigo Poccijevih lutkovnih iger. Kako bi jo mogel pozabiti, starinsko obokano dijaško društveno sobo v celjski opatiji? Prenekatero soboto popoldne smo pretičali v njej, debatirali, vadili... Ko sem bil v višji šoli, so mi poverili skrb za nižje-šolski drobiž. In takrat sem se domislil spet lutk. Ročnih lutk seveda in papirnatih bomb... Komaj sem bil to misel izrekel, se mi ]e javil fantič. Skavt da je, je rekel, in da zna z lutkami ravnati. In tako sva improvizirala v kotu naše dijaške društvene sobe »oder«: potegnila sva pregrinjalo s postelje v prednji sobi in ga razpela počez v kotu. In smo igrali po llansu Sachsu iz čitanke: Der fahrend Schiller ins Pu-radeis ... Nastati so morale glavice popotnega študenta, kmeta in kmetice. Trije žepui robci so bili obleka... Tako sva oživila s skavtom Nundetom ročne lutke za celjske nižješolce... Juz se še danes ubadam z njimi, s študenti namreč in z lutkami, skavt Nunde pa se je umaknil v naravo in je graščak nekje na Dolenjskem. Ni dolgo tega, kar mi je resen gospod, profesor-na-ravoslovec, v prijateljskem razgovoru zaupal, da je v svojih dunajskih letih imel eno najljubšo zabavo: da je hodil kot študent sleherno nedeljo v Prater Gašperčka gledat. Naj bo že kakor koli, zlepa jih ni tako prikupnih lutk kakor so praterski Gašperčki. Če sem tudi jaz na Dunaju nad vse rad hodil občudovat spretnost praterskih lutkarjev, že nazadnje nič čudnega ni. To je zares otroški teater. Pa kaj pravim — otroški. V njem ni problemov in ne psihologiziranja, gordijski vozli se rešujejo na najpreprostejši način in brez deusa ex machina: s krepelcem. Resni gospodje in vriskajoči otroci se družno gnetejo pred visokim odrčkom. Ali ne verjamete, da uživa gospod dvorni svetnik s sivo cesarsko brado in zlatim ščipalnikom najmanj tako kakor bledični potepin iz Ottakringa? Svojega odra iz otroških let sem se živo spomnil takrat, ko sem sedel v dvorani miinchenskega umetniškega lutkovnega gledališča. Ali ni bila scena sorodna s scenami zdavnaj izgubljene kuliserije mojega odrčka? Nemara so bile pole, ki je z njimi oče zlepil moj oder, delo iniinchenskih umetnikov. Pojavile so se lutke, ki so jih nevidne roke premikale po odru sem in tja. Nevidni pevci so peli ob klavirju klasično kratko opero. Vse je bilo dovršeno, umetniško neoporečno. Ko pa sem se v večernem mraku vračal proti svojemu stanovanju v Tiirkenstrasse, se mi je le tožilo po Ga-šperčku iz Pratra ... Čudno nas življenje prestavlja. Prej nego sem si mislil, sem dobil možnost, da sam osnujem lutkovni oder z ročnimi lutkami. Bilo je v Kranju leta 1934. Vse svoje spomine sem zbral, vso dostopno literaturo nakupil, vse zakopane in zapravljene risarske talente v življenje poklical. Nastala je vrsta osnutkov zu prve lutke. Iztuknili smo preprostega in cenenega podobarja, ki je rezljal angelce in svetnike za cerkve in kapele pod Gorjanci. Lotil se je mojih osnutkov in jih prav dobro izrezljal. Poslikal sem jih sam. Nastopili smo enkrat, dvakrat s Poccijein pred polno dvorano otrok iz Marijinega vrtca. Potem sem šel iz Kranja. Usoda mojih glavic in mojega zložljivega odra mi ni znana. Tudi podobar Koč-man je v teh letih umrl. Se enkrat me je zanesla pot na Dunaj. Tisto leto tik pred Anschlussom. Tega obiska ne pozabim, ker je zvezan z imenom mojstra Teschnerja. Njegov »Figurenspiegel« v zanimivi Pekarekovi hiši presega vse, kar si more človek predstavljati. To niso več lutke. To so vizije iz sanj, tako prečudovito plemenite, tako nadzemsko lepe so njegove pravljične postave. Teschner je zares velik umetnik. Pred njegovimi lutkami sem doživel resnico, da je prav velika umetnost zares le za najožji krog, ker se ie njemu do dna razodene. Od takrat sem se začel zase ukvarjati s tehniko senčne lutke. Zakaj edino čarobni, v skrivnostno igro svetlobe in sence zajeti svet senčnega gledališča more približati nas, navadne smrtnike, pravljičnemu čaru Teschnerjevih lutk. Zdaj moj senčni oder že dolgo sameva za omaro. Z lutkami, kolikor jih je ostalo, se igra pozimi naš sinko, ki z njimi obnavlja za preprostim zaslonom iz pergamentnega papirja pravljice, kolikor jih ve. Včasih zahrepenim po mirnih tednih, da bi se lotil svojega senčnega odra in pripravil sem zase »veliko predstavo*.: Sholarja iz Trente, ki mi ne da miru... Ime mojstra Milana Klemenčiča mi ni bilo neznano, ko so me nekoč povabili k zopetnim njegovim lutkarskim predstavam. Od takrat me druži z mojstrom Klemenčičem iskreno lutkarsko prijateljstvo. Globoko ga spoštujem, saj je slikar Milan Klemenčič oče slovenskega lutkarstva. Mojster Klemenčič se je umaknil. Pustil je sicer lutke, ki jih je leta 1920 ustvaril zaspani Ljubljani. A čudežni lutkarski svet je šel z njim. Zase, prav zase in za svoje prijatelje ima majhen oder in drobcene lutke. Ali oder, ki zavzema s svojo »zgradbo« dobršen del mojstrovega ateljeja, dokazuje, da je ustvaril mojster Klemenčič svojemu lutkarskemu svetu z vso resnostjo udobno in popolno bivališče. Poccijev »Sovji grad« in prastari lutkovni »Doktor Faust«, ki sem ju gledal zadnje čase pri mojstru Klemenčiču, sta mi potrdila moje upanje, da lutkarstvo v Slovencih le ni prazna beseda. Klemenčičeva umetnost je skrit zaklad, ki kljub svoji odmaknjenosti od javnosti vrši neko socialno funkcijo: v številnem krogu naših najodličnejših ljudi ohranjuje in dviga ljubezen do umetniškega lutkarstva. Tako živi neka skrita tradicija sredi med nami in bo ime mojstra Klemenčiča s častnimi črkami zapisano v naši kulturni zgodovini. Ko so mi poverili pri radiu skrb za mladinske oddaje, sem se takoj spomnil lutk. Marsikdo mi je oporekal: Lutko moraš vendar videti! Jaz pa sem že od nekdaj rad lovil češke in nemške lutkovne igre v radiu. Poslušal sem... in gledal, gledal in videl vsaj tako razločno kakor tisti, ki so bili zares zraven. Zato sem uvedel v otroških urah lutkovne igre. Začetek Je poznal oddaje »kar tako«; brez lutk in brez publike. Brali smo pred mikrofonom, kakor beremo vsako drugo igro. Nato pa sem začel misliti na pravo lutkovno gledališče: na takšno s pravimi lutkami in z občinstvom... Pa naj bi ne bilo samo za radio! Saj Slovenci potrebujemo lutkovnih gledališč! Saj res: kako pa je z lutkarstvom pri nas? Igrajo: Mojster Klemenčič zase in za svoj krog, sokolska društva za svoj naraščaj. In vse drugo? Kje je vsa ogromna množica naših organizacij, ki skrbe za prosveto in zubavo, organizacij posvetnih in tudi cerkvenih, ki obsegujo toliko deset- in stotisočev mladine, pa so jim lutke komaj po imenu znane! Zato sem se odločil, da začnem s smotrnim delom za. lutkarstvo. Moja smer je bila že zdavnaj odločena: vodila je k ročnim lutkam, ker so najbolj žive, najbolj preproste, najbolj ljudske in najbolj cenene. Kdo ve, če niso že ljubljanski jezuitski študentje leta 1567. igrali z lutkami, ko so predvajali slovito, dasi po vsebini popolnoma neznano igro »Raj«? Zgodovina lutkarstva mi pravi, da se je lutkovni oder imenoval v tistih časih po nemško »Himmelreich«. Ista zgodovina trdi, da se je imenovala lutka do neke dobe po nemško — »Datterinann«. In slovenski »tatrinan«? Je tudi lutka — strašilo na polju! Tako sem iskal v slovenski tradiciji sledov za lutkami. Nazudnje se mi je uprl še Gašper, dunajski burkež. Za sokolskega Jurčka se nisem mogel nikoli ogreti. Ali nimamo burkeža, pravega burkeža sami? Tako sem prišel do Pavlihe... Nastalo je prvo slovensko gledališče z ročnimi lutkami, ki smo ga krstili za Pavlihov oder. Pavlihov oder je začel z rednimi nastopi v radiu v jeseni lanskega leta, z lutkami in pred publiko pred mikroskopom pa v začetku letošnjega leta. Pred javnost je stopil v ljubljanski beli unionski dvorani 1. maja 1940. Od takrat je igral v Ljubljani in izven nje, obiskal vsa ljubljanska mestna otroška zavetišča in postal na mah popularen. Samo da so ga javne predstave dveh mesecev spravile skoraj na kant in so ga rešili uvidevni in dobri ljudje. Dokaz več, da je slovenska lutkarska tradicija zelo, zelo šibka. Zdaj igra,samo za radio in na povabilo — in upa, da pridejo tudi za lutkarstvo boljši časi. Ljubljanskemu Pavlihi se obeta bratec na Štajerskem. Poklical ga bo v življenje nadarjeni pobornik mladinskega gledališča pri nas, g. profesor Emil Smasek, ustanovitelj »Gledališča mladega rodu«. Prav je tako. Ko to- pišem, je onkraj mize v teku pretresljiva predstava. Za odrsko odprtino majhnega domačega lutkovnega gledališča grozi strašna čarovnica Pavlihi, da mu bo zavila vrut. Prenehati moram s pisanjem, zakaj z napetostjo pričakujem, kako se bo Pavliha izmazal. Kdo ve, kakšni zapletki se porajajo našemu sinku v glavi, ko vodi ta bridki dvoboj ob navdušenem sodelovanju sestrice... Vsa soba odmeva od njunega vpitja. — Pravijo, da gorje mu, kdor se lutkam zapiše. Po pravici povem: ni mi še bilo žal, da se tisti dečko izza tridesetih let v tem pogledu ni še prav nič spremenil ... Pavliha, glavna postava Kuretovega »Pavlihovega odra«. (Osnutek arh. Ivan Pengov, izdelava akad. kipar Fr. Repič.) leto vojne in njenih presenečenj Prvi letnik naše revije sovpada v evropsko vojno. »Obisk« je to vojno spremljal, kolikor so mu dovoljevale razmere. Zdaj na koncu letnika je svojim prijateljem dolžan nekaj pregleda tudi o njej. Evropska vojna traja sedaj že 15. mesec. Večina evropskih bojišč je že pospravljena, vojskovanje na fronti od Narvika do Pirenejev miruje; samo nad Anglijo se dun za dnem razvijajo zračne bitke, ki se raztezajo tudi na Nemčijo. Zimski meseci, ki se bližajo, bodo s svojo viharnostjo in meglo te zračne ofenzive najbrž nekoliko zavili. Edino tam doli na jugu med gorami grških in albanskih pokrajin se nadaljuje vojskovanje, ki je pravo terensko vojskovanje, približno tako, kakršno je bilo vojskovanje v tistih časih, ko je razsajala prva svetovna vojna v letih od 1914—1918. Ko je sedaj že za nami prvih 15 mesecev vojne, poskušajmo nekoliko posneti glavne značilnosti te vojne in po njih zaslutiti cilje, ki se v načrt sedanje vojne vsiljujejo. Notranja evropska bojišča mirujejo, vojskovanje se je preneslo na periferijo Evrope, vkljub vsemu temu pa do odločitve še ni prišlo. Klonila je že cela vrsta armad, poraženih je bila cela vrsta držav, nemška armada trdno drži svoje postojanke od Narvika do Pirenejev, vse skupaj pa je le drobec vsega tistega, kar naj se odloči in razčisti v sedanji vojni. Po tej kratki oznaki sedanjega položaja se nam vsiljujejo približno naslednje značilnosti, ki bi mogle pojasniti razmere, v katere nas ta vojna spravlja. Predvsem bi veljalo omeniti: 1. da je ta vojna velika improvizacija; 2. prinaša ta vojna s seboj nove poglede na razvoj mednarodnih vezi in mednarodnega načina življenja in 3. prehaja ta vojna v veliko vojno kontinentov proti kontinentu; vojna evropskega kontinenta proti drugim kontinentom pa bo po- prej vsekakor zahtevala dobro in trdno organizacijo Evrope same. Zadnja svetovna vojna od leta 1914—1918 ni bila prav nič improvizirana, to se pravi, da ni nikogar presenetila in tudi ni izbruhnila čez noč. Vse se je razvijalo lepo počasi in v redu, zavezniški tabori so se oblikovali 15 do 30 let poprej; ko se je začelo vojskovanje, so bili vsi generalni štabi nanjo pripravljeni in vsak armadni zbor je bil pri sovražniku skoraj enako oblikovan in oborožen kakor domače divizije. Zadnja svetovna vojna je bila lep zaključek načel, ki jih je v javno in mednarodno življenje prineslo 19. stoletje s svojimi kongresi, mirovnimi sporazumi in protokoli mirovnih konferenc (1899 in 1907 v Haagu). Ko se je začela v septembru 1939 nova evropska vojna, je bil položaj do temeljev izpremenjen. Med francoskim in angleškim generalnim štabom je delo slonelo na napačnih poročilih o stanju nemške armade, prav tako pa je bilo napačno naziranje, da se bosta francoska in angleška vojska branili za edino moderno pridobitvijo na zavezniški strani — za Maginotovo črto. Anglija in Francija sta šli v vojno brez verige zaveznikov, ki je na primer leta 1914 nastopila na njuni strani. Prevelika vera v zastarele oblike ni novemu načinu vojskovanja vtisnila tistih obližev, ki so včasih znali omiliti vojski najgren-kejša žela trpljenja. Zveza narodov ni imela niti toliko ugleda, kakor ruski carji ob koncu 19. stoletja (haaški dogovori so bili njihovo delo), da bi izsilila kakšne dogovore o lajšanju trpljenja žrtev sedanje vojne. Nagli poraz Francije in še hitrejši dogodki na belgijskih, nizozemskih in norveških bojiščih so dokazali, da je bila za oba tabora ta vojna resnično velika improvizacija. Vojna na južnem Balkanu: Stare trdnjave v Solunu, ki so si ga Italijani zamišljali kot glavni cilj... Sodobna povest o dveh mestih Najstrašnejše pridobitve letalskih bomb, so bile deležne Atene z Akropolo, • Hit* • ••m,: Otok Kreta z glavnim mestom Kandio, otok bogov in tisočletni spomenik davne keltsko-mikenske kulture. V prvem letu vojskovanja na suhem bi se sedanja vojna najlažje primerjala z vojskovanjem v Napoleonovih časih. Prve pohode v Italijo in Avstrijo je po letu 1797 Napoleon organiziral prav tako, kakor se razvijajo v sedanjih časih. Tedaj je v Italiji in v Avstriji Napoleon tolkel armade, ki so bile bolje opremljene in številnejše ko pu njegova šibka vojska, ki je ves čas prvih italijanskih in avstrijskih pohodov štela največ 50.000 mož. Zgodovinarji skušajo opravičevati njegove tedanje viharne uspehe s tem, da je Napoleon iznašel nov način vojskovanja. Toda Napoleon je pri svojem vojskovanju uporabil le način, ki ga je v drobni knjižici o novih načelih vojskovanja podal tedaj že pokojni poročnik francoske kraljevske vojske Guibert. Zatrjeval je, da mora v bodočih vojnah zmagovati tisti, ki bo znal z majhnim številom divizij udariti hitro in silovito. Hitrost je bila glavni pogoj uspeha za Napoleonovega učitelja. Poleg plati vojaško-strokovne^a značaja pa je pri Napoleonovih vojakih imelo veliko vlogo tudi uspešno propagandno reklo, ki se je tedaj širilo med vojščaki Napoleonove vojske, da naj se smatrajo za glasnike velike revolucije, ki je tedaj obnavljala po svojih načelih Francijo. Hitrost, učinkovitost udarca in pu vera v lastno poslanstvo so bili glavni pogoji tedanjih Napoleonovih uspehov. Napoleonovo vojskovanje je bilo improvizacija brez primere; sedanja vojna je tudi improvizacija velikega obsega, kajti Francija je šla v vojno, ne da bi bila zadosti oborožena, Anglija je oznanjala, da se bo vojaško dvignila šele v drugem letu vojskovanja, Nemčija pa je razmahnilu svojo silo nad kontinentalno Evropo s tako silo, da o tem niti največji vojaški teoretiki niso mogli podati nobenih podatkov ali napovedi. Pri tem nas zanimajo osnove »improvizacije« na nemški strani: Nemčija se je dvignila do svoje sodobne moči po svoji veliki nacionalni revoluciji v zadnjih osmih letih. Vojska je opremljena s sredstvi, ki v nekem oziru pomenijo pravo revolucijo v civilizaciji človeštva, nemški vojak pa mora po norveških planotah in francoskih planjavah poroštvovati za novi red, ki nuj nosi na sebi vse pogoje za srečni uspeh nadaljnjega vojskovanja na nemški strani. Ko se je začela sedanja vojna, je bil marsikdo presenečen nad obliko, kako se je ta vojna začela in kako se je razvijala naprej. Vse vojne napovedi za svetovno vojno v letu 1914 so Sile opravljene v lepih in pravilnih oblikah diplomacije iz 19. stoletja. Za to vojno pa so se te oblike silno izpremenile. Nemška vojska je krenila na poljsko ozemlje brez vojne napovedi; tisti, ki sta v tej vojni napovedali vojno, sta bili Francija in Anglija, ko sta Nemčiji napovedali vojno dne 3. septembra 1939. Istegu nučina vojne napovedi se je v tej vojni delno držala še Italija, ko je napovedala vojno Franciji in Angliji. Vojna med kninsko in Sovjetijo je izbruhnila brez vojne napovedi, na Norveško se je zanesel vojni vihar brez vojne napovedi. Belgija in Nizozemska tudi nista bili zasedeni z vojno napovedjo. Sovjeti so zasedli Baltik, polovico Poljske in del Romunije brez vojskovanja, Ta način vpeljavanja v vojno se ni začel v Evropi. Prvi so ta način uvedli Japonci, ko so v letu 1932 začeli svoje prvo vojskovanje na Kitajskem. Vojskovanje brez vojne napovedi traja še sedaj med japonsko in kitajsko vojsko, vmes pa je bilo opravljenih še več takih vojska in spopadov. Na meji med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo so med japonskimi in sovjetskimi četami trajali boji stalno po mesece in mesece in ko je bilo sklenjeno premirje, je bilo navadno v Moskvi šele objavljeno, da je bilo med Sovjetsko Rusijo in Japonsko na madžurski meji vojskovanje, ne da bi bil svet kdaj obveščen, da sta bili obe državi v vojnem stanju. V Afriki je na ta način izbruhnila v I. 1935 vojna med Italijo in Abesinjjo. Prvič se je vojna zatekla v okvire mednarodnih vozlov proti sredini 18. stoletju. Tedaj je fevdalni svet živel v tako veliki popolnosti, da so se vladarji in knezi med seboj sporazumeli celo o tein, kako se bodo vojskovali. S francosko revolucijo je zavladalo na zahodu Evrope meščanstvo in ob koncu 19. stoletja je bilo zvarjenih več protokolov in konvencij, ki naj drže voj- nega boga za uzde. Po preobratih v 20. stoletju se sedaj varijo nove oblike vojskovanja, to je občevanja narodov in držav na mednarodnem polju. Evropski pojmi se oplajajo ob azijskih in sedanja vojna mora imeti pred seboj še ogromne načrte, da bo znala tista stranka, ki bo zmagala, pravilno zapreči usodo evropskih narodov tako, da bo to pomenilo napredek za evropsko civilizacijo in kulturo. Sedanja vojna si nalaga sedaj ogromne naloge in načrte. Izposojene oblike in zunanji videzi nas že predhodno opozarjajo, da bo sedanja vojna iz evropske vojne najbrž prešla v vojskovanje kontinentov proti kontinentom, ali da povemo po domače, vse kaže, da se bo Evropa morala vojskovati proti angleškemu imperiju na vse kontinentih, ker so njegova posestva povsod, prav tako pa se bo začelo premikanje med azijskim in ameriškim kontinentom. Cilji sedanje vojne so ogromni in gotovo je, da gre za ogromne zadeve. Ureditev evropskih zadev je bilo le malenkostno vprašanje v tem obračunavanju. Vojskovanje na evropskih tleh je trajalo komaj nekaj nad dva meseca in število žrtev dosedanjega vojskovanja je bilo razmeroma silno majhno. Po vsem tem se lahko računa, da se bo vojskovanje zavleklo daleč čez zimo in da bo na pomlad dobilo tiste oblike, ki jih bodo zahtevale razmere. Vojskovanje med kontinenti bo najbrž šele sprožilo pravilno vojskovanje v moderni obliki in s tistimi sodobnimi razdiralnimi sredstvi, ki so primerna za človeka 20. stoletja. Prava vojna se bo tako začela šele na pomlad. Mala in šibka Evropa je v sedanji vojni pokazala prav za prav zelo malo: organiziran vojščak, ki je bil najbolje opremljen, je lahko napravil svojo nalogo v nekaj tednih. Nadaljnje urejanje Evrope bo trajalo še manj časa, ker bo moralo biti vse hitro pripravljeno za prehod v novo dobo svetovnega obračunavanja. Vojna med kontinenti postavlja zato v ospredje vprašanje pravilnega reda v Evropi. Evropa sama zase je za tako vojno prav za prav zelo majhna, dasi je njen potencial ogromen. V Evropi bo moral vladati ves čas vojne vsaj takšen red, kakor po drugih kontinentih. Z drugimi besedami rečeno: V Evropi sami bo za ves čas boja za novo razdelitev sveta in njegovih dobrin moral vladati tak red, ki bo ustvarjal pravilno harmonijo med posameznimi narodi in vlival vsem ljudskim plastem zavest, da se obnova Evrope resnično izvaja za boljši način življenja in za nove oblike medsebojnega sožitja. Vsako stoletje si zna uveljaviti pravilno zavest o pravičnem in prikladnem medsebojnem razmerju med narodi in ljudskimi plastmi. Zato je tudi sedaj upravičena velika in lepa vera v to, da smo na pragu takih dogodkov, ki idej in zamisli o večjem blagru in sreči človeškega rodu ne bodo zanikali ali zatajili. Častna straža pred Spomenikom junakov v Berlinu. Fr. Bajd: Fotografiranje v Dožiernn anen Prvi decembrski tedni so že polni pričakovanja in skrivnosti. Kmalu bomo v pravi zimi. Po dolgi noči se človek kar čudi, da se sploh še zdani; komaj čaka, da mine kratek, siv dan in se že veseli ljube, dolge noči. Potem pa božični prazniki s svojimi presenečenji, dokler se s koncem leta ne zaključi kos našega življenja. Božični prazniki so nekako merilo naših spominov. Božična fotografija nam da najdragocenejše slike za družinski album. Zgodaj zvečer se prižgo na cestah svetilke in svetlobna reklama. Če se tej luči pridruži še ples prvih snežink, imamo božično razpoloženje tukaj. Večer v siju mnogovrstne električne svetlobe omogoča ljubitelju fotografije čudovite slike. Srce pa se zasmeje človeku, ko doživi še intimnejšo sliko: zunaj sneži, doma pa vlada skrbna gospodinja, se igrajo otroci in se veselijo božičnega drevesca in jaslic. Sredi vsega tega življenja pa je največji, najsrečnejši otrok — ljubitelj fotografije, ki ima smisel za poezijo doma in oči za tisoč fotografskih možnosti. Pravi fotograf ne zamota kamere jeseni v papir, temveč ima tudi pozimi svoje veliko zasebno veselje s svetlobo ali kakor se še danes lepo sliši: ima več od življenja. Ponoči. Tudi noč je privlačna za fotografiranje. Povsod je dosti prilike. Tu blestijo ceste večjega mesta v morju luči, tam sanja tih kotiček malega mesta v motnem svitu priletne plinske svetilke. Ponoči dobiš pravljično lepe slike. Izplača se ti vzeti kamero s seboj, ker nočno fotografiranje ni tako težko, kakor se ti zdi. Ponoči je svetloba le redko tako močna, da bi dopuščala trenutno osvetlitev. Zato pa je potreben stativ in nekaj potrpljenja. (Slika 1.) Namesto stativa ti zadostuje tudi trdna podlaga zidu ali kakega drugega predmeta. Velika odprtina ni važna, ker lahko dolgo osvetliš. Zato so mogoče tudi s skromno boks-kamero nočne slike. Ravno tako ni nujno, da bi moral uporabljati samo skrajno občutljiv silm. Kakršen koli film imaš v kameri, vsak je dober tudi za noč. Seveda je boljši panhromatski film, ker je zelo sprejemljiv za rdeče in rumene žarke umetne svetlobe. Osvetlitev lahko tudi spreminjaš. Ena ali dve minuti več ne škoduje mnogo, pač pa spremeni celotni značaj slike. Ako ponoči predolgo osvetliš, potem slika ne bo več nočn,a, temveč bo tako svetla, kakor bi jo snemal podnevi. Ako pa je osvetlitev prekratka, je slika zopet pretemna. Ravnaj se po naši preizkušeni osvetlitveni tablici za nočne posnetke. Vedno vzemi s seboj tudi protisvetlobno zaslonko, ki ni porabna samo v soncu, temveč vedno, kadar imamo poleg močne svetlobe globoke sence. Mimo idoče osebe pri fotografiranju ponoči nič ne motijo, ker v tako kratkem času ne morejo učinkovati na film. Toda boj se luči avtomobilov, cestne železnice in ko- Za fotografiranje ponoči: stativ, inajhnu zaslonka (11) in dolga osvetlitev (T). lesarjev. Prav lahko si pomagaš: pokrij objektiv z roko ali s klobukom, dokler vozilo ni odpeljalo mimo. Osvetlitvena tablica za nočne posnetke pri običajni razsvetljavi: Zaslonka Pankromatski film Autohromi film 17/io° DIN lsopan F J1/io° DIN lsopan JSS ;8/i»° DIN Isoehrom 3,5—4 2 min 1 min 6 min 5,6-6,3 4 min 2 min 12 min 8—9 8 min 4 min 24 min 11-12,5 16 min 8 min — Mišljena je tu malomestna cesta ali ulica z običajno cestno svetilko. Svetlo razvetljene ceste večjega ali velikega mesta dovoljujejo dvakrat do štirikrat krajše osvetlitve. V mraku in v snegu vzemi vedno polovično osvetlitev. Doma v sobi. Celo zelo svetli notrunji prostori so bistveno temnejši, kakor bi sprva mislili. Naše oko se takoj prilagodi oslabljeni svetlobi v sobi, čeprav ga je še malo prej slepila močna zunanja svetloba. Tudi znotraj vidi vse svetlo in jasno. Zato sklepamo na svetlost, ki je v resnici sploh ni. S točnim merjenjem so dokazali, da je sredi normalno svetle sobe svetloba približno 300 krat manjša kakor istočasno zunaj na soncu. Kadar snemaš negibljive predmete, na primer sobo samo ali kos oprave, zadostuje tudi skromna svetloba. Lahko vzameš tudi majhno zaslonko, da dobiš zadostno globinsko ostrino. Postavi kamero na stativ ali kako drugo podlago in odpri zaklop za nekaj sukund. Prav ob oknu pa ie svetloba znatno močnejša, najmanj 8 do 10 krat tako močna kakor sredi sobe. Zato kam 8 ra Načrt za posnetek v sobi. fotografiraj osebe tik ob oknu in izhajaš z osvetlitvami ene petindvajsetinke do pol sekunde. Težave pa ti bodo delale globoke sence, ki jih imaš tu takoj v soseščini najsvetlejših mest. Temu se izogneš, ako postaviš osebo ■vu iv j tjt.iki Lih v/vL lev, ja tal leti' Je iliinej lete evtepjLe velesile f Pravljice pod zemljo, kjer ni ne zime, ne poletja. Dva motiva iz nepoznano Križno lamo nri r^n!r.; #’ f ' w . . - ; Sl K^ipp*f ra ; ’ iJ |f i! ■■■j | tišina LOJZE ERJAVEC i. »ji SSSSSSSSSSm SStM IS/*' I i i' kol *rji ■ iti. W fe ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H i, II ■hhmhbhhhi ■HM i r j „. M FRAN KRAŠOVEC ■: fiiHiff 'ir** np HH v kot med dve okni, da prihaja svetloba kar z dveh strani, ali pa si pomagaš s tem, da postaviš ob senčno stran obraza odprto knjigo, kos risarskega papirja ali prt. S tako odbijalno steno razsvetliš temni del obraza. Tako postanejo sence svetlejše (sl. it). Na sveti večer. Nežen von j po smoli in smrečju, goreče sveče, jaslice, pričakujoče otroške oči, tih spomin v srcu — to je občutje najlepšega praznika v letu. Vsak fotograf si želi tudi na sliko ujeti nekaj božične svečanosti in ubranosti. Toda kako? Najboljši in najcenejši pripomoček je »blisk«, ki ga dobiš v prahu. Biti pa mora svež, zato kupi blisk, ki ga največ kupujejo ter je brez dima, prahu in smradu. Z bliskovito lučjo luliko delaš trenutne posnetke v notranjih prostorih. Blisk vzplamti in razsvetli vsak kot v sobi. To je tako močna svetloba, da moraš vzeti celo precej majhno zaslonko. Zato nam dobro razsvetli ves prostor okrog božičnega de.vesca in jaslic, kar napravi božično občutje še bolj svečano. Blisk da pri gorenja trenutno svetlobo 1 petindvajse-tinke do 1 štiridesetinke sekunde. Zaklop mora biti že odprt, ko blisk zagori. Zato odpri najprej zaklop, zažgi blisk in zaklop zopet zapri. Da pa se film že prej ne osvetli, smeš odpreti zaklop, tik preden zažgeš blisk, in ga spet potem res takoj zapri. To je važno zlasti pri božičnih slikah, ko fotografiramo skupine pred božičnim drevescem ali jaslicami. Fotograf odpre zaklop, toda sveče že osvetlijo film, še preden zažge blisk. Ker hoče biti fotograf navadno tudi sam na sliki, skoči takoj, ko zažge vrvico na bliskovi vrečki, k skupini. Kako razočaran je, ko potem vidi, kako mu na sliki gorijo sredi telesa ali obraza sveče. Zato naj fotograf pristopi k skupini na tistem mestu, kjer ni za njim nobenih luči. Pri fotografiranju z bliskom uporabljaj panhromatski film, n. pr. Isopan ISS, ki je zelo občutljiv, strpen za preveliko osvetlitev in da harmonično stopnjevane mehke Kadar slikaš z bliskom: ena — odpri zaklop: dve — prižgi blisk; tri — zapri zaklop. tone. Bliskov prah naj zagori ob strani za aparatom. Drži ga visoko, da pade svetloba poševno od zgoraj. To da naravne sence, saj je smer sončne luči ista. Najlepše so slike v sobi s svetlimi stenami, da ne dobimo premočnih odsebnih senc. Napačno bi bilo med posnetkom ugasniti luči. Ako so osebe v temi, imajo vse prestrašene in obtipane obraze, ko naenkrat vzplamti blisk. V svetlem prostoru pa se nikdo ne prestraši. Fotografova naloga je, da osebe med pripravami in posnetkom zabava, da bo njihova drža čim naravnejša. Blisk drži tako visoko, da bo vzplamtel približno 1.70 m od tul. Nikakor pa ga ne smeš zažgati blizu zaves! Katero zaslonko boš vzel, boš razbral s tablice, ki je priložena blisku. Zaslonka je zuvisna od razdalje med bliskom in motivom, ki gu slikamo. Ponovimo še enkrat vrstni red snemanja z bliskom: 1. pripravi blisk, 2. nastavi aparat (zaslonka, razdalja), 3. odpri zaklop, 4. prižgi blisk, 5. skoči k skupini, 6. zapri zaklop (sl. 3). Ko je vse to končano, zavrti film do naslednje številke. Če to pozabiš, je vse izgubljeno. Ali hočete res pristen in zelo ljubek božični posnetek? Daj otroku v roko goreče čudežne iskrice, v sobi naj bo temu, za otrokom pa temno ozadje. Osvetli pri zaslonki 5, 6 ali 8 približno pol sekunde. Svetla luč pred temnim obrazom ustvari prisrčno božično razpoloženje. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ . Izvirne platnice za vezavo »Obiska« je izdala Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Cena z vezavo vred Din 50'— Same platnice brez vezave Din 35'— Dve angleški orožji: bombnik vrste »Blenheiin«, ki jih izdelujejo v podzemeljskih tovarnah — spodaj skupina lovcev vrste »Spitfire«, ki spadajo ined najnevarnejša bojna letala. G. L A B O R D E : ZAČARANI OTOK KRF Po epirskih gorah odmeva spet bobnenje topov. Plameni švigajo po morski gladini, bombe in granate žvižgajo po zraku, pastirjem po kefalonijskih gričih pa se zdi, da se ob obzorju odpirajo peklenska vrata na stežaj. Sredi te žaloigre pa leži čarobni otok Krf, cena, za katero se bije strahoten boj. V dolgih stoletjih se je nanj navezalo tisoč spominov. A nobeden od njih ni bolj veličasten, bolj romantičen in bolj človeški kakor spomin o Elizabeti avstrijski, ki jo je Barres nazval cesarico samote, o ubežnici, ki je utekla pretežkemu okrasu dunajskega dvora, mrkemu možu Francu Jožefu, pritajenim hofburškim žaloigram, n rešil ni strogosti šeg in gnusu nad vladanjem. Mislila je, da bo na Krfu našla zatočišče. Morda je sanjala, da bo tam umrla. Miramur Leta 1891 se je majhna bela jadrnica zasidrala pred Krfom. Na njej je bila znamenita in otožna potnica. Leta so se ji že začrtala v obraz, zasledoval jo je strah pred staranjem, in vselej, ko je bila nevarnost, da se Im vanjo uprl kak pogled, se je zastrla s pahljačo. Med njo in tem svetom so bile le še čisto rahle vezi. Živela je v duhovni družbi velikih pesnikov in velikih glasbenikov preteklosti, svojo žejo po neskončnem je skušala tešiti na vseh morjih, želela je najti okras, ki bi se najbolj prilegel njeni neozdravljivi otožnosti. Begala je iz Aigues-Mortesa do Benetk, od Madere do Biarritza, od Cauxa do Algerja — zaman... Ko je stopila na ozki pristaniški pločnik na Krfu, jo je spremljal neki moški, doktor Konstantin Kristomanos. Bil je majhen, rjav, suhljat. Imel je ognjene oči in kadar je govoril, sta mu toplina glasu in sijajna zgovornost kakor po čudežu dala ves tisti sijaj, ki ga njegova vnanjost ni kazala. Bil je profesor grščine. Nekega dne ga je cesarica Elizabeta poklicala k sebi. Prekoračil je Hofburg, dolgo vrsto prostornih, sijajnih, pozlačenih in do smrti dolgočasnih dvoran. Strežaj mu je odprl vrata. V neki sobi, ki je bila prav taka ko druge, prav tako žalostna kakor ostale, se je na telovadnem drogu vrtelo čudno bitje. Mislil je, da vidi ptico. Bila je Elizabeta, odeta v dolgo žametno krilo, okrašeno s perjem, ki se je pravkar borila proti enemu svojih strahov, proti temu, da se redi. Kristomanos je cesarici govoril o svoji domovini, o Krfu. ki medli v skorajda tropični odrevenelosti sredi svojih cipres. Prišla je tja in hotela tamkaj živeti. Po njenem naročilu je italijanski arhitekt, signor Corditi, zgradil čudaško in razkošno bivališče. Navzikaa, dekle belih rok Krf, starodavna Korkira, kraljestvo miroljubnih in krepostnih Feacijev, se je rodila iz navdiha velikega pesnika. Pesem, ki nam jo je zapustil, je bila tako lepa kakor čarobni otok sam, in če bi se bila pogreznila na dno morja, potem ko jo je Homer naslikal, bi vendar ostala večno živa v pesmi človeških rodov. Na Korkiri je blodeči Penelopin mož, modri Ulises, srečal Navzikao, hčer feaciškega kralja. Prala je svoje tunike pri studencu v jami ob morski obali, ko se je Ulises, ki ga je jeza bogov premetavala po morju, izkrcal na tem obrežju. Zagledal jo je. Njena lepota je vsega premočenega brodolomca tako prevzela, da je kar planil proti njej; ta se ga ni malo prestrašila. Navzikaa, ime, ki zveni ko šumljanje studenčnice, ko skaklja čez kamenčke... Navzikaa, deklica belih rok... Podobe iz mladosti sveta bodo večno živele v domišljiji mladostnikov! Krf je šopek, položen na morje, oltar cipres, ki plamtijo pod soncem, rožni vrt, rodoviten vinograd, olivni gaj s skrivenčenimi drevesi. Paradiž in trdnjava Zgodovina je šla preko Ulisovih sledov. Čarobnemu otoku ni prizanesla. Bil je prelep, da se ne bi vanj zagledale pohlepne oči. Kdor ima Krf, ima Jadransko morje. Temu paradižu je bilo usojeno, da je bil hkrati trdnjava in plen. Zavoljo Korkire se je med Atenami in Špar to vnela izčrpajoča peloponeška vojna. Nato pride Pir, vihravi epirski kralj in kronani avanturist. Potem Rimljani in za njimi Bizantinci. Nato še Turki, ki jih preženejo Benečani. Višnjevo morje okrog otoka zdaj pa zdaj zakrvavi. Prečudno naključje! Krf pride v francoske roke! Konzulat kroji iz jonskih otokov tri okrožja, imenuje guvernerju in — tedaj smo namreč imeli še kopico drugih skrbi — nekoliko nanj pozabi... Leta 1815 Napoleonova zvezda tone v atlantske valove. Angleži pripeljejo francosko zastavo, a svojo zasadijo na stari trdnjavi. Toda otočani se ne morejo privaditi britanskemu gospostvu! Leta 1858, ko jonsko otočje zahteva ponovno združitev z Grčijo, se Al-bion vdu. Krf, glavno mesto in boter otoku, je bil varno pristanišče, črno in belo mesto z visokimi hišami, iznad katerih so štrleli zvoniki z dvoramenim, svetečim se grškim križem. Obdajali so ga stari genovski braniki, nad njim pa sta se razkrečila dva gradova, nekam nerodna, a vendar polna nekega dobrovoljnega veličastva. Kljub vsemu je mesto počasi zgubljalo svoj sloves. Elizabeta avstrijska pa je dala spet življenje njegovemu čudovitemu imenu, s tem da ga je navezala na svojo trpko žalost, na veliko človeško žaloigro. Ahilejon! Dvignil se je blizu vasi Gasturi, za streljaj od kraja, kjer je morje vrglo Ulisa na sipino, posuto z belim kamenjem. Dvoje ženskih imen bo poslej vedno združenih: Navzikaa, kraljičina iz bajke, in Elizabeta, kraljičina bolečin. Cesarica je mislila, da ji je usoda naklonila mir, da je dospela v pristan, da bo »njena boleča tajna, za katero je umirala«, utonila v vonju cvetlic in v žametnem šumljanju morja na obrežju. Po svojem drevoredu je razpostavila polno kipov. Pred svojo ploščad je namestila tegobno podobo umirajočega Ahileja, ki mu je iz pete izdrla smrtno puščico. Postavila je tempelj Heinrichu Heineju, pesniku slavne »Lorelei«, ki so jo o božiču peli vsi majhni nemški otroci. In pod lovorjevim cvetjem je čakala, da bi ji bogovi blagih src podarili pokoj. Elizabeta avstrijska, s katere imenom je živo zvezana novejša zgodovina Krfa Motiv s Krfa. Nesrečnica! Kakor drugje, tako tudi na Krfu ni mogla najti želenega miru. Vendar je vztrajala in med leti od 1891 in 1893 otok pogosto obiskovala. Spomladi tega leta je pristala s svojo belo jadrnico. Hotela je spet videti jasne gore. Odpravila se je k obali ženevskega jezera, ki ga je ljubila, šla je v Montreux, kjer se je dolgo sama sprehajala. Na Krfu je pustilu zaklad: cesarica je oboževala bisere. Njih žalostni sijaj, mlečna prosojnost, tajna o njih izvoru so se tako lepo skladali z njeno otožnostjo! Od vseh morskih draguljev, kar jih je poznala, je bil niz biserov neprecenljive veljave, ki mu je bila usojena propast. Grozila ji je smrt; umirala je iz leta v leto, iz meseca v mesec, pobledevala je in počasi medlela. Elizabeta je z zaskrbljeno žalostjo gledala to počasno umiranje, ki jo je spet in spet spominjalo nje same, njenega telesa in njenega svetlega obličja, ki je venel pod neizprosnim zakonom življenja. Nekega dne ji je star pop izdal skrivnost, ki bi mogla rešiti bisere in jim vrniti novo mladost. Sinovi morja so, zato jih je treba zaupati morju. Neko noč sta v največji tajni pop in vladarica stopila v eno od jam, ki se zajedajo v otoško obal. Skrbno sta jih položila v skalno vdolbino. Pozneje, ko bi jih jod in sol ozdravila od bolezni počasnega hiranja, bi jih prišla iskat. Cesarica jih ni nikdar več videla. Stopila je iz parnika na Lemanskein jezeru. Mislila je, da bo neznanka v brezimni množici, ona, ki se ji je ves vladarski sijaj zagnusil. Neki moški je zadel obnjo. Obesila se je na roko svoje spreml jevalke in nenadoma pobledela. Anarhist Lucheni, na pol blazen zanešenjak, ji je nad nedri zabodel trikotno pilo, ošiljeno kot bodalo. Mrki blaznež je dneve in dneve zasledoval nedolžno in trpeče bitje. Mislil je, da je odrezal kronano glavo, a je samo odrešil dušo, ki ni bila več od tega sveta in ki je krfske rože niso mogle umiriti. Biseri so ostali v skalni vdolbini. Skrivnostni pop se ni nikdar izdal in pokopani dragulj se ni nikdar več pokazal. A že štirideset let stikajc mladi potapljači na Krfu po vseh otoških jamah in sc vneti v iskanju čudovitega zaklada. Achilleion spremenjen v Achillheiin Poteklo je devet let. Nekega dne se je velika jadrnica ustavila v Gastur-skem zalivu. Na krmi je vihrala nemška cesarska zastava. Wilhelm II. se je na svoji ladji »Hohenzollernc peljal na poročne svečanosti svoje sestre, princezinje Sofije, in hotel je poznati hišo svoje nesrečne sestrične. Bila mu je všeč. Roj zidarjev in umetnikov je planil na grad. Na novo so slikali strope, kjer so med oblaki letali angelci. Purk so okrasili z velikanskimi kipi, med katerimi je žalil oko Achil, zmagovit, toda segajoč čez vse pametne mere. Heineja so izgnali iz njegovega svetišča. Sto osem in dvajset sob so napolnili s pohištvom. Celotna stavba je ostala grška, toda jedilnica je imela renesančno opravo, kadilnica pompejansko, kapela je bila bizantinska, stopnišče pa rokokojsko. Kopalnico so okrasili z golimi amorčki, ki so metali mehurce iz milnice, vsak mehurec pa je bil v resnici luč. Uredili so električno centralo na obali ter izkopali vodnjak. Poseben stroj je čistil morsko vodo. Vse skupaj se je imenovalo Achillheim. Elizabetin duh je moral pobegniti iz spremenjenega bivališča. Toda ostal mu je vrt, ciprese in rože, ki še vedno v slapovih padajo do morja. Vojna je danes zajela tudi staro Korkiro. Morda je usoda tega kosca zemlje, da daje nepotreben nasvet o milini in lepoti. Topovi znova grme nad sinjim morjem in čudovita jonska jesen, nasičena s sadovi in cvetjem, odgovarja s svojimi vonjavami večnemu besu ljudi. Pletene kombinacije na volnenih oblekah so letos zelo moderne. Marsikatera obleka, ki nam je močno priljubljena, se je že tu ali tam zgulila, da skoraj ni več uporabna. S plotenimi vstavki v kontrastni barvi jo lahko tako poživimo, da bo videti zopet kakor nova. Na pričujoči sliki vidimo nekaj lepih vzorcev. 1. Ce so se nam na obleki zgulili komolci, rokave kar odrežemo in jili obrobimo s pleteno progo. Iz iste pletenine ukrojimo majhno sedlo z ovratničkom, obrobimo našite žepe in izgotovimo pas. Ce je obleka rjave barve, so bo k njej lepo prilegla živo zelena ali vijoličasto modra volna. 2. Ce je životek premajhen ali drugače neuporaben, lahko prenaredimo obleko po drugem modelu. Spletemo telovnik iz volne kontrastne barve in ga obrozimo z blagom, ki nam je ostal od životka. Itokavi lahko ostuuojo isti. Lepa je kombinacija v modri in vinsko rdeči burvi. Pod telovnikom lahko nosimo kako svetlo bluzo, ali pa si zavožemo žal iz iste burve, kakor je krilo. 3. K drap obleki iz tenkega volnenega blaga se lepo poda pleteno sedlo iz lešnikovo rjave bouelo volne. Pas je lahko prav tako pleten ali pa je enostavno usnjat. 4. 1’otrolejsko modra volnena obleka s pletenim sedlom in mnnšeti iz svetlosive angorn volne, ki jo lotos močno v modi. Ker so kombinaoije letos zelo priljubljene, lahko na ta način poživimo tudi nove obleke, seveda če se nam ne zdi škoda zrezati še novo blago. Vstavljeni deli so pleteni ali kvačkani, lepši so sevedn pleteni. Pletemo lahko popolnoma preprosto same desne (na prc"‘ strani), ali pa kakšen droben vzorec. iJHajfina darila iz usnja za dJ/Iihlavža in božič Ce si sume šivate usnjene rokavice, imate gotovo dosti ostankov, ki jih luhko s pridom uporabite za majhne dcnurnice, etuije za cigarete, torbice za ključe, obroče za servijete in podobno. Usnje napnemo na desko in na narobni strani ovlažimo. Nato izrežemo iz papirja kroj, ga položimo na usnje in točno zarišemo oblike. Zatem izrežemo n. pr. denarnico. Sedaj posamezne dele točno spnemo in ob roboviii napravimo majhne zareze ali luknjice. Skozi te luknjice potem povlečemo živobarvno usnjeno vrvico in denarnica je sešita. Zapenja se s patentnim gumbom, ki nam ga pritrdi čevljar. Na isti način delamo tudi druge predmete, kakor kaže slika. Glej strun 517 spodaj. O Da no bodo naše mamice rekle, da ne skrbimo nič za njihove malčke, prinašamo v današnji številki nekaj lepili, a preprostih modelov za otroške obleke in plašče. Obleke so tako preprosto ukrojene, da jih bo marsikatera izmed bralk lahko sešila sama in bo tako prištedila lepe denarce. 1. Preprosta obleka za šolo in dom iz rjavega volnenega blaga. Krilo je položeno v gube. Životek sega do bokov in se zapenja spredaj z dvema vrstama gumbov, ki so iz istega bluga. Ob vratu in v pasu je zavezana pentlja. 2. Obleka iz temnomodrega jerseya, primerna za deklice od G do 8 let. Životek je pod majhnim sedlom malo nabran in se zapenja na dve vrsti gumbov. Krilo je narahlo zvončasto in šivano v robčkih. Majhen otroški ovratnik, manšeti in pas so iz istobarvnega barzuna. 3. Ce je vašemu možu njegova športna obleka premajhna ali na nekaterih mestih oguljena, jo lahko prenaredite za sina in mu bo še dobro služila kot šolska obleka. Suknjič se zapenja na eno vrsto gumbov, hlačke so kratke. 4. Lep ohlapen plašček za deklice od 4—G let. Ovratniček, obrobki ob rokavih in žepih so iz junčje kožice. Zapenja se na dve vrsti gumbov. 5. Zelo primeren za deževne dni je naslednji model. Lahko ga sešijemo iz balonske svile ali gebardina. Krojen je ohlapno. Ob vratu je tesno zapet. Veliki našiti žepi. Iz istega blaga lahko ukrojimo tudi kapuco, ki je za otroke zelo praktična. G. Temnomodra obleka za slavnostne prilike, primerna za dečko od 5—7 let. Malo ohlapna bluzica z otroškim ovratnikom se zapenja na eno vrsto gumbov. Lep okras tvori v obliki sedla našita bela in modra tresa. iz iste trese je našit znak na desnem rokavu zgoraj. Hlačke so kratke in imajo dva poševno vrezana žepa. 7. Svetlomodra oblekica iz jerseya za deklice od 10.—14. leta. Krilo je rezano malo na zvonec, ltokavi so dolgi in odprti. H gladki liniji obleke se lepo podajo drobni robčki okoli koničastega izreza, ki se nadaljujejo do rame in pa na našitih poševnih žepih. 8. Ohlapna tenka volnena ali svilena modro-belo pikčasta oblekca za deklice od 51—5 let. Ovratniček in manšeti na kratkih balonastih rokavčkih so iz bele svile. 9. Temnomodra ali črna baržunasta obleka za deklice 12—14 let. Krilo je malo zvončasto. Gladek životek se zapenja spredaj. Dečji ovratnik, plastron, ki je pripet na gumbih životka, ter manšeti so iz belega pikeja. KUHINJA IN GOSPODINJSTVO Medeni piškoti. Božič se bliža, zato nam posebno prav pride pecivo, ki nas spominja na nekdanje medene kruhke in lect. 3 icela jajca zmešamo z lOdkg medu, dodamo stolčenega cimeta, nageljnovih klinčkov, mal ščep belega popra, lupinico in sok pol citrone, 20 d kg praženih in zmletih lešnikov, kavino žličko jedilne sode in 35 dkg navadne enotne moke. Testo na deski zgnetemo, če bi bilo presuho, po kapljicah dodamo mleka, a ne toliko, da bi se testo prijemalo deske. Nato ga pokrijemo ter pustimo, da pol ure počiva. Testo zvaljamo kakor za kekse debelo, izrežemo okrogle ploščice, ki jih pomažemo z raztepenim jajcem in posujemo s sladkorno sipo. Pokladamo jih precej daleč vsaksebi na pomazan pekač in jih spečemo v topli pečici. Cajne rezine. 13 dkg sladkorja vmešamo s 15 dkg masla in 3 rumenjake, dodamo 1 vanilijev sladkor in sneg 3 beljakov, končno četrt kilograma moke z 1 pecilnim praškom in 3 dkg olupljenih na debelo narezanih mandljev. Zmes počasi spečemo v podolgasti obliki v dobri pečici. Naslednji dan testo narežemo na tanke rezine, jih posujemo z vaniljinim sladkorjem ter položimo rezine na pekač. Nato jih malo nakapamo s sladkim ruskim čajem, ki smo mu dodali malo ruma. Rezine v hladni pečici (čez noč) posušimo kakor prepečenec. Goveji rep z zelenjavo. Za dni, ko imamo malo časa za kuhanje in malo prostora na štedilniku (kadar peremo), je priporočljiva sledeča jed: tričetrt kilograma govejega repa, ki ga naj mesar naseka na lepe, ne pretanke kose. K mesu dodamo vseh vrst zelenjave, polovico čebule, sol, poper, lovorjev list in dva litra vode. Ko je meso že na pol kuhano, dodamo še majhno glavico narezanega ohrovta, če imamo en paradižnik in malo gralia. Pol ure pred kosilom stresemo v juho za vsako osebo eno pest opranega riža. K mesu damo gorčico ali malo kislega hrena. Majhna darila iz usnja za Miklavža in božič '&T&VICLfLCLota CA£&xc><£ovCt A&e&uJ^i /neJuy ao€, ki razvija pri vporabi kisik; ta povzroča v ustni votlini izločevanje slin in tako na najbolj naraven način skrbi za čistost in zaščito Vaših zob. 'Viasitčv Chlorodont DESET DOBRIH NASVETOV GOSPODINJI 1. Da čevlji ne prepuščajo vlage, namažemo podplate s sledečo mažo: 100 g raztopljenega loja zmešamo nad soparo z 20 g belega voska in prilijemo še 15 dkg terpentinovega olja, ne da bi še kaj dalje mešali. To mažo shranimo v zaprti pločevinasti škatli. S čopičem ali krpo namažemo podplate in čevlje ob robu. 2. A ko se nam pri šivanju na stroj umažejo nežne t kanine s strojnim oljem, jih očistimo tuko, da namažemo madeže za nekaj ur z morsko peno, ki jo za mal denar dobimo v drogeriji. 3. Porumenelo platno obelimo, če ga čez noč namočimo v raztopini l 1 vode in 1 žlice vinskega kamna. 4. Ce opažamo pri otrocih ali tudi odraslih pomanjkanje teka, jih ne silimo k jedi takoj, ko pridejo iz šole ali od dela domov. Najprej naj se malo odpočijejo in jed jim bo šla bolj v slast. 5. Ce kupimo prav mastno meso ali mastno perutnino, se nam bo mast veliko lepše raztopila, če že surovo odrežemo od mesa in jo na koščke narezano raztopimo. Ne smemo pa več vrst maščobe mešati, ker to poslabša okus. 6. Kadar odpirate ali zapirate vodovodno pipo, pazite, da ne boste nikoli imeli v drugi roki električne svetilke ali vključenega električnega kuhalnika. 7. Ce nam v skledi, kjer smo zmešali solato, ostane olja in kisa, ga ne vrzimo proč, porabimo ga za krompirjevo ali fižolovo solato ali zabelimo z njim krompirjevo ali fižolovo juho ali kako omako. 8. Ce kuhamo prekajeno svinjino, zalijemo s to juho lahko kakršno koli zelenjadno juho, če je pa premastna, poberemo z vrha mast in z njo zabelimo zelje, repo ali ohrovt. 9. Ako nam opoldne ostane malo govedine, jo zvečer na drobno nasekljamo in s čebulo prepraženo pomešamo med makarone ali rezance. 10. Ce nam pri paniranju mesa ostane malo raztepenega jajca, ga razredčimo z vodo in zmešamo med zdrobovo juho, kar znatno zboljša njen okus. Program zbirke l JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI »N KTl a] knj iovrne v rodno vas in tudi doživi svojo veliko srečo. Naravnost prelestni pa so v tem romanu, ki je mnogo bolj pesem vaškega kolektiva, kakor posameznih oseb, opisi pokrajinskih lepot in kmečkega dela na polju. Vse pa se preliva v skladno pesem človeka in zemlje, letnih časov in cerkvenih praznikov. V menjavo letnih časov pojo zvonovi. Pojo od božiča v strogo resnost Posta in v veselo alelujo Vstajenja; iz pomladi v poletje in spet iz jeseni v zimo. V pesmi teh zvonov pa živi vas, diha zemlja, uspeva polje in se vrstijo doživetja prebivalcev, ki jih je Waggerl tako lepo zajel v ta svoj roman ter vse prepletel s sončno veselostjo in posrečenimi dovtipi. Naročnina zn zbirko »Naša knjiga« je 300 din, plačljiva v 12 mesečnih obrokih po 25 din. Zaradi podražitve tiskarskega in knjigoveškega materiala smo bili primorani malenkostno zvišati naročnino. Skupen obseg vseh štirih knjig bo nad 1500 strani. Knjige iz zbirke »Naša knjiga« so vse vezane v platno in elegantno opremljene. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. GRUDEN 1940 DECEMBER 1 N 1. adv. Zedinj. (/Rifc&iv- 2 3 P T Bibijana.dev. Frančiš. Ksav. 4 s Barbara, dev. ftJLVjCl 5 6 7 č p s Saba, opat t Miklavž, šk. Ambrož, šk. dahita.... 8 N Brezm.sp.M.D. 9 p Pet*-r Four., šk. 10 T Lavretan. M B. 11 S Damaz, pap. 12 c Aleksander 13 p t Lucija, dev. 14 s Konrad Of. 15 N 3 adv. Kristina 16 p Evzebij, šk. 17 T Lazar, šk. 18 S t Kv. Gracijan 19 20 Č P Urban V., pap. t Kv. Evg. in M. 'JoilLce.... 21 S t Kv. lomaž 22 23 N P 4. adv. Demetr. Viktorija, dev. i3oJU£m. 24 25 T S t Adam in Eva Božič. Roj. G. daKida... 26 c Štefan, muč. 27 P t Janez Ev. 28 s Ned. otročiči 29 30 N P Tomaž, šk. Evgenij, šk. Ko.voi.etM. 31 T Silvester, p. dahida... i H. Hičmajn očju&CjciHa, JčofCčahjeitaS JCako 'z.akh.patno pC.ete.nine.? Včasih je na komolcih jopica že tako obrabljena, da se »skozi sveti«. Ni treba čakati, da se bo popolnoma raztrgala, ampak skušujte tenko mesto prevleči čim manj vidno. Vzemite po možnosti isto volno (seveda cepljeno na pol) ali pa tanjšo v isti barvi. Prva slika kaže nazorno, kako prepletamo posamezne pentljo; začnemo vedno v desnem kotu spodaj. Ce pa je pletivo že čisto raztrgano, prerežemo nitke v posameznih vrstah in odparamo pentlje tako daleč, da dobi luknja obliko pravokotnika. Oba konca niti najprej zašijemo, da se ne para naprej, in pritrdimo pletivo na karton. S svileno nitjo poberemo posamezne pentlje, da dobimo nekako pomožno mrežo. Krpati pričnemo tudi tukaj v desnem kotu spodaj in prepletamo nit skozi svileno mrežo v podobi desnih ali levih pentelj, kakor kažeta skici 2 in 3. Ko smo končali, potegnemo svileno nit ven, paziti moramo pri delu, da z iglo ne cepimo pomožne niti, sicer je ne bomo mogli potegniti iz pletiva. KUHINJA Mešan kompot za zimo Iz raznovrstnega sadja. Vzamemo: 1 kg hrušk, 1 kg jabolk, 1 kg sliv, H kg breskev, 60 dkg sladkorja, 3 del vode, 2 grama salieila. Sadje operemo, hruško in jabolka olupimo, očistimo in razrežemo na 4 kose, breskvam in slivam odstranimo samo koščice in jih razpolovimo. V večji, dobro glazirani ponvi polijemo 60 dkg sladkorne sipe s 3 del vode in pustimo, da 5 minut vre. V ta skuhan sladkor stresemo najprej hruške, ki naj četrt ure vro, tem dodamo jabolka, ki se naj tudi četrt ure kuhajo, nato priložimo slive in breskve hkrati, da četrt ure vro. Kuhati ne smemo na odprtem ognju, sadje pa lahko narahlo mešamo, da se ne prime dna. Vročemu kompotu primešamo 2 grama salieila in ga potem napolnimo v kozarce, zavežemo pa jih s celofanom šele, ko je kompot popolnoma ohlajen. Krompirjeve omlete. Krompirjevo omlete so za brezmesne dni izdatna in ne predraga jed. Četrt kilograma kuhanega in nastrganega krompirja osolimo in v loncu zmešamo z dvema jajcema, mulo soli, malo moko in toliko mleku, da nastane tekoče testo kakor sicer za omlete. Iz tega testa spečemo kakor običajno čim tanjše omlete. Potem na drobno nasekamo kakršno koli klobaso in jo pomešamo z zarumenelo čebulico in zajemalko goste smetane. Omlete pokladamo v namazano ognja varno posodo, med dve in dve pa damo primerno količino klobasnega nadeva. Vrhnjo omleto potresemo tudi z zarumenelo čebulico in nekaj koščkov masla ter postavimo jed za pol ure v pečico. K tem omletam pripravimo solato ali i>£ kako omako. Kdo ga je umeril ............. .:!!!; p I jijjijii .................. 4 Janez je imel nesrečen dan. Po * kosilu ga je stric Tone pretipal zaradi dolgov, ki si jih je Janez spet nakopal pri kartanju. Stric mu je sicer dejal, da mu jih bo plačal, a da naj se tudi zgubi izpred njegovih oči — za vselej. Janez je šel gor v svojo sobo. Stric Tone pa je stopil po tej nevihti z nečakinjo Marico na vrt, da bi svojo jezo ohladil na kratkem sprehodu. g* Ob 3‘45 je bil že na vrtu detek-“ tivski nadzornik Petrič in si zapisoval vse podrobnosti. Stri< a Toneta je nekdo umoril s puščico, ki se mu je zarila globoko v telo. Marica je rekla Petriču: „Hodila sva po vrtu nekaj časa. Naenkrat pa se je stric vzpel, usta močno odprl in padel. Nikogar ni bilo videti v bližini, pač pa sem slišala, kako je nekdo brž zaloputnil okno." v Preiskava v Janezovi sobi je po-® kazala, da jo je ta z vso naglico odkuril. Detektiv je našel lok in prstni odtisi so se skladali z Janezovimi. Kraj, kjer je ležalo Tonetovo truplo, je bil od Janezove sobe oddaljen kakih 10 m, torej lahek strel. Janeza so zaprli, a je trdno zanikal vsako misel na umor. Kaj pa Vi mislite? Za reševalce, ki bodo svojo rešitev z dokazom podprli in jo do 15. decembra poslali na: Uredništvo Obiska (uganka) Kopitarjeva 6, Ljubljana, ima žreb pripravljenih troje nalivnih peres. Glede rešitve kriminalne uganke v prejšnji številki in razdelitve nagrad glej stran 525. "“"''k POT ČEZ SAVO lllllllllll||llllllllll|llllillllllll*llllllll%l®lllllllllllilllll*lllllllllllltf^ llllllll||||llllllll|||l!lllllll|||!llllllll|||ljl|llllll|||ll|llllll||||lll!llll|||||||l!lll||||||lllll!|||!llllllll!l!l!lllllll|||||lllllll|||||llllllll||||llllllll|||^ Iz velikega zgodovinskega romana »Križarska vojska« Sele po dveh tednih so skupine, ki jih je svoj čas vodil Peter Eremit, sedaj pa prevzel v vodstvo Walter Nemanič in jih drži v redu s svojo železno roko, zagledale mesto Zemun in dosegle obmejno Savo. Na drugi strani korita je ležalo mesto Beligrad, kjer so se začenjale srbske in bolgarske dežele, ki so spadale pod oblast carigrajskega Bazileja. Ker so bili obveščeni že naprej o prodirajočih križarjih, so stali na nasprotnem bregu že grški vojaki-najemniki, Pečenegi in Kumani. Poveljeval jim je najbolj zaupljiv bazilejev vojskovodja Tatikios, upravnik zahodnih dežel grškegrcesarstva. Na treh velikih splavih, ki so jih v naglici zbili, so se križarji prepeljavali čez Savo. Šest dni. Vsako skupino so pri prihodu na grška tla sprejeli grški lokostrelci. Prešteli so takoj vse prišlece in jim določili prostor za taborenje. Iz tabora pa se nihče ni smel ganiti brez grškega dovoljenja. Preračunali so natančno količino hrane, potrebne za posamezne oddelke. Nihče ni smel stopiti s plava, dokler niso Grki uredili svoj posel. Šele potem je mogel pristati. Beračem, pohabljencem in gobavcem je bilo določeno, da se bodo zadnji prepeljali čez Savo. Zato so mirno čakali in se niso pritoževali preveč zaradi zavlačevanja. Zbirali so se na bregu kot kupi črvov, lezli, prali si v reki svoje cape, ali pa ležali na od sonca razgreti travi. Ležeč so gledali oblake, pa zopet bistro, deročo reko in skalnato strugo. Na mestu, kjer so se prevažali križarji, je bila reka še precej mirna, nekaj metrov niže pa se je penila in vrtinčila ter brzda z bučnim padcem med skale, zavaljene v korito. Ravnodušno so opazovali te čeri, in pasli oči na njihovem redkem rastlinju in useh-lih, štrlečih steblih. V uteho jim je bila zavest, da je najslabša pot že za njimi, daleč za njimi. Tako lakota, tavanje po praznih ogrskih nižinah, hoja preko trav, ki režejo kot nož v telo. Prihaja trenutek, ko se začno uresničevati obljube in upanja. Sava, ki teče pred njimi, ni sicer še Jordan, toda tudi Jordan ne more biti več daleč. Saj grško cesarstvo imenujejo vrata v Sveto deželo. Cilj je že blizu... že zelo blizu... Že so bili vsi na drugi strani — možje, žene, otroci, umetniki, men ili, sužnji — in zbrani siromaki, povezani red na njih. Pomagali so si med seboj, kolikor so si mogli, in šli k vodi. Prevažalci so skočili s splavov na breg in jim vrgli drogove in vesla. jkoknd križarjev po slede/l ubitifi predni/ioo (G. Dore) »Ne bomo vas prevažali, ušiva sodrga! Vozite sami, kakor veste in znate!« Niso se jim čudili in ne jezili, molče so se natrpali na zbite splave. Gobavci na enega, beraška in pohabljena druščina na drugega. Kdor je imel zdrave roke, je prijel za drog. Odrinili so. Splav se je obrnil, splaval in se že pomikal k drugemu bregu. Tam stoje vrste pečeneških lokostrelcev. Sredi njih \Valter. Pluvajoči ga vidijo, kajti bil je orjak, večji kot bizantinski vojaki. Tudi to še vidijo, kako pečeneški desetnik govori z njim. Walter daje znak kot da se strinja, se obrne in gre stran. Lokostrelci se razvrste v dolgo strnjeno vrsto. Napenjajo tetive. Zakaj? Stotnik zakriči nekaj plavajočim, česar pa oni ne razumejo. Z roko daje znak, da bi obrnili, pa tudi tega siromaki ne morejo razumeti. Celo žvižg strelic, ki so padle v vodo ob splavih, jim ne pove dovolj, kaj hoče. Kam streljajo lokostrelci? Vsaj ne vanje! Ne vanje! In tirajo splave naprej, kolikor morejo. Bore se s tokom. Tedaj se na bregu prikaže nekaj na dveh kolesih. Vojaki obračajo konje in nustavljajo ono stvur z zadnjo stranjo k bregu. Iz tega dvokolesnega voza se prikaže cev, vitka kakor kačji vrat, toda na koncu razširjena kakor kelih cveta. In zopet kriče. Kaj? Slišijo topo grmenje. Iz cevi se vsuje temni klobčič, ki žari v zraku s svetlim plamenom, leti, šumi in potresa kakor z ognjeno grivo, pada vriščeč na vodo pred splav in se razlije po njej s tekočino, ki gori. Gori na vodi! Grški ogenj. Strašno orožje, ki je zagotavljalo Bizantincem nepremagljivost, dokler jim Saraceni niso ukradli skrivnosti. Grški ogenj! Z zloveščim šumom je priletel drugi klobčič in pudel za splav. Spet gori površina reke. Ce bo tretji zadel, tedaj se bodo vnela lica, telesa, oblačila... Strašni ogenj jim požre ude, ki jih dozdaj še niso zjedle gobe... Siromaki šele zdaj razumejo početje; s strašnim in groznim krikom obrnejo splav na ogrsko stran. Toda tam stoje kot zid tudi že ogrski vojaki, ki so sledili križarski armadi. Ti jim groze s kopji in sulicami... Nihče ne stopi na trdna tla! Nihče! Medle jim roke in blazne od strahu, tok pa jih vleče v vedno silnejše vrtince. Nesrečniki planejo v strašen krik. Molijo in kolnejo. Kažejo na roke, kjer vise ostanki križa, pripetega spomladi. Kriče, da so križarji! Križarji! Da so šli, ker je Bog tako hotel! Da so stopili na pot zaradi Kristusa! Kličejo na božje pomaganje in božje maščevanje! Ječe v predsmrtni grozi. ... Tok pa jih zanaša vedno hitreje, hitreje... Na grškem obrežju pa se pridružuje njihovemu strašnemu umiranju samo en glas, glas Petra. Šele sedaj je spoznal, kaj se godi. Eremit se vrže na Walterja Nemaniča. Grabi za meč, viseč mu na vratu, kakor da bi bil orjak zvonik in on zvonec, ki bije plat zvona. Reže prste ob njegovo ostrino, Prosjači za usmiljenje. Dviga se, preti... »Ti si dovolil! Ti si kriv!« Walter ga ravnodušno pahne v stran. »Sam si kriv, negodnik! Ne smel bi jih vzeti s seboj. Dovolj dolgo se je ta sodrga vlekla z nami...« »Usmili se jih! Ne pogubi jih...« stoka Peter. »Mi ne pade v glavo. Pojdi! Plemeniti Tatikios te hoče pozdraviti v Bazilejevem imenu. Peter neče z mesta. Walter ga prime za ovratnik kot psa, brcne s kolenom v zadnjico in odločno zapove: »Ako nočeš, da vzamejo vsi podoben konec, stori, kar ti velim... Razumeš?« Tako gre na pol priseben Peter, človek božji, vodnik množic, ponižno pred Walterjem, katerega prezirljivo koleno čuti še vedno od zadaj. V očeh mu blodijo rdeči plameni. V ušesih mu odmevajo prestrašeni kriki umirajočih v valovih. V mislih klije prepričanje, du je Walter satan. Da so vsi v peklenskih krogih. Na samem dnu. On, Peter, je hotel peljati ljudi h Kristusu, a pripeljal jili je k hudiču. Kako se je to moglo zgoditi?! Satan je tudi plemeniti Tatikios, ki sedi na pozlačenem sedežu pred šotorom. Nad njim zastava. Halja dostojanstvenika se spreminja kakor srebrna morska školjku. Pogled pa je hladen in oster, da gre skozi kosti. S čudovito prijaznim glasom izraža Tatikios Petru svoje zadovoljstvo, du ima čast spoznati tako slavnega in navdihnjenega moža. O, kako lep je za vsakega kristjana pogled na te križarske množice, ki so prišle, da rešijo božji Grob! Kako neizmerno zaslužen je pred Rjpgom tisti mož, ki jih je zganil, dvignil na noge in razvnel z božjim Duhom! »... To je satan!...« misli Peter, ».... princeps men-dacii... začetnik laži... On je! ... In jaz sem v njegovi oblasti... Ves svet je v njegovi moči...« In ni odgovoril ničesar. (Zgodovinski roman Z. Kossakove Križarska vojska, ki izide v prevodu T. Debeljaka v zbirki »Naša knjiga« pri Jugoslovanski knjigarni.) Nova športna pridobitev slovenske prestolnice: I lili 111 L«p m & lil! m 1211 iniHiH' ,i:| liii lil W- ji: ::s:.:s: m Milil. iliii;IhJ i. Kdo more to polje s tremi ravnimi črtami razdeliti v štiri dele enake oblike, tako da bo v vsakem delu po eno sonce in ena luna? 2. Pepe in Žane se srečata. Pepe vpraša Žaneta, če ima kaj bratov in sestra. Žane pa pravi: »Samo enega polbrata sem imel, ki je že umrl pred 125 leti.« Pepe se začudi: »Ka- ko pa to, če imaš sam le 75 let?« A Žane je vztrajal pri trditvi. Kako je to sorodstveno razmerje mogoče? 3. V »dobrih starih časih« je ponekod po ljudskih odrih in glediščih nastopal »Turek s prestreljenim trebuhom«. Okrog ledij je imel pas, v katerem je l)ilo spredaj majhno okence, veliko ko kuka železniška vozovnica. Če si pogledal skozi to okence, si videl predmete, ki so bili »Turku« za hrbtom, n. pr. svečo, ki je gorela zadaj. — Vi imate dober nos za prevare: povejte, kako je prebrisanec to napravil? 4. o & C A 0 o°o O O O o <9 O £> A O ♦S M * » v r* X ♦ 4 Ul Ut 0 0 o 0 0 c 0*0 0% 0 0 0% 0 0 v *.* 4*4 4 * v * 4 y 4 * Pred seboj vidiš 16 igralnih kart. Vsota točk navpično, vodoravno in diagonalno je različna. Osem kart naj premenja svoja mesta, tako da bo vsota točk v vsaki navpični, vodoravni in diagonalni vrsti 34. Katere karte moraš premenjati? Glede rešitve ugank v 11. številki, imen reševalcev in razpis novih nagrad glej str. 525 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Novi dirkalni stadion S. k. Hermesa v šiški Decembra meseca je šahovski glad najhujši. Tedaj se ljubitelji kraljeve igre ob dolgih večerih radi predajajo strastnemu »mesarjenju«, radi se mudijo ob težjih šahovskih problemih in lovijo nove mojstrske partije. Temu nagnjenju pa smo skušali ustreči tako, da smo prinesli nekaj več zanimivih partij s turnirjev kakor običajno. Ker pa nam je prostor omejen na eno stran, smo morali opustiti običajne komentarje, da bi dali »lačnim« šahistom za božič čim več »hrane«. Problemistom smo postregli s tršimi orehi. Ob prvem si bo marsikdo polomil zobe. Problem v 15 potezah je pač redkost. Sestavila sta ga ameriška problemista Shinkman in Wiirzburg. Zasnova je nedvomno genialna in reševalci, ki bodo odkrili ves mehanizem, ga ne bodo pozabili. Angleška otvoritev (4. kolo za rusko prvenstvo 1940) Botvinik Levenfiš 1. c2—c4 e7—e5 2. Sbl—c3 Sg8—f6 3. Sgi—f3 Sd8—c6 4. (12—d4 e5Xd4 5. Sf3Xd4 Lf8—b4 6. Lel—g5 h7—li6 7. Lg5—h4 Lb4Vc3 + 8. b2Xc3 Sc6—e5 9. e2—e3 Se5—g6 10. Lh4—g3 Sf6—e4 11. Ddl—c2 Se4Xg3 12. h2Xg3 d7—d6 13. f2—14 Dd8—e7 14. Kel—f2 Sg6-f8? 15. c4—c5 d6Xc5? 16. Lfl—b5+! Sf8—d 7 17. Sd4-f5 De7—1'6 18. Tal-dl! g7—g6 19. Sf5Xh6 Th8—18 20. g3_g4 a7—a6 21. g4—g5 Df6—e6 22. I.b5-e2 Sd7—b6 23. Sh6—g4 Ke8—e7 24. Sg4—16 De6—c6 25. Tnl—h7 Lc8—f5 26. e3—e4 Lf5—e6 27. f4—f5 g6Xf5 28. e4Xf5 Črni se je vdal: njegova pozicija je izgubljena, Glede rešitve problemov, imen reševalcev in razpisa nagrad glej str. 525 Italijanska otvoritev (6. kolo za rusko prvenstvo 1940) Problem št. 30 Miklavžev oreh Mikenas-Panov 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lc4, Lc5 4. c3, De7 5. 0—0, d6 6. d4, Lb6 7‘ h3, Sf6 8. Tel, h6 9. b4, a5 10. b5, Sb8 11. La3, Sd7 12. Sd2, Sh7, 13. Sfl, Sg5 14. Se3, Sf3:+ 15. Df3:, Df6 16. Ddl, g6 17. Sd5, Dg7 18. Dd2l, g5 19. Le2, n5 20. d:e5, De5: 21. Lb2, Dg7 22. c4, fb 23. Sb6:, Sb6: 24. c5l, Sa4 25. c: (16, Sb2: 26. Db2:, c:d6 27. Tdl, g4 28. h4, De7 29. Lc,4, Le6 30. I)d4, 0-0 31. Le6:+, De6: 32. Dd6:, Da2: 33. e5l Df7 34. e6, Dg6 35. e7, Tc8 36. Dd8 +-, De8 37. Dd5+, Kh8 38. Db7:, a4 39. Dd5, Tb8 40. b6!, Kg7 41. b7, Tu7 42. Tbl! a3 43. Dd8, a2 44. De8:, u:blD 45. Df8+!, Tf8 46. e:f8D+, Kf8: 47. Tbl:. Črni se je vdal. Huda borba, v kateri se je Panov — čeprav je izgubil — krčevito upiral Litvancu Mikenasu. Indijska otvoritev (4. kolo za češko prvenstvo 1940) Dobiaš-Opočensky 1. d4, Sf6 2. c4, c5 3. Sf3, e6 4. Sc3, c:d4 5. Sd4:, Le7 6. g3, d5 7. Lg2, e5 8. Sb5, d4 9. Sd5, Sd5: 10. Ld5:, Sc6 11. 0-0, a6 12. Sa3, 0-0 13. Se2, Lf6 14. b3, Lh3 15. Tel, Dd7 16. Lb2, Te8 17. Dd2. Td8 18. Tdl, Df5 19. Sb4, Sb4: 20. Db4:, Td5:! 21. C(I5:, De4 22. f3, De3+ 23. Khl, Df2 24. Tel, De2: 25. Td2, Df3:+ 26. Tg2, Dd5: 27. Kgl, Lg2: 28. Tg2:, Lg5 29. h4, Le3+ 30. Kh2, d3 31. Lc3, e4. Beli se je vdal. Črnih prostih kmetov ni mogoče zadržati. V tej partiji se je Opočensky odlikoval po lepi kombinatorni in harmonični igri. Fajorovičev gambit (12. kolo za nemško prvenstvo 1940) Regedzinski-Richter 1. d4, Sf6 2. c4, e5 3. de5:, Se4 4. a3, Sc6 5. Sf3, (16 6. ed6: Ld6: 7. e3, Lf5 8. Sd2, Df6 9. Se4:?, Le4: 10. Le2, 0—0—0! 11. Da4, Te8 12. 0-0, g5! 13. Sel, Kb8 14. f'3, De5! 15. g3, Lf5 16. Tf2, Lc5 17. Sg2, Soi|se notele, ootooise In lofo-gralsne reportaže ie nosiednll: I. nagrado za najboljšo novelo je dobila novela Franca Kunstlja: Poroka v skednju; II. nagrado novela Tineta Duha: »Na previsu«. I. nagrado za najboljši potopis je dobil Rado Bednarik za »Noč na Adriji«; II. nagrado Maks Jeza za »Na Koprivni«. I. nagrado za najboljšo fotografsko reportažo je dobil Slavko Smolej za »Preobrazbo svilnega prelca«; II. nagrado Vladimir Koman za »Žetev na Dolenjskem«. Naročnikom in priiatclicm »Obiska« Ob koncu prvega letnika se »OBISK« priporoča vsem svojim dosedanjim naročnikom, da mu ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu in mu pridobijo novih naročnikov. »OBISK« je pripravil svojim zvestim naročnikom prekrasno novoletno darilo: »ILUSTRIRANI SLOVENSKI KOLEDAR Z/L LETO 1941«. Vsah dosedanji ali nov noro (ni h »OBISKA« doni holedar brezplačno, aho do Konca fanuarla poravna celoletno naročnino za leto 1941! Koledar je po svoji obliki in izdelavi nekaj povsem novega. Kartonski listi s slikami v bakrotisku so uporabni kot razglednice, tako da bodo naši naročniki imeli od njega dvojno korist. Brez povišanja naročnine bo »OBISK« izhajal v nezmanjšanem obsegu. s« ^Naročnina listu je Din 72'— celoletno Din 38'— polletno Din 20'— četrtletno Kdor pri upravi »OBISKA« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica (trgovina Ničman) osebno poravna naročnino, dobi istočasno Obiskov »Ilustrirani slovenski koledar«. Vsi, ki do 20. decembra poravnajo po položnici celoletno naročnino, dobijo koledar priložen prvi številki »OBISKA«, ki izide za božične praznike. Ostali bodo dobili koledar z drugo številko. Kdor pa pošlje poleg celoletne naročnine še Din 3'— za poštnino, mu pošlje uprava koledar takoj po prejemu naročnine. Za vse ostale naročnike, ki ne bodo do 31. januarja 1941 poravnali celoletne naročnine, kakor tudi za ne-naročnike stane posamezen izvod Din 20'—. Udeležencem natečaja, katerih prispevki ne prihajajo v poštev za objavo v listu, bomo prispevke vrnili. Prosimo vse udeležence, da nam sporoče svoje točne naslove. — Najboljši nagrajeni prispevki vseh treh panog bodo priobčeni v prvi številki prihodnjega letnika, ki bo izšla za božične praznike. Nekaj slik iz odrezavega ameriškega filma »JUNAŠKI POJEZD«. Vsebina dela je zajela v pionirski dobi Amerike, ko so ubogim in slabotnim pomagali do pravice samo junaki, kakršnega igra v tem filmu James Cagney. Njegova vedra soigralka je Rosemary Lane gg 3 mi K fk 'htubrhutu J*ttt inertnih. :;o: MMii, ^ Tak je bil »Obisk« ___________v svoiem prvem letu. Naročile ga in mu pomagajte, da bo v drugem letu še lepši in popolnejši!