RAZMIŠLJANJA OB ODLOKU O NOVEM OBRATOVALNEM ČASU LJUBLJANSKIH TRGOVIN
Nekatere moti, nekatere ne
Mnogi Ljubljančani so v ponedeljek, 18. maja v zgod-njih jutranjih urah ostajali pred zaprtimi vrati trgovln. Eni razočarani, ker so bili ob sveže žemlje, drugi razburjeni, češ »kaj pa je zdaj tole?«, vsi pa hudo jezni. Na vratih pa nova nalepka, sveža, še nič odrg-njena ali umazana, na njej napisan čas obratovanja -po novem, seveda. Prav ta pa je, kot vsi vemo, ker smo lahko novi odlok zdaj že spoznali »v praksi«, tisti kamen spotike, ki je še bolj močno razburkal sicer ne posebno mirno vodo prehrambene politike.
Tokrat novi odlok o koreni-tih spremembah glede po-slovnega časa trgovin in dru-gih lokalov še globlje posega v naš vsakdan, kot so posegali vsi dosedanji. Prejšnjih smo se držali (ali pa tudi ne), tega pa se bomo, kot kaže, kar mo-rali, pa če nam je prav ali ne; za tiste, ki jim ne gre »v ra-čun« in morebiti omahujejo, naj ga izvajajo ali poslujejo mirno naprej »po starem«, pa so že predvideni zelo »živ-ljenjski« računi - kazen na za-htevo inšpektorjev. Ali bo grožnja zalegla? Bomo kmalu videli!
Veliko bi lahko govorili in razpredali misli o resnični živ-ljenjskosti teh novih, uradno zahtevanih in sprejetih ukre-pov. Nekaterim ustreza delov-ni čas, ki so ga uvedli 18. ma-ja. Navajeni so nakupovati v kasnejših dopoldanskih urah ali pa popoldne, ko imajo čas ali pa raje spijo uro dlje, kot da bi že navsezgodaj kupovali žemlje... Druge pa je novost pošteno »pogrela«: kdaj kupi-ti kruh za družino, da ga bo vsaj pri obedu lahko jedla svežega, če ga že za zajtrk ne
more? Na poti v službo torej ne več, ker so mnoge trgovine še zaprte. Med delovnim ča-som torej, saj takrat opravlja marsikdo tudi tisto, kar ne so-di v okvir njegovih delovnih zadolžitev. Da o šolarjih, ki so ob jutranjo malico (»en sen-dvič s tistole salamo, pro-sim!«) ne govorimo; doma ta-ko nikoli ni časa za zajtrk.
Zadeve sicer niso povsod tako črne: nekatere trgovine z živili morajo biti odprte ob 7. uri, nekatere, vendar zelo red-ke, pa med 5.30 in 6. uro. Naj-bolj zagrizeni jedci svežega kruha se bodo pač morali po-truditi v kar precej oddaljene trgovine, ne glede na jutranjo uro. Seveda pa so spremembe doletele tudi vse druge - neži-vilske trgovine. Vse bomo ku-povali po novem obratoval-nem režimu. Nekatere to zelo moti, ker menijo, da se na nov red nikakor ne bodo mogli privaditi, drugih niti ne, pač po načelu »vsega se človek navadi!«
Kaj o tej novosti menijo Ljubljančani iz Centra?
Marija O., prodajalka: »Ko so začeli pri nas govoriti o
tem, sem bila zelo ogorčena. Mislila sem, da pomeni odpi-ranje trgovin dve uri kasneje hkrati tudi okrog 2000 dinar-jev mesečnega dohodka manj; to pa je zame kar lep denar. No, potem so nam po-drobno razložili, da bomo pri-hajali na delo kot doslej, le da bomo trgovino odprli kasne-je; prej pa naj bi se prodajalci bolje pripravili, da bi uredili blago na policah in podobno. Morda bodo kupci s tem zado-voljni. Menim pa, da bo še ve-dno gneča ob konicah, čeprav bo streglo vse osebje!«.
Albin S., uslužbenec: »Mor-da sem preveč razvajen, toda navajen sem na svež kruh pri zajtrku, kar sem si prej lahko privoŠčil, ker stanujem blizu trgovine. Zdaj s tem ni nič. Zdaj hodimo s kolegi po sen-dvič takoj, ko odprejo najbliž-jo trgovino - med službenirn časom, seveda! Sicer se pa zgodaj zjutraj tako še ne da ,s polno paro'...«
Mitja B., upokojenec: »Ne
vem, kaj bi rekel. Morda to, da so tisti, ki so pripravili tak od-lok, že vedeli, kaj bodo z njim dosegli. Na splošno me poz-nejše odpiranje trgovin ne moti, bolj me skrbi, kako bo zdaj, ko bodo gostilne dlje ča-sa odprte... Boste videli, da bo kriminal narastel!«
Maja Z., dijakinja: »Nobe-ne razlike ne vidim sedaj, vsaj v pozitivnem smislu je ni. V trgovini na Poljanski cesti še vedno čakamo na malico sko-raj do konca glavnega odmo-
ra, saj je gneča taka, kot je bila. Mogoče so tega precej krive tudi prodajalke, saj se nekatere vedejo do nas kup-cev tako, kot bi imeli časa na pretek. Vrh vsega, te pa še zvi-ška gledajo, če ne pustiš pri njih vsaj 5 jurjev! Seveda, teč-ni in lačni dijaki delamo zara-di malic gnečo.«
Slavka C, učiteljica: »Novi režim je prinesel večje ugo-dnosti predvsem za konec te-dna, za petek, ko imamo moŽ-nost nakupovati nekoliko dlje kot prej. Ljudje smo pač taki: čakamo na zadnji trenutek, potem pa nakupimo vse, kar se da. Je pa nekaj pomanjklji-vosti, recimo v zvezi z raznimi uslužnostnimi dejavnostmi; pri frizerju, denimo, bo zdaj ¦ več gneče. Dobra se mi zdi odločitev, da bodo sedaj odpr-ta gostišča in restavracije -nekatere, seveda - tudi ob ne-deljah. S tem bo nedeljska .gospodinjska tlaka' prihra-njena marsikateri gospodinji!
Pa še to bi rekla: nekako skeptična sem do vseh teh ob-ljub, češ da bomo zdaj kupci v trgovinah bolje in lepše po-streženi; so izdali hkrati tudi nov odlok o dolžni prijaznosti in ustrežljivosti? Za nekatere naše prodajalce bi ga namreč kar morali!«
Peter K., obrtnik: »Pred-vsem mi je všeč, da so nekaj spremenili na področju go-stinstva. Prej človek, kot ve-ste, ni imel kam iti ob nede-ljah. Redki so bili lokali, kjer ste lahko v miru posedeli in popili vrček piva ali dva... Ljubljana je bila dolgo časa prava puščoba v tem smislu. Lokale so tudi sicer prezgodaj zapirali. Upam, da bo z novim odlokom zdaj bolje -no, slišal pa sem, da se gostinci že ra-zburjajo in ga skušajo prikro-jiti po svoje. Menda ne spet . tako, da bomo lahko hodili posedet ob prazne, nepogr-njene mize, ker pač zapirajo zgodaj zvečer?«                   D. V.