Amerikanskí 8lovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote				 .		ÜSf*
40 ètevilka	Joliet, minois. S3. ol<tol>i*íi 1908	Letnik XVII 	—-n*
BRYAN SREDI '‘SOVRAŽNE DEŽELE”
demokratski predsedniški kandidat povsod v državi Ohio sprejet navdušeno.
SAMUEL GOMPERS 0 VOLITVI.
Misli, da bo gotovo izvoljen Bryan in tudi demokratski kongres.
Nova katedrala.
St. Louis, Mo., 18. okt. — Tu je bil danes med slovesnimi obredi položen temeljni kamen za novo katoliško katedralo, katere zgradba in naprava bo stala okoli $2,000,000.
Pred obredom polaganja temeljnega kamena se je vršila parada, katere se je udeležilo na tisoče vernikov. Papežev odposlanec, nadškof Diomede Fal-conio, je položil temeljni kamen. Med mnogoštevilnimi duhovnimi dostojanstveniki so se nahajali tudi nadškofje James E. Quigley, Chicago; John M. Farley, New York; John Ireland, St. Paul; Michael Kelley, Sidney, Avstralija; James H. Blenk, New Orleans.
DEŽ POGASIL GOŽDNE POŽARE.
Tako poročajo iz Michigana in Wis-consina, kjer so hoste spet gorele zadnji teden.
NAD 40 ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
Marietta, Ohio, 21. okt. — Za demokratičnega predsedniškega kandidata je bil danes dan zmagoslavja, kajti kjerkoli je govoril v tej državi, so ga ogromne množice navdušeno pozdravljale. Dejstvo, da se je nahajal v “sovražni deželi”, je njegovo itak plamtečo zgovornost še zviševalo. Že davi, ko je še ležal v postelji, je bil gospodu Bryanu prinesen časopis, v katerem je bila brzojavka, da je New York Gentral-železnica zapretila svojim za poslencem se znižanjem plače, če bo Bryan izvoljen; če bo pa izvoljen Taft se jim plača zviša. Ta brzojavka mu je dala geslo za ta dan, in v svojih današnjih govorih in nagovorih je neusmiljeno šibal železnice zaradi njihove “sramotne taktike ostraševanja”.
V Akronu je kandidat v svojem govoru pozival predsednika Roosevelta, naj prekliče svojo trditev kot neresnično, da je demokratični narodni odbor prejel od nekega prednika ali iz dru zega vira $300,000. Roosevelt je vedel, da je ta trditev neresnična, in sedaj bi moral imeti pogum, da to prizna.
Nič manj nego 16 govorov in nagovorov je imel Bryan tekom dneva. V Youngstownu so mu izročili delavci tamošnjih jeklarn velik list z besedami: “Danes ne moremo biti z Vami, ampak bodemo pa dne 3. novembra.” Gospod Bryan je pozneje izvedel, da 60 tovarne, ki so že nekaj časa poslovale se znižanim štvilom delavcev, danes namestile polno število istih.
Znamenito je, da so bile v Mansfiel-du vse urejajoče lokomotive Erie-že-leznice okrašene z zastavami in Bryan-ovimi podobami.
Chicago, 111., 21. okt. —- Zmagego-tav za stvar delavstva in demokratov je včeraj semkaj dospel predsednik od “American Federation of Labor", Samuel Gompers, da se zvečer udeleži velikega shoda unijskih klobučarjev v Orchestra Hallu ob Michigan Ave. ter da se posvetuje z delavskimi voditelji. V hotelu Kaiserhof, kjer se je delavski vodja nastanil, je bil kmalu obdan od velikega števila tukajšnjih delavskih voditeljev, ki so mu poročali o svojem popolnoma neodvisnem postopanju v prid Bryanu in posebno tudi demokratičnim kongresnim kandidatom, katero gibanje bo po njihovih mislih republikance zelo presenetilo.
Glede bližnje volitve in deleža, ki ga imajo unijski delavci v volitvenih bojih, je gospod Gompers izpovedal med drugim: “Prav nič ne dvomim, da bo Bryan izvoljen in da bo imel tudi demokratični kongres za sabo. Tega ne pravim, ker je to moja želja, marveč ker nisem po vseh delih dežele še nikdar opazil tacega obrata ene stranke k drugi, kakor se je to letos resnično zgodilo. Ne samo delavski sloji, temveč posebno tudi trgovci zapuščajo republikansko stranko, katere so se o-klepali leta in leta, kakor en mož. Vprašanje o trustih in obotavljanje republikancev, vpoštevati upravičene zahteve delavske, to dvoje je povzročilo obrat. Odločilno za delavce je vsekakor razvrščanje delavskih organizacij s “trusti” kot občeškodljivimi zvezami. Demokrat) e so doslej vpo štcvali naše glavne želje. Gre se za: 1.) Jednakost pred postavo. 2.) Obravnave pred porotniki v slučajih preziranja sodišč med delavskimi homatijami, i-n 3.) Odpravo sedaj obstoječe razredne razlike med delavci in delodajalci. Sicer ne vemo natanko, kaj bo mogel ia bo storil gospod Bryan, da dobe delo in zaslužek mnogoštevilni brez-poslenci, ampak toliko vemo, da se ne straši pred korenitimi naredbami. Ko je bil gospod Taft pred nekaj meseci v New Yorku vprašan, kaj je vstanu storiti za brezposlence, je odgovoril: “Bog edini je vstanu vedeti to!” — Mi pa vemo, je rekel Gompers, da je se daj brez dela toliko tisočernikov vsled republikanske slabe uprave.”
Demokratični predsedniški kandidat Bryan je zadovoljen s položajem. Vče raj je rekel nekemu odličnjaku iz In diane: “Nebraska nam je gotova, Indiani in Ohio kaže vse na naš uspeh in pravico imamo, računati na elekto-ralne (izborne) glasove države New-York. Colorado in Montana sta nam gotovi. Colorado s 15,000 do 20,000 glasov.” _________________
—Rojaki, kadar prečitate list, pokažite ga sosedu, da si ga ogleda, ker potem se bode tudi on naročil. Samo $1.00 na leto; za Evropo $2.00.
Streljal na duhovnika.
Chicago, III., 19. okt. — Rev. J. K. Fielding od Corpus Christi-cerkve ob Grand Boulevardu in 49. cesti je bil včeraj popoludne v nevarnosti za svoje življenje. Neki neznanec je dvakrat ustrelil proti njemu, ne da bi ga zadel, nakar je pobegnil. Father Fielding se je kmalu po dogodku odstranil, da se udeleži neke slovesnosti, in stoteri ljudje, ki so prihiteli do njegovega stanovanja, niso mogli nič natančnejšega izvedeti o zločinu, doznali so samo to, da Rev. Fielding ni bil ranjen.
Tudi v Pennsylvaniji gozdni požari vsled nepaznosti lovcev.
Amer. brodovje na Japonskem.
Yokohama, 18. okt. — Vkljub viharju, ki je pripravljal ladijam nemalo stiske, je ameriško vojno brodovje srečno dospelo v to luko. V pozdrav je na bregu pelo ameriško narodno himno 2,000 japonskih šolskih otrok. Sprejem odstrani Japoncev je bil sploh velikolep.
Tokio, 19. okt.—Podadmiral Sperry, poveljnik v Yokohami vsidranega ame riškega vojnega brodovja, je prišel v velikem spremstvu s posebnim vlakom semkaj. Prebivalstvo je Američane navdušeno pozdravljalo.
Tokio, 20. okt. — Japonski cesar je danes sprejel v slovesni avdijenci pod-admirala Sperryja, tri druge podadmi-rale in vse kapitane 16 bojnih lad-j ameriških. Po avdijenci so bili Američani gostje cesarjevi. Danes je dospelo semkaj tudi 3000 mornarjev z ladij, ki so bili tudi imenitno pogoščeni. ____________________
Pasje plače.
Washington, 20. okt. — Po nekem poročilu ameriškega konzula v luki Nagasaki, Japonija, dobivajo pri ladi-jegradnji zaposleni japonski delavci ob deseturnem delavniku sledeče dnine: Kotlarji 98c, svedrarji vijakov 47c, mašilci (calkers) 49c, izdelovalci lesenih potrebščin $1, “formarji” 87c, elektriki 57c, bakrorezci 96c, strojniki 51c, kovači $1.28, železarji $1.32, žele-zolivci $1.02, pribijači 46c.
Drag kanal.
New York, 19. okt. — Predsednik panamske kanalske komisije, polkov. Goethals, ki se tu udeležuje preiskave glede podkupovanja pri oddaji kanalskih del, je danes na dotično vprašanje priznal, da bo Panamski kanal še le v šestih letih dogotovljen in da utegne skupaj stati $256,000,000. To je bilo prišlo že poprej v javnost, a se je po vladi naklonjenem časopisju zanikalo.
Calumet, Mich., 21. okt. — Dežek, ki je danes šel skoro neprestano po bakrenem ozemlju, je zaustavil gozdne požare.
Poseben vlak je sinoči prepeljal 100 mož v Red Ridge, kjer so šestnajst ur gasili ognje. Na tisoče dreves je uničenih.
Richmond, Wis., 21. okt. — Deževalo je po vsem severozapadnem Wis-consinu zadnjih štiriindvajset ur. Dež je gozdne požare vsaj ustavil, če jih ni pogasil.
Milwaukee, Wis., 21. okt. — Po semkaj iz Calumeta, Mich., dospelih brzojavkah se je le z največjo težavo posrečilo, rešiti naprave “Atlantic & Baltic Mines”-kompanije in upravna poslopja družbina v Red Ridgu, katerih vrednost cenijo na $1,000,000. Več sto delavcev se poti noč in dan ob gašenju gozdnih požarov, ki so že tako daleč prodrli. Na tisoče prekrasnih dreves je v tamošnji okolici zgorelo.
Detroit, Mich., 21. okt. — Iz Sault Ste Marie, Mich., danes dospele brzo javke poročajo, da jugozahodni veter še ni ponehal in da je ves okraj v pla menih. V Sugar Islandu in naokoli je že veliko število farmarskih poslopij zgorelo. Tudi v Whitefish Pointu je baje velika stiska. In tudi v Kanadi besne spet ogromni gozdni požari Detroit, Mich., 18. okt. — Po brzojavkah, dospelih iz severnega Michi gana, znaša gmotna škoda, ki so jo na pravili zadnji gozdni požari, že sedaj na milijone dolarjev. Število človeških žrtev je tudi ogromno, dasi na sreče ne tako veliko, kakor se je včeraj poročalo. Vsekako pa je že sedaj gotovo, da je nad 40 oseb, povečini farmarskih družin, storilo smrt v požarih.
Philadelphia, Pa., 20. okt. — Iz vseh delov države Pennsylvania, posebno iz gorskih okrajev, dohajajo poročila o velikih gozdnih požarih. Mnogo krajev že obkrožajo plameni in bati se je mnogoštevilnih človeških žrtev. Izbruh teh gozdnih požarov zvračajo na nepaznost lovcev in pomanjkanje vode. Posebno hudo je baje blizu krajev Williamsport, Barre, Pocoro, Le-tonica, Nordmont in Trout Run, v Sullivan countyju.
“State Federation of Labor.”
Peoria, 111., 20. okt. — Danes je bila tu otvorjena letna seja zveze “State Federation of Labor”. Med 300 delegati, ki zastopajo baje 350,000 unijskih delavcev, je največja nesloga glede na politično delavnost zveze “American Federation of Labor” in predsednika Gompersa, ki priporoča demokratične kandidate. Gompers bo imel nocoj na velikem 9hodu nepolitičen govor.
Grozen čin.
Union City, Tenn., 20. okt. — Grozen zločin je razburil prebivalstvo v tem delu države. Dva dobroznaua pravnika, 60 let stari polkovnik R. Z. Taylor in kapitan Quinten Rankin, sta bila sinoči odpeljana iz Ward Hotela v Walnut Logu, Tenn. in umorjena po našemljenih "ponočnih jezdecih”. Kapitan Rankinovo truplo so našli davi miljo daleč od hotela, vse prestreljeno in viseče na nekem drevesu. Polkovnikovega trupla še niso našli, a gotovo je, da je bil polkovnik tudi umorjen. Več šerifov z oboroženimi meščani zasleduje zločince in če zadenejo ob ponočne jezdece, pride do krvave bitke. Povod dvojnemu umoru je dalo sprejetje neke postave, ki ureja ribarjenje v Reelfoot Laku. Zaradi te zadeve so ponočni jezdeci že večkrat vznemirjali tamošnjo okolico. Hotelski poslovodja Ward poroča, da je proti polnoči prišlo 25 maskiranih ponočnih jezdecev pred Hjegov hotel, kjer so se razvrstili, nakar so potegnili revolverje in zahtevali, naj prideta Taylor in Rankin ven. Nič hudega sluteč sta se obadva odzvala pozivu. Bržko sta za pustila hotel, so ju jezdeci pograbili, dvignili na konje in krdelo je oddir jalo v smeri proti Reelfoot Laku. Ti jezdeci so bili bržkone nekdanji ribiči ki so svojčas izgubili pravico do ribarjenj: v jezeru po “krivdi” pravnikov nad katerima so se zdaj maščevali.
NA BALKANU MIR VSAJ ZAČASEN.
Ruski car namignil Bolgariji, da naj ne izziva Turčije, ker ni še pravi čas za vojno.
SRBI SRDITI PROTI AVSTRIJI.
Več vmesnih dogodkov, ki najbolje označajo sedanji položaj.
Prošnja.
Chisholm, 17. okt. 1908.
Komaj
Do smrti oparjeni.
Kenosha, Wi -. 20. okt. — Ujeti liki podgane v pasti, z' vsemi izhodi zapr timi, so bili štirje moški oparjeni do smrti v strojnem oddelku parnika “Maggie Marshall”, med vožnjp iz Manistee, kacih deset milj od 'Ke-noshe, baš okoli polnoči. Neka parna cev v strojnem oddelku je počila in povzročila nesrečo. Posadka je obstajala iz 13 moških in parnik je bil na svoji zadnji vožnji v letošnji sezoni. Moštvo je bilo dobre volje, ko se je nenadno razletela parna cev. Četvo-rica v strojnem oddelku se ni mogla rešiti na krov in je zgorela. Ostali moški so poskakali v čoln, a eno milj. ud brega se je zadnji prevrnil in rešili so se potem plavaje.
Rosebud-rezervacija.
Dallas, S. D., 19. okt.—Danes se je začelo izžiebavanje sreček za zemljišča v Rosebud-reservaciji. May A. Nel-sen iz Kennebec, S. D., je zadela prvi dobitek, to je pravico do najlepšega in najboljšega kosa zemlje v celi Rosebud-reservaciji. otvorjeni za naselitev.
Dallas, S. D., 21. okt. — Sodnik Witten upa, da bode do nocoj potegnjenih vseh 6,000 imen onih srečnežev, ki dobe zemljišča.
Pridelki petroleja.
Washington, 20. okt. — Po poročilih zemljeslovnega urada se je pridelek petroleja v prošlem letu prav zelo pomnožilo. Prav posebno se je to zgodilo v državah Illinois in Oklahoma. Skupni pridelek v deželi je znašal 166,096,335 sodov, za 39,601,399 več nice so porabile 18,865,691 sodov pe-nego leta 1906. To je največji pridelek izza leta 1889. Skupna vrednost istega je znašala $120,150,750. Železnice so porabile 18,865,691 sodov petroleja za kurjavo.
Roosevelt postane časnikar.
New York, 19. okt. — Predsednik Roosevelt je, kakor sedaj razglašajo, sklenil z lastniki časopisa “Outlook1 pogodbo, po kateri vstopi po preteku svoje službene dobe v uredništvo istega. Urednik-predstojnik tega časopisa je znani pastor dr. Lyman Abbott.
Zavezna zemljišča.
Washington, D. C., 18. okt. — Po poročilu generalnega zemljiškega urada ima Amerika še 386,873,787 akrov zemlje, ki je za naseljevanje sicer odprta, a se težko prodaja, ker je pusta in močvirnata ali pa kamenita. Na tej zemlji bi se lahko nastanilo 2,417,961 naseljencev in vsakemu odkazalo 160 akrov. Alaska ima 368,021,509 akrov zavezne zemlje. Skupaj ima Unija 754,859,296 akrov zaveznih zmljišč, ki se dele takole: Alabama, 129,712 a-krov; Alaska, 368,021,509; Arizona, 42,709,202; Arkansas, 1,061,185; California, 29,872,493; Colorado, 23,696,-697; Florida, 414,942; Idaho, 26,785,-002; Kansas, 171,446; Louisiana, 116,-249; Michigan, 135,551; Minnesota, 1,-788,705; Mississippi, 42,791; Missouri, 27,480; Montana, 46,532,440; Nebraska, 3,074,658; Nevada, 61,177,050; New Mexico, 44,777,905; North Dakota, 2,-322,150; Oklahoma, 86,339; Oregon, 16,957,913; South Dakota, 6,561,295; Utah, 36,878,998, Washington, 4,635,-001; Wsconsin, 13,280; Wyoming, 37,-145,302.
Premogarskc zahteve.
Scranton, Pa. 16. okt. — V popoldanski seji premogarske konvencije za tri distrikte trdega premoga je iz 13 članov obstoječi odbor za sklepe predložil svoje poročilo. Po raznih delegatih stavljene zahteve za sklenitev triletne pogodbe so: Zvišanje plač, osemurni delavnik in odprava razsodišča oziroma komisije, imenovane svojčas v poravnavo velikega štrajka. Nadalje se ima od rudniških posestnikov zahtevati, da se premogarski prispevki za unije odštevajo od plač in izročajo uradnikom.
Indijanci nezadovoljni.
St. Paul, 18. okt. — Semkaj je do spela vest, da se je v Fort Yate9, N. D., bati novega upora Sioux-Indijan-cev, če bo res izvedeno vladno povelje da se odstranijo indijanski grobovi na vojaškem pokopališču. Ukazano je bi lo, odstraniti nele indijanske, marveč vse grobe iz tega pokopališča, ker hočejo kraj popolnoma opustiti. Sioux Indijanci so ogorčeni nad tem, poseb no ker počivajo tukaj kosti Sitting Bulla, in ker tudi mislijo, da se njih mrtveci v slučaju odstranitve njihovih kosti proženejo iz “večnih lovišč”
300 žrtev zahteval vihar.
Manila, Filipini, 21. okt. — Zapoznela poročila o viharju, ki je razsajal po Cagayan-dolini dne 12. t. m., nazna njajo, da je bil hujši, nego V9ak vihar, kar jih ljudje pomnijo. Po uradnih poročilih, ki še niso popolna, je sto rilo smrt najmanj 300 ljudi, Reke so narasle ponekod za 30 čevljev. Na stotine hiš so valovi odnesli v morje. Med ubežniki je baje nastala kolera.
Volitveni doneski.
New York, 20. okt. — Demokratični narodni odbor je objavil danes zapisek volitvenih doneskov, ki jih je prejel dne 17. in 18. oktobra. Blagajnik Herman Ridder naznanja, da znašajo skup ni doneski sedaj okoli $300,000.
Velikosrbski “zarotniki”
Budimpešta, 18. okt. — Vlada je trdno namenjena, z velikosrbskimi zarotniki, ki so zopet razvijali najživah-nejšo delavnost na Hrvaškem in Bosni, kar nakratko obračunati. Iz Gline in Dubice so pravkar pripeljali v Zagreb in dejali v zapor 26 učiteljev popov in trgovcev. Prijeti so bili v svojih bivališčih, ker so se odkrito u-deleževali proti Avstro-Ogrski naper jene velikosrbske propagande.
Dunaj, 21. okt. — Nemalo pozornost vzbuja tukaj vest, da je torpedovka avstro-ogrske mornarice blizu vojne luke Kotor ustavila anglešk parnik, ki je imel na krovu orožje in strelivo za Črnogoro.
V Hebu (Eger) na Češkem sta bila pravkar zaplenjena dva vagona, polna vojnih potrebščin in namenjena čez mejo na Balkan.
Pariz, 21. okt. — Ve vladnih krogih prevladuje glede balkanskih zadev še vedno veliko vznemirjenje. Vlada še ne zaupa miru na Balkanu in dvomi nadalje, ali privolijo vse velesile, ki so bile podpisale berolinsko pogodbo, da sc priredi evropski kongres v poravnavo vseh balkanskih homatij. Iz Carigrada danes uradno poročajo, da je Turčija zelo nevoljna, ker Bolgarija še ni stopila v neposredno zvezo s turško vlado zaradi iztočne železnice. Dokler bolgarska vlada ne popusti, to je, ne stopi v naravnostno zvezo s Turčijo in ne plača odškodnine za vz-hodnorumelski del orijentalne (iztočne) železnice, je vojna nevarnost še vedno velika.
Belgrad, 20. okt. — General Vukovič, uradnik črnogorske vlade, ki je pred tremi dnevi odpotoval v tajnem poslanstvu iz Cetinja v Belgrad, je danes semkaj dospel in poročal, da so ga v Zagrebu avstro-ogrski uradniki prijeli in sedem ur obdržali. Ko je vlak, v katerem se je nahajal, dospel v Zagreb, so vstopili žandarji v njegov vagon in ga izvlekli ven in odgnali v policijsko stražnico. Tam so preiska-njega in njegovo prtljago. Dasi je ugovarjal in pokazal svoj popotni list in spremnico avstro-ogrskega poslaništva v Cetinju, so ga vendar pridržali in šele, ko je brzojavil, avstro-ogrske-mu ministru vnanjih zadev, baronu Aehrenthalu, je bil na ministrov odgovor izpuščen.
Ta vmesni dogodek je Belgrajčane razburil in srbski narod je zopet zelo ogorčen proti Avstriji. Generala tu proslavljajo. Ko je zapustil svoj hotel, da se odpelje v kraljevsko palačo, so dijaki in drugi izpregli njegove konje in vlekli kočijo do palače. Ljudstvo se gnete po ulicah, pozdravlja z Živio-klici kralja Petra in črnogorske ga kneza Nikolaja ter proklinja Avstrijo
London, 20. okt. -— Izbruh vojne med Bolgarijo in Turčijo je začasno preprečil ruski car, ki je Bolgariji naznanil, da prodro ruske čete v Bolgarijo, ako začne zadnja vojno s Turčijo.
Bolgarija je silno bojaželjna, in samo obžaluje, da ni poprej začela vojne.
Belgrad, 20. okt. — M. Milovanovič, srbski minister vnanjih zadev, je odpotoval iz Belgrada predložit velesi lam srbske želje glede Balkana. Najprej pojde v Berolin, potem v London, Pariz in Rim. Prestolonaslednik Gju-ro je rekel ministru ob slovesu:
“Ne pozabite, da boste govorili kot zastopnik 250,000 bajonetov. Ničesar ne popustite. Samo tedaj se smete povrniti v Srbijo.”
se malo oddihavamo od strašne nesreče, ki je obiskala naše mesto Chis-holm v groznem požaru dne 5. septembra. Zdaj gledamo okoli iščoč prijateljev in dobrosrčnih rojakov, ki bi priskočili nam v pomoč, da bi se mogli postaviti zopet na svoje noge. Mnogo je še revnih Slovencev, ki s» zgubili vse, kar so imeli, tako da si sami ne morejo pomagati in le od dobrosrčnih ljudi pomoči pričakujejo. Lepo se je bralo po angleških časopisih, koliko denarja so pobirali po vseli krajih v prid ubogih pogorelcev, in naši nesrečni rojaki so torej pričakovali obilo pomoči. Toda, motili so se in dokazalo se je zopet v tem slučaju nesreče, da imajo Slovenci le malo dobrega pričakovati od drugih narodov.
Obleke so razdelili, a nove in najboljše obleke so hitro pobrali drugi narodi in Slovenci so dobili le stare, s katerimi še v cerkev ne morejo. Pohištvo se razdeljuje na enak način, denarja se ne dobi ne centa, tako da nekateri reveži skoro obupavajo.
Torej se zdaj obračamo z zaupanjem na naše slovenske brate in sestre V Zjed. državah in jih lepo in goreče prosimo za milodare. V ta namen naj se izvoli v vsaki slovenski naselbini par zanesljivih mož, ki bodo pobirali milodare in jih poslali na Chisholm pod naslovom podpisanega župnika. Dobrotvorni odbor bo razdelil miloda-rc pošteno in pravično in izkazoval vse darove v slovenskih časopisih.
Rev. John Tscholl,
Chisholm, Miniv.
Predsednik Schwarz odpoklican.
Dunaj, 20. okt. — Kranjski deželni predsednik, baron Teodor Schwarz, je zaradi svojega vedenja med protinem-škimi izgredi v Ljubljani prišel pri vladi v zamero in je sedaj odpoklican.
2600 ljudi storilo smrt.
Amoy, Kitajsko, 20. okt. — Zadnji tajfun je zahteval mnogo več človeških žrtev, nego se je začetkom poročalo. V Chang-Chew je bilo 3000 hiš. razdejanih in 1100 oseb usmrčenih; v Lam-Chengu je bilo 600 hiš zrušenih in 1200 oseb je storilo smrt. (Pred petimi leti je v Lam-Chengu ob neki povodnji utonilo 3000 ljudi.) Petnajst milj severno od Chang-Chewa so bili trije kraji popolnoma razdejani in 409 oseb je bilo usmrčenih.
Čehi proti Nemcem.
Praga, Češko, 21. okt. — Tu so se spet vršili izgredi proti Nemcem, da je tekla kri in je moralo vojaštvo po sredovati. Izgrede so povzročili nem ški vseučiliščniki, ki so korakali po ulicah in izzivali Čehe. Ko so ti pognali dijake v beg, so šli po mestu. Kjerkoli so Nemci zasmehovali množico iz oken, so bile vse šipe razbite, tako v nemškem gledišču, v nemškem kazinu in v več nemških trgovinah. Izgredi so se tako poojstrili, da je bilo nazadnje klicano vojaštvo, ki je napravilo spet mir.
Mraz v Evropi.
Berolin, 20. okt. — Po vsej srednji Evropi imajo sedaj najmrzlejše vreme, ki je bilo kdaj meseca oktobra izza leta 1866. Toplomer stoji 7 do 15 stopinj F. pod lediščem. Iz šlezije poročajo o velikih zametih.
Vojvoda Abruški in Miss Elkins.
London, 20. okt. — Po posebni brzojavki iz Rima se kraljica-vdova Mar-gherita konečno več rie protivi proti ženitvi svojega stričnika, vojvode A bruškega, z gospico Katarino Elkins, hčerjo ameriškega mnogokratnega milijonarja in zaveznega senatorja‘Steve’ Elkinsa iz West Virginije. Kralj Viktor Emanuel bo nevesti daroval de-mantno tiaro, vredno $100,000.
Ameriški Srbi.
San Francisco, Cah, 20. okt. — Ka cih 1000 tu in po okolici živečih Srbov je sinoči na velikem shodu sprejelo več sklepov, v katerih se Srbija vz podbuja k vojni proti Avstriji. Predsednik Roosevelt je bil brzojavno na-prošen, vložiti v imenu Amerike protest proti prispojitvi Bosne in Herce govine.__________________
Turki koljejo Armence.
Berolin, 17. okt. — “Berliner Tageblatt” donaša brzojavko svojega poročevalca v Carigradu o strašnem klanju Armencev. Brzojavka se glasi:
“Turški vojaki so v Viran-Sheiru po klali Armence, a ženske in otroke grozno trpinčili. Čete so bile odposlane v Viran-Sheir, da ostrašijo uporno pre bivalstvo, obstoječe po dveh tretjinah iz Amencev; a čete so takoj začele pleniti mesto in klati prebivalce.”
Mesto Viran-Sheir leži v sredini tur ške Armenije, med mestoma Konia in Kaisarich.
Jolietske novice.
— V dosmrtni zapor v državni kaznilnici sta obsojena mlada morilca Tony Bluth in Matthew Stariha, ki sta svojčas usmrtila salunarja Arthur Yacka in grocerista August Beltzner-ja; vislicam sta utekla, dasi sta jih po avnem mnenju zaslužila. Ko je v torek dopoludne državni pravdnik Heise označil mlada zločinca kot podla, sirova, ničvredna in izprijena morilca, ki nista upravičena do nikake ozirno-sti, je zahteval pred sodnikom Marshallom nič manj nego dosmrtni zapor v državni kaznilnici za obadva. ‘Morila sta poželjivo, neusmiljeno in brez najmanjše opravičbe,” je rekel državni pravdnik. In ko je potem imel odvetnik D’Arcy kratek zaključen zagovor s prošnjo, naj kazen vsaj ne presega 25 let zapora, je sodnik naznanil, da želi nekaj časa za premislek, predno določi dolgost kazni. In včeraj (v četrtek) dopoludne ob 9. uri je sodnik razglasil svojo obsodbo: dosmrtni zapor v kaznilnici za obadva!
Kakor našim čitalcem znano, sta obsojenca zašla na krivo pot, ki ju je dovedla v dosmrtni zapor, šele meseca aprila t. h, ko sta začela z vlomi in roparskimi napadi posnemati “junake” iz raznih pohujšljivih povesti. S slabim čtivom sta zastrupila svoji mladi duši — slabo čtivo je najhujši strup: varuj se ga, mladina!
-	Okoli 450 delavcev, zaposlenih pri kokovih pečeh Illinois Steel-kom-panije, je bilo odslovljenih v torek zvečer. Zakaj? Razni ljudje navajajo razne vzroke. In — volitve so blizu, pravijo.
-	Učenec John Muc, 12 let star, si je včeraj po dopuludanskem pouku na igrišču za šolo zlomil desno nogo v krači.
— Razprodaja starih oblek, pohištva , itd. se vrši v petek in soboto (23. in 24. kt. v Flint Buildingu, N. Collins Street.
Nalezljivost.
Mokra oblačila, ako so v sobi obešena, ako so namočena v Antisepsol, bodo čistila zrak ter odstranila in preprečila nalezljivost. Severov Antisepsol je najvrednejši pripravek. Za izpiranje ust in grla ga ne prekosi nobena reč. Dobro je tudi za bolno grlo in dela sapo dišečo. Prodaje se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Joliet, 111., 21. okt. — Prihodnjo soboto zvečer se prične v Golobičevi dvorani bazar v korist naši cerkvi sv. Jožefa. Bazar se bo vršil štiri zaporedne večere. Vsestranske priprave za to našo največjo letošnjo veselico so malone dovršene, in sedaj je na cenjenem občinstvu, da pripomore s svojo obilno udeležbo prekrasni prireditvi do popolnega .uspeha. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da bo štant slavnega društva sv. Genovefe nudil v izobilju najlepših stvari na prodaj in takih spominkov, da si jih bo vsakdo poželel. Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol bo skrbelo za to, da bomo na tej veselici slušali krasno sta-rokrajsko petje, in kjer se čuje lepa domača pesem, tam je doma tudi pravo veselje. Neumorna kontestanta, gg. John Obstetar in Geo. Rogina, se trudita noč in dan za zmago; kateri bo srečnejši? Prijatelji, pomagajte jima! In naše gospodične so tudi zmageželj-ne, kar kaže dejstvo, da so vsepovsod s svojimi knjižicami, s prijaznim nasmehom trkajoč na dobrodelna'srca. Vse kaže, da bo naš bazar venčan z izvanrednim uspehom, v kar pomozi Bog in slavno občinstvo!
Dostavljamo še sledeče:	Dekliški
kontest se zaključi v. ponedeljek zvečer, a moški kontest v torek. Dobitki za ženske kontestantinje bodo od sobote naprej med fairom razpostavljeni v izložnem oknu prodajalnice g. Blaž J. Chulika. Vstopnina za posamezen večer znaša 25c, za vse štiri večere samo SOc; v nedeljo bo vstop dovoljen samo domačinom in bode prost.
—	Umrl je zadnjo soboto dopoludne v svojem stanovanju na Jackson cesti rojak Martin Kočevar. Jetika ga je pokosila v najlepši moški dobi. Bolehal je dolgo časa. Pogreb se je vršil v torek dopoludne ob veliki udeležbi sočutnih prijateljev in znancev. Sko-ro polnoštevilno se je udeležilo pogreba slavno društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., a po svojem zastopništvu sl. društvo sv. Martina št. 80 W. C. U. ; pokojnik je bil član obeh društev. Od hiše žalosti v slovensko cerkev so krsto nesli člani dr. sv. Jožefa. Črno sv. mašo je daroval domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič. Po službi božji se je razvrstil pogrebni sprevod, in z razvitimi zastavami so mnogoštevilni dru-štveniki spremili svojega rajnega sobrata k večnemu počitku na slovensko pokopališče, kjer je g. župnik blagoslovil grob in izmolil pogrebno molitev, a solze so navzočniki brisali z eči... Pokojni Martin Kočevar je bil rojen v Metliki na Dolenjskem, star je bil okoli 45 let. V Ameriki je bival že dolgo vrsto let. Tukaj zapušča žalostno soprogo s peterimi otroci, ki so pa sedaj vsaj gmotno preskrbljeni za prvo silo z dvojno usmrtnino po skrbnem pokojniku. Izrekamo jim maše sočutje. Blagemu rajniku pa svetila večna luč!
—	Rojaku Janezu Lozar v Rockdalu je umrlo 6 mesecev staro dete in je bilo danes (v sredo) dopoludne pokopano na našem pokopališču.
—	G. Frank Bolte, naš rojak, ni samo alderman in šolski ravnatelj v bližnjem Rockdalu, temveč tudi pomožni šerif (Deputy Sherif), katero čast je dosegel predzadnji teden. Čestitamo!
—	Gg. Blaž J. Chulik in Mat. Nema-»ich sta včeraj (v torek) opoludne odpotovala v St. Louis na konvencijo podporne zveze “Western Catholic Union” in sicer kot delegata jolietske-ga slovenskega društva sv. Martina št. •0 W. C. U. Konvencija bo trajala »amo dva dni.
—	Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol je imelo v nedeljo popo-ludne v šolskem poslopju velevažno sejo, na kateri je bil razvit program za delovanje v zimski sezoni. Kakor čujemo, se nam obeta par koncertov in glediških prireditev: to obljubo pozdravljamo z veseljem, â sedaj velja, da se tudi izpolni, kar bode Sokolu v slavo, a celi naši naselbini v korist in zabavo. Predsednik tega društva je g. Jos. Sitar. Več o priliki.
—	Spet smo občutili dim in smod od gozdnih požarov, ki zopet besne v Michiganu. V nedeljo in ponedeljek nam je bilo solnce zatemnelo in dim je tako dišal po smodu, da so mnogi ljudje mislili na velik ogenj kje v bližnji o-kolici, ne pa na gozdne požare tam v daljnem severu. Toda, dim je vendarle prihajal iz Michigana čez jezero »avzdoli.
—	Jolietski pismonoša Robert E. Palmer je bil zadnji četrtek zasačen ■ a samem dejanju kot oni poštenjako-vič, ki je že leta in leta kradel manjše svote iz pisem, zaupanih mu v raznašanje. Nad 15 let je baje sleparil pošto in občinstvo. Sodilo ga bo zavez-■o sodišče.
—	William J. Bryan se je v ponedeljek zvečer že vdrugič predstavi! Jolictčanom kot demokratski predsedniški kandidat in sicer topot na Alton-kolodvoru. Nad 6,000 ljudi ga je poslušalo, in navdušenje zanj je v Jolietu velikansko.
—	G. Jos. Jerman in soproga sta se dne 13. t. m. povrnila v Joliet iz Črnomlja na Dolenjskem, kjer sta prebila šest tednov. Vprašan, kako je kaj v starem kraju, je g. Joe rekel: “Prav fajn. Vina je dosti, da kar posode primanjkuje; in tako okusna je kapljica, da je ljudje ne pomnijo take: ako se človek usede in izpije par glaž-kov, pa že ne more vstati; seveda, zadnja leta ljudje niso bili preveč razvajeni v tem oziru, kakor nekoč. Splošna letina pa je bila bolj slaba, vsled suše.” Tako nam je povedal g. Joe, in potem smo se spomnili dolenjske železnice. “Ta se morda tudi vkratkem prične," je nadaljeval vprašanec, “vsaj toliko je gotovo, da Žolnirji neprenehoma govorijo o nji in zmeraj merijo; ampak ‘ta prave linije’ še zmer nimajo in bogvedi kdaj jo bodo imeli, dal Bog da kmalu. To je gotovo, da bo šla od Novega mesta navzdoli, ampak — Metlika in Črnomelj sta si še zmeraj v laseh za glavno progo, pa ne vemo in ne vejo, ali zmaga ‘mož’ ali ‘ženska’; seveda ne bi bilo ravno častno, da zmaga ženska, ker ponavadi mož hlače nosi; sicer pa upajmo, da poseže vmes pamet in napravi razprtiji konec po salomonsko ali kakorže. Mimogrede omenjam, da kandidatje za poslance že dvanajst let obetajo dolenjsko železnico, pa je še do danes ni.” Ko nam je zgovorni Joe takisto pojasnil to zadevo, smo zasukali pogovor na njegovo vožnjo. “Po francoski liniji sem se vozil,” je rekel, “in 1336 potnikov nas je bilo na brzopar-niku ‘La Tourraine’. Vožnja ni bila preprijetna. Imeli smo ‘Šturm’ celih 24 ur, ki je našo barko gnal proti severu med ledene gore, tako da je imela zamude za čez 200 milj. In če govorim o vožnji, moram omeniti tudi agente, ki imajo v svojih rokah potnike. No, agenti so pa jednaki ptiči vsepovsod, in žal;bog, da še vedno uja mejo toliko nevednežev na svoje limanice. Začnimo od kraja. Iz Ljubljane odpošljejo izseljenca n. pr. do Bazela. Tam mu dajo tiket, a da se ž njim more odpeljati naprej, mora čakati po dva in več dni: med tem časom ga pošteno gulijo, računajoč mu kosilo po 3 franke, ki pa je vredno komaj petino itd. Nazadnje ga vendar odpošljejo v Pariz do necega ‘platdajčarja’, ki sliši na ime Kuder. Komaj pride tja, pa še sesti ne sme, ker mora prej piti, a krugelca piva stane 25 krajcarjev. In potem mora za jed vnaprej plačati po 2 goldinarja na dan. In kot svinjam postavljajo jedi izseljencem, da se človeku kar gabi. Pa naprej, iz Pariza v Havre! Seveda, spet z “emigranten-eugom” kakor živina. . . In v Havru pa ‘na šif’! Agenti jih vlečejo na barko kakor teličke. In na barki francoske linije? Je potovanje slabo, naj reče kdo, kar hoče: ko bi ubogi medkrovni potnik ne imel pri sebi denarja, bi moral umreti, dasi ima plačano vožnjo in hrano. In ko pride takle ubog izseljenec čez ‘veliko lužo’, pa se ‘teliček’ izpremeni v ‘greenhorna’. V Castle Gardenu ga vizitirajo kakor na vojaškem naboru in se grdo šalijo ž njim. Ni res, da ga tam ‘prijazni’ agenti čakajo, ker ti ne smejo v Castle Garden. Pa če bi jih tudi, saj so newyorški ravno taki kakor evropski. Svojo ‘prijaznost’ kažejo rekoč: ‘Le denar sem, tukaj so pa tiketi’ — kakor če Ribničan piskre prodaja. In potem spet z ‘emigranten-eugom’ naprej.. . Tako je ta reč. Kdor ne vrjame, naj poskusi. Čas bi že bil, da bi tudi v Evropi od-gajali ljudi v zavedne in samostojne ljudi, ki bi znali stopiti na prste takimle agentom in izkoriščevalcem nevednosti.” Tako je povedal g. Joe in nam izročil pozdrav na vse Črnomaljce v novi in stari domovini.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kunstek Louis, Nemin John in Ured Steve.
—	Joliet dobi tovarno za avtomobile. Zgradili jo bodo krajevni kapitalisti ozir. "The Economy Motor Buggy Co.” na East Cass streetu.
Ely, Minn., 12. okt. — Naša rojaka gospoda Frank Terdan in Matevž Gorše sta v stanovanju g. Antona Pogorelc v Savoj naselbini praznovala svoje godove. Svojim ožjim prijateljem sta priredila zvečer zabavo, kjer se je poleg čašice pive in petja z napitnicami tudi nekoliko vrtelo. Gostoljubnima rojakoma želim na mnoga leta!	j j p
Eveleth, Minn., 20. okt. — Dne 14. okt. smo imeli mi tukaj jako velik sprevod za pokojno Marijo Francelj. Ob 9. uri je daroval sv. mašo z leviti domači g. župnik, Rev. M. Bilban; navzoči so bili Rev. L. Pirnat iz Aurora, Rev. Šifrer iz Ely in francoski duhovnik iz Hibbinga. Govor je imel domači g. župnik jako ganljiv. Tudi je moralo vsako oko biti mokro, ker je bila rajna M. Francelj jako ugledna in dobra žena, kjer jo poznajo tukaj na okoli. Nekaj let sla bivala z možem v lower, Minn, in sedaj sta že nekaj let tukaj na Evelethu, kjer sta bila bolj od prvih naseljencev tukaj. Res žalost za moža, ki mu je pustila šest nedorastlih otrok. Ravno si je nekaj
pridobil s svojo obrtnijo (saloon), da bi ložje na stara leta z ženo preživel srečne ure, kar mu nemila smrt ugrabi najljubše, ženo. Torej, dragi mi mož in otroci, ne pozabite, kaj govori pesem “Le križ nam sveti govori, da vid’mo zopet v raju večnem se nad zvezdami”. Sprevoda se je udeležilo dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J. in angleško dr. in dosti na okoli Slovencev, da takega sprevoda še ni bilo tukaj. S pozdravom na vse naročnike.	P. S.
Montreal, Canada, 18. okt. — Lena megla, gosta, da bi jo skoro lahko z nožem rezal, je pokrivala ulice mesta Montreal, ko sem se zbudil prvič tujec med tujci v kanadski metropoli. Toda, čemu bi pravil, da je pokrivala megla mesto ravno ono jutro, češ, kot bi hotela pokazati meni neznancu svoj upliv in svojo moč na otoku, ki je posajen z neštevilnimi poslopji in na kterem prebiva nad pol milijona ljudi. Pokrivala je že ta vlažna nadlega otok odkar ljudje pomnijo in bode še belila glave ljudem, kot jih beli v stari domovini slavno znana ljubljanska megla ljubljanskim mestnim očetom. Ko še ni bilo nobenega sledu o današnjem Montrealu in je še Indijanec ,slobodni sin še slobodno stikal po teh goščavah za plenom, oklepala ga je megla v svoj prozorni plašč; zrla je stoletja na zgodovinske dogodke, ki so se odigravali na bregovih reke Sv. Lovrenca in reke Ottava. Bila je navzoča, ko so poiz-vcdljivi Francozje prvič pripluli po reki Sv. Lovrenca navzgor 1. 1535. in stopili na suho zemljo. Ni jih bilo veliko teh belokožtev; zato so sklenili mir z gospodarji otoka in ga sklepali toliko časa, da se je mogel slednjič umakniti gospodar Indijanec z otoka. Stari, z mahom poraščeni in že skoro na pol podrti stolpičt-STetli mesta pričajo še dandanes, kje se je sklepal mir in kako se je sklepal.
Vsled zveze z jezerom Ontario in Sredozemskim, morjem po plovni reki Sv. Lovrenca, dobil je otok s časom veliko vrednost za njegove gospodarje Francoze. To so spoznali kmalu tudi Angležje. Po dolgoletnih bojih se jim je posrečilo 1. 1750. spraviti celo Ca-nado pod svojo oblast in jo imajo še dandanes v svojih rokah. Canadci pa, dasiravno večina Francozje po narodnosti, prenašajo zadovoljno to vlado in jim niti v glavo ne pade, da bi se je otresli, kot so napravile druge države po Ameriki. Sicer nimajo nobenega povoda. Razven vojaške dolžnosti, svoboden je Canadec kot njegov sosed v Zjedinjenih državah. Precej se je spremenilo v Canadi in še posebno na otoku tekom teh dveh stoletij; le megla, ona dolgočasna, lena megla se še vedno dviga, vsako jutro na novo prerojena, iz reke Ottava in Sv. Lovrenca, kot se je vzdigovala takrat, ko še noga Evropejca ni stopila na ta tla.
Naveličal sem se opazovati meglo. Napotil sem se po mestu. Kmalu mi je množica ljudi zastavila pot. Priklopil sem se tudi jaz radovedni množici in hitel v ravno isti smeri tja gori proti nekoliko Vzvišenemu prostoru nekako v sredini mesta, kjer se dviga veličastna in prostorna montrealska stolna cerkev. Sopotnik, ki se je pomikal na moji strani v ravno isto smer, mi je razložil vzrok vsega tega hrupa in šuma v sicer mirnem Montrealu. Pravil mi je, da začne tukajšna slavna univerza DeLaval prihodnji dan s podukom. Navada je v tem kraju, da se dan popreje poklonijo Vsemogočnemu vse štiri fakultete: modroslovska, bo-goslovska, zdravilska in pravoslovska. Bogoslovska fakulteta tvori sicer svojo skupino, vendar se ta dan združi z drugimi. V ta namen prisostvujejo vsi oddelki pri skupni službi božji v stolni cerkvi. Dijaki s svojimi zastavami so bili že vsi zbrani v cerkvi, ko sem dospel do cerkvenih vrat. Nudil se mi je krasen prizor. Dolga nepretrgana vrsta profesorjev se je pomikala sredi cerkve. Bili so civilni profesorji, deloma v najlepši dobi deloma že sivi starčki; manjkalo tudi ni med njimi raznovrstnih učenih redovnikov. Vsi so bili ogrnjeni z dolgimi zelenimi plašči, obrobljenimi z dragoceno sobolovino. Vsa ta skupina je zasedla posebne prostore v prvih vrstah. Po dokončani službi božji je stopil sivolasi ravnatelj vseučilišča pred oltar, pokleknil na stopnice pred škofa ter molil s- slovesnim glasom apostolsko vero. Vsi učenjaki so sledili njegovemu vzgledu, jeden za drugim. Bil je res veličasten prizor. Skoro nisem mogel vrjeti, da so ti učenjaki večji del narodni bratje onih Francozov v Evropi, ki dandanes teptajo v prah sveto vero in sploh ne morejo trpeti v svoji sredi ničesar, kar je vzvišeno. Zaželel sem si postaviti na ta prostor tiste “izobražene” brate Slovence, ki se kljub njihovemu neznanju bijejo moško ob prša, zatrjujoč, da so prišli "do svojega prepričanja” in da učen in izobražen človek ne potrebuje vere. Tukaj bi jim pokazal učene in izobražene može, največje učenjake v Canadi, kako oni očitno pripoznavajo, da: vera in veda sta si sestri, neločljivi, kterih jedna izpopolnjuje drugo. Bog je namreč začetnik in cilj resnice in vere. Cilj vsake vede in spoznanja je pa resnica. Torej si vera in veda ne moreta nasprotovati.
Videl sem dovolj za prvi dan—sem si mislil, in se napotil domov. Če ostanem dalj 1 časa v tem kraju, morebiti naletim na kakšno posebnost, ki bode zanimala bralce. Za danes naj zadostuje. Le še pozdrav vam vsem cenjenim bralcem Amer. Slovenca.
Blažetkov Tone.
(Nadaljevanje na 7. strrn.)
Dr. Richters
Če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Dr. Richterjev Pain-Expeller.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah.
Ad. Richter CBb Co.
215 Pearl St.
NEW YORK.
/AW/AV.V'.WAVAWV.'AW/AVAV.V.V.V.V/.V.V.V.V J
¡Kje je najbolj varno naložen denar? J
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron
Rezervne«"- -aklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska:
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj» hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	[TD A NI/ C A I/C PD
je že več let naš rojak	rlfAnlV jAIVJLK
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA \ PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
Amerikanski Slovenec je največji slovenski list
---- a obenem tudi najcenejši list v Ameriki. Stane le $1.00 za celo leto.
POZOK, HO JAKI
Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDEL0VALNIC0
nagrobnih spomenikov
Izdelujem krasne spomenike ka kor tudi okvirje za nagrobne cvetlice.
Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila. Delo jamčim.
Izvrstno delo—nizke cene.
SIMON ŠETINA
slovenski kamnosek 1011 N. Chicago St. J0L1ET
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IU.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, I1L
*	************************** ************************** -Mc-K-K-Klt-k***-**********-******
*	J
I Nekatera so dobra!	Druga morda boljša! $
*	Severova zdravila so najboljša!	★
*
★
★
★
BOLEZEN NA OBISTIH
je jako nevarna, ako se spremeni v kronično, in je kot taka jako težko odstranjena. Znamenja take bolezni so neredi jeter in obisti, zabuhlost obraza in otekle noge, bolečine v členkih, trganje v hrbtu ter barvna in boleča voda
Severovo
zdravilo za obistih in jetra
je perfektno zanesljivo za vse nerede obisti, jeter in odstrani vse vodne nevarnosti. Ako čutite katerega teh neredov, potem začnite preč rabiti to zdravilo in okoristite se. Cena 75 centov in $1.25.
* Gosp. Emanuel Hrbek, R. No- 1, Box 48, Phillips, Wis., piše:
“Prav zadovoljen sem v Vašimi zdravili. Posebno zdravilo za obisti in jetra mi je pomagalo pri bolečini odpuščanja vode. Porabil sem samo dve stoklenici istega časa več ne trpim.
ZDRAVNIŠKI NASVET POŠLJEMO NA ZAHTEVO ZASTONJ.
j Neprebavnost
je najnavadnejša bolezen v tej deželi,
!
'1:
po napačnem rbljenju jedil, hitrem uži vanju, preveč jedi, nerednem uživanju, ’ nerednem pitju in prenapetost pri delu
Severov
življenski balzam
odstrani najnevarnejše neprebavnosti. Daje tudi dober okus.. Cena 75 centov.
★ ★ ★ ★ ★ ★
t ★ ★
t
★
$ ★ * ★ ★ ★ ★ ★
!
!
!
!
★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
$ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
se lahko primeri vsakomur. Vedno je J treba imeti pri roki dobro mazilo za £ odrge, pretege, kraste, da se prepreči ★ bolečina, zmanjša vnetje. Bolečine se J hitro odstranijo in normalna kondicija * se kmalu namesti, ako se že v začetku ★ zaJčne rabiti	£
★
★
l
Ponesrečenje
o
Severov
Olje sv. Gotharda.f
Storilo bode vse	kar se	od njega priča-	★
kuje—morda še	veliko	več. To je	naj-	*
boljše mazilo.	Cena 50 centov.	J
___________________________________$
$
★
____________	$
Prodajejo se v vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS - IOWA
—	Novo mesto, 3. oktobra. Krasno fadno in grozdno razstavo so danes otvorili na grmski šoli ob veliki ude-ležbi. Razstava je sijajno uspela.
—	Sadja je letos na Gorenjskem nenavadno veliko. Ker pa nima nobene cene, delajo ljudje iz najlepšega sadja niošt.
—	Krompir in zelje ter ajda so po Gorenjskem, v kranjskem okraju, dobro obrodili, tudi v ljubljanski okolici je dokaj debel.
—	Slovenščina na srednjih šolah. Naučno ministrstvo je dovolilo, da se na dvojezičnih gimnazijah na Kranjskem z letošnjim šolskim letom poučuje grščina v tretjem in veronauk v petem razredu v slovenskem jeziku.
—- Nova župna cerkev v Sv. Križu pri Kostanjevici. V nedeljo 27. sept. je bila posvečena v Sv. Križu pri Kostanjevici lepa, nova župna cerkev. Zidana je v romanskem slogu. Izvršil je zidavo arhitekt Scagneti iz Krškega Cerkev je dolga 36 m, široka 29 m, visoka ob straneh do strehe 18 m, v kupoli 25 m, višina zvonika je 55 m.
—	Stavka v papirnih tovarnah končana. Dne 30. sept. popoldne se je vršilo pri gospodu deželnem predsedniku pogajanje stavkujočega delavstva z tovarniškim zastopnikom g. O. Ke-nedijem. Delavstvo je zastopal poleg odbora osobito spretno dr. Šušteršič. Sklenilo se je pričeti v petek, dne 2. oktobra, z delom. Razsodbo o spornih točkah pa izreče gospod deželni predsednik in isto razglasi strankam v ponedeljek. S tem je končana dolgotrajna stavka, v kateri so pokazali delavci občudovanja vredno moč in edinost. — Stavka je trajala 76 dni, tovarna ni med tem časom mogla izgotoviti za okolu dva milijona kron papirja, škode ima najmanj 300,000 kron, delavstvo je pa izgubilo na mezdah okolu 150 tisoč kron. .
—	Medvode, 7. oktobra. Zastava vihra na drogu pred društvenim domom v znamenje zmage delavstva. Vse je veselo.
—	Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja je imenoval cesar radovljiškega dekana č. g. Janeza Novaka.
—	Notranjska dekleta Marijinih družb iz postojinske in trnovške dekanije so priredila posebno romanje k Majki božji na Trsat dne 27. septembra. Sijajno je uspela prireditev. Nad 550 deklet se je udeležilo tega izleta. Razpoloženje je bilo kar najveselejše.
—	Sestanek notranjskih mladeničev v Cerknici v nedeljo 27. septembra se je vrlo obnesel. Zbralo se je do 500 mladeničev iz vse Notranjske. Navdušenje je bilo veliko. Sodelovalo je tudi glasbeno društvo “Ljubljana”.
—	Duhovni svetnik župnik Gregor
Malovrh je umrl dne 6. oktobra v Št. Vidu nad Ljubljano po kratki bolezni. Rojen je bil 7. marca 1841 v Poljanah nad Škofjo Loko. Župnijo Št. Vid je vodil nad 17 let. Bil je mirna in blaga duša.	j £.J'iSjil
Umrla je v Toplicah na Dolenjskem 30. septembra gospa Katarina Telatko, ravno šest mesecev po smrti svojega soproga -Vaclava Telatko.
—	Umrl je na Mestnem trgu v Ljubljani trgovec g. Lozar.
—	— Nesreča. Posestnika Mat. Jakša in Mat. Vipavec, oba iz Krasinca, sta se dne 25. sept. zvečer ob 8. uri ponesrečila na cesti pri Metliki, ko sta vozila prešiče. Ko so se'konji splašili, je padel Vipavec z voza in se težko poškodoval. Sedaj so se vajete vlekle po tleh, a na ovinku se je voz prevrnil, konj se je odtrgal in zdirjal naprej. Ko se je prevrnil voz, se je Jakša tako poškodoval, da je drugi dan, v soboto ob pol 12ih umrl.
vani so le za majhne svote, eden celo nič, dasi ima največ škode. Na pomoč so takoj prihitela razun domačega tudi sosednja gasilna društva iz Idrije, Godoviča, Hotedršice in Logatca.
—	Shod “Kmečke zveze” je bil na Viču kjer je poslanec gospod dr. Šušteršič tudi govoril o ljubljanskih dogodkih, in obljubil da bo. spravil zadevo v razgovor pri delegacijah v Pesti in v državnem zboru.
—	O ljubljanskih dogodkih je član dume, grof Bdbrzynski, ki mu posebno car veliko zaupa, spisal v “Novem Vre menu” članek, kjer Ruse poziva, naj se jamejo zanimati za svoje slovanske brate v Avstriji, ki se morajo tako hudo boriti proti tujstvu.
—	V pomirjenje. Slovenski listi ne morejo poročati o dogodkih v Ljubljani, še manj pa jih kritikovati, ker so sicer zaplenjeni. Ali resnica vseeno, pride vsa na dan. Pripravlja se brošura, v kateri bo vse, čisto vse povedano. In ta brošura se ne izda samo v slovenskem, temveč tudi v francoskem in angleškem jeziku ter se razpošlje tako, da bodo o stvari popolnoma podučeni prav vsi krogi javnega mnenja daleč na okrog.
1907. “Družba sv. C. in M.” je imela lansko leto (brez prebitka iz 1. 1906) 85.844 K 24 vin. dohodkov, stroškov pa 76,160 K 67 vin. (L. 1906 63,983 K 78 vin. dohodkov in 54,676 K 99 vin. stroškov.)
Velika tatvina. Od 22. do 27. septembra je bilo v Iški vasi posestniku Ivanu Štebloju v gostilniški sobi iz omare ukradenih 4565 K obstoječih iz bankovcev po 1000, 100 in 50 K in srečka italijanskega rdečega križa. O storilcu še nimajo nobenega sledu.
—	Ognjegasno društvo so ustanovili v Godešicah pri Kranju.
—	Draga šala. Začetkom tega meseca je hotel vzeti v šali posestnik Iv. Virant iz . ..Grma pri Zatični svojemu tovarišu Martinu Bohu pred dolenjskim kolodvorom iz roke konjski bič. Boh je vsled tega sunil Viranta od sebe, kar je bilo vzrok, da sta se sporekla. Pred odhodom vlaka je pa Virant opazil, da mu manjka listnica, v kateri je imel 1400 kron denarja. Policija je takoj pričela poizvedovati in je tudi nekega osumljenca v kupeju pre iskala, toda vsa poizvedovanja so o stala do sedaj brezuspešna,
—	“Kmečka zveza” za okraja Črno melj in Metlika, s sedežem v Metliki, se je ustanovila dne 27. sept. Shod se je vršil na vrtu Kandatove gostilne. Na shod so prišli najboljši kmetje iz vseh krajev Bele Krajine, še celo iz daljne Vinice so prišli. Največ pa jih je bilo iz bližnje okolice, posebno z Radoviče. Na shodu je govoril tajnik S. L. S. g. dr. Val. Rožič iz Ljubljane. Razvil je program, razložil pomen in namen “Kmečkih zvez” za kmečki stan y sedanjih burnih časih. Poslu šavci so pazno in zvesto sledili go
Ljubljana, 3. oktobra. (Stanje po I vornikovim besedam in so bili vsi na zadnjih dogodkih.) Mesto je mirno, | vdušeni in vneti za novo društvo, orožniške patrulje hodijo po mestu,
izvrstna. Ko ne bi bilo spomladi toče, bi bilo tudi pridelka več. Cene moštu so od 40 do 44 kron hektoliter.
—	Umrl je v Krašici pri Bujah v starosti 35 let tamošnji kaplan gosp. Josip Miletič, rodom iz Lindara.
—	Ravnatelj Bežek obolel. Dosedanji ravnatelj koperskega učiteljišča, Bežek, je obolel in se zdravi že par mesecev v zavodu za umobolne v Sv. Danielu pri Vidmu. Govori se, da bo za ravnatelja koperskega učiteljišča imenovan okrajni nadzornik Finžgar.
—	Velika zapuščina “Legi Naziona-le”. V Trstu unyli zdravnik dr. Evgen Videucich je zapustil “Legi Na-zionale” 50,000 K. *
’— Nemiri v Zadru. Dne 30. sept. zvečer so bili v Zadru velikanski izgredi. Italijani so streljali iz revolverjev na vojaške patrulje. Vojaštvo je nato rabilo orožje, in sicer je streljalo najprej slepo. Še-le potem, ko so tudi v stranskih ulicah začeli na vojake streljati iz revolverjev, je ustrelilo med množico. Štirje Italijani so ranjeni, eden baje smrtno. — Altroche —Ljubljana!
dušenje je veliko. 000 kron.
Stroški šole 120,-
— Celovški občinski svet proti slovenskim mesarjem. Celovški občinski svet je sklenil, da odslej prodajalcem mesa na drobno s Kranjskega ne da v Celovcu nobenega stojišča več. Tistim, ki imajo še obrtni list, bodo nagajali s posebnimi “sanitarnimi odredbami” glede njihovih prodajalnic. Seveda so sprejeli celovški očaki predlog z navdušenjem, če ga bode tudi občinstvo, ki je sito draginje celovškega mesa, je pa prav drugo vprašanje.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. A. Horwat, Joliet, 111.
— Izkazi darov za žrtve 20. septembra do dne 3. oktobra. Gospod dr. Gregorič je dotlej nabray 4227 K, gospod dr. Kokalj 3147 K, skup 7374 K.
nekatere so aretirali, ličkaj so jih izpustili. Pred sodiščem se vrše obravnave proti udeležencem demonstracij. Osmina za ustreljene je bila v stolnici. Pridno se pobirajo in pošiljajo doneski za ranjence in darovi za spomenik. Sprožila se je tudi misel, da se postavi spomenik 1. 1869. zaklanemu prvemu slovenskemu mučeniku Rodetu. Belgijce se baje od kompetentne strani nagovarja, naj se ogibajo slovenskih trgovcev. Nekateri nemški obrtniki in
— Dopust za šolske leto 1908-1909 je naučni minister dal profesorju g. Bogumilu Remcu, da vodi dvorazred-no trgovsko šolo, ki se ustanovi v Ljubljani.
— Oklofutani hrvaški podban. Dne 30. sept. je vseučiliščnik Juriča, pred sednik dijaškega častnega sveta na zagrebškem vseučilišču, napadel podba-na pl. Czernkovicha, ga oklofutal, mu izvil palico ter ga z njo pretepel. Vzrok je ta, da je Juriča bil obsojen na štirnajst dni zapora, ker je pred banovo palačo, ko je bil dobre volje zapel sramotilno pesem. Visokost kaz ni Juriča pripisuje podbanu Czernko vichu, s katerim sta se že preje več krat sporekla. Množica je Jurico, ko je podbana namahal, živahno aklami rala. Policija ga je nato v kavarni “Corso”, kamor jo je sam poklical aretirala. Pri zasliševanju je dejal, da se je tudi zaradi tega hotel nad pod banom maščevati, ker je pravzaprav on povzročitelj protidijaških naredb bana Raucha.
— Iz Laškega trga. Danes 2. okt. ob pol 6. v jutro je tukaj umrl dekan kanonik dr. Jan. Ev. Žuža v starosti
HRVATSKO.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sfcoff*,
N. W. Phone 609.
113} N. Hickory St.,_JoR*t.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ...............  50	kron,
za	20.50 ............... 100	kron,
za	41.00 ............... 200	kron,
za	102.50 ............... 500	kron,
za	204.50 .............. 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Qder ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland. Ohio.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Rojakll Pijte |99

—	Nesrečen zabodljaj. Gostilničar Janez Petrič, katerega je žena dne \2. sept. v Gumnišču zabodla, je umrl. Ženo so pa odpeljali v bolnišnico. Ranj-ki je ženo večkrat pretepaval. V soboto 12. sept. je postopal prav kruto ž njo, jo precej poškodoval na glavi; | ona pa v obupnosti, ko je lupila krompir za večerjo, se je branila, in ko je imela ravno nož v roki, ga je v nepremišljenosti in naglici zasadila mu pod rebra.
—	Vrat si je prerezal na Jesenicah umirovljeni orožniški postajevodja g. Ivan Pavšek in se smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. Pavšek je imel gostilno ob Bohinjskem jezeru. — Kakor se poroča, bo Pavšek okreval.
—	Požar v Črnem Vrhu nad Idrijo. Velika nesreča je zadela v četrtek 1. okt. vas Črni vrh nad Idrijo. Okoli 9. ure dopoldne začelo je goreti pri Žigonu, a ni še minulo četrt ure, že je bila radi velike suše večina hiš zgornjega dela vasi v ognju. Zgorelo je 13 posestnikom 18 poslopij, vsa krma, živež, vozovi in tudi nekaj živine. Škode je nad 100,000 kron, a zavaro-
trgovci se nameravajo izseliti, v nem- 71 kt Rajnki je služboval tukaj za ških trgovinah padajo cene blagu. Vo- jekana 25 let. jaška komisija je v bolnici potrdila, da so bili ranjenci od zadaj ustreljeni. |	—Očima ubil. V Globokem pri Bre
V Šiški bi bilo prišlo zadnjo nedeljo žicah je bil v rodbini Pšeničnik že dol do spopada med občinstvom in Belgij- go časa spor, ker je Marija Pšeničnik ci, da niso orožniki odpeljali domov se omožila z bratom svojega pokojne-vojakov, ki imajo prepovedan sedaj ga moža. Te dni je 18 letni sin Ma-vsak izlet v Šiško. V Šiški je bilo rije Pšeničnik svojega očima ubil. Ubi-pobitih od nedelje na ponedeljek 25 jalca so zaprli.
šip na šulferajnski šoli. — Iz dežele _ Velik'požar. Iz Rajhenburga ob posdjajo različni občinski zastopi so-	ge £a: y nedeljo 27. septem
zalja m proteste. — Slovensko pove-	.	.	, ,	.	. ,
J v	...	bra ob eni uri popoldan je nastal
ljevanje uvede veteranski kor.	■ <-	1	„ •
1	1	vasi Senovo, pol ure zunaj Rajhen
—	Duhovščina stolne in šentpeter- burga ogenj, ki se je širil s tako hi
ske župnije je odklonila vsako plačilo trostjo, da je v kratkem času vpepelil za pogreb Adamiča in Lundra ter je iz vseh šest skoraj še novih poslopij po javila, naj se dotično vsoto izroči za sestnikov Seničarja in Kozoleta. Re žrtve v bolnišnici.	| siti ni bilo mogoče drugega kakor ži
razven enega telička — nekaj — Železniške delavnice v Ljubljani. I pohištva ¡n obleke. Seničarju je zgo Celovški list “Fr. St.” potrjuje, da u- re[0 cej0 300 kron denarja. Imenova stanovi uprava držav, železnic v bližnji na posestnika, ki sta si po tujih kra bodočnosti v Ljubljani velike delav- z največjo pridnostjo in varčnostjo niče. Navedeni list opaža k temu: priborila toliko novcev, da sta si na ‘Po zadnjih dogodkih se zdi, da si )-,aviia lastno domovje, sta v trenutku vlada pridno prizadeva, da bi dovela 3 svoj;ma rodbinama reveža brez stre-slovenskim hujskačem v Ljubljani no- he in kruha, in ker je že zima pred vega materiala; kajti 1200 slovenskih vraa> res Vredna najglobokejšega so delavcev teh delavnic bi pri prihod- -utja njem naskoku na nemški kazino gotovo pomenilo znatno pomoč. Da so — Ptuj, 28. septembra. V mestu je železniški uslužbenci, zlasti pa delavci nad 50 orožnikov. V žlic temu je nem-Ljubljani zvesti pristaši slovenskih ški mob danes zjutraj ob belem dnevu vojskovodij, dokazuje jasno okolnost, divjal in nemoteno pobijal šipe pri da so se sprevoda v Ljubljani ustrelje- “Narodnem domu”, krčmarju Maho nih udeležili delavci železniških delav- rinu, okoliški šoli, na proštiji in dru nic v celoti in da so uslužbenci imeli | god. celo popoldan na breme državne blagajne prosto. Ob današnjih razmerah je zaušnica nemškemu narodu v Avstriji, ako hoče vlada na umeten način pomnožiti število slovenskih rušiteljev miru, in vsi nemški poslanci se morajo z vso silo temu postaviti pol^j' robu.” — No, seveda! Brez malo de nuncijantstva ta “nadčloveški” nemški rod ne more izhajati. Drugo vpraša nje je, ali se bo vlada, če ji je še kaj na podpori slovanske večine v državnem zboru, takih infamij kaj bala.
Razsoden človek bi mislil, da pridejo v tem vprašanju v prvi vrsti tehniški razlogi v poštev, ne pa sovraštvo nemških šovenov. Kar se pa ljubljanskega delavstva tiče, je gotovo, da bi njegovo postopanje ob zadnjih dogodkih lahko služilo za sijajen vzgled — ka-zinotski gospodi!
—* Slavnost blagoslovljenja “Narodne šole” v Št. Jakobu je jako dobro uspela. Prošt Greg. Einspieler je z obilno asistenco na prostem maševal, potem šolo blagoslovil. Naroda je bilo (večinoma Korošci) do 2000 ljudi. Govorila sta župnik Ražun in poslanec Grafenauer. Nato je sledila prosta zabava v “Narodnem domu”. Nav-
“Elk BraM" pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
‘¡¡81.,*).#
PozorRojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galcn. Na aahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crocbett, Contra Costa Co..Ca>
Tüe Joliči National M
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $ioc,ooo.oo
>1.
B. Nchuster
Voutig Building
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton uHc.
— Vsakdo je prepričan, da je podivjanosti med Nemci v Ptuju v zadnjem čaju menda največ kriv slovenski renegat, bivši socialni demokrat, sedaj urednik “Štajerca”, Linhart. Govori se, da on aranžira poulično dru-
—	Slovenski Mokronog. Mokronog nima nobenega nemškega napisa več. Tržani sneli in prebarvali so vse nemške napise sami, nihče jih ni silil.
—	Novo mesto, 23. septembra. Do današnjega večera se je več nemških napisov prostovoljno odstranilo, oziroma nadomestilo s samoslvenskimi. Novo mesto hoče postati povsem narodno mesto ter na ta način dati zadostila za življenje Slovencev.
— Nemca ne maram. Vse je biio že napeljano, da bi se poročila služkinja M. B., bivajoča v Trnovem, in vzela nekega Nemca; a prišli so vmes znani dogodki, ki je spoznalo iz njih naše ljudstvo do dobrega, kakšni so naši osrečevalci, in vrla služkinja je izrekla: Zaroka je razdrta! Nemca ne maram!
—	Dohodki in izdatki “Družbe sv. Cirila in Metoda v 22. upravnem letu
.— O narodnih in drugih ‘ulomih’ v Celju poroča “Arbeiterwille” od 1 okt. takole: “To je bila pač klaverna burka ves ta krik naših nacionalcev o slovenskem “ulomu” o priliki sokolske slavnosti v Narodnem domu. Saj je že vender, hvalo koruptnemu go spodarstvu naše klike, skoro četrti del emljišč s hišami vred našega nemškega mesta slovenska last. Vsi so že zdavnej j edini v tem, da frivolno na rodno hujskanje nima druzega 'name na nego otopiti smisle prebivalstva, da bi ne spoznalo koruptnega in demora lizujočega gospodarstva klike.”
-—Maribor, 28. septembra. Vsi pro testni shodi na Spodnjem Štajerskem so se izborno obnesli. Sklenil se je narodnogospodarski program proti Nemcem in zahtevalo se je podržavlje nje policije v Mariboru, Celju, Ptuju.
PRESELITEV!
<#> •*> <#> <*>	«g*
FRANK SAKSER CO.
PRIMORSKO
—	Trst, 28. septembra. Tu je bil ve lik slovenski delavski shod, na katerem sta govorila češka poslanca Klo-fač in Burival.
—	Trgatev na Proseku se je pričela začetkom oktobra. Letos je grozdje nenavadno hitro dozorevalo. Uplival je poletni dež, katerega tu primanjkuje vsako leto. Kakovost mošta bode
“GLAS NARODA”
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI NISI
82 Cortland Street
NEW YORK
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cortland Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja j;a vsaki petek
SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $z.oo na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. IS41-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nallov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
iLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
-Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
¿TRADES IfsBcSi COUNCIL!
CERKVENI KOLEDAR.
25.	okt. Nedelja		Krišpin, muč.
26.	tt	Pondeljek Evarist, p. m.	
27.	«	Torek	Frumencij, škof.
28.	iS	Sreda	Simon in Juda.
29.	K	Četrtek	Narcis, škof.
38.	“	Petek	Klavdij, muč.
31.	ft	Sobota	Volgang, škof.
ZAKAJ IMA KATOLIŠKA CERKEV SVETNIKE.
Naša doba ne zna več zadostno ceniti svetnikov božjih. Svetnikov več *e ume. Gotovo, cerkev svetnikov *e obožava, in moli samo Boga v treh osebah; a časti pa svetnike, ker so bili junaki kreposti ali čednosti; prosi jih, ker so prijatelji božji. In za to moramo zahvalili cerkev. Če se mora na svetu kaj častiti, je to krepost.
V človeški družbi je krepost najlep-ža, neogibno potrebna reč. Brez kreposti ne more živeti nobena družba. Prvi junaki so in ostanejo junaki kreposti. Kjer cerkev nahaja te junake kreposti, bodisi na prestolu, bodisi med številom ubožcev, tam cerkev pozdravlja .te junake, tam jih časti, tam jih kaže ljudem, tam kliče vsakomur: ‘Tnspice et fac secundum exemplar” — Poglej in stori po vzgledu.
Cerkev je ponosna na svoje svetnike. Vse nas vabi, da sledimo svetnikom.
Svetniki so kakor lepe, neskončno raznovrstne cvetice v cerkvenem vrtu. I* ta vrt je prostran kakor svet. Cerkev šteje svetnike ve vseh časih, ve vseh delih sveta, iz vseh stanov, iz vsake starosti. “Bodite popolni, kakor je popoln moj Oče v nebesih.” Ta božja beseda nam je dala naše svetnike.
Ne samo zapovedi smo prejeli od našega Odrešitelja, marveč tudi sovete, ki nam kažejo pot popolnosti. Zapustil nam je predvsem vzgled svojega popolnega življenja. Popolnosti v življenju Odrešiteljevem posnemati, to je bilo stremljenje svetnikov.
Eden jc bolj stremil za to popolnostjo, drugi za drugo.
Cerkev ima dvojen uk, uk besede božje in uk dobrega vzgleda. Uk besede je predvsem potreben. Poleg uka besede pa mora obstajati tudi še uk vzgleda. Uk vzgleda je vsak čas dej stvoval na človeško srce in bo vsak čas na to srce mogočno dejstvoval. Videti moramo druge, ki so storili to, kar naj mi storimo. Potem pojdemo radovoljneje naprej.
Da, imeti moramo uk vzgleda.
In ta uk nam nudi katoliška cerkev v brezprimerni meri.
Nudi nam uk vzgleda v svetnikih, katere ji je dal Bog, katere ji še daje Bog in katere ji bode Bog vedno da jal. Bog ne pušča cerkve brez svetnikov.
Ob času velikih preganjanj kristjanov je Bog dajal izdavna mučence, ka terih stanovitnost je postala moč krščanstva.
V	časih velikih grehov je Bog dajal cerkvi velikih spokorjencev, kate rili skesano življenje je klicalo grešnike k spreobrnitvi.
V	časih, ko je vse hlepelo po denarju in užitku, je pa Bog dajal cerkvi svetnikov, ki so se junaško odrekli uživanju in bogastvu.
Potemtakem katoliški kristjan lahko razume, zakaj ima cerkev svetnike. Oj da bi svetnike iskreno častil ter jih pridno prosil ve vseh duševnih in telesnih stiskah!
ga kandidat za predsednika, mora imeti večino ali 242 izbornih glasov.
Časopisje dejansko pripušča, da bo Bryan zmagal na jugu letos, morebiti izimši Maryland in West Virginijo, ako ju prištevamo južnim državam; da se Missouri povrne v demokratski tabor; da je Kentucky, katero državo je Bryan izgubil leta 1896. a spet pridobil 1900, gotovo z demokrati. Maryland se baje nagiblje k demokratom, čeprav ni gotovo, s kom potegne. Ta država je bila proti Bryanu ob njegovih prejšnjih kandidaturah a Parkerju je dala sedem od osem ¡zbornikov. West Virginia je dvomna, vsled strankarskega prepira med republikanci, ki pa bržkone pokopljejo svojo neslogo.
Na vzhodu je New York baje dvo-men, dasi je položaj ugoden za Tafta. Na srednjem zapadu sta resnično dvourni državi — neglede na možna presenečenja — Ohio in Indiana. Pred-kratkim so si demokratski vodje prištevali Michigan. Dalje na zapadu so dvomne države med tistimi, ki so bile za Bryana leta 1896., Kansas in Ne braska in South Dakota in druge to- in onostran gorovja.
V	tej dobi gorečih prorokovanj po volitvenih voditeljih in poročil o položajih v dvomnih državah po potujočih dopisnikih, je za navadnega čita-telja najkoristneje, da proučava v zvezi s tem mapo ali zemljevid prejšnjih volitvenih izidov. Pač se je razmerje zelo izpremenilo izza leta 1896. in celo izza Roosevelt-Parkerjeve volitvene dobe, ampak prejšnji izidi dokaj pojas nujejo, kje so zapreke na poti ali kje so nade večje za eno stranko ali drugo.
Z jugom, vštevši Maryland, in novo državo Oklahomo ima Bryan gotovih 166 izbornih glasov. Da zmaga ob vo-litvi, mora imeti vseh deset zapadnih držav, ki so bile zanj leta 1896, ali njihov namestek 47 glasov, in potem najti še 29 glasov v dvomnih državah od New Yorka, Ohia, Indiane ali morda Michigana. Država New York, z 39 glasovi, bi bila dovolj in še preveč. Ohio z Indiano ali Michiganom ali West Virginio bi tudi zadostovala, Bryan, lahko izgubi vse zapadne države, ki so bile zanj 1. 1896. in če pri dobi New York, Ohio in Indiano, bo imel čisto večino izbornih glasov. Nekatere izmed držav, ki so bile za Bryana leta 1896., smatrajo Taftovi prvoboritelji za gotovo republikanske in na nekatere se tudi demokratski voditelji nič preveč ne zanašajo.
Države izven juga, ki so bile za Bryana leta 1896, so Colorado, Idaho, Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, South Dakota, Utah, Washington in Wyoming, ki imajo sedaj skupaj 47 izbornih glasov. South Dakota mu je pripadla z manj nego 200 glasovi in Wyoming s S83. Štiri leta pozneje je McKinley dobil Kansas s 83,539, Nebrasko s 7,822, South Dakoto s 14,992 in tudi Utah, Washington in Wyoming. Bryan je pridobil Colorado 100,000 manj nego leta 1896, in imel je tudi zelo zmanjšane večine v Ida-hu, Montani in Nevadi. Leta 1904. kakor dobroznano, je Roosevelt zmagal povsod na vzhodu, severu in zapadu.
Država New York, ki je letos naj dvomnejša, je dala McKinleyu 268, 000 leta 1896. in 143,000 leta 1900, a Roosevelt je premagal Parkerja s 175,-000. Ohio je dala McKinleyu 48,000 leta 1896. in 69,000 leta 1900, a Rooseveltu 255,000. Indiana je dala repu blikancem 18,000 leta 1896., 26,000 leta 1900. in 94,000 leta 1904.
V	Michiganu so bile republikanske večine ob zadnjih treh predsedniških volitvah 57,000, 104,000 in 228,000.
Na ta razloček so organizirani delavci vedno kazali, in ker je konečno v tem zmislu odločilo omenjeno višje sodišče, si pač lahko mislimo, da je javno mnenje nekoliko vplivalo na to stvar.
K PREDSEDNIŠKI VOLITVI.
Izborni (volivni) zbor, ki bo izvoljen ob predsedniški volitvi v torek 3. novembra, bo štel 483 članov. Da zma-
DELAVSKA ZMAGA.
Ze leta in leta so se organizirani de lavci pritoževali čez neprijazno, če ne krivično postopanje sodišč, posebno zaveznih sodišč, in letos, v letu predsedniške volitve, niso mogle politične stranke drugače, nego da obrnejo svo jo pozornost podanim pritožbam in se izrečejo o njih v svojih platformah Obe veliki stranki priznavata, da so mnogi sodniki zlorabili svojo pravico, izdajati zadržna povelja proti delav cem. O sredstvih v preprečanje take zlorabe je v dotičnih platformah obeh strank bistvena razlika, toda po mislih predsednika Gompersa od “American Federation of Labor” so zahteve de mokratov sprejemnejše ali ugodnejše zato je organiziranim delavcem sveto val, glasovati za Bryana.
Postopanje obeh strank v tem oziru pa je gotovo vplivalo na sodnike, ki se hočejo posluževati orožja zadržnih po velj, da bodo v bodoče nekoliko pre vidnejši. Meja med pisano postavo in ljudskim čutom pravičnosti ni vselej poznatna in razločna, vendar je dovolj vzgledov za to, da javno mnenje ne redkoma razdere premrlo črko.
Tak vzgled predočuje odloka, ki jo je te dni izdalo zavezno prizivno sodi šče. Sodnik Sanborn iz Milwaukee je bil na povzročitev Allis Chalmers kompanije izdal proti železolivski uni ji zadržno povelje, po katerem je bilo članom omenjene organizacije prepo vedano “kakorkoli, neposredno ali po sredno, vplivati na delo tožiteljske stranke”. To zadržno povelje je po menjalo z drugimi besedami, da je de lavcem prepovedano, razpostavljati straže.
Prizivno sodišče pa izreka, da je sod nik Sanborn segel predaleč in pravice delavske nezakonito prikrajšal. Razločevati bi bil moral med miroljubnim vmešavanjem in ostraševanjem. Miroljubna pregovarjanja se ne morejo smatrati predmetom sodniških preiskav.
1,100 ZNANIH BOLEZNI.
Neki nemški zdravnik, ki je prijatelj statistike, je odgovoren za trditev, da je človek podvržen 1,100 boleznim. Če je to res, se moremo le čuditi, kako malo teh bolezni se povprečna oseba naleze tekom svojega življenja.
Oko samo je podvrženo nič manj nego oseminštiridesetim raznim in raz ličnim obolenjem. Če pomislimo, kako je pristopno nalezljivosti, moramo pač govoriti o veliki sreči, s katero uhaja razni ranljivosti, ampak v resnici pa ni tako izpostavljeno, kakor bi se zdelo na prvo misel. Veje same-posebi ščitijo zenico ali punčico, in prvi naravni nagib je hlapniti zaklop-nico, če je udar namerjen proti njim. Časih tudi mažejo oko z oljem in tako odvračajo ž njegovega površja prah itd.
Pač dobro je za človeški rod, da se je zdravljenje izpremenilo v zadnjih petindvajsetih letih. Poprej je bilo posebno zdravilo za vsako bolezen, in ubogi bolnik je kar umiral vsled samih zdravil. Dandanes zdravniki pri-poznavajo, da zdravljenje pomenja po-vračanje k pravilnim razmeram, in več pozornosti se obrača ugodnim vplivom duha in obližja ter manj zdravilu.
Nemškega zdravnika številke so pač strahovite, ampak dnevni napredek zdravoznanstva in zdravljenja naglo manjša število nevarnih bolezni ter jih konečno morda popolnoma prežene. Veda in izkušnja sta že jako daleč. Tuberkuloza, jetika ali bela kuga, bo pregnana v nekaj letih, povprečno razmerje zdravja in moči se pomnoži in povprečna dolgost življenja se podaljša.
Tako pridobiva zdravilstvo večje zmage v znanju odvračanja, nego jih je kdaj pridobilo v znanju zdravljenja.
službe v črni vojski; izpremenili so tri domobranske divizije v aktivne, vsem oddelkom poljskega in gorskega topništva so nabavili brzostrelne topove. To novodobno orožje, ki je bilo leta 1905. naročeno pri Kruppu, je večinoma že dodeljeno dotičnim oddelkom. Razun tega so nabavili na Nemškem 50, na Francoskem 70 popolnih oprav za oddelke z brzostrelnimi puškami in hočejo naročiti še nadaljnih 200 brzostrelnih pušk. Ustanovili so tri lovske (takib) polke v zatiranje čet v Makedoniji. Vsaki teh polkov ima štiri bataljone po 800 mož. Moštvo je večinoma vzeto iz Arbanasov in podobnih bojevitih rodov. Za varstvo proti Črni gori so ustanovili štiri re-difbataljone, v Gusinju, Plavi, Vera-nah in Bjelopolju. Moštvo je arba-naško (albansko).
Moštvo vse turške armade ima za boj najboljše lastnosti: fanatično je, utrjeno, z vsem zadovoljno, pretrpi najhujše napore.	“Slovenec”.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po selo znižani ceni.
Čelika zaloga vsakovrstni n barv, oljev In Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Poleg zlata je petrolej najdragocenejši rudninski produkt Californije.
Po cenitvi znaša škoda, ki jo napravljajo žuželke vsako leto na žitu in sadju, okoli 700 milijonov dolarjev. Za deželo pač ogromna škoda, ki jo deloma povzroča preganjanje ptičev.
TURŠKO IN BOLGARSKO VOJAŠTVO.
Ker še ni izključeno, da bo neodvisna Bolgarija krščena s krvjo, utegnilo bi marsikoga zanimati, da izve kaj podrobnosti o njeni oboroženi moči in o vojaški sili njenega dosedanjega gospodarja, “bolnika” na Bosporu.
Bolgarska vojska je docela moderno urejena. Mnogo bolgarskih častnikov se je izvežbalo v inozemstvu: na Ruskem in Nemškem. Tudi oni, ki niso zapustili domovine, so hodili doma v — nemško šolo. Leto za letom se vrše v vseh divizijskih okrajih večji manevri. Tudi mobilizacije za poskuš-njo se redno vrstijo. Sploh pa je bolgarsko vojaštvo ne le glede častništva, marveč tudi glede moštva, organizacije, pripravljenosti in oborožbe najboljše na Balkanu. Tudi, kar se tiče taktiške razpredelbe, prekaša vse druge balkanske države, zlasti pa Turčijo. Pri razdelitvi vojske po ozemlju se je v prvi vrsti gledalo na to, da je ista pripravljena za boj z jugom, to je s Turčijo. Omogočeno je, da vojska koncentrično prodira po več progah proti domnevnima operacijskima ciljema: Drinopolju in Carigradu. Mobilizacijo armade je ob rednih razmerah mogoče dovršiti v osmih dneh. Sedaj bo treba za to še manj časa, ker je bilo bolgarsko vojno ministrstvo pod pretvezo večjih vaj že sklicalo več letnikov rezerve, ki so seveda še zdaj v dejanski službi. Kar se tiče trenstva, municijske preskrbe in druge dopolnilne službe v ozadju, je vse najboljše urejeno. Tudi v tem oziru so si Bolgari vzeli za zgled Nemce, katere po snemajo z največjo skrbnostjo. Pri iz-premembi armade iz stanja za dobe miru v vojno stanje torej menda ne bo nobenih zamud in neredov, ki so pri turški armadi pač neizogibni. V kratkem lahko Bolgarija postavi na bojno polje 216 bataljonov, 56 eska dron, 185 baterij, 35 trdnjavsko-arti ljerijskih in tehniških stotnij, skupaj približno 212,000 mož, 7,800 konjenikov in 786 topov. S črno vojsko vred pa lahko računamo na 300,000 vojakov.
Pa tudi turške vojske ne smemo podceniti. Vkljub slabim financam in raznim politiškim nezgodam vzdržuje Turčija številno vojaštvo, ki je v obče dobro oboroženo. V miru razpolaga, približno z 220 do 230 tisoči vojakov, torej okroglo dvema tretjinama av-stro-ogrske armade, ako prištejemo tudi domobranstvo. V bojnem stanju pa postavi Turčija na mejdan poldrug milijon mož, če ne vštejemo “prostovoljcev”, ki jih v takem slučaju dado nemohamedanski narodi. Redno je na Turškem namreč le moslim vojak.
Otomansko cesarstvo je razdeljeno v sedem vojnih okrajev in samostojno divizijsko ozemlje Hedža. Evropski okraji so: Carigrad, Drinopolje, Solun; azijski okraji:	Erzingian, Damask,
Bagdad, Džemen. V Evropi stoji dan danes 218 pehotnih bataljonov, 80 es kadron, 145 baterij in 280 domobran skih bataljonov.
Mnenje, da je turška vojska za nič, je docela zgrešeno. O mornarici pač ne moremo govoriti. Na kopnem pa se je turška vojska od vojne leta 1876. in 1877., vkljub temu, da je Turčija izgubila precej ozemlja, skoro podvojila. Lani in v prvi polovici letošnjega leta so uvedli marsikatero važno reformo, zlasti v carigrajskem in solunskem vojnem okrožju. Tudi vojaško službovanje so povišali za pet let
Nemški vojaški statistiki so prora-čunali, da bi vojna s katerokoli evropsko velesilo stala Nemčijo $1,500,000,-000 izdatkov v gotovini, poleg obrtne izgube in 900,000 človeških žrtev prvo leto.
Vpokojeni so avstrij. generali Uex-kuell, Schwitzer, Latscher, Pino in von Pott. Slednji je kot fml. pri zadnjih cesarskih vajah na Ogrskem poveljeval takozvani kombinirani zbor in ga tako nerodno vodil, da je bil še sam ujet.
Sveto pismo je sedaj prevedeno v 412 jezikov. Leta 1880. je bilo šele 238 prevodov sv. pisma. Prevajanje še nadaljujejo, ker je še mnogo jezikov, v katere sv. pismo še ni prevedeno, n. pr. samo na malajskih otokih nad sto. Od 150 indijskih jezikov imamo prevode samo v 92.
Vojaška izobrazba angleške mladine. Lord Roberts objavlja neki dopis, kjer kaže cilje društva “National Service League”. Zahteva najnujnejše, da mora tvoriti vojaški pouk dober del šolskega učnega reda in da morajo služiti vsi za to sposobni moški v vojaški službi štiri mesece, kakor hitro izpolnijo primerno število let.
Avstrijski častniki kot natakarji. V nekem hotelu v New Yorku je našel neki odvetnik iz Budimpešte tri nek danje častnike, ki so služili kot natakarji. Baron Oton Tunkl, nekdanji nadporočnik pri ulanih, Oto Kornfeld, nekdanji artiljerijski nadporočnik in grof Šafgoč, nekdanji huzarski nadporočnik, so morali radi dolgov zapustiti armado ter so se podali za kruhom v Ameriko. Pravijo, da so zadovoljni z novim poklicom ter da zaslužijo mnogo denarja.
Filip» HiToler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St, Joliet, 111.
priporoča rojakon. svojo
E.WunderlicIi Granite Go.
804-806-808 N. Hickory St Joliet H»
Velika zaloga spomenikov
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vsa lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami... Mi imamo v zalogi vsakovnt aega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki is m trdi les, late, cedeme stebre, deski in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mitt bomo zadovoljili in ti prihrinili deaar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogle DES PLAINES IN CLINTON STS
w
an
5z¡
W
¡s
o
Pm
aß
m
¡¡2;
PP
©
P3
O
525
M
¡2}
aß
■^5
P5
W
m
¡23
Nase prodruznice so: v Chicagv Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49f
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v
stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, 111.
O. VV. Brown, preda Robt. Plloner,podpre W. G. Wilcox, kaair.
Zahvala.
Vsem prijateljem, ki so me tolažili ob priliki smrti moje preljube žene, se tem potom najiskrenejše zahvaljujem. Posebno pa društvu sv. Cirila in Metoda, ki je spremilo pokojnico na pokopališče.
Jos. Francelj, Eveleth, Minn.
— Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, III.
3440040404'
MALI OGLASI.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, itri N. Broadway, Joliet, 111.
NA PRODAJ HIŠA Z 11 SOBAMI Prostor za 3 družine ali za boarding house. Mehka in trda voda pri roki; plin in elektrika. Med Ruby i* Marble Sts., 905 N. Hickory St., Joliet. Vprašajte za pogoje v hiši, ali pa pri Dr. L. Munch, nad First Nat’1 Bank, Joliet, 111.
KJE JE JOS. BEZEK, DOMA IZ Semiča na Dolenjskem. Pred nekaj leti je bil na Ely, Minn. Radi važnih zadev se naj pismeno zlasi na: Amerikanski Slovenec, Joliet.
NAPRODAJ—DVE HIŠI; ENA JE zidana, a ena lesena. Prodam na lahke obroke. Na mesec dobim najemnine po $32.00, a zahtevam samo po $25.00 na mesec za plačevanje. Mesto plačati najemnino, plačajte za hiše, ki bodo potem vaše. Pridite si jih ogledati. John Golob, 608 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO ORGANISTA IN Cerkvenika. Ponudbe se naj pošljejo na: Rev. J. Plevnik, 10th St, Wau kegan, 111.
Kapital *100,000.00,
BA.RBER UIIiOlNG. OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjen« pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj pa do 4. ure pop.
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me*
so po najaižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše mete. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 11x3
Compagnije $ Generale 9 Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsfco.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe,
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, I1L A. C. Jankoviči, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
“«ul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.

KUKAR,
536 Belvedere St., Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem Kurzu.
Priporočam se rojakom.
Skoro gotovo je, da se vsa osrednja Azija, kakor osrednja Afrika, neprestano suši. Več velikih jezer okoli Lob Nora je popolnoma izginilo zadnja leta.
— Kadar potrebujete z«j oglasite se pri možu, ki ž njim govorite v slovenskem jeziku. la bo je? De. Struzinsky. N. Chicago St
K. S. K.
■
JEDNOTA
Organize vana v Joliet-u, 111. dne a. aprila i<$94- Inkorporovana v državi Illinois la. januarja 1808.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik .............Joti" Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
•lajajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ew'ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaičenec:.............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneiler, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 5391 Jožef Kočevar, 19. okt. 1908. .	Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Aniona Pad. 72, Ely, Minn., 12153 Jožef Pretnar, 17. okt. 1908.
Dr. št. 69 članov.
IZLOČENI ČLAJfL
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11703 Ignac Mšič, 14. okt. 1908.
Dr. št. 124 članov.
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 12593 Franc Klun, 10115 Franc Terbovšek, 10380 Alojzij Volkar, 12. okt. 1908,	Dr. št. 103 člane.
Od društva Marije Pomagaj 77, Waukegan, 111., 10307 Janez Grabelšek, 19. okt. 1908.	Dr. št. 84 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 11930 Avgust Marsh, 26. sept. 1908.
Dr. št. 12 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3820 Ivana Arko, roj 1884, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 27 članic.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 3821 Barbara Sever, roj 1883, 3822 Jela Karas, roj 1873, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3823 Ana Fortuna, roj 1865, 15. okt. 1908.	Dr. št. 24 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 3824 Ana M. Brožič, roj 1886, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 14 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3825 Elizabeta Flajnik,
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13316 Andrej Cukale, roj 1879, spr. 15.
okt. 1908.	Dr. št. 146 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 13317 Franc Gornik, roj 1871, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13318 Valentin Papeš, roj 1885, 13319 Ignac Pečjak, roj 1881, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 128 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, UL, 13320 Andrej Podnar, roj 1871, spr.
okt. 1908.	Dr. št. 200 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13321 Alojzij Klanjšček, roj 1880, 13322 Alojzij Šimec, roj 1880, 13323 Janez Šuštarič, roj 1864, spr. 15. okt. okt. 1908.	Dr. št. 364 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 13324 Anton Panjan, roj 1874, spr.
15. okt. 1908.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 13325 Adam Radočaj, roj 1879, spr.
15. okt. 1908.	Dr. št. 54 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13326 Franc Skubic, roj 1890, 13327 Franc Klun, roj 1882, 13328 Jožef Brodnik, roj 1880, spr. 15. okt. 1908.
Dr. št. 176 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13329 Jožef Kočevar ml., roj 1890, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 53 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 13330 Andrej Sever, roj 1881, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 13331 Alojzij Barle, roj 1886, 13332 Anton Fortuna, roj 1864, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 118 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 13333 Jožef Mežnaršič, roj 1890, 13334 Jožef Kračman, roj 1888, 13335 Jožef Krakar, roj 1865, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 68 članov.
K društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13336 Janez Adlešič, roj 1884, spr.
15. okt. 1908.	Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13337 Peter Colarič, roj 1889, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13338 Gregor Strekaj, roj 1890, 13339 Anton Pleše, roj 1885, 13340 Martin Oman, roj 1883, 13341 Janez Pleše, roj 1880, 13342 Leopold Mesar, roj 1880, 13343 Jurij Badovinac, roj 1875, 13344 Jožef Zorko, roj 1875, spr. 15. okt. 1908. Dr. št. 33 članov K društvu sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 13345 Franc Strmljan, roj 1879, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 11 članov.
K društvu sv. Jakoba 124, Fary, Ind., 13346 Jožef Siberl, roj 1882, spr. 15. okt.
1908.	Dr. št. 20 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 13347 Franc Bosnar, roj 1869, spr. 22.
okt. 1908.	Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13348 Franc Wovk, roj 1885, spr. 22.
22.	okt. 1908.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13349 Alojzij Oberstar, roj 1886, 13350 Janez Žagar, roj 1884, 13351 Franc Mlakar, roj 1883, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 193 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 13352 Franc Guna, roj 1882, spr.
22.	okt. 1908.	Dr. št. 46 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 13353 Jožef Progar, roj 1883, 13354 Anton Zobec, roj 1869, spr. 22. okt. 1908. Dr. št. 65 članov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 13355 Jožef Sršen, roj 1882, spr. 22.
okt. 1908.	Dr. št. 85 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 13356 Rev. Franc J. Ažbe, roj 1875, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 69 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13357 Janez Štrause, roj 1890, 13358 Jožef Svetič, roj 1872, spr. 22. okt. 1908. Dr. št. 121 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 13359 Jožef Mrčela, roj 1872, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13360 Janez Mausar, roj 1885, 13361 Jožef Jakli, roj 1882, spr. 22. okt. 1908.	Dr.	št. 83 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 13362 Matija Kern, roj 1879, spr. 22.
okt. 1908.	Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 13363 Anton Fritz, roj 1876, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 233 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 13364 Stanislav Kušljan, roj 1888, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 129 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 13365 Janez Molka, roj 1886, 13366 Ignac Bogina, roj 1873, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13367 Martin Šribar, roj 1877, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 60 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
•d društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 5444 Jožef Teropšič, 12. okt. 1908.	I. dr. št. 83 članov.
II. dr. št. 61 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12088 Franc Grabljevec, 12. okt.
1908.	Dr. št. 245 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, III., 10870 Jožef Ahec, 12. okt.
1908.	Dr. št. 174 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 9781 Mihael Vidmar, 13. okt. 1908.
Dr. št. 117 članov.
K društvu sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 12551 Janez Čičigoj, 19. okt. 1908.
Dr. št. 66 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8098 Vid Čop, 19.
19.	okt. 1908.	Dr. št- 91 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 11430 Peter Butala, 8. okt.
1908.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11130 Jožef Režek, 3. okt. 1908.
Dr. št. 34 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11634 Janez Perpar, 12829 Paskal Zupančič, 908 Matija Svet, 16. okt. 1908.	Dr. št. 244 članov,
•d društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12094 Mihael Gašperič, 19. okt. 1908.
Dr. št. 100 članov.
•d društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7493 Anton Kapeta, 14. okt. 1908.
Dr. št. 125 članov.
•d društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8827 Nikolaj Vrlnič, 17, okt. 1908.	Dr. št. 119 članov
•d društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 10770 Jožef Samse, 12590 Janez Nosan, 12984 Matija Lavrič, 2750 Janez Sedelšak, 12. okt. 1908.
Dr. št. 104 člane.
•d društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9661 Martin Klemenčič, 15. okt. 1908.
Dr. št. 108 članov.
•d društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12653 Janez Prezelj, 12. okt. 1908.
Dr. št. 60 članov.
+d društva sv. Barbare 97, Mount, Olive, 111., 10857 Mihael Zupančič, 15. okt.
1108.	„ Dr. št 51 članov,
•d društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 12037 Matija Štukelj, 19. okt. 1908.
Dr. št. 84 članov.
roj 1885, spr. 15. okt. 1908.	Dr. št. 73 članic.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3826 Barbara Kozjan, roj 1881, spr. 22.
okt. 1908.	Dr. št. 110 članic:
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 3827 Marija Bovitz, roj 1869, spr.
22. okt. 1908.	Dr. št. 28 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 3828 Marija Marcela, roj 1889, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3829 Uršula Bučar, roj 1884, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 42 članic.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, UL, 3830 Ivana Mladič, roj 1884, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 87 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, UL, 3831 Ana Celler, roj 1888, 3832 Marija Kosnik, roj 1881, spr. 22. okt. 1908. Dr. št. 66 članic. K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 3833 Jožefina Gerčar, roj 1873, spr. 22. okt. 1908.	Dr. št. 28 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughto», Pa., 2857 Ana Teropčič, 12. okt. 1908.	Dr. št. 18 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 2054 Marija Rus, 19. okt. 1908.
Dr. št. 33 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 3290 Heremina Marsh, 26. sept. 1908.	Dr. št. 11 članic.
}M400404040404t. X
Društvene vesti.
Joliet, UL, 20. okt. — Veselica, katero je priredilo društvo sv. Antona Pad. štev. 87. K. S. K. J. dne 10. okt. se je precej dobro obnesla, dasiravno so še zmiraj bolj slabi časi. Na tej veselici je bilo srečkanje za zlat cekin, vreden 10 dol. Sreča je bila dana Jakobu Doroteja, bivajočemu v Peoria, UL Doroteja je tudi član tega preko-ristnega društva. Društvo sv. Antona Pad. se toplo zahvaljuje vsem bratskim društvom in bratom Hrvatom in tudi onim, ki še niso žalibog pri nobenem društvu. Posebno zahvalo pa zaslužijo sledeči gospodi: Naš dobro-poznani in častiti g. Fr. S. Šušteršič, naš alderman in novoizvoljeni Jedno-tin predsednik Anton Nemanich, g. Grahek, Jednotin blagajnik, g. Josip Klepec, manager pri An.. Slov., g. Jos. Dunda, g. Anton Horvat, trgovec smodk. Seveda, tudi društveni brati ne smejo biti pozabljeni, hvala tudi njim, ki so bili navzoči na veselici.
Rojaki, ki še niste pri nobenem podpornem društvu, zbudite se vendar enkrat in stopite v eno ali drugo. Poglej pa vendar in vprašaj brata, ki spada k društvu sv. Ant. in gotovo boš tudi Ti njegov ud.
Pozdrav vsem udom naše slavne Jednote, posebno pa našim udom, to je udom društva sv. Antona Pad. zunaj Jolieta živečim. Pozdrav tudi vsem bralcem Am. Slov. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov.
Math Judnič, predsednik.
Zahvala.
Srčno se zahvaljujem pripravljalnemu odboru v Pittsburgu, Pa. za časa konvencije naše slavne K. S. K. J. za izvrstno postrežbo; obenem tudi se zahvaljujem dekletom za njih krasne šopke cvetlic, katere so nam podarile. Tudi ne smem pozabiti izvrstnih kuharic, katere so nam tako ukusno večerjo pripravile. H koncu se zahvaljujem tudi jolietskim in southchica-škim delegatom za izvrstno zabavo na našem potovanju iz Chicage v Pitts burg. Še enkrat hvala vsem in Bog živi brate K. S. K. J.l Na svidenje na prihodnjem zborovanju v So. Chi-cagi, UL
Z bratskim pozdravom Ely, Minn., 15. oktobra 1908.
Leo Kukar.
v.v.v WY.W.V
.VAV.V.V.W.VY.Y,
VWWTM'AWWAVWWWWWA
í
Potrebnosti za prihodnji teden
v vseh oddelkih.
Tako blago se še ni ljudstvu ponujalo kot bo sedaj na razpolago.
Pohištvo.
Postlejina.
Mi imamo največjo zalogo posteljine v Jo-lietu. Ker je kupimo v velikih skupinah, za to nam jo je možno prodajati po tako nizkih.
Cetton Feltmodroci, 3 ft 6 in.	ftil ftrt
široki, po........................0*1-1 UU
42 in. široki, 6 ft. 4 in. dolgi,
P°................................
49 in. široki, 9 ft. 4 in. dolgi,	$5.00
Polnovelikost, 4 ft. 6 in. x 6 ft. x 4 in	JI C
dolgi po............... ..........vDit3
Jutrnja bolezen.
To ni takozvana bolezen, nego je ne kako slabo razpoloženje, ki so mu podvrženi mnogi ljudje. Bržko vstanejo zjutraj, se čutijo omotične, slabost jih obhaja in dostikrat morajo z bolestnim naporom bljuvati. Mr. John Simunek iz Edwardsvilla, UL, svetuje vsakomur, uživati v takih slučajih Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. “Že leta in leta sem trpel vsled slabosti in bljuvanja vsako jutro v stari domovini in pet let tukaj. Šest steklenic Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina me je ozdravilo in odtlej mi želodec ni več nagajab To je dober svet, in dostaviti mu le želimo, da je ta eliksir najboljše zdravilo v vseh slučajih želodčnih neprilik. Uživaj ga vedno, kadar ti želodec ni v redu. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, UL
Sanitary Couch
kot podoba, vredne $4.50, sedaj po ...............
$3.50
nr«,
Velikanska zologa postelj po $3.50 viye.
Prodaje železnih in drugih postelj :
$1,65
Posebnost so železne postelje vsake volikosti.......................
Odprto pismo Slovencem.
The Collins N. Y. Medical Institute.
Dragi moj zdravnik: — Z veseljem sem prejela Vaše pismo ter se Vam srčno zahvaljujem za Vaš trud in uspešno zdravljenje ter potrjujem, da se počutim popolnoma zdravo in ne potrebujem več zdravil. Zatoraj se Vam še enkrat zahvalim in kličem: “Bog Vam plati.” Priporočati Vas hočem našemu narodu v slučaju zastarelih in težkih boleznij. —
Vam ostanem vedno hvaležna Marija Puhek, Box 72,
Mohawk, Mich.
Prodaja odej in blanketov.
Mi imamo popolno zalogo odej in blanketov po najnižji ceni.
Blanketi po 65c in več.
Odeje po 75c in višje.
Kitaj in Japonija proizvajata na leto 12,500 ton svile, ampak 60 odstotkov je porabita doma.
Zlato je približno dvakrat tako težko kakor srebro. Tako tehta kubičen čevelj prvega 1210 funtov in ista množina zadnjega 655 funtov.
Kupujte pri nas in štedite denar.
Preproge. (Rugs.)
Ravno kar smo jih dobili iz tovarne.
200 finih Axminster preprog, velikosti Ô| QQ 27x54, vredne $2.50, po..........VIIWU
Tu si oskrbite preproge in prihranite denar.
9x11 Brussells Rugs.............$10.75
8 ft 3 in x 10 fc 6 in Brussels Rugs.	7.95
9x12 Royal Milton Rugs.......... 24.75
8ft 3in x lOft 6in Royal Milton Rug.. .. 19-75
Mi smo prodajalci Peninsular peči, ki so v zadovoljnost odjemalcev.
Te peči prihranijo denar na kurjavi, za to so znane, kot dobre peči.
Base Burners, $30 in višje. Jeklene peči za gretje, $25 in več. Peči za mekah premog, po $2.50 do $18
THE
slovenska prodajalna.
406-8-10 N. Chicago St.	JOUET, ILL.
Kraljica—mučenica.
Bilo je v jutru 16. oktobra 1. 1793.
Po ulicah in cestah pariških je vladalo hrupno življenje:	nepregledne
množice so se pomikale semtertja ter z vidno težavo nekaj pričakovale. Fini gospodiči v sirokovejnih klobukih, z dolgimi skoraj čez rame segajočimi lasmi in mestne gospice v šumečih, po najnovejši modi prikrojenih oljlačilih so se sprehajali po trdem tlaku, raz-motrivajoč naj novejšo novico. To je bilo smejanja in hihetanja! — Mej njimi sc je valila velika druhal, kot črna reka: sami suženski obrazi, iz kojih je odsevala brezmejna srd po silnem maščevanju, živalski pohlep po rdeči krvi.. . Ej, to je bila tista v žarni lučj nezmotljivih peresnikov in francoskih modercev — tista prosvitljena druhal. Vojaštvo dela mir in red.
Množice so gledale in zijale skozi prozorna okna, gledale izza varnega pristanišča visokih streh, opazovale pocestno gibanje in. željno, s težkim srcem pričakovale, kedaj da se prikaže ona — kraljica francoska.
Dolgo, dolgo je ni bilo, — dolgo je bilo treba čakati.
Zamolklo je odbila ura dvanajst.
Na trgu Ludvika XIV. — dandanes trg prekucuhov nazvan — sc je prikazal zdajci kratek sprevod: kraljičina ekvipaža — navaden umazan voz. V njej je sedela ona, na desnici kruti krvnik, na levici njen spovednik, spredaj na kozlu je sedel kočijaž z dolgim bičem v roki in upil s korporalskim glasom nad suhim vrancem.
“Živela republika! Živela!” je zavpila pocestna druhal gledajoč ta prizor kot iz jednega grla ter napenjala zenice radovednih očij, da bi jo videla še enkrat njo — bivšo kraljico francosko.
A ona ni poslušala teh hripavih, divjih glasov; nemo je zrla pred se.
Oblečena ni bila danes v kraljevem ornatu; oblečena je bila v priprostem belem, ohlapnem oblačilu. Na glavi ji je viselo staro, našemljeno vže obnošeno pokrivalo — če je smemo tako imenovati. —• Izza tega pokrivala so se vsipali črni, a sedaj vže s tenkimi, sivimi nitmi prepreženi lasje. Te niti so natkale skrbi... današnje dolge dolge prečute noči. Njeno čelo, s katerega je odseval nekdaj sijaj veličanstva, odseval je danes mrak — gost mrak turobnega premišljevanja. Njeno obličje, iz katerega je žarela nekdaj vsa krasota in milina, umedlelo je danes in upadlo v globoke gube. Njene nekdaj tako rožnate ustnice, ki so se tako ljubeznivo smehljale francoskemu ljudstvu, je obdajala danes poteza največjega razočaranja... najhujšega gorja. . .
Uprla je svoj pogled kvišku... plaval jej je proti nebu, odkoder je zajemala blaženo pijačo večne tolažbe...
Plaval ji je pogled na razpelo Kristusa, katerega je pred njo držal v rokah njen tolažnik, njen izpovednik — njene roke so bile zavezane s težko, debelo zavezo.
Gledala je Križanega...
Kakor je bil On kralj, potomec znamenitega Davidovega rodu, kakor so njega peljali zvezanega z debelo zavezo mej smehljajočo se množico, ki
je vpila na ves glas: Križaj ga, križaj
ga! ------to kar je doživel in občutil
takrat njen Izveličar, vse to je skusila in občutila tudi ona. Kakor je umrl On sramotno na lesu svetega Križa — nedolžen, tako bo izgubila ona sramotno a nedolžno glavo pod sekiro.
Te misli, ta čuvstva so jo obhajale
—	na njenem zadnjem krvavem potu. Te misli so jej podrle v njeni duši velikanski naval brezupa in gorja, v njenem srcu se je naselil večni Tolažnik.
“Odpuščam vam — sovražniki —■ odpuščam!” so tako skrivnostno njene ustnice šepetale.
Sprevod se je pomika! dalje. Še dalje se je živalsko vpitje razlegalo po cestah in ulicah... kruto ljudstvo se je pehalo in rinilo semtertja.
Peljali so jo mimo tilerij — mimo kraljeve palače. Vroče solze so ji pomočile trudne obrvi, ko je vzrla zopet to palačo, saj ji je tu dihalo življenje vso pozemsko radost in blaženost. Saj se je tu razcvital njen ponos, njena dika, njen up, tolažba — sin jedinec. Tudi njega so ji ugrabili... iztrgali iz materinih rok. . .
In samcata je ostala na tem zani-kernem svetu, zapuščena od vseh, obsojena od ljudstva, ki ga je tako ljubila... Le duhovnik jej je ostal zvest ...tolažnik — ne, njen pravi tolažnik je Kristus.
In poljubila je sveto razpelo. — Pripeljali so jo na morilno klop.
“Živela republika! Pogini kraljica!” Zadrla se je zopet druhal ter vpila s podvojeno močjo. Drvila se je krog morišča. Pristopili so duhovnik, krvnik, orožnik in — ona.,.
Krvnik razgrne pred seboj listino in prebere še jedenkrat smrtno obtožbo v besedah:
“Marija Antonija imenovana lotrin-ško-avstrijska se kaznuje s smrtjo. Bita je kraljica in ta zločin zadostuje, da se takoj —• usmrti!”
Morilna sekira je nato zdrknila in zatrepetala je njena glava pod bridko ostrino. Zatrepetal je krvnik; prijel glavo za lase, vzdignil jo kvišku in pokazal zbranemu ljudstvu. Še jedenkrat so zatrepetale njene obrvi, njeno obličje pa je preoblekla lahna rdečica
—	to je bil nebeški sij kraljice mučenice.
Poleg stoječi orožnik je namočil med tem svoj žepni robec s krvjo, ki je curljala od njene glave.
Žaloigra je bila s tem pri kraji. Gledalci so se razšli. Morda je spekla koga izmed njih vest—vest ne miruje!
Ves čas je sijalo gorko solnce in pošiljalo svoje svetle žarke celo mej človeške otroke, da si še natančneje ogledajo ta nečloveški čin — človeške zlobe —-----
* * *
Še danes se skriva tam mej mnogimi, krasnimi pariškimi cerkvami mala, tiha kapelica, oddaljena od preveli-cega hrupa: krog in krog jo obdaja zelen bršljan. V njej stoji oltarček, pod katerim počiva truplo —• Marije Antoanete.
Vsako leto dan njene smrti bere tu duhovnik tiho sveto mašo — za dušo rajnke kraljice-mučenice.
Kako sem izdajal poljedelski list.
Mark Twain.
Ko sem sprejel, četudi začasno, urejevanje poljedelskega lista, nisem storil tega brez težkih dvomov, kar je tudi umevno. Če bi moral človek, ki živi na kmetih, voditi nakrat ladjo, bi se tudi pomislil. Pa v mojih razmerah je bilo najvažnejše, da dobim plačo. Zato sem sprejel, ko mi je ponudil stalni redakter lista, da ga nado-mestujem, njegove pogoje in nastopil njegovo mesto.
Imel sem preugoden občutek, ko sem bil zopet pri delu, z največjim veseljem sem pisal ves teden. In ko je bilo vse v tisku, sem težko čakal in sem bil ves dan skrajno napet. Pričakoval sem znamenja, da je obudil moj trud pozornost občinstva. Ob solnč-nem zahodu zapustim pisarno in vidim, da se je razpršela pri mojem pojavu gruča mož in fantov, ki so se bili nabrali pri stopnicah. Slišim, da pravijo drug drugemu: “To je on!” Seveda se mi je zdelo to jako laskavo. Drugo jutro zapazim včerajšnji podobno gručo na stopnicah. Tudi posamezno in po dva so stali ljudje pred hišo in na drugi strani ceste, opazujoč me z velikim zanimanjem. Ko se bližam, se razkrope, se me ognejo, vendar slišim, kako pravi neki mož:
“Poglejte samo njegove oči.”
Jaz se delam, kakor da ne bi vedel, kakšno pozornost vzbujam, vendar sem se veselil sam pri sebi in se namenil, da pišem svoji teti o tem.
Ko hitim čez stopnice v višino in se bližam vratom, slišim nakrat iz sobe bučen smeh, glasno govorjenje. Ko vstopim, zagledam dva mlada moža, po svoji priliki kmetovalca, ki sta prebledela zagledavši me, dobila zelo čudno dolg obraz in skočila nenadno z velikim ropotom skozi okno.
To se je zdelo meni jako čudno.
Nekaj časa za tem, morda pol ure pozneje, vstopi v mojo pisarno star bradat gospod, finih, toda strogih po-tpz. Ponudim mu stol, on se vsede—
pa meni se je dozdevalo, da ima mož nekaj na srcu. On odloži klobuk, ga postavi na tla, vzame iz žepa ruto iz rdeče svile in iztis našega lista.
List položi na kolena in med tem ko si briše očala z rdečo ruto, me vpraša:
“Ste vi novi urednik?”
Potrdil sem.
“Ste urejevali že kedaj poljedelski list?”
“Ne, mislim da ne.”
“Neka slutnja mi je to pravila,” meni stari gospod, si natakne očala in me meri preko njih s’ strogim pogledom. ter zgane list v priročno obliko.
“Citati vam hočem, kaj je obudilo to slutnjo v meni. Bila je sledeča opazka. Poslušajte, če prihaja iz vašega peresa:
“Repe se ne bi smelo nikoli trgati, ker ji to zelo škoduje. Koristneje je, da spleza kak deček na repno drevo in stresa veje.”
“No, kaj pravite k temu — kajti prepričan sem, da ste pisali vi to?”
“Kaj naj rečem? Jaz mislim, da je to dobro in pametno. Nedvomno se pokvari v okolici tega mesta vsako leto več milijonov mernikov repe —• ker jo potrgajo na pol zrelo, med tem ko bi bilo boljše, ko bi jo stresal kak deček raz drevesa —”
“Zakaj pa je ne bi stresala, vaša stara mati? Repa ne raste vendar na drevesu.”
“O zares ne! Pa kdo je trdil, da raste repa na drevesu? — To sem mislil seveda le v podobah, le v podobah, gospod! Saj mora vsakdo, ki ima količkaj zdravega razuma, vedeti, da sem menil, da naj stresa deček repino cimo.”
Stari mož je planil raz stola, strgal list v drobne,kosce, poteptal kosce z nogami, razbil več stvari s svojo palico in rekel, da ve vsaka krava toliko kot jaz. Potem je šel ven in zaloputnil vrata za seboj. To njegovo obnašanje je obudilo v meni misel, da
mu nekaj ni bilo všeč. Ker pa nisem vedel, kaj ga je spravilo v nevoljo, mu tudi pomagati nisem mogel.
Kmalu za njim pridere v mojo sobo dolg suh človek. Redki kodri so mu viseli do ramen, ščetinasto strnišče celega tedna je krilo višine in nižine njegovega obraza. Ta človek se ustavi, stoji nepremičen, položi prst na usta, se skloni naprej in prisluškuje. Nobenega šuma ni bilo slišati. Človek je prisluškoval še časek. Ko ostane vse tiho, obrne ključ v vratih, se plazi na prstih pozorno k meni in se ustavi v neki gotovi razdalji. Nekaj časa je razmotrival z velikim zanimanjem črte mojega obraza. Nato vzame iz žepa skrbno zloženo številko našega lista in reče:
‘Poglejte — to ste pisali vi, Čitajte mi to — hitro! Rešite me, gospod, ker trpim, grozno trpim!”
Čital sem kar sledi — in ko so izgovarjale moje ustnice stavek za stavkom, je bilo vedno, da se čuti čudni človek vedno bolj olajšan, kite obraza so izgubile svojo napetost, po njegovih črtah se je izlil sladek mir in pokoj, kot se razliva lunin svit po pokrajini. Jaz sem čital:
“Guano je krasen ptič, toda potrebuje zelo skrbne nege, da se ga vzgoji. Pri nas se ga ne sme uvažati pred junijem in ne pozneje kot v septembru. Pozimi mora biti na toplem, da izleže mladiče.”
“Po vsej priliki zaostanemo letos z žetvijo žita. Zato svetujemo kmetovalcu, da vsadi koruzne stroke in ovsene pogače, mesto avgusta že julija.” “Buča: To je jagoda ljubljenka rodov Nove Anglije. Oni jo stavijo tudi v povitice in ji dajo v tem prednost pred grozdičem sv. Ivana. Za klajo krav je bučna jagoda tečnejši od maline, ker nabaše in zapira in je ravno tako redilna. Buča je edini vžitni sad oranževe rastline, katera uspeva le na severu, izvzemši melonino vodno drevo in turški poper. Za sedaj se. sadi buča bolj poredkoma med grmičje pred vrtom, ker je splošno mnenje, da ni buča drevo, ki daja senco.”
Človek, ki je to poslušal, je stopil
v	stopnji največje razburjenosti tik pred mene, mi stiskal roko in rekel:
“Krasno — krasno — dovolj — to 'zadostuje. Zdaj vem, da sem pri zdra
vi	pameti, ker ste čitali doslovno kot sem čital jaz. Toda vedite, tujec, da sem rekel sam sebi, ko sem čital te stvari prvič:
Nikdar in nikoli si ne bi bil mislil, dasiravno so me nadzorovali moji sorodniki tako strogo — toda zdaj mislim sam, da sem res blazen. Pri tej misli sem zatulil, da se je slišalo lahko par milj daleč in stekel iz hiše, da koga ubijem. Saj sem vedel, da mora priti enkrat do tega, zato sem hotel začeti raje prej kot slej. Še enkrat sem prečital par vaših notic, nato sem zažgal hišo in ušel. Množini ljudi sem zlomil roke in noge, enega fanta sem napodil na drevo, kjer ga dobim lahko, kedar ga hočem. Pa mimogrede sem se hotel še oglasiti pri vas, da bi bil svoje stvari popolnoma gotov. Pridobil sem si gotovost in zagotavljam, vas, da to je sreča za fanta na drevesu. Težko pezo ste mi vzeli raz dušo. Ker je prenesel moj razum vaše članke o poljedelstvu, bo prenesel odslej vsakteri udarec. Še enkrat, dragi gospod, zdravstvujte!”
Meni je bilo nekoliko neprijetno pri duši radi telesnih poškodb in požiga, s katerimi se je kratkočasil ta človek, saj nisem mogel drugače, kot priznati sam sebi, da sem v nekem oziru sokrivec teh zločinov. Toda nisem se mogel prepustiti dolgo takim mislim, ker je vstopil stalni urednik lista.
Njegova zunanjost je pričala, da je pobit, v zadregi, in žalosten. Pogledal je škodo, katero sta naredila mlada kmetovalca in stari razgrajač, ter rekel:
“To je sitna — zelo sitna reč. Steklenica s tekočim limom je ubita, šest šip, dvoje svečnikov je razbitjh. Pa to ni najhuje. List je izgubil svoj ugled, bojim se, da za vedno. Res, da se povprašuje po listu bolj, kakor poprej, res, da se ga ni razprodalo še nikoli toliko iztisov, da ni dosegel še nikdar take slave. Pa kdo hoče postati slaven vsled blaznosti, dobivati denar vsled slaboumnosti? Tega nočemo! Tako gotovo kot sem pošten mož, vas zagotavljam, prijatelj, spodaj sede lju dje po ograjah, mrgole po cestah in čakajo, da vas vidijo, ker mislijo, da ste blazni. Dovolj povoda ste jim dali za to, saj so čitali vaše članke, ki so sramota za vse časnikarstvo. Kako za božjo voljo ste prišli na misel, da ste sposobni za urejevanje tacega lista? Saj govorite od brazde in brane, kot bi bili ena in ista reč, vi govorite o guljenju krav in priporočujete ježa kot domačo žival, ker je tako razposajen in izvrsten lovec podgan.
Vaša opazka, da deluje godba po mirljivo na školjke, da se ne ganejo s svojega mesta ob glasu godbe, je po polnoma odveč. Školjke ‘se sploh ne dado vznemiriti, one leže vedno v mi ru, ob zvokih glasbe ostanejo popolnoma ravnodušne. Povejte vendar za božjo voljo, prijatelj, je-li vaše delo proučevanje nevednosti? Če je tako, potem ste si zaslužili danes častno doktorski klobuk. Ne, kaj takega se mi še ni primerilo. Vaša opazka, da se uvažuje v trgovini vedno bolj divji kostanj, je pripravna, da uniči list. Prosim vas, da opustite urejevanje in greste svojo pot. Že tako so bile mo je počitnice predolge. Vžitka pa ne bi več imel od njih, posebno če bi si mislil vas na svojem mestu in bi moral viseti v večnem strahu, kaj da bodete svetovali prihodnjič ljudem. Iz
kože bi skočil, če pomislim, da ste pisali pod naslovom "Vrtnarstvo” od ostrig. Zgubljeni ste. Za nobeno ceno ne grem več na počitnice. Zakaj mi vendar niste povedali, da ne razumete ničesar o kmetovanju?”
“Kaj pa hočete prav za prav,” sem dejal jaz, “vi strok koruze, zelnata glava, repni izrastek! Sramujte se svojih nespametnih besed. Že štirinajst let delujem kot urednik in še nikdar, zagotavljam vas, nikdar nisem slišal, da je potrebno posebno znanje za urejevanje časopisa. Kdo pa piše kritike za dnevnike druge vrsti? Kak učen črev-ljar ali lekarniški vajenec, ki razumeta oba toliko o dramatiki, kot jaz o poljedelstvu. Kdo kritikuje knjige? O-sebe, ki niso spisale nikoli nobene. Kdo piše najdaljše članke o državnih financah? Oni, ki imajo najlepšo priliko, da ne vedo ničesar o njih. Kdo sestavlja poročila o indijanski vojni? Gospodje, ki ne ločijo vigvama od tamtana, ki niso bili nikoli v položaju, da bi podnetili ž njo ogenj taborišča. Kdo piše oklice za abstinenco in toži čez zapeljivo žganje? Fantje, ki ne bodo trezni, dokler bodo živeli. Kdo urejuje večino kmetiških listov? Kdo drug, kot skvarjeni uredniki mestnih listov, ali osebe, katere so imele smolo pri pesniški obrti, in niso mogle izpe-čati svojih zmernih železniških romanov. Ti se vržejo končno na poljedelstvo, da se rešijo še za čas ubožnice. Vi me hočete podučiti o bistvu redakcije? To sem predelal od a do z in lahko vam rečem: Manj kot človek ve, tem večji krik, tem večja plača. Pri Bogu! — ko bi jaz le bil toliko neveden, kot sem izobražen, nesramen, mesto bojazljiv, stekel bi si bil slavno ime na tem mrzlem, sebičnem svetu. Gospod, jaz jemljem slovo. Po takem obnašanju, kot je bilo vaše proti meni, sem pripravljen, da grem. Svoji dolžnosti sem zadostil, svoj kontrakt izpolnil, kolikor mi je bila puščena prosta roka. Obljubil sem, da naredim, da bo vaš list postal vsem slojem zanimiv. To sem storil. Rekel, da bi dosegla izdaja do dvajsettisoč iztisov — vse to bi se bilo zgodilo, če bi mi bili pustili še štirinajst dni časa. Vrh-tega bi vam bil preskrbel najboljšo vrsto čitateljev — kakoršnih si more želeti kmetijski list — niti enega kmetovalca bi ne bilo med njimi, ne človeka, ki bi razločil melonovo drevo od breskvine cime. Vi izgubite pri tem sporu, vi, paštetna rastlina, ne jaz.”
Nato sem šel.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
Collins Street, Joliet, 111.
AMERIKANSKI SLOVENEC SAMO $1.00 NA LETO
3?ijte “ELk: Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
»ofieFB vMgrnm-
^TERV/t!^
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
«EOlâTgEiS»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Et ibite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO. ILL.

(Nadaljevanje s 2. strani.)
New York, 13. okt. — Kakor je bilo It v A. S. poročano, priredila je naša JCat. dekl. družba preteklo nedeljo svo jo prvo popoldansko zabavo. S strahom smo se sicer pripravljale na ta ¿an, ker je naše društvo komaj par mesecev staro in smo vse samo pri-proste dekleta v društvu. Toda, kako smo bile iznenadene, ko smo zagledale polno dvorano rojakov. Kaj tacega pismo pričakovale. To je navdušilo ves dramatični odbor, da je krepko pastopil in so vse igralke izvrstno rešile svoje uloge, dasi so bile večina prvikrat na odru. Družbena predsed-pica ga. M. Gostič je pozdravila v izbranih besedah navzoče rojake. Ga. J. Dolar je v narodni noši jako lepo ieklamirala A. Hribarjevo "Meta in Jaka”. Igra Zborovanje društva “Metla” je krasno vspela. Predsednica društva "Metla” ga. Kat. Pavlič je s svojimi odbornicami tako izvrstno rešila svojo ulogo, da so vse žele burno pohvalo navzočih rojakov. Veliko smeha je vzbudila "Krščena miš”, ga. Kat. Seršen, ki je v priznanje za svoj odlo-j ¿en nastop dobila v dar šopek zvežih I cvetlic. Sicer jo je gospa Ivanka Pirc pripravila v velik strah tako, da so vse j sosede prestrašene prihitele na pomoč, po, nazadnje pa le ni bilo nič hudega. Med posameznimi točkami je društve-pi glasni mešani zbor prepeval narod-pe pesmi, pod vodstvom njihovega č. S Kaz. Zakrajška. Glasovne točke je •skrbela ga. M. Ganser, amerikanska . Slovenka, kateri posebna čast, da se pe sramuje svojih fovaršic-Slovenk, če so tudi “green”.
Vsa prireditev je bila lepo urejena ip čast dramatičnemu odboru, ki je vse lepo uredil. Po vsporedu je stopil na •der č. g. Kazimir, avstrij. izselniški ■»isijonar in društveni voditelj, kateri je v izbranih besedah navduševal rojake k edinosti, dekliško društvo k vstrajnosti na začeti poti krasnega društvenega življenja. Pozival je' slovenske fante, naj se nikar ne dajo sramotiti dekletam. Spominjal se je v govoru žalostnih dogodkov v mili nam domovini in izrazil v imenu narodne svobode ogorčenje nad početjem nemških prenapetežev, ki hočejo ¡zgrabiti še ta košček zemlje slovenske, katera pam je še ostala od njih samogoltno-sti. Izvajanjem č. g. govornika je ljudstvo z velikim odobravanjem sledilo.
Na to je vzel besedo naš rojak g. Avg. Jakopič in v navdušenih besedah kazal na velik napredek v Newyorški paselbini, odkar imamo dičnega č. g. Kazimirja v naši sredi. Današnja prireditev, rekel je, ali ni samo sad njegovega truda? Krasno so igrale dekleta, izvrstno zabavo smo imeli. Toda vse njegova zasluga. Dekliško društvo — sad njegovega truda. Krasni igri — sta sad njegovega duha. Ku-plete — je vglasbil on. Igralke — iz-vežbal sam. Pevski zbor — izuril on. Ib to poleg svojega delovanja kot izselniški misijonar. Zato zakličem: Bog živi našega č. g. Zakrajška!”
Vrhunec navdušenja doseglo je, ko je stopil pred nas č. g. Nageleisen, •eniški župnik cerkve sv. Nikolaja. Dasi ne razume slovenščine, vender je z zanimanjem sledil vsem točkam vspo I reda. “V imenu cele fare sv. Nikolaja Vas, dragi “Krainer”, je rekel, prisrčno pozdravljam in Vam pravim: Dobro došli! Čutite se tu domači! Mi vsi Vas imamo radi in Vas z veseljem vidimo med nami. Naša cerkev [ je Vaša, tu imate na razpolago dvorano, tu poleg društveno sobo, in razvijajte se, delujte za dušni blagor svoj. Saj imamo vsi enega Boga v nebesih, ••j imamo vsi eno pravo domovino, ■ ebesa, eno skupno mater na zemlji, sv. katoliško cerkev. Zatoraj smo edi-m. Toraj Bog poživi “Krainer”!
Ko je pri srečolovu še marsikateri rojak dobil za spomin lepe darove, razšli smo se z velikim veseljem in navdušenjem ter željo, da bi bil zopet kmalu tak lep popoldan!	J. L.
občite ta moj dopis v Vašem cenjenem listu.
Več dopisov Vam pride iz naše naselbine veselih in žalostnih o raznih društvenih -razmerah. Ali iz našega pevsk. dram. društva Ljubljanica nismo Vam pisali nikoli še nič žalostnega, ampak samo vesele novice-. Ali za veseljem pride žalost in tako je tudi prišlo pri nas. Dne 15. meseca je nas obiskala neizprosna smrt in nam pobrala blago deklico v najbolj cvetočih letih, Anico Šušteršič. Bila je vseskozi kar je prišla v Ameriko pri našem društvu Ljubljanica; bila je delavna bodi si pri dramat. ali pevskih nastopih. Toda volja božja ni bila, da bi še nadalje delovala med nami. Po desetdnevni bolezni (pljučnici) jo je nebeški ženin poklical v sv. raj, v starosti enoindvajsetih let. Ko je ležala na mrtvaškem odru, so ljudje kar trumoma prihajali kropit. Vencev je bilo toliko, da se ni videla krsta. Dne 18. t. m., to je bilo v nedeljo, zjutraj ob 8. uri smo jo spremili k zadnjemu počitku. Pet društev se je zbralo s tremi društvenimi zastavami na,njenem domu. Ko so jo prinesli iz hiše, je zapelo društvo pod vodstvom pevovodje Josipa Rozman "Blagor mu, ki se spočije”. Druga društva so bila uvrščena lepo v vrsti od hiše žalosti proti cerkvi. Naprej so korakali vitezi sv. J ur ja, za njimi društvo sv. Jožefa, potem društvo Marije Pomagaj; zatem so šle male deklice, katere so nesle šopke cvetlic in vence; za njimi so nesle tri dekleta iz društva “Ljubljanica” venec, katerega je podarilo društvo.. Za vencem je pa korakalo s potrtim srcem pevsko društvo; za nami se je peljala blaga Anica k zadnjemu počitku; ob vozu so jo spremljale z gorečimi svečami dekleta, njene so-vistnice, na vsaki strani po pet; za krsto je šlo na novo ustanovljeno društvo sv. Ane, ki je poklonilo tudi lep venec svoji prerano umrli članici. Da, ginljivo je bilo videti ta nenavadni sprevod v naši naselbini. V cerkvi je bila črna peta maša, v lepem in ginlji-vem govoru je g. župnik, Rev. J. Plevnik, povedal, da sladka je smrt pravičnega v očeh Gospodovih. In večinoma so imeli ljudje solzne oči. Po dokončanih pogrebnih obredih je zapelo društvo eno žalostinko. Potem se je sprevod pomikal na pokopališče. Tam so se društvene zastave uvrstile ob njeni gomili in se nagnile nad rakev. Počasi je šla iz površja v globočino. Med tem časom se je pela pesem “Nad zvezdami”.
Tako smo končali ta žalostni dan za naše društvo. Potrti materi, bratu in sestri pa izrekamo naj večje sožalje ob prerani smrti jim ljubljene hčere in sestre. Bodite potolaženi, saj bode v nebesih za Vas Boga prosila. Ti pa, draga Anica, spominjaj se tudi nas, da bodemo tudi mi srečno dokončali svoje .delo tukaj na zemlji, in ti kličemo: Bodi Ti zemljica lahka!
Z delom gre tukaj še precej dobro, ljudi ni veliko brez dela; nekaj rojakov se je že tudi povrnilo iz stare domovine nazaj v deželo samostojnosti. Sedaj pa moram končati!
Pozdrav vsem rojakom in društvom po širni Ameriki. Tebi pa, vrli list, obilo napredka.
Anton Martinjak, tajnik.
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI . poroča slovenskemu občinstvi. > Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 80S N. Chi cago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, IK. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec i likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vceh prekomorskih črt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet. 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200^ Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek.		
Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni. SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N		
Chicago St. Trgovca z moškimi		
Soudan, Minn., 5. okt. — Cenj. g. «rednik! Upam, da mi odmerite nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Amer. Slov. Kakor že omenjeno, nam je nemila smrt pobrala društvenega brata Frank Žnidaršič, ki zapušča vdovo s šestimi otročički. Pokojni je bil dober skrbnik za otroke >■ za svojo ženo. V Gospodu je za večno zaspal 15. sept. Ker je pokojni spadal k društvu sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. J. v Tower, Minn., smo ga spremili k zadnjemu večnemu počitku ter mu skazali zadnjo čast. Torej se srčno zahvaljujem v imenu dru štva sv. Cirila in Metoda za vaš trud i» bratovsko ljubezen.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jed-»ote. Tebi, Amer. Slovenec, pa želim ■«nogo uspeha.
J. Loušin, zastopnik.
South Lorain, Ohio, 20. okt. — G. «rednik! Malokdaj se čita kak dopis iz naše naselbine, zatorej prosim, natisnite teh par vrstic. Dobrega nimam kaj poročati, slabega pa nočem, ker zamera je gvišna. Kriza še zmirom pritiska, se nače pič zboljšati; ali toli ko vseglih delamo, da se živimo; za aastran devati in govora, samo za kako čašo pive se še dobi. Dne 19. okt. so bile volitve za suho in mokro, hud boj je bil; ali mokri smo zmagali z 36 glasovi večine, da bomo še zanaprej mokri.	A. Kerhin.
Waukegan, 111., 19. okt. — Cenjeni g. urednik A. Slovenca, prosim, da pri
Zahvala.
Ob prerani smrti naše ljub. hčere in sestre Ane Šušteršič, se tem potom naj-iskreneje zahvaljujemo vsem, kateri so jo obiskovali na njeni bolniški postelji, posebno našemu g. župniku, Rev. John Plevniku, kateri je tako po očetovsko skrbel zanjo in se ni ustrašil po trikrat na dan jo obiskati v bolnišnici ter jo je previdel s sv. zakramenti za umirajoče, kakor tudi za ginljiv govor ob krsti rajnice. Bog Vam tisočkrat povrni! Potem se še zahvaljujemo v prvi vrsti slov. pev. in dram.društvu “Ljubljanica” za prekrasni venec in ginljivo petje na domu, v cerkvi in na grobu, kakor tudi za vso drugo skrb, ki so jo imeli. Prisrčna zahvala tudi novo ustanovljenemu ženskemu društvu sv. Ane, ki je poklonilo lep venec svoji prerano umrli članici. Nadalje vsem onim društvom, ki so se s svojimi zastavami udeležila sprevoda, kakor tudi vitežkemu društvu sv. Jur-ja, društvu sv. Jožefa in društvu Marije Pomagaj. Iskrena zahvala vsem onim dekletom, ki so ji bile tovarišice na njenem zadnjem potu, kakor tudi vsem onim dekletom, ki so ji darovale več lepih vencev. Naj Vam Bog poplača to ljubezen in spoštovanje, ki ste jo izkazali ljubljeni rajnici.
Waukegan, 111., 19. okt. 1908.
Žalujoči ostali Ana Šušteršič, mati.
Mary Šušteršič, sestra.
Anton Šušteršič, brat.
oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica
(midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 500 Moen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
WWAWWWA'.W'yVWAVii
i Stassen & Stapta Î
Sobe 201 in 202 Barber «id* J O L T E T , ILLINOIS
JAVIM NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko st, oko spadajoča pisanja.
J» Govori nemško in angleško, ÿ
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Fills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAN®
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street« JOLIET. ILL.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tbe D. S” lPc. in "MeerscHanin” 5e
Na d. ono se prodajajo povsod, oa debelo pa na
JOHN GRAHEK
GOSTILNICAH.
Počrni vedno sveže pivo, fino kal orni iško vino, dobro žganje m tli.' rajboljše smodke.
Prodajan tudi trdi in mehki premor
TELEFON 7612.
oís N. Broadway...JOLIET, TLI
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivO, dno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Mat h. Stefan ic h
400 Ohio St.,	Jolič,, 111
Amerikanski Slovenec samo $1
NA LETO.

i
Anton Nemanich & Son
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
108 Jefferson Street
Joliet. 111.
1
I
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N W Phone Uj
I
1

Forest City, Pa., 17. okt. — Cenjeno uredništvo Am. Slov. Tem potom se najsrčneje zahvaljujemo vsem gg. gl. odbornikom in gg. delegatom, kakor tudi vsem Slovencem in Slovenkam v Pittsburgu, Pa., za lepo prijaznost in naklonjenost za časa X. gl. zborovanja K. S. K. J. Posebno lepo hvalo pa g. J. N. Gosarju, njegovej g. soprogi in g. hčerki, da so nam tako lepo stanovanje preskrbeli. Bog toraj živi vse skupaj še mnoga leta! Naj bi napredovala in se razcvitala naša sl. K. S. K. J.
S pozdravom Jos. Zalar ml.
Rev. Jos. Tomšič.
Jos. Kmet.
Vincenc Šume.
Frank Končar.
Ozdravljenje zabasanosti.
“Moja žena,” piše g. Jos. Langner, 8240 Buffalo Ave., So. Chicago, 111., “je trpela na zabasanosti in glavobolu. Rabila je Severove krogljice za jetra in je bila ozdravljena. Ona priporoča te krogljice vsakomur, ki trpi na enaki bolezni.” Prodajejo se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
obleke Cediti in Čistiti
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal de nar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
CS-O ST I LISTO
kjer se toči dobro pivo, whiskey m vino ter prodajajo fine cigare. Obi ščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom,
Pa s kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajali izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
■®ts-a.:ec::do ‘ve?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ 910 JOLIET,8 gI°LL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa r t' stro-padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
Rojani, o priliki obiičir*
Slovenski dom
kjer se toči vedne sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
WWUWWAWW.W.V.,iWW.,AWiSWi,.V.V.V1W.ViV.W.WWWiW.V.V.V>VA5A% /
:> Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.	:•
Kranjska	hranilnica v	Ljubljani.	\
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.	^
USTANOVLJENA LETA 1820.	£
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koucetn leta 1907. nad 68 milijonov kron. J Rezervni skladi znašajo 9.337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih oss cnakov (badges), regalij, kap, ba«d« in zastav. Velika zaloga vseh pc trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebuje* kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahte.anje zastonj.
- . •aBS&v;
áLJf.L.
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..............37,814,374 K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji.......30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .............. 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
!
i
.WAV.VA%VAV.,.VV.VAV.VAV.WVAWVAVA\\WVAVAVAVAWWKV.V.V,,/.V.V.V.%
ZAPISNIK
X. GLAVNEGA ZBOROVANJA
K. S. K. J., V PITTSBURG, PA.
Začetek dne 5. oktobra 1908.
(Konce.)
V.	SEJA.
Dne 7. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo!
Prošnja od št. 108 radi članice Simončič prečitana in dovolilo se je, da se dedičem izplača njim že obljubljena vsota $700, kakor je že predsednik odločil.
Poškodovanemu članu Ludviku Klepec od št. 15 se izplača *4 zavarovalnine
Vsa do sedaj dovoljena izplačila radi onemoglosti ali poškodovanja se izplačajo od usmrtnine in prejem vsote mora biti vsakemu posameznemu članu deležnemu te podpore potrjen na hrbtu njegovega certifikata (policy).
Člani, ki so deležni te podpore, morajo plačevati svoje mesečne doneske ■(asesmente) ko do sedaj.
Vrhovni zdravnik čita številko, ime društva in vzrok nesprejetih kandidatov in kandidatinj.
Skupno število od leta 1906 do leta 1908 je znašalo 83 oseb.
Glavni tajnik čita državne postave države Wisconsin, glede tožbe društva št. 103. Položaj se izroči v oskrbo duh. vodju Rev. Johnu Kranjec, predsedniku John R. Sterbenc-u in pooblaščencu Fr. Medoshu.
BRZOJAVI.
Cleveland, 6. okt. — Slavna konvencija! Kličem Vam živijo! Živela delegacija, dao Bog, da bi Vam dobrim plodom Vaš sestanek uredio. V korist Vaših članova, kličem Vam bračo k slobodi, v korist mileg nam Slovenstva.
Stef. Savich.
Gary, Ind., 6. okt. 1908. — Storite vse za mir med narodom in v prospeh materi Jednoti. Pozdrav uradnikom in delegatom K. S. K. Jednote.
Rudolf Moraž.
So. Chicago, 111., 6. okt. 1908. — Iskreno Vas pozdravlja ter kliče, živela slavna konvencija.	Dr. Marije Čist. Spoč., Urša Kučič.
Denver, Colo., 4. okt. 1908. — Ukrepajte v korist in procvit dične Jed-note, podpirajte steber, na katerega se opira slovenski živelj, delujte njemu v korist edini in složni. Pospnite ga do vrhunca cilja. Živela K. S. K. Jed.!
Al. Andolšek, preds., John Klun, I. tajnik, Stef. Prelesnik, II. tajnik.
Seja zaključena z molitvijo.	JOS. JARC, zapisnikar.
Zapisnik prečitan in potrjen JOHN R. STERBENZ, predsednik.
ANT. NEMANICH, I. podpredsednik.
FRANK BOJC, II. podpredsednik.
VI.	SEJA.
Dne 7. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo.
Poročilo gospodarskega odbora.
Mesečnina (asesment) naj se zviša na 5c resp. na 10c na mesec.
Sprejeto z 40 glasovi, proti 32 glasom.
Radi ženskega pristopa k društvom naj ostane pri starem.
Članice so ravno tako deležne poškodnine kakor člani, izvzemši istih, ki s« v stari domovini in od istih se ne zahteva poškodninske pristojbine.
K Jednoti in društvu pristopi lahko vsak kandidat in kandidatinja, ako dopolne 16. leto in spada v prvi razred.
Glasovanje pri vsprejemu novih udov naj se vrši z 5. črnimi krogljicami.
Zavarovalnina ostane pri starem.
Za izgubo polovico stopala se plača četrtina usmrtnine.
Vsak član ali članica mora plačati mesečnino (asesment), ako hoče biti pri Jednoti.
Na strani 37. se črta odstavek radi umobolnih članov.
V	slučaju neozdravljivih članov in članic, po preteku enega leta njih bolezni zadostno dokazane, ima glavni odbor pravico določiti, kakšna podpora aaj se mu izplača.
Predsednik lahko izvoli odbor za preiskanje tacega člana in sicer v bližini bivališča bolnega člana.
Radi posebnih asesmentov za onemogle pri starem, samo v pravila naj se dostavi “na vse člane in članice”.
Vsak član N. S. Podp. Jednote, ako želi pristopiti k naši Jednoti, naj prinese povoljni dokaz od župnika fare, h kateri pripada.
Seja zaključena z molitvijo.	JOSIP JARC, zapisnikar.
VII.	SEJA.
Dne 8. oktobra 1908.
Plača vrhovnemu zdravniku se poviša na 25c od vsacega zdravniškega spričevala, in on mora dati Jednoti $10,000 poroštva.
Potni list za staro domovino je veljaven le 6 mesecev in pristojbina za istega pripada Jednoti in ne društvu. Toraj je oni član(-ica) deležen le Jednotine podpore in ne društvene.
Članice možkih društev, ki želijo prestopiti k ženskemu društvu, v istem ■testu so proste pristojbine $1.00, a članice ženskih društev niso proste pristojbine prestopa k moškemu društvu.
Pravila.
Člen I.—dostavi — K. S. K. J. pod zaščito sv. Jožefa.
Nova društva naj si zbero imena kakega svetnika za svoje ime.
Stran 7. drugi odstavek: Predsednik mora oddati svoje pritožbe porot-- a emu ali prizivnemu odboru.
Vsak član, ki z dovoljenjem predsednika ustanovi novo društvo, dobi za ustanovitev $5.00 za 12 članov, $10.00 za 25 članov in $25.00 za 50 ali 100 članov.
Za poškodnino odšteto od vsote naznačene na članovem (-ičnim) certifikatu se posebni asesment ne nalaga.
Za plačevanje poškodnine, kod sedaj navedeno v pravilih, naj se plačuje posebni asesment.
Seja zaključena z molitvijo.	JOS. JARC, zapisnikar.
VIII.	SEJA.
Dne 8. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo.
Člen V. Vrhovnemu zdravniku se stroški za glavno zborovanje povrnejo.
V	zadevi rekordanja poroštev uradnikov se stvar odda v presojo Jed-aotmemu advokatu.
Stran 22—doda se odstavek: “Društveni tajnik pošlje zdravniški list pro-silca(-ke) na vrhovnega zdravnika ne več kot 14 dni pred sejo. Ko vrhovni zdravnik isto odobri ali zavrže, jo pošlje društvenemu tajniku za društveni sprejem.
Ko se prosilec sprejme v društvo, tedaj se pošlje zdravniški list in vspre-jemna prošnja, brez odlašanja glavnemu tajniku. Če bi dotični kandidat zbolet v tem času, ga društvo ne sme sprejeti.
Kandidat se smatra sprejetim v Jednoto z dnem, ko ga je društvo sprejelo pravilnim potom.
Stran 32, točka 2 se v toliko popravi, da se da prosta volja članom prestopiti ali ne. V smislu te točke se spremeni beseda v 50 milj ali več.
Novi formularji knjig in način vodstva se prepusti pravnemu odboru v razsodbo.
Člen XVIII. Uradno glasilo: Vsa poročila mesečna, šestmesečna in letna.
Zadnji teden meseca naj naznani gl. tajnik v glasilu, ali je za prihodnji »esec reden asesment ali je še kaka druga doklada.
Člen XXII. Naj se všteva vsa sedaj posojena vsota reservnega sklada -i* se vodi za ves rezervni sklad, poseben račun in objavljen v glasilu.
Stran XXI. Točki 2 se doda koncem odstavka: “brez dovoljenja dedičev.”
Vsak prosilec(-ka) se mora podvreči temeljiti zdravniški preiskavi po načinu Insurance kompanije pred 2. pričama.
Naša Jednota naj pristopi k Ameriški federaciji katoliških društev (American Federation of Catholic Societies).
Predsednik ima pravico imenovati za to federacijo delegata, kateri pa mora stroške trpeti sam.
Seja zaključena z molitvijo.	JOS. JARC, zapisnikar.
Zapisnik prečitan in potrjen JOHN R. STERBENZ, predsednik.
ANT. NEMANICH, I. podpredsednik.
FRANK BOJC, II. podpredsednik.
IX.	SEJA.
Dne 9. oktobra 1908.
Seja otvorjena z molitvijo.
Brzojavi.
The White House; Washington, D. C., 7 Oct. 1908. Join R. Sterbenz, Supreme President,
Joseph Dunda, Supreme Secretary,
Rev. John Kranjec, Spiritual Director, Pittsburg, Pa.
I thank you for your telegram and through you I extend my hearty greetings to the members of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union and trust you will have a most enjoyable and successfull meeting.
Theodore Roosevelt, 5:10 P. M.
Milwaukee, Wis., 8. okt. 1908. — Društvo sv. Janeza Evang. št. 56 želi zbranim delegatom dober uspeh in napredek. Živela K. S. K. Jednota. Prihodnjo zborovanje v Milwaukee.	A. Kolenc, predsednik.
Cleveland, Ohio, 8. okt. 1908. — Uradniki so duša Jednote. Izvolite prave može. Čast sedanjemu predsedniku.	Odbor dr. sv. Vida št. 25.
Steelton, Pa., 9. okt. 1908. —- V imenu Steeltonskih Slovencev kličem živijo vsem zborovalcem na X. gl. zborovanju K. S. K. J. Bog blagoslovi Vaše delo in obilno naj poplača Vaš trud. V duhu z Vami
Rev. F. J. Ažbe, Steeltonski župnik.
Krocksville, 6. okt. 1908. — Živela K. S. K. Jednota in gg. delegatje na X. gl. zborovanju. Želim obilo vspeha in napredka.	George Previč.
Pittsburg, Pa. — Bodite pozdravljeni uradniki in delegatje K. S. K. Jednote. Z veseljem smo Vas sprejeli v svojo sredino. Složno delujte za blagor slovenskega naroda, in na procvit K. S. K. Jednote. Božji blagoslov naj se ohrani med Vami, na X. gl. zborovanju.
Mich. Adlešič, II. tajnik dr. št. 33.
Cleveland, Ohio, 8. okt. 1908. — Združeni delegatje K. S| 'K. Jednote! Pozdravljam Vas vse skupaj. Prosim Vas kot Vaš brat, da le pogumno naprej, kajti težko nalogo imate sedaj, ob času konvencije, ker cela Jednota je Vam pripuščena. Zatoraj Vam kličem Bog Vas živi, delujte za napredek cele Jednote, da bomo pri vseh društvah ob seji ko bodemo slišali pravila, zaupili Bog živi še mnogo let nas vsih. John Widerwohl, ud dr. št. 25.
Le Salle, 111., 8. okt. 1908. — Slovenske žene priporočamo delegatom za prihodnje zborovanje na La Salle. Živeli.
Vincencija Komb, Karolina Zupančič, Marija Urbanija.
La Salle, 111., 8. okt. 1908. — Pozdrav delegatje, prihodnje pridite v La Salle, bomo dobro kuhale. Živeli!	Ana Kostelic.
Cleveland, Ohio, 8. okt. 1908. — Združeni delegatje! Bog Vas živi vse skupaj pod novo zastavo!	John Wiederwohl.
Milwaukee, Wis., 8. okt. 1908. — Pozdrav vsem delegatom, obilo vspeha za K. S. K. Jednoto na X. gl. zborovanju.
Ramnikar, podpreds. dr. sv. Janeza Evang.
Waukegan, 111., 7. okt. 1908. — Pozdravljeni bratje delegatje! Delujte v slogi za vero in narod. Le naprej naša mati K. S. K. Jednota. Hodimo po poti naše novo blagoslovljene zastave. Vsi za enega, eden za vse.
Janez Jerina, Janez Dobrovolc.
So. Chicago, 111., 7. okt. 1908. — Blagoslovljeno Vaše delo — Naj sirote bo odelo. — Živeli delegati, prihodnjič v So. Chicago.	Jakob Kovač.
Chicago, 111., 7. okt. 1908. — Iskreno pozdravljam Vas zbrane delegate in Vam želim obilo vspeha. Dokler slovenski rod po zemlji hodi, naj naši Jednoti čast in slava doni.
Za žensko društvo Marije Pomagaj, Rosie Banič.
Chicago, 111., 7. okt. 1908. — Za vero in resnico — Za narod in pravico. Nazdar delegati.	Karol Medosh.
Calumet, Mich., 8. okt. 1908. — Pozdrav odbornikom in delegatom na veselo svidenje. Prihodnje zborovanje želimo na Calumetu. M. Klobučar.
Cleveland, O., 8. okt. 1908. — Bog Vas živi pod novo zastavo katera plapola nad Vami, ona takorekoč mati nas vseh bratov K. S. K. Jednote. Ona vas bo vodila v boljšo bodočnost, ona Vas bo spremljala vsake 2 leti z jed-nega mesta v drugo. Združeni delegatje le pogumno naprej pod novo zastavo, uredite nove postave, ne ustrašite se dela, kajti z združenimi močmi se vse doseže.	John Wiederwohl.
Cleveland, 8. okt. 1908. — Združeni delegatje! Bog živi našega predsednika kateri je hvale vreden za njegovo delovanje. Celemu odboru kličem živijo.	John Wiederwohl.
Chicago, 111., 8. okt. 1908. — Iskreni pozdrav slav. odboru in gg. delegatom K. S. K. Jednote. Delujte v slogi za narodni blagor.
Za društvo Marije Pom. št. 78, K. Kenig, tajnica.
La Salle, 111., 8. okt. 1908. — Živeli delegatje, delujte v ponos in procvit Jednote. Na veselo svidenje črez 2 leti v La Salle, 111.
Ant. Brinovec, Jos. Brglez, Matt Brgles, Val. Brgles.
Waukegan, III., 8. okt. 1908. — Pozdrav vsim delegatom K. S. K. Jednote, da bi delovali v blagor vere in naroda. Z pozdravom Bog Vas blagoslovi
John B. Kukar.
Forest City, Pa., 8. okt. 1908. — Povodom desetega glavnega zborovanja
K.	S. K. Jednote pozdravljam odbor in delegate naše slavne Jednote in kličem naprej. Prihodnje zborovanje v Forest City.	Ivo Osolin.
Waukegan, 111., 8. okt. 1908. — Delajte za naš narod. Pozdrav.
Matt. Slana.
Calumet, Mich., 8. okt. 1908. — Pozdrav zbranim delegatom X. gl. zborovanja. Delujte v korist naroda. XI. gl. zborovanje želi društvo sv. Petra.
Društvenik.
La Salle, 111., 8. okt. 1908. — Živijo delegatje! Slovenska dekleta v La Salle, 111. se priporočamo za prihodnje zborovanje v našem mestu.
Ančka Kastigar, Fani Est, Mary Kotnik.
La Salle, 111., 8. okt. 1908. — Dekleta Vas vabimo v La Salle, za jed in pijačo bomo skrbele.	Uršula Baškovec, Ančka Penca.
Pueblo, Colo., 8. okt. 1908. — Bog živi Vas odlične Slovence naj Vas vodijo prava, nesebična načela, da se ohrani, zboljša častno gmotno nravno stanje milega naroda. Prihodnjič v, Pueblo.	Cyril Zupan.
Braddock, Pa., 7. okt. 1908. — Slavni gg. delegati zbrani v Pittsburg delujte složno za blagor in korist K. S. K. Jednote in za zatirane Slovence v Ameriki. Spomnite se tudi neustrašenih Ljubljančanov, kateri se borijo in kri prelivajo za pravo našega naroda v stari domovini. Ker Vas je veliko razumnih mož, zbranih sedaj skupaj zakličite jim trikrat živijo, toraj živeli delegati in na svidenje v četrtek večer.	J. A. Germ.
Cleveland, Ohio, 8. okt. 1908. — Pozdravljam delegate in prosim prihodnjo konvencijo v Cleveland.	Jos. Rus, I. tajnik dr. sv. Vida št. 25.
Gary, Ind., 8. okt. 1908. — Zbrani delegati na X. gl. zborovanju, delujte v složnosti za prospeh Jednote in blagor slovenskemu narodu.
Društvo sv. Jakoba.
Forest City, Pa., 8. okt. — Pozdravljam uradnike in delegate K. S. K. jednote ter kličem Vam obilo uspeha, bodi Vam geslo: Bog in narod, vsi za enega, eden za vse. Na svidenje prihodnjič v Forest City. Jos. Bucinele.
La Salle, 111., 7. okt. 1908. — Zadržan doma, pozdravljam delegate. Predlagam La Salle za prihodnje Jednotno zborovanje.
Predlogi.
Slovenskim prizadetim družinam in ob jednem le istim, ki spadajo k naši jednoti, se daruje iz Jednotine blagajne vsota $500.00.
Društva, h katerim pripadajo prizadeti člani, morajo naznaniti ime in naslov istih glavnemu odboru.
Imenik članov in članic pom. tajnika mora biti vsako konvencijo pregledan.
Glavni tajnik vloži prošnjo na federacijo katoliških društev.
Radi certifikatov se odda zadeva gl. odboru.
Radi tiskanja novih pravil se odda v presodo pravnemu odboru.
Konvencija se vrši od sedaj naprej vsaka tri leta.
Radi nadzornikov naj ostane pri starem.
Plača uradnikom.
Glavnemu predsedniku $200.00 na leto.
Glavnim podpredsednikom po $20.00 na leto.
Glavnemu tajniku $1200.00 na leto.
Glavni tajnik mora edino to delo opravljati ter biti v uradu od 8—12. zjutraj in od 2—6. ure zvečer.
Pom. tajniku $200.00 na leto.
Glavnemu blagajniku $300 na leto.
Duhovni vodja ne dobi nobene plače.
Pooblaščencu $15.00 na leto.
Nadzornikom $25.00 na leto.
Pravnemu in prizivnemu odboru $10.00 na leto.
Jednotnemu glasilu $200.00 na leto.
Amerikanski Slovenec ostane glasilo.
Stroški konvencije.
John R. Sterbenz ..............................................$ 97.75
Anton Nemanič ..................................................   54.40
Frank Bojc ..................................................... Hg.50
jos.	Dunda ..................................................... 57.35
Jos.	Jarc ...................................................... 36.60
John Grahek ..................................................... 54.40
Hev. John Kranjec ............................................... 67.56
Frank Medosh .................................................... 52.80
?aul	Schneller ................................................. 91.28
“Vnt.	Golobič .................................................  54.60
Geo. Stonich ...
Dr. M. Ivec......
Mark Ostronič ..
Jos. Sitar .......
Jos. Zalar ......
Rent od dvorane
56.4* 48.8i
24.01 53 Ji 49.48 125.00
n .	104Z*
Račun za novo zastavo sprejet in plačan.................... 150 00
SkuPai .............................................
Prihodnje zborovanje v So. Chicago. Glasovanje So. 52 glasov, Forest City 29 glasov.
Volitev.
Predsednikom Anton Nemanich z 49 glasi.
I.	podpredsednikom Marko Ostronič z 50 glasi.
II.	podpredsednikom Frank Bojc z 46 glasi.
I.	tajnikom Joseph Zalar z 47 glasi.
II.	tajnikom Jos. Rems z 50 glasi.
Blagajnikom John Grahek z 60 glasi.
Duhovni vodja Rev. J. Kranjec z 41 glasi.
Pooblaščenec Jos. Dunda z 56 glasi.
Vrhovni zdravnik Dr. M. Ivec z 51 glasi.
I.	nadzornikom George Stonich z 43 glasi.
II.	nadzornikom Josip Sitar z 51 glasi.
III.	nadzornikom Frank Opeka z 53 glasi.
V pravni in prizivni odbor si je novoizvoljeni predsednik Ant. Nemanich izvolil sledeče delegate: Blaž J. Culik, I. N. Gosar, Leo Kukar.
Kopija zapisnika odda se g. Rev. Kranjcu, da zamore sestaviti pravila. Seja zaključena dne 9. okt. 1908 ob 2:15 popoldan v Pittsburg, Pa.
JOS. JARC, zapisnikar.
w*vwvvirtvvvwvvvvvwvwwvwwwvwvvwtfvvvwvvuwi
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c	Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.I
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla.:
SVOJI K SVOJIM ! vuwwwwwvwwvwuwwwvwwvwy^vftwvwwwwwvu\A.
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. r. MEDICA! INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM. Y. Medical Institute (Inc.) |
140 West 34th St.,	NEW YORK. Ij
FINO PIVO V STEKLENICAH