Za gospodarje Maribor, dne 14. julija 1937* Z občnega zbora Kmetijske dražbe. Fred občnim zborom, Koncem leta 1838 Je WQa pel Kmetijski družbi revizija, katero Je odredila banalni uprava. V zvezi e to revizijo ee Je «mo-valo društvo Kmetijska družba. Proti temu se Je pritožna prejšnja zadruga Kmetijska družba. Odločitev, čigavo Je preostalo premoženje nekdanje Kmetijske družbe, ima upravno sodišče v Celju ta druga redna sodišča. Zadnjo nedeljo dopoMno, *. jUDJa, Je Ml V prostorih Kmetijske dražbe v Ljubljani občni zbor zadruge Kmetijske družbe, katerega je vođU predsednik Oton Detela, ki je tw9 predsednik društva Kmetijska dražba. Tkmkka eprenwo Je zaetoped na uIiBikuh «boru žet kmetijskega nitinlra g. Inžener Muri. NavzoSh Je Mb 00 delegatov podružnic Kmetijske družbe, o katerih niso ugotovili, koliko delegatov Je imelo pravico zastopati In kpm»! število članov Kmetijske družbe. raeočBe peeiMsffirtka ln ravimteQe PO preCttanJu zaplmitka lanskega občnega zbora je poročal predsednik, da bo predloženo letos občnemu zbora po ponovni cenitvi vsega premoženja Kmetijske družbe prečiščena bOanca. Nova bilanca za leto 1936 izkazuje 786.279.85 Din zgube. Tajniško poročilo, katerega je podal g. ravnatelj Ferönc, pravi, da je pasivna bilanca In velika zguba dekuna posledica slabe letine in male prodaje koruze ter moke. G. ravnatelj je zbranim natančneje tolmaču bilanco za leto 1936. Iz natančnejšega pojasnila je razvidno, da so znašale naložbe 409.670.92 Din, dolžniki okrog tri milijone Din, zaloge okrog 2,750.000 Din, nepremičnine nad tri milijone. V zadnji vsoti je všteta bodi vrednost hiše pokojninskega nameščenskega sklada v višini poldrag milijon Din. Rezervni sklad je dosegel tri milijone 793.000 Din, od tega se odpiše zguba 9. višini 788.000 Din. Za menično posojilo v vffltnl 610.000 D*n garantirajo nekateri člani glavnega odbora. Vendar ta garancija za sedaj Se sl riskantna. Za leto 1937, predvideva proračun 800000 Dtn Izdatkov* dohodkov pa 720.000 Dtn, Gtevnl odbor ja predlagal, aaj n rik občnem zboru glasuje glede odpisa zgaraj navedene zgube od rezervnega zaklada. Za odpis so glasovali val Murspčl delegati, te* vzemšt šestih. Kmetijska družba šteje po puraHBu tlQ* nika 366 podružnic tat 10-834 Banov tac trna zato po mnenju glavnega odbora pra* vfc» poslali v Kmečko zbornico mojega zborničnega svetnika. Ker pa Js Kmetijska dražba zadruga Is Je zastopana kot članica revizijske zveze Zve» slovenskih zadrug žs po zastopniku to zve» v Kmečki zbornici, bo moral končno odločiti minister za kmetijstvo, v koliko ima Kmetijska dražba kot zadruga pravic», da Je zastopana dvakrat v Kmečki zbornici. Kak* zastopat» M rad g. Teržan T G, Teržan, Inžener ter uradnik tvornice za dušik v Rušah, je tudi predsednik nadzornega odbora družbe. Ta gospod je posegel v razpravo glede zastopstva Kmetijske družbe v Kmetski zbornici In je enostavno predlagal, da bi morala imeti Kmetijska družba ▼ Kmetski zbornici ne samo enega zastopnika, ampak bi morala biti zastopana pa vseh zborničnih svetnikih. • « Z občnega zbora, ki je bil od predsed-ntka zaključen po dvanajsti url, sta bili poslani vdanostni brzojavki kralju Petra in knezu namestnika Pavlu. Pripombe k letošnjemu občnemu zbora Kmetijske družbe. V nedeljo 4. julija se je vršil, kakor poročamo v prvem članku, občni zbor Kmetijske družbe pod prav čudnimi okoliščina- — še- mi, ki jih obsojamo. Sedanji gospodarji K. d. z Mravljetom na čelu, ki razpolagajo na tak način s 170 letno kmečko organizacijo slovenskega kmeta in njenim milijonskim, s trudom tekom desetletja zbranim premoženjem, je nezasiižano. Ugotavljamo, da je pri vhodu na občni zbor vodil seznam delegatov urednik »Kmetijskega lista« Vičič, Id ni pustil mnogim pravilno izvoljenim delegatom dostop na občni zbor, odnosno in šele po dolgem prerekanju moral dostop privoliti. Tako početje je krivično in tudi vemo, zakaj se tako dela. Na hvalisanje o poteku občnega zbora v tako zvanem naprednem časopisju si dovoljujemo staviti sledeča vprašanja: 1. Zakaj • se ni vneslo v bilanco dolg penzijakega fonda uslužbencev, ki znaša okoli 700.000 Din? 2. Zakaj se je vneslo v bilanco hišo pen-zijskega fonda v Tavčarjevi ulici 1 s poldrugim milijonom, ki ni last Kmetijske družbe? Potemtakem ne znaša zguba za leto 1936 samo 786.279.85 Din, ampak je veliko večja. To zna vsak preračunati. Tako se dela s kmečkim premoženjem! 3. Ugotavljamo tudi, da so v odboru člani, ki nimajo pravice v smislu § 5 pravil biti sploh člani K. d. (Mravlje, Soršak kot poslevodeči podpredsednik K. d. in obenem ravnatelj konkurenčnega podjetja »Ekonoma«, upokojeni vladni svetnik dr. Spiller-Muys in advokat dr. S. Goljar). 4. Dognano je, da se je lanski občni zbor vršil nepravilno, ker so volili neupravičeni delegati in celo mrtvi. Zato je sedanji glavni odbor nepravilno izvoljen. 5. Lansko leto je znašala zguba pri skladišču v Zagrebu skupno 370.000 Din, ki ni bila na občnem zboru dovolj pojasnjena. 6. Najelo se je skladišče v Ptuju za okoli 60.000 Din, skladišče se pa ni otvorilo, najemnina pa kljub temu Izplačala. 7. Pri tako velikanskih izgubah je imel ravnatelj Ferlinc še vedno okoli 7000 Din dohodkov. Kako upravičuje to odbor? 8. O izgubah na fižolu in zeliščih se na občnem zboru ni ničesar poročalo, kar je vsega obsojanja vredno. V imenu prizadetih kmetijskih podružnic kakor tudi v imenu ostalih prizadetih uslužbencev in upokojencev izjavljamo, da je sedanji glavni in nadzorni odbor nepravilno izvoljen ter ga smatramo za vse nepravilnosti v smislu pravil odgovornim. Pozivamo oblast, da podvzame potrebne korake za zaščito prave Kmetijske družbe, katero naš kmet vedno smatra za svojo lastnino. Banovinska uprava o stanj« vinogradov. Kr. banska uprava, oddelek za kmetijstvo, sporoča: Neugodno vreme v zadnjem času za razvoj vinsko trte je tudi letos močno ogrožalo vinski pridelek. Nesreča bi bila gotovo slična lanski, da niso vinogradniki posvečali škropljenju večjo pozornost. Peronospora se je kljub temu ponekod močno pojavila, in sicer tudi na grozdju. Nekateri okraji so posvečali zatiranju bolezni na vinski trti posebno pažnjo, kar je pohvalno omeniti; tako n. pr. okraj Lendava, Ljutomer, Novo mesto, Brežice in Šmarje pri Jelšah. Temeljito je tudi proučevala nastop peronospore banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Podatki bodo služili dobro tudi za bodoče. Iz mnogih Vinskih okolišev prihajajo pritožbe, da se ne upoštevajo navodila za napravo škropiva itd. Okraj Ljutomer sporoča, da so so letos odrezali oni vinogradniki najbolje, ki so škropili prvič okoli 23. maja, drugič začetkom junija, tretjič sredi junija in četrtič koncem junija. Potrebno bo izvesti še peto škropljenje v prvi polovici julija; eventualno tudi šesto, kar zavisi od vremena. Pritožbe prihajajo tudi radi senenega črvička in kiseljaka, ki povzroča ponekod občutno škodo po grozdju. Hmeljarske zadeve. Poročilo iz Savinjske doline in Vojvodine. Savinjska dolina: Zadnjih 14 dni vreme za razvoj hmeljske rastline ni bilo nič kaj ugodno. Menjaje so so vrstili sončni in vroči dnevi z deževnimi in nenavadno hladnimi. Le v najboljših nasadih je dosegla rastlina vrh opor in odgnala številne stranske poganjke, v drugih pa je še vedno zaostala. Vsevprek pa so nasadi izredno zdravi, brez vsakih bolezni in škodljivcev. Rastlina polagoma splošno prehaja v cvet. Z ozirom na sedanje stanje se računa, da pridelek glede množine ne bo prekoračil lanskega, glede kakovosti pa se obeta v vsakem pogledu prvovrstno in zlasti tudi v barvi brezhibno blago. — 8T — Vojvodin»: Stanje nasadov Je slejfcoprej zelo neenakomerno in le v nekaterih nasadih se računa na polni pridelek, dočim drugi slabše obetajo. Rastlina je zdrava in le peronospora se pojavlja tu pa tam, vendar zaenkrat resnejše nevarnosti ni. Ljudski pravnik Obešanje otrok na voz. Jamstvo za nezgodo. F. K. Vaš sin se je obestfl od zadaj na voz, ker pa je voznik začel peljati v diru, je padel z voza pod kolo ter bil hudo poškodovan. Vprašate, ali Vam je dolžan voznik povrniti stroške, ki ste jih imeli. — Fo našem mnenju so starši dolžni paziti na svoje otroke, zlasti tudi, da se ne obešajo na vozove. Ako voznik ni vedel, da visi kak otrok na vozu, pač ni odgovoren za to, ako otrok pade z voza ter se poškoduje. Pa tudi sicer, ako ve, da kak otrok zadaj visi, bi se mu težko moglo očitati krivdo na nezgodi, ko je predmetni slučaj, da je otrok padel pod kolo, zelo redek. Dolžnik iz leta 19S1 prodaja posestvo. C. V. v S. d. Leta 1931 ste posodili sosedu 6250 Din, sosed je močno zadolžen, sedaj prodaja posestvo in Vi vprašate, ali spada pod zaščito in kaj Vam je storiti. —■ Vaša terjatev spada pod zaščato, ako so pri dolžniku podani ostali pogoji. Ako Vaše terjatve niste vknjižili na sosedovo posestvo, no morete pri prodaji ničesar ukreniti v varstvo Vaših interesov. Dolžnik je dolžan plačevati Vam le obroke. Podpis listino brez p reči tanja. F. M. J. R. Pred leti Vas je delodajalec odpustil iz službe, ker Vas je osumil, da sto sodelovali pri neki prevari drugih uslužbencev. Ob odpustu Vam je dal podpisati neko listino, katere Vi niste preje prečitali, niti on ni povedal, kaj vsebuje. Sedaj Vas toži na plačilo odškodnine 8500 Din, ki mu je nastala vsled prevare od strani drugih uslužbencev, ter je v tožbi predložil listino od Vas podpisano, v kateri se obvezujete navedeni znesek plačati. Vprašate, ali ste res dolžni ta znesek plačati. — V splošnem sodišče smatra, da je dotičnik, ki jo kako listino podpisal, pred tem listino pre-čital, odnosno vsaj vedel, kaj podpiše. V pravdi lahko zatrjujete, da se ni nič govorilo o tem, da morate Vi plačati kako odškodnino delodajalcu, niti nc, kako visoko odškodnino ter da ste Vi listino podpisali, misleč, da vzamete s tem le na zna- nje odpoved. Čeprav ne boste tmeH za Vfc- šo trditev nobenih dokazov, bo sodišče lahko verjelo Vaši izpovedi kot strapka. Seve, ako bo delodajalec Imel nasprotne dokaze, da ste so tudi ustno zavezali plačati kako odškodnino, Vam sodišče skoro gotovo ne bo verjelo. Mojstrski izpit krojača. V. P. ▼ D. Ste izučen krojač, nimate pa denarja za moj-srtski Izpit in vprašate, ali velja tudi za krojača določilo, da sme prijaviti obrt brez izpita, ako je v njej pet let delal, kakor ste to čitali v Ljudskem pravniku glede ple-tilcev. — Slednja določba velja le za ple-tilce in boste morali položiti mojstrski izpit, ako boste hoteli dobiti obrtno dovolilo. Nezakonski otrok. H. Vaš brat, ki je bolan in brez zaslužka, ima pa 8000 Din ded-ščine, je dolžan za nezakonskega otroka plačevati 50 Din mesečno. Vprašate, ali smete materi otroka odvzeti, ker ste pripravljeni oskrbovati ga tako, da ne bo treba bratu plačevati mesečne vzdrževalnine. — Pravico do otroka ima predvsem nezakonska mati in brez posebnih razlogov sodišče ne bo dovolilo, ji otroka odvzeti. Okolnost, da je kdo pripravljen otroka vzeti v brezplačno oskrbo, še ne tvori razloga za odvzem otroka materi in oprostitev nezakonskega očeta od plačila. Najbrž pa bo sodišče na nezakonsko mater vplivalo, da v to pristane, ker je v prid otroku. Ako sodišče ne pristane na odvzem otroka, bo moral nezakonski oče načeti svojo dedščino in ev. tudi vso porabiti za plačilo vzdrževalnine. Ko slednja znaša le 50 Din mesečno, se ni bati, da bi se nezakonska mati z njo obogatila, kajti potrebe otroka pač presegajo 50 Din mesečno. Ako nezakonski oče umre, se bo z dedščino predvsem morala plačati vzdrževalnl-na. Do kake dote nezakonski otrok nima pravice napram nezakonskemu očetu. Prevzem terjatve napram zaščitenemu dolžniku. J. F. Leta 1933 ste prevzeli terjatev zoper zaščitenega kmeta, ki izvira že od leta 1930. Vprašate, ali uživa Vaš dolžnik zaščito, ko ste Vi terjatev prevzeli šele leta 1933. — Zaščita se ravna po času nastanka terjatve In je neodvisna od ev. poznejšega prenosa. Radi tega je Vaš dolžnik zaščiten. Politične kazni iz leta 1934 in amnestija. P. A. v K. Od okrajnega načelstva ste bili kaznovani, ker ste na nekem shodu g. Pe-tovarja leta 1934 napravili medklice, ki no se g. okrajnemu naCelnfltu zdeli kaznovanja vredni. Vprašate, aU Jo bila Izdana amnestija za tako kazni, kajti sedaj Vas terjajo na plačilo. — Amnestija za gornjo kazen ni bila izdana. Smo pa pokrenili korake, da Vam kazni no bo treba plačati Dolžnost ograditve posestva. Bi F. v N. Med Vašim In sosednim sadovnjakom stoji ograja, ki je že nujno potrebna popravila, sosed j» je noče popraviti, niti ne pusti, da M jo popravni VI. Vprašate, ali je sosed dolžan ograjo spraviti v dobro stanje. — Zakon določa, da je vsak lastnik zavezan, da skrbi na desni strani svojega glavnega vhoda za potrebno ogrado svojega prostora In za pregrado od tnjega prostora. V ostalem pa posestnik praviloma ni dolžan postaviti ali popravljati mejni zid ali plot. V dobrem stanju mora plot vzdrževati le, ako M se bilo radi odprtine bati škode za mejaša. Jamstvo za škodo po živini Isti Vprašate, ali lahko zahtevate odškodnino od mejaša, ako Vam ubije ah poškoduje Vašo živino, ki M radi slabe ograje uhajala na mejašev svet Nadalje, ali sme mejaš zahtevati od Vas odškodnino ako Vaša živina na njegovem svetu napravi škodo, ko sam noče popravljati ograje. — VI ste vsekakor odgovoren za škodo, ki jo Vaša živina napravi na tujem zemljišču. Kdor zaloti na svojem zemljišjču tnjo živino, pa še ni upravičen jo pobiti. Sme jo prepoditi s primerno silo, ah — ako Jo imel vsied tega škodo — zasebno zarubiti toliko glav, da zadostuje za njegovo odškodnino. Vendar se mora v osmih dneh pogoditi z lastnikom, ah pa podati svojo tožbo pred sodnikom, če ne pa vrniti zarubljeno živino. Zarubljena živina se mora tudi vrniti, ako da lastnik drugo primerno varnost Ako Vam torej mejaš z drugačnim ravnanjem krivdoma povzroči škodo na Vaši živini, Vam mora dati odškodnino. Kaznovanje trošarlnmkth prestopkov po petih letih. A. P. D. Na Vaše vprašanje, ali Vas lahko Se po petih letih kaznujejo radi trošarinskega prestopka, Vam odgovarjamo, da ne. Vojaške zadeve Prostovoljen vstop k vojakom. R. S. L. Opozarjamo Vas, da pred dopolnitvijo 18. leta starosti ne mprete vstopiti v vojaško službo, Prošnjo je vložiti na prietojnii vo- jaško okrožje ter JI razen krstnega Usta priložiti dovoljenje staršev ali varuha, da smete vstopiti v vojaško službo, samski list potrdilo o Vašem vladanju, imovin-skem stanju ter poklicu, kar Vam izda občina. Skrajšan rok za zrakoplove©. M. SL pri Sv. K, Vprašate, ali zamore jo tudi vojaki, ki služijo pri zrakoplovstvu, doseči skrajšan rok. — Tudi tl vojaki lahko dosežejo skrajšan rok, ki pa znaša 12 mesecev, Letalska podčastniška šola. Ll J. v Zg. H. Za sprejem v navedeno šolo se zahteva Jugoslovansko državljanstvo, samski stan, dobro vladanje, starost najmanj 17 let In največ 21 let odobrenje staršev ah varuha za vstop v šolo, dovršena osnovna šola ter primemo zdravje. Kdaj bo razpisan konkurz za sprejem v navedeno šolo, r»mi ni znano, vsekakor pa bo objavljen v dnevnem časopisja. Tržna poročna. Mariborski tag. Na mariborski trg V Bohoto 10. julija ao pripeljali 27 g», klanih svinj. Svinjsko meso je bde pa X2 do IS, slanina 13—14. Kmetje so pripetjoh 15 voz sena po 30—35, 1 slama 37 ia 3 čebule 3—4. Česen 6—7, mm v stročja 1, luščeni grah 5—7.50, hren S—fl, novi krompir 2—3, ku marce za vlaganje 3—8, 1 kg zelja 3—5, breskve 12—16, črešnje 3—4, črnice 2.25—2.50, iwnavmMnr» grozdje 18, grozdičje 3—4, hruške 10—12, jabolka 30, marelice 10—16, luščeni orobi 20—33, suhe slive 8, ceH orehi S. Ajda t25, ajdovo pše-no 3—4, fižol 1.50—3, Ječmen 1.25—1.50, koruza 1—1.50, ovca 0.75—3-25, proso 12», proseno pšeno 3250—1.75, rž 3250—1.70. Jajca 0.40—0.75, miMr« 1250—2, smetana 8—10, kuhano maslo 28. Na trg so prinesli 18 gosi 28—40, 184 kokoši 20—25, 1978 piščancev 18—60, 30 puranov 35—46 In 32 kuncev 4—30, živinske In svinjske cene v Maribor«. Biki za klanje se plačajo v Maribor« po 32»—4.40, mlada žMna 4—5250, mladi p