5. štev,_V Kranja, dne 3. februarja 1906, VIL leto.
GORENJEC
== Političen in gospodarski list ==
Izhaja vsako soboto zvečer. — Slane ti celo leto 4 K, za pol leta lil K. za Mrt Uredništvo in upravniStvo se nahaja v hi*i «1 106 nasproti zupne
leta 1 K. Za druge države stane K b60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravntitvu naj se blagovolijo poiiljati naročnina, reklamacije,
naročite brez istodobni; vpočiljulve narornine w ne ozira. — Zn oznanila se oznanila, snloh vse upravne zadeve, uredniHvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za pettl-vrslo 10 vin., če se tiska enkrat, zn večkrat primeren popust. naj se izvolijo fmnkiiati. — Hokopisi se n« vrn-'ajo.
Občinske volitve v Medvodah.
Medvodska občina je zaslovela daleč okoli. Toda ta slava ni posebno častna za občane medvod:«k.' občine, ker svet pozna našo občino zato, ker imamo takega župana, da ga nimajo na vsem Kranjskem enakega. 2upan Smovc je znan daleč na okoli, da «e vedno toži z ljudmi in naznanja poštene ljudi ter jih vlači k sndniji. Za svoj hudobni jezik jo je že večkrat izkupil in kakor se lahko razvidi iz sodnijskih zapisnikov, je bil že lGkiet ka?nov8n. Teh šestnajst kazni dokazuje dovolj, da vemo, kakšen človt k je. Rečemo le, da pošteni in kaj vredni ljudje niso tolikokrat kaznovani. Smovc je županil sedaj 13 let. Vprašajte pa se, volilci rmd-vodske občine, kaj pa j<j storil dobrega v občini? Glejmo lu. glejmo tam, nobene dobre reči ne moremo najti, ki bi jo bil stoiil Smovc. Nasproti temu pa lahko pokažemo vse polno slabih del Smovca. On je tožaril že celo vrsto ljudi in naredil vsakemu izmed t« h sttoške, filnosli in škodo. Preganjal je 2e razne ljudi, med letni župnika Porento in Bercela. On jim je pomogni, da so mogli iti stran. In po tem ga lahko vsak presodi, ali je zares tako pobožen, kakor so dela. Njemu ni bil blagor občine in rbčanov nič mar, on jo iskal le svoje koristi. Letnih računov niso pregledovali obdani in kako so narejeni, lo
ve Smovc in tisti, ki drže ž njim. Le čudno je, da tega Človeka, ki je nesreča za občino, podpirajo naši duhovniki. Lahko pa rečemo, dav kar je zares poštenih ljudi, ne murnjo Smovca in dobi se nekaj ljudi, ki se ga boje. Nespameten je, kdor se ga boji, ker Smovc je ob vso veljavo pri vseh gosposkah. Če bi ga preški župnik Bnnce ne podpiral tako, bi Smovcu že zdavnaj vzeli županstvo.
Nove volitve bodo v kratkem. Po občini gre občen glas: «Smovca proč, Smovc ne sme biti več župan.» Tako pravijo po hribih ljudje in tudi po ravnem. Tega glasu so se tudi ustrašili Smovčevi tovariši in so začeli praviti, da ne bode več Smovc za župana, ampak Tome (g. Jožef Šuštnsič iz Seničice). To je prav, da bi bil ta župan, samo verjeti ne sme nobeden poprej, kakor taki.it, ko bode Tome že izvoljen. Smovc se ne bode Inko rad ločil od županskega stolčka, zato pa prav gotovo še misli biti župnn. Ker pa vidi on in njegovi prijatelji, da očitno ne smejo reči, da bode še župan, zato pa to pletejo na skrivnem. Imajo pač ta namen: Sedaj bodemo rekli, da bomo volili Tomela za župana, zato da bodemo zmagali z našimi kandidati (odborniki). Potem pn, ko bodo njih odborniki izvoljeni, bodo po še Smovca tišali za župana. Da je to res, naj odpre ljudem oči to pismo, ki ga je pisal eden Smovčevih prijateljev nekemu človeku: •Dragi! Volitve bodo v krotkem. Le
PObLISTEK.
Nov Šušteršiče\j uspeh.
Nenasitni dr. Šušteršič je zvedel, da se na Kranjskem vedno bolj množi število takih uradnikov, ki o prilikah svojih uradnih dni in raznih službenih poslov zunaj na deželi vselej pridno hodijo krepčat svoje želodce v najbližnejša župnišča. Nekateri taki uradniki baje že kar v župniščah oprovljojo svoje uradne posle. Župnik in uradnik lepo sedita pri obloženi mizi ter navdušeno nopivata na boljšo bodočnost našega dobrega vernega ta-loliškrgo ljudstva, mežnar in kuharica jima do solz ginjena strežeto, povabljene stranke pa morajo potrpežljivo čakati zunaj pred vezjo ali v cerkvi, ako jo ta blizu župnišča, ter moliti rožni venec in litanije vseh svetnikov.
Ko je dr. Šušteršič I o zvi del, je ravno študiral v «Ovijačevi hiši» svojo novo pridigo o volilni reformi za ribniške kmete. Sveta jeza ga je prešinila po vsem maziljenem telesu, da je sredi sobe poskočil od tal do stropa kokor petelin, če mu neusmiljena fa-rovška kuharica odseka glavo, ter s svojo pestjo s tako močjo lelebnil po nji, da je tudi ona poskočila do stropa, nato se pa žalostno prevrnila in zaropotala po tleh. Z mizo vred se je prekucnila in razvalila po sobi velika skladalnicn rokopisov, na katere je pobožna njegova roka napisala vse one svete pridige, ki jih narekuval sani sv. Duh.
«To so lompi, to so lompi, ti nesramni in nepošteni slovenski uradniki.« je rjul in tulil razjarjeni slovenski kralj kakor obstreljen lev ter divjal stmtnlja po sobi, da je pii tem večkrat butil ob zid s svojo časti'Ijivo glavo in dobil na obličju nekaj mučeniških lis. «Okrog po mojih župniščih zastonj žro,
glej, da prideš volit. Zmagati moramo. Da bodemo malo preslepili ljudi,
pravimo, da bodemo volili Tometa za župana. Pa on ne bo, ampak bo ostal še Smovc. Zato moramo izvoliti take odbornike, da bodo za Smovc a.» To pismo nam več pove, kakor bi napisali nekaj strani papirja. Vsak volilec uvidi sedaj, kam pes moli taco. Tedaj Smovc bode še naš župan. Ali ste res zadovoljni s takim županom? Ali ni sramota za nas, če bi nam županoval tak človek, ki se mu je že stokrat očitala tatvina in druge take reči. Kdor ni pošten, ni vreden biti župan. Kdor ponoči prestavlja mejnike v škodo sosedu, ta tudi ne more biti pravičen župan. Že za navadnepa človeka je to sramota, kaj šele za župana, če se mu lahko očitajo late reči. Navadno pravijo: Kakršni volilci, tak župan. Kdor voli take, ki drže s Smovcem, ta pokaže, da je podoben v poštenosti Smovcu. Gliha vkup štriha.
i
Premisli sedaj, vsak volilec, ali je zate kakšna čast, če voliš take odbornike, ki bodo volili takega župana, ki je kradel smreke, prestavljal mejnike, oženjen z drugimi ženskami imel opraviti i. t. d. Kakšno korist pa imaš, če voliš tiste, ki so za Smovca? Nobene, ker Smovc ni še storil nič koristnega za občino. Prišla bodeta do vas volilcev nagovarjat vas preški župnik Brence in sorski kapelan Broje. Govorila bodeta tako, da bi
in žro, naša uboga vlada, ki nima niti toliko drobiža, da bi pošteno povišala plače pre-častite duhovščine in da bi meni podelila tako krvavo zasluženo nagrado za moje pre-koristno katoliško delovanje, jim za taka dela pa še plačuje mastne dijete! In naši ali bolje rečeno: moji župniki so še vedno taki vosli, da te požeruhe brezvestne še sami vedno vabijo na pojedine k sebi! Ako bo to tako šlo naprej, ne bo ostalo ničesar v župniščah zame, ko bom v kratkem zopet tja hodil pripravljat in poučevat slovenskega kmeta za bodoče volitve po splošni, tajni in enaki volilni pravici. Le čakajte, lompi, jaz vam bom že pokazal, knr vam gre!»
Nato se je mogočni vliular iz Ovijačeve hiše z brzovlakom nemudoma odpeljal proti cesarskemu Dunaju. Ko ja nekaj minut pred odhodom čakal na vlak na ljubljanskem kolodvoru, je večkrat potegnil s papeškimi barvami In s slikami Petrovega novčića okrašen
voliii take može, ki so katoliški. Promislite, volilci! Kaj nismo v občini vsi katoličani, kdo pa more koga po imenu imenovati, da ni katoličan? Kar nas je Slovencev v občini, smo vsi katoličani, taki katoličani seveda no, kakor je Smo vc. Če bi bili taki, bi mogli drug drugega snesti od sovraštva. Ne dajte se pregovoriti ne od duhovnikov, ne od Smovčevih prijateljev, da bi volili take odbornike, ki so Smnvčevi prijatelji. Davke bodeš sam plačeval, pa voli Se sam po svoji glavi! Volite take može, ki so res možje in ne podrepmki, kakor jih hočeta preški župnik in kaprlan Brajc. Za može tedaj volite Tometa in druge, kakor jih priporočajo Smovčevi nasprotniki. Nikakor pa ne voliti Smovca, Golarja, Polenca iz Senice, krojača Kokalja, Štefana, Zajca in drugih takih pod-repnikov. Ti vas bodo izdali in volili za župana Smočen. Posebno kličemo vo-lilcem to, da naj se ne dajo oplnšiti s tem. da se gre za vero. To naj verjamejo babe in otroci, pameten mož pa vidi, da občinske volitve nimajo opravili nič z vero. Zato je čisto brei potrebe, da se duhovniki mešajo v gospodarske stvari občine. Kadar težko delate, tedaj vam nobeden ne pride pomagat, čemu pa duhovniki sedaj tuko tišče v vas in v volitve? Gre se jim za njih vlado. Vera jim je deveta briga. Ako bi jim ne bila, bi ne preganjali po nedolžnem duhovnik duhovnika. Počenega duhovnika Ber-ceta, ki so ga ljudje radi imeli, so preganjali in tudi pregnali, Svoj čas so pregnali tudi župnika Poiento iz Sore. Ali veste kdo? Tisti, ki najbolj vpijejo, da so katoličani. To so Smovc, Golar, Polonc in taki hinavski ljudje. In ravno ti se najbolj pehajo in ponujajo za občinske volitve.
Možje-volilci, ako imate le še nekaj gramov pameti, ne bodele voliii takih ljudi. In, če ne upate, da bi vas ne pregovorili pri volitvah, ne pridite saj zraven, da ne bodete pomagali Smovcu proti poštenim ljudem, (le bi bil zopot Smovc župan, norčevali se bodo ljudje iz drugih krajev in nam bodo rekli; Slabi sle, da se ne morete otresli lega slahn-glasnega Smovca! Ali ni nič mož v med-
vodski občini, da bi vrgli tega babjeka? Ali mora ros imeli komando v posvetnih rečeh duhovnik? Ne rečemo nič, da bi ne smel duhovnik voliti. Ima pravico do tega. ali pravice, komandirati volile«, te nima. Volitve so posvetna reč in zakaj se mešajo duhovniki v volitve? Kristus je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. To so resnične Kristusove besede. Zakaj se duhovniki ne ravnajo po teh Kristusovih besedah in sedaj tako reč počno pri volitvah?
Možje volilci, vsak ima svojo prosto voljo in pravico. Ali si bodete res pustili vsiljevati Smovca in volili take može, ki so zanj? To je neumnost! Pomislite, kakšne razprtije bodo še v občini, če hode Smovc šc župan. Vlačili vas bodo za vsako reč k sodniji in vam delali pota, stroške in sitnosti. Na noge tedaj in pridite volit može, ki so zoper Smovca! S Smovccm proč! tako pravi večina ljudi. Zares proč ž njim in s tistimi, ki ga hočejo še za župana. V spomin vam kličemo, kuj so v Sori naredili Smovc in njegovi prijatelji. To je bila hudobija brez primere, ko so pregnali župnika Berceta, pred nekaj leti pa župnika Porento. Ali se gre tu za vero, Če se preganja poštene župnike?!
Možje volilci! Pridite brez strahu vsi k volitvam! Volite take može, ki vam jih bodo priporočali pošteni in pravi možje. Vrzite pa proč liste listke, ki vam jih bodo vsiljevali Smovčevi prijatelji. In potem moramo zmagali. Volili bodemo potom poUonega župana, poštene svetovalce. Smovčeva banda pa proč! Volilci, korajžo in na dan volitve skupaj! Smovca proč! Tudi odbornik ne sme biti več, ker bode potem kol odbornik stresal svojo sitnost in hudobijo. Smovc mora popolnoma proč in naj leta za babami in naj krade smreke in prestavlja mejnike! Take posle zna Smovc bolje, kakor županih. Župan mora biti mož-poštenjak, kakor je Tomo in drugi laki. Ne dajte se pregovoriti od nikogar, da bi volili lake može, ki so za Smovca. Kdor vam bode ponujal take, recite mu: Kdor smreke krade, ni za župana, kdor mejnike prestavlja, ni za županu, kdor ima oženjen druge bab', ni za
robce iz žepa ter se spoštljivo obrisal ž njim pod nosom. Za vsekovanje pa se tak dragocen in imeniten robec seveda ni smel rabili! Kadar mu je bilo treba izprazniti od svete jeze napihnjene nosnice, takrat je privlekel na dan robec iz diuzega žepa in ta robec je bil pobarvan — s slovenskimi barvami!
Z vseh strani so se vpirale vanj oči pohlevnega slovenskega čakajočega ljudstva, in V svetem strahu je vselej zatrepetalo to ljudstvo, kadar so ga ošvrkuili pogledi slavnega kralja iz Ovijačeve hiše, kajti ti njegovi po gledi so izražali neupogljivo srditost ter va lovilo hrepenenje po maščujoči zmagi.
■ Zopet se bo zgodilo nekaj novega na Kranjskem in najbrž nič dobrega za nas. Pa kaj si hočemo, je to menda že božja volja! Tako si je ljudstvo šepetalo ter se polito r.u.bajido, ko je brzovlak s svojim preime nitiiim romarjem že pihal mimo Zelene jame.
Res se je zgodilo nekaj novega na Kranjskom kmalu po odhodu slavnega kralja na Dunaj: a to pot vendar ne na račun slovenskega kmetskoga in delavskega ljudstva ampak na račun tislili slovenskih uradnikov ki so prej po župniščih zastonj žrli, zrli in
župana, pa tudi ne za odbornika, zato Smovca proč!! Možje, bodite zares možje in nešlevc!
Volilci občine Medvode.
Dopisi.
žili! Zu prvi povratni brzovlak ž Dunaja je namreč prinesel v Ljubljano ministrski ukaz. da bo imajo na Kranjskem vse liste uradne tiskovine, ki se jim pravi po nemško: Parli-culare, nadomestili s takimi novimi, ki bolo imele tudi oddelek, kamor mora dolični uradnik natančno zapisati, če jo o prilikah svojih uradnih opravkov zunaj na deželi jed« in pil v žnpnišču ali v gostilni. V zadnjem slučaju se ima tudi zapisali, v kateri gostilni In gosli'ničar mora resničnost teh navedb potrdili s svojim lastnoročnim podpisom. In obenem izišla ministrska odredba strogo za ukazuje vsem kranjskim višjim oblastnijam, da se imajo dijele priznati le tistim uradnikom, ki so se hranili v gostilnah, onim, ki so zastonj jedli in pili v župnišču, pa ne!
To se mi je sanjalo v noči takoj po listom dnevu, ko sem prišel iz daljnih hribov ua uradni dan k fari zastonj, ker so nn* dobri gospod glavar ravno takrat, ko bi imel jaz priti na vrsto, vstali od mize in mi milostno rekli: «Vas bom pa prihodnjič gori vzel, kajti zdaj moram iti v župnišeo k go spodu župniku, ki so me povabili nu koline!
_ Jur Ščipar.
Iz Tržiča. Molčal bi bil na popravek, katerega je prijavil »Gorenjec« v svoji 4. številki dne 27. januarja 1.1. in pod katerim je podpisan  gospod  Matevž Lončar, molčal, pravim, Če bi popravek ne bil tako nesrečno sestavljen, da se čuti iz vsake besede divje sovraštvo, ki je goji sestavljalec do mene. Prepričan sem namreč, da gospod Lončar ni pisal popravka. Očita so mi, da sem lažnik. bahač, najhujši iz/.ivač v Tržiču in še mnogo drugih lepih lastnosti, li to me je napotilo, da sem sklenil pojasniti ves dogodek, ne da bi se opral, ker se čutirr nedolžnega, pač pa zato, da tudi širša javnost izve. koliko se sme zaupati takim popravkom, ki so prišli pri nas precej v navado. Biio je na Silvestrov večer. Slov. bralno društvo je priredilo vsakoletno veselico v prostorih gospe Pernetove. katere sem se udeleži tudi podpisani. Ko «ern se odpravil okoli poltieh proti domu, sem videl, da je g03tilna>g. Lončarja še odprta. In ker mi ni v tem slavnem Tržiču še nobena gostilna policijsko prepovedana, sem šel na čašo piva, katero ima v resnici gosp. Lončar najboljše v Tržiču. Spremil me je g S„ ki mojo izjavo lahko potrdi. V mali obici sta sedela g. Lončar in potnik g. Avg. Mally, h kateri mizi prisedeva po običajnem pozdravu tudi midva. Pogovor je nanesel na razne stvari in slednjič smo prišli, kakor je to navada na »politiko«. Gospod Lončar, zakaj niste imenovali liste »politične zadeve», s katero sem se ba-hal, v Vašem popravku? Ali ste se zbali javne obsodbe? Jaz se je ne bojim! Vi sami slo napeljali pogovor na tisto »politično zadevo — lliegerjovo odhodnico, Vi ste grajali demonstracijo proti Riegerju, Vam je sekun-dual potovalec Mally in Čudno bi bilo. če bi jaz ne bil  zavzel nasprotnega stališča. Izjavil sem takrat tudi, da bi se nrigodilo isto, kar se je prigodilo Riegerju, vsakemu drugemu zadnje imenovanih častnih občanov tudi, to sle pa v popravku ali pozabili povedati, ali pa ste zamolčali v svoji velikodušnosti. Da ste se pa pustili svoji razburjenosti zapeljati tako daleč, da ste mi rekli, da Vam je rujljubše, če me ni nikdar več v Vašo gostilno, obžalujem, a le lo, da ste v Vašem pomavku zavili po svoje. Sele na Vaše besede sem jaz izjavil. — ne izzival — da. do-sedaj sem malo zahajal k Vam, če me pa lako postavite pod kap. tudi nikdar več ne bom silil v Vašo hišo. Hotel sem vstati, da bi odšel, a posadile so me nazaj Vnše besede: «Sploh pa n u j raj vidim, če ni. ni ko I več nobenega Slo venca v mojo hišo.» Te besede ste re.kli in utajili jih ne bodete več. Na moje vprašanje, če ostauete pri tem, sle rekli: «Ja!» Ko pa sem Vam rekel: «Potem boste pa to tudi lahko zagovarjali,« nato šele s te se začeli zvijati, kar pa midva nisva mogla slišati, ker sva, ko som Vam plačal, kar sva izpila, odšla. Oe ste morebiti potem povedali g. Mallvju, da Vam je ljub kot gost Slovenec ravnolako, kakor Nemoč, ne vem; vem pa, da lega v moji navzočnočnosti niste govorili. To je resnica, tako se je vršil dogodek, in jaz som pripravljen na vsakem mestu potrdili svojo izjavo z edino pričo, ki je bila navzoča; polrdili mora pa to tudi g. Ma!ly. (J. Lončar, nastopil sem proti Vam odkrito in z resnico, Vi pa blatite mojo čast zahrbtno in z obrekovanjem. Ker Vam pa hočem dali priliko, da dokažete svoje trditve na drugem mestu, sklepam. Vprašam pa slavno občinstvo, iz česa bi bilo razvidno, da sem izzivač? Vse družbe, v ka-
lere zahajam, mi morajo dati izpričevalo, da nisem še nikdar nikogar razžalii niti z najmanjšo besedico. C« sem pa izzvan, je pa moja dolžnost, da se zagovarjam. Da se pa moji zagovori krivo tolmačijo, pa zopet nisem kriv jaz. Za priznanje pa, da *em «v obče znan Slovenec, sem g. Lončarju iz srca hvaležen, saj mi tega ni rekel še nihče do-sedaj. V Tržiču. 30.januiuja 1900.
Josip Peharec.
Iz Trtica. V najnovejšem Času je pričel izhajati v Ljubljani zakcden listič /. donečim naslovom -Naša moč», glasilo za delavstvo. Tudi svoje delovanje je že prčel «za delavstvo* seveda, po vzorcu »velikana* »Slo-\enca», in sicer s tem. da je začel naptdali po svojih predalih mirne in pridne delavce. Tudi mene se je polotila »moč* že dvakrat, Ne bi ddgovarjal na dotične članke, ker se mi zdi list popolnoma brezpomemben, če bi ne prinesla št, 5 naravnost nesramnega očitanja, »daprenašam posle.. Obrekovalec, na dan! Pokaži, kdaj in komu sem jaz kaj prenesel! Dokler mi ne dokažeš tega, imenuje te vsak pcšten človek lahko brezvestnega obreko-valca in lažnika! Kar pa se tiče stavka; «0, pa imamo še mnogo povedati!» odgovarjam, da pozi vijem dopisnika, noj le pove vse brez skrbi, ker sem res radoveden, kake grehe imam Še nad seboj. Provzrofcitelju napadov moje osebe pa povem, da »re njegova jezica tako malo straši, kakor volka jognje. Da ga pa malo spoznajo tudi drugi delavci, povem, da ni odpuščen iz službe radi svojega političnega prepričanja, marveč samo radi 'svoje lenobe. Toliko za danes — drugič pa več! V Tržiču, 30. januarja 1906.
Luka Jazbec, tovarniški delavec
Radovljica. Društvo »Triglav* je v Radovljici edino društvo, ki zbira pod svojim okriljem vse, brez razlike stanu. Društvo ima svojo smer in se ostro razločuje od onih mnogoštevilnih bralnih društev po deželi, ki niso ne krop in ne voda. »Tiiglav* je priredil 31, I. 1. predstavo »Županove Micke* s kratkim predavanjem o pomenu Ant. Linharta za slovensko lepo književnost, Radovljiški diletantje so uprizorili igro jako dobro. Naravnost imenitno se je izvajala vloga •Glažka*, »Zupanove Micke* in »Župana*. Tudi druge vloge so bile dobro rešene. Igra je zelo ugajala in zelo številno občinstvo je dalo duško svoji zndovoljnosti z živahnim aplavzom. Dne 20. m. m. pa se je priredila Ogrinčeva narodna igra »V Ljubljano jo dajmo*. Brezdvoma je In igra ena izmed najboljših, kar jih ima slovenska izvirna dra-matiška literatura, Kakšno privlačno moč ima, dokazuje dejstvo, da mnogo obiskovalcev ni moglo več dobiti potrebnega prostora. Marljivi radovljiški diletantje so se sicer zelo potrudili, toda poznalo se je, da zahteva ta veseloigra popolnoma izvežbanih igralskih moči. Zelo dobro je bilo drugo dejanje, ki se vrši v Ljubljani. Predvsem nam je ugajala Majica in njen ljubimec dr. Snoj. Tudi prvo dejame je usliev.alo, med tem ko je bilo zadnje dokaj slabše. Vendar je igra splošno ugajala, zakaj igralci so se pobudili. Izrekla se je želja, da bi se priredilo še več takih predstav in od pridnosti in resnosti igralcev imamo pričakovati še mnogo.
Dasi se razmere kar se tiče družabnega življenja v Radovljici dokaj neugodne, smemo vendar upati, da se to izpremeni. Predvsem bi pa opozorili Radovljiško občino, da bi začela končno vendarle skrbeti zato, da bi se dobili tudi v Radovljici za take namene primerni prostori, ki jih ima danes že skoro vsaka vas. (Op. uredništva: Kolikor nam znano, je stvar v tiru.) Občinar.
Loške novice.
— Prostovoljno gasilno društvo v Stari Loki priredi v nedeljo, 4. februarja
t. I. v prostorih gosp. Petra Iiogondra svoj plesni venček. Svira si. meščanska godba na lok iz Kranja. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina nnčlanom 1 K; uniformirani gasilci plačajo 60 h vstopnine. Gospe in otroci prosti. Cisti dohodek je namenjen v ustanovo društvene bolniške blagajne.
— Krvav prelep so uprizorili fantje iz Pevna in Stare Loke minulo nedeljo popoldne v gostilni pri Figeljcu. Že delj časa 30 hodili fantje iz Pevna dražit v omeru/no gostiln tir sploh izzivali fante iz drugih vasi. Tudi omenjeno nedeljo se je na enak način jelo dražiti in izzivati. Poledica je bila: boj s steklenicami in ko menda to ni zadostovalo — pomagali so si z nožmi. Osobito težko telemo poškodovan je Anton Porenta iz Pevna; prizadeli so mu občutnih ran po glavi, vratu in rokah. Tukajšnjemu c kr. okraj, sodišču so bili izročeni po žandarmeriji dne 28. jp.n. sledeči: 21 letni Jakob Cof iz Vešlra, 25letni Janez Hafner iz Vinklja, 2f)lelni Andrej Hafner iz Stare Loke in Janez Berčič iz Stare Loke.
— Slovesna otvoritev klavnice se vrši v ponedeljek 5. t. m„ ne pa kakor se je v božični številki pomoloma poiočalo, dn se je klavnica že 1. januarja izročila javnemu prometu.
Novice iz Poljanske doline.
— Predpust je. Živimo v času raz-vesrljevanja in veselic. Tudi na tem polju napredujemo, kar je vse hvale vredno. Preteklo nedeljo je napravilo veselico s predstavo gnsilno društvo v Gorenji vasi. Društvo je lahko ponosno na izid v duševnem, kakor v gmotnem oziru, — 11. t. m. pa priredi veselico gasilno društvo v Poljanah. To društvo, ki je spalo dlje časa, se je zadnji Čas zbudilo. Žalostno, če ne sramotno bi bilo, da bi so ne vzdržalo v takem kraju lako društvo. Ljudje, nekuteri namiee, so mnenja, da mora hudič vzeti vse, ker je šla rakom žvižgat katoliška organizacija ali konsumi, No, pole ni tako, To društvo je občekorislno v blagor bližnjega. Tedaj se pričakuje tudi 11. t. m. obilno udeležbe od blizu in daleč.
— V Javorjah ne smejo plesati, Ker smo že pri vesel;cah, s katerimi je v zvezi tudi ples, poglejmo malo bližje Javorje. Kar je drugod dovoljeno in se celo po katoliških listih priporoča in vabi, je tu najstrožje, pod smrtnim grehom prepovedano.
— Zadnjič se je zbrala malo večja diužba mladih ljudi v neki hiši. Nekdo imel je pri sebi orglice in naredi eno nanje. Mladi svet porabi to priliko v nadi, do se sme plesati v navadni hiši, in se začne sukati. To pa zve »gospud*. To je bilo rohnenje in zabavljanje. Poda se v dotično hišo in ferdama hišo in ljudi, ki se predrznejo kaj tacega. Seveda se je vse treslo straha, kaj bo pa zdaj, ker »gospud* ne bodo dali odveze. Pri pametnih ljudeh bi ga bili obrnili in mu dali brco. Tukoj seveda se kaj tacega še dolgo ne zgodi.
— Misijon. Pretekli teden so obhajali v Javorjah obletnico sv. niisijona. Prišel je v ta namen iz Ljubljane en jezuit ali lazarist Visoka maziljena glava soditi po pridigah. Na vso moč se je razkornčil nad ondotno, edino gostilno, rotil ljudi, da je ne sme nobeden
obiskat', Tu bi rekli, da se je mož prenaglil. Res je, da spdanji župnik, vreden pastir svoje črede, ne zahaja v gostilno, bi najraje imel vso faro obdano z nekakim zidom, da bi šlo po njegovem. Pomislimo pa malo. Ni dolgo tega, ko so njegovi predniki presedeli več v gostilni nego doma. Lahko se pripeti, da za njim zopet pride kak tak.
— V žakljih so spali. Razume se, da se je pošteno spravil na pohujšanje. Kak greh je to in kaj vse čaka take prešestnike. Ni moči opisati muk, ki čakajo lake grošnike. Pripovedoval je tako živo in tako prepričevalno, da je res dosegel krasna vspehe. Kakor se pripoveduje, so se celo nekateri zakonski nekaj večerov povezali v žaklje. da ja premagujo vse izkušnjave. Zdaj so že opustili, ker že ni več slrahu, ki bi jih strašil.
— Novi župan. 25. m. m. je bila županska volitev v Javorjah. To pot je pa župniku spodletelo. Po vsej sili je hotel imeli »pevkno* za župana. Možje se pa le niso udali. Po trikratni volil vi je bil izvoljen županom Urban Pintar z Lovskega brda. Mož je dosegel po dolgem hrepenenju to časi. Da se pa kdo ne bo motil, bedi povedano, da je tudi ta steber katoliške stranke. Obeta kot župan veliko. Tako pripovedujejo, da je ob-ljub'1, da dobe Javorčanje deželno cesto. Pa, če te tudi ne doseže, bo že veliko, če jim pripomore vsaj do poštene poti. Da bo pa mož na mestu glede rekurzov, o tem pa ne dvomimo,
— Na Dobravi morajo plačevati. Do 1.1, m. morajo vsi dolžniki, ki so kaj dolže-vali rajnkemu konsumu na Dobravi, poravnati dolg. To je zopet ogenj v strehi. Nobeden noče bili nič dolžan, ni nič kupoval in vse plačal. Ne vemo, koliko bodo pomagali ti izgovori. Kaj bode šele, ko pride v kratkem glavna terjatev. To bode deževalo hudičev. Domači prepiii in vse lepše pride za tem. In oni, ki so to vpeljevali, so pa na varnem, četudi so največji sleparji.
— Marijine device rojijo. Ljudje pripovedujejo, da novice iz Poljanske doline v »Domoljuba* piše neka brhka Marijina hči, ki posebno rada zahaja na Blegoš v družbi visokošolcev daničarjev in lemenatarjev.
— V enem zadnjih »Domoljubov* vabijo ženine iz tujih krajev. Veste kaj, takih, kakršen je opisan v eni letošnji številki »Domoljuba*, ki je odpeljal pred dvema letoma eno izmed njih srede ali tudi ne, nekam na Hrvaško, pa tudi zadnji v vaših vrstah ne privoščimo. Će ne bo boljših, pustite še take in rejši še naprej obračajte oči v mlade kaplane.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Predrznost kaplana Brajca t Sori presega vse meje. Sedaj se je spravil nad organista in ga hoče spravili proč. Sorski župljani vprašajo: Kdo plačuje organista? Kaplan ali župljani? Videli bomo, ali bode res ugnal Brajc vse v kozji rog ali ne.
— V starih časih so se potikali po gozdih razni lumpi in razbojniki, ki so napadali ljudi in jih morili in pobrali njih imetje. Taki ljudje so se imenovali »roparska banda«. Tudi v naši občini imamo tako roparsko bando, ki napada ljudi. Sicer jih ne pobijajo,
kor jih ne smejo, pač pa se ta roparska banda vozi vedno v Ljubljano tožit in lagat. Kako dolgo bode ta bandu še svoj posel izvrševala, se bode kmalu doznalo.
— Toliko vemo, da ne pojde več tako gladko, kakor je šlo dosedaj, ko so pregnali župnika Uercela, Kolenca in tovarniškega ravnatelja. Padla je ta banda še po drugih sedaj, pa tukaj si bode razbila svojo hudobno bulico, da bode pomnila.
— Pomarančar v Preski je vlačil pretečeni teden po Ljubljani znane ljudi. Poznamo jih: Golarjeva žaba, Ajmohtar, Smovc, Zaje i. t. d. Hodili so od ene gosposke do druge in tožili in prosili. Hoteli so, da naj vse tiste zapro, ki so bili v Sori takrat, ko so orožniki prebodli Starmanovega Janeza, da bi ne mogli voliti pri občinskih volitvah. Prestavi naj se učitelja Germeka proč iz Sorc in tudi.organisla kar spoditi. Dosegla pa ni ta banda ničesar, ker poznajo v Ljubljani Smovca in Pomaran carja tuko dobro, kakor jih poznamo mi. Le pri škofu imajo še veljavo, drugod p.i vedo povsod, da gredo san o na hudobijo in škodo1.
— Pomarančar ima srčno bolezen. Zdravi ga neka zdravnica Izabela. "Veste, bolni so gospod Pomarančar, bolni so, veste pri srcu so bolni, ker jih prevečkrat srce boli, veste irce boli, ker so jim ne posrečijo vse hudobije, veste vse hudobije se jim ne posrečijo, zato so bolni na srcu.* Vendar pa ta bolni Pomarančni- ni bolan, če je treba iti v Ljubljano desetkral na dnn koga tožit.
— Pridige so o samih volitvah pri Pomarančnrju. Pomarančar pravi: Pri volitvah morate pokazati vero! Ali je ta človek zares prismojen ali »e dela prismojenega. Kaj imajo volitve opravili z vero. Ce bi bilo tako, bi bilo najboljše oznaniti ljudem, da bodo volitve v cerkvi. Pomarančar bi potem na prižnici povedal odbornike in volilci bi pokimali, pa bi bilo vse izvoljeno. Ker pa so volitve posvetna stvar, mora Pomarančni- že samo z agitacijo biti zadovoljen.
— Kako klerikalci in 'Slovenec* lažejo. 0 shodu, ki je bil pri Starmanu v Sori in je govoril dr. Tavčar, piše «Slovcncc»: «Dr. Tavčar ne moli samo v cerkvah, ampak tudi po oslarijah. Tako je v Sori (pri Starmanu) povzdignil oči in roke k nebu in je v gostilni na glas molil za izprobrnilcv ljubljanskega škofa. In ko je molil, so odgovarjale ženske izza peči, kakor v cerkvi. Kakšna debela klerikalna laž! Tisti, ki je bil na shodu, lahko sedaj «pošlola» klerikalno laž. Klerikalci lažejo, kakor pes teče. Sram jih bodi!
— Gospoda Josipa Jarca klerikalci izrabljajo sedaj pri agitaciji za občinske volitve. Ako je to res, kar o gospodu Josipu Jarcu klerikalci pripovedujejo, kako jim on pomaga za volitve in pri raznih tožbah liberalcev, povemo danes gospodu Josipu Jarcu in njegovej gospoj, da bodemo začeli pri-občevati stvari, ki ne bodo izgledale preveč • nobel in delikatno«. Videli hodomo in se prepričali na dan volitve, če je res vse to, s čemur se hvalijo klerikalci o Josipu Jarcu. Potem pa pride na vrsto on in njegova gospa. Pardona ne bode nobenega, kakor ga ni pri Smoveu.  Tedaj pozor, g. J. Jarc!
— Kaplan Brajc hodi po gostilnah. Pretečeni četrtek sta bila s Pomarančarjem
v gostilni »pri Kaf<du» v Sori. Ali ne veljajo za Brajca škofove postave, po katerih ne sme hoditi duhovnik po gostilnah?
— Zaradi sorske afere je bilo zaslišanih v torek pri sodišču v Skofji Loki okrog 40 ljudi.
— Kdo je pobil kaplanu šipe, se ne ve. Sodijo pa ljudje nekiga klerikalca, da je nalašč to storil.
— Veselica uradnikov in tovarniških nastavljencev papirnico Lovkam v Gorica nah in Medvodah se je vršila v soboto 27. januarja v Medvodah v hiši g. Kavčiča.
— Veselico prirodi tudi dne 10. febr. gostilničar gosp. Alojzij Jerala v Medvodah. Igrala bode godba na lok iz Škofje Loke.
Tedenski politični pregled.
V državnem zbora so je prečitalo prvo čitanje rekrutnega zakona. — Vlada je umaknila zakonsko predlogo o italijanski pravni fakulteti v Rovereto. Slovenski poslanec dr. Žitnik je interpelirnl zaradi zapiranja mla-deničev, ki so se izselili pred naborom. V četrtkovi seji se je razpravljalo o zakonskem načrtu glede starostnega zavarovanja zasebnih uradnikov.
Po tržaškem namesmištm je izdalo ministrstvo odlok, ki odvzame tržaškemu mestnemu magistratu prenesene upravne pbsle politične oblasti I. instance in zadevo o okrajnem šolskem nadzorstvu. Te posle je poverilo namestništvo vladnemu komisarju, nameslniškomu svetovalcu, ki so mu poverjena poročila o teh zadevah. Odlok je izročil županu namestnik princ Hohenlohe. Razburjenost med laškimi krogi je velika.
Z Ogrskega so poroča, da je Košulova koalicija sprejela cesarjeve pogoje. Nadejati se jo, da torej konečno pride do drugačnnga toka avstro-ogrske politike. Zatrjuje se, da postane ministrski predsednik Koloman Szell, minister a latere grof Aladar Zicby, trgovinski minister pa Fran Košut.
Brblja je poslala Avstriji noto, v kateri povdarja, da se ji prepoved uvoza prašičev ne vidi upravičena. Vsekako pa odločno protestira, da se jc prepovedal tudi uvoz zaklanih živali in v led vloženega mesa. Srbska skupščina so je ta tedfiu sešla. V prvi seji sta bila prebrana dva kraljeva ukaza, 3 katerima se vlada pooblašča, v skupščini predlagali zakonsko osnovo o trgovinskih pogodbah z Nemčijo in črno goro.
Ruski dogodki. V mestu Homelu jo nastala revolucija. Vstuši so užgali mnogo hiš. Moj med vojaštvom in vstaši je po ulicah trajal več dni. Končno je bila vstaja zadušeno. Število ubitih in ranjenih je ogromno. — Ruski konjeniški stotnik baron Koru" je dobil nalog, nuj strelja na litovsko uporne kmete, a je odrekel pokornosl. Trikrat so mu prinesli zapoved, naj strelja, da je izpolnil zapoved. Vojaki so streljali in 48 kmetov se je zgrudilo mrtvih. Nato sejo pa Korfl* obrnil k Ironii in zaklicali «Ta posel so ne strinja s poštenjem oficirja in gcntelinana*. V istem hipu jo ustrelil nase iz revolverja in se mrtev zgrudil.
Danski kralj umrl. Danski kralj Kristijan je bil v Evropi najstarejši vladar. Minuli ponedeljek mu je prišlo pred obedom slabo. Vlegel se je v posteljo in kmahi na lo je mirno zaspal v starosti HH let. Njegov
naslednik je njegov najstarejši sin, G3lelni Friderik.
Maročanska konferenca še tudi do danes ni bila motena po kakih neljubih dogodkih. Davčne zadeve se še vedno obravnavajo. Maročanska odposlanca zastopata svojo vlado v tem smislu, da naj bi Evropejci plačevali več davka ko domačini. Temu so upirajo vsi ostali odposlanci. Na vrsto pride razprava o javnih delih.
Novičar.
Oiebne vesti. Notar v Tržiču, g. Franc Stupica, je dobil notarjat pri Št. Lenartu mi ŠUrjerskem. — Žel. pristav v Kranju g. IvanSoklič, je imenovan postajena čel nikom na Dovjem. Njegov predn ik g. An'on Hlebec, je prestavljen v Novo mesto. — Izprašani suplent g. Josip Pleničar, je imenovan začasnim učiteljem-voditeljem na dvorazrednici v Kropi. — Pravim učiteljem na tukaj An ji gimnaziji jc imenovan suplent g. Josip Gra-Cenauer.
Pritlikavi dopisan „Domoljuba" se drzne v predzadnji številki svetovati nnšemu uredniku, kakšne dopise naj sprejema v svoj list. O, skisana domišljavost klerikalne vodene glave! Pomni, dopisunče: Posvetili bi češčeje po vaših gnojiščih, da bi se nam tako peklensko ne gabilo le pisati o vas! Hit! Bolje je pili hudičevo olje!
Sokol v Skofji Loki. V negotovosti in z malim upom v srcu smo hiteli na Svečnico v školjo Loko na prijateljski sestanek, da se dogovorimo o ustanovitvi ondotnega Sokola; toda iz obile udeležbe in pogovorov smo spoznali, da je vladala v Skofji Loki že dolgo Časa četudi prikrito vroča želja po sokolskom društvu. Odkritosrčne radosti nam je rajalo srce. ko smo čuli toli navdušenih in odločnih besed ter zrli v odločne obraze krepkih škofjeloških bratov. Uverili smo se, da ima društvo golovo bodočnost polno delavnosti in napredka. Brat starosta Gorenjskega Sokola dr. Josip Kušar je pozdravil navzoče Škofjeločanc ter jim v kratkih ter krepkih besedah začrtal cilj naših teženj. Na podlagi telesne moči in telesnega zdravja težimo po napredku in svobodi. Telesna vzgoja lur duševna naobrazba najširših krogov, te dve točki našega sokolskoga cilja smo zapisali na svoj prapor. Ž njimi hočemo doseči ter vzgojiti narod, ki bo zmožen.upora proti vsakemu navalu, ljudi, ki bodo imeli zaupanje v samega sebe, ki bodo mislili s svojo glavo. Naša organizacija se je tekom zadnjih let tako močno razvila ter v vsakem oziru napredovala, dn smo si ustanovili koncem lanskega leta svojo lastno sokolsko zvezo, katera nam jamči za siguren napredek in razvoj sokolske misli v nas Slovencih. Ta zveza pa vstopi tudi v vseslovansko sokolsko zvezo. In lo bodo obroč, katerega ne bode razgnala nobena sila. S tem, da bodrimo danes k ustanovitvi društva v Skofji Loki, vršimo že majhen, a imeniten del pri tej ogromni sokolski stavbi. Naj bi ne bilo slovenskega mesta, trga in vasi, kjer ne bi plapolala sokolska zastava, živ odznak prostega naroda. Pozdravil je nato škofjeloškega župana notarja gospoda Lenčcka ter župana starološkega gospoda Dolenca, Nato so se pročitala društvena pravila, katera naj pri-
Opozarjamo na današnjo veselico tukajšnje narodne čitalnice. Začelek ob poldevetih zvečer.
Narodna čitalnica t Kamnika vabi na kostumen ples »V rokovnjaškem taboru* v
nedeljo, 4. svečana 1906 v društveni dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer.
Umrli jc v Žužemberku gospa Mnnja Omersa, mati tukajšnjega veletržca g. Fr, Omersa. Naše sožalje!
Zlato poroko sta praznovala minulo sredo g. Ivan Šumi, mesar in posestnik v Kranju, in njegova soproga gospa Marija Šumi. rojena Golob, v krogu najožjih svojih sorodnikov. Čestitamo I
Samomor blaznega. 49 letni kočar Jožef Šetina iz Prebačevega pri Kranju, že dlje časa ni bil normalen in je pretekli teden skočil v Savo in utonil. Dobili so ga ob jezu mlinarja Ivana Drakslerja v Mavčičah.
■ Šramel-kvartet (ljubljanski) sodeluje dno 4. svečana na veselici gasilnega društva v Radovljici.
Bralno društvo na Bleda priredi v nedeljo dne 4. februarja t. I. ob polosmi uri zvečer v prostorih »Blejskega doma* štiri-dejansko igro: »Pojdimo na Dunaj*. Vstopnina: Sedeži prvih vrst p-) 2 K, druge vrste po 1 K 60 vin, tretje vrste 1 K. Stojišča 40 vin. Po igri je prijateljski sestanek in ples v hotelu »Kurpark*.
Žalostna smrt mladega pijanca. 24 letni Anton Ovca iz Domžal, se je 25. m. m. v neki gostilni v Vodicah tako napil, da se je na potu domov zgubil v gozdu med Vodicami in Žejami in zmrznil.
Odlikovanja. Kamniško gasilno društvo je odlikovalo pet svojih članov s častno svetinjo, ker so že 25 let pri požarni brambi. Ti člani so gg.: Franc Jašovec, Ivan Karolnik. Franc Sterle in Jernej Pečnik. Vsi so od leta. 1876. pri gasilnem društvu.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 29. m. m.
Prignalo se je 195 glav goveje živine, 7 telet, 62 prašičev, — koz, — o*co, — buš. 50 kg pšenice K 8-50. prosa K 7'50, rž, K 7*50. ovsa K 8"25, ajde K 7 50, fižol, rib-ničan K 12'-, koks K 13'-,
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu januarju 1906 je 598 strank vložilo 174.938 K 36 vin., 482 strank dvignilo 141.216 K 95 vin. 12 strankam se je izplačalo posojil 27.100 K. - vin. Stanje hranilnih vlog 3,944.824 K 03 vin. Stanje posojil 2,237.705 K 12 vin. Denarni promet 476.509 K 87 vin.
Loterijska srećka dne 20. Januarja t. 1
Razglas.
V Kranju je popolniti službo
obCinskega redarja
z letno plačo 720 kron, prostim stanovanjem in službeno uniformo.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vlože lastnoročno pisano prošnje do 14. februarja 1.1. pri tukajšnjem županstvu. Doslnženi orožniki ali vojaki imajo prednost
Županstvo v Kranju
dne 31. januarja 1908. 12—1
Ženitna ponudba.
Mlad kovač, star 28 let, popolnoma iz-učen kovašlva razen konjskega podkovanja ter ima doslužiti še eno vojaško vajo, se želi poročiti z dekletom ali mlado vdovo, ki ima nekaj domačije, 15—1
Več se izve pri upravništvu »Gorenjca*.
Dober postranski zaslužek
dobi vsaka oseba (tudi dama) v vsakem tudi najmanjšem kraju na Slovenskem proti neznatnemu pismenemu opravilu. Gg. učitelji, trgovci, obrtniki in obč. tajniki imajo prednost. Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro »Pismeno opravilo*. 13-1
Učenec
ne pod 14 let star, nekoliko nomščine vešč ter iz poštene hiše, se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe nn J. Razboršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko). 10-2
•pravljalni odbor vloži • v najkrajšem času vladi. Na čelu pripravljalnega odbora je sam župan škofjeloški, kar nam živo priča o njegovih simpatijah do novega društva. Gospod župan se- v odkritih besedah zahvalil gorenjskim Sokolom, ker so Škofjeločanom Inko nepričakovano posegli pod rame. Starosta gorenjskega Sokola je izjavil imenom gorenjskega Sokola, da je kranjsko društvo tudi glede telovadbe v Skofji Loki že vse potrebno ukrenilo ter da bode hodil brat načelnik gorenjskega Sokola Miroslav Ambrožič začetkoma >po trikrat na teden v Škofjo poučevat. Vrstilo se je še mnogo govorov ter napitnic. Odšli smo iz Škofje Loke v veseli zavesti, da smo si pridobili nove, zveste brate, katerim kličemo samo: naj Vaše besede postanejo živo meso! Na /dur!
Ljudska predavanja. Prihodnje ljudsko predavanje se vrši v čitalnični dvorani v četrtek, dne 8. t. m. ob poldevetih zvečer. 'Predava g. prof. Anton Jeršinović «0 volitvah pri Grkih in Rimljanih s posebnim ozi-rom na splošno in enako volilno pravico*.
Begonjskema župniku svetujemo, naj pazi na mežnarja pri sv. Luciji, da ne bode taisti sam pobiral denar iz puščice. Zadnji čas je — kakor se govori — prodajal tudi vosek, ne rečemo sicer, da cerkvenega. Vsekakor ga je treba kontrolirati, kajti ta človek je precej predrzen, saj je svoj čas že spove-doval v spovednici, za kar je tudi prejel zasluženo plačilo.
Županom v Kropi je izvoljen gospod Fran Šolar.
Občni zbor olepševalnega društva t Kranja se je vršil dne 30. jan. t, l. Iz od borovega poročila posnamemo, da šteje društvo (52 članov. Društveno premoženje znaša K 2311*07. Predsedujoči podnačelnik dr. Šavnik se spominja umrlega bivšega predsednika g. Ferdinanda Sajovica, ki je bil nad 30 let Član tega di ušiva. Dalje omenja, da je di lovanje odborovo obstajalo v tem, da se je nasadilo nekaj sadik v spodnjem drevoredu, napravila se je nova slezn, popravilo pota na Smarjetno goro, nastavilo nekaj novih klopi in izvršilo še nekaj drugih malenkosti. Izvoli se skoro ves stari odbor, ki se je konstituiral takole: Predsednik Karel Jfiger. podpredsednik dr. Edvard Šavnik, blagajnik Anton Šlamberger, tajnik Rudolf Kokalj, odborniki : M. Matiašič, Ciril Pire in župan Karel Šavnik. Pri slučajnostih predlaga g. C. Pire, naj prihodnji odbor dela na zasaditev Gašteja in naj se pod Gaštejem zgradi drsališče.
Telovadno društvo „Gorenjski Sokol" v Kranja priredi dne 24. februarja svojo /predpustno maškarado pri »Joštarskem mež-narju*. — Komu ni znan ljubeznivi, včasih tudi os: 11 i in dovlipni naš Joštar? Kdor pozna njegove dobre in prijazne strani, se bode gotovo potrudil dne 24. t. m. na maškarado »Gorenjskega Sokola*, naj že bode dotičnik »Jošlar* iz Kranja, iz Ljubljane ah od kod drugod. Jošlarski izlet nudi vsakojaki maski obdo izber, vsak si lahko nabavi izvirno masko, ako le upošteva krasoto ljubega in gorkega prebivanja pri Joštarskem mežnarju. Kdor ima korujžo, naj pride na ta sestanek — seveda brez derez. — Na veselo svidenje in na zdar! Odbor.
Kranjsko vojaško veteransko društvo
v Kranju priredi dne 10. februarja t. 1. v prostorih hotela »Nova pošta > I. nadstropje svoj plesni venček. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina za člane 50. vin., za nečlane 1 K, z družino 2 kroni. Preplačila se hvaležno sprejemajo za drušheno zastavo. Sodeluje meščanska godba v Kranju. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.
Gradec:    58     75     40    42 24
Zahvala.
Povodom praznovanja najine zlate poroke nama je došlo od vseh strani, zlasti pa še od mnogih veleuglednib rodbin iz mesta Kranja, obilo prisrčnih čestitk, Štejeva si v prijetno dolžnost, da izrečeva torej tem potom vsem, ki so se naju spomnili ta dan bodisi z ustmenimi, pismenimi ali brzojavnimi čestitkami, najiskrenejšo zahvalo.
V Kranju, 31. dne januarja 1906.
is        Janez in Marija Sani.
Pohištvo
iz trdega in mehkega lesa ima v zalogi in priporoča v nakup
Anton Drukar,
14-1 mizar v Kranju št. 56.
Razglas.
Dne 5. februarja 1906 ob 1. url popolndnevrši sena g. Karela Florlana pristavi v Kranja Javna dražba vkonknrzno maso tvrdke R.&E.Rooss spadajoči* 4 konj, več vozov in sanjk, konjske oprave In rasnih drugih premičnin in drva.
Upravitelj konkurzne mase: 17 Rudolf Kokalj,
Spretne
akviziterje
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji velika, dobro vpeljana zavarovalna družba proti ognju.
Ponudbe naj se vpošljejo na gosp. J. Kocmuta v Kranju. 7 :i
97
,North British and Merkantile' 1
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna znvarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna dru U m proti ognju je n-jbogatejia in naisUreita v Avrtriji, je najvi'je kon eti-j jonirnoa. je odgovorna avrUijski godni oblasti in se kom z vsako slišno domačo lavnrovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
Skoda, poTiroeena po ognju in streli
os poslopjih, premakljivem biatru In vsakovrstni nalogi, zavarujejo se lahk) travni-liki in poljski pridelki, dalje ralo i i v i n h, ki je morda n« pati od strele zadeta. Zavuro« I valoma je taka, da z Ollrotll na nizto ceno ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavarovalnico.
X.< '.'h fkoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepi v vsnkeoi vetjem okraju obstoječ agentura, ■g pred vsem pa
«H generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjava ulica št. 6. 218-7
t* i
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje Švicarskih ar na vse kraje svetal
Urar in trgovao
H. SUTTNER v Kranju
St. bit'i. Ni kd n ii si a arki'i remontoar-Hnskopf, trpelno kolesje, gld. 2 16, enaka iz pravega srebrn piri. 8 M. ista z dvojnalim trsim sie-brnim modnim pokrovom gl. 660 in naprej.
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, k:ikor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski
1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da je moje blago zares lino in ceno, )e to, da ga razpošiljam po celem svetu in Imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je Ušel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Moške uro, 2 treljini n«ravne velikosti.
9
Si. 605. Prava srebrna eilin-der-.eiimnloar, trpcino kolesje in moćni pokrovi, idd. 4'86, ista z dobrim anktr-kole^jem gld. b'% in naprej.
114-80
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima purobrodomn, s katerima je sigurnost vožnje nnjpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke ob sežnosti novih parnikov, katera se ime nujota:
• Imopih m ccv,iev d°'Si74 širok
Prv,: (llillillKu 5i) glob., nosi 22.250 ton
drugi:
nosi
S 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večj kakor danes v. liki parniki. ki ibsignjo sumo po ».--12.000 ton.     Vosnja preko oceana ,t?aja samo 7 dni. Bolniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna Ljubljane. - Na željo pobija niil;.nčni pouk biv/phično zastopnik Hamburg-Amerika Linie
Jr. ScUltiB) Cjubljana, DunaisKa c^sta 31.
posamezne Mty »Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v ŠkOfji Loki g. M. 2 i gon, Ira lik n, glavnu
trg;
Radovljici g. Oton H omami, glavna* trafika;
Jesenicah g. J a k o b Mesar, gostilničar in posestnik; HrnŠiCi g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. % G robo te kr
trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
Oton 5cydl
pri g. dr. E. Globo čniku t Kranju
Zobovja, tudi ne koie-da bi se odstranile ni ne, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi alata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu, in oementu kakor ludi vse loboidrev-niike operaoije izvršuje tu ipeoijaliit.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov* skita in kolesarskih oblek In ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in bnisketfa sukna. Naročila se izvršujejo pn najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi so sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči, specijalist v izdelovanju frakov in Balonskih oblek, bdotam se dobo tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlki najboljšega izdelka ter so sprejemajo ludi popravila, ho as
71
G. Tdnnies
104-87
tovarna za stroje, železo In kovino-livarna v LJubljani priporoča kol posebnost gage in vae
•troje za obdelovanje lesa, Krancia - turbine odbito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, riaj-cenej*a gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Smilili sin>|i ii, kolesu
Tovarniška zaloga 69
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesla 17 priporoča avoje najbolj priznane
M valne stroje in kolesa
'.eniki i« dopoMjujo na zahtevanje zastonj.
m/
Najbo[je za zobe
OiMnsnltunil i K. Siniiiu»Krtilo
Harodna društva, uvedite „Vaeslo-venski legttimacijski list", ki ie prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda I Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek na vseslovenski legltlmacijskl Ust, Đuna) VIII./l. Alserstrasse 7. II. 17.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnirife v sedanjih »razmerab cene svojih izdelkov z da t no zvišati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. •Pomagali sem si mouol edino le s tem, da sem se premolil v hišo nakdunjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Koi1elač» v Grabnu.
Nadejajo se, da me bode si. občinstvo Se nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, rpoaebno, ker bodem cene *e znižal beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Wohlgemuth
-sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrsko predmestju št. 7. »~3
Tovarna čokoladnih in orientalskih
slaščic
M HI T Kri
priporoča svoje izborno blago.
1 karton (141) kom.) različno fino pecivo u 2 vin., prekupovalci 2 kroni, zasebniki K 250.
Razpošilja se z obratno pošto. 224-5
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
{Slomškove uliee &t. -4.
Slavoeno-umelno m koostrukcllstco kljuCavnJčarstvo.
'Žično omreije na stroj, ograje na mir o-<dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecij uli teta: 103-88
valjioni zastori (Rnllbalkcn).
izsili je
„Dobra Kuharica"
■pisala Miiit .i \ .i -1 .-i-\ ,i
t založništvu Lavosl. Schwentner-ja v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 E, po požti 6 K 55 h.
Obleta na f>76 straneh več nego 1300 rectiptov za janje najokupripravlsnejsih jedi domać« in ttije kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vie: kuharicu s svojega strokovnjuslega sla-!i''''a, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina duma zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadnn oprem«, in komično varčna i-'ospitilinja zaradi njene cene, ker ni nič drazju, nego mane nomske kuharske knjige. 10—Gli
TapttalK in »reprojar
Drag. Puc
LJubljana, Dnnajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-71
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča m-si
Avgust Drelse
prva in največja tovarna poči in glinastih izdelkov
- v LJubljani. -
Najcenejša in najhitrejša vožnja v* AmcrtHo je s parntkl jSevernonemškega Lloyda'
iz gremena v Jfew-2fork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser Wilholm der Oroase. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pa-nike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TaVCAR -JU v Kolodvorskih uUcah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tiftlerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in i o ho t o. Vsa putovanja se tikajoča pojasnila točno in hrezplučn), Pauretoi poltena, reulna in lallflm,
Potnikom, namenjenim v zapadne drluve kakor: Colorabu, Mjiiko, Cslifornlja, Arizona, Utuh, Wy>ming, Nevida, Orojon ia VVashington nudi na<n društva posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galdeaten. Odhol m tej progi iz Kremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Hal ti more in na vse ottiite dete sveti, Katar Brazilija, Kuhi, Husnos ft'rw, Golom!) >, Singaporo, v Avstralijo itd. itd. 186—14
CS
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peći
ponudijo vsnko poljubno množino
fOSRI MIKI (5tta«jlal:zi(j(l).
zarezane Me m\t, i
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrate strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic k Komp. in Josip Marzola. — Najličnejše, najcenejše ln najpriprostejše strešno kritje. — Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. — Vzorce ln prospekte pošljemo na željo brezplačno. — Takojšnja in najzanesljivejša %~1H postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
Mana (Holizej) J*. LAi\G m Marije Jemlje cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Bogata zalo&a pohištva vsake vrste v vseh mah. Ogle dala, slike v mh velikostih.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: GoslilnISki stoli.
184 38
Modreci Iz lična-tega omrežja, afrl-lanske trave aH Ume. prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski,
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, osle garniture.
Najboljša vseh znamk 3^ „CERES"-
23—6
jedilna mast.
(iz Mos-orctioV)
Najboljša uporaba
pri peki, praženju in kuhi.
Izdelovalnlca redilnih sredstev „Ceres", Aussig.
Izdelovanje se vrši a kemičnim preisko\nnjem od vis. c. kr. nihistrstva za notranje stvari odobrenega preiskovalnega zavoda za rtdilna in jedilna sredstva na Dunaju IX., Spitulgasse 81.
Kupovale] te iCereai -masti so naproseni. da pošiljajo v preiskavo temu zavodu brezplačno blago, in sicer v originalnih zavojih.
t'ohlStvo Iz leleza, otroike postelje In vozički  po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
«3	•
tO* 2?	pi m a*
*s *«	JI 4S
	a*
	S nt
«	• a-
t*	•
Vizil	
>ujH kuDMircij »(iorenjcii'
<i<iiri»inrni meilnik Andrej Si>vi«r
Jjulnimi in tiiek Iv. Pr. Umprela v Kranju.
74