/0/0/C c

V'

- ’ ■<

BRAT O VjSHINA

^ -ja -joj*  9

k* pomdzhi milijonarjam

to je

pojlanirtt osnariotavzant kerfhanjkt
kcttolfhke vere  o’ Ameriki;
ali

popif; kako fe karfhanfhka katolfhka vc'ra
v’ Ameriki rasfhirj&

/ 4  » jggf rx \

/ K.

t OE^Ja.

I

Is nemilikiga fpifa 1  1  “*

fajmafhter per f. Tilnu  Vifbnji gori.

ti

;*<♦<•<.

V* Ljubljani  1855  ,

N a t i f n i 1 a Rosalja Eger.

Na prodaj por Janesu Klemensii,  bukvnvesu.

Natifneno po povelju miloftliviga , prezheftitiga
Firfhta Gospoda Gospoda

L j ubij arijki g a Shkoja.


0iC,O0

^ifL

iBiRAvtDToanmA

SVETIGA LEOPOLDA,

k pomozhi uzlienikam kerjhanfke katolfhke
vere ali mifijonarjam vi Ameriki.

Z e la semlja je v’ pel poglavitnih delov rasde-
ljena, ti fo: Evropa, Asia ,  Afrika, Amerika
in Avftralija. Evropa je nar manjfhi del fveta,
in v’ temu prebivamo mi, vfi Lahi, Ffanžosi,
Ne'mzi, Sbpanjoli i. t. d. j tudi poloviža rtlfkiga
zefarftva in turfhkiga je v* Evropi.

Asia je nar ve'zhi del fvebi. V’ nji prebi¬
vajo Turki, Kinesi, Persijani, in Veliko drugih
ljudi, kteri imajo fvoje pofelnie kraljeTtve in
fvoje pofebne vere, kakor fo Tibetani, Indijank,
in vezh takih jutrovih deshelanov. V’ tein delu
fveta fo fvele me'fta *  Betlehem, Jerusalem,
Nazaret in drugi fvcti kraji, kje! je bil Jesuf

1  *

4

nafhi Svelizhar rojenj kjer je terpel in sanaf
umeri. Deshela pa ,  kjer fo ti fveti kraji, fe
imenuje Paleftina} irii ji pa pravimo Judovfka
ali obljubljena deshela.

V’ lej desheli, kte'ra je sdaj v’ turfbki oblafti,
fe je sazhela nafha ve'ra. Od tam je tudi do
naf pcrfveiila luzh kerfhanfke refnlze. Ker fo
pa prebivavzi tiftik fvdtih krajov bili f’zhafarna
v^dno nehvale'shni, hifo fposnali nefkonzhne
dobrote bosbjih refmz j fo fe utopili v’ velike
pregre'he in hudobije, jih je Bog fhtrafal s’
nar l’trafhne'jfhi fhtrafengo: Vdaril jih je s’
tamoto neve'dnofti. Odvsel jim je luzh fvete
vere in jo je dragim dal, ( She'sdaj fo v’ neve'ri,
in v’ turfkih smotnjavah, goljufno turfhko ve'ro
imajo, kic'ro je sapeljivez Mabomet uzhil. Le
malo je kriftjanov med njimi in fhe tiftim fe
hudo godi, od vfih ftrani fo saterani in fovra-
slieni. Tako fhtrafuje Bog tifte, kteri sarelnizo
ne marajo.

Afrika je velik del semljej pa nima veliko
prebivavzov} ker tam veliko semlje pufte leshi.
Nesmerjene planjave fo s’ pefkam pokrile,
kteriea vihar tako debelo nanefe de ne more

O

nobena rezh rafti. V’ nektere kraje Veter take
kopize peTka nanefe, de fe od delezh vidijo

5

kakor bele gorfze. Popotnikam v’ tiftih krajih
fo pefhene planjave grosno teshavne pofebno
po letu, ker je pefek tako urozh, kakor bi
zhlovek po vreli vodi brodil. Nar vezhi vro-
zbina je v’ te'm delu fveta. Nebo je smeram
jafno, f kore j nikoli ni meglize viditi, zhe fe
pa kdaj kte'ra perkashe, fe vfi ljudje oftrafhijo,
sato ke'r jim nefrezho osna nuj e, ali potre!,
ali hudi vihar ali tre'fk. Dvakrat v* letu farno
dčsh gre', enkrat fpomladi, drugizh v’ jefe'n.
Takrat vfe polje in travnike s’  rodovitnostjo
napolni, potem pa le jutrajna in vezherna rofa
selfha hladi in v’ rafti ohrani. Semlja je  ven-
der, kje'r ni s’ pefkam pokrita, slo rodovitna,
nar lepfhi shito obrodi,

V’ Afriki ve'zhi de'l ljudje' le ob kraju
morja prebivajo in semljo ebdelujejo , kjer ni
s’ pefkam pokrita. Til ti, kteri v’ Afriki proti
jugu prebivajo, fo savolj velike vrozhine, zherni,
in mi jim samorzi pravimo , ke'r sa velikim
morjam prebivajo. V’ tem delu semlje je egip-
tovfka deshela nar rodovitnifhi med vfirni.
Tam ni tre'ba ne njivam gnojiti, ne travnikov
polrefati, ampak velika reka, kteri fe Nil pravi,
fe v fak o leto ob fvojim zhafu po vfi desheli
raslije in tako semljo s’ veliko rodovilnoftjo

6

navda. Tudi drugih deshel vezh je v’tem delu
fveta, v’ kterih je vezhi de'l flepota turfhke
vere, vender fo vmef tudi nekteri kriftjani.

Amerika je nar dalej od naf odlozhena.
Zhes grosno fhiroko morje fe more prepeljati,
kdor hozke tje priti. Zel ta del semlje, ki mu
Amerika pravimo, je bil ljudem nafhih krajov
ncsnan, de dolgo zhafa nifo sanj vedili. Malo
nad tri fto le'l je, kar fo sve'dli, kje' je Ame¬
rika. Neki lah Kriftof Kolomb po ime'nu je nar
pervi tje' prifhel, in nafhel ncsnan velik del
fveta v’ letu i4ga. Ameriko tudi fhe novi fvct
imenujejo,

V’Ameriki je fbe veliko takih ljudi, kteri
divjim sverinam enako v’ gojsdih shivijo bres
hifh, bres ppfhteniga pbjazhila, bres kuhanih
jedi. Vshivajo le fadje in divjazhno, ktere v’
grosno velikih gojsdih lahko dobe'. Teshko jih
je pervaditi, v’ tovarfhij sbive'ti, semljo ob¬
delovati , in fpodobno po zhlovefhko fe rav-
nati.fjVeliko fe jih je pa she tudi pervadlo, de
imajo hifhe, semljo obdelujejo, in po zhlo¬
vefhko shivijo, le farno poduzheni nizh nifo.
Od praviga Boga od njegovih laftnoft nizh ne
vedo, shive v’ fmertni tamoti nevednofti,
prašnih vrash in smotnjav.

/

7

Nekteri med njimi verjejo eniga narime-
nitnifhga boga, pa sravn njega verjejo tudi ve¬
liko drugih nishejih in flabejih bogov, invfa-
kimu bogu dajo pofebno ime'. Tudi od pri-
hodniga shivlenja imajo Amerikam zhudne sa-
popadke. Pravjo: Bersh ko zhlovek umerje, fe
more dufha v’ votlim dreve'fu zhes biftro vodo
prepelati. Stari in flabi, kteri ne morejo is ne-
varniga zholna fkozbiti na fubo, kamer fe per-
peljajo, padejo v’ vodo, in fe v’ zherne skabe
fpreminijo. To je per Amerikanih pekel.

Tifte dufhe pa, ktere fe zhes biftro vodo
fre'zhno perpe'ljejo, in is nevarniga zholna na
unim kraju na fuhu fkozkijo, jih fre'zha ne¬
kaki ftari mosh, kteri jim moshgane prezej
vsame in jih v’ eno pofebno pofodo verske.
To ftori ftari mosh sato, de vidi ako je zhlo¬
vek, kteri je na uni fvet prifhel, v’ refnizi
mertov, ali je bila per njemu le dosde'vna
fmert. Dufha, ktera na uni fvet pride, pravijo
neverni Amerikani, dobi v’ roke veliko lefeno
shlizo, s’njo je od ene jagode, ktera je kakor
hifha velika, kolikor fe ji poljubi, de fe na-
fiti. Po te'm gre' naprej fkosi borfhte po trav¬
nikih, in koder gre', je pot s’ mehkim perja m
potreTena. Proti vezhdru saflifhi glaf, vpitje in

8

musiko tiftih, ki fo shd pred umdrli. Dufhe,
kte're frezhno na uni fret pridejo, menijo Ame-
rikani , drujga ne delajo , kakor de tam dpbro
jedo, pijd, fe vefele' in plefhejo.

Kader dufha bliso fvojjh prihodnih tovar?
fhov pride, in jo vgledajo, jo hitro obfujejo,
fe vefelijo nad njenim prihodam in jo opra-
fbujejo kako fe kaj na fvetu godi, ali je njih
snanzam dobro ali hudo. Zhe flifhijo, de jim
je na fvetu dobro , fo vfi na unim fvetu sha*-
loflni iti sazhnd shaloftno vpili, sato ke'r jih
dolgo ne bo sa njimi. Zhe pa svedo, de fe
snanzam na fvetu hudo godi , de fo bolni in
revni, fo dufhe na unim fvetu vefele sato, kdr
fe bodo kmalo s* fvojim prijatli vidile. Dufha
dohi potem v !  tovarfhii jeftl in piti nar bolfhi
jedi in pijazhe,

Zhe je pa dufha, ktera na uni fvet pride,
taka, de je tiftimu ftarimu moshu, kt^ri ji je
moshgane vse'l vfhla, to je de je le dosdevno
mertva, ne pa v’ refnizi, takrat pravijo druge
dufhe; Ti fi shivim podobna, torej fe ne
fmefh nobene jedi dotakniti, Zhe fo sn jed
perpravlene jtiurbe, fe fprenunijo prezej v’
vogle, zhe fe jih taka dosdevno mertva dufha
dotakne, Zhe je pa mefd, fe fpremeni v’ hra*

9

ftovo fkorjo. Taki dosdevno raertev zhlovek
nemore biti nizh deleshen vefelja , kakorfhniga
vshivajo duahe na unim fvetu, ampak taka du-
sha more presej drugi dan naprej iti, in tako
dolgo okoli hoditi, de fpet najde truplo, kte?
riga je sapuftila, ip fe v’ njega pasa; po verne,
i. t. d.

Take vrashe in neumne vere imajo Ame*
rikani od prihodpiga shivlenja na unim svetu.

Zhe mosh pred umerje kakor shena, zelo
leto potem shena sa njim shaluje, inv’ snam«
nje refflizhne shalofti fe zelo leto ne prebleE-
zhe. Kader mosh umerje, mu dado v’ jamo
vfe njegovo oblazhilo, in orodje, to je fkiro
in lok, sato k^r pravijo, de bo pa unim fvetu
imel kaj v’ roke vseti.

Kader med Amerikam kdo umerje, fenje*
govi prijatli vfi s’ zherno farbo pomashejo, in
fi na rokah in na nogah snamnje shalofti s’
ojftrim kamni vresbejo.

Strahlivi in plafhni (o Amerikam slo sato
ke'r verjejo mnoge perkasni , grosno fo ho*
jezhi,

Vezhkrat fi kaki bolnik v’ bolesni domi«
fhluje , de je dufho sguhil, Kmalo fe najde
kaki goluf, de gre sgublena dufhe ifkat, jo

10

kmalo najde, kar fe lahko sgodi jo v’ fhkatelzi
saperto nasaj pernefe , in jo bolniki v’ ufta
utakne, i. t. d.

V’ takim shaloftnim ftanu fo Amerikani,
y’ taki grosni nevednofti in v’ prašnih vrashah
tizhijo re've sapufhene. Ljudje' fo kakor mi, po
ho^hji podobi fo uftvarjeni. Nafhi blishni fo,
zhe fo ravno delezh od naf odlozheni. Sa ne-
befa fo vftvarjeni, in tudi sanje je Jesuf Kri*
ftug fyojq drago kri na krishu prelil.

Takim revesham pomagati, in jih podu-
zhiti v’ refnizah kerfhanfke vere, jim osna-
niti Evaiigeli Jespfa Kruftufa je namen bratov-
fhine S. Leopolda,

Kdor ftopi v’ bratovfhino f. Leopolda per-
pomore s’ molitvami in s’ darmi rafhirjati v’ da¬
ljnih desbelah kerfhanfko vero in osnanovati
Jesufovo ime' nevernikam.

She je nekaj duhovnov med neverniki v’
Ameriki, kteri fi veliko persadevajo in veliko
terpe s’ poduzlienjam nevernih ljudi. Nozh
in dan fe trudijo, gredo od kraja do kraja
de Jjude'm osnanujcjo f. Evangcli , kteriga
nekteri grosno radi in s’ vefeljam poflufha-
jo, Vender vel trud , vfe delo osnano-
vavzov hoshje befede v’ Ameriki , kteri fe

11

Mifijonarji imenujejo, bo brcs fadu bres do-
bizhka, zhe jim mi ne bomo pomagali zerjcve
narediti, fhole sidati, debi fe nevernim boshja
befedo vedno in ftanovitno osnanovala; debi fe
mogla bosbja flushba opravljati in fpreoberne-
nini nevernikara /vete sakramente deliti Sbole
fo tam potrebne, debi fe otrozi nevernikov
sbe prezej v’ inladofti uzhili Boga in njegove
fvete sapovedi posnati. Tako fe bo obokam
lomil kruh vezhniga shivlenja, in tako fe bo
vkoreninila in rafhirla kerfhanfka ve'ra. Sami
Amerikani fi savoljo velike revfhine nizh ne-
morejo pomagati. Nifa v? ftanu nobene pejkve
narediti, nobene sa bosbjo fhlushbo potrebne
rezhi kupiti. ( She t°bkq ne morejo, debi du-
bovniga mifijonarja s’ potrebnim shiyesbam
prefkerbeli. Od desbelfkih poglavarjev duhov¬
ni v’ Ameriki nizh ne dobijo plazhila, ke'r tudi
nifo nafhe katoljfhke ve're. Debi mifijonarji ,
csnanovavzi boshje befede v’ Ameriki ne ope-
fhali v’ temu fvetimu ddlu, fo le  kriftjani v’
nafhih deshelah sdrushili jim pomagati s’ mo¬
litvami in tudi s’ dnarjam. Sa patrona fo fi v'
tdj drushbi kriftjani svolili fvetiga Leopolda,
in torej fe imenuje bratovfhina f. Leopolda.
Veliko dobro de'lo ftori vfak, kdor v’ tej bra-

12

tovfhfei pomaga mifijonarjam, kteri fe trudijo
v’ velikih nevarnoftih osnanovati Jesufou nauk.
Veliko plazhilo bo imel per Bogu, kteri per-
pomore boshje kraleftvo isfhirjati in Jesufovo
ime' nevernikom osnanovati.

Sraven drugih teshav in fkerbi imajo du¬
hovni, mifijonarji v’ Ameriki fhe to, de fo
njim v’ duhovnih opravilih slo napoti krivo-
vcrzi, Luterani, Kalvinjani in vezli tazih smot-
njavzov, kteri tudi obilno fvoje milijonarje v’
Ameriko pofhiljajo, de neverne Amerikane v’
Lutrovo ali Kalvinovo vero vabijo in sapelju-
jejo. Katolfhki mifijonarji imajo s ?  takimi sa-
peljivzi veliko opraviti, fe njim vftavla/o, in
njim branijo ljudi motiti in sapeljvati. Ke'r ima¬
jo Lutrovi mifijonarji vezhi d^l vezh dnarjov
kakor nafhi, je teshko s’ njimi ravnati. To je
dobro de farni Amerikam ne marajo veliko sa
Lutrove milijonarje, ker pravijo: To nilo pravi
uzheniki sato ke'r fo oshenjeni. Le katoljfhke
uzhenike povfot raj imajo in jih zhernofuknjike
imenujejo.

V ?  letu 1829 I e  sazhela hratovfhina f.
Leopolda po zefarfkih deshelah. Imenitni go-
Ipodje, mednjimi tudi nafhi fvitli zelar fo fe
v’ bratovfhino sapifali, in s’ obilnim darmi po-

magajo revnim mifijonarjam , osnanovavzam
hoshje befede v’ Ameriki.

Kar brumni kriftjani sloshijo dnarjov po
vfih deshelah, jih fbkofije pofhilajo na Dunejj
kjer je pofebna v’ to odlozhena pifarniza, ktera
pofhiianje dnarjov v’ Ameriko ofkerbi. Shd
pred kakor fe je pernaf sažhela bratovfhina f.
Leopolda je bila na Franzoskim enaka drushba*
de fo kriftjani dnarje vkup fkladali in revnim
mifijonarjam v’ Ameriki pomagali.

Is prihodkov bratovfhine f. Leopolda fe
sdaj narvezh pofhila v’ fhkofijo Amerikanfko >
ktera fe imenuje Zinzinati. Sama ta fhkofija je
vezhi kakor vfe deshele kar jih ima iiafh zcfar
pod fabo. Grosno je veliko proftora> pa fhd
veliko ga je porafheniga in s’ nesmerjenim
gojsdi pokritiga. Teshko fe do ljudi pride f
delezh in delezh fe more iti, preden fe najde
kaka revna kozha, v’ ktiri Amerikani kakor
divjaki v’kup prebivajo. Kader pride do njik
kaki duhoven, de fe more kaj s’ njimi pogovor
riti, in njih kaj poduzhiti, ga s’ grosnim vefal-
jam pofhlufhajo, in ga profijo, de bi smeratu
per njih oftal, jih uzhil bosbje refnize > in ker-
fhoval njih otroke. Ke'r fo pa Amerikdni tako
re'vni de flemofejo Ohraniti duhovnih paftir/ov,

14

ki je  flie veliko tazib, de nimajo nizh ftano-
vitniga prebivalifha, ampak de fo danf tukej ,
jutri kje drUgej, nemorejo dubovnam fhe po-
trebniga šhiVešba dati; Torej jih poduzbijo v’
enim kfaju; otroke in velike, kteri fe dado
poduzhiti; kerftijo, nektere porozhijo, in po
tem gredo naprej fpet druge ravno tako neved¬
ne uzhit.

Amerikani, kteri fd fe dali v’ kerfhanfki
veri poduzbiti she fposnajo, kaka boshja do¬
brota je kerfhanfka vera ,  koliko frezhen ne-
befhki dar. She jih veliko prebiva po hifhah
ftanovitnih, she je  vezb vafi' in s* vefeijaui
fo sazheli semljo obdelovati in okopavati. Prid¬
no fi perdelajo potreben sbivesh in v’ hifho
ktero fi v’ zerkev odvolijo, svefto hodijo bo-
sbjo befedo poflufhat. Vender grosno teshavno
je uzhiti take divje ljudi, kteri imajo tudi ve¬
liko prašnih neumnih vrash, zhudnih ftrahov,
in drujih neumnoft, ki jih tesbko in neradi
popuftijo.

15

i? Ameriki,

Škofija

ija Zinzinati v’ Ameriki je grosno velika,
konza ne kraja ni njeniga proftora, in pa rav¬
no v’ tej fhkofii fe mozhno in f pridam ras-
fliirja katoljfhka vera; Brumen in fve't fhkol
Eduard Fenvik  je bil polaglavar te fhkofije,
kteri je veliko fi persadeval rafsbiriti med div¬
jimi Amerikam fvoje fhkofije, kerfhanfko vero.
Is vezh krajov is vezh deshel je duhovne pa-
ftirje, mifijonarje dobil in jih je v’daljne kraje
fvoje fhkofije pofhilal divjim Amerikanam f.
Evangelj osnanovat, jih uzhit in karftit. "Veliki
fhkofov nameftnik Fridrik  Res^  pol imenu
ravno tako ajfrapolni osnanovavez boshje ref-
nize, je v’ le'tu i83o obhodil velik del fhko¬
fije Zinzinati, in obifkal verne Amelikane in
potrofhtal Mifijonarje, kteri fe trudijo v’os-

nanovanji bošhje berede. Dvfe fto AmerikanoT
je kerftil v’ fvojimu obifkovanju po fhkofii.
Kamer je prifbel kjer je sbe kaj vernih, to je,
fpreobernenih Anieiikanov bilo , fo ga š’ vefel-
jam fprijeli in ga profili, de bi fhe dalej per
njih oftal. Kdr je pa mogel iti naprei fhe po
daljnih krajih obifkat vernih, njim je oblubil,
ki bo mogozhe jini dati laftniga uzhenikai

17

M ifij o nap,

tifte delezh delezh od naf odlozhene
kraje, fhkofije Zinzinati v’ Ameriki je fhel tudi
is Krajnfkiga sa boshjo zhaft Vef vne't duhoven
paftir, Friderik Baraga  po imenu. Shel
je v’ take daljne kraje tned divje Amerikane
sgolj is ljubesni do Boga in do blishniga. Po*
puftil je domovino, fefitri, prijatle, tovarfhe,
od vfih fe je ldzhil in fe podal v* grosne te*
shave, kakor jih morejo milijonarji terpe'ti med
divjimi Amerikani.

Vfe je s’ vesel jam sapuftil. de bi le ker*
fhanfko refnizo med neverniki rasfhiijati
pomagal, dufhe Bogu perdobil, in Jesufovo
ime' nevednim osnanoval.

FriderikBaraga  brumen duhoven Ijub-
lanfke fhkofije, kteri je 12. dan liftognoja v*
letu i 83 o fhel od tot v’ Ameriko, je bil rojen
39. dan roshenzveta v 5  letu 1797, na dolenfkim

2

18

v’ fari ki fe ji rezhe Dobernizh. Priden fholar
je bil prezej v' mladih letih; ko v’ vifhi fbole
pride je fhel is Krajnfkiga na Dunej praudarfke
pravize fe uzhit, ktere fe je vfe suzbil. Deshel-
fke opravila ga nifa vefelile, le do duhovfkiga
ftanu je imel vefelje, torej is Duneja nasaj
pride, in ftopi v’ defeto fholo , fe uzhipridno
dubovfke rezhi in v’ letu 1823 je bil sa mafh-
nika sbegnan. Baraga  je bil grajfliakovi fin,
grafbina, ktera fe imenuje Trebno na dolen-
fkim bi bila po ozhetovi fmerti njegova, pa jo
ni hotel imeti, ampak jo je fvojima feftrama
prepuftil. V> vezh krajih po krajnfkim je Ba¬
raga  s’ velikim pridam osnanoval boshjo befedo
in lepe sglede kasal s* Tvojim brumnim shiv-
lenjam.

V’ letu i 83 l. 22. dan prosimza je sbe
Baraga  is Ameriki pifal do poglavarjov bra-
tovfhine f. Leopolda na Dunej*

V’ tiftimu liftu tako pifhe:

„Po fvetim Martini! tifti dan i 83 o fim od¬
rinil is Duneja, in po tem ko fim vezh velikih
imenitnih meft prehodil, fim zhes 11 dni do
Parisa na franzosko prifhel.“

19

,jV* Parisu fim fe tri dni mudil, de fim
malo po franzoskim imenitnim velikim meftu
okoli febc pogledal/ 4

„ 27 . dan Liftognoja fim prifhel do morja
v’ meftu, kterimu fe pravi haver de graf.
Tam fim fhel v’ barko favn pervi dan grudna
l83o. Pelali fmo fe po morju prot Ameriki ,
ve'dno fmo dober veter imeli. 3i. dan ravno
ie'ga mefza, tedaj ravno zbes 3o dni fmo fe
perpelali v’ Ameriko v’ imenitno mefto N ovi¬
ja r k po imenu. Od tam fim fhel v’ zbafi po
fuhim v’ zhafi po vodi, de fim 18  dan Pro-
lenza i83l prifhel v’ meftu Zinzinati, po kte-
rimu fe vfa fhkofija imenuje. Tudi fhkof tam
prebiva s’ fvojim duhovni. Na vfim popotvanji
od Duneja do Zinzinati fim ponuzal 365 gol-
dinarjov.

Dobro bi bilo ko bi nam v’ Ameriko po-
flali kelhov, mohftranz, roshenkranzov, krifh-
zhikov in fvetih podobi To bi nam veliko
perpomoglo ljudem dopovedali in jih uzbiti
sgodbe f. pisma. Loshej bi fe nauzhili in sapo-
padli Amerikam Jesufovo terplcnje in druge
pergodbe*

——-

*

2

20

kteriga je pifal mifijonar Friderik Ba¬
raga  Jvoji Jefiri A mali  i G rej  el  v'
Ljublano is Amerike , is mejta Novi¬
nark  2. dan projenza  i 831.

Ljuba moja feftra.j

Sdaj ti pervizb iš noviga fveta, is Amerike
pifhem, Siezhno fim fe prepelal zhes grosno
fhiroko in nevarno morje', sdaj fim fpet na
terdi semlji. Ne morem nikoli Boga sadofti
sabvaliti, ke'r tako ljubesniVd same fkerbi.

Ob kratkim moje popotvanje je bilo ta¬
kole:

Pervi dah grudna l83o fim fbel v’barko,
ktera je v’to odlozbena , de l/udi v’Ameriko
in is Amerike prepelava. Sjutrej okoli lo ure
fmo odrinili od mefta ki fe mu pravi havre
de graf.  Na barki fim sbivel po framafbko,

21

in vezh nifim isdaja.1 hakor 5n goldinarjov
vfiga v’ kup, to je sa hrano in brodovino,,
Boga morem pofebno sahvaliti, de mi je
tako fre'zho dal na morju, ker bil fim v* ve¬
liki navarnofti, vender ne mene ne mojih to-
varfhov npbeniga ni nefrezha sadela. Pervi
dan nafhe veslanje po morji je fhlo vle po
fre'zhi. Peti dan, bila je ravno druga advent¬
na nedela, naf je sjntrej ob 4* uftrafhil hvidi
vihar. Barka fe je jela majati, zhes dalj huje
le nagibati od ene na drugo ftran, vfa fe je
hotlo prekuzniti. Vfe fkrinje, pofode in druge
ropotije v’ barki fo fhle krishem eno yerh
drujga le je valilo , in grosno premetavalo,
veliko (e je pofhkocjvalo, Vihar je zhes dalej
hujfhi pifkal, vle fe je hotlo polomiti. Ve'ter
je tako ftrafhno valove gnal, de fo vezhkrat
vfo barko pokrili. Vfi {mo po poftlah leshali,
ktere fo k’ barki p.erbite , in velikrat fmo fe
mogli s’ obema rokama terdno dershati, de
fmo po pofdah oftali, in nifmo ven popadali,
ker bi bili kmalo pobiti, tako fe je barka pre¬
metavala. K’ fre'zbi ta hudi vihar vender ni
vezh terpel ko dva dni in eno nozh. Ko bi
bilo dolgo zhala tako, bi bili vfi mogli lakote
vmreti, ker nizh nifmo mogli jefti perpraviti,

22

tudi ni bilo nobenimu mar jefti, V’ pondelik
popoldne je Bog sapovedal vetrovam in morju
ponehati, in tihota je bila, morje je bilo po¬
kojno vetrovi mirni, in lepo vreme, Ta vihar
ne le farno de bi naf bil preftrafhil, in nekaj
blaga pofhkodval (mojiga vender ni bilo nizh
pofhkodvaniga , sato ki fini bil prezej v’ sa-
ghctku fvoje rezhi fkerbno pervesal), pa naf
je tudi fkorej dve fto mil delezh od praviga
pota odrinil , in nam tako popotvanje perdalj-
1'hal, Vender fmo v’ tridefetih dneh fe v’Ame¬
riko perpelali Ravno ob tifti uri ki fmo is fran-
zofkiga odrinili pred 3odni,  fmo fe perpelali
v’ Novijark  veliko mefto v’ Ameriki. Tifti
dan fim ftopil na fiiho semljo noviga fvela,
kraj mojiga namena v’ letu same nikoli posa-
blenimu i83o. Voshnja po morji je bila moji-
mu sdravju fhkodliva, She drugi dan fim dobil
na morji navadno bolesen, Velikrat fe mi je vsdig-
nilo, in zel zhaf na morji nifira bil prav sdrav,
tako dolgo de fim na fuho prifhel, Sdaj pa
fim sdrav, fhe bolj kakor doma, Od tukaj
bom fhel skosi velike roefta v’ Zinzinati, kamer
millim v’ i4 dneh priti. Od tam ti bom mo¬
rebiti v’ kakik treh tednih fpet pifal,

25

Friderika Baraga do /voj'e fejtre is mefta
Zinzinati  u’ Ameriki  ai. dan projenza
l83l.

c ^rezhno fim prifhel v’ namenjeno mefto
Zinzinati 18. dan profenza ob 4 * uri popoldne.
Prezej drugi dan fim fhel k’ fvojimu novim
vikfhimu paftirju fhkofu tega mefta, kteri me
je prijasno fprejel in fe vefelil, de fim tako
hitro prifhel. S’ vefeljam je napolneno moje
ferze, kdr fo fpolnene sdej moje shelje never-
nikam osnanovati f. Evangeli.

Tukaj, kjer sdaj mefto Zinzinati ftoji,
ni bilo fhe pred 40 leti nobene hifhe ampak
goft velik gojsd je bil. Nekteri ljudje fo fe
tukej vfelili, in kir fo vidili de je semlja ro¬
dovitna, sdravi srak, fo kmalo druge sa fabo
perklizali, tako fo fe ljudje vkup ftekli in fo
sidali, sdej she imenitno mefto Zinzinati, v*
kterimu pribiva she vezh ko 3 o taushent ljudi.
Med njimi je a  taushent (jesera) katoljfhkik
kriftjanov.

24

Friderika Baraga is Amerike is mefta
Zinzinati da Jvoje feftre .

Sdaj ti morem tudi povedati, kako fe mi v’
Ameriki godi. Sdrav Cim hvala Bogu. Defi
ravno pravijo de vfakteri , kter is Evrope v’
Ameriko pride, more nevarno bolesen preftati,
meni vender nizh ni, morebiti mi bo Bog sa-
nefel. Opraviti imam veliko. V’ nafhim meftu
Zinzinati fo dvojni farmani: Angleshki in pa
Nemfhki. Nemfhkim kriftjanam tukaj fim sa tako
dolgo dubovniga paftirja dan, de pojdem med
divje Amerikane refnizo osnanovati in jib uzhiti.
Trikrat vlaki teden pridigvam sdaj v’ poftu
po nemfhko. Tudi nemfbke otroke kerfhanfki
nauk uzbim, bolnike obifkujem, in druge du-
bovfke dela opravlam. Karmi zbafa oftaja, ga
obernem v’ uzkenje angleshkiga jesika, kte*
riga she prezej dobro snam, ke'r tukej fe ve«
fchi del le po angleshko govori. Ni dolgo kar

25

fim v’ angleshkim jesiku ste mogel nekako
duhovfko flushbo opravlati.

Pergodilo fe je, de je nekak samorz, kter
je le faino angleshko govoriti .snal, na barki
bil tako slo ranen, de je bil v’ fmertni navar-
nofti. Ta Samorz je she vezbkrat sbelje imel
fvet kerft prejeti, pa fe k’ temu nikoli ni
mogel perpraviti, torej ni v* nobeni veri bil*
Sdaj ka ga je nadloga sadela je fpet sazbel
gbeleti fvetiga kerfta, debi bil katolfbki kri-
ftjan. Prifbla je shena v’ nafbo bifho ifkat du*
hovniga, kteri bi snal angleshko govoriti, de
bi ga k’ samorzu peljala. Ravno taziga ni bilo,
samorzu pa je bilo zbes dalej huje, fmert je
sbe bila bliso, grem jest. Kader k’ samorzu
pridem in ga vprafbam ali je njegova mifel re-
fnizhna in ftanovitna fe dati karftiti in katolfhki
kriftjan biti? Potem, ko je poterdil te shelje,
fim ga poduzhil in perpravil kolikor fim mogel,
in po tem fim ga karftil. Bolj terdno in na
tanko je bil po tem od drusiga dirhovniga
poduzhert.

Mifijonar v’ Ameriki bi komej bilo, de
bi vfe jesike govoriti snal, kar jih je v’Evropi,
ker vfih jesikov ljudje fe tukej najdejo. V’tdm
kratkim zhalu , kar fim tukaj, fim sbe v’vfih

26

jesikih ljudi uzhil, farno v’ krajnfkim ne. Spo-
vedvati fim mogel she po lafhko in po fran-
zofko, in Bog mi daje gnado, de loshej ljudi
poduzbim po franzofko in po lafhko, kakor
fim jih od konza fvojiga duhovftva po kranfko
uzbili samogel.

Tudi jesika divjih Amerikanov fe nekoliko
nauzhiti fi persadevam. Nekaki indjanfki uzhenz
me zhafi kaj v’tem jesiku uzhi, kteriga je pa
grosno teshko fe nauzhiti. Ima slo dolge in
grosno zhudne befe'de.

Pa malo befedi ima. Nektere befe'de ti
hozhem sapifati kako jih Indijani sgovarjajo in
kaj pomenijo.

Bog fe pravi po njih jesiku Kuhemanito.

Nebefa Vakving

Pekel Anamakarnegorig

Semlja Aki

golnze Hisis

Luna Tibikikisis

J)an Uifhigak

Nozh Tibikot

Voda Nibifh

Ogin Skale

JJufha TUnfhibam

Ozhe Naje

v

Mafhnik Makateokonoje

Maria mati milofli Maria kvenazh ningvinam.

Slo shelim fe nauzliiti jesika amerikanfkih
divjakov, ker mi drugi povedo, de s’tem,
zhe kdo sna njih jesik govoriti, jih lahko k’
vfim dobrim perpravi. Kmalo bom fhel, mo¬
rebiti fhe preden to pifmo prejmefh, ofera
fto mil delezh prot gorni Ameriki med divje
Amerikane, kterih veliko je she f topilo v’ nafho
pravo vero.

Veliko vezh pa jih je  fhe v’ divji neved*
nofti in tamoti, ktere poduzhiti fo nafhe shelje,
in s’ boshjo pomozhjo bo sa naprej to moje
opravilo. Dani kdr ti pifhem je ravno f Joshef,
kteri per naf ni sapovedan prašnik, fzer hi ne
imel zhafa ti pifariti, Zel dan danf miflim na
fvojo shlahto, in na fvoje prijatle v’ Evropi,
Vfe vaf ravno tako sme'ram ljubim, kakor ka¬
dar fim per vaf bil, in vfaki dan tukej na vaf
miflim de fi ravno fim tako grosno delezh od
vaf odlozhen. Dalezh dalezh fmo narasen. Vi
fte tam, jes pa fim v’ drugim delu fveta,
ftrafhno fhiroko morje je med nam, vender
v’ molitvi in v’ ljubesni fmo vedno lahko
fklejijem, tako dolgo de naf bo boshja ljube«

28

sen sa vfelej fklenila v’ kraljeftvu vezhne Iju-
besni.

Preden grem med divje Amerikane, kar
fc bo kinalo po veliki nozhi sgodilo, ti bom
morebiti fhe enkrat pjfal. Od tam pa bom po
redko mogel pifati, ker fe pifma grosno teshko
oddajo, kamer fo namenjene. Sre'zbna oftani
ljuba feftra, sdrava bodi in vedno, sa me moli.

Ziinzinati v’ Ameriki ig, dan fufhza l83|.

Baraga.


29

pervo  Pismo

kteriga je Gojpod Friderik Baraga is Ame¬
rike pijal do zhajtlivih ofkerbnikov brčt -
tovjhine /. Leopolda na Duneju.

Sapti.fi.il fifii mefto Žinžinati, iti fim sdaj v'
fredi med divjimi Amerikani, kteri fe Otavi
imenujejo. Spolnetie fo mojti shelje> med ne¬
vednimi divjaki shivim* kteri fo ve'zhi del fhe
ajd je, iti kashe fe mi veliko ddla v’ gofpodo-
vim nogradu, ke'r fam jes fim milijonar, kteri
je sgol tned divjim ljudmi * kar naf je fhko-
fije Zinzinati. Vežh tiiifijonarjov je tukaj v’
nafhi grosno veliki fhkofii, kteri imajo V’
fvojih farah divje Amerikane, pa rezh del ima¬
jo drugih veliko, kteri fo europejfkiga rodu,
in she nekoliko podlizheni, v’ moji fari pa fo
farno nevedlii Indjatii ali Amerikani. Vfi fo
druge farbe, fam jes fim bel med njim.

30

Kraj kamor fim milijonar poftavljen fe
imenuje Arberkrofhf,  to je krivo drevo,
po jeaiku Amerikanov Vagunakisi.

Ravn 21 dan malitravna fim is Zinzinata
odrinil, in fhel, kamer fim poflan bil sa mi-
fijonarja. Moj gofpod fbkof fo fklenili me
fpremili noter do kriviga drevefa, kamer fim
namenjen. Divji Amerikam tiftiga kraja she
fhkofa posnajo, ke'r jih je she pred enkrat
obifkal. Imenujejo ga ,,Veliki zhernofuknjik“,
ali Veliki duhoven. V* veliki zhafti ga imajo in
vfe fvoje saupanje vanj ftavijo. Dobro je  bilo
tedej de fo fhli fhkof s’mano, de fo me farni
ljudem uzhenika srozhili.

Od mefta Zinzinati do kriviga drevefa
mojga prihodniga prebivalifha je tako delezh,
kakor od Duneja do Neapelna, to je tedej 210
nafhih mil delezh.

Vifokozhaftivreden fhkof fo mi ukasali
14 dni pred is Zinzinati odriniti, kakor oni,
de naj gre'm naprej do tiftiga kraja, kjer je
she kaki katolfhki duhoven bil, de naj tam
katolifhkih ljudi poifhem , de velikanozhno
fpoved opravijo.

V’ pervim mdftu, kamer fim prifhel 35
mil od Zinzinata odlezhen , Mi a m igr a d po

31

imenu ,  fim nafhel katolifbke kriftjane ,  kteri
fo vfi ne'mzi. Nekaj zhafa fim per njih oftal,
fim jim mafhval, trikrat pridigval, in fpo-
vedval. Svedel fim de 12  mil od Miamigrada
delezh je fhe ena katolfhka hifha , kar do nje
grem. Nafhel fim pofhteniga mosha dobro
sheno in 6 otrok.

Slo fo fe me rasvefelili ti dobri ljudje. Per-
pravili fo fe k’ fpovedi, in drugi dan fta mosh
in shena in dva ftarifbi otroka f. obhajilo pre¬
jela. Tudi fim pridigval v’ proftorni hifhi ti-
ftiga pofhteniga mosha. Tam okoli je veliko
nelnzov, pa fo vezhi del vfi lutrove vere, pa
fo vender beshjo befddo radi poflufbali.
Mosh je tedej ljude'm napovedal, de je v’nje*
govo hifho prifhel katolifhki duhoven. Kakor
fo mi pravili, fhe pred mano nikoli nobeniga
mafhnika ni bilo v’ tiftiki krajih. Veliko jih
je prifhlo k’pridigi. Vefeli fo bili me flifhati,
tode kdor eukrat mahne drevela ne podere,

Tifti mosh me je drugi dan peljal fhe 3
mile delezh po gojsdih k* nekimu katolfhkimu
ftarzhiku. Svedel fim de ta ftarzhikj bil je she
8t let ftar. šhe dolgo v’ pufhavi shivi, deje
she na pol flep in gluh, in she gotovo dolgo
ni perloshnofti imel fvtih sakramentov prejeti.

32

Pred ta vežber pofhlem do njega fanta mu
napovedat, de jutri bo v’ njegovo hffho pri-
fbel maflinik , in mu bo f. sakramente pode¬
lil. Starzhik je bil tega slo vefe'l. Drugi dan
grem, ga najdem v’ grosno revni lopi, tam je
prebival v’ revfhini on , njegova shena, fhe
tri druge shene in 5 majhinih otrok. Reven
ftarzhek, kteri she zhes 5o let ni mafhnika
vidil, je vefel fvete sakramente prejel. Shene
in otrozi nifo katolifhke vere, Vefel fim bil
ftarzkiku pred fmertjo tako sasheljene f. sakra¬
mente podeliti. ^She vezh vefelje pa same je
bilo v’ ti hifhizi, ker fim sved&l de noben
otrok fhe ni bil karfhen. Matere farne nimajo
nobene vere, torej fe tudi sa kerft fvojih
otrok nifo pezhale. Tudi ni bilo nikoli duhov-
niga v’ tifte kraje.

Ko fim materam rekel, de bom otroke
karftil, fo bile dve kmalo dovolile, tretja ni
bila doVoljna, vender fe je dala pogovoriti,
in karftil fim otroke ; Bog jim daj freshno v’
ve'ri oftati.

Spet fim fe v’Miamigrad Verni!, in grem
naprej \ r  drugo veliko mefto Daiton  po ime¬
nu. Tukej fim perzhakal gofpod fbkofa, in du¬
hovne opravila opravljal} malo je tukej ka-

53

tolifhkih kriftjanov, fhe ti kar jih je, nifo
veliko vredni.

Pervi dan velkigntravna fim v’ katolifhki
hifhi, kje'r fim prebival, mafhoVal, popoldne
fim pridigval v* lutranfki žerkvi. Veliko nem-
zov je tukaj mnogih Ven Zhiidno fe mi je
sdelo v’ lutranfki žerkvi irt lutranfkim ljudem
pridigvati. V* takih žerkvah fe v’ fvoji navad¬
ni fukni pridigva hres zerkveniga oblazhila.
Shaloftno je ša ve'ro v’ tih krajih. Veliko in
pa vfe forte krivčverzov fe najde, veliko pa
je fhe takih, ki nimajo Zelo nobene Vere, in
tudi kerfheiii ilifo. Veliko jih je, kteri bi fe
radi dali podtižhiti, pa ni iiikogaf debi jih
uzbil. Profil fim fhkofa, de bi ffii puftili
Vedno tako od ki-aja do kraja hoditi, de bi jih
iizhjl, karftil, v* veri iiterdil, po tem fpet
naprej fhel. Pa rezheno mi je bilo , de fhe
Vežh dobriga samoteffl ftoriti med divjimi Ame-
rikani. Drujiga sdej heifiorera kakor profiti
Boga, de bi v’ tako Saptlfheii de'l fvojga no-
grada delaVžoV poflal, debi fe toliko dufh
ne pogubilo)

Is mefta Dajton  fva fhla s’vifokozhafli-
Vrednim fhkofam v’ Detroit  (Detroa), kjer
Iva fe 5 dni pomudila. Veliko je tukej fran-

3

r,i

zosov in nemzov kte'ri fo katolifhki kriftjani.
Kolikor zhafa fim tukaj bil , fini pridigval in
fpovedval. Is Detroit  fva fhla v’ Mikilima-
kinak , kje'r fe nifim dolgo mudil, 28. dan
Velikitravna fim prifhel po vodi v’ krivo dre¬
vo, in kmalo sa mano gofpod fhkof. Srezhen
dan ! kteriga fim bil tlivjim Amerikanam uzhe-
nik dan, med njim liozhem do sadniga sdih-
leja fvojiga shivlenja oftati, zhe je bosbja
volja tako.

Krivo drevo fe imenuje ze'Ia deshek po-
lek jesera Mikigan. Malo ljudi je fbe v* tej
desheli, beliga kar nobeniga zbloveka ni med
njimi. Nekdaj fo sbe bili tudi v’ tej desbeli
Savitarji. Ker po tem ni bilo nikoli vezh no¬
beniga mafbnika , fe je ve'ra vfa sgubila. Sdej
nekaj le't je v’ zbafi kaki mifijonar prifhel v’
te kraje, pa le sa malo zhafa, sa nektere dni,
torej ni mogel veliko opraviti. Pred dvema
ldti fbe le je bil mifijonar ftanoviten tukej
poftavljen. Y’ kup fo fe sbrali in naredili le-
feno zerkvizo in lefeno bifhizo sraven sa mi-
fijonarja, tudi fbolo fo fzimprali sa otroke.
Mifjonar pa , kteri je nekaj zhafa tam bil, je
fbcl v’ fvoj kraj na franzofko nasaj. Grosno
veleli fo bili prebivavzi tega kraja, ko fo bili

per moji pervi mafhi vkupsbrani, in ko fo
njim po mafhi fhkof povedali, de me bodo
v’ tem kraju puftili, in de fim tudi jes per-
pravljen ftanovitno med njim oftati.

Divji Amerikam te'ga kraja, kteri fo sbe
fpreberneni v’ nafbo vero, fo dobri krifijani.
Grosno radi vbogajo in fpofbtujejo fvojiga
duhovniga paftirja, Drugazhi mi ne pravijo,
kakor ozhe, in fe tudi tako sadersbe kakor
dobri otrozi do fvojiga ozheta. Karkoli jim
rezhem, radi vbogajo, v’ zerkev radi hodijo.
Zerkvena navada pa fe tukej taka. Sjutref
vfelej ob 5  uri angelfkim zhefhenji svoni, po
simi svoni posnej, kmalo po tem mafhi svoni,
in veliko jih vfelej v’ zerkev pride. Pred ma-
fho opravijo vfelej jutrajno molitev. Svezher
preden fe folnze Saide fpet svoni, de pridejo
v’ zerkev vezherno molitev vkup opravit, ia
po molitvi jih vfelej malo kerfhanfki nauk
uzhim, zhe me druge opravila drugam ne
klizhejo.

Tolmazha imam domazhiga rodu, kteri
pa sna sravn domazhiga jesika tudi prav dobro
franzolko govorili, V’ zeli desheli ga ni druji-
ga debi snah

Pridigvam po franzofko, in kader povem

36

kakih 6  befedi, ohmolzhim ,  de moj tolmazh
kteri nektere ftopine hliso mene ftoji, ravn
te hefede po otaufkim jesiku pove'. Tudi fpo-
vedujem po tolnlazhu, in ljudje fo dovoljni,
ke'r je tolmazh dober kriftjan, in v* kerfhan-
fki veri dobro poduzhen.

Radi in pogofto h’ fpovedi hodijo, fkorej
noben dan ne mine* de bi nobeniga ne bilo.
Ob nedelih in prašnikih fe 4 krat v’ zerkvr
fberemo. Sjutrej opravimo vkup jutrajno mo¬
litev. Ob 10 uri je ve'lika mafha. Popolne ob
3  kerfhanfki nauk in litanije, in svezher fpet
k’ vezherni molitvi,

V’ fboli, ktero fam ofkerbim , imam 40
otrok, nekaj fantov nekaj deklet, nekteri ima¬
jo prav dobre glave. Moj tolmazh jih uzhi
brati, jes pa jih uzhiui po tolmazhu kerfban-
fki nauk, kar kmalo in terdno samerkajo. Fan¬
tje fe tudi pifati uzhijo.

Poln vefelja in trofhta fini tukaj. Veliko
divjih ajdov, kakorfhnih je  veliko tukaj okoli,
fe fpreoberne. V’ dveh me'fzih in pol, kar
firn jes tukaj, fim she 72 ajdov karftil, med
njimi fo nekteri she 60 ali 70 let ftari. V’
zhafih grem s’ fvojim tolmazham po dalnih
krajih, in kje'r kako kozho dobim, grem no-

57

ter, V’ nekteri liifhi najdem de fo vfi kriftja-
,ni, v’ nekteri pa de fo vfi ajd/i. V’ nekteri
hifhi fo namefhani. Kjer najdem ajde fi per*
sadevam jim pokasati, kako potrebna je ker*
fhanfka vera, ktero naf je fara Bog nauzhil.

Kako slo me vefeli, ker vidim, de njim
gredo moje befede do ferza, in kako per-
pravni fo ftopiti v’ kerfhanfko ve'ro, ktera jih
zhafno in vezhno frezhne ftori.

Tlite, kteri fo perpravni v’ nafho vero
ftopiti, morejo drugi fofedje, kte'ri fo she
nekoliko poduzheni v’ prav potrebnih lah¬
kih rezheh uzhiti, Po tem fo ozhitno peljani
v’ kerfhanfko zerkev. Nifim v’ 1 ’tanu dopove¬
dati, P kakim hvaleshnim ginjenim ferzam
fpreobernene ajde kerfbujem pofebno, kader
jih vezh na enkrat k’ karfti pride. Nekaki dan
fim jih fedem ob enim, in 12 dan Maliferpana
sa me frezhen dan , nikoli ga ne bom posabil,
fim jih ll ajdov ob enim karftil.

Prebivavzi tega kraja, kjer sdej prebivam
fo prav ajdje ali neverniki, pravi molikvavzi.
Sonze in luno sa Boga molijo tode imajo fhe
sraven vezh dragih rnolikov , kterim darujejo
in njim k’ zhafti pojedne imajo. Polni prašnih
ve'r in vrash fo, imajo veliko neumnih rezili,

58

ktere per molifhkih darovih in zeremonijah
rabijo. Polne shakle takih vrashnih rezhi ima,
in kader fe kaki taki nevernik fpreoberne,
pernefe tifti shakel mifijonarju, de ga foshge.
Ni dolgo tega kar fim tak shakel poln vrash¬
nih rezhi pred zerkevjo foshgal. Miflim , de
taki shgani darovi fo gotovo Bogu vfhezh,
ke'r le fam on hozhe moljen in hvaljen hiti.

Ajd, kter mi je vrashni shakel foshgat
prinefel je nekak poglavar mojiga Otavfkiga
Ijudftva. Upam de nje'govo fpreobernenje bo
marfkteriga fpodbodilo. Bog sazbetnik in kon-
zhavez vfiga dobriga bodi vifoki hvalen sa vfe
ftorjene dobrote«

Nafha zerkev, fhola in moje prebivali-
fhe vfe je lefeno, in s’ hraftovim fkorjam
pokrito. Vfe to fo moji divjaki farni neredili,
lahko fe torej ve , kakofhno de je. Kader gre
desh morem plajfh po miši pogernili, kje'r
imam popirje in bukve, de fe mi nesmozhijo.
Nad poftlo pa kader desh gre marelo raspnem,
in fam fe ftifnem v’ kaki kot, kje'r nar mejn
fkos tezhe, v’ moji lefeni kamerzi.

Per vfim tem fim vender bolj frczhen
kakor marfkte'ri v’ imenitnim poslazhe'nim po-
flopjn. Zerkev nafha je fhe prezej prof torna,

59

tako de 400 ljudi gre noter, pa upam, de
nam. bo fkorej pre majhna. Sraven te doma-
zlie zerkve imam fhe dve druge male zerkvize
kakor podrushnize, ktere vezhkrat obifhcm.
Ena tih dveh zerkviz je imenitna, ni le farno
f’ hraftovim fkorjami pokrita, ampak tudi vfe
fhtiri ftene fo sgol is hraftovih fkori.

Jesik ali befede divjih Amerikanov je groš-
no teshaven. S’ mozhjo tolmazha fe uzbim njih
jesika, in fim fi she veliko befedi fpifal, de
fe jih potem uzbim. Tudi bom v’ tem jesiku
katehism fpifal in ga natifniti dal, kar fo go-
fpod fhkof dovolili, v’ tem katekismi bodo
tudi vfe molitve in pefmi potrebne, de bodo
tudi molitvine bukvize.

Krivo drevo 22 . dan Velkiferpana i83l.

Friderik Baraga ,
Mifijonar.

40

Nifim mogel prezej oddati tega pifanja.
Med t^m fim fpet 14 divjakov karftil, trije fo
Lili otrozi, enajft odrafbenih. Tudi jih imam
veliko, de jilt uzhim kerfbanfki nauk in sa
kerft perpravljam.

She jih imam 86  v’ karftnib bukvah sapi-
fanih, Upam s’ bosbjo pomozhjo veliko sgu-
blenih ovzhiz v’ hlev dobriga paftirja perpe-
Jati,

f


41

©HUGO F2.SMO

Gofpoda Baraga do ofkerbjiikov bralovfhne
Ji Leopolda na Dunej,

Od tistiga zhafa kar fira gadnizh do prezheft*
ne ofkerbnifhnize bratovfhine f. Leopolda
pifal, fe je tukej fpet veliko vefeliga sgodilo.
Kar fim tukej mifijonar vsbivam velik trofht,
ke'r vlaki dan vidim, kako bosbja miloft ne-
befhkiga paftirja, kteri je fvoje shivlenje sa
fvoje ovzbizedal, in kte'ri sheh' debi vfi sveli-
zbani bili, ferza ajdovfkib nevernikov omezhi
in k’ febi nagne,

Pretezhno poletje in jefen fe je veliko
ajdov k’pravi veri fpreobernilo, tako de tukej
okoli jih je she prav malo, kteri bi ne bili
kerfheni, ali pa de bi fe ne perpravlali sa*
krainent f. karfta prejeti. Po simi imam malo
karftov, ke'r v’ lifliro kraji, kjer je narvezh
takih, de fhe nifo kerfheni, nifo ljudje po
simi doma, Ajdovfki divjaki nimajo nikjer fta-

42

novitniga prebivalifha, prebivajo pod fhotori,
kader fe njim sdi jih podero, vfe fabo vsamejo
in naprej gredo. Po simi gredo vezlh del pro¬
ti jushni ftrani poleg velikiga jdsera Miki-
g a n , tam fe preshivijo s’ lovam in s’ ribami.
Spomlad in po leti fpet pridejo nasaj, in ta¬
krat upam fpet s'' boshjo pomozhjo jih vezh
k’ pravi veri perpraviti.

Le fhkoda de ima nafha deshela malo
ljudi. Moje mifijonfke fare prebivavzi bodo
fkorej vfi kriftjani , rasen nekterih terdovrat¬
nih, kteri fo fe do sdej kerfhanfki refnizi so-
perftavili. Kader fe bodo pa vfi fpreohernili
fe bom s’ dovolenjam vifokozhaftivredniga
fhkofa v’ drugo mifijonfko faro podal, kjer je
fhe veliko divjakov , kakor fim sa gotovo sve-
dil , kteri po kruhu shivlenja sdihujejo, pa
nikogar ni de bi jim ga lomil, in pravijo, de
fhe nikoli ni kaki mifijonar per njih bil. Da-
lezh od tukaj fo tifti kraji prot foverju , in sa
tiftim sgubljenim ovzhizam hiteti fim fo na¬
menil, slie ho hoshja volja.

Nikoli nemorem sadoft Boga sahvaliti de
me je poklizai v’ dcshelo , kje'r je fhe toliko
nevernikov in tako malo refnize nzhenikov.

Y' ljublani ki fhkofii, ktera je prot nafhi

45

fhkofii, Iiakor orehova lupina proti vedru, ja
fhe zhes 5oo duhovnov. Tukej pa imam nar-
hlishniga fofeda duhovniga , kteri je 5o mil
dalezh od mene. S’ vfimi drugimi mifijonarji
pa fmo po pet fto mil dalezh naresen. Zhe
dalej fe gre prot Severju, mejn mifijonarjov
je tam, toliko vezh pa ajdov nevernih divja¬
kov. Velel fim, de fim deshelo sapuftil, kjer
je obilnoft duhovnov, in fim prifhel fim kje'r
fe komej na fto mil eden snajde. Ko hi mladi
gordzhi duhovni moji tovarfhi ve'dili , koliko
duhovne fladkofti mifijonarji tukej vshivajo,
in koliko perloshnoft imajo k’ vezhnim sveli-
zhanju fvojiga hlishniga pomagati, gotovo bi
marfkteri vfe teshave in nevarnofti premagal,
in prifhel v’ deshelo; kje'r bi s’ pridam ne-
vernikam hoshjo befedo osnanoval, in jih v*
vezhno shivlenje fkosi pravo vero perpelal.

Ref jo, de veliko morejo terpeti mifijo¬
narji v’ tej pufti desheli, pa veliko vezhi je
fhe trofht in duhovno vefelje kteriga ushi«
vajo.

V’ moji mifijonfki fari v’ Krivim drevesu
je sima huda in dolga. Burja, ktera tukej po
simi fkorej vedno buzbi, fhe ve'zhi mras dela*
V’ kamera irnan shelesno pezh, v’ kteri sme«

44

rej naprej po dnevi in po nozhi gori, vender
morem biti smeram v’ plajfk saditi, de fe mrasa
varjem. Moj divjaki fo prav fkerbni in fe boje
same. Vezhkrat gredo is žele vafi same dreva
fekat v’ gojsd in mi jih pred hifho nanofijo.

Po gimi nimam veliko karftov, vender fini
imel ob kratkim nefkonzhno vefelje vezh
ajdov na enkrat kmftiti.

Pet ajdovfkih divjakov je prifhlo is gojs-
da, in fo profili fvetiga karf ta , ke'r fo she
bili preprizhani, de bres vere in bres karf ta
nemorejo svelizhani biti. She' lanfko poletje
in v’ jefe'n fim jih vezhkrat opominjal po sgle-
du nih dobrih fofedov, v’ kerfhanfko vero
ftopiti. Sdej fo prifhh. Sim jih fprafhal in
poterdil, in ravno noviga le'ta dan fo bili ker-
fheni. Stneram fiqi tipal, de fe bodo ti moshjd
vdali na fpomlad, pa she novo leto mi je
perneflo vefelje, de fim jih kerftil,

Sdej imam sbe fto eno in tridefel ker-
fhenih divjakov v’ karftnih bukvah in vezhi
del odrafhenili. Koliko jih je moj (prednik
karf til, nemorem Yediti, ke'r ni nizh v’ karft-
pc bukve sapilval.

Med tem 13 1  fpreobernenim divjaki fo
pekteri, ki meni in vfim mojim farmanam ve-

45

liko vefelje delajo, ker bili fo pred terdo-
vratrii neverniki, veliki fovrashniki kerfhanfke
vere, in boslija gnada jih je sdej tako prena-
gnila, de fo dobri kriftjani.

Spreoberneni Amerikani fo gorezhi v’
kerfhanfki veri, in fploh bolfhi kriftjani, kakor
uni, ki fo v’ kerfhanfki veri srejen: Sdej po
simi, gremo vfaki dan dvakrat v’ zerkevi. Sju-

I trej in svezher. Radi vboga/o kakor zerkvene
opravila obernem. Po opravljeni jutrajni molit¬
vi mafhiijeni, lil pO Vežherni molitvi jih uzhim
kerfh anfki nauk. Pet kčrfhanfkim nauku fim
jim med drugim tudi perporozhil vezhkrat k'
fpovedi priti, in sdej pridejo radi, vfaki dan
jih nekaj pride, v’ žhafi tudi veliko. Od bo-
shizha do noviga le'ta fim jih obhajal i3/.

O bosbizhnih prašnikih fo nafhi fhkiofii
odpufdki dani. Jes fim njim kolikor fim ttio-
gel, rasloshil kaj de fo odpuftiki, in khko
koriftni fo kriftjanam, zhe fi persadevajo jih
vredno sadobiti, na to fo vfi, kte'ri fo sa
obhajilo, prifhli k’ fpovedi, kar me je prav
vefelilo. Bilo je sa naf tih boshizhnih ofem
dni kakor majhen fveto leto.

Moj tolmazh mi veliko pomaga, dober
zklovek je in priden knftjan, drugim lep isgled.

46

V’ fhoJi imam sdej 49 otrok. Fantje fe
uzbijo brati, pifati, rajtati, in kerfhanfki nauk.
Dekleta pa fe le farno brati in kerfhanfki
nauk uzhijo.

Krirodrevo 4 . Prosimza i83a.

Friderik Baraga.

-<£<$?>

47

Gofpod Friderika Baraga is Kr mig a drevefa
u’ Ameriki  10  dan fujhza  l832.

Skadno pifanje fim gotovo prejel, predšadniga
pa nifim dobil, kar mi je slo shal, zhe fe
kako pifme is moje domazhe deshele sgubi.
Tode mifijonarji fe morejo vfiga navadati,
tudi fhe take ferzhne shelje morejo sadufhiti
in jih Bogu darovati. Se/ to fo majhni darovi
sa tolike dobrote, in toliki duhovni trofht,
kakor ga Bog mifijonarjam deli. Pifma fe tesh-
ko oddajajo k(£r fmo tako delezh eden od
drujiga. Zhe fe kako pifmo sgubi naj bo boshje
ime hvaljeno, sgodi naj fe kar je volja boshja.
Bog ve' de vfe kar pifhem, le sa boshjo zhaft
in k’ poduzhenji blishniga. Yfe moje pifma naj
fe pogubijo, ktere nifo is tega namena pifane.

Nesapopadliva je boshja dobrota, ktera fe
nam tukej rasodeva, in bres konza hvaleshen
fim jest, de me je Bog vsel sa oroshje, po

48

kterim vfmiljen Bog tvojo  nefkonzhno ljubeseti
divjim Amerikanam kashe. Smeram vezh fe jih
fpreoberne, in fpreoberneni fo dobri kriftjani.

V’ edinofti in kerfhailfki ljubesni shivijo in
fkerbno fe greha varjejo. Smerej rajfhi in bol
pogoftim hodijo k’ fpovedi. Po 20  po 3o jih
pride kaki dan.

Komej she žhakatn de fpotnlad pride, ke'r
vem de takrat fe jih bo vezh k’ nafhi veri
fpreobernilo in f. kerft prejelo. Pretezheno
poletje in jefen fo rtai nekteri indjani obljubili
kader fim jih v’ gojsdih obifkal de hozhjo
fpomlad v’ kerfhanfko vero ftopiti in fe kar- J
ftiti dati. Uzhijd fe she nekteri v’ potrebnih ■ 1

refnizah kerfhailfke Vere od tiftih, kteri fo ! s
she bolj poduzheni, de bodo prezej fpomlad !
perpravljeni f. kerft preje'ti. 3

Veliko duhovno vefelje me zhaka, zhe mi j
Bog sdravje da. Nekak poglavar drujfga in- 1
djanfkiga rodu je prifhel k’ meni, ni dolgo r

tega, in mi fporozhi, de jih je fhe veliko 1

njegoviga rodu, kteri fo fe s’  njim pomenili, r

in mu povedali, de shelijo biti tudi kriftjani,
ko bi le kaki uzhenik k’ njim prifbel in jih
v’ kerfhanfkib refnizah poduzhil. Ta dober t

mosh fhe novinz v’ kerfhanfki veri, (bil l

je she kerfhen), je prifhel 3 dni hoda do
mene in mi to vefelo osnanilo prinefel, de
tudi njegovi lovarfhi shelijo kriftjani biti.

Povabil me je, de bi fpomladi do njih
prifhel, in jih  poduzhil. Hvalesben Bogu, in
tudi moshu, kter ima toliko fkerbi sa sveli-
zhanje fvojiga blishniga, fim mu obljubil priti,
in mu perporozb.il v’ dobri mifli fvoje tovar-
fhe ftanovitne obranili. Dal fim mu nekaj po-
dobiz, iri s’vefelim ferznni fe je vernil uiosh
v’ fvoje domvanje.

Is dveh drugih krajov fim tudi dobil
fporozhilo, de je vezh divjakov , kteri shelijo
fe fpreoberniti in v’ kerfhanfko vero ftopili,
zhe k’ njim pridem osnanovat f. Evangeli. Ta¬
ko vablenje mojimu ferzu veliko vefelje dela.
Debi freahen bil v’ takib. opravilih fe pofebno
perporozhiin molitvi vfih tovarfhov bratovfh-
ne f. Leopolda. Sdrushena molitev bo mozh-
na, in fprofili bomo, de bodo revni ajdji,
kteri v’ tamoti inalikvavftva sdihujejo , fpos»
Hali Boga vezimo refnizo , in Jesufa Kriftufa.

She farna ta mifel me trofhta, de po
vfih zefarfkih deshelah eftrajfkiga zefarftva
toliko brumnih dufh fvoje gorezhe molitve

4

40

proti nebefam pofhilja in profi sa frdzho V
opravilih mifijonarjov v’Ameriki,

Sdej fhe nektero popifovanje kaka d« je
nafha deshela i

Poglavar ftvo Mikigafl, v* kterimu je de-
deshela krivo drevo imenovana, ima fhe le
malo prebivavzov. Po fredi deshele fo hribi
in gore pa vfe prasne, drujga ni kakor gojsdi,
Le okoli velikiga isera Mikigan in okoli isera
Iluron ljudje prebivajo. Nefkonzhni in gofti
gojsdi, kteri fo mende fhe od Sazhetka, pokriva¬
jo semljo. Indjani al Amerikahi SVerine v’njih
love in fe s’ njih niefarn preshivijo. Amerika¬
mi , kteri fo v’ kerfhanfko vero ftopili vezh
ne shivijo farno od lova, ampak tudi fo sazheli
semljo obdelovati, de kaj shita perdelajo , in
pa zuker napravlajo. V* mojimu kraju semlja
ni kaj slo dobra, je le bol pefhena. Moji
Amerikani imajo majhne njive, in drujga ne
fejejo, kakor turfhzo, nekaj fozhivja, in krom¬
pir, kteri prav lep in dober srafte.

Narvezhi perdelk nafhih Amerikanov je
zuker, is zukrenih drevef ga veliko napravijo-
Per pervim konzu fufhza sazhnejo zuker na¬
pravljati, in imajo s’ tem delam do konza ma-
litravna opraviti.

51

V’ tem delu zel zbal* ni nobeniga zhlovc-
ha v’ zeli vafi doma , vfe gre v* gojšd zuker
napravljat, po 2  ali 3 ute ali pa fhe dalej od
doma. Kjer imajo fvoje žukrafte dfevela, fi
naredijo fhotore, iii želi tedeil tam oftanejo.
V nedelo pridejo tfi dolflil^ gredo k* mafbi.
fo tudi pet ketfhahfkim iiatlku , potem gredo
fpet v’ gojsde pd fvojih Opravilih zukef na¬
pravljat. Zuker pa tako napravljajo}

Po zukrenih drevefih naredijo satese, is
kterib fladka nniaga ali fok tezhe* Lefene po-
fode poftavijo kamer fe žttkrena nmsga fteka,
jo potom prevrejo j iti iš nje tako dober zuker
napravijo* Predajo ga potem memhodeozhim
kupzhovavzam sa oblazbila , sa pofodo , sa je¬
dila, in vezb takib rezbi. Kupzbija je tukej
le menjovanje , ke'r divji Amerikani nimajo
nizb dnarjov , in jib tudi nezbjo imeti. Vfakier
mojih AmerikanoV naplavi po 8 ali po lo
Zentov takiga žUkta Vfako le'to.

Nafbl divji Amerikani fo frežbno , mirno
in profto ljudftVO. Kobenib poftaV hima, ke'r
liifd pod nobeno gofpofko in pod nobenim
poglavaff Ivam*

Kteri pa ftopi/o v* kerfbanfko vero fo
radi pokorni kerfbanfkim sapovedam Svojiga

4  *

52

duhovniga paftirja mifijonarja imajo v’ veliki
zhafti, in grosno radi ga vbogajo, kar njim
ukashe. Karkoli fim jim fhe rekel ftoriti, (o
preže} svefto bres vfega godernanja ftorili.
Med fabo imajo poglavarje , kterih pa le proJ
ftovoljno vbogajo, ke'r njih poglavarji jih k’
nobeni rezhi perfiliti ne morejo.

Angli divjim Amerikanam fhe sdej veliko
dobrot skasujejo. Ob zhafu Amerikanfke voj-
fke fo nafhi divjaki Anglam pomagali, aa to
njim angleshko kraljeftvo fhe sdej darove
daje,

V’ desheli Kanada  po imeni, ktera je
fhe v’ angleshki oblafti fo nekteri kraji v’ to
namenjeni, kjer fe^ Amerikanam vfako leto ma-
liga in velikiga ferpana mefza darovi delijo.
Vfaki divjak, kteri pride v’ Kanado po darila,
gotovo nekaj dobi, ali oblazhila ali kake po-
fode ali kaj drujiga. Kdor s’vfo drushino pri¬
de , tudi shena in otrozi vfak nekaj dobijo.
Moji divjaki gredo torej vfako leto fkorej vfi
v* Kanado. Grosno delezh je do tje, vender
neradi opuftijo tiftiga popotvanja. Po jese-
rah fe pelajo v’ fvojih lahkih zholnizhkah v’
Kanado.

Sima je tukaj ftrafhno huda in ojflra.

Mefza prosimza in fvezhana fo bili nekteri
dnevi tako slo mersli de fkorej ni bilo mogo-
zbe fvete mafhe fkonzhati, Gorke pofodize s’
vinam in s’  vodo fim nefel v’ zerkev, pa pre»
den fim do darvanja prifhel je bilo she vfe
smersneno, tako de fim mogel led prezh od.
tlezhi, de fim vina in vode v’kelih naliti sa-*
mogel.

Tudi morem povedati, de fim bil sla
shaloften ko fim svedil, de je nar vikfhi
ofkerbnik Leopoldinfke bratovfhne, Zefarfka
vifokoft velki vajvoda, kardinal in veliki fhkof
Rudolf 26.  dan maliferpana i 83 i umeri. Sve»
dil fim to fhe le 28. dan mefiza profimza,
in prezej drugi dan, bila je ravno nedela,
fim fvojim farmanam osnanil, de je narvikfhi
ofkerbnik leopoldinfke bratovfhne v’ Eftraju,
ktera toliko pomaga, umeri, torej je nafha
dolshnoft sa njegovo dufho moliti. Povabil fim
jih sa drugi dan v’ zerkev, debi fvoje molitve
s’ mojim molitvam fklenili, in profili sa mir
in pokoj ranziga kardinala,

Vefelilo me je, ker fim vidil, de fo vfi
moji farmani v’ zerkev prifhli, in opravil fim
3 o. dan prosimza zherno mafho, kakor fim,

54

Obljubo fim ftoril vfako leto 36. dan ma«
liga ferpana ?herno mafho opraviti sa dufho
ranziga vjkfbiga ofkerbnika bratovfhne f. Leo-
pdlda in sa vfe mertve brate in tovarfbe ime¬
novane bratovfhne. ,§he pred fim tudi oblju¬
bo ftoril, yfaki mefcz eno fveto mafho opra¬
viti sa vfe mertYC dobrotnike, in eno drugo
sa vfe sbive tovarfhe bratovfhne /, Leopolda.
Miflin? de mifijonari v’ Ameriki fg to f tor iti
dolsbnir

Pog daj, debi nafha s’ edinena molitev
saiegla k’ zhaftt boshji in k ?  svejishanji nafhim
dufbam, de bi bilo zhefheno njegovo fveto
ime' in k' nam prifblo njegovo kraleftvo,

Fpiflerih H (trng a
niifijonar.

-Mg*-

55

pi,S imo

Gofpoda Friderika Baraga milijonarja  u’
Ameriki, kieriga je pijal  l. dan mefza
maliga Jerpana is kriviga dreveja.

C^d tiftiga zbala kar fini sadnizh pifal, fe je
v’ moji mifijonfki fari fpet veliko vefeliga sgo-
dilo. t Spet je voliko ajdov sgublenih ovzhiz
prifhlo v’ kerfhanfko zerkev vezhniga sliivlcn-
ja ifkat. Od velikanozhne nedele do krefa le-
taf fim karftil fto in devet ajdov, vezbidel
odrafhene, med njimi fo tudi ftarzhiki , kte-
rim je Bog she per konzu shivlenja gnado
prerojenja dodelil.

Sgol sato fim fvojo ljubo domazho deshe-
lo sapuftil, in fe v’ tako dalno pufto desbelo
podal, de nevernike k’ fposnanji refnize per-
peljam , sato fim pa slo velel in pofebne du¬
hovne fladkofti vshivam, ke'r vidim de Bog
moje delo tako shegnuje, de ni saftonj moj
trud. Nikoli nemorem Boga sadoft sahvalit,

56

de fim lefim prifhel, ke'r imam toliko prilike
veliko dobriga ftoriti. Ko bi sdej zel zhaf fvoji-
ga shivlenja nizh vezh drujiga dobriga ne mo¬
gel ftoriti, kakor te, ki fo /e fpreobernili, v’
veri ohraniti in vterditi, fim she' vefe'I. Pa
upam, de mi bo Bog gnado dal fhe vezh never¬
nikov k’ pravi veri perpraviti, in jih v’ refni-
zah kerfhanfke vere poduzhiti in jih sbrih-
tati.

S’ fpreobernenjam, od kteriga pifhem fe
je pa takole godilo.

Pretezheno simo fim vezhkrat oprafhval,
kje' je fhe kaj takih vafi, kjdr ajdovfki divji
Amerikam prebivajo.

Sve'del fim, de fo fhe tri majhne vafi
tukej okoli, kje'r fo farni ajdje. Ena je dan
hoda', druga pol drugi dan, tretja tri dni ho¬
da delezh od tukej, kjer jes prebivam, to je
v’ krivim drevefu. Zelo simo fim fe vefelil,
ke'r fim fklenil fpomladi iti obifkat sapufhene
ajde.

Kmalo, ko fo moji farmani velikonozhno
fpoved Opravili, fim fe podal na pot osnano-
vat boshjo befedo ajdam, ktere fhe nikoli nifo
is uft boshjiga nameftnika flifhali. Narpervo
fim fe pelal na otok velikiga j&era Mikigan,

57

kteri je delezh delezh od kraja, tako defe komaj
majhno vidi. Ta otok ali ofredik je velik, ta¬
ko de ga komej v’ fhtirih urah obhodi, in fe
imenuje Bibrovi otok, savoljo bfbrov, kterih
je tam nekdej veliko bilo.

Na tem otoku je  vaf vkupej ofem hifh.
Hifhe fo kakor fhotorji is hraftove fkorje slo-
sheni. Prebivavzi bibroviga otoka fe shivijo s - '
ribami, in zuker napravlajo.

De fim na bibrov otok fhel, fe je tako
permenilo. Pretezheno simo je prifhel is tega
otoka mosh k’ meni v' krivo drevo, in fe je
dal karftiti. Ta mosh je imel snanje s' takimi,
kte'ri fo bili she poduzbeni in kerfheni, torej
fo mu perpovedvali od kerfhanfke vere, in ga
tudi nekoliko poduzhili. Dal fe je karftiti in
sdaj je dober kriftjan. Ta dober mosh gre
vefel domu nasaj po prejetim fvetim karftu,
njemu fim fporozhil, de jih miflim prihodno
fpomlad na bibrovim otoku obifkati, in jim
bosbjo befedo osnanovati, pofe'bno ke'r mi je
novokarfhen mosh povedal, debi grosno radi
vidili in fe vefelili osnanovavza boshje befe'de.

Nekteri fo mi odfvetvali in djali, de ni
varno tje hoditi, ke'r bom tesbko kaj opravil,
jes pa fim le fhel in v’ Boga saupal, ki je

5Č

rekel de bo s’ fvojira flnshabaiki do konza

fveta-

Serzd mi je tolklo , kader fmo fe bliskali
hibrovim otoku. Belo bandero imam s’ rude-
zhim krisham v’ fredj, kteriga vfelej na kol
obefem, kader grem kam uzhit, s’ tim poka-
ghern, de gre mifijonar. Pravi veter fmo imeli
po jdseru, le'po je mabalo bandero g’ krisham
in ognanovalo prihod osnanovavza bosbjiga
nauka. Otozbani kakor vfi divji Amerikam imajo
grosno biftre ozbi , in delezh delezh vidijo,
fo kmalo moje bandero vgledali od delezh, in
fpognali kaj pomeni, Hitro je narimetnifhi ti-
ftib otozhanov fvoje bandero verh hifhe obe-
fil. Moji tovarfhi Amerikam is kriviga drevefa,
kteri fo me fpremlovali, fo tudi od delezh
vgledah bandero verh bifhe poglavarja otozha¬
nov, in fo djali, dobro snamje je to, nato
fim bil pokoju.

Kader fmo bliso bibroviga otoka fe perpe-
lali , fim vidil veliko divjakov vkup hiteti.
Skorej vfi prebivavzi tiftiga otoka fo fe per
kraju jesera vkup sbrali, in prifbli naf posdra-
vit. Moshje fo dvakrat ftrelili s’ pufbami v’
snamnje vefelja de mifijonar k’ njim pride.
Komej fim is zholna ftopil , fo prifbli vfi

59

moshje' kameni, vfak mi je roko podal, in
f’tem prijasnoft pokasal. Potem me peljajo v’
vaf, v’ kteri je bilo ofem is hraftcvih fkorii
sgrajenih fbotorov. Narpervo fim fbel v’ bifho
poglavarjovo, kjo'r fe je veliko otozbanov sbra-
lo, in fe me nifo mogli nikoli sadofti nagle¬
dati, ke'r nikoli fbe nifo dnbovniga vidili.

Per takih divjakih je treba pasili, kako
bi fe prav sa?be!a kaka rezb, debi fe mogla
ispeljati. Torej od konza jim nifim nizh pove'-
dal, po kaj fim prifbel, ampak le od drugih
rezhi fim fe s’ njim pogovarjal, Sadnizb fim
poglavarja profil sa drugi dan ljudem povedati,
de naj fe v’ kup sbero, vkupfnidejo kolikor
narvezb morejo, nekaj pofebniga imam fe s’
njim pomeniti, Prugi dan fe jih je veliko
vkupsbralo, in ozhitnct fim jim govoril, ke'r
fim jim oh kratkim pokasal, kako potrebna in
koriftna jo nafha kerfhanfka vera. Poglavarja
pa fim na vfe to profil mi odgovoriti, Ta mi
je rekel po fvojimu tolmazhn:

Radi dovolimo v’ tvoje sbelje, frezhne fe
imenujemo, de mafhuika vidimo, shelimo fto*
piti v’ kerfhanfko vero, Vfakteri fi lahko mi*
fli s’ kolikim vefeljam je napolnil moje ferzo
ta odgovor. Nekaj zhafa fim per njih oftal,

GO

in jih kerfhanfki nauk uzhil, in ji,  dan Vel-
kigatravna je bil tifti frezhen dan, de fim
oh enim 23 divjih Amerikanov karftil.

Od tod fim fe drugam podal. Shel fim
v’ drugo majhno vaf dva dni hoda delezh od
bibroviga otoka, un kraj velkiga jese'ra Miki-
gan. Tudi divjakam tifte vafi fim pretezheno
simo fporozhii, de jih bom fpomladi obifkal«
Kader tj& pridem, fo me prav prijasno fprije'li,
in fo fe slo vefelili viditi mifijonarja. Vefelil
fim fe nad takimi dobrimi ljudmi.

Pa fmilili fo fe mi, ke'r fo tako dolgo
v’ tamoti nevednofti oftali ; oftali pa fo le
sato, ke'r fhe nikdar do njih ni prifhel osna-
novavez hoshje befede. V’ ferze' mi je ginilo
in sazhudil fim fe, ke'r fim vidil, kako mozh-
no je te dobre ljudi gnada hoshja k’ pravi
veri nagibala. Pred she kakor fim k’ njim pri¬
fhel fo sazbeli narcjati po navadi amerikan-
fkih divjakov is hraftovih fkgrii zerkvizo. Mi-
flili fo, de bom posnej prifhel kakor fim, to¬
rej nifo bili fhe zerkvize sgotovili. Kader fim
vidil, kako fo pridno delali in hiteli zerkev
narejati, fim tudi jest prijel in pomagal, kar
fim mogel, tudi moji tovarfhi kterih je bilo
g  fo po mojim isgledu pomagali, in sgotovili

ei

{mo  zerkev fhe tifti dan. Drugi dan fim jih
povabil vkup, pervizh njih zerkev shegnal,
po tem fini v’ nji mafhval in boshjo befedo
osnanovaJ.

S’ kako ferzhno hvaleshnoftjo do Boga
fim te duhovne opravila opravil, fe ne da
dopovedati. Od vefelja fim jokal in sadofti ni
fim mogel befedi najti, debi s’  njimi prav
Boga sabvalil, de v’ takim puftim divjim kraji,
v’ Iredi nefkonzhnih nekdajnih gojsdov sdaj
ftoji boshji tempel , v’ kterimu fe nedolshnO
bosbje jagne daruje fvojimu nebefhkimu ozhe'-
tu, kje'r pred majhnim zhafam ni bilo flifbati
drujga , kakor nesnano vpitje divjakov, in kje'r
fo fe hudobnim duhovam molifhki darove da¬
rovali. To je dobro, de Bog Sa befede ne po-
rajta, ampak le v’ ferze gleda. Ta zerkviza je
ref le lefe'na, in is hraftovih fkorii sgrajena,
nizh nima kar bi ozhi rasvefeliti samoglo , ven-
der fe mi sdi drashi tempel, kakor marfkteVa
s’ frebram in slatam olepfbana zerkev v’ Evro¬
pi, ktero mlazhni kriftjani s’ fvojitn nefpodob-
nim sadersbanjam ofkrenujejo.

Shegnal fim to zerkvizo k’ boshji zkafti ,
in k’ zhafti boshje matere Marije. Takrat ko
fina fklenil Mifijonar biti, fim obljubo fturil,

62

pervo zerkev , ktero bora med divjim Ameri¬
kam pofvetil, v’ zhaft bosbje matere pofve-
titi, sato ke'r Vem de ona neprenehama fvoji-
ga fina profi, debi raifijonarji frezho ime'Ii v*
fvojib opravilih.

Brezej zhafa fim med temi dobrimi divja¬
ki oftal , fim jih Užhii ketfhanfki nauk, jim
raslagal verne refnize in fim vfaki dan mafho-
val. Vfi prebivavzi te vafi, mali in Veliki,
ftari in mladi hres raslozhika fo ftopili v 1  ker-
fhanfko Vero. En fara je oftal terdovraten , mi r
flim de savoljo njegove prevsetnoft mu Bog ne
da gnade fposnanja refniže. Nobenima nizh ne
Verjame , kakor farno fvoji flabl pameti. Stano¬
vitno terdi, de je she enkrat Ua fvetu bil, de
je to she njegovo drugo shivlenje, in de, ka¬
der bo to fvoje drugo shivlenje fkonzbal, poj¬
de kje, kj^r fo n/egovi ajdovfki fpredniki.

Kavno 25» dan Velkigatravtta je bil sa te
divjake tifti frezhen dan, de fo bili po Vodi in
po f. duhu prerojeni v 1  Vezhno shivlenje. Ta¬
krat fim ob enim karftil ig ajdov. Hvala Veli¬
ka nebefhkimu paftirjtl, kteri je tako inifoft-
livo sgublene ovzbize v’ fvoj hlev perpelal.
Hvala materi boshji , ker ona gotovo ve'drio
profi sa fpreobernenje ajdov ali nevernikov.

65

Po prejetim karftu fo mi vfi prinefli fvo-
je vrashne rezhi, kte're fo imeli per darovan¬
ja molikam. Naredili fmo ogin in vfe tifte
prasne neumne rezhi Ihalikvavfke fmo ozhitno
foshgali , v’ dar vfigamogozhnimu Bogu , kte-
rimu farnima gre vfa hvala in vfa zhaft na ve-
komej.

Preden fitn fe od teh frezhnih ljudi lo-
zhil, f im jih podaroval š’podobizami, in njim
obljubil jih v’ zhaf obifkati, jih v’ veri obra¬
niti in vterditi, slo jih je ta obljuba Vefelila
in trofhtala.

Od tod fim fe fpet vernil iia bibrov otok,
tudi tukaj fo mi perrtefli Vfe ajdovfke Vrashne
rezhi, in vfe fmo poshgalu Spreobefneni pre-
bivavzi bibfoviga otoka fo tildi fklenili Zerkvi-
zo narediti) med tem pa fo is Vej is hrafto-
vih fkorii in is lefa kapelizo naredili, v* njei
fim vfaki dan mafhoval in vfaki dan trikrat
kerfhanfki iiatik uzhil.

Spet v' ndvižh fe je 6 ajdov obernilo k*
kerfhanfki veri) in karftil fim jih*

Na tem otoku je vender fhe Veliko ajdov,
kteri fe nezbjo fpreoberniti. Eniga dne' jevezh
takih ki fe nezhjo fpreoberniti perfhlo k’me¬
ni v. fhotor, kjčr fim prebival.

G 4

Nekterl' fo bili vfi nagi, farno okoli led¬
ja malo pokriti. Eden med njim, nar imenit-
nifhi med njim je sazhel v’ imeni vfih govo¬
riti, in je rekel s’ zhudnim befedami, de
nozbjo ftopiti v’ kerfbanfko vero, ampak,
de hozhjo shive't , in umreti v’ veri fvojih
/prednikov. Jes fim njim pohlevno pa kerpko
odgovoril. 4 Se trofhtam de fe bodo s’ zha-
fama tudi ti vdali in k’ pravi veri obernili.

Sdej fim fe domu vernil. Kriftjani kriviga
drevefa, to fo moji farmani, fo bli slo vefeli
ko fo svedili, de je toliko njih divjih bratov
ftopilo v’ kerfbanfko vero. Nifim dolgo zhafa
doma oltal, ampak fbel fim v’ tretjo vaf pol
drugi dan hoda dclezh na drugi ftrani, kjer
fim pred bil, defi ravno fim flifbal, de pre-
bivavzi tifte vafi fo veliki fovrashniki kerfhan-
fke vere. To pa sato. K’ tim divjakim pri¬
dejo vozhkrat kupzi, kteri njim sa drage ko-
shuhovne shganja in druge mozhne pijazhe
perpelajo. Vezhi del vfi nafhi divjaki fe radi
vpijanijo, pofebno ljubijo shgane mozhne pi¬
jazhe.

Hudobni kupzi, bresdufhni baratovzi dob-
ro vedo , de nehal bo njih dobizhek per bara-
tii s 1  sbganjam, zhe divjaki ftopijo v’ kerfhan-

fko vero, kdr fe bodo mogli vfi pijanofti od¬
povedati, sbganje popuftiti, in ga torej nizh
vezh ne kupovati. Torej fi hudobni lakomni
baratavzi vfe persadevajo, divjake v’divjim fta-
nu v’ ajdovfki veri ohraniti, in jim kerffaan-
fko vero smeram gnufijo. Vender fim fhel
k’ njim osnanovat boshjo befddo, pa malo fo
me botli flifbati. Vender mi je Bog dal trofht
de prav saftojn nifim prifhel. Pe't fe jih je
fpreobernilo, kteri fo bogali boshje vablenje.
3 . dan mefiza roshenigazve'ta fo bili kerfbeni.

( Sbe nekaj dni fim per njih oftal, jih na¬
prej kerfhanfki nauk uzhil , in mafhoval. Po
tem fim fe vernil domu, pa jim obljubil jih
kmalo obifkati, Binkufbtne prašnike fim v'
fvoji fari obhajal.

Tudi doma v’ krivim drevehi mi dobrot-
liv Bog veliko vefelje del ji. ,Skorej vfaki dan
pofe'bno pa o prašnikih pridejo ajdje, in pro-
fijo kerfta. Binkufhtno nedelo l^taf fim jih
karftil 7 , ino binkufhtni pondelik i5 ajdov
ali nevernikov. Bog bodi zhefhen in hvaljen
sa vfe to.

Vfe tovarfhe hratovfhine f. Leopolda pro-
fim, de naj Boga hvalijo sa velike gnade , ktd*
te on nevernika«! deli, ker jih je sbe tdliko s’

66

luzhjo fvete vere rasfvetlil. Tudi jih profiin,
de iiaj neprenehama molijo sa rasfhirenje ker-
fhanfke ve're in naj s’ darovami tudi k’ tdmu
perpomorejo. Sedinjeiia ftanovitna molitev ne
bo bres dobizhka. Jesuf nam obljubi) de bo
vflifhaHa. Vfaki krajzer ,  kteriga tovarfhi bra-
tovfbine f. Leopolda v’ dar dadd tukaj grosno
prav pride) fkufhnja nam kashe. Profim tudi,
de naj ofkerbnifhniza bratovfhine f. Leopolda
na Duhejii fprejdma v’ dar žerkvene pofode
in oblazhila sa nafhe revhe zerkvej ke'r vfiga
manka. Novofpreoberneni Amerikani bodo mo¬
lili sa vfe fvoje dobrotnike > plazhovavez vfiga
dobriga bo njih molitve vflifhal in dobrotni-
kam vfe obilno povernil.

Friderik Baraga
mifijonar.

>

07

PLSICO

hiJo gapifali divjakigofpod Baragovi far-
mani do Jhhofa v' meftu Zinzinali  u’
Ameriki.

Nafh  O z h e f

Is nafhiga roda shelifh dobiti nektere fante
v’ meftu Zinzinati, debi jih dal rokodelftva
uzhiti. Slo fmo s’ tem dovoljm, in ti pofhlje-
mo 4 otroke is ftariga in noviga kriviga dre-
vefa: Joshefa Bojda in Mihata Shavonibinefi,
de bi fe kovafhko in kluzkarfko rokodelftvo
nauzbila; Mihata Fenvika in Mihata Medoajan-
dagafhe, de bi fe zimpermanfkiga in tifhlarfkiga
nauzhila. Radi bi mi tudi, de bi fe nafbi fantje
v’ vafhitn jesiku brati in pifati uzbili.

Nafh ozhe! profimo te, ofkerbi nafhe
otroke in varuj jih po ozhetovfko, fej fo tudi
tvoji otrozi v’ Jesufu Krfftufu.

Profimo te tudi, de nam oshenjeniga mo-
sha, kteriga fi nam obljubil pofhlefh, dali mu
bomo njemu in njegovi drusbini semlje, de fe
per naf vfeli. Tvoji molitvi fe perporozhimo,
in ti roko podamo. Poglovarji.

68

Pl,SMO

Gojpoda Friderika Baraga milijonarja ,
kteriga je pifal  lo. dan kosaper/ka  l832
is Amerike ,

J^Iefiza maliga ferpana vlako leto nafhe opra¬
vila fkorej popolnama jenjajo , sato ke'r ob
tem zhafu gredd vezhi del vfi nafhi Amerikani
v’ Kanado po darila, ktere od anglov vfako
leto prejemajo. Rad jim pervolim po tifte da¬
rove iti, kdr Yezh dobijo, kakor zelo le'to s*
perpravlanjam zukra saflusbijo. Ke'r nifim med
tem drujiga pofebniga opravila imel, fim fhel
v’Detroit  (beri: Detroa) de bi tam dal na-
tifniti bukvize , kcere fim v’ amerikanfkim je-
siku fpifal, kar fim svedel de drugi dan vel-
kigaferpana pride moj brumni fbkof v’ krivo
drevo bermovat, kar fe je sgodilo.

Perpravil fim 140  Amerikanov k’ sakra-
mentu f. birme, kteriga fo pe'ti dan velkifer-
pana s’ veliko andohtjo prejeli. Ni mogozhe
popifati , koliko veliko vefelje fo imeli divjaki
vgledati fvojiga brumniga fbkofa, kteriga ve'l-
kiga ozhe'ta imenujejo. Per kraju jesera fo fe

6’9

sbrali, in v’ dve verfli fe vftavijo. V' eno
verfto fo ftopili moshje v’ drugo shene in
otrozi. Trikrat fo moshje vftrelili, de fo s’tim
fhkofa posdravili, kteriga je to odkrito ferzhno
vefelje slo ginilo. 4 Shkof nam je dal apoftolfki
shegen, in je potem vfakimo pofebej roko po*
dal, kar je per Amerikanih snamnje velike
prijasnofti, Pelali fmo potem brumniga fhkofa
v’ zerkev, kje'r je potem, ko je fvoje molitve
opravil, Amerikanam lčpo pridigo naredil,
ktera jim je k' ferzu fhla.

Peti dan velkiga ferpana mefiza , po tem
ko je bila birma dokonzhana, je fhkof pokli«
zal vkup vfe vikfhi in ftarafhine mojih farma*
nov, in njim je nekaj poftav osnanil, ktere fo
radi fprejeli in obljubli svefto jih fpolnovati,
Mifijonar in 4 vikfhi bodo gledali, de fe po*
ftave ali sapovedi fpolnujejo.

Po te'm , ko je fhkof odfhel, fim obifkal
tifte kraje, kje'r fim fpomlad v’ novizh boshjo
befedo osnanoval. V’ enim kraju, Mimiste po
imenu, fim 5 dni oftal, jih uzhil in fpovedval
novinze v’ veri, kteri fo mi s’ fvojo ftanovit-
noftjo veliko vefelje delali. Tudi je v’ liftim
kraju na novizh prifhla k’ meni žela ajdovfka
drushina v’ Jesufovim nauku frezhe ifkat. Kar«

70

r

ftil fim jih 5  tifte drushine, Od tot fim fhel
na bibrovi otok, kjer fe jih jd fpet vezh div¬
jakov perpravilo sakrament f. karfta prejeti.
Sprafhal fini jih v’ kerfhanfkim nauku in na
Veliki fhmarn dan fim jih karftil i 5 , Po nekte-
rih dneh fim fhel od tot fprezh y’ Detroit,
de bi dal moljtvjne bukvize natifniti.

JNloj fprednik she, mifijonar kteri je v'
tem kraju pred mano bil, je dal bukvize natif¬
niti, pa jih moji ljudje dobro ne rasumejo,
veliko jih she sna brati , torej fim fe lotil s’
pomozhjo fvojiga tolniazha njih jesik fe nau-
zhiti. Spifal fim tedaj vfim saftoplive bukvize
v’ njih jesiku, in katekisem sraven , in to fim
dal natifniti. ^hkof mi je dal 213 tolarjpv sa
potrofhke tih hukviz , de fe bodo Amerikanam
roke dale, kteri bodo slo hvaleshni sa nje,
kakor fo hvaleshni sa krishize , fvetinize in
molke, vfim dobrotnikam , kteri fo njim jih
poflali, Slo bi fe vefehli vfi dobrotniki bratov-
fhine f. Leopolda, ko bi s’ laftnim ozhmi vidili,
kako prav pridejo njih darovi, in kako jih
obernemo, in kako podarovani Amerikani sa
dobrotnike ferzhno Boga profijo.

Brumniga Jvetiga fhkofa E d v ar da Fen-
vika  po imenu, fhkojije Zinzinati v'
Ameriki, kakor pijhe gofpod mifijonar
Friderik Baraga ravno v ’ temu pifmu
is Amerike.

S shaloftjo pifheni zhaftitlivi ofkerbriifhnizi
bratovfhne f. Leopolda , de je nafh vifoke
zhafti vredni paftir in brurani ljubesnivi fhkof
Edvard Fenvik 26. dan kimovza opoldne sa
kolero umeri* V’ revfhni je shivel in v 5  rev-
fhni tudi umeri ,  kakor f. Franz od vfih sa-
pufhen. Bil je po Opravilih kakor je imel vfa-
ko leto navado k’ veiikimu duhovnimu pridu
obifkovat fvojo fhkofijo. Domusbe fe je vernil,
kar ga sgrabijo hudi bodlaji. Na poti je mo-
gol obftati ,  v’ katolifhko hifbo je bil fprejet.
Hitro fo fhli ifkat mafhnika, ke'r je flikofu le
hudo perbajalo, pa narblishej mafhnik je bil 10
ur delezh, tedej dan hoda. J Ko mafhnik pride
je bil nafh ljubesnivi fbkof she mertev in sa-

kopan. Bres debi duhovniga v’ sadni uri per
febi imelj je umeri ta apoftolifki fhkof, ke'r le
fam je hodil obifkovat fhkofijo, bres debi
duhovniga per lebi imel, sgol sato , de je
duhovne, kterih tam grosno manke, drugam
uzhenike dal. Zhe ravno je ta brumni fhkof
bres vfe duhovne pomozhi umeri, fo mu v’
sadni uri gotovo angeli boshji, in boshja mati
Maria pomagali. Zhe ravno ni bilo duhovniga
per njegovim pogrebu, fo gotovo angelzi nefli
njegovo fveto dufho pred boshje oblizhje. Ni
ga lepiga kamna s’ slatim zherkam olepfhani*
ga na njegovim grobu, vender bo dolgo v’
fpominu per tolikih kriftijanih, ktere je  on s’
fvojim nefkonzhnim aifram poduzhil, in s’fvo-
jim gorezhimi molitvami k’ fposnanji refnize
perpravil. Marfkdo bo fhe sa njim kako folso
ftozhil. Naj v’ miru pozhiva, vezhna luzh naj
mu fve'ti Amen ,