Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.500
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . L 3.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 4.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
L
Leto XXIII. - Štev. 47 (1178)
Gorica - četrtek, 2. decembra 1971 - Trst
Posamezna številka L 80
Prei 40 leti K unrliadškof F. B. Sedei Bližnji vzhod na robu vojne
Starejši Goričani se še dobro spominjamo, kako nas je zadela dne 28. novembra 1931 novica, da je v nadškofijski palači v Gorici umrl nadškof dr. Franc Borgia Sedej. Letos smo torej v nedeljo 28. novembra obhajali 40-letnico tega dogodka.
Na ta dan so se obletnice slovesno spomnili v župnijski cerkvi v Cerknem, kjer je bil nadškof Sedej krščen dne 10. oktobra 1854 in kjer je pel novo mašo dne 27. avgusta 1877. Za to priložnost je cerkljanski dekan Medvešček povabil iz Gorice nadškofijskega kanclerja dr. Rudolfa Klinca, da je maševal za dušo pokojnega nadškofa. Pri maši se je msgr. Klincu pridružil še g. Janez Eržen kot cerkljanski rojak; da bi pa bili trije somaševalci pri oltarju, so povabili še stolnega vikarja iz Gorice dr. K. Humarja, ki je prišel tja kot gost.
Tako je bila za pokojnim nadškofom Sedejem v Cerknem slovesna somaševana maša, pri kateri je pel domači cerkveni zbor, pred oltarjem pa je poleg duhovnikov somaševalcev bil še zbor strežnikov, ki so zelo lepo opravili svojo službo pod vodstvom domačega kaplana in pa msgr. Močnika, ki je vodil celotni obred.
Med mašo je spregovoril celebrant dr. Klinec. Začel je s svojimi spomini na smrt nadškofa Sedeja, nato pa omenil, da prihaja v Cerkno tudi kot zastopnik gori-škega nadškofa msgr. Cocolina, ki mu je za to priložnost izročil posebno pismo za duhovščino in vernike v Cerknem. Nato ga je g. kancler prebral.
PISMO GORIŠKEGA NADŠKOFA
»Sobratom duhovnikom in vernikom na spominski proslavi 40-letnice smrti nadškofa Frančiška Borgija Sedeja! Goriška Cerkev se s svojim nadpastirjem pridružuje proslavi na čast osebnosti in pastirskemu poslanstvu dr. Frančiška B. Sedeja, nadškofa in ilirskega metropolita v Gorici od leta 1906 do 1931. S to udeležbo hoče izpričati svojo globoko hvaležnost vladiki, ki je 25 let vodil goriško nadškofijo in ki se je neutrudno posluževal svojih duhovnih in srčnih odlik, da bi škofijska skupnost trajno rastla v popolnosti in bratski povezanosti. Predobro vemo, da mu niso primanjkovale težave, ki so mu često povzročale nepopisne bridkosti, in da je bila njegova dolga apostolska pot posejana s križi, ki označujejo življenje in delo resničnega apostola. V tem nam je zgled in svoji Cerkvi je zapustil točen opomin: "Odrešenje, ki je hkrati osvobo-jenje in občestvena povezanost, je sad križa in mučemištva!” Predragi bratje! Sprejmimo to njegovo krščansko poslanico! Trajno si prizadevajmo, da bi po veri v Kristusa premostili vse narodne in ozemeljske ločitve in da bi naše življenje bilo podobno Sedejevemu življenju in mišljenju. Naše krščansko pričevanje bo tako še bolj utrdilo ozračje miru in bratstva med našimi ljudstvi. Medtem ko radi sprejemamo ta Sedejev nauk, skupno molimo, naj njegova duša živi v Bogu in naj nam on pri Bogu izprosi, da uresničimo krščanske ideale, za katere je toliko delal in trpel! - Peter Cocoltn, nadškof.«
Za tem pismom je g. kancler nadaljeval svoj govor in v njem orisal lik nadškofa Sedeja In njegovo delo za goriško nadškofijo in zlasti še za najbolj prizadete vernike v tistem času, kar smo bili ravno mi Slovenci.
NOVA KNJIŽICA O NADŠKOFU SEDEJU
Ob oznanilih je domači g. kaplan orne*-nil, da je v župnišču naprodaj brošura v spomin nadškofa Sedeja, ki jo je napisal nadškofov nečak dr. Josip Sedej, sedaj upokojeni odvetnik v Zagrebu. V tej knjižici avtor lepo oriše življenje svojega strica nadškofa In njegovo delo kot goriškega nadškofa. Iz knjižice je razvidno, koliko lepega, a še bolj koliko bridkega je užil msgr. Sedej v svojem precej dolgem živ-Uenju. Bridkosti mu je povzročila najprej l>rva svetovna vojna, ko je moral v begun-
stvo z večino svojih vernikov in duhovnikov. Saj je v pismu prijatelju leta 1916 pisal: »Tu na Kranjskem je polno goriških beguncev. Od goriške škofije sta ostala le dva dekanata cela, čmiškl in cerkljanski, drugi so vsi v sovražnih rokah ali pa obstriženi. V dušnem pastirstvu na Goriškem imam še kakšnih 50 duhovnikov od 250, drugi so vsi razkropljeni od Sicilije in Sardinije noter do saksonske meje.«
še hujše bridkosti je nadškof Sedej mo ral užiti po končani vojni, ko je v Italiji prišel na oblast fašizem. Tudi iz tega časa navaja dr. Josip Sedej v svoji knjižici nekaj pisem istemu prijatelju, iz katerih je videti, kako hudo je bilo nadškofu v Gorici. Leta 1928 npr. piše msgr. Sedej: »Moja služba je težka in postaja v teh žalostnih razmerah vedno bolj kritična.« čez dve leti se je pripravljal na obhajanje 25-letnice škofovanja v Gorici. Tedaj je že čutil, da postaja položaj zanj nevzdržen. Zato toži v pismu prijatelju: »Kdaj mislijo moji duhovniki in verniki mojo 25-letnico obhajati, mi ni znano. Sicer ne vem, če jo še doživim in če bom škof goriški. Začela se je prava gonja zoper Slovence, posebno zoper duhovnike in zoper mene« (Pismo dne 24.12.1930).
Tisti, ki bi bili morali nadškofa Sedeja ščititi in podpirati v tem neenakem boju s fašističnimi oblastmi, so ga zapustili, Bog ve iz kakšnih razlogov. Pravijo, da je šlo za obče dobro Cerkve v Italiji. Zaradi tega se je nadškof Sedej naslednje leto, potem ko je dne 25. marca 1931 še slovesno obhajal srebrni jubilej škofovske službe v Gorici, moral odpovedati nadškofiji ter iti v pokoj. Odločil pa se je šele potem, ko mu je papeški vizltator škof. L. Passeto dal razumeti, da je to želja papeževa. Stavil pa je pogoj: njegov naslednik mora biti mož, ki bo enako pravičen in naklonjen tako Italijanom kot Slovencem in ki bo znal jezik ljudstva. Znano je, da so primernega moža dobili šele čez tri leta v osebi msgr. Karla Margottija, ki je postal naslednik nadškofa Sedeja. V tem presledku je vodil goriško nadškofijo kot administrator msgr. Sirotti, ki je na žalost bil najmanj primerna oseba za tako mesto.
H« * *
Doba nadškofa Sedeja je za nami in je prešla v zgodovino. Mi moramo živeti za sedanji in prihodnji čas. To je izpovedala tudi Cerkev na zadnjem koncilu in to skuša uresničiti v pokoncilskih reformah; tudi v goriški nadškofiji se čutijo neki premiki. O tem priča med drugim pismo msgr. Cocolina cerkljanskim vernikom.
MIKLAVŽ BOŽIC
Egiptovski predsednik Sadat je že ponovno dejal, da bo leto 1971 odločilno za mir na Bližnjem vzhodu. Celo to je povedal, da je zadnji termin za mirno poravnavo spora 31. december. Na Zapadu njegovih izjav niso vzeli prav zares. Menijo, da brez sovjetskega privoljenja Sadat ne bo mogel sprožiti vojne. In sovjetski voditelji si trenutno ne želijo, da bi se položaj na egiptovsko-izraelski fronti zaostril. Zavedajo se, da bi se morali po spopadu prej ali slej soočiti s Sev. Ameriko. To pa jim ne leži pri srcu.
BOJEVITE IZJAVE
Sadat samo po sebi ni ravno fanatik, tudi ne pristaš vojne za vsako ceno. Zakaj je potem, samega sebe obvezal, da bo čakal le do 31. decembra 1971? Pravijo, da je ta datum postavil v začetku leta v prepričanju, da bo do konca leta prišlo do kake politične rešitve. Te pa ni bilo in sedaj, če hoče Sadat pred egiptovsko in arabsko javnostjo ohraniti svoj obraz, mora vztrajati na nepremišljeno postavljenem datumu.
Poleg tega ga sili h grozečim iz-
javam tudi njegova odvisnost od vojske. S pomočjo vojske se je v letošnjem maju rešil svojega največjega tekmeca Sabrija. Kakšne pa so želje, oziroma sanje vojske, je jasno povedal egiptovski vojni minister general Sadek: »Egiptu ne preostaja drugega kot zateči se k sili, da si pridobi izgubljena ozemlja. Ker se Izrael norčuje iz vseh sklepov OZN, postaja odločilni spopad neizogiben.«
Končno Sadat ni povsem gospodar svojih odločitev. Nahaja se med dvema pritiskoma s strani Libije in Sirije kot da bi bil železo med kladivom in nakovalom. Libija, Egipt in Sirija so se združili
v	novo državno skupnost in zato mora Egipt upoštevati stališča pridruženih držav. Ta pa so skrajno nestrpna. Sirija in Libija o obstoju Izraela sploh nočeta slišati. Po mnenju njunih voditeljev je treba Izrael uničiti z ognjem in jeklom ter ga izbrisati s površja zemlje.
Sadat se verjetno zaveda, da bo Egipt v primeru novega spopada še enkrat poražen. Njegove izjave so prirejene za uho njegovih zaveznikov in lastne vojske. Morda hoče tudi prebuditi egiptovsko
Določen datum Nisioaavaga obiska
Glasnik Bele hiše (kjer ima sedež predsednik ZDA) je izjavil, da bo Nixo.n odpotoval na Kitajsko 21. februarja ,1972. Preden pa bo ameriški predsednik pričel s voj e potovanje, se bo sestal s predstavniki zavezniških držav.
Na otočju Azori, ki ležijo sredi Atlantika in so v posesti Portugalske, se bo srečal 13. dn 14. decembra s predsednikom francoske republike Pompddoujem. 20. in 21. decembra se bo mudil na otočju Ber-mudi v Karibskem morju, kjer se bo raz-govarjal z britanskim ministrskim predsednikom Heathom. Zahodnonemški kancler Brandt bo Nixomov 'gost na Floridi v dneh 28. dn 29. decembra, japonski mini-
strski predsednik >Sato pa se bo sestal z Nixonom 6. in 7. februarja 1972 v Kaliforniji.
Vsi državniki, ki se bodo sestali s severnoameriškim predsednikom, so seveda ponosni, da želi Nixon slišati njih stališča. To je tudi pametno, saj se je v preteklosti že večkrat izkazalo, do kakih usodnih posledic lahko pride, če se sprejemajo odločitve za hrbtom interesirandh držav. Primer Jalte, kjer je Roosevelt leta 1945 prepustil vso vzhodno Evropo Stalinu, je še vedno v svežem spominu, za narode, ki so padli v sovjetski objem, pa neprestan vir tegob, trpljenja in pomanjkanja svobode.
Volitve v Urugvaju
Protest panamskih škofov
Škofje srednjeameriške države Panama očitajo vojaški vladi, da načrtno strahuje duhovnike dn laike. V skupnem pastirskem pismu pravijo, da general Omar Torni jos z vsemi sredstvi pritiska na krajevne verske skupnosti. Težave med Cerkvijo in državo so v Panami nastale, ker se Cerkev močno prizadeva za zboljšanje socialnega stanja, državna oblast pa brani in zagovarja predpravice zemljiških veleposestnikov. Da so ljudje še bolj zmedeni, domači listi, ki so v službi vlade, pišejo, da Vatikan podpira delovanje vojaške Vlade, ne objavijo pa nobenega pisanja škofov.
Nova egiptovska ustava
Nova egiptovska ustava, ki je bila 99 % sprejeta, ima to novost, da proglaša islam za državno vero. Pod Naserjem je veljal poudarek socializmu; pod novim egiptovskim vodnikom Sadatom pa je socializem moral dati prednost muslimanstvu in nacionalizmu. Verska vzgoja je znova postala glavni predmet v splošnem učnem programu. Sovjetska zveza je te spremembe vzela s kislim veseljem na znanje. Znova je morala ugotoviti, da je arabskim ljudstvom socializem moskovskega koiva in s protiversko ostjo odvraten.
Urugvaj, majhna republika ob ustju reke La Plata v Južni Ameriki, ima novega predsednika. Je to Juan Maria Borda-berry, ki bo nasledil Jorgeja Pacheco Areco.
Urugvaj so včasih imenovali »Južnoameriško Švico«. Do leta 1957 je država živela v izrednem blagostanju. Prodaja vodne, mesa in usnja so bili njen glavni dohodek. Prebivalstvo — slabe tri milijone, skoro vsi potomci evropskih naseljencev — je bilo deležno izrednih ugodnosti: zdravniška oskrba in šolstvo zastonj, pokojnine za vse in enake .plačam. Finančno stanje države je dovoljevalo, da je bila četrtina prebivalstva zaposlena po uradih.
Kriza je nastopila, ko so se na mednarodnem trgu .pojavili plastični izdelki dn umetna tkiva. Od leta 1957 doživlja Urugvaj neprestano inflacijo, ki poraste vsako leto za 20 odstotkov. Od tedaj so stavke nekaj vsakdanjega, na ulicah se množijo množični protesti, zraven pa še mestni gverilci, tupamaros imenovani, neprestano vznemirjajo prebivalstvo z ugrabitvijo oseb, umori in ropi.
Dosedanji predsednik Pacheco Areco sd je pomagal tako, da je uvedel obsedno stanje in pošiljal osumljence v kazenska taborišča. Toda reda mu ni uspelo vzpostaviti.
Na volitvah v nedeljo 28. novembra so nastopile tri skupine: Colorados (rdeči), Blancos (beli) in Frente Amplio (široka fronta). Kljub imenu »rdeči« je ta stran-
ka tipično meščanska; »beli« združujejo v sebi veleposestnike in kmečko prebivalstvo, v Široki fronti pa so se povezali ^krščanski demokrati, komunisti in oporečniki iz prvih dveh strank. Fronta si je za cilj postavila agrarno reformo ter podržavljanje bank in zunanje trgovine. Toda volivci je niso podprli. Kot običajno so največ glasov prejeli »Colorados«, tj. 259 tisoč 878. Iz njih vrst bo novi državni predsednik. 230.285 glasov je bilo oddanih za »bele«, »Frente amplio« pa je prejel komaj 159.470 glasov. Urugvaj zaenkrat še ni voljan postati socialistična država. S tem pa ni rečeno, da bodo socialni nemiri prenehali. Že to, da so oblast obdržali konservativni krogi, bo še naprej spodbujalo razne skrajneže, da bodo z nasiljem skušali doseči to, kar ne bo dosegljivo po demokratični poti.
Izjava severnoirskih duhovnikov
387 duhovnikov iz Sev. Irske, to je 75 % vseh duhovnikov je podpisalo skupno izjavo, v kateri pravijo, da izvajajo policijske oblasti na podlagi pooblastila o preventivnem zaporu sumljivih oseb nad njimi pravo mučenje, telesno in psihološko. Za svojo izjavo pravijo, da imajo zanesljive dokaze. Pozivajo državno oblast, naj policijskim oblastem takoj prepove take okrutnosti. Izjavo so podpisniki poslali članom angleškega parlamenta, mednarodnemu odboru Rdečega križa in glavnemu tajniku Združenih narodov.
ljudstvo, ki se je že privadilo novemu stanju in mu je vojna deveta briga. Bo 31. decembra kljub temu odprl novo bitko? Težko je predvidevati razvoj dogodkov, saj se v arabskem svetu neprestano porajajo nova presenečenja in no-
vi	zapletljaji. Zadnji tak je umor jordanskega ministrskega predsednika Wasfija Tella.
HUD UDAREC ARABSKI ENOTNOSTI
Wasfi Tell, zvesti sodelavec jordanskega kralja Huseina, je prišel pretekli teden v Kairo, da bi prisostvoval zasedanju medarabskega obrambnega sveta. V nedeljo 28. novembra je postal v popoldanskih urah žrtev atentata, ki so ga uprizorili štirje palestinski gverilci, kateri so prišli pred desetimi dnevi iz Libanona s sirskimi potnimi listi.
Organizacija palestinskih gverilcev Al Fatah je atentat pozdravila z besedami: »To je bil logičen konec človeka, ki si je svoje roke umazal s krvjo palestinskega ljudstva.« Že prej ga je Sadat označil kot »krvnika palestinskega odpora«, ki da bo drago plačal svoje zločine. Naključje je hotelo, da je Wasfi Tell sedaj svoje življenje izgubil prav sredi Kaira na njegovih ulicah.
Wasfi Tell, 51 let star, je bil neomajno vdan svojemu kralju Huseinu. Beduinskega porekla je sovražil palestinske gverilce, ki jim je šlo bolj za zrušen j e kralja kot pa za boj proti Izraelu. Zato ga je kralj visoko cenil in mu zaupal delikatne naloge. Kar trikrat je bil ministrski predsednik, leta 1962, od leta 1965 do 1967 in nazadnje od oktobra 1970, ko so bili palestinski gverilci s pomočjo ameriškega orožja dokončno poraženi. Ni bila nobena skrivnost, da se je Tell stalno zavzemal za uničenje gverilcev, ker je videl v njih nevarnost za obstoj monarhije in jordanske države.
IZRAEL SE NE BOJI
Umor Tella sredi Kaira gotovo ne bo pomagal arabski enotnosti, ki nikdar ni bila vzgledna. Kralj Husein bo še bolj zaostril svoj odnos do palestinskih gverilcev, Libija in Sirija pa bosta še bolj rovarili, da se kralja Huseina odstrani. Težko si je pri tem predstavljati, na kakšen način mislijo Arabci vojaško poraziti Izrael, ko pa v njih gloda črv neenotnosti, spletk in sovraštva.
Zato ostaja Izrael kljub bojevitim Sadatovim izjavam čudovito miren, pa obenem trmasto nedostopen za vsako popuščanje. Golda Meir, izraelska ministrska predsednica, je nedavno v parlamentu dejala: »Če bo Egipt napadel, bo končal tako kot leta 1967.«
Če bo napadel. Toda, ne bi bilo morda bolj modro, se sprašujejo tudi mnogi v Izraelu, da bi se Egiptu ne dalo povoda in opravičila za napad? Shalon Cohen je v istem parlamentu rekel: »Egiptovsko ljudstvo si želi miru, toda noben egiptovski politik, pa če je še tako umerjen, ne more pristati na mir, ki bi bil dejansko udaja. Leta 1967 smo branili svoj obstoj. Toda Sinaj ni naša domovina. Se bomo mar borili za to, kar pripada drugim?« Besede, ki izražajo čut za resničnost, umerjenost in pravičnost. In tega duha potrebujeta obe sprti strani, če nočeta, da bodo ob koncu leta zublji vojne spet zajeli Bližnji vzhod.
Razveljavljene sodbe
BESEDE ŽIVLJENJA
JANEZ KRSTNIK NAS KLICE K SPREOBRNITVI
Evangelist Matej (3, 1-2) nam danes lepo predstavi Krstnika. Najprej z besedami preroka Izaija: »Glas vpijočega v puščavi: pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.« Še lepše pa se Janez predstavi s svojimi lastnimi besedami na račun farizejev in saducejev: »Obrodite torej vreden sad pokore! ... Že je sekira nastavljena drevesom na korenino; vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano ...«
1. »Glas vpijočega v puščavi« je močna pesniška prispodoba. Istočasno pa je slika večkrat bridke stvarnosti božjega klicanja v puščavo naših duš. V puščavi ni cest, kakor ni »Gospodovih poti« v zmaterializiranih človeških srcih. Toda Bog se v svoji dobroti zadovolji včasih tudi s skrito stezo, ki je kdaj lahko čisto zravnana po zaslugi našega iskrenega kesanja.
2. » S a d p o k o r e « ni samo naša mirna vest, ampak predvsem novo življenje po veri. Sad pokore so tudi naša dobra dela, naše molitve in predvsem naše pristno evharistično življenje v prijateljstvu z Jezusom.
3. »Sekira nastavljena drevesom na korenino« nas mora pretresti in strezniti, tako posameznika, kakor vso narodno skupnost. Bog sicer ne kaznuje sam s sekiro, toda mi sami si kličemo kazen nad glavo, če ne živimo z Bogom, iz Njega in Zanj.
4. Drevo brez dobrega sadu bo posekano! Če pogledamo na sadove našega naroda, se ne moremo vedno pohvaliti. Včasih se moramo kar zgroziti, ko vidimo, kako okleščeno je to drevo v svoji verski brezbrižnosti. In kako prazne so velikokrat njegove veje — naše družine brez otrok! Sekira na korenini nam res grozi!
KRAMARJEV IVAN
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!:
Pral HStoi MMszeMi i iavnsti
Ko je v Sloveniji vladal stalinizem, je bila izrečena dolga vrsta krivičnih obsodb. To sicer ni bila nobena posebnost slovenskega -sodstva, ampak splošen pojav v socialističnih državah. Kdo se ne bi zgrozil, ko prebira knjigo »Priznanje«, :ki jo je spisal češki komunist Artur London, ki je le za las ušeil vislicam v procesu zoper Slanskega in tovariše.
Na Češkem so se potem v času Dubče-kove »praške pomladi« začeli procesi tkzv. rehabilitacije, to se .pravi, po krlivici obsojeni so bili uradno proglašeni za nedolžne, sodbe pa razveljavljene.
V	Sloveniji, ki se je stalinizma že zdavnaj otresla, pa smo šele zadnje dni doživeli prve razsodbe, ki so razveljavile sodbe iz leta 1948 in 1949. Tako smo ,v ljubljanskem »Delu« z dne 18. novembra zasledili vest, da je javno tožilstvo SR Slovenije postavilo pri Vrhovnem sodišču Slovenije zahtevo za obnovo kazenskih postopkov za 11 oseb, med njimi inž. Borisa Fakina, književnika, rojenega v Kostanjevici na Krasu in Ludvika Mrzela, književnika v Ljubljani. Vse ite osebe so bdile tedaj obsojene zaradi sodelovanja v času okupacije z narodnim sovražnikom, zaradi vojnih zločinov, ki da so jih izvršile v nemških koncentracijskih taboriščih in zaradi nasprotovanja novi oblasti v povojnem času.
Obsodbe so bile trde: diva sta dobila dosmrtno ječo, dva 20 let, dva 18 let, eden 16, eden 15, dva 12, med njima inž. Fakin, pisatelj Mrzel pa 4 leta odvzema prostosti s prisilnim delom. Zanimivo je, da so zaradi raznih pomilostitev do konca leta 1957 vsi prišli na svobodo, zadnji med njimi 31. decembra 1957 Andrej Bohinc, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Sedaj je okrožno sodišče v Ljubljani na zahtevo javnega tožilstva SR Slovenije, ki je svoje prvotne obtožbe zoper enajst krivo obsojenih umaknilo, zadevne kazenske postopke ustavilo ter obsodilne sodbe razveljavilo.
Z drugo besedo: Javno tožilstvo SR Slovenije je priznalo, da so bile obtožbe neutemeljene, izmišljene in zlonamerne, obsodbe pa krivične. In takih obsodb je bilo na tisoče! Upajmo, da bodo za temi enajstimi prišli na vrsto še vsi ostali, ki so bili žrtve stalinističnega Obdobja v Sloveniji. Krivico popraviti ni nikdar prepozno!
Slovenska delegacija v Rimu pri predsedniku vlade
Danes ob 12. uri bo v vladni palači Chigi v Rimu ministrski predsednik Emilio Colombo uradno sprejel delegacijo slovenske manjšine naše dežele, ki jo sestavljajo kvalificirani predstavniki političnega in kulturnega življenja. Sprejem dokončno uresničuje zahtevo slovenskih predstavnikov in to na podlagi spomenice, ki so jo odposlali točno pred enim letom.
V	delegaciji so med drugim poslanec Skerk, deželna svetovalca Stoka in Lovri-ha, goriškl občinski odbornik Paulin, predstavnik vodstva SDZ Sfiligoj, predsednik SKGZ Race, gorlški pokrajinski odbornik \Valtrltsch in drugi zastopniki javnega življenja Goriške, Tržaške in Beneške Slovenije.
Kir Janja na odru Katol. doma
V	okviru gledališke sezone 1971/72 je Slovensko gledališče iz Trsta 28. in 29. novembra drugič prišlo v Gorico, to pot s komedijo Jovana Sterija Popoviča ^Skopuh ali Kir Janja«. Ce so se mnogi gledalci pri Brechtovi drami »Bobni v noči« neugodno počutili, pa smo prepričani, da to pot ni bilo nikogar, ki ne bi sproščen in nasmejan odhajal iz dvorane Katoliškega doma.
Morda se je komu zdelo, da komedija, ki je nastala leta 1837, ne zasluži, da jo tako vrhunsko gledališče kot je tržaško, postavi na oder. Vendar se s tem mi ne bi strinjali. Popovičeva komedija je slika časov prod 150 Jeti in obenem klasično delo porajajoče se srbske gledališke umetnosti. Kat se mi vedno vračamo k Linhartu in k njegovemu Matičku ter se nam nikdar ne zdi zastarel, tako vidijo dudi Srbi v Popoviču svojega Linharta ter mu ostajajo zvesti. Prav je zato, če je hotelo vodstvo tržaškega gledališča tudi Slavonce seznaniti s tem zanimivim in klasičnim delom.
Sicer pa komedija, ki bi se komu od gledalcev zdela lahkotna ali celo plehka, še daleč ni bila taka, saj je od nastopajo-
čih zahtevala vsega napora, ki ga mora resnični odrski umetnik položiti v predvajanje, če hoče zadeti smisel in jo v skladu z avtorjem pravilno izraziti. Igralci so spet pokazali izredne interpretativne sposobnosti in bili kos tudi najbolj zapletenemu oblikovanju likov, ki v igri nastopajo.
Posebno je blestel Jožko Lukeš v osebi samega skopuha, grškega prišleka Kira Janje. Mož, ki se ni nikdar dobro naučil srbskega jezika, v originalu govori neki spačeni grško-cincarski-srbski jezik. Kako ta jezik prenesti v slovenščino? Prevajalci so stali pred vrsto jezikovnih problemov in zahtev. Menimo, da je bila rešitev, da je Kir (gospod od kyrios) Janja govoril spačeno slovenščino, kjer so bili vsi samostalniki v prvem sklonu, glagol pa v ženski obliki, duhovita, saj de odgovarjala Popovičevi zamisli. Nekateri kritiki so iznesli misel, da bi tudi ostale osebe morale govoriti v starinskem jeziku. Vendar bi to zmanjšalo nasprotje s Kir Janjevo govorico, zato se nam zdi prav, če so govorili pravilno slovenščino, saj so predstavljali meščansko družbo, ki se je vedno rada ponašala z gojenim jezikom, pa naj je to bilo v Vojvodini okrog leta 1840 ali pa pri nas v času čitalnic.
Režiser Vladimir Vukmanovič, sicer član reškega gledališča, si je odrsko sceno zamislil na prav originalen način. Kir Janja in njegova skrinja z denarjem sta ena stvar. Ta skrinja je njegova duša, ves je v njej, iz nje neprestano prihaja in v njo se vrača; z eno besedo: Kir Janja v njej živi.
Zato si je režiser igro zamislil tako, da je dal na oder postaviti namesto tradicionalne sobe veliko skrinjo z vrati, okenci in odprtinami. To je središče predstave: vse se giblje okrog te skrinje. Ta skrinja postane nato os spopada med Kir Janjo, ki smeši ljudi iz mesta, kateri bi iradi imeli kočije, hodili na plese, v kavarne in nosili svileni baržun ter med ljudmi iz mesta, ki se smejejo njegovi tragikomični strasti stiskašfcva, dokler Kir Janja prav zaradi te manije ne doživi vrste nesreč, udarcev, razočaranj in muk.
S tem pa pride do izraza trajni nauk te komedije: človek postane smešen, če ne zna svojih strasti obvladati. In v tem je klasična, večna modrost Popovičevega »Skopuha«. Ni nam žal, da smo ga šli gledat in vodstvu Slovenskega gledališča naj ne bo žal, da ga je postavilo na oder.
-jk
Večji del seje, ki je bila 17. novembra, je svet Slovenske skupnosti posvetil problemom okrog letošnjega ljudskega štetja. Svet je izrekel priznanje slovenskim družinam, ki so vztrajno zahtevale in nato izpopolnile slovenske pole. Obsodil je tudi pisanje tržaške Trgovinske zbornice, ki je preko svojega tajnika celo grozila vsem županom v tržaški pokrajini s sodnijo, če se bodo upali pobirati slovenske pole, češ da te niso izvirnik. To ni res, ker so pač bile slovenske pole (na katerih je prav tako grfb republike) razdeljene kot uradne pole in ne kot kakšne kopije ali faksimile.
Svet je razpravljal nato še o vprašanjih razlaščanja in vzel na znanje korake, ki jih je v deželnem svetu sprožil deželni svetovalec dr. Štoka za zaščito slovenske zemlje in lastnikov.
Govor je bil nadalje o problemih šolstva. Svet je ugotovil, da je tudi po posredovanju Slovenske skupnosti dobilo letos stalno namestitev še osem slovenskih učiteljev zaradi povečanja števila razredov. Odobril je tudi akcijo, ki so jo sveto-i\ anski starši izvedli v korist tamkajšnje slovenske šole.
Ob koncu je bilo še govora o pokrajinski podpori Slovenskemu gledališču v Trstu, o dvojezičnih napisih in toponoma-st-iki, ki mora ustrezati potrebam in željam slovenskega prebivalstva. Svet je določil oz. izpopolnil tri komisije, in sicer za šport, za gospodarska vprašanja /ter komisijo za tisk in družbena občila.
Koncertna sezona Glasbene Matice za leto 1971-72
Tržaška »Glasbena Matica« je v nizu svojega delovanja pripravila tudi lastno koncertno sezono, kar je vsekakor zelo razveseljivo in hvalevredno. V programu koncertnega abonmaja lahko zasledimo nastope solistov, orkestralnih, zborovskih ter komornih ansamblov. V glavnem so zasto-
Poročali smo že, da se je kardinal Joszef Mindszenty, ki ima 79 let, v začetku meseca novembra preselil iz Rima na Dunaj in se naselil v madžarskem duhovniškem zavodu »Pazmaneum«.
Ko je društvo sv. Štefana, ki ima na skrbi v Avstriji živeče Madžare, obhajalo nedavno 50-letnico svojega delovanja, je povabilo za praznik sv. Elizabete, ogrske kraljice, ki se obhaja 19. novembra častitljivega kardinala, da opravi slovesno pontifiikalno sv. mašo. Ta maša je bila v kapucinski cerkvi, kjer so pokapani avstrijski cesarji.
Božja služba je potekla brez kakih incidentov. Kardinal se je v pridigi skrbno izognil kakršnega koli namiga na sedanje razmere. Med mašo je bil vidati zelo utrujen in so ga morali okoli stoječi večkrat podpreti. Na cesti je policija držala kordon, a ji ni bilo treba posredovati.
Uradno pa je dunajskim vernikom predstavil kardinala J. Mindszentyja dunajski kardinal R. Konig v stolnici sv. Štefana
pani prav predstavniki slovenske glasbene poustvarjalnosti in prav v tem je gotovo velik pomen teh koncertov, da prikažejo zamejskemu poslušalcu reproduktivno (in seveda tudi ustvarjalno) udejstvovanje slovenskega glasbenega sveta.
Na sporedu sta bila do sedaj že dva koncerta. Na prvem je nastopil orkester tržaške Glasbene Matice pod dirigentom Oskarjem Kjudrom in sodelovanjem čelista Cirila Škerjanca, na drugem pa je nastopil Slovenski oktet. Prejšnji teden je bil na vrsti tretji koncert, na katerem se je predstavil simfonični orkester RTV iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Sama Hubada, kot solist pa je nastopil pianist Aoi Bertoncelj.
Koncertni spored je bil tako sestavljen: K. Pahor, Istrijanka; E. Grieg, Koncert za klavir in orkester v a-molu ter P. I. čaj-kovsldj, Peta simfonija v e-molu. Pahorjevo delo sestavlja 15 plesnih miniatur za pihalni orkester ter izraža predvsem istrske folklorne elemente v pretvorjeni instrumentalni zasnovi. V celoti se je orkester v simfonični zasedbi razživel v Grie-govem koncertu, najbolj pa še v suvereni igri v 5. simfoniji Čajkovskega. Tu je pokazal svojo naštudiranost, preciznost, dognano a vendar zelo spontano inetrpreta-cijo. Za vse to gre nedvomno glavna zasluga dirigentu Samu Hubadu, enemu izmed najboljših dirigentov slovenskega in jugoslovanskega glasbenega območja.
Zelo toplo in osebno je Aci Bertoncelj predstavil Griegov klavirski koncert, eno izmed naj lepših del tovrstne literature sploh. S svojo temperamentno igro je Bertoncelj znal lepo združiti lirizem norveškega skladatelja z visokimi tehničnimi zahtevami dela samega.
Prihodnji koncert bo na sporedu v nedeljo 19. decembra prav tako v Kulturnem domu v Trstu. Zbor in orkester »Consor-tium musieum« iiz Ljubljane bosta izvajala oratorij »Mesija« skladatelja G. F. Hiindla.
a. b.
na dan Kristusa Kralja 21. novembra, ko je opravil slovesno sv. mašo. Omenil je, da namerava v bodoče večkrat odličnega pričevalca vere povabiti v stolnico k raznim verskim svečanostim.
Trenutno je kardinal Mindszenty zaposlen s pisanjem zgodovine katoliške Cerkve ne Madžarskem. Dve ugledni knjižni založbi sta že stavili ponudbo, da knjigo založita in odkupita.
S TRŽAŠKEGA
Ponovno premlevanje cone B
Tržaški italijanski dnevnik že dober mesec stalno premleva bivšo cono B. Skoro ne mine dan, da ne 'bi kaj objavil o tem vprašanju in pri tem prav nič ne skriva svoje naklonjenosti in podpore šovinističnim krogom, ki so proti temu, da bi rimska vlada priznala sedanjo mejo s sosedno Jugoslavijo za dokončno.
Resnici na ljubo pa je treba tudi poudariti, da odgovorne italijanske politične sile stvarno ocenjujejo sedanje stanje ter ne podpirajo revanšistionih teženj. Deželna in tržaška Krščanska demokracija sta zavrnili oživljanje revanšizma ter demantirali svojega poslanca Greggija ter druge njegove prijatelje tudi iz Trsta, ki so se s svojim delovanjem postavili izven stranke.
Zeilo odločno je ravnanje desničarskih krogov obsodil predsednik tržaške pokrajine dr. Zanetti na zadnji seji pokrajinskega sveta ter se zavzel za 'izboljšanje razmer obmejnega prebivalstva.
Nagradno tekmovanje
V	soboto 27. novembra je bilo v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu nagradno tekmovanje. Nastopile so štiri skupine, vsaka po pet tekmovalcev. Na koncu so najboljši dobili nagrado.
Prihodnjo soboto, to je 4. decembra, bo v istih prostorih miklavžeivanje. Vabljeni vsi častilai ljubeznivega svetnika.
RAZNO
Afriška pokrajina jezuitskega reda
Ena izmed značilnosti jezuitskega reda sc- tudi tako imenovane »asistence«, to je večje zemljepisne enote, ki združujejo redovne province določenih jezikovnih ali rasnih skupin. Tako je bil Slovenec p. Anton Prešeren do smrti asistent province slovanskih narodov.
Sedaj je prišla na vrsto tudi Afrika. Ustanovljena je bila afriška »asistenca«, dvanajsta po številu. Danes deluje v Afriki v 20 državah okoli 1.600 jezuitov. Afriškega rodu jih je pa le 270. Pod novo »asistenco« spada 26 jezuitskih srednjih šol in vrsta profesorjev, ki poučujejo na državnih šolah in univerzah. V Lusaki (Zambija) je jezuitski mednarodni noviciat.
Prvi jezuiti so prišli v Afriko in sicer v Kongo že leta 1547. Leta 1556 jih najdemo v Abesiniji in v Maroku, leta 1560 pa že v Mozambiku v južnavzhodni Afriki.
Jesenske lučke
v.
Italijansko javnost je v preteklih tednih presunila vest o izginotju treh majhnih šolark v Maršali na Siciliji in potem še bolj poročilo o njih tragični smrti. Ob teh novicah so se v javnosti pojavili različni komentarji. Enega teh sem zasledil tudi v »Novem listu« z dne 18. novembra t. I. Zdi se mi tako svojevrsten, da si ga želim ogledati tudi z našo lučko.
Članek v omenjenem tedniku najprej omenja, da so našli »pošast«, ki je zakrivila strašni zločin. Potem nadaljuje: »Toda človek si ne more kaj, da ne bi mislil na njegovo mlado ženo, komaj 26-letno Anno Impicciche, ki ni ničesar kriva! Ali naj ostane vse življenje "zakonska žena” pošasti, zvezana s hudodelcem, ki ga noče iz gnusa zagovarjati niti noben advokat? Naj bo ona četrta žrtev pošasti, kot se je izjavil državni pravnik? Tu postane problem ločitve zakona v Italiji posebno aktualen in v vsej očitnosti se pokaže nazad-njaštvo pobude, ki hoče z referendumom preprečiti izvajanje Fortunovega zakona o razporoki, ki je že tako samo nasilen, slab kompromis. Nasprotniki razporoke (ki je v takih primerih, kot je primer Anne Impicciche edina rešitev) se sklicujejo na abstraktna moralna načela, ki se ne dajo opravičiti niti s krščanskim naukom niti pravno, ampak so odraz srčne hladnosti, če ne naravnost nečloveškosti, ki zapostavlja človeka mrtvi črki. Čudimo se, da Vatikan podpira to brezsrčnost in nerazumnost ter daje cerkveno oporo pobudi, ki je čista demagogija in apelira na najbolj nazadnjaške plasti prebivalstva, poleg tega pa lahko povzroči italijanski demokraciji velikansko, celo usodno škodo.«
Bolj ko sem prebiral to razmišljanje N L, bolj sem se čudil, da je ta tržaški tednik objavil take trditve žaljive za Cerkev in za Kristusa samega.
NL vidi za mlado ženo rešitev v razporoki. Kaj pa če bi Ana naletela še na enega sličnega tipa? Razporoka vsekakor ni sredstvo za srečo v zakonu, člankar v NL je drugačnega mnenja in trdi, da se nasprotniki razporoke »sklicujejo na abstraktna moralna načela, ki se ne dajo opravičiti niti s krščanskim naukom niti pravno, ampak so odraz srčne hladnosti, če ne naravnost nečloveškosti, ki zapostavlja človeka mrtvi črki«. Lepo nas je naslikal vse, ki nismo za razporoko. Vendar poglejmo, ali smo res tako neumni in nečloveški.
Glede krščanskega nauka, to je glede nauka katoliške Cerkve, bi moral pisec vedeti, da tudi zadnji vatikanski koncil govori o »kugi razporok« (GS 47) in pojasnjuje: »Ta ljubezen (namreč zakonska) ostaja zvesta v sreči in nesreči... Tuja sta ji kakršno koli prešuštvo ali razveza zakona« (GS 49). Na koga torej misli pisec s svojim »krščanstvom«? Na protestante? Na katoliško Cerkev gotovo ne, ker ostaja trdno zvesta Kristusovi besedi: Kar je Bog združil, naj človek ne loči. Vatikan mora braniti besedo Kristusovo, ki ni brezsrčna in nečloveška. Ali se člankar ima za boljšega in večjega človekoljuba kot je bil Kristus? Zdi se, da je tako.
Podmena, da Vatikan podpira sedanji referendum o razporoki v Italiji ter »uganja tako demagogijo in apelira na najbolj nazadnjaške plasti prebivalstva«, je izmišljotina pisca v NL. Vatikan gotovo ni za razporoko v Italiji, kakor ni za razporoko nikjer drugje na svetu. Toda zahteva po referendumu ni zrastla v Vatikanu, temveč med italijanskimi državljani, saj je bila ena prvih podpisnic za referendum socialistična senatorka Merlin, to je tista, ki je predlagala zakon za odpravo javnih hiš v Italiji.
Ostaja še vprašanje, ali smo nasprotniki razporoke res nečloveški. Odgovor ni lahek in ni vsakomur jasen. Statistike namreč pravijo, da je danes na svetu veliko razrvanih in neurejenih družin. To so dejstva. Toda vprašanje je, ali je razporoka res čudežno zdravilo za nesrečne zakone. Razni govorniki v rimskem parlamentu so s statistikami v rokah dokazali, da je v deželah, kjer je vpeljana razporoka, več ponesrečenih zakonov in s tem več nesrečnih mož, žena in otrok kakor pa tam, kjer razporoke ni. Zato so trdili, da je trden, nerazvezljiv zakon manjše zlo kakor pa razporoka. In so glasovali proti razporoki ne kot verniki, temveč kot državljani.
Torej kdo je bolj »nečloveški«? Ce smemo verjeti statistikam, so bolj »nečloveški« zagovorniki razporoke kot pa njih nasprotniki, ker se iz razporok rodi več zla za družine in zlasti za otroke kot pa iz trdnih nerazvezljivih zakonov. Razlog je navedel neki ameriški pisatelj: »Pri nas mladi pred poroko mislijo na poroko, po poroki pa mislijo na razvezo zakona.« Če mislijo, jo bodo brez težjih pomislekov tudi izpeljali.	(r-fr)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Poročilo Slovenske skupnosti
Letošnja Cecilijanka
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je letos že štirinajstič pripravila revijo zamejskih pevskih zborov »Cecilijan-ka«. Organizatorji so na letošnji prireditvi zbrali 14 cerkvenih in posvetnih zborov. Pogrešali smo pa mnogo obetajoči in obenem edini zbor iz Beneške Slovenije, ki je bil v prejšnjih letih vedno navzoč. Ni dvoma, da še vedno obstaja, saj je bil nedavno sprejet celo pri sv. očetu v Rimu. Izgleda pa, da mora zbor Rečan še vedno premagovati velike težave in da si mora še priboriti pravico do svobodnega delo-vanja .in to kljub zatrjevani demokrat ično-sti in svabodoljubnosti krajevnih oblasti...
Zbori, 'ki so se udeležili revije, delujejo v različnih razmerah; v večjih središčih in v odmaknjenih vasicah; sredi strnjenega narodnostnega ozemlja ali kot ločen otok sredi tuijega morja. Razumljivo je, da je tudi izvajalska raven 'na različnih stopnjah in da je podajanje zbora iz manjšega kraja preprostejše, a tudi neposrednej-še od podajanja mestnega zbora, ki lahko računa celo z lepim odstotkom pevcev-notalistov. Vse zbore pa druži skupno stremljenje predstaviti našo pesem v čim dostajmejši obliki, še posebno razveseljiva pa je bila ugotovitev, da so pri vseh zborih prevladovali mladi pevci in pevke, kar dokazuje, da je tudi današnja mladina ostala zvesta pesmi svojih očetov, ki bo tudi v prihodnosti še donela z naših odrov in razveseljevala naša srca.
čeprav sem to že ob drugih priložnostih poudaril, hočem še enkratno omeniti dejstvo, da se mnogi cerkveni zbori posvečajo tudi posvetni, ljudski in umetni pesmi. To je posebno pomembno v tistih krajih, kjer izrazita prosvetnega zbora sploh ni in prevzema cerkveni zbor širšo, ljudskopro svetno funkcijo. Na letošnji »Cecilij anki« so nastopili cerkveni zbori iz Ukev v Kanalski dolini, iz Doberdoba, Štandreža, Ste-verjana, Rupe-Peči in od Novega sv. Antona v Trstu. Vsi so pokazali razveseljivo prizadevnost in dosegli solidno intonacijo ter doživeto podajanje. Posebej naj omenim tržaški zbor od Novega sv. Antona, k' je pod vodstvom Janka Bana predstavil za nas nepoznano skladbo Karla Orfifa »Odi et amo«.
Dostojno sta se predstavila tudi mešani zbor iz Podgore, ki ga vodi Mirko Špacapan in moški zbor iz Štmavra pod vodstvom znanega pianista Gabrijela Devetaka. V Ronkah že lepo vrsto let deluje moški zbor tamkajšnjih Slovencev in z veliko vztrajnostjo nastopa na mnogih prire^ ditvah. Poleg Nedvedove »Na straži« nam je njihova pevovodkiinja Pavlina Komel v lepi obliki predstavila skladbo svojega očeta, znanega skladatelja Emila Komela »Opomin k petju«.
Z ženskim zborom Marijine družbe iz Gorice prehajamo že k skupini mestnih oz. zahtevnejših zborov. Pod vodstvom Lojzke Bratuž je 15 mladink s kristalno čisto intonacijo in logično interpretacijo zapelo Simonitijevo »Lepo je moje ravno polje« in Premrlovo »V Korotan«. Kvalitete mešanega zbora »Lojze Bratuž« so dobro znane pri nas in v matični državi. Svoja resna stremljenja je tudi to pot potrdil z izvedbo Las su sove »Super flumina Baiby-Icnis« in Ciganove »Zdaj je pomlad«. Resnici na ljubo pa moram spomniti na čudovito afirmacijo tega zlbora ob zadnji prireditvi »Primorska poje«, kjer je pokazal mnogo prepričljivejšo izrazno silo. Morda je imel zbor to pot nesrečen dan? Saj se tudi pri najboljših zborih zgodi, da poje-jo pod svojim povprečjem. Vendar nas je 'tudi ito pot zibor »Lojze Bratuž« prepri-
čal, da imamo v njem odlično pevsko telo in v njegovem mentorju Stanku Jeri-ciju vestnega in glasbeno občutljivega dirigenta.
O Zdravku Klanjščku samo ponovim svoje že izrečeno mnenje, da je za slovensko poustvarjalnost na področju zborovskega petja res velika škoda, da se Klanjšček ne more ves predati izključno glasbi. Brez dolgoletnih študij je z nastopom svojega zbora »Mirko Filej« dokazal svojo občudovanja vredno umetniško zrelost in veliko sposobnost prenašati svoje intencije tudi na pevce. To svojo izredno lastnost je pokazal tudi s cerkvenim zborom Rupa-Peč. Prijetno nas ije presenetil pomnoženi zbor »Fantje izpod Grmade«. Tudi o njihovem vodji Ivu Kralju bi lahko isto ponovil kakor o Klanjščku. Fantje izpod Grmade so zahtevno Mirkovo »Na trgu« podali z razveseljivo skladnostjo, intonančno čistostjo in m/uzikalnostjo.
Izza meje je prihitel na »Cecilijanko« tudi odličen moški zbor »Jadran« iz Vrtojbe. Zbor je svoje kvalitete uveljavil že na številnih nastopih in na tekmovanju »Primorska poje« prejel zasluženo priznanje. Pod vodstvom Cirila Siliča je zapel štiri pesmi in ob navdušenem ploskanju kar naj dostojneje zaključil letošnjo »€e-cilijanko«.
U. V.
Mam mi u um mi
V kratkem bodo izšle pri Goriški Mohorjevi družbi knjige za leto 1972, in sicer:
1. KOLEDAR za leto 1972.
2. Jože Abram: MOJA TRENTA - Zbirka planinskih spisov. Zbiratelj teh spisov, Jožko
Kragelj, pravi: »Abram je s svojimi spisi vzgajal. V vsakem srcu je želel zbuditi ljubezen do gora, do naše zemlje in domovine. Njegovo srce je prekipevalo te ljubezni, ki jo je želel presaditi v preprostega in izobraženega človeka.«
3. Josip Kravos: KUŠTRAVA GLAVA - Prof. Vinko Beličič nam tako predstavi to
delo: »S to sočno pripovedno zbirko bo nedvomno našel obilo bralcev, ki se bodo ob njegovih zgodbah prav tolikokrat nasmejali kot tudi zamislili.«
4. Ivan Theuerschuh: VEČ SONCA V NAŠE DRUŽINE - Knjigo sestavljajo različni
članki, v katerih je govora o družinskih problemih, o vzgoji otrok ter mladine sploh, o razumevanju v družinskem krogu. V časih, ki jih živimo, so nam ti sodobni vzgojni napotki zelo potrebni.
Knjige bodo na razpolago pri posameznih poverjenikih ter v knjigarnah v Gorici in Trstu.
ZVEZA CERKVENIH ZBOROV NA TRŽAŠKEM
bo priredila na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu tradicionalno
revijo pevskih zborov
Vabljeni vsi prijatelji slovenske zborovske pesmi. S številno udeležbo bodo dali priznanje nastopajočim, sebi pa pripravili lep umetniški užitek.
Dolina v zrcalu »Tedenske tribune«
Osrednji slovenski tednik »Tedenska tribuna« ima v svoji zadnji 47. številki obširno reportažo o življenju in problemih v Dolini nekoč in danes. V pregledni obliki časnikar Janez Kajzer osvetljuje iglav-ne značilnosti tega kraja od osmič do tradicionalne majnice pa do spomenika na slovenski tabor leta 1878 ter kulturno delovanje. Pri tem nepristransko omenja tako Mladinski krožek v okviru župnije kot društvo Valentin Vodnik.
Tako bi morali o Slovencih v zamejstvu poročati tudi drugi slovenski listi in revije iz matične domovine.
Stavka pristaniščnikov in pomorščakov
V	četrtek 25. novembra je bila v Trstu strnjena stavka vseh delavcev pristaniščnikov in pomorščakov ter kovinarjev iz ladjedelnic Arzenala, ki so jo oklicale vse tri sindikalne zveze ter so jo politično podprle skoro vse stranke in strokovne organizacije. Do stavke je prišlo, ker so se za-
MARIJIN DOM V UL. RISORTA
V	nedeljo 28. novembra je bila naša dvorana nabito polna. Skavti so uprizorili mladinsko dokumentarno igro »Mi fanitje iz deškega mesta«. V šestih prizorih se je gledalcem odkrivalo življenje v »deškem mestu«, ki ga je ustanovil irski duhovnik Edvard Flanagan v bližini mesta Omaha v ZDA leta 1917 in ga vodil vse do svoje smrti leta 1948. Po zgledu te prve ustanove je nastalo še več »deških mest« po raznih državah. Vanje sprejemajo zapuščene, zanemarjene, brezdomske fante od 12. do 16. leta, da jih prav usmerijo, izšolajo in pripravijo na poklicno delo. Način vzgoje temelji na prepričanju, da je v vsakem mladem človeku, naj bo še tako pokvarjen, nekaj dobrega.
Za prvo sliko, ki predstavlja skupino mladih gangsterjev, ki ropajo in vlamljajo v banke, se pokažejo druge slike, ki predstavljajo življenje teh fantov v njihovem mestu. »Deško mesto« vodijo fantje sami. Imajo svojega župana in svoje občinske svetovalce. Sami opravljajo policijisko in gasilsko službo*. Samo v važnejših zadevah se obračajo na posvetovalni odbor odraslih pod vodstvom o. Flanagana. Imajo
svoje sodišče, ki razsoja prekrške v »de-škem mestu«. Ustanovili so tudi svojo hranilnico, kamor vlagajo svoje prihranke. Obiskujejo svoje šole in delavnice, kjer se vadijo za poznejše delo.
Po resničnem primeru, ko je eden izmed članov »deškega mesta« prenašal pohabljenega fanta, so naredili kipe in slike, ki so ju predstavljali kot simbol medsebojne pomoči: Ni pretežak, saj je moj brat.
Prizori iz življenja v deškem mestu so zadeli v živo. Gledalci so bili navdušeni. Ta in oni je izjavil: To bi morali gledati učitelji in vzgojitelji; morali bi videti to igro tudi drugod.
Zalivala za uprizoritev gre gospe Stani Oficiji, ki je z nemajhnim trudom spravila na oder več kot dvajset fantov.
V nedeljo 12. decembra se bo igra v naši dvorani ponovila, da jo bodo mogli priti gledat še drugi, ki je še niso videli.
V petek 10. decembra bo pri nas ob 20. uri drugo versko predavanje. Imel ga bo p. Miha žužek DJ, urednik revije »Cerkev v sedanjem sivetu« o temi »Duhovništvo v viharju naše dobe«, na podlagi sklepov letošnje škofovske sinode v Rimu.
Večer jugoslovanskih pesnikov
V Trstu so prejšnji teden gostovali pesniki vseh republik in samostojnih pokrajin Jugoslavije. Nastopili so v mali dvorani Kulturnega doma. Na večeru je vseh dvanajst pesnikov iz Jugoslavije prebralo po eno oziroma dve pesmi. V slovenščini jiih je nato podajala radijska napovedovalka iz Trsta gdč. Savina Remec.
Goste .sta ustrezno predstavila predsednik in tajnik Zveze pisateljev Jugoslavije dr. Ivo Frangeš in Slavko Mihalič, v imenu (tržaške Slovenske prosvetne zveze, ki je srečanje organizirala, pa tržaški pesnik M. Kravos. Ob tej priložnosti je jugoslovanski konzul v Trstu Boris Trampuž priredil v »hotelu Jolly sprejem za goste.
Skedenj
Adventne maše s petjem so vsak večer ob 17. uri. V četrtek 2. decembra smo darovali sv. mašo za pokojnega msgr. Ukmarja ob tridesetem dnevu smrti. O spominski svečanosti v škedenjski kino dvorani bomo poročali prihodnjič.
V nedeljo 5. decembra bo v Domu mi-klavževanje. Nastopili bodo otroci iz Skednja in od Sv. Ane. Sledilo bo obdarovanje malih in velikih. Začetek ob 17. uri.
Z GORIŠKEGA
Podgora
V	nedeljo 5. decembra ob 3” popoldne bo v župnijski dvorani miklavževanje. Po nastopu otrok iz vrtca in osnovne šole bo nebeški svetnik osebno prišel od daleč in obdaril otroke, ki 'bodo v spremstvu svojih staršev prišli na prireditev. Sveti Miklavž tudi sporoča, da ima v ta namen odprto svojo pisarno v farovžu, kjer ra-dovoljno sprejema prošnje in vse drugo, kar k temu spada.
čele pojavljati težntje odgovornih uradov za ‘gospodarsko načrtovanje, da bi še 'bolj okrnili ladjedelništvo, pristanišče in pomorske proge, ki so še vedno osnovne strukture tržaškega gospodarstva.
Posebno sindikalnopolitično odposlanstvo bo v teh dneh odšlo v Rim, kjer se bo razgovarjalo s pristojnimi ministri za trgovinsko mornarico, državno soudeležbo ter gospodarsko načrtovanje.
Namen sindikatov je torej doseči ohranitev’ pomorskega gospodarstva Trsta, ki ima kljub industrializaciji še vedno ugodne izglede za svoj nadaljnji razvoj. Tovarna Velikih motorjev in druge, za postavitev katerih je morala slovenska narodna skupnost žrtvovati svoje ozemlje, torej le niso rešile tržaškega gospodarstva, kot so mnogi zagotavljali.
Program psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu
Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je predsednik dr. Zanetti med drugim obširno poročal o problemih psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, ki deluje še po tradicionalnih metodah. Pri tem se je zavzel, da bi mogla ta zdravstvena ustanova čim bolj ustrezno vršiti svoje poslanstvo ne samo z zdravljenjem socialnih bolezni, temveč predvsem s preventivnimi posegi za njihovo preprečitev. V ta namen je seveda potrebno temeljito preurediti tako sistem poslovanja kot tudi povečanje in obnovitev prostorskih zmogljivosti. Napovedal je program obnovitvenih del v razdobju 1972-73, ki predvideva strošek preko milijarde lir.
V	umobolnici se danes zdravi 1.200 bolnikov, primanjkuje pa strokovnega osebja od zdravnikov -in psihologov pa do pomožnih uslužbencev.
Slovenski mladinski krožek v Bankov-ljah pripravlja
MIKLAVŽEVANJE
ki bo 5. decembra ob 17. uri v župnijski dvorani. Na sporedu je priložnostna igra ter nastop učencev barkovljan-ske osnovne šole. Vsi Barkovljani prav prisrčno vabljeni.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 5. do 11. decembra 1971
Nedelja: 10.50 Otroška matineja. 12.00 Mestece Peyton. 12.55 Smuk moških za svetovni pokal v St. Moritzu. 15.25 Hokej Olimpija: Jesenice. 17.55 Hiša na vodi -ameriški film.
Ponedeljek: 17.45 Kljukoeve dogodivščine. 18.30 S kamero po svetu: Kitajska. 20.35 N. Smith: Ječa - inska TV drama.
Torek: 17.40 Snežna kraljica. 19.05 Duševno bolni nekdaj in danes. 19.25 Sodobno gospodarstvo. 20.35 Razkošje v travi -ameriški film. 22.35 Likovni nokturno: Ive Šubic.
Sreda: 17.50 Doktor Dolittle - film. 19.20 Po sledeh napredka. 20.35 Dostojevski: Sreča v nesreči - TV drama.
četrtek: 17.45 Veseli tobogan: Ljutomer. 18.30 Svet, v katerem živimo. 19.05 Enkrat
v	tednu. 20.35 Četrtkovi razgledi. 31.35 F. Žižek: Napravite mi to deželo nemško.
Petek: 17.45 Naočnik in očalnik. 19.00 Mestece Peyton. 20.35 Rebecca - film. 22.15 Zabavno glasbena oddaja.
Sobota: 16.30 Košarka Rabotnički: Gr-vena zvezda. 18.30 Mali vitez - film. 20.35 Gala Unicef. 21.50 Oddelek S - film.
 ................................................................  1.......11111111.....1..................................................................................................................................................................        milnim.............................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin.......................................................................................
J. JK.
(9)
V KRALJESTVU ST. ŠTEFANA
OBISK PO CERKVAH
Tisti dan, ko sem več ur po Budimpešti sobo za prenočevanje iskal, je bila sobota in vse prej kot prijeten dan. Okoli poldne jc začelo drobno pršiti in dež se do pozne noči ni več ustavil. Premišljal sem, kaj naj delam ob takem vremenu. Pa sem se spomnil na številne cerkve, ki sem jih spotoma, ko sem se vozil po mestnih ulicah s tramvajem, videl. In sem si mislil: najbolje bo, da popoldne posvetim obisku cerkva.
Rečeno, storjeno. Podal sem se na pot. Iz hotela »Astoria« sem se usmeril proti Elizabetinemu mostu, ki prečka Donavo v smeri griča sv. Gellerta. Tam ob pričetku mostu na peštanski strani stoji prvotna farna cerkev mesta Pešta. Prvo zgradbo so Mongoli porušili v 13. stoletju, sedanja pa
je iz let 172541. Zgrajena je v gotskem slogu, opaziti pa je tudi vpliv baroka.
Na drugi strani mostu sem ob vznožju griča Buda spet našel dve cerkvi. V eni je pravkar bila večerna maša. Vedenje vernikov mi je bilo všeč. Spominjalo me je na nemške kraje. Duhovnik je bil star kakih štirideset let in je zelo zbrano maševal. Po cerkvah so na splošno postavljeni novi oltarji za mašo pred ljudstvom.
Zunaj cerkve ves čas nisem videl koga, ki bi bil duhovniško ali redovniško oblečen. Tudi redovnic nisem nikjer srečal. Kasneje sem zvedel, da duhovni poklici še vedno so, le bolj malo jih je. Duhovščina je moralno in ideološko trdna. Država dovoljuje, da se poučuje verouk po šolah, toda starši morajo v začetku šolskega leta svoje otroke prijaviti k verouku. Mnogi tega iz strahu ali pa iz brezbrižnosti ne storijo. So kraji na deželi, kjer je k verouku prijavljenih do 90 % otrok in spet kraji — to so zlasti velika mesta in tovarniška naselja — kjer doseže udeležba otrok komaj 5 odstotkov.
Pri cerkvenih vratih sem videl v prodaji edini madžarski verski list Uj Ember.
V	težki dobi Rakoszyjevega stalinizma je mogel list izhajati le v 24.000 izvodih. Sedaj so se razmere zboljšale in je naklada dosegla 70.000 izvodov, kar pa je še vedno malo, če to primerjamo z naklado »Družine«. V Sloveniji 135.000 izvodov za en milijon 700 tisoč vernikov, na Madžarskem pa 70,000 za sedem milijonov katoličanov. Oblasti delajo težave, ker mora Madžarska papir uvažati za devize in je zato naklada omejena.
Glavni urednik lista Ferenc Magyar pra-
vi	glede programa lista: »Storimo, kar moremo, da bi naše madžarsko ljudstvo ohranilo vero in zvestobo Cerkvi, zato smo zoper ateizem. Objavljamo novice o življenju Cerkve po svetu in poglabljamo bralcem znanje o veri. Zavzemamo se za duhovni in gmotni napredek svojega ljudstva, zato podpiramo tudi sedanjo vlado v njenih naporih za družbeni in gmotni napredek v državi in za mir med narodi.« Zanimivo je, da od 1. januarja 1965 na Madžarskem ni več državne cenzure.
KRIVIČNI PROCES
Vendar je Cerkev še vedno izpostavljena
pritisku državnih oblasti in od časa do časa pride do procesov proti duhovnikom. Prav v tistih dneh, ko se je madžarska vlada pogajala z Vatikanom, kako rešiti problem kardinala Mindszentyja in se je mudil v Vatikanu madžarski zunanji minister Janos Peter, se je v Budimpešti 31. maja 1971 zaključil proces s strogimi obsodbami.
Štirje mladi duhovniki so bili obtoženi, da »so hoteli oslabiti sedanji državni sistem in da so širili sovražno ideologijo«. Njih »krivda« je bila v tem, da »so organizirali verske razgovore z mladino, jo odvračali od partije in širili prevraten tisk kot je socialna okrožnica papeža Janeza XXIII. "Mati in učiteljica’’.«
Odgovori, ki so jih dali obtoženi duhovniki na procesu, spominjajo na prve čase krščanstva.
Frigyes Hagemann, obsojen na pet let ječe, je dejal: »Ne težimo za spremembo političnega sistema, če smo se zbirali v krožku, smo to storili v želji, da bi v duhu koncila prispevali k sodobnemu obrazu Cerkve.«
Sandor Somogyl, obsojen na štiri leta
zapora, je rekel: »Vse, kar sem storil, je bilo v skladu z mojim duhovnim poslanstvom.«
Lajos Tury, obsojen na tri leta in po’ ječe, je bil posebno jasen: »Duhovnik sem. In kot tak moram vršiti vse, kar iz tega poklica izvira. Sledim naročilu božjega Učenika, ki je dejal: "Pojdite in učite vse narode...” Tega se moram držati, pa čeprav me postavi oblast pred izbiro ubogati njo ali Kristusa. Kar sem storil, sem delal po Kristusovem naročilu.«
In Istvan Katona, ki je dobil dve leti in pol zapora, je s svoje strani rekel: »Evangelij, na katerem sloni moj duhovniški poklic, pravi: "Dajte Bogu, kar je božjega in Cezarju, kar je njegovega.” Zato kot človek in duhovnik ne morem biti sovražnik države. Iz tiska in radia sem poučen o moralni krizi, ki pretresa našo mladino. Zato sem stopil z njo v stik tudi izven cerkve. Je bil to zločin?«
Res lepo pričevanje Kristusovih duhovnikov pred brezbožnimi sodniki. Naj bi spodbudilo tudi nas, da postanemo Kristusovi pričevalci sredi okolja, v katerem živimo!	(se	nadaljuje)
RADIO
TRST A
Šesto srednjeevropsko srečanje
V osrednji dvorani goriške palače Attems se je v soboto 27. novembra pričelo Šesto mednarodno srečanje, »Mittalauropa« imenovano, ki zbira vsako leto v Gorici znanstvenike in kulturnike iz šestih srednjeevropskih držav, katere so svoj čas pripadale ozemlju bivše avstroogrske monarhije.
Letošnje srečanje je bilo posvečeno arhitekturi v srednji Evropi. Med številnimi govorniki so nastopili tudi trije Slovenci. Inž. Marijan Tepina, ravnatelj ljubljanskega urbanističnega urada je govoril o temi »Arhitektura in družba«, Stane Bernik, ki je umetnostni zgodovinar in kritik, je imel predavanje o »kritični projekciji slovenske novejše arhitekture v srednjeevropski prostor«. Inž. Tomaž Vuga iz Nove Gorice pa je razpravljal o »pota k organskemu zbliževanju dveh mest ob meji«. Jasno je, da je njegov govor vzbudil pri domačih poslušalcih veliko pozornost.
Srečanje se je zaključilo v torek 30. novembra. Bilo je precej debate in včasih je prišlo tudi do ostre polemike. Nastopom strokovnjakov iz raznih držav je (prisostvovalo proti pričakovanju veliko občinstva. Gorica je s tem srečanjem še enkrat izpolnila svoje poslanstvo družiti ljudi in kulturo raznih narodov.
Poročilo sindikata slovenskih šolnikov v Gorici
Na zadnjem občnem zboru sindikata slovenskih šolnikov v Gorici so zborovalci izvolili 13 članov v izvršni, razsodniški in nadzorni odbor. Ti so: Sirk Albin, Devetak Leopold, Bednarik Rado, Humar Kazimir, Vesel Vita, Cemic Ivan, Bratuž Andrej, Bednarik Marijan, Rebec Slavko, Kerše-van Silvan, Perat Mariza, Rustja Danilo in Doktorič Emil.
Izvoljeni so se zbrali v četrtek, dne 25. novembra 1971, na prvem sestanku, kjer so določili glavne smernice bodočega dela. Začasno bo sedež sindikata na višji srednji šoli iv ulici Croce. Tu se bodo tudi vršile seje izvoljenih odborov in sicer vsak teden ali vsaj vsakih štirinajst dni. Sindikat bo ojačil predvsem potrebno delo in zveze, ki so se v preteklosti zrahljale; bo v stiku s sorodnimi organizacijami in tudi s pedagoškim svetovalcem v Trstu. Začel bo z izdajo potrebnih skript — za latinsko slovstvo je izdaja že v teku. Poziva vse profesorje, naj pripravijo potrebna skripta iz svojih predmetov in naj jih predložijo odboru za razmnožitev. Sindikat bo, kot za to poklicano udruženje profesorjev in učiteljev, skrbel za ugled in dobro ime šole in učnih moči, posebno v primeru kakih nekvalificiranih izpadov. Nadalje si bo prizadeval za razpis habilitacijskih tečajev za slovenske srednje šo^
le. Prav tako tudi za ustanovitev novih razredov na osnovnih šolah v smislu člena 12 zakona št. 820. .Na prihodnji skupni seji, :fei je sklicana za četrtak dne 2. decembra 1971, se bodo porazdelile funkcije med posamezne odbornike in se bodo izpopolnile programske točke.
Doberdob
Dve poroki. V soboto 27. oktobra sta se poročila v naši vasi Egidij Maroso iz Ja-melj in Miranda Frandolič iz Doberdoba. Isti dan sta stopila pred oltar še Franko Gergolet (Rošotov) iz Doberdoba in Marija šuc iz Jamelj. Obema paroma voščimo obilo božjega blagoslova in sreče v zakonskem stanu.
»Ce je tašča v hiši« je naslov igre, ki so jo predvajali Amici del Teatro iz Marcel-liane v Tržiču (Mladinski dom). Ker so bile že druge bolj ali manj slične kulturne, športne in politične izmenjave z italijanskimi skupinami, smo tudi mi sprejeli ponudbo, čeprav v precejšnji negotovosti. Mladi igralci so dobro pripravljeni že četrtič nastopili s to veseloigro, ki se v izvirniku glasi '»Matti una suocera in časa«. Ce je tašča v hiši, zlasti če je sitna, ljubosumna, ni čudno, če mlad vdovec kaj hitro sprejme ljubeznivo zadržanje pari-, ške igralke, ki ga zaradi .izredne podobnosti zamenja s svojo prvo ljubeznijo. Seveda je kmalu vse pokonci: sosedje, hčerka, zlasti pa tašča. Konec je seveda v poučni poravnavi. Vsa igra je bila razumljiva in izredno živo podana, da je občinstvo z občudovanjem in odobravanjem nagradilo pridne igralce, zlasti režiserja organizatorja patra Siksta iz Marcelliane. Franka Ferfetič, ki je v imenu društva »Hrast« pozdravila igralce in številno občinstvo, je igro tolmačila in v znak priznanja izročila igralcem šopek nageljnov.
Pokopali smo v ponedeljek 29. novembra 89-letnega Jožefa Colja (Drejetovega) ob veliki udeležbi vaščanov in znancev od druigod. Pokojni je bil zaveden slovanski mož, oče številne družine, občinski mož in globoko veren. Zato je bil tudi pokopan s sv. mašo. Svojo bolezen je potrpežljivo prenašal. Dobri Bog naj mu bo plačnik. Domačim naše sožalje!
Miklavževanje bo tudi letos v naši žup ni j siki dvorani in sicer v nedeljo 5. decembra ob 4h popoldne. Na sporedu je igra »Miklavž prihaja« in običajno veselo obdarovanje. Vabljeni vsi.
Srebrna poroka
V torek na god sv. Andreja sta v šte-verjanski cerkvi s sv. mašo obhajala svojo srebrno poroko Alojzij Pintar in Bernarda Komel z Bukovja. Obema čestitamo in voščimo, da bi ju Bog ohranil do zlate poroke in še naprej.
Na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 15.30
bo v Katoliškem domu
AKADEMIJA
ki jo priredi slovenska mladina v čast Brezmadežni. Nastopilo ho osem mladinskih zborov ter več skupin s prizori in živimi slikami. Vstop prost. — Pred akademijo bo ob 3h popoldne blagoslov v cerkvi sv. Ignacija.
ZA KMETOVALCE
Živinorejcem v premislek
Naporno poletno delo je končano in pred nami so dolgi zimski večeri. Nastopil je čas, da se poglobimo v lastne probleme in izdelamo načrte za prihodnje leto. Naj se danes ustavimo pri naši živinoreji oziroma pri živinski knmi.
Osnova smiselne živinoreje je v pridelovanju krme. Paša in pridelovanje sena ter otave so odločilnega pomena za živinorejca. Najvažnejša snov v krmi so beljakovine (protidi). Krava s težo 500 kg rabi dnevno 300 gr prebavljivih beljakovin za vzdrževanje in 430 gr za vsakih deset litrov mleka. In prav pridelovanje beljakovin je pri nas pomanjkljivo. Ta nepazljivost terja nepotrebne stroške, ki jih imamo z -nakupom močnih krmil.
Že zdavnaj vemo, da je količina beljakovin v mladi travi visoka, v stari ,pa zelo nizka. Poskus, ki so ga izvedli v Franciji, nam nazorno poudari te vrednosti: če bi se krava po volji hranila s travo, ki je bila pokošena, ko so se stebelca .komaj začela dvigati, bi lahko dala dnevno 19 litrov mlaka brez drugih dodatkov; če pa bi krava uživala isto travo pokošeno ob razvijanju latja, 'bi ta zadostovala le za 13
S. Miklavž je v Doberdobu vsako leto zaželen gost. Tu ga vidimo, kako v svojem nagovoru opominja mlade in odrasle k lepemu življenju
„ Literarne vaje “ OBVESTILA
Dijaški list »Literarne vaja«, ki so mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, so stopile v svoj XXIII. letnik. Nedavno je izšla prva številka — november 1971.
Nad dvajset avtorjev je prispevalo svoje sestavke v prozi, pesmi pa dve dijakinji. Nekateri prispevki kažejo že kar veliko pisateljsko nadarjenost avtorjev, kar velja zlasti za Borisa Pangerca, Marjeto Berce in Evelino Jeza. Prav zanimiv je tudi spis »Nekaj zapisikov iz svetakriške preteklosti«. Napisali sta ga Katjuša Tretjak in Frida Sedmak. Tudi potopis Willyja Mikaca »Krožno potovanje po Jugoslaviji« se lepo bere.
V listu najdemo tudi gledališko oceno, športno rubriko 'in več posrečenih lesorezov. Prof. Martin Jevnikar, ki »Literarne vaje« urejuje, pa pod naslovom Kulturne novice oceni knjigo Janka Messnerja »Skurne štorije«, poroča o faksimilami izdaji »Slavjanskega rodoljuba«, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in omenja prevod Finžgarjeve novele »Nevesta« v latinščino, ki ga je oskrbel neutrudni dr. Ferdinand Kolednik.
Ker se sodelavci v »Literarnih vajah« vsako leto menjavajo, seveda ne smemo pričakovati od lista več kot dejanske razmere dopuščajo. Pač pa bi nas moralo vznemiriti dejstvo, da mora vzgojno tako pomemben mesečnik izhajati z izgubo. Tukaj bi morali poprijeti tako šolske oblasti kot dijaki sami in pokazati za svoj list več zanimanja.
litrov mleka; če bi se trava postarala le za en teden več na travniku, bi zadostovala kvečjemu za proizvodnjo 7 litrov mleka na dan. Te številke nam nazorno povedo, kako hitro pada vrednost trave s starostjo. Isto velja za seno in otavo. Zato ni mogoče dovolj poudariti, da je treba travo kositi zgodaj.
V praksi ravnamo takole: za pašo je trava najbolj primerna takrat, ko se stebelca začno dvigati in se latje še ni odprlo; drugič pasemo, ko se je trava obrasla 20 cm visoko; samo s takimi presledki, ki trajajo 4-6 tednov, bomo omogočili, da se pašnik gosto obrase.
Košnja sena pa je najbolj ugodna takrat, ko je trava pokazala latje (v cvetju jt že prepozno). Zato kosimo travo za seno še preden se pojavi cvetje.
Za deteljo pa velja staro pravilo, da jo kosimo v začetku cvetenja.
Ce bi imeli na razpolago sušilnice, potem bi kosili travo takrat, ko bi se stebelca začela dvigati; dobili bi seno po vrednosti enako otrobom ali drugim močnim krmilom. V takem primeru in v ugodnih vremenskih razmerah bi košnjo ponavljali vsakih 4-6 tednov.
Inž. Janko Košir
10. Memorial »M. Filej«
Program letošnjega Memoriala se zaključuje. V odbojki je med »člani« zmagala Gorica; med »dečki« je prvo mesto osvojil Oratorij sv. Ane; med ženskami pa se je Hrast iz Doberdoba uvrstil pred Dom, pred Sovodnje in pred Brda iz Števerjana.
Streljanje se je zaključilo pretekli četrtek.
V košarki sta bili dosedaj odigrani dve tekmi: Velox iz Štandreža je nadkrilil Dom iz Gorice (83 : 49), Dom pa je tesno premagal Podgoro (samo ena točka razlike).
* * *
Odbojka. Kot že toliko let zaporedoma, je 'tudi letos goriška 01ympia edino odbojkarsko društvo goriške pokrajine, :ki ima poleg glavnega -moštva tudi mladinsko in naraščajniiško ekipo, s katerima se udeležuje -deželnega prvenstva. Preteklo soboto in nedeljo 'so se vršile prve tekme. Mladinci so igrali v soboto v Gorici proti CSI Friuli in so izgubili z 2 : 3, potem ko so že vodili 2:0. Ponavlja se stara napaka: igralci ne vzdržijo daljše igre. 'Poznalo se je tudi, da so premalo trenirali skupaj, saj so nekateri igralci imeli namesto prvega treninga kar tekmo! Tretji vzrok pa je bil, da je manjkal edem najboljših igralcev. Nekaterim je namreč padlo v glavo, da bi svoje krajevno društvo ojačili z igralci, ki so sicer doma iz tistega kraja, toda so že več let igrali z 01ympijo. Taka politika je zalo kratko-vidna in škodljiva prestižu slovenske odbojke na Goriškem. Pred dobrim mesecem se je o tej škodljivosti govorilo na nekem skupnem sestanku in vsi so bili mnenja, da je treba pomagati drug drugemu in ojačiti z dobrimi igralci tisto društvo, ki je najmočnejše in ki igra v najvišji »>seriji«. Tako sta napravila na Tržaškem Sokol in Kras, tako so napravili med seboj Polet, Gaja, Primorec in Zarja. Podobno so napravila v videmski pokrajini tri društva — CSI Friuli, Aurara in Ken-nedy — ki so neposredni tekmeci '01ym-pije v tkz. »Serie D Interregiona-le«. Na goriškem pa se uganja »vaška politika«.
Naraščajniki so prvo takmo igrali v Vidmu proti Ass. C-omunale iz pordenon-ske pokrajine. Izgubili so z 1:2 (5: 15, 15:7, 4:15).
OPOZORILO DOPISNIKOM. Zaradi praznika Brezmadežne, ki bo prihodnjo sredo 8. decembra, bo paginacija našega lista že v torek 7. decembra. Dopisi naj bodo na uredništvu ta dan najkasneje do 10. ure dopoldne.
Sestanek staršev dijakov učitelljišča v Gorici. Šolski odbor staršev za leto 1970-71 sklicuje sestanek staršev, ki se bo vršil v soboto 4. decembra ob 18. uri v šolskih prostorih v ulici Croce. Ravnatelj učiteljišča je v smislu sklepa profesorskega zbora naprosil odbor staršev za prejšnje leto, naj sporoči imena zastopnikov staršev za novo šolsko leto 1971-72.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v TRSTU obvešča absolvente učiteljiščnike, da bo tudi letos poseben dopolnilni tečaj, ki bo omogočal vpis na vse fakultete. Tečaj do trajal od 15. decembra letos do 15. junija 1972. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1972. Prošnje sprejema ravnateljstvo.
V petek 3. decembra bo predaval ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu znani pedagog Franc Munih »O sodobnem pouku na šoli«. Predavanju bo sledila razprava. Ker je tema predavanja zelo aktualna, pričakujemo, da se bodo odzvali vabilu šolniki, učitelji in profesor,j-i v čim večjem, številu. Pred predavanjem bo Ob 17. uri v Kulturnem domu srečanje .s prosvetnimi delavci iz Ilirske Bistrice. Po predavanju bo za goste v gledališki dvorani posebna predstava Breobtove drame in komedije »Bobni v noči«, katere se bodo lahko udeležili tudi domači šolniki.
Mesečna maša za edinost bo v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu v ponedeljek 6. decembra ob 18.30. Sledi ekumenski razgovor v Vzhodnem domu.
V soboto 4. decembra ob 15.30
bo v Katoliškem -domu v Gorici
MIKLAVŽEVANJE
združeno z obdarovanjem otrok. Darila lahko oddate pri družim Špacapan v Katol. domu, Drevored 20. sept. 85.
Mestno gledališče iz Ljubljane bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu s komedijo v petih -dejanjih Nikolaja Robertovi-ča Erdmana »Samomorilec«. Predstave bodo v petek 10. decembra ob 21. uri (abonma red A premierski in red E mladinski v četrtek), v soboto 11. decembra ob 20.30 (abonma rad B prva sobota po premieri in red B mladinski v sredo) ter v nede*-Jjo 12. decembra ob 16. uri (abonma red C nedeljski in red F okoliški).
Krstna predstava Trnuljčice, pravljice v treh dejanjih, bo v četrtek 9. decembra ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Zadnjič v Kult. domu v Trstu bo Slovensko gledališče odigralo v petek 3. decembra ob 20. uri Brechtovo igro »Bobni v noči«. Prav tako bo zadnjič v Kulturnem domu igrana komedija -»Skopuh ali Kir Janja« v nedeljo 5. decembra ob 16''.
»Trije tički« v Sv. Križu. Slovensko gledališče v Trstu ho v sodelovanju s prosvetnim društvom »Vesna« uprizorilo v torek 7. decembra ob 20.30 v Ljudskem domu v Sv. Križu pri Trstu Stoikovo burko v dveh dejanjih »Trije tički«.
Novi »Zbornik Svobodne Slovenije«, ki je na voljo na upravi našega lista, prinaša mod drugim 10 strani dolgo razpravo o pok. nadškofu Sedeju pod naslovom »Skromen poklon velikemu kneau«. Avtorica spisa je Anica Kralj, žana pok. dr. Janka Kralja. Poleg tega spisa je v Zborniku še mnogo drugega zanimivega branja. Obširna knjiga ima 328 strani velikega formata, številne ilustracije, umetniško in gorniško prilogo. Cena 3.600 lir.
Pohitite! Polovica izvodov vsebinsko izredno bogate knjige »Lepo je biti mlad«, iki jo je spisal slovenski lazarist Franc Sodja CM, je že prodanih. Ce se boste še malo obotavljali, je ne boste mogli več kupiti. Zato: ne odlašajte!
Poročilu: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15. 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva />> innprtjn- '4.15 (samo ob de lavmkih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 5. do 11. decembra 1971
Nedelja: 8.05 Slovenski motivi. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Ro-janu. 9.45 Koral v a-rnolu za orgle. 11.15 R. Reggiani: »Turi in njegovi«. Dramatizirana mladinska zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 14.45 Glasba iz vsega sveta.
15.45 Miniaturni koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 O. WMde: »Kako važno- je biti resen«. Komedija. 19.20 Na citre igra Tovornik. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 19.45 Mali ansambli. 20.30 Sedem dni v svetu.
20.45 A. Marodič: »Darilo sv. Miklavža«. Radijska igra.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade posiušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni dirigenti. 19.45 Zbor »I cantori di S. Antonio Vecchio«. 21.00 Pavle Zidar: »Barakarji«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade posiušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Pesniški svet S. Kosovela. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.40 Baskovske pesmi in plesi. 20.35 Janaček: »Iz mrtvega doma«, opera.
Sreda. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za čembalo. 11.00 Marijine pesmi poje zbor ljubljanskih se-meniščnikov. 11.15 A. Cehov: »Kaštanka«. Mladinska zgodba. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 P. Claudel: »Marijino oznanjenje«. Drama. 17.20 Za mlade posiušavce.
19.10 Higiena in zdravje. 19.45 Zbor »Danica« iz Št. Vida. 20.30 Sim-f. koncert. 21.45 Ljudske pesmi.
Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. ■11.50 Violinist Silvestri. 12.10 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. 17.20 Za mlade posiušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Ljudska glasbila: »Citira«. 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmdajše. 20.35 C. Bertolazzi: »Lulu«. Drama.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Harmonikar Mantovani. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Za mlade posiušavce. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19j10 Slovenski narečni dokumenti (10) »Etnografski paberki v knjižicah Angela Cracina«. 19.40 Moški vokalni kvartet vodi Mamolo. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
11.50 Veseli motivi. 12.10 Prilagajanje v živalskem svetu. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio. 16.10 Album operet.
16.50 Jazzovski koncert. 17.20 Za mlade posiušavce. 18.15 Umetnost... 19.10 Prosvetno društvo »Rečan« iz Les. 19.25 Protagonisti popevke. 19.45 Zbor '»T. Tomšič« jz Ljubljane. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Resnične ali skoraj resnične zgodbe: »Rešitelj«.
DAROVI
Za Katoliški dom: K. V. 5.000; B. L. 5.000; N. N. 10.000; U. Z. 3.000; Marijina družba 10.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000 lir.
Za Alojzijevišče: M. Ž. 5.000; N. N., Solkansko polje, 5.000; N. N. 1.000; N. N., Sovodnje, 10.000; Gabrijela Mikuluš 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: A. K., Gorica, 20.000; Gabrijela Mikuluš, Gorica, 5.000 lir.
Za cerkev v Gabrjah: Justina Komjamc v počastitev spomina umrlih zakoncev Pavle in Jakoba Makuc 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Siviz Silvio 5.000 lir ob krstu sinčka Aleksandra.
Za nagrobni spomenik dr. J. Ukmarju: Angela Pahor 1.000 lir.
Za prizidek teol. fakultete v Ljubljani:
B. T. 20.000 lir.
Za gobavce na Madagaskarju: hčerka Dragica Voltarrani 10.000 lir za obletnico mamine smrti.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo