fdStnfna plačana v rotnvfnl KM Številka 44 Liublsana dne t. novembra 1939 Leto XXI Sfru/e, sfruilce in mi Individualizem in nezrelost Pravijo, da je v Slovencih razvit močan individualizem. Vsakdo bi bil rad sam svoj gospod, vsakdo seveda prvi in po možnosti tudi edini. Ker v praksi to ni nikjer dosegljivo in izvedljivo, zlasti pa ne v politiki, imenujemo mi tak pojav — politično nezrelost. Krepki udarci, ki jih Slovenci dobivamo zaradi te nezrelosti doma in iz tujine, bi morali iztrezniti vse pametne ljudi. Skrajni čas bi bil, da vsak, kdor zna le malo rnisliti, trezno in brez predsodkov pogleda okrog sebe. Ne bo mu treba posebne modrosti in ne izrednih naporov, pa bo vendar kmalu lahko spoznal, kako piškave in naravnost grenke sadove rodi naša domača razcepljenost. Ze itak nas vseh skupaj ni dosti, če pa se še ta peščica razdrobi na polno struj in strujic, je razumljivo, da se vsakdo z nami po mili volji igra in nas uvažuje samo tam in le toliko, kjer in kolikor gre njemu v račun. Kdor bi statistično zbral in lepo pregledno razvrstil vse gore neizpolnjenih obljub, kar smo jih bili Slovenci deležni v dveh desetletjih, bi opravil delo, ki bi ob njem izpregledali morda celo slepci. Vprašanje zase pa je seveda, ako bi ob takem delu izpregledale tiste klavrne slovenske veličine, ki jih valovi življenja in dogajanja zanašajo od brega do brega, pa jim nikjer ne privoščijo trdnih tal. Na te veličine je menda celo sam Bog pozabil, sicer si ne bi domišljale, da se svet suče okrog njih, ko vendar na življenje in zlasti na politično življenje nimajo niti toliko vpliva kakor komar na vodno gladino! Sam sebi piše izpričevalo duševnega uboštva, kdor se oklepa teh puščavskih otokov, pa naj se še tako vabljivo majejo na blazinah paragrafarske modrosti. Ne ustvarja namreč paragraf življenja, temveč življenje oblikuje paragrafe. Nesposobnost Največ užajenosti na svetu rodi povsod — nesposobnost. Kdor nima moči in poguma, tekmovati s stotimi in tisočerimi, se skuša zavarovati na ta način, da število tekmecev kar najbolj omeji. Kolikor manj jih je, toliko več ima posamezen stremuh vz/ic svoji nesposobnosti izgledov na uspeh. Na tak način nastajajo med Slovenci razne strujice (struje jih že ne moremo imenovati, ker navadno število njih »somišljenikov« in »pristašev« ne doseza niti števila prstov normalno razvitega človeka!), ki je zanje pri nas letina zmeraj boljša kakor je bila letos za gobe. lubadarstvo in koritarstvo Trezen, razsoden človek se ob takih bolezenskih pojavih političnega življenja samo pomilovalno nasmehne, ker ve, da kljub njim življenje teče dalje. Plaha in šibka vejica pa seveda niha kakor bajanica in končno omahne na to ali ono »veličino« v pri- čakovanju, da je zdaj našla svojo oporo, ki bo po njej zlezla malce navzgor. Seveda je vsak up zaman. Kdor si namreč ogleda razne voditeljske strujarje na teh ubogih slovenskih tleh, jim kmalu lahko brez posebnega zdravniškega orodja pretip-lje jetra in obisti pa še sedež njih življenjske in politične modrosti — želodček. Pri tem naleti na zanimive podrobnosti. Za tisto koščeno steno, ki ji pravimo v vsakdanjem življenju čelo, vlada zmeda, praznina ali pa egiptovska tema. Jetra in obisti ne delujejo (odtod tudi slaba volja!), gospod želodec pa godrnja. Treba je iskati korita ali vsaj ko-ritca za večje in izdatnejše otroke. Ker so na žalost vsa zasedena, je treba tesati in dolbsti nova. Čeprav v teh suhih časih navadno ni uspeha, so »voditelji« za silo zadovoljni že s samim upanjem v boljšo bodočnost. Tu in tam le zaide v majavi hlev ovčka, ki se da mirno ostriči. In če ni volne, je v stiski dobrodošla tudi kozja arjevica. Malo le zmehča sedež, malo tudi pogreje — in lučka upanja lahko brli dalje. Sicer pa šalo na stran! Ali ni žalostno, da taki cirkuški šarlatani in koristolovski lubadarji begajo in motijo narod v času, ko je ves slovenski napredni živelj potreben enotne skupnosti bolj ko kdaj koli? Minili so časi, ko so si mali narodi — oziroma njih posamezni udje lahko privoščili serijo strank kakor nečimerna deklina oblek. Tako cepljenje in uničevanje narodovih sil je danes potrata, ki lahko rodi bridke posledice. Preden pa bi moral zaradi stremu-ške trmoglavosti posameznikov trpeti ves narod, je boljše, da se v zasluženi brezpo-membnosti ohlade take prevroče glave in se umaknejo s pozornice, na katero jih ni nihče klical. Vprašanje kmeta in kmetstva Nekateri ljudje ne bi bili v svoji malenkosti in ozko omejeni duševnosti dorasli, ako ne bi tudi v politiko skušali uvajati — mode. Ko slišijo povsod govoriti o pomenu kmetskega dela in kmetstva, bi radi to razpoloženje uporabili zase in si na podlagi njega pribarantali kaj udobja. Toda ti ljudje ne vedo, da je slovenski kmetski človek vajen trdega dela in vztrajne življenjske borbe ter mu je zato malo mar naličkanih in načičkanih besedi, s kakršnimi bi si radi pomagali iz megle brezpomembnosti nekateri gospodje. Ako govorimo o kmetu, o podeželju in vasi, pri tem prav gotovo ne mislimo samo na posamezne gruntarje. Saj vemo, da je v vsaki vasi le po nekaj trdnih gruntarjev, torej takih posestnikov, ki bi jim stanovsko rekli kmetje. Toda, gospoda, kmetska miselnost ne pozna in ne prizna razredne borbe in je zato noče in ne more niti uvajati niti izvajati. Mi gledamo vas in podeželje vedno kot celoto. Zato v pojmu kmet združujemo vse,- kar na vasi živi od svojega poštenega in trdega dela. Sem spadajo poleg gruntarjev še vse stopnje posestnikov in bajtarjev, dninarji in sploh vsi, ki na vasi žive. Sem spadajo tudi vsi tisti šolanci, ki poklicno delujejo na podeželju in so poklicnemu kmetu — ako svojo nalogo prav pojmujejo — v oporo in pomoč. Vse te ljudi združuje kmetska miselnost v celoto, katere posamezni deli se med seboj izpopolnjujejo. Godrniaški stremuhi so nam nekoč očitali, da zastopamo samo interese velikih gruntarjev, mesarjev, birtov in kmetskih magnatov ter so skušali vse te očitke nanizati na osebo tov. Puclja. Čez čas jih je zasrbelo drugače. Kar na lepem so zavili na desno in nam zdaj oči-ta jo komunizem z vsemi k stvari spadajo-čimi pridevki in prilastki ter skušajo navezati in nanizati te nove očitke na osebo tov. Mravljeta. Kakor pa so prvi in drugi očitki smešni ter dokazujejo samo breznačelnost svojih idejnih očetov, tako so nam vendar všeč. Saj prav z njimi ta senčna godrnjala izpričujejo in priznavajo naš program, ki vedno zajema celotno vas. Socialne strukture vasi pa nismo ustvarili mi, ampak življenje, razvoj. Naša naloga je le, da ji pomagamo in jo kulturno, gospodarsko in socialno dvigamo. In pri tem delu morajo biti upoštevani in k sodelovanju pritegnjeni vsi, ki spadajo v vaško skupnost. Pravilno poimovano kmetstvo ima torej široke in vsenarodne naloge, ki se jim mora z ljubeznijo in požrtvovalnostjo posvečati vsakdo v okviru svojih sposobnosti in moči. Vsak, kdor količkaj pozna javno delo, ve, kako so te naloge težke, dvakrat težje, ako se proti njim postavlja vsa reakcija. Kako naj se tej sili upira posameznik? Kako naj jo uspešno krote strujice, zbrane okrog te ali one osebe v številu kakega malega »pripravljalnega odbora«? Zdrava pamet pove, da je to nemogoče. Tako delo je metanje peska v morje. Naš narod, naš kmetski človek tako početje odločno odklanja. Kakor noče biti suženj reakcije, tako tudi noče biti igračka stremuhov ali pa ljudi, ki jih zaradi njih mladosti življenje še ni utrdilo in* preizkušalo v svoji šoli. In ker tega noče, zahteva, da se vsi pošteni, delavni in sposobni ljudje v Sloveniji strnejo v enotno napredno skupnost, ki bo ob polnem uvaževanju kmeta in delavca ter prav z njunim sodelovanjem priborila celemu narodu dostojno življenje. Stran f KMETSKI UST Čuk odgovornosti in solidarnosti Kdor misli samo na sebe, še ni nikoli storil kaj takega, da bi koristil tudi drugim ali celo splošnosti. Iskatelji samega sebe se sicer zagrinjajo v doneče besede in gesla, toda oblaki njihove slave se hitro sprelete od spoznanja njihovih pravih namenov. Taki ljudje pa nikoli ne mirujejo. Njim je obstoj skupnosti trn, če jim ta skupnost ne služi. Vedno so na delu, da bi jo razbili, vežejo se z vsakomer, ki bi bil za to v pomoč in pred ničemer se ne ustavijo. Nikoli si ne zastavijo vprašanja, ali je to v resnici prav ali ne. Tako početje izvira brez dvoma iz določenega duševnega nastrojenja, ki je gotovo v toliko uravnovešeno, da mora vedno bloditi po najnerodnejših potih, namesto po potih ravnotežja. Uravnovešenost ne pozna bolnega samoljubja, zna prav deliti območje med mojim in tvojim, med dolžnostjo do sebe in do splošnosti. Posebno nekateri ljudje, ki se štejejo med napredne, porabijo vsako priliko, da bi zrahljali vezi, ki še družijo podeželje in mesto v eno. Vsakomur, ki ima oči, je vidno, kakšne posledice nastajajo iz cepljenja. Samo skrajni kratkovidneži, samo ljudje brez čuta odgovornosti in brez čuta za usodo drugih. Napredni Slovenci se zbirajo okrog enega velikega vprašanja, ki ga morajo rešiti, katerega pa razcepljeni nikoli rešili ne bodo. Kdor priznava to načelo kot prvenstveno, mu mora vse drugo podrediti in ne sme storiti ničesar, kar bi oviralo njega uresničenje. Tu ne more biti nobenega izbiranja, nihanja, izgovora. Ali, ali. Kdor se pokori napredni skupnosti kot ideji, ki naj duhovno prerodi Slovence in zboljša kulturo, gospodarsko in socialno stanje vseh slovenstvo sestavljajočih stanov — ne sme z nobenim dejanjem in nobeno besedo rušiti te skupnosti. Vsa vprašanja, ki obstoje med naprednimi ljudmi, so nujno samo njihova notranja vprašanja. Kakor jih reši merodajno občestvo, tako so veljavna za vse. Kdor se imenuje naprednega človeka, pa ne prizna nobene avtoritete, temveč jih pobija, jim jemlje vere, največkrat z lažjo, ta se sam izključuje iz vsake skupnosti. Hvala bogu, med kmeti je takih prav malo in če so, je njihovemu početju krivo JVov« uredba o kmetskih dolgovih Beograjsko časopisje poroča, da bo prihodnje dni izdelana nova uredba o razdolžitvi kmetov na podlagi sklepa ene zadnjih sej ministrskega sveta. Nova uredba naj ublaži dosedanje odredbe zakona o razdolžitvi kmetov z olajšanjem obveznosti pri plačevanju obrokov Privilegirani agrarni banki. Sestavljen je bil poseben odbor, v katerem so ministri: dr. Lazar Marko-vič, Boža Maksimovie in dr. Branko Čubrilovie. Odbor bo izdelal končni tekst nove uredbe. Davki Ko je pretekli teden prispel v Zagreb finančni minister dr. Juraj Šutej, so ga novinarji prosili, da naj jim da kako izjavo. Minister jim je smeje se odgovoril: >Pustite me pri miru. Sem minister financ, ki ne daje izjav, dokler ni izvršil tega, kar je nameraval. Kadar pa kaj storim, zopet nima smisla dajati o tem naknadne izjave. Ce bo izšla kaka uredb«, jo boste že brali, < / neznanje. Slabše je z neke sorte razumni-štvom, ki vidi deželo le ob izletih, ki jo stalno ukorišča kot vir dohodka, ki pa ji ničesar ne more vrniti. Vrniti ne more zato, ker je nesposobno, uživeti se v dušo kmeta; ker nima volje, poglobiti se v njegove potrebe in iskati pota za njih zadostitev. Tako razumništvo ne izbira med sredstvi boja, laž, klevetanje, ovajanje je dobrodošlo za dosego cilja. Lahko je na mehkem sedežu in s stalnim velikim dohodkom biti vseveden poznavalec napak drugih. Lahko je postavljati trditve, lahko očitati; toda največkrat vse vedo tisti, ki ničesar ne delajo in očitajo taki, ki ne strpe najmanjšega koščka discipline. Ker je sami ne poznajo, nujno trpe od njih vse organizacije, kamor vtikajo svoje grablje. Organizacija že sama po sebi pomeni disciplino, solidarnost, medsebojno podporo in prijateljstvo. Taki ljudje so za organizacijo želo, ki ovira vsako resno delo. Gotovo mora v vsaki resni organizaciji biti toliko samoobrambnega duha, da v svoji sredi ne more večno trpeti razdejalcev. So razdejalci, ki vsaj odkrito priznavajo, da so, so spet drugi, ki se skrivajo za vse mogoče hrbtove, ki dobrikajoč se na vse strani samo ščuvajo in podirajo. Namesto, da bi gradili na svojih mestih, jih vidite povsod drugod, toda ne kot nosilce reda, podjetnosti in truda za splošnost, temveč kot črve, ki sproti obžro vsako dobro stvar. Glavne napore posvečajo takšni ljudje mladini. Mladina dovolj dobro ve, kdo je res njen prijatelj in kdo škodljivec. Znanje pa ni zadostno. Odločilno je dejanje. In dolžnost mladine je, da strese s svojih ledij vse, ki prihajajo mednje, da bi s sladko in hinavsko besedo razdrli njeno usodno povezanost z vsemi, ki so vodili slovensko napredno življenje, ki ga vodijo in ki ga bodo vodili. Vsi, ki imajo čut odgovornosti in solidarnosti, ki imajo vest do celote, naj se strnejo v nerazdružno skupnost in naj krepko izločijo vse, ki jih hočejo razdvajati, ki se sili jo za vodnike a ta je načelo, da mora vodnik biti najbolj zvest, najbolj poslušen in da zase ne sme ničesar zahtevati! X Notranji minister g. Stanoje Mihaldžič je vstopil v JRZ. S tem vstopom se je število ministrov JRZ v sedanji vladi dvignilo na šest. Na vprašanje, kako je s plačevanjem davkov, je dr. Šutej dejal: »Davki se seveda morajo plačevati. Povsod po svetu je tako in drugače ne more biti. Brez davkov ne more obstojati niti. država, niti banovina Hrvatska. Ako ne bi plačevali davkov, potem bi samo otežkoeili življenje tako države kakor Hrvatske. To je tako razumljiva stvar, da bi o tem pač ne bilo treba še posebej vpraševati finančnega ministra. To ve vsak pameten človek.« Delo lazdiracev Pod tem naslovom objavlja zadnji »Domoljub« uvodnik in pravi, da Je bilo na svetu vedno tako, »da se je hudobija rada spečala z neumnostjo«. Dalje pravi o onih ljudeh, ki nočejo več biti v vrstah JRZ, takole: »Taki nespametni pomagači so ljudje mehkih možganov. To so ljudje brez lastne sodbe, to so ljudje, ki jih vsak sunek zanese, kamor jih hoče« itd. In »Domoljub« nadaljuje svoje tarnanje: »Tretje, kar sledi, pa je to-le: V času nejevolje, ko gledaš marsikatero krivico krog sebe, ko vidiš marsikak nered, ki boli tebe in druge, ne delaj nespamet- nih sklepov kot tisti, ki je moral dati v zadnjem času konje, pa je zaradi tega začel vpiti: »Zdaj pa ne volim nikoli več Korošca« itd. Stgrarna reforma Minister za kmetijstvo g. dr. Branko Cubri-lovič je napovedal na nekem sestanku v Vojvodini tudi spremembo zakona o likvidaciji agrarne reforme. Z novo spremembo naj bi se od-dvojile od veleposestev v Jugoslaviji še nadaljnje obdelovalne površine zemlje za agrarno reformo. Slovenski agrarni interesenti se te napovedi zelo vesele, ker imamo še veliko veleposestev, ki jih je treba razdeliti med revne kmete. Mi smo v »Kmetskem listu« že objavili nekatera veleposestva, ki jih je treba nujno pritegniti k novi razdelitvi. Zveza slovenskih agrarnih interesentov je že sestavila seznam vseh tistih veleposestev v Sloveniji, ki se naj razdele med kmete. Zlasti je nujna ureditev velikih gozdnih kompleksov, ki so življenjske važnosti za naše kmete, kjer bi se na podlagi teh gozdov in planin razvila živinoreja kot glavna panoga našega kmeta. Hazdoliitev kmetov Kmetijski minister g. dr. Branko Cubrilovič pripravlja spremembo zakona o razdolžitvi kmetov. Po tej spremembi naj bi se olajšalo breme dolgov zlasti malim kmetom. Pri spremembi uredbe o zaščiti kmetskih dolžnikov sodelujeta tudi minister pravde g. dr. Laza Mar-kovič in minister prosvete g. Božo Maksimovič. Pišejo »Slovenski gospodar«, glasilo Kmečke zveze za Štajersko, takole brani politiko JRZ in dr. Korošca: »Kakor izgleda, bomo začeli Slovenci skoro sami za sebe dihati, ker se bo uredila naša banovina. Zato je greh za vsakega našega človeka, če posluša ljudi, kateri so mislili sebi žepe napolniti z našimi kmečkimi žulji. A jim bo sedaj spodletelo ter skoraj bodo utihnili. To so večinoma ljudje, kateri se po lastni krivdi nahajajo v težkih prilikah. Nekateri od njih so dosedaj bili na naši strani. Ker pa so uvideli, da od našega poštenega slovenskega vodstva ne bodo mogli izvleči za sebe dobička, zato so obrnili plašč po vetru. Sedaj ogovarjajo v prvi vrsti voditelja dr. Korošca ter skušajo narod obrniti tja, kjer mu ni prostora, tja, kjer bi samo hujskači imeli dobiček za sebe. Kar je dobila banovina Hrvaška sedaj, to nam je priskrbel naš voditelj dr. Anton Korošec že pred 20. leti.« Prenos kreditov na banovino Hrvatsko Na predlog ministrskega sveta je bila podpisana uredba o prenosu kreditov iz državnega proračuna na banovino Hrvatsko za drugo polovico proračunskega leta 1939./1940. Ti krediti znašajo v skupnem znesku okrog 300 milijonov dinarjev za vse prenesene posle na banovino Hrvatsko. Sla j en je mošta V »Službenih novinah« je izšla uredba o trošarine prostem sladkorju za slajenje mošta. Uredba določa, da nezatrošarinjeni sladkor dobe le kraji, kjer grozdje ni moglo dovolj dozoreti zaradi slabega vremena ali kjer je bilo prej obrano zaradi ujm. O tem pa, kje bodo potrebovali sladkor, odločajo krajevni kmetijski referenti na svojo odgovornost. Sladkor bo dobavljala prodajna centrala za sladkor v Beogradu. Porabniki bodo lahko dobili največ po 4 kg de-naturiranega sladkorja za slajenje na 100 litrov vinskega mošta. Dovoljenje za nabavo trošarine prostega sladkorja izdajajo pristojna finančna ravnateljstva. Pogoje za izdajanje dovoljenj za nabavo sladkorja predpiše finančni minister. Kdor bi sladkor porabil za druge namene, bi ga doletela kazen po predpisih čl. 33. in 34. zakona o državni trošarini. Doma irt drugod 3&ntiana tarifa za sadje »Slovenec« je v tej zvezi razkril, da predstavlja nova stranka komunistični pokret na Hrvatskem, ki že nevarno dviga glavo in ogroža red in mir v novo nastajajoči banovini. Hrvatsko časopisje je »Slovenca« krepko zavrnilo in mu svetovalo, da se naj briga raje za svoje stvari, Hrvate pa da naj pusti v miru, ker da ga ondot-ne razmere prav nič ne brigajo. Scscdc dz>. Vlad.Ua Mačka Na občnem zboru Samostojne demokratske stranke v Zagrebu je govoril tudi dr. Vladko Maček, predsednik KDK, ki je rekel sledeče pomembne besede: »Borba hrvatskega naroda za svobodo, za priznanje narodne individualnosti sc bliža koncu, in to v znaku naše popolne zmage. Res je, da je v tej borbi pokazal hrvatski narod mnogo požrtvovalnosti, mnogo sposobnosti in mnogo vztrajnosti, vendar pa priznavam odkritosrčno, da ne bi bilo uspeha, če bi ne bili z nami tudi Srbi. To ne velja le za Srbe, organizirane v SDS, temveč za ves srbski narod na ozemlju Jugoslavije. Zato, bratje, samo navidezno izgleda, kakor da so Hrvatje dosegli vse, Srbi pa nič. Zapomnite si! Ne more ob svobodni Hrvatski obstojati zasužnjena Srbija. Zahvaljujoč se vsem za pomoč, obljubljam — in veste, da svoje obljube držim — da po priboritvi popolne svobode hrvatskega naroda ne bom miroval, dokler ne izvojujem tudi popolno svobodo srbskega naroda.« Govor dr. VI. Mačka je bil sprejet z ogromnim navdušenjem, kajti dr. Maček je naznačil dovolj jasno smer svoje bodoče politike in obseg svojega udejstvovanja, ki se bo raztegnil na vso Jugoslavijo, torej tudi na srbske in slovenske pokrajine. Pomoč policiji V Zagrebu je bila dodeljena v pomoč policiji takozvana »meščanska zaščita«, to je mestna organizacija Hrvatske seljačke zaščite, to je vojaško ustrojene obrambne organizacije HSS. Ta ukrep je bil izvršen zaradi nekaterih napadov na policaje in druge ljudi od strani raznih temnih elementov, ki hujskajo proti sporazumu in hočejo hrvaški nacionalizem izkoriščati proti državi in proti dr. VI. Mačku. Kaj je s ■političnimi zakoni Zemljoradniški minister dr. Branko Cubri-lovič je imel shod v Bosanski Gradiški. V svojem govoru je minister napovedal, da bosta v kratkem objavljena zakona o občinskih in skupščinskih volitvah, ki bosta uvedla tajno glasovanje. Minister je nadalje napovedal, da bo vlada nadaljevala z demokratizacijo političnega življenja, da bo znižala cene petroleju in tobaku, spremenila zakon o trošarini in znižanje vseh mestnih trošarin na kmetske pridelke. Dr. Cubrilovič je napovedal tudi osnovanje velikega kmetskega pokreta v Jugoslaviji, ki ga bodo vodili dr. Vladko Maček, Dragiša Cvetkovič in dr. Gavrilovič. 'Državna podpora za izvoz kmetskih pridelkov Hrvatski gospodarski krogi zahtevajo reorganizacijo Prizada. »Hrvatski dnevnik« zahteva direktno državno intervencijo tudi za one kmečke proizvode, ki so glavni za banovino Hrvatsko, v prvi vrsti za živino in vino. Ako se iz javnih sredstev podpirajo aktivni in najbolj bogati žitorodni kraji, potem je upravičeno, da se zahteva iz javnih sredstev tudi za izvozno trgovino s kmetskimi pridelki v onih krajih, ki so siromašni in morajo žito kupovati. Zahteva »Hrvatskega dnevnika« je povsem upravičena in velja v polni meri tudi za slovenskega kmeta. Slovenska kmetija sloni v glavnem iz živinoreje, vinogradništva in gozdarstva. Zato je pravično in povsem v skladu z novo politiko enakopravnosti, da se tudi slovenskemu kmetu osi-gura primerna cena za živino, les in vino ter iz javnih sredstev doda, kar kmet ne more doseči v prosti prodaji, oziroma, da njegove pridelke odkupi Prizad prav tako kot žito v Vojvodini. Zaslužek strahovito pada Pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je padlo število zavarovancev od 1. do 15. septembra t. 1. za 9000, to je od 108.435 na 99.433. To se pravi, da je zgubilo toliko ljudi delo in da je prišlo v Slovenijo toliko manj dohodkov. So to po večini sezonski delavci, naši mali kmetje in bajtarji, ki jim sama kmetija ne nudi dovolj živeža za preživljanje njihovih družin. Izguba na mezdah vsled znižanja zaposlenosti znaša okrog 6,750.000 din mesečno, poleg tega pa še pri vseh ostalih de-lavceh znižana mezda za okrog 30 milijonov din letno. Iz tega je razvidno, da se je gospodarsko stanje Slovenije silno poslabšalo, kar nujno zahteva olajšanje davčnih bremen, takojšen priče-tek obsežnih javnih del, povečanje izvoza kmetijskih pridelkov in druge nujne zaščitne mere zlasti za kmetijsko gospodarstvo. Vodstvo JftS pri predsedniku vlade Pretekli teden so obiskali predsednika vlade g. Dragiša Cvetkoviča člani izvršnega odbora Jugoslovanske nacionalne stranke dr. Ku-manudi, Ilija Mihajlovič in Jeremija Protič. Vzrok obiska je bil v zvezi s cenzurnimi razmerami in strankinim delom. Program dela SDS Glavni odbor Samostojne demokratske stranke je na svoji seji sprejel resolucijo, ki pravi med drugim sledeče o bodočem strankinem delu in njenih dolžnostih: »In tako se sedaj nahajamo na začetku tretje faze. Menja se nadaljnje delo, toda misija SDS postaja še mnogokrat jačja zaradi vojnih dogodkov, ki besnijo okrog nas, misija složnega dela in duhovne harmonizacije Srbov, Hrvatov in Slovencev v državni celoti, v obrambi Jugoslavije ter neodvisnosti in svobode Balkana. Izvršni in glavni odbor SDS se bosta v svojem pozitivnem in odgovornem delu v smislu ideologije kmečke demokracije tudi nadalje zavzemala za pravilno in pravično rešitev težav vasi in kmeta. Agrarna reforma, davčna reforma, občinska, kreditna, socialna in gospodarska politika se morajo, voditi po interesih kmečkega delovnega naroda. V mednarodni politiki bo SDS zastopala stališče mednarodnega sodelovanja, v tem času pa stališče stroge nevtralnosti. SDS je po svoji preteklosti, po svoji sestavi in pojmovanju pobornik sodelovanja iu solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ter tako pričakuje od sporazuma demokratizacijo vse naše državne zajednice v njeni končni preureditvi.« Krnjevič glavni tajnik HSS je izjavil francoskemu novinarju, da pomeni obnovljena in konsolidirana Hrvatska novo in močno Jugoslavijo. Izjavil je, da HSS še ni bila nikdar tako složna in tako rročna kot je danes. Zato bo brez velikih težav vzdržala red in mir v Hrvatski. Razstava Zveze rejcev malih živali ki jo je pred kratkim priredila Zveza društev rejcev malih živali v prostorih restavracije »Pri Šestici« je našla zelo ugoden odmev med poset-niki ter željo, da bi Zveza še večkrat priredila tako razstavo, kjer bi lahko prišli vsi interesenti na svoj račun s cenenim nakupom domače ko-žuhovine, usnja in volne. Opozarjamo, da je vse to blago stalno na ogled pri rejcih malih živali, Karunova ulica 10, tik za trnovsko cerkvijo. Ministrstvo pošte je uvedlo novo nižjo tarifo za poštne pakete s svežim sadjem. Namen te znižane tarife je, da se lahko nakupijo manjše količine cenejšega sadja naravnost od producen-ta in da se omogoči čim večja potrošnja sadja po vsej državi. Za pakete s svežim sadjem se plača taksa pri teži do 6 kg 5 din, od 6 do 9 kg 8 din, od 9 do 12 kg 10 din brez drugih taks. V težjih paketih od 12 kg, se sadje ne sme razpošiljati. Paketi smejo vsebovati le sveže domače sadje kakor češplje, jabolka, hruške, grozdje, marelice, češnje, višnje, kutine, sveže fige, limone in pomaranče ter kostanj, lešnike, mandeljne in orehe v lupinah. Z eno spremnico se lahko odpošljejo trije paketi, če so od istega pošiljalca in naslovljeni na enega in istega sprejemnika. Te tarife veljajo od 1. maja do 15. decembra vsakega leta. S tem je omogočeno, da si naročijo sadje tudi revnejši sloji, posebno v krajih, kjer ni sadja. Senatorji na Hrvatskem Čeprav smatrajo Hrvati, da je zakon o senatorskih volitvah nedemokratski ne neprimeren, so vendarle postavili skupno listo z vsemi strankami, ki sodelujejo v vladi. Kandidatov je 13, 10 jih pripada HSS, 2 SDS, 1 pa JRZ. Kandidati so 1. dr. Mihajlo Škvrca, bivši veliki župan v Dubrovniku (HSS); 2. dr. Ivan Pernar, odvetnik v Zagrebu (HSS); 3. Večeslav Vilder, publicist v Zagrebu (SDS); 4. Nikola Srdovič, kmet iz Dugega sela (HSS); 5. Josip Vukovič, kmet iz Subotice (HSS); 6. Sava Kosanovič, publicist iz Zagreba (SDS); 7. dr. Islam Filipovič, odvetnik iz Jajca (muslimanski pristaš HSS); 8. Šime Be-lamarič, kmet iz okolice Šibenika (HSS); 9. dr. Nikola Subotič, bivši minister iz Šibenika (JRZ); 10. Anton Babic, kmet iz Županje (HSS); 11. Vinko Sarnečič, župan s Korčule (HSS); 12. Anton Pavlovič, posestnik iz sreza Brinje (HSS); 12. Fran Malčič, kmet iz okolice Zagreba (HSS). Izmed namestnikov sta znana industrijec Josip Prpič iz Zagreba ter odvetnik dr. Ljubo Leontič iz Splita, vodja dalmatinske SDS. l&ecgrad gradi Pretekli teden je obšel gradbeni minister dr. Krek v spremstvu novinarjev vse javne zgradbe, ki se ta čas grade v Beogradu. Ogledali so si stavbo beograjske pravne fakultete, ki bo stala 11 milijonov din, nato institut tehnične fakultete za 7,3 milijone, poslopje IV. moške gimnazije za 8,5 milijona din, vseučiliška klinika za 10 milijonov din. Poleg teh se gradi v Beogradu še nekaj drugih javnih stavb, ki bodo vse skupaj veljale okrog 60 milijonov dinarjev. Volitve v senat nepotrebne Univerzitetni profesor Ilič, ki je sodeloval pri sestavi besedila sporazuma, izdaja v Beogradu časopis »Napred«. V zadnji številki je napisal članek, v katerem pravi, da ni bilo v današnjih razmerah prav nobene potrebe za razpis senatskih volitev. Kajti take volitve ne bodo prav nič doprinesle k ureditvi političnih prilik ,v naši državi. Ureditev političnih razmer je mogoče doseči samo pravilnim potom in ta je najprej občinske, nato skupščinske in šele za tem senatske volitve. Opustitev te normalne poti more povzročiti le nove zmede. 2Vov« stranka na Hrvatskem V Zagrebu se je ustanovil pripravljalni od-feor »Stranke delovnega ljudstva«, ki naj sprejme jv svoje vrste vse one delavce, kmete in obrtnike, ki se niso dosedaj priznavali k nobeni stranki. Pripravljalni odbor je sklical in tudi vodi vse delo za ustanovitev nove stranke dr. Božidar 'Adžija. Glasilo nove stranke bodo »Naše novinec Kaj se gyg?Službeno pogodbo« po vini-čarskem redu je založila tiskarna Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23, kjer se dobiva po din 1-—, s poštnino 25 par več. X Ruska krma. Časopisje poroča, da je bil sklenjen med Rusijo in Nemčijo dogovor, na podlagi katerega bo Rusija dobavila milijon ton živinske krme Nemčiji. X Šmarješke toplice na Dolenjskem je kupil lastnik zdravilišča Slatina Radenci dr. Šarič. Novi lastnik bo toplice preuredil in povečal bazen tako, da bodo še bolj privlačne in udobne. X Poldinarski kovanci izgube 16. februarja veljavo. Narodna banka obvešča prebivalstvo, da bodo poldinarski kovanci izgubili veljavo 16. februarja 1940. Zato jih je treba čimprej zamenjati na blagajni Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah za nove poldinarske kovance. X Bolgarska knjiga. Jugoslovansko-bolgar-ska liga je priredila v Ljubljani razstavo bolgarske knjige. Razstava se nahaja v Narodnem domu. Razstava nudi lep pregled bolgarske književnosti in dokazuje visoko stopnjo kulture bolgarskega naroda. X Odprava notarjev na Hrvatskem. V pravosodnem oddelku banske oblasti v Zagrebu je bila izdelana uredba o odpravi javnih notarjev v banovini Hrvatski. Del poslov javnih notarjev bo prenesen na sodišča. X Nemški gospodarski diktator maršal Go-ring je naročil nemškim kemikom, da morajo poiskati možnosti za pretvarjanje lesa v sladkor in maslo, da bo mogla Nemčija dalj vzdržati v novi vojni. X Trojčke je rodila v Babincu na Hrvatskem kmetica Micka Makovec. Mati in otroci so zdravi. X Najvišjega stražnika imajo v Bosanski Dubici. Mož je visok 2 m in 5 cm. Med svetovno vojno je prišel kot vojni prostovoljec iz Amerike. X Za pomočnika ministra poŠte je bil imenovan svetnik poštnega ministrstva Milostislav Ciko. X Za vrhovnega državnega pravobranilca je bil postavljen dr. Ivo Matijevič, doslej namestnik vrhovnega državnega tožilca. X Enotna cena za kvas. »Službene novine« prinašajo objavo davčnega oddelka finančnega ministrstva, po kateri se določa za kvas enotna prodajna cena 29 din za kg skupaj z državno trošarino in skupnim davkom franko postaja kupca. X Hrvatski ban dr. šubašič je sprejel zastopnike iz Hercegovine, ki so mu obrazložili silne težave, v katerih se nahaja ondotni narod. Letina je bila slaba, med narodom razsaja legar. Bolniki umirajo brez zdravnika, ker kmetje nimajo denarja. X Noro šolo je zgradila naša zaslužna Ciril-Metodova družba na Kozjaku nad Marenbergom. To je že tretja šolska zgradba, ki jo je postavila Zemlja daje in sprejema Vseh mrtvih dan, turobni praznik, ko se spominjamo svojih dragih, ki so že opravili življenjske naloge, sprejema letos svet z grmenjem topov, z bombami in bojnimi letali. Na premnogih krajih ne bo ljubeče roke, ki bi rahljala zemljo na zadnjem počivališču dotrpe-lih. Ne bo cvetja in ne sveč, ki bi z utripajočimi plamenčki vzbujale upanje. Namesto vsega tega bodo drveli po zemlji živih in mrtvih tanki, bodo vrtale v zemljo, v domove in grobove bombe in granate ter odpirale nove grobove. Na srečo je naši zemlji in našemu narodu to gorje doslej prihranjeno. Vzlic viharjem, ki divjajo po svetu, vlada pri nas mir in se lahko posvečamo vsem nalogam, ki nam jih nalaga življenje. Ko torej letos obiskujemo grobove svojih prednikov, ko se s toplo hvaležnostjo spominjamo njihovega truda in napora za ohranitev rodne zemlje, ne smemo pozabiti, kaj smo dolžni žrtvam, ki so jih utrpeli naši očetje, dedje in pradedje za nas. Iz zemlje so naša telesa izšla, v zemljo se po končani življenjski poti vračajo. To je večno kroženje, ki ga ne more spremeniti noben zakon in nobena sila. štva vseh vekov prvenstveno zemlji. Tudi najnovejša vojna je izbruhnila zaradi zemlje in njenih dobrin. Naj govori svet še tako o raznih ideologijah, naj gradi družabne sisteme, naj se peha in gomazi kakor koli, je vendar res samo eno: za zemljo gre! Zemljo kot največjo materialno vrednoto na svetu priznavajo vse ideologije. Samo pomislite, kakšna je razlika med krščanskim svetovnim nazorom in med sedanjim narodnim socializmom. V enem pa sta vendar na las enaka. Med osmimi blagri obljublja Kristov nauk: Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli. S tem potrjuje silni pomen zemlje. Ali ni Hitlerjev klic po življenjskem prostoru čisto isti klic po zemlji? Ali ni končno samozavestno zatrjevanje angleških ministrov, da bodo vsi narodi Velike Britanije do skrajnega branili imperij, samo izjava, da se zavedajo vrednosti zemlje in je zato za nobeno ceno ne dajo iz rok. Take in podobne misli se človeku vzbujajo, ko se letos ustavlja ob gomilah širom slovenske zemlje. Kaj vse so ti, ki spe pod rušo, pretrpeli, da so lahko ohranili zemljo, slovensko zemljo nam. Da ni bilo te junaške, požrtvovalne ljubezni in vdanosti bodočim rodovom, bi bila danes vsa slovenska zemlja za nas ena sama grobnica, medtem ko bi tujec paševal in sprejemal vse darov.e naše zemlje. Ko tedaj obiskujemo pokojne na njih tihih domovanjih, se moramo zavedati, da se življenje s smrtjo posameznika ne ustavi. Zemlja, ki ga je dala, ga je zopet sprejela v svoje ljubeče naročje. S tem pa je hkratu opozorila vse, ki so ostali za pokojnim, na njihove dolžnosti. Med prve naše dolžnosti spada ohranitev zemlje rodu in krvi, ki sta iz nje izšla in na njej trpita in živita. Zato bomo pokojne najlepše počastili in se jim najbolj oddolžili za vso njihovo skrb, ako bomo zvesto varovali, branili in negovali zemljo, ki smo jo od njih prejeli kot sveto dediščino. Naj bo zato letos vsaka sveča, ki bo kjer koli plapolaje svetila na kakem slovenskem grobu, sveta prisega in potrdilo: — Počivajte v miru, vsi znani in neznani predniki, junaški borci kakor tudi najskrom-nejši delavci na njivi slovenskih tal! Vsi, ki ste nam izročili v varstvo in oskrbo svetinjo slovenske grude, bomo vedno in povsod vestno izpolnjevali svoje dolžnosti in ne bomo nikdar dopustili, da bi kdor koli onečastil zemljo, to vašo in našo dragoceno svetinjo. Kakor ste jo vi izročili nam, tako jo bomo še olepšano dali nekoč novemu pokolenju z naročilom, da varuje, brani in ohranjuje zemljo — slovensko last. Ob takih mislih nam je tudi vseh mrtvih dan opozorilo za življenje, ki ga ukazuje večno ista mati — zemlja. Ciril-Metodova družba v tem kraju na severni meji. Nova šola je bila te dni končana in likofu je prisostvoval tudi predsednik družbe g. inž. Mačkovšek. X Med kandidati za senatorje pri senatorskih volitvah se ne nahaja noben minister. Zagrebški >Obzor« pravi, da bodo aktivni ministri prišli v senat kot senatorji, imenovani s kraljevim ukazom. X Naša kovnica za denar je dala v promet nove dinarske kovance, ki so iz istega materiala ko dvodinarski kovanci, le da so nekoliko manjši. Na licu je vtisnjena krona Jugoslavije, zadnja stran pa ima arabsko številko >1«, pod katero je v latinici napisano »dinar«, ter letnica 1938. X V Zagrebu se je vršila pretekli teden škofovska konferenca, ki ji je prisostvoval tudi papeški nuncij. Škofovska konferenca je pozdravila sporazum in sprejela več sklepov, tičočih se verskega pouka v šoli, gmotnega položaja duhovnikov in večjega romanja hrvatskih katolikov v Rim. X Banovina Hrvatska namerava odkupiti od svojih kmetov ves presežek zganja, ki ga bo porabila za proizvodnjo špirita. X Začasna omejitev sprejema bolnikov v ljubljansko bolnišnico. Zaradi gradbenotehnič-nih del v času od sobote 28. t. m. do ponedeljka 6. novembra se sprejem bolnikov v tem času omeji na težko poškodovane in nevarno obolele, katerim je pomoč in oskrbovanje res neobhodno potrebno. Javnost se o tem obvešča v izogib nepotrebnim potnim stroškom in pritožbam. Uprava Obče državne bolnice v Ljubljani. Jz iuriiie ■ Preseljevanje Nemcev. Nemško zunanje ministrstvo je izdelalo podrobne načrte za preselitev vseh nemških narodnih manjšin. Po tem načrtu bo v Evropi preseljenih 2,293.000 Nemcev in sicer 750.000 iz Romunije, 600.000 iz Jugoslavije, 480.000 iz Madžarske, 200.000 iz Južne Tirolske; 150.000 iz Galicije, 62.000 iz Le-tonske, 35.000 iz Litve in 16.000 iz Estonske. ■ Nemška podmornica je potopila angleško oklopnico >Royal Oak« (kraljevi hrast). Oklop-nica je bila zasidrana v vojni luki na škotskem. Podmornica se je spretno utihotapila skozi gosto mrežo min pri vhodu v luko in tam s petimi torpedami napadla veliko angleško vojno ladjo, ki se je po strašni eksploziji potopila. Z ladjo vred je utonilo okrog 800 mornarjev, 400 pa je bilo rešenih. Podmornica se je po napadu previdno umaknila in se vrnila v Nemčijo. Kan-celar Hitler je poveljniku podmornice osebno čestital. ■ Židje morajo plačati. Po umoru nemškega diplomatskega uradnika v Parizu je bila Zidom v Nemčiji naložena globa od ene milijarde nemških mark v obliki 20 odstotne oddaje premoženja. Ker globa s temi odstotki ni bila dosežena, so Nemci zvišali oddajo premoženja na 25"/». Zidje plačujejo globo v obrokih. ■ Volitve v bolgarski parlament se bodo vršile v teku dveh mesecev, to je koneem decembra. ■ Nemčija je zgubila dosedaj 20 podmornic, kar predstavlja eno tretjino vseh nemških podmornic. Vsega skupaj je imela Nemčija v začetku vojne 60 podmornic. ■ Posebne vrste lokomotivo so zgradili v tvornicah lokomotiv v Vorošilovgradu v Rusiji. Lokomotiva uporablja kot pogonsko sredstvo pa- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA • . je največji slovenski pupi-larnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. Za vse vloge in obveze hranilnice iamči Mestna občina ljubljanska }lats*te veste ZDRAVILNIH ZELIŠČ ? m Icupufc f*4 HaifVisifik dnevnik, ccmiU KMETIJSKA DRUŽBA r. V LJUBLJA1I, Novi trg si- 3 Zahtevajte informacije — pošljite vzorce in ponudbe! Iv. Ncmec; MOLK (Nadaljevanje) Joj me, ti si Danica! A, vi ste! Zakaj tako pozno? Bila je Ankina mati. Veš, Danica, nimam časa, povej mi ali je Boštjanova Bara doma! Tako sem se prestrašila. Nič hudega, mati! Kje pa rabijo Baro v fej noči, zdi se mi, da je doma. Hvala ti, Danica, moram hiteti, lahko noč, Danica! Veš, mudi se, pri Hitrečevih se je oglasila štorklja, moram hitro pripeljati Baro! Potem le hitite, mati, lahko noč! Lahko noč, Danica, moram hiteti! Danica je zastrmela v temo, ki je zakrila 'Ankino mater, misel pa ji je splavala visoko nad oblake, kjer so migljale zvezde, nedosegljive zvezde, za vsakega človeka ena! — Ali bo temu otroku zasijala srečna zvezda? se je porodilo v Daničinih mislih, z robo pa je potegnila čez oči, da bi lažje prodrla v temo. Zdelo se ji je, da mora strgati z očes tisto pošastno mreno, da bi v mraku lažje razbrala bodočnost mlademu bitju. Toda, mrak je ostal mrak in zvezde so naprej migljale nad oblaki, ničesar ni bilo dosegljivega, tiha noč je zavila vse skupaj v vroče hrepenenje. Kmalu nato je Danica legla in potopila svoje misli v krepek sanj. Proti jutru se ji je sanjalo, da ziblje lepega otroka in mu poje pesem o življenju. Sončni žarki so jo vzbudili iz sna, zato je naglo skočila iz postelje. Mati pa ji je prišla že na pragu nasproti. Danica, ali veš novico!? Kaj, mati? Hitrečeva Mica je dobila hčerko! In... Nič, ali ni to dovolj!? — Pravijo, da jo bodo krstili za Venjo! — Prav, mati! Jaz ji želim bolj srečno življenje, kot ga imamo danes. Kakšna pa si?! Nikakšna! Kar je res, se ne more spremeniti v laž. Zdi se mi pa, da otrok pri trmastem Hi-trecu ne bo imel poštene vzgoje. Nikar ne ogovarjaj, Danica! Ali nisem tudi jaz tebe vzgojila v istih razmerah ... Za sužnjo in tlačanko! — Danica! — Vi tega ne morete razumeti, mati. Vi niti ne veste, da v svoji ponižnosti trpite in garate vse življenje le za druge. Ponižnost je lepa lastnost! — Za nekatere; za tiste, ki morajo vedno grbiti hrbet, pa prav gotovo ne! Danica! — Kaj je s teboj, kakšna pa si?! Dekle je uprlo poglfd v mater, da so ji modre oči kar gorele; neizgovorjeno misel so povedale tako odločno, da je mati obstala vsa prestrašena pred hčerko in ni več spravila besede na dan. Danici so se napele prsi, obe roki pa je krčevito stisnila in zajela zrak. Vsi smo tlačani, mati! — Drug drugega grizemo kot črvi, iz žuljavih rok teče naaš kri; umiramo, toda ne radi nas, za tujca, za tuje pravice. Tlačani smo mati, me žene pa navadne sužnje. Hčerka, Danica! Od zunaj se je zaslišal hreščeč očetov gla9, ki je Franco kar vrgel v kuhinjo. Vidite, mati! Lastnega moža se bojite! Bojite se ga kot dekla, ne kot žena in to je sramota! Za božjo voljo, Danica, kako pa govoriš, kdo te je to naučil? To je spoznanje, mati! Občutila sem težko breme že davno in ga nosim za obe. Vi tega seveda ne priznavate, vi rajši trpite in garate, jaz pa tega nočem in ne bom! Boj se Boga, Danica! Ko bi se ga le tisti, ki so krvavi od naše krvi, pa se ga ne! Pusti to, Danica in se vdaj v voljo božjo! Da, da, mati. Vsi počakajmo, da nam bodo kožo potegnili s hrbtov. Naše orožje bodi molk in delo. Molčali bomo tudi tedaj, ko niti kri ved ne bo zadostovala tuji požrešnosti. Vi bi hoteli, da se ponižno zavijemo v večen molk! Jaz nočem tega, mati! (Dalje prihodnji?.) ro in petrolej. Rusi trdijo, da nova lokomotiva porabi manj goriva in razvija večjo hitrost. ■ V Turčiji je zmanjkalo kave. Sedaj jo nadomestujejo s suhimi figami. ■ žrtve Varšave. Pri obleganju Varšave je bilo ubitih 50.000 civilistov. Največ žrtev je zahtevalo zračno bombardiranje. ■ Revolucija se je ponesrečila. V Boliviji je poskušal izvesti revolucijo in se polastiti oblasti general Bilbao. Poskus se je pa ponesrečil. Vlada je uvedla obsedno stanje. General Bilbao je bil obsojen na izgon. ■ Hitler se je pretekli teden dolgo posvetoval s šefi armade in letalstva. Angleško časopisje poroča, da je Nemčija zbrala na zapadni fronti blizu dva milijona vojakov in da se pripravlja velika ofenziva v kratkem času. Ofenziva bo naperjeno v prvi vrsti na nAglijo. V tej borbi bo imelo glavno besedo letalstvo. Letala bodo desetkrat na dan bombardirala angleška mesta in tovarniške okraje. Nekateri listi poročajo celo, da se bo nemška armada poskušala izkrcati na angleški obali. ■ Kancelar Hitler bo ta teden obiskal za-padno fronto. ■ V Estonsko luko Talin je priplulo 14 ruskih vojnih ladij. V Talinu bo Rusija zgradila močno vojno luko za velike vojne ladje. • Nakup letal. V Ameriko je prispela an-gleško-francoska vojaška komisija, ki bo nakupila 9000 letal. Nadaljnjih 3000 letal bo kupila komisija v Kanadi. ■ Nemški bombniki. Petnajst težkih nemških bombnikov je napadlo angleške vojne ladje v škotskem pristanišču. Bombe so zadele več vojnih ladij, toda škode niso veliko prizadele jeklenim trdnjavam. Ubitih je bilo trinajst mornarjev in dva oficirja ter več ranjenih. Protiletalski topovi so sestrelili pet nemških bombnikov. ■ Kitajski bombniki so napadli japonska letališča v Hankou in pri tej priliki uničili 100 japonskih letal. ■ Ruska vlada je protestirala v Londonu zoper postopanje angleških oblasti z ladjami nevtralnih držav, ki prevažajo tihotapsko blago. Rusija ne priznava angleških določb v tihotapskem blagu in se ne bo pokorila angleškim po- morskim oblastem. Rusija zahteva za svoje trgovske ladje popolno svobodo. ■ Anglija namerava postaviti na francosko bojišče prav toliko armado kot jo imajo Francozi. ■ Ameriški parnik City of Flint so Nemci zaplenili v Severnem morju iu ga odpeljali v rusko luko Murmansk. Rusi so parnik pregledali ali vozi tihotapsko blago ali ne, nato so ga pa spustili. Nemško posadko šo Rusi najprej zaprli, kasneje pa spustili na svobodo. Zaplemba ameriškega parnika je povzročila po vsem svetu, zlasti pa v Ameriki, veliko razburjenje in se je poleglo šele, ko so Rusi spustili ladjo na svobodo. a Nova bolgarska vlada. Predsednik bolgarske vlade dr. Georgij Kjoseivanov je podal ostavko celokupne vlade. Po daljšem posvetovanju je kralj Roris poveril sestavo nove vlade zopet Kjoseivanovu. Ker ni uspel, da bi pridobil za vlado večino parlamenta, je pritegnil v vlado le štiri nove ministre in po sestavi razpustil parlament. ■ Anglija obljublja Italiji za njeno nevtralnost ogromno posojilo v znesku 100 milijonov funtov šterlingov ter neke ugodnosti pri prevozu skozi Sueški kanal. Italija bi lahko vozila svoje proizvode iz Abesinije skozi Sueški prekop brezplačno. Tudi Francozi bi nudili Italiji neke ugodnosti v Džibutiju in Tunisu. ■ V Dobrudži, ki jte sedaj pod romunsko upravo, so bolgarski četaši napadli orožnike in dva težje ranili. Uvedena je preiskava. V Dobrudži prebiva skoro 300.000 Bolgarov, ki so prišli pod romunsko oblast v balkanski in svetovni vojni. Dobrudžo zahtevajo Bolgari nazaj. Le za to ceno bi bili pripravljeni stopiti v balkansko zvezo držav. Dobrudža je najplodnejše bolgarsko ozemlje. ■ Nemški križarki »Deutschland« in »Von Scheer« križarita po visokem atlantskem morju in potapljata angleške in francoske trgovske ladje, koder jih več ne spremljajo vojne ladje. Anglija je sedaj odposlala na visoko morje svoje najhitrejše bojne ladje, da poiščejo in uničijo nemške križarke. ■ Kancelar Hitler je postavil za generalnega guvernerja zasedenega poljskega ozemlja drž. ministra dr. Franka, za njegovega namestnika pa dr. Seys-Inquarta. ■ V okrožju Vilne, ki ga je te dni zasedla litovska vojska, se nahaja nad 100.000 judovskih beguncev, ki so pribežali iz onega dela Poljske, katerega so zasedli Nemci. M Romunski prestolonaslednik Mihael je dovršil 25. oktobra 18. leto in je postal s teiu polnoleten. Po romunskih zakonih je postal prestolonaslednik član senata in akademije znanosti. B Izselitev Nemcev. Iz baltskih držav se bo moralo izseliti v Nemčijo okrog 100.000 Nemce*. Njihovo premoženje cenijo nad 1.200,000.000 nemških mark. B Na Dunaju je umrl grof Szapary, znana veleposestnik v Prekmurju in nekdanji lastnik graščine v Murski Soboti. ■ Slovaški je obljubil kancelar Hitler, da ji bo vrnil vse ozemlje, ki si ga je prisvojila Padska po svetovni vojni. Sejmi 5. novembra: Beltinci. 6. novembra: St. Jernej, Višnja gora, Kranj, Novo mesto, Jesenice, Mengeš, Vel. Lašče, Vrhnika, Pilštanj, Braslovce, Brežice, Nova cerkev, Rečica ob Savinji, Sv. Lenart v Slov. gor., Zabukovje ob Sevnici, Murska Sobota.. 7. novembra: Ormož, Ptuj, Dol. Lendava. 8. novembra: Celje, Ptuj, Trbovlje. 9. novembra: Turnišče. 10. novembra: Maribor, Puconci. 11. novembra: Studenci pri Krškem, Moravče, Poljane, Sp. Gorje, Bučka, Ig, Št. Gotard, Nedelišče, Ormož, Brežice, Celje, Trbovlje, Laško, Marenberg, Oplotnica, Sv. Pter pod S. gor., Šmartno ob Paki. tfmoiclfi lici" lzhaJ* vsako sredo. Naročnina inaša ,fnlllGtanl llal letno 30 din, polletno 15 din, n inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne večamo. Plača in toa se v Ljubljani. Uredništvo ia uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.1M. EKONOM r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (» lastni hiii) Telefon interurban 25-06 Dobavija vse deželne pridelke, kakor: pšenico, ri, ječmen, oves koruzo, ajdo itd Sllerske izdelke: pše-nični zdrob. pšenično moko. rženo moko. ajdovo mako, koruzno moko. koruzni zdrob. pšemčno in koruzno krmilno moko. pšenične otrobe, ješprenj, kašo Poljske pridelke: krompir fižol, zelje, sadje, seno Id slamo. Stalna zaloga vseb um^tnib gnojil (rud. superfo®-fata. kalijeve soM. Tomasove žlindre nitrofoekata. apnenca dušika, čilskega solitra itd.), cementa ia drugo glavuo zastopstvo za Slovenijo opekarne jIIo-vaet, Karlovac. za vee vrste zidne in stresne opeke. Tavčarjeva ulica štev. 1 V L|IIBL|ANI reg. zadr. z neom. zav. Telefon št. 23-47 * Brzojavi ..Kmetski dom" Račun poštne hranilnice št. 14.257 Račun pri Narodni banki ^ 6 V AOV & ePc 4t 'O do 0 Za vse vloge nudi popolno varnost* Otvarja tekoče račune * Eskontuje menice * Daje kratkoročna posojila Izvršuje vse osfale denarne posle ZAUPAJTE DENAR DOMAČEMU ZAVODU! ISKOV 1 N E vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časo- pise, knjige, vetbarvni tisi« hitro in poceni! 1ISKARNA MERKUR LJUBIMKA, Gregorčičeva ul. 23 TELEFONI ŠTEV. 25-52