ISSN 0351-6407 Maja ukinjenih več kot sto vlakov RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 zimski /RHLSPK . VRTOVI, d. O. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota © CREDITANSTALT Banka Creditanstait d.d., Ljubljana Pred dnevom Romov VRHUNSKA El™ □FINSTRAL VREME Tel.: (069) 35 555 Faks: (069) 32 093 l I Murska Sobota, 9. april 1998, leto L, št. 15, cena 190 SIT Lunine mene: v soboto, 1. aprila, bo sonce vzšlo ob § uri in 24 minute ter zašlo ob 1 9. uri 42 minute, dan je dolg 13 ur in 19 minut. V nedeljo, 12. aprila bo polna luna. 9. april, četrtek, 10. april, petek, 11. april, sobota, 12. april, nedelja, 13. april, poned., 14. april, torek, 15. april, sreda, Valtruda Feliks Stanislav Velika noč Vel. poned. Vida Nasta Konec tedna se bo nadaljevalo nestalno aprilsko vreme s posameznimi padavinami. Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. naj lepših pisanice, remenice, Marbane bilice tehpredvelikonočnih dneh smo v Prosto^< xe Stoika, Murskega vala in Venere zbira i ^ar Ptsanlce. Naši bralci in poslušalci so ji ‘P Zaieten kupček, vse smo si natančno og e ' . Motovili, da niso samo lepe, ampak tu tj rece; SaJ so tehnike v različnih krajih in v družin ^dične. Pohvalno pa je tudi, da stare te m ^nja in risanja niso šle v pozabo. Ote ir Bralci Vestnika ste množično sodelovali v nagradni igri Lepa kot nevesta - Vest-nikova fiesta, saj smo prejeli več kot 19.000 dopisnic z rešitvami nagradnih vprašanj. Nekaj tednov smo žrebali potnike Vestnikovega vlaka in dobitnike Vestniko-vih majic, v soboto, 4. aprila, pa je bilo v okviru prireditve Zapojmo in zaigrajmo po domače, ki je bila v telovadnici OŠ Črenšovci, še super žrebanje. Sreča se je tokrat nasmehnila Miri Maje iz Belti-nec, ki avta še nima, zato je prišel, kot pravimo, v prave roke. Na prireditvi smo ji izročili ključe, avto pa pripeljali v ponedeljek na dom v Kocljevo ulico, saj sama še ne vozi, ker pač nima izpita. U^tiz Fiiov S° pr*nesli Jožica Celec iz Ratkovec, Helena D-a Mur^v Marjan Gjergjek iz Vidonec, Margit Bedo K(ii\^aria N?3 ^Ot’. Zsuzsanna Tomsics iz KUD-a Mura Zaj’a Mura ’z KUD-a Mura Kapca, Anna Kocet iz Ht^erszeg QOt’ Kocsisne Koszorus Aniko iz KUD-a Mura h KUn"33 G6nc iz KUD-a Mura Kot, Jolanda Kle-Kr n' Ana 7 Mura Kot, Ella Pivar iz KUD-a Mura Sobote VIr" hladen iz Dokležovja, Matjaž Sreš iz stare-- 'z Mursk ;^encija Venera iz Murske Sobote, Irena H^ubčann -° b0161 skupina delovne terapije iz Doma rnian RV'Z Račana, Martina Sreš iz Murske Soboto^3 in Pre ajsar 0(i Grada. In čeprav je naša komisija dov? !’0 daljger^Va^a’ katera pisanica je najlepša, smo na e « Premisleku v en glas ugotovili: »Vse so ču-ANRR, foto: J. Z. Ljutomer še naprej v Pomurski regiji? Regij ne bo!? Čas za predstavljanje predloga zakona o regijah je vse prej kot ugoden KNA-VRATA- y?e poti vodijo od if » & n;: Velikonočno streljanje Učiteljica je na steno v razredu prilepila plakat s čudovito prispodobo: v našem domu ni ogledala, ogledalo so oči naše mame. Sodil je k učnim uram, v katerih je otroke vodila do odkrivanja vezi med otrokom in materjo, do spoznanja, da se temu, kar otroci čutijo do svoje mame in kar mame čutijo do svojih otrok, pravi velika ljubezen. Otrokom ponujena prispodoba o čudovitih svetlečih očeh naših mam je zanje seveda blaga in prijazna, kajti ni ga otroka, ki se ob pogledu v ogledalu ne bi nasmeh- vki pred zaposlitvijo to svojo zahtevo dali v podpis. Potem pa, ko je bilo takšno početje razgaljeno, so začeli s povsem legalnimi metodami. Zaposlitev za določen čas, ki se pač izteče z otrokovim rojstvom. Ženske kot bodoče matere so zaradi rojevanja in nege otroka za delodajalca rizična delovna sila, saj je njena odsotnost z dela zaradi skrbi za otroke v tržno naravnanem svetu moteča. Zdravniki porodničarji v nekaterih slovenskih industrijskih mestih, kjer je tudi stopnja brezposel- Ogledalo so oči naše mame Ovvvse^ Potrošnikovih * % z gradbenim materialom. 9ir^0, te!?1? sejemske cene za cement, apno, li ^^10^5* °’ S|porex, maltit, sigmaplast, izoputz, 1^“% Se. cene za univerzalno prsno kabino hlačne ploščice Gorenje in vodovodne Othv Sr*ik, Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota nil, presodil svoje podobe, ko je odeta v nasmeh ali spačena v jezo ali ko je zgrbančena v strašljivo grimaso. Toda potem, ko odraščamo, v zapisanem sporočilu lahko odkrijemo veliko več. Še kako je res, da so nam matere do smrti naše ogledalo. Gledam vanjo, a hkrati vidim tudi samo sebe - presojam sebe in svoja dejanja. Otroci smo odsev svoje matere, ne le po svoji zunanjosti, ampak tudi po svojem ravnanju. Majhni otroci so do ušes zaljubljeni v svojo mamo, saj je zanje najlepša, najboljša, vsemogočna. Toda z leti odraščanja mamo vse boj vidimo na trdni zemlji. Spoznavamo, da je takšna, kot je, a hkrati tudi odsev sveta, v katerem živimo. Življenje in vloge, ki ji v družbi pripadajo, jo oblikujejo. Prav zato ne preseneča, da se je Svetovna zdravstvena organizacija ob petdesetletnici delovanja in letošnjem svetovnem dnevu zdravja ozrla na matere in dala poudarek varnemu materinstvu. Pozornost je namenila tistemu prvemu in zdravstveno najbolj občutljivemu obdobju materinstva, to Je nosečnosti in porodu. In prav je tako, saj zaradi nosečnosti in rojevanja na svetu vsak dan umre na stotine žensk. Ob prebiranju poslanice se Je potem lahko vsaka država zazrla vase in analizirala položaj ženske in matere v družbi. In kakšen je položaj matere v naši? Zdravstveni minister in mediji so tokrat opozorili na že nekaj časa znano prakso delodajalcev, da od bodočih mater pričakujejo, da se morajo, če nameravajo dobiti in zadržati zaposlitev, odpovedati materinstvu. Nekateri so si dovolili celo to, da so dela- nosti nad slovenskim povprečjem, z zakrbljenostjo opozarjajo na povečevanje števila šibkih novorojenčkov, zahirančkov. Na žensko in mater se zaradi slabšanja materialnega položaja družine zgrne vse breme revščine. In prek matere jo čuti tudi njen otrok ■ ker pač ne more biti drugače, saj je otrok odsev svoje matere. Sama bi zato v iskanju odgovora na vprašanje, kako se godi naši materi, na prvo mesto postavila breme revščine. V družini nosi njeno težo večinoma prav mati, zato tam, kjer je revščina, ni varnega in srečnega materinstva ter brezskrbnega otroštva. Rojstvo otroka je za mater pa tudi očeta velik dogodek in k temu velikemu, kar novo življenje je, je s sprejemanjem določenih ukrepov zazrta tudi širša družbena skupnost. In v zadnjem času je pri nas aktualna tista o podaljšanju porodniškega dopusta, kajti naši otroci si zaslužijo najboljše. A če bomo dolžino (daljšanje) porodniškega dopusta vezali samo na mater, varnega materinstva s tem ne bomo dosegli. Delovanje žene in matere v javnem življenju in zaposlitvi bo s tem še bolj izločeva-no. Zato se pridružujem vsem tistim, ki trdijo, da bo materinstvo toliko varnejše, kolikor močneje bomo povsakdanjili odgovorno očetovstvo. Možem mora biti dovoljeno, da so očetje, saj imajo pravico biti ob svojem otroku, ga vzgajati in negovati, se z njim igrati in biti srečni. Skrb za otroka je »naravno« početje tako za mater kot očeta. In še: biti deležen materine in očetove skrbi, je tudi pravica otrok. MAJDA HORVAT I 2 Hktualno okoli nas vestnik, 9. aprilj; Seja vlade Imenovana pogajalska skupina za članstvo v EU Vodil jo bo dr. Janez Potočnik - Posebna brigadna enota treh sosednjih držav - Višje avtomobilsko zavarovanje Vlada Republike Slovenije je na zadnji seji imenovala 10-člansko pogajalsko skupino za pogajanje Slovenije za članstvo v Evropski uniji. Za vodjo skupine je imenovala dr. Janeza Potočnika (direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj), za njegova namestnika pa Franca Buta (državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in dr. Borisa Cizlja (dosedanji veleposlanik misije ZN v Bruslju). Člani pogajalske skupine pa so dr. Fedor Čeme (direktor in višji raziskovalec raziskovalne skupine PRO-ECO, d. o. o.), dr. Emil Erjavec (docent na ljubljanski biotehniški fakulteti), Cveto Stantič (podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije), Miro Prek (vodja sektorja za evropsko in primerjalno pravo pri vladni službi za zakonodajo), Andrej Rant (viceguverner Banke Slovenije), Vojka Ravbar (državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj) in Igor Strmšnik (namestnik direktorja urada RS za makroekonomske analize in razvoj v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj). Policijski zakon pred sprejetjem Vlada bo poslala v tretje parlamentarno branje predlog zakona o policiji. Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki ga ustanovi država za izvajanje nalog, ki so določene v tem zakonu ter v drugih zakonih in podzakonskih aktih. Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje, vodi pa jo generalni direktor, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave. Generalni direktor policije je za svoje delo in delo policije odgovoren ministru. Poleg nalog in organizacije zakon določa tudi pooblastila policije, zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, ureja za delavce policije delovna razmerja ter posebnosti ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, opredeljuje disciplinsko in odškodninsko odgovornost itd. O peticiji najemnikov nacionaliziranih stanovanj Vlada je imenovala tudi petnajstčlanski Svet za visoko šolstvo RS za dobo štirih let in 25-članski Sosvet vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki izvajajo vzgojno-izobraževalno delo. Med drugim je vlada sprejela še mnenje k peticiji Združenja najemnikov nacionaliziranih stanovanj, v katerem podpira pobudo združenja, da se oblikuje ekspertna skupina pravnih in ekonomskih strokovnjakov ter predstavnikov Združenja najemnikov nacionaliziranih stanovanj in Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Skupino bo ustanovilo Ministrstvo za okolje in prostor. Vlada se je seznanila tudi z informacijo o plačah direktorjev v javnih zavodih, ki sta jo predstavila podpredsednik vlade Marjan Podobnik in minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop. Projekt je dobil načelno podporo vlade, sicer pa je strokovna skupina izdelala izhodišča za oblikovanje meril za določanje direktorskih plač, kjer bodo upoštevali povprečno plačo v državi, povprečno plačo v dejavnostih, 51. člen zakona o gospodarskih družbah, merila o nagrajevanju menedžerjev, posebno lestvico nagrajevanja, kjer bo mogoče zmanjšati plačo direktorjev za do 15 odstotkov oz. jo povečati za največ 25 odstotkov glede na poslovne rezultate. Meddržavna brigadna enota Vladaje potrdila tudi pobudo za sklenitev sporazuma med vladami Slovenije, Italije in Madžarske za ustanovitev večnacionalne lahke pehotne enote na brigadni ravni. Omenjena pobuda je prišla z italijanske strani že na prvem tristranskem srečanju obrambnih ministrov Slovenije, Italije in Madžarske 4. aprila 1997 v Ljubljani. Večnacionalna lahka kopenska enota bi lahko bila na voljo tudi zvezi Nato in Zahodnoevropski uniji v skladu s postopki obeh organizacij in mandatom Varnostnega sveta Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ali drugih mednarodnih organizacij. Spremembe v obrambnem ministrstvu Vladaje razrešila tri od štirih državnih sekretarjev na obrambnem ministrstvu: Borisa Žnidariča, Srečka Kokalja in Teodorja Geršaka, funkcijo državne sekretarke pa bo tudi v prihodnje opravljala Marija Ribič. Obrambni minister Alojz Krapež razmišlja o zmanjšanju števila državnih sekretarjev na tem ministrstvu. * Dražje obvezno zavarovanje Slovenska vlada je potrdila uredbo o določitvi najvišjih cen premij za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Cene premij se bodo s 1. junijem letos povečale za največ 8 odstotkov. Sedanja veljavna uredba o določitvi najvišjih premij za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil preneha veljati 9. aprila letos. Slovensko-izraelski akt po vsebini naj ne bi bil sporen V drugem delu seje je vlada nadaljevala obravnavo informacije o aktu, ki sta ga sklenila direktorja vojaško varnostno-obveščevalnih služb Slovenije in Izraela in v zvezi s tem ugotovila, da je podpisani akt dokument o sodelovanju dveh varnostno-obveščevalnih služb in da gre za varovanje podatkov zaupnega značaja. Vlada je ugotovila, da akt po vsebini ni sporen in ni povzročil škodljivih posledic za državo. Sporazum je bil sklenjen z namenom varovanja nacionalnih interesov na obrambnem področju, vprašljiva pa je procedura, po kateri je bil sprejet. Ministrstvo za obrambo bi lahko v skladu s svojimi pooblastili samo predpisalo postopke varovanja podatkov, vendar je druga stran vztrajala pri podpisu pisnega akta. Očitno je, daje takratni direktor varnostno-obveščevalne službe izhajal iz ocene, da gre za operativni akt dveh varnostno-obveščevalnih služb, ki ga, izhajajoč iz Zakona o obrambi, lahko podpiše sam vodja službe in da s tem ni potrebno posebej seznaniti vlade in parlamenta. Zato sta celotno usklajevanje in podpis potekala na ravni dveh varnostno-obveščevalnih služb. MARJAN HORVAT Bethlehem v Ameriki Drezanje v slovenske korenine V zadnjem podlistku o betlehemskih Slovencih, objavljenem v Vestniku septembra ’96, pogledu na panoramo mesta Bethlehem, kjer so na fotografiji v ospredju zvoniki dveh sloven cerkva, razmišljala, koliko časa bodo zvonovi slovenskih cerkva še zvonili slovenski skupo^ Mar ne bodo tako, kot padajo zidovi nekdaj mogočne železarne, čez nekaj let utihnili ali morda zvonili komu, ki mu bo slovenska melodija tuja? V ameriškem mestu Bethle-hem, v mestu z globokimi koreninami slovenskih priseljencev, v rimskokatoliški cerkvi sv. Jožefa, ki svoje slovenstvo izpričuje tudi z bogatimi vitraži, ki so jih darovali verniki prekmurskih župnij, je novopostavljeni duhovnik na policah verskega tiska vernikom ponudil v branje... V evangeličanski cerkvi sv. Iva- na Janeza in v katoliški, posvečeni sv. Jožefu, verskih obredov že nekaj let ne opravljajo v slovenskem, prekmurskem jeziku, toda prav pred dvema letoma je vernike obeh cerkva povezalo slovenstvo, spoznanje in zavedanje lastnih korenin, ki segajo v svet Ustavna obtožba Janša proti Drnovšku Kljub ponedeljkovem Janševemu in Drnovškovemu sestankovanju se je predsednik SDS odločil, da vloži ustavno obtožbo zoper premiera Skupina poslancev SDS je pri Janezu Podobniku vložila ustavno obtožbo zoper predsednika vlade, saj naj bi ta bil tako politično kot pravno odgovoren za podpis tajnega sporazuma med izraelsko in slovensko obveščevalno službo, ki sta ga podpisala Marjan Miklavčič ter izraelski kolega Yechiel Ho-rev. S tem podpisom naj bi bila kršena tako slovenska ustava kot zakoni, po mnenju Janeza Janše pa obstaja tudi utemeljen sum, da je bil premier s podpisom sporazu- ma v letu 1995 seznanjen. Mesec dni in pol pred podpisom naj bi namreč takratni direktor Varnostno-obveščevalne službe posredoval sporazum Uradu vlade za zakonodajo. Po besedah Lojzeta Janka naj bi se z Miklavčičem sestal Pa- Nafta Lendava Vlada študijo obtežuje z narodno koristnostjo Na torkovi seji nadzornega sveta Nafte Lendava je predstavnik vlade predstavil zahtevo, da se študija angleške revizijske hiše Arthur Andersen dopolni tudi z ničelno varianto, torej da vnesejo varianto narodnogospodarskega vidika z analizo stroškov zapiranja rafinerije. Zakaj je to stališče ali zahteva vlade z vidika ohranjanja rafinerijske dejavnosti v Nafti pomembna? Študija, ki pa je še vedno delovno gradivo, namreč z vidika kapitala ne govori v prid predpostavljeni (zahtevani) najmanj 14-do 16-odstotni interni stopnji donosa. Toda po izračunih, ki sojih naredili strokovnjaki Nafte, so se približali enajstodstotni donosnosti, ki bi se jo z določenimi dejavniki dalo popraviti še za kak odstotek. In če tem izračunom dodamo tudi narodnogospodarski in socialni vidik, je odločanje o nevlaganju v sanacijo rafinerije ali njeno zapiranje že toliko težje. Pripravljena študija je torej dana v obravnavo prizadetim stranem kot delovno gradivo, zato so pripombe in predloge za njeno dopolnitev z upoštevanjem več dejavnikov pripravili tudi strokovnjaki Nafte. In če bodo rezultati študije, ko jih bodo obtežili z narodno koristnostjo, lastnike pripeljali do sklepa, da rafinerija mora ostati, bo za njeno sanacijo z državne strani potrebna konkretna, ne le načelna podpora. MH ir Iz New Yorka piše prekmurskih in porabskil"® ki negirajo vcepljeno ji® šarstvo. Mar kdo računan da jih bo zaradi njihove ne^. in mladostne krhkosti drezati? |MINISVz\RSTVA POVRATKA »HOJ IS «XXXA: »* vle Svete, ki naj biP JI akt ne sme bitim^j/ gledalcem TVS raz 0 Podpis tajnega P SDS-ovi obtožbi med j meni, da je bila n j način ustvarjena m vna obveznost za n j. Med drugim tudiof' < je predsednik vla^fda ni^ da o sporazumu v .pi veščena in da on sa tajnem aktu ni ve (jj pa je v očitnem naS tvami takratnega / ministra Kacina, ki J J. krat izjavil, da Je A sproti obveščal pre ® je minister član vly^ res težko trditi, da | ničesar vedela. m® Premierje P.raVkotA zavrnil obtožbe že zavrnil Ijene, saj naj ne delovanje premiera Z ✓ m ustavo. jjO Janez Podobu' ’ državnega zbora, šestdeset dni časa, f lamentarno razp državni zbor odl^ zoper premieraLM sodiščem, bo le-m.0, utemeljenost ob nega bodo bodisi se z dvetretjinsK vseh sodnikov od ( funkcije. V času JI , bi se lahko usta ločilo in prern’er?jati P,e lo pravico oprav J t funkcijo. . iww iurh.u p is c------ » Embargo na orožje sprejo ..M DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Varnostni svet OZN je konec preteklega tedna kljub vsemu uspel sprejeti ukrep za kaznovanje srbskih in črnogorskih oblasti zaradi poboja najmanj 80 civilistov na Kosovu. Prepoved trgovanja z orožjem za ZR Jugoslavijo sama po sebi ne predstavlja hudega bremena in zagotovo ne bo fizično preprečila nadaljnjega nasilja proti albanski večini na Kosovu. Resolucija varnostnega sveta, izglasovana skoraj soglasno, pa je pomembna z drugega vidika. Z resolucijo se je kosovska kriza dejansko internacionalizirala in usmerila mednarodno pozornost na režim Slobodana Miloševiča, čemur se je ta doslej na vse kriplje upiral. Pred dnevi je celo predlagal nacionalni referendum, na katerem bi se državljani ZR Jugoslavije odločali, ali dovoljujejo mednarodno vmešavanje na Kosovu. O Izidu referenduma ni treba razmišljati, saj je gotovo, da bo uspel, morda celo več kot stoodstotno, kar se je v Miloševičevi režiji že dogajalo. Kar se tiče mednarodne skupnosti, je tak referendum brezpredmeten, ker je položaj na Kosovu prenevaren, da bi ga reševali s policijskim nasiljem. Potem ko je bilo glasovanje o resoluciji pred dvema tednoma prestavljeno, so srbski diplomati v New Yorku proslavljali zmago in na veliko razlagali svojo resnico. Glasovanje o resoluciji je takrat prekinila Rusija, ki se je s tem pridružila Kitajski. Srbska stran je bila prepričana, daje j konec in da lahko še naprej saj bi z razdeljeno evropsko politiko brez večjih težav, tako kot večkrat v P glasovanju v varnostnem svetu je J. za embargo, edino Kitajska seje ska misija v varnostnem svetu je zaVl lišče, s katerim je podprla resolucij0 " J da KS še naprej ostane aktivno ude vanju položaja na Kosovu. Velepo^ Tuerk je v svojem govoru pred spreje lucije opozoril pred razdeljevanje” * stali položaj na obe strani (albans kajti Miloševičev propagandni s.lrt>iMi>cy nekaterih državah prikazati težnje mostojnosti kot terorizem. Tuerk je de terorizem ne gre uporabljati k”r'^2 bombni napadi na letala, civilne bljanje talcev itd., ni isto kot bojPr° 7 zatiralskega režima. ,< jf y Kakorkoli že, Kosovo in s tem t” vija sta prišla pod drobnogled med”d sti in morda celo postala predme' dročja vpliva med velikimi državo/”1' ^[2 nacionalizirana, kar pomeni, da t>° JlKdrs vič dvakrat premisliti, preden se daljnjo uporabo sile. ROB^h 9. april 1998 Aktualno doma Ljutomer še naprej v Pomurski regiji? Regij ne bo!? Pamflet Meja na reki p j ' ~~-------------------------------------------;____________________________ vlad^ pre^stavyanJe predloga zakona o regijah je vse prej kot ugoden: medtem ko je s 1Zgoreva v obračunavanju med koalicijskima partnericama in ugotavljanju, ali P razum med izraelsko in slovensko obveščevalno službo sporazum ali samo p, a 1Vn°tehnični akt ali morda vendarle dokument, s katerim so bila prekoračena Min aS- ta^° nekdanjega ministra Kacina kot nekdanjega direktorja VOS-a »ne za ceno madžarske e na lokalni ravni nadaljujejo bitke za ustanovitev novih občin zemlje«!? Pavijanov'£* ^s®veda s Pomočjo parlamenta) uspelo, da pogled nanjo in na ' tUd'lokalnih samoupravnih skupnosti) ni fokusiran »zosu«. njeno Početje, po načelu: naj izgorevajo v lastnem jasno, tudl ni Povsem dVs^ ^mago^.*50 Slavil° l^ordarekf"1'^ in k Ustavno so-°do ’meli v rie?dUmL In če za niLdrZaVnem zboru nauerja 1:77™ Boža Grafe-SOz20o £7 V adni Podlog ^čij), 7 J ndumskih ob-tokratni jMni Za (na' zujoči. a 19- april) obve- dojeseni vedeli ?7eptembraPe ° poslancem nrk°na °^ka7 Prejeti novel0 >0 o £7 samoti in T1 »ajbofi7Clranju občin. spaZ drasticne spre-t/’115 «a čelonnk-rž uvrstitev aient P° Vz°m k, 1,3 lokai„- Vlada - parla-SaSJss k'Pa tak /v /asov«, nov tih/PPamo dn T^OP1«- Res M£anizn’ovV°nadzPoaPirna' C?5«! žunan□ adzora nad ^b^V^odT^cob-8%Sske d« d kazenske, taisti ds' ° Prične od- 'in 7 instrum sarnouPravi 4b° imeU1161^«. s kate-^Opo? koliko več tUdižunda b0lahk0 Ja Se 7 svetOniPan S svoiim krka 'iiioz 7° bamesto od- n6teP, 7°’ d°bi|; 7Se “vrstil v CdXa>k^^ Vd^et tr7aškim ’?ar ie iz-JPiošn^^čp6 Osnovne Stv° m ■ bi,i vkpb^tep”1 ZačeisSole 80 °VJače7Vkater7Je vse-^r^tev 7$ ^77 naj bi 7$?' v zažgat |7°narJi PlsNk 7 an Ve‘ Pr^bo^VaiJ^sal, da R<>7dl teglromdovič, ° ^nL^ne z d očitev M. o Predstavniki nekaterih slovenskih romskih društev so se srečali v Murski Soboti pred dnevom Romov s predsednikom državnega urada za narodnost Petrom Winklerjem, predsednikom komisije vlade RS za romska vprašanja Božom Grafenauerjem ter nekaterimi občinski predstavniki. Srečanja so se udeležili Romi s Pušče, Maribora, Novega mesta, Serdice, Puconcev, Velenja in Krškega ter razpravljali o problematiki, s katero se srečujejo Romi, in predlagali, kako bi lahko nekatere težave bolje reševali. Najpogosteje so omenjali nerešene bivanjske probleme in nezaposlenost ter opozorili, da država in občine Rome še ved- no premalo ščitijo. Najpogosteje so omenjali nerešeno bivanjsko problematiko v nekaterih romskih naseljih, predvsem na Dolenjskem, kjer so mnogo naselja zgrajena na črno. Romi pa morajo imeti možnost, da nekje živijo, zato poskušajo to reševati tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer pripravljajo in tudi končujejo študijo o bivalni problematiki romskih naselij. Če pa ni vseh »papirjev«, pa država tudi ne more prispevati finančnih sredstev. Predsednik Zveze romskih društev Jožek Horvat - Muc je povedal, da nekatera ministrstva, kot so Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za šolstvo in šport znajo prisluhniti Romom, med tem ko druga nimajo tako velikega posluha. Prav tako je na Slovenskem več takih občin, ki nimajo posluha za Rome, kot tistih, ki se vključujejo v uspešno reševanje problematike. Vsi pa so se tudi strinjali, da bi lahko k izboljšanju odnosov na relaciji občina-Romi prispevali svetniki iz vrst Romov, predvsem v tistih občinah, kjer so Romi avtohtono prebivalstvo. Božo Grafenauer pa je opozoril tudi na dejstvo, da si je potrebno pred volitvami s skupnimi akcijami prizadevati za občinskega svetnika. Do sedaj je Janez Šerkezi s Pušče edini romski predstavnik v Sloveniji, ki ima stolček v občinskem svetu. Jože Horvat - Muc pa je samokritično ugotovil, da se zaveda, da bo marsikje težko dobiti človeka, ki bo zastopal Rome. Romi so tudi opozorili, da bi morala država sprejeti zakon, s katerim bi urejala položaj Romov. Vendar je bil odgovor, da bo zakon sicer res uredil nekatere težave, ampak sam zakon ni dovolj. Romi morajo sami sebe uveljaviti. Nobeden zakon jim namreč ne bo zagotovil ugleda, zakon jim lahko pri tem samo pomaga, je dodal Peter Winkler. Hkrati pa omenil, da bodo imeli možnosti, da se izkažejo pri javnih delih, čemur je v zadnjem času namenjenih nekoliko več sredstev. Kljub težavam smo lahko slišali tudi pozitivno mnenje in da so se stvari začele izboljševati. K temu pa je prav gotovo pripomogel tudi organiziran nastop Romov; saj je v Zvezo romskih društev vključenih že sedem društev, osmo pa nastaja. Romi v Prekmurju pa se ukvarjajo z bistveno manj težavami, kot se na primer Romi na Dolenjskem. V zadnjem času se je izboljšala tudi infrastruktura. Pred nedavnim je dobila Pušča šestdeset telefonskih priključkov, v letošnjem letu pa jim obljubljajo tudi ulično razsvetljavo, to pa še ne pomeni, da živijo brez težav. Mnogi med njimi nimajo rešenih bivanjskih razmer, tako da morata partnerja, ki imata že otroke, živeti vsak pri svojih starših, je povedal Janez Šarkezi, član soboškega mestnega občinskega sveta. Na srečanju so omenili tudi, da se s podobnimi težavami, kot so bivanjske razmere in nezaposlenost, srečuje tudi večinsko prebivalstvo in ne samo Romi. Dejstvo pa je, da Romi ne morejo samo čakati na pomoč države in občine, ampak morajo tudi sami prispevati k izboljšanju svojega položaja. To pa bodo dosegli, če bodo večjo pozornost namenili izobrazbi. A. NANA RITUPER RODEŽ Prej ali slej postane še tako skrivnosten obisk, kot je bila misija komisije za meje ministrstva za zunanje zadeve v Lendavi, javna skrivnost. To je v kratki zgodovini tretja komisija, ki naj bi »pogruntala«, kako naj se potegne meja med Hrvaško in Slovenijo. Pa je potrebno ob tem res dosti razmišljati? Kaj je z mejo na reki, ki so jo zagovarjali pred predsedniškimi volitvami vsi kandidati na čelu s sedanjim predsednikom? Komisija je tokrat prišla s predlogom, ki je dodobra razburil lokalno sceno. Ponujali so jim mejo na Murinem nasipu, to bi pomenilo med drugim tudi mejo do prve hiše v Kotu. Vztrajati pri enotnem katastrskem območju, pomeni tudi, odreči se delu ozemlja na tej strani Mure! Se je potem čuditi, če lendavski župan pravi, da je bolje potegniti dobro mejo čez trideset let kot zdaj slabo, in se ob tem sprašuje, ali delamo mejo med Prekmurjem in Medžimurjem ali med dvema državama, ter dodaja, da z ozemljem manjšine ne bo trgoval. Se upravičeno bojimo, da bodo pogajalci v imenu nacionalnih interesov (beri: Trdinovega vrha, Piranskega zaliva) z lahkoto (ali pa z malo slabe vesti) pozabili na Prekmurje?! Se »spornih« osemsto hektarjev res ne da odkupiti?! Toliko naj bi namreč bilo več katastrske občine na tej strani Mure. Šampanjec Uspešnejša je bila vsekakor misija ministra za lokalno samoupravo, ki seje nekdanjim lendavskim občinam ob slavnostnem podpisu delitvene bilance pridružil pri skupnem šampanjcu, da bi tako vesoljni Sloveniji dokazal, da je delitev premoženja mogoče speljati. Toda še dobro, daje pohajkoval po Prekmurju, kajti v Prlekiji nad njegovo regionalizacijo ne bi bili ravno najbolj navdušeni. Čeprav naj bi se število novih regij sukalo med tri in šestdeset, je Ljutomer v vseh variantah pod starim okriljem. Solidarnost Ne vem, katera beseda bi bila primernejša za odpis (resda računovodsko zavedenih, a ne na vpogled dobljenih) stroškov volilne kampanje Slovenske ljudske stranke na lokalni ravni v letu 1992, kot je ime firme iz neposredne Vestnikove soseščine. Kot dober poslovni mož je direktor soboške Solidarnosti tako prispeval k volilni kampanji, pri čemer naj bi se mu materialni stroški (papir za letake in plakate lokalnih veljakov SLS stranke) povrnili. Kot je dejal, bi dober posel sklenil tudi s hudičem. Aha, morda bi mu takrat ne bilo potrebno odpisati pribl. 70.000 j tolarjev. Koliko vlad imamo? Marjan Podobnik je ob svojih številnih svetovalcih (za vsak problem ima svojega) oznanil, da sporočilo Urada vlade za informiranje o vladni obravnavi akta med varnostno— obveščevalno službo Slovenije in Izraela ni bilo popolno. Po novem bomo najbrž dobili še vzporeden Podobnikov urad : za informiranje. Toda bolj kot vprašanje, kdo v tej državi I vlada, je najbrž potrebno postaviti vprašanje, kje je zdaj obljubljeno frčanje perja? Je pobeg na drugo funkcijo res zadosten razlog za zastaranje odgovornosti? Sen, ki se odmika Mar slovenski politični veljaki ne bi potrebovali celovškega stolnega kaplana v formatu Matije Majarja, ki je v ; Bleivveisovih Kmetskih in rokodelskih novicah leta 1848 objavil članek »Slava Bogu na višavah«, v katerem je pozval Slovence, naj izkoristijo ugoden čas in zahtevajo pravice, ki jim gredo kot narodu. Da, ugoden čas naj bi bila tudi šesterica izbrank, ki naj bi v nedefiniranem času prispela v Evropsko zvezo. Toda mar ta politični sen z zapleti ob konstituiranju pridružitvenega parlamentarnega odbora ne ostaja zgolj sen? Jelinčič, ki ga menda Marjan Podobnik kot veliki koordinator parlamentarnih strank ne vabi na seje, je glavni kamen spotike, ki SKD-jevcem in SDS-ovcem onemogoča potrditev omenjenega odbora v parlamentu. Hudo je. če človeka nosijo samo čustva, še huje, če ga nosi politična propaganda. Gozdove Cerkvi! V minulem tednu se je oglasil tudi mariborski škof in opozoril, da država prepočasi rešuje njihove danacionalizacijske zahtevke, zato pa Cerkvi zmanjkuje denarja za prostore za sekundarne dejavnosti in odplačevanje kreditov, ki sojih najeli za gradnjo Andreanuma. In koliko naj bi mariborska škofija dobila vrnjeno? 220 hektarjev kmetijskih zemljišč in štiri objekte, med temi sta tudi objekt v Vrbanski ulici (današnja fakulteta za agronomijo in kmetijsko šolo) ter grad v Betnavi. Toda, koliko veljata izrečena beseda in podpisan protokol iz leta 1986 — med mariborsko občino in škofijo, v katerem se je ta odpovedala vsem odškodninam za denacionalizirano premoženje? Toda če se bo glasovanje v parlamentu izteklo tako, kot se je na parlamentarnem odboru, potem bo Cerkev dobila vrnjeno svoje premoženje, se ve, ne zase, ampak za svoje vernike. Res? A. POTOČNIK 4 ospodarstvo vestnik, 9- april Uvajanje črno-bele pasme govedi z druge plati Z razbijaštvom do popolnega uničenja Zdravstvene težave in kakovost mleka v prekmurskih rejah niso bolj kritične kot drugod v Sloveniji, vendar stroka s potenciranjem posameznih problemov dela škodo rejcem in mlekarni Podatki potrjujejo, da odkup mleka v Pomurskih mlekarnah že nekaj časa pada, vzroki za to pa so v zmanjševanju staleža krav. Problem je toliko bolj pereč, ker na drugih območjih odkup narašča, povečuje pa se tudi stalež krav. V primerjavi z nekaj leti nazaj se je število krav na Gorenjskem povečalo za 10 odstotkov, kar nesporno potrjuje, da je govedoreja na Gorenjskem deležna večjih spodbud tako države kot tudi lokalnih skupnosti. Za stanje, kakršno je v Prekmurju, smo si predvsem krivi sami, saj se ne znamo ustrezno organizirati, probleme pa nemalokrat tudi potenciramo in si tako sami delamo škodo. Takšne ugotovitve smo lahko slišali na zadnji seji upravnega odbora Pomurske mlekarske zadruge, na katerem so spregovorili predvsem o težavah, ki so se pojavile pri reji krav molznic v Prekmurju. Očitke, da se za večjo rejo zavzemajo šele zdaj, ko jim ga primanjkuje, v Pomurskih mlekarnah odločno zavračajo, saj že od leta 1968 naprej nenehno skrbijo za obnovo kravje črede. Za to so v vseh teh letih namenili precej nepovratnih sredstev, še več pa ugodnih kreditov rejcem za nakup krav molznic. Soboški mlekarji tudi letos za nakup krav namenjajo ugodne kredite, zanimanje zanje pa je med rejci preseglo pričakovanja, saj le-ti želijo na ta način uhleviti več kot 230 krav. Rejci so ukrepali sami Da nakup krav črno-bele mlečne pasme sovpada s temi posojili, je zgolj naključje, saj v Pomurskih mlekarnah posojila ne povezujejo z izbiro ustrezne pasme. So pa v zadnjem obdobju rejci samoiniciativno nakupili nekaj črno-belih krav, in to še pred razpisom omenjenih posojil, v prekmurskih hlevih pa je že nekaj sto takšnih krav. Ekonomski položaj je namreč prisilil kmete, da so vzeli položaj v svoje roke, saj je stroka, ki bi jih morala pri tem voditi, očitno odpovedala. Z nekaj več kot 3 tisoč litri mleka po kravi, ki jih dosegajo v povprečju pri lisasti pasmi, stroškovno ne bodo mogli vzdržati in nujno bo poiskati ustrezne rešitve. Krivdo za tako nizko mlečnost je potrebno pripisati predvsem rejcem samim, saj bi z ustreznim krmljenjem lahko bolje izkoristili genetski potencial, ki ga daje lisasta pasma, krivde pa se ne more oprati tudi stroka. Posamezne prekmurske reje sicer tudi pri lisasti pasmi presegajo povprečje 5 tisoč litrov po kravi, zamisliti pa bi se kazalo ob podatku, da nekatere reje v Sloveniji pri tej pasmi dosegajo tudi 8 tisoč litrov hlevskega povprečja, vendar nobena od njih ni v Pomurju. In pri tem bo verjetno držala trditev prekmurskih kmetov, ki pravijo, da njihove simentalke nimajo takšnega genetskega potenciala, kot ga razglaša stroka, kar je posledica nedoslednega selekcijskega dela. Voda na mlin drugih mlekarn Problem IBR-a, ki ga potencira veterinarska stroka in ga povezuje s uhlevljanjem čmo-belih krav, je predimenzioniran in ima lahko za prekmurske rejce in Pomurske mlekarne zelo negativne posledice. Te so lahko podobne kot pred časom z razvpitim mastitisom in somatskimi celicami, ki naj bi jih vsebovalo prekmursko mleko. Posledice so se kazale pri potrošnikih, ki so zato posegali po mleku drugih mlekarn, ki pa po kakovosti ni bilo nič boljše od tistega iz Pomurskih mlekarn. Tudi v drugih slovenskih mlekarnah problem mastitisa in somatskih celic ni nič manj pereč, vendar tega ne obešajo na velik zvon in ne povzročajo vznemirjanja pri potrošnikih. Če bomo v Prekmurju še naprej tako razglašeni in bomo nepripravljeni na sodelovanje’in skupno reševanje težav pri reji krav molznic, se tudi Pomurskim mlekarnam lahko dogodi kaj podobnega, kot se je Mesni industriji Pomurka in Agromerku-rju. V Sloveniji je namreč preveč mlekarn in vse komaj čakajo, da bo katera od njih propadla. To pa seveda ne pomeni, da bo vsak počel, kar se mu bo zahotelo, pač pa bo potrebno še trdnejše sodelovanje. Uvoz čmo-belih krav v prekmurske hleve nikakor ne bi smel biti prepuščen odločitvi posameznega kmeta, pač pa bi mu morala pri tem trdno stati ob strani strokovna služba, saj so v Sloveniji verjetno tudi reje frizijk, ki so brez IBR-a. Po mnenju nekaterih rejcev bi zato moral biti nosilec uvoza čmo-belih krav ŽVZ za Pomurje. Več kot zgolj podjetniški interes V Pomurskih mlekarnah so vselej pripravljeni na sodelovanje, pa čeprav bi jim iz povsem podjetniškega interesa lahko bilo v sedanjem položaju, ko je na drugih slovenskih območjih 100 milijonov litrov presežkov mleka, za to najmanj mar. Naloga mlekarne je namreč v prvi vrsti ta, da mleko predela in ga čim bolje ovrednoti. Seveda mora pri tem vztrajati, da bo mleko kakovostno, kakovost mora dobro plačati, vendar za zagotavljanje kakovosti ni odgovorna mlekarna, pač pa ustrezne službe. Vztrajanje pri takšni usmeritvi pa bi bilo seveda preveč formalistično in brez sodelovanja med rejci ter strokovnimi službami, vključno z veterino in mlekarnami, bodo najkrajši konec potegnili prav rejci. Tri tisoč litrov oddanega mleka po kravi, kar je z malo truda v Prekmurju mogoče doseči tudi pri simentalki, bi bilo ob sedanjem staležu krav za Pomurske mlekarne več kot dovolj za njihove potrebe, vendar se zastavlja vprašanje, ali takšna mlečnost zagotavlja ekonomsko varnost tudi rejcu. O takšni varnosti pa bomo lahko govorili le takrat, ko bomo imeli v Prekmurju le od 800 do 1.000 rej, ki bodo letno oddale 40 milijonov litrov mleka. Vendar ne s kravami, ko bodo dajale povprečno 3 tisoč litrov mleka, pač pa najmanj 5 tisoč litrov in več. K povečanju povprečja pa lahko prispevajo tudi frizijke, zato se jim ne bi kazalo zoperstavljati za vsako ceno. Ne nazadnje je bilo tudi na območju ptujskega živinorejskega zavoda nekoč le simentalsko go vedo, ki ga zdaj uspešno dopolnjuje frizijka. L, K, Spor občine in zdravilišča v Moravskih Toplicah Po Bencikovem so Direktor zdravilišča Dušan Bencik se je odločil, da bo razgalil nelojalno početje občine, ki zavira razvoj in gradnjo zdravilišča - Po njegovem so Občinarji »bleferji«, ki bi le trošili tuji denar, ne bi pa prispevali k ustvarjanju nove vrednosti V torek, 7. aprila, smo na tiskovni konferenci direktorja zdravilišča Moravske Toplice Dušana Bencika slišali v glavnem že znane obtožbe na račun občinske komunalne politike, le da so bile te doslej pritajene. Ker pa pomeni sedanji spor oziroma neizdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka več kot polletni zastoj z začetkom gradnje druge faze apartmajskega naselja in je s tem povzročena velika gospodarska škoda, so se o zadevi odločili spregovoriti tudi na glas. Še posebej, ker so februarja prejeli z Ministrstva za okolje in prostor odločbo, s katero se odpravlja odločba Upravne enote Murska Sobota o plačilu komunalnega prispevka kot nezakonita. Podobni zapleti so se pojavili že pred začetkom gradnje 1. faze apartmajskega naselja. Da bi lahko pravočasno začeli z gradnjo, so na osnovi odločbe plačali komunalni prispevek v višini 20 milijonov tolarjev; ker menijo, da občina nima osnov za določitev komunalnega prispevka in ker je zdravilišče gradnjo infrastrukture financiralo samo, so se pritožili na Ministrstvo za okolje in prostor. Že 1997 leta - takoj, ko so sklenili 1. fazo naselja z 233 ležišči, so se pričeli pripravljati na gradnjo 2. faze, s katero bi poleg 152 apartmajev dobili centralni objekt s trgovino, recepcijo, bifejem ter gostilno. Podjetje je že do sedaj vložilo v projekt 100 milijonov tolarjev - celotna vrednost je okrog 1,7 milijarde. 10. septembra so pridobili lokacijsko dokumentacijo, vendar pa vse do danes čakajo na odločbo o odmeri komunalnega prispevka - čeprav bi pristojni organ le-to moral izdati v enem mesecu. Zdravilišče je do sedaj samo financiralo celotno infrastrukturo, prav tako imajo lastno čistilno napravo, ki jo nameravajo razširiti, zato so prepričani, da občina nima pravice zadrževati njihovega razvoja in jih izsiljevati. Zaradi nedopu- V pomurski kovinski industriji bijejo plat zvona Paradni konji se potapljajo! Včasih je bila kovinskopredelovalna industrija po številu zaposlenih in ustvarjenem dohodku med vodilnimi gospodarskimi panogami v Pomurju Zdaj se njen položaj nenehno poslabšuje. Od leta 1994 je kar sedem velikih podjetij doživelo usodo stečaja. Ta so: Elrad, Elrad Elektronika in Tam Bus iz Gornje Radgone, Radenska Sistemi, ljutomerski Tehnostroj - Moderna oprema ter Pan-agra in Blisk Livarna - Proizvodnja iz Murske Sobote. Skrb zbujajoče je, da seje okrog 1.500 delavcev čez noč znašlo na zavodu za zaposlovanje. Poleg tega so plače v teh podjetjih nižje od republiškega povprečja. Precej je kršitev določil iz kolektivnih pogodb, zlasti glede neizplačevanja plač in regresa, pojavljajo pa se še druge kršitve finančnih in drugih obveznosti. Zato skuša sindikat vzpostaviti stike z delodajalci in rešiti potapljajoče se ladje. Vse več je primerov neizpolnjevanja obveznosti direktorjev do delavcev, zato tem ne preostane drugega, kot da kršitve prijavljajo delovni inšpekciji, svoje pravice pa nemalo krat skušajo doseči na sodiščih. O vsem tem smo se lahko prepričali tudi med dokaj kritično razpravo na seji območnega odbora SKEI Pomurja, ki je bila v prostorih družbe Elektromaterial v Lendavi. Kot je povedal predsednik območnega sindikata kovinske in elektroindustrije Milan Vajs, sicer zaposlen v družbi Radenska Sistemi, se pojavlja največ kršitev zaradi nespoštovanja delovnega časa. Tudi terensko delo je marsikdaj neprimerno ocenjeno. Edina svetla izjema je, kot je povedal sekretar območnega odbora SKEI Pavel Vrhovnik, radgonsko zasebno podjetje Elti, kjer je zaposlenih 68 delavcev, ki so zelo zadovoljni z delovnimi in drugimi razmerami. Plače, regres in druge dodatke redno prejemajo, zato delajo s posebno vnemo. V razpravi so predstavniki sindikata opozorili na razne težave, s katerimi se srečujejo v svojih delovnih okoljih. Tako je Vera Maja ukinjenih več kot 100 vlakov Zaradi premalo potnikov ali premalo vagonov? V Pomurju bi se več ljudi vozilo z vlakom, predvsem na daljše razdalje, če bi bile zveze ugodnejše in prilagojene njihovim potrebam Slovenske železnice so posredovale javnosti informacijo o svojem pre- dlogu zmanjšanega obsega potniških vlakov za obdobje 1998/99, ki bi začelo veljati 24. maja. Namesto 538 vlakov bi jih v prihodnje vozilo le 436. Ukinjena bi bila torej 102 vlaka, od tega 29 v mednarodnem in 73 v notranjem prometu. V Pomurju bo manj 13 vlakov, in sicer bodo ukinili 5 vlakov na progi Ormož-Murska Sobota, 6 na relaciji Središče-Čakovec in 2 na relaciji Lendava-Čakovec. Ukinjeni naj bi bili vlaki, ki so predvsem zunaj prometnih konic komaj nekajodstotno zasedeni, vozni red pa naj bi tudi združil nekatere vlake, ki vozijo v krajših razmikih drug za drugim, v enega. Predlog novega voznega reda mora potrditi Ministrstvo za promet in zveze. Slovenske železnice pa morajo sprejeti vozni red uresniče- Občinarji »blefeiji Občina M. Toplice vztraja pri mnenju, da sedanja 1°^^ razširitev čistilne naprave samo za potrebe zdravilišča ni " dolgoročna rešitev. Že pri gradnji prve faze apartmaj selja so zdravilišču odpisali 2/3 komunalnega PrisPeVaaZ jj. nom, da poskušajo ta sredstva dolgoročno vključiti v sWP vesticijo; nazadnje seje zdravilišče pritožilo še žara znižanega zneska. .. jatjOb- Ker je po mnenju občinskih mož nesmiselno raz?lfL[j{ji stoječo čistilno napravo na sedanji lokaciji, so se pnP1 dogovoriti z zdraviliščem, da sredstva od komunalnegap vložijo v gradnjo skupne čistilne naprave na novi 1°^’ ta problem. »Ko pa jim enkrat izdamo odločbo, da zidati, je spet vsega konec. Zato želimo, da se sedaj ^(ili trajen dokument, s katerim se bodo zavezali, da bodo v skupaj z nami začeli z gradnjo,« je povedal župan Fran stnega stanja, povzročene gospodarske škode, ogrožanja konkurenčne sposobnosti podjetja in delovnih mest so vložili pritožbo nvnlje in na Ministrstvo zaoKJ štor zaradi nePraV°C. odnjnsU-odločbe, tožbo z od zahtevkom za PoVZ^Sevek zal* darsko škodo in za vračilo že plačane? nega prispevka občim Na vprašanje, W predlagajo, direkto cik ni imel odgovora' . ^jnislj' moč države in pns0 0 Logu, kjer J« A zatrjuje Jožef dajo s problemu^ tjii J mizacije delovni zps J delovnimi razmer pfOiz J1 prevelikega hruP ^^ Hkrati terjajo pr" rice« J za delo na teren dokaj neugodne" beni delavci- občanov, zato S|OyeHs mo, da moraj0 znice predvsern jtU nalnost. Je Pa . giil^‘ ga razlaga. zaM^ teri vlaki, ker yeA vagonov. .. Pomorci bi^>-' „ ------------------------------Tpki« V Pomurju bo manj 13 vlakov, in sicer bodo “ na relaciji Ormož-Murska Sobota, 6 na relaciji 8 / in 2 na relaciji Lendava-Čakovec. da ni prav, da bodo najbolj tepene spet najbolj oddaljene občine: te imajo tudi najmanj potnikov na vlakih in jim torej najpogosteje ukinjajo prometne povezave, hkrati pa so to praviloma tudi manj razvite občine, z nizkim standardom in slabo infrastrukturo. Prav bi bilo, da bi za enakopravnost vseh državljanov kot potnikov v javnem prometu poskrbela država. Zaenkrat ni večjega sofinanciranja in spodbujanja občin ali države pri javnih prevozih svojih bi dobili povezave do m vid6''^ še dolgo ne b° ^vj a' . pa je vožnja PranSkegaiC Projekti PrV1 Predstavi-^tičnihceStXnSklh vinskih skega sejma cne^Vlru ^ribor- Takrat ^“rju snlnh 8a’,kakor da v Pre-^štva. Razln ne b' bil° vin°grad- ®eje Mčel že |99^'ne fprojekt Podatki o števil 3 ln zastareli ^rovzhnn a Vln°gradov. V naj bi ?eisk°. jeruzalp 6 J^onsko-ka-P^kovinsk^1^0’0™0^0 in Sdugj intP7 Unstično cesto. Dr«štva vi^l ynega delovanja ?redvsem Ernfa n'kov Goričko, hbudoki£aN°Vaka-in na ^inistrst*SVetovalne slu-ta^arističn ° Za kmetijstvo dMo 12 Goričko »X- 2 dodatno vključilo med slovenske vinske ceste. Imenovali so projektni svet, v katerem so predstavniki Upravne enote Murska Sobota, posameznih občin, kmetijske svetovalne službe, društva vinogradnikov in arhitekt. Prijavili so se na razpis CRPOV-a v letu 1996 in k projektu so pristopile tudi preostale občine. Zanimiv je podatek, da so po katastrskih zapisih iz obdobja 1856-1864 na ozemlju Prekmurja obdelovali 1448 hektarjev vinogradov. Po rajonizaciji pred leti je bilo tukaj evidentiranih le 659 ha absolutnih vinogradniških leg, kar pa ne drži; po novejših statističnih in drugih podatkih je v Prekmurju že 1130 oziroma 1200 hektarjev vinogradov, kjer najbolje uspevajo sorte laški rizling, šipon, zeleni silvanec, suvi-gnon, beli pinot in chardonnay. Okrog 3000 vinogradnikov s povprečno velikostjo 15 arov se re- r°m^tna politika in turizem J^busom in vlakom x bo sedanji trend ^nekaj let že 90 odstotkov ljudi vozi osebnimi avtomobil ^že evr°Psbe države, na primer Avtomobilskega pr° “kvarjajo s problemom z®anjse.t„vlina polna parkinsca ■ Ml^emska, kjer v mestih občudujemo s _ dejom na Podrocl. ■ Prom 116 Ptišla do rezultatov s skoraj dvajse _ e spomnil, da Polittke. In Slovenija? Do sedaj se m osebnih avtomo-dobro ustaviti nenehno poveceva j _ imi sredstvi- Hill.estab *u pospeševati prevoze z javnimi p da ne morejo cestn' 'ob’ji so očitno še pre'®c m • neea mestnega prome h. K ' ^ulievarstveniki in ne zagovorniki ur J cene in takse za ie ta’ da bi bilo potrebno le povečati prevoze z javnimi °5ebn™' avtomobili in povečati ugodnost, za P Pu sredstvi, pa bi bila stvar urejena. P'oraviadkrac'}a ne pomen'’ da Ptavii ; ah kaos’ neupoštevanje jr'k'čno ocenil odnos d()^oroč arzave d° načrtovanja ^ter 1 A*6 Prometne politike g. ^Pro^ri1 pr'Pravlja pro-"'iiv politike v Slove- 8 turizmom. Več politiko bi morali doseči, da bi se ta trend ustavil in po možnosti zmanjšal na razmerje 60 ; 40 v korist avtomobilov. Z dobrimi cestami in dobro prometno uredi-, tvijo bi morali odpraviti zastoje na cestah, predvsem pa zmanjšati število nesreč - 90 % vseh promet- Ve ^da Pa bi ” ^jet^-^^aciPa0^111' bit' v č'm kraj8em času vzpostavljena bta^^lami, t^ir?e-d.ponudnik* javnih prevoznih sredstev, Ptavju b° na pr,m s ICn>miprganizacijami, občinami in še kom. ^kop, na p°čitni(-r m°80Če doseči, da se bo neka družina od- ’ Vedela bo j. V ^adence ali Moravske Toplice tudi z ’ aj0 tam čaka poceni najet avto ali taksi! tojto ■povcebm Ao\oc to vočr očju ceftovrv® morem0 <1®^okolja,ko\esat\eN Muon to kodo n službo države vozdv z oseborm ampak i \\akotm mpmske m ^epov to ko TOpeka; zakaj t\a ak v Mrmokrm mkce ruki pomkk, dak'\ pastk avto Wemk\i, temveč poišče oajkkžj0 kko? Ker ve, da ko TOpreNtdoost 'm makomat' ^Akta^ptačak rvav TOeerjetrro se da se N n kjokkarvo kat b % v sok potmkoN z osekrrim ^Aomokkommie TA % z avtoko-akvtakom. Če se ko tatrerrd ^akevat, rrapovedojejo stroko-^akr, se ko čez rrekajket vozdo N Makkaoo z avtom že 90 % ^sek butikov. L TOttezno prometno nih nesreč v Sloveniji se pripeti na cestah. Bolj bi morali upoštevati racionalno rabo prostora - s pločevino in izpušnimi plini mu prav nič ne koristimo, prav tako pa bi morali upoštevati gospodarski in racionalni vidik. Vse to se ne bo moglo doseči brez večjega sodelovanja pristojnih državnih služb. Nacionalni program kolesarskih stez - na katerega se bodo navezovale vse druge kolesarske steze po občinah in regijah - bi moral biti obravnavan kot alternativa avtocestnemu omrežju. Seveda pa bi morala biti v čim krajšem času vzpostavljena večja koordinacija med ponudniki javnih prevoznih sredstev, podjetji, šolami, turističnimi organizacijami, občinami in še kom. Le tako bo na primer mogoče doseči, da se bo neka družina odpravila na počitnice v Radence ali Moravske Toplice tudi z vlakom - vedela bo, da jo tam čaka možnost sda ne more iti velike vinske proizvodnje, je pa takšna razgibana pokrajina lahko zanimiva za turiste in izletnike. Prvi korak k trženju so lastna blagovna znamka, točenje goričkega vina v prekmurskih gostilnah, ureditev prenočišč, informacijskih središč ter oznak. »Pri uresničevanju projekta vinsko-turističnih cest v Sloveniji velja priramidni sistem organiziranja in vodenja, vendar sodelovanja na vrhu med posameznimi ministrstvi in resorji ni. Ker gre pri vas za skupni lokalni interes, ste na boljšem, nimate problemov s povezovanjem. Entuzia-zem bo trajal le nekaj časa, zato morajo biti za stvar predvsem občine, izbrati morate ustrezno obliko organiziranosti, predvsem pa takoj začnite pripravljati podprojekte in konkretne programe, ki bodo imeli pri financiranju prednost, denar za to je. Pomembno je, da pričakate leto 2001 pripravljeni tako organizacijsko kot vsebinsko,« je pohvalila in spodbudia navzoče na prvi predstavitvi idejnega projekta Vinska-turistična cesta Goričko ga. Janja Kokolj z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predstavnica Občine Puconci je opozorila na premajhno vključenost sadjarstva v projekt, kajti prav sadjarstva in s tem povezane predelave je na Goričkem več kot vinogradnikov. Prav bi bilo, so menili mnogi, da bi obudili spomin na »gruškojco«, »jabolčnik« pa tudi spodbudili ponovno oživitev modre frankinje, ki je bila v preteklosti značilna za Goričko. Martina Vink - Kranjec je predstavila že pripravljeni osnutek oznak (glinena roseta, vgrajena na enem delu trama, na katerem je tudi pritrjena ploščica z napisi). Ivo Bošnjakovič (ARPS, ki je bil nosilec projekta VTC Goričko) je opozoril na toge in zastarele predpise s področja urejanja prostora, ko ni dovoljena gradnja vinskih kleti in počitniških hiš, večjih od 30 kvadratnih metrov. Za tistega, ki se želi vključiti v projekt turistične prodaje, je to premalo. Damjan Jerič je predstavil načrt promocije turistične ponudbe VTC Goričko; pomembneje sodelovanje, komuniciranje, predstavljanje vseh možnosti turistične ponudbe, ki bi jih lahko razvrstili v tri skupine: športno-rekreacijsko, kulturno in prireditveno ter kulinarič-no-vinarsko. Župan občine Kobilje je opozoril, da bi tudi njihovi vinogradi pri Sv.Martinu morali spadati v ta projekt, čeprav sojih pred leti kar priključili k VTC Lendavske gorice. Prav tako bodo k tej turistični promociji priključeni vinogradi pri Dobrovniku, Strehovcih in Filovcih. BERNARDA B. PEČEK na počitnice najetja avta ali taksija po ugodni ceni! Če bi Ljubljana poskrbela za hitrejše in cenejše mestne avtobuse - morebiti po vzoru Dunaja in drugih mest, ki uporabljajo v centru manjše in spretnejše avtobuse, skorajda kombije - drugačen način plačevanja in še kaj, bi se marsikdo odločil, da ne bi šel v mesto z avtom, ampak z vla- kom ali avtobusom. Vedel bo namreč, da mu ne bo težko priti z ene lokacije na drugo, saj so majhni mestni avtobusi zaradi rezerviranih prog hitrejši kot avtomobili. Vendar pa, kakor smo že zapisali, ni dovolj, če si to želimo le nekateri potniki ali samo zdravilišča. To mora biti usmeritev državne prometne politike - ki pa zaenkrat gradi le avtoceste in skrbi za prodajo avtomobilov. BERNARDA B. PEČEK V Pomurju že klestila toča Pomlad se je komaj prav začela, vreme pa nam že kaže zobe. Če se bo nadaljevalo tako kot v ponedeljkovem popoldnevu, potem se nam letos ne obeta nič dobrega. Grmljenje in nevihte pred veliko nočjo ne napovedujejo najboljšega, v začetku tedna pa je vse skupaj pospremila še toča. Ta je v tem času dokaj neobičajna, v ponedeljek pa je je v nekaterih krajih nasulo toliko, da se je obdržala še nekaj ur. ac^žnit*- ' % - Nevihte s točo so tokrat zajele dokaj obsežno območje, saj je toča, ponekod drobnejša, ponekod pa tudi za oreh debela, padala na Goričkem, od Gerlinec do Rogašovec, v Lendavskih goricah in okoli Črenšovec, čez Muro pa od Radgone proti Moravcem v Slovenskih goricah ter v dobršnem delu ljutomerske občine. Na posevkih škode v tem času še ni povzročila, je pa napravila škodo v nasadih sadnega drevja, kjer je dodobra razredčila cvetne nastavke. V Žavarovalnici Triglav v Murski Soboti so nam povedali, da škode niso ocenjevali, saj posevki zdaj še niso zavarovani, trajne nasade pa je zavaroval ie'družbeni sektor, vendar tam večje škode ni bilo. Z zavarovanjem posevkov bodo začeli po 20. aprilu in z njim nadaljevali tudi v maju, ko bodo kmetje že posejali tudi koruzo in še nekatere druge poljščine. L. KOVAČ ________________________________5 Minister Janko Razgoršek Želi združiti turizem En minister proti prejšnjim petim Ustaljenega načina delovanja, razprševanja denarja in moči turistični minister ne bo več podpiral Očitno bodo morali tudi na Turistični zvezi Slovenije odslej plesati tako, kot bodo igrali na jeseni ustanovljenem Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Minister Janko Razgoršek, ki se je v četrtek, 26. marca, prvič uradno sestal z izvršnim odborom Turistične zveze Slovenije, jim je dal jasno vedeti, da v prihodnje ne bo več podpiral toliko različnih revij, promocij in projektov s podobno vsebino, pa čeprav ga bo TZS še naprej »bombardirala« s poročili in prošnjami. V prihodnje bo drugače, vsi skupaj bodo morali vleči voz v isto smer, je bil odločen minister. To mu bo najverjetneje tudi uspelo, saj je tisti, ki deli denar, razen če ... Predsednik Turistične zveze Slovenije je ministra seznanil z organiziranostjo te tradicionalne organizacije: so edina tako velika civilna iniciativa na področju turizma s 400 turističnimi društvi, 160 turističnimi podmladki in 54 turistično-informacijskimi centri. Marsikje so prav ta društva gonilna sila razvoja kraja in pokrajine. Samo kot primer: v Kobaridu je nastal Muzej soške fronte, kije prejel laskavi naziv evropski muzej leta, na pobudo in v organizaciji tamkajšnjega turističnega društva. Pohvalijo se lahko s približno 25 akcijami, tekmovanji in prireditvami, najbolj pomembna pa sta njihovo dolgoletno prizadevanje za čisto okolje v okviru akcije Moja dežela - lepa urejena in čista in njihovo delo s šolsko mladino. Pred kratkim so pritegnili k svojim programom tudi slovensko zamejstvo. Veliko dela vložijo v osveščanje prebivalstva, zato pričakujejo stalno podporo in sodelovanje z ministrstvom. Zavzemajo se, da bi bil turistični zakon - in vsi potrebni predpisi - sprejet v čim krajšem času, in upajo, da bo upoštevanih vsaj nekaj njihovih amandmajev. Slovenska vlada bi morala imeti aktivnejšo turistično politiko in razvoj spodbujati s krediti in davčnimi olajšavami. V Centru za promocijo turizma bi radi imeli člana v upravnem odboru; so za razvijanje Lipovega lista, ki izhaja že štirideset let, veliko dlje kot druge novejše turistične publikacije. »Turistična zveza za svoj obstoj ne potrebuje denarja, potrebuje ga za delovanje, za izvajanja projektov; vnaprej ne dobimo nobenih sredstev, ampak si za vsak projekt pridobivamo sponzoije,« je ob koncu povedal Marjan Rožič. Minister Janko Razgoršek mu je odgovoril odkrito. Priznal je, da so ga mnogi opozarjali na nevzdržne razmere v turizmu, kjer si vsak lasti svoje področje in svoj delež denarja: tu so Center za promocijo turizma, Nacionalno turistično združenje. Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenijepa še kdo (hotelirji, agencije itd.). »Če bomo vlekli vsak v svojo smer, bomo turizem raztrgali in uničili. Slovenija še vedno ni turistična dežela, če ne bi bilo TZS, bi bili še bistveno manj. Vsa ta priznanja, kijih podeljujete, so sicer spodbudna, vendar jih je preveč. Trenutno sem jaz vrh slovenskega turizma v Sloveniji. Želim, da vse organizacije delujejo v isti smeri. Če bi pristal na zakon, kakršnega vi predlagate s svojimi amandmaji, to ne bi bilo mogoče. Pri TZS ste bili preveč aktivni glede slovenskih turističnih kapacitet na Hrvaškem - to je v pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za pravosodje. In če bi bila TZS malo »manj aktivna« pri vlaganju amandmajev na novi zakon o turizmu, bi bil ta verjetno že sprejet! Pravilnik za kategorizacijo turističnih objektov je sprejet, vendar upravne enote ne sodelujejo tako kot bi bilo potrebno - ovirajo izvajanje, ker se preveč togo držijo pravil. Velike rezerve v turizmu vidim v promociji manj znanih turističnih krajev. Imamo preveč turističnih revij, ki bi jih morali združiti v eno pametno revijo.« BERNARDA B. PEČEK G. Radgona ---------------------------------------- Pet dni središče slovenskega gradbeništva V torek bo minister Metod Dragonja v Gornji Radgoni odprl največji slovenski sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA Na predsejemski tiskovni konferenci v ponedeljek, 6. aprila, so predsta- vniki Pomurskega sejma predstavili vsebino prvega letošnjega sejma, ki ga bodo organizirali na sejmišču v Gornji Radgoni. Sejem MEGRA je iz leta v leto bolj uveljavljen, večji in bolj obiskan. Že sedaj je vodilni sejem slovenske gradbene stroke in tega naslova mu ne morejo odvzeti niti podobni sejmi v sosednjih mestih Gradcu, Zagrebu pa tudi Celju in Ljubljani. Zasluga za tak položaj so dobra organizacija sejmov in strokovnih prireditev, ugodna lokacija, vzpon gradbeništva v Sloveniji, ki se bo še nadaljeval, in dobro sodelovanje med gospodarskim in okoljskim ministrstvom. Programski svet gradbenega sejma je sestavljen iz samih pomembnih strokovnjakov in to se kaže tudi v vsebini strokovnih prireditev; vodita ga kar oba ministra, minister za gospodarstvo Metod Dragonja in minister ža okolje in prostor dr. Pavel Gantar. Slovesna otvoritev sejma bo v torek, 14. aprila, ob 10. uri. Istega dne bo pomembna okrogla miza Strategija razvoja gradbeništva v slovenskem prostoru, na kateri bosta sodelovala oba že omenjena ministra, pričakujejo pa tudi prometnega ministra Antona Bergauerja. V sredo bo Družba za raziskave v cestni in prometni stroki pripravila posvet Jekla v cestogradnji, za ljudi ob Muri bo morebiti zanimiva predstavitev mostu za pešce in drugih mostov. Že nekaj let namenjajo del strokovnega programa tudi »inteligentnim zgradbam«, okolju in človeku primerni gradnji ne le stanovanjskih, ampak tudi poslovnih in industrijskih zgradb. V četrtek bo na vrsti komunalna infrastruktura, posveti pa bodo prav gotovo zanimivi za lokalne komunalce in podjetja: sistem organiziranja, izvajanja in financiranja gospodarskih javnih služb, kako zagotoviti urejen sistem reciklaže gradbenih odpadkov in uporaba gradbenih odpadkov. V popoldanskem času bosta predstavljena prostorsko načrtovanje in projekt gradnje avtocest in železnice v severovzhodni Sloveniji. Osrednja petkova tema bo predstavitev nacionalnega stanovanjskega programa ter vloge stanovanjskih skladov, bank in hranilnic. Letošnja novost je tudi ocenjevanje kakovosti kar šest vrst izdelkov: ,hotranja okna, vrata, opečni zidak, zbiralniki toplote, plinske naprave, akumulatorji toplote. Ocenjevali bodo tudi domiselnost in kakovost razstavnih prostorov, v četrtek zvečer bo v Radinu ples gradbenikov, v teniški dvorani v Veržeju pa VIP teniški turnir Megra. BBP 6 č/bčine vestnik, 9. aprili^ Kako bo z vodnimi viri Zaščitni pasovi ne smejo ovirati razvoja! Šele ko bodo seznanjeni s stališči in sklepi soboškega mestnega sveta, bodo svetniki občine Cankova - Tišina rekli zadnjo besedo glede odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija Omenjeno gradivo, ki ga je izdelal ŽVZ za Pomurje, je namreč sestavni del programa gospodarjenja z vodnimi viri. Zato so na petkovi popoldanski seji cankovsko-tišinski svetniki v bistvu sprejeli osnutek tega dokumenta z vrsto pripombami. In katere so le-te? V razpravi so se zavzeli za to, da omenjeni odlok ne bi smel zavirati razvoja njihovega območja in preprečevati vsakršno raziskavo. Prav tako terjajo primerno odškodnino za zavarovanje vodnih virov. Poudarili so, da večina zaščitnih pasov v glavnem poteka v občini Cankova - Tišina, pri čemer ne bi smeli prezreti, da ima kmetijstvo pri njih prednostno vlogo. Zato naj bi zaščitne pasove, ki spadajo v kategoriji 3 A in B, še enkrat natančno preverili. Sicer pa so svetniki prižgali zeleno luč za predlog odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, o katerem je bilo govora že na eni prejšnjih sej. Dodati bo treba le še tarifni del in način plačevanja uporabnikov. Glede predloga odloka o izvajanju gospodarskih javnih služb s podelitvijo koncesije pa so se odločili, da ga bodo potrdili šele na prihodnji seji občinskega sveta. Že zdaj pa so soglašali z raširi-tvijo prostorskega plana občine Cankova - Tišina, upoštevajoč spremembe in dopolnitve, ki so se izoblikovale v javni razpravi. Kot je znano, je bil ta dokument javno razgrnjen že leta 1996, s čimer so seznanili tudi ministrstvo za okolje in prostor. Zaradi številnih novogradenj so morali ta pomembni dokument v zadnjem času dopolniti, zadnjo besedo pa bo seveda izreklo ministrstvo za okolje in prostor. Izredna občinska seja v Moravskih Toplicah potrdila, da je kmetijstvo na trhlih nogah Pogajanja nad shiranim kljusetom! S problemi v kmetijstvu so se v Občini Moravske Toplice začeli ukvarjati že od njene ustanovitve dalje Da problemov v stvu ni lahko odp^11 čez noč, potrjuje pt^’ ki ga je v razpravi^ del svetnik GezaP^0' Po njegovem je madžarski meji šenih kar 60 odstop travnikov, ker se toni to opravilo enos no ne splača. je slikovito izrazili enkrat sena še nenu9 »polagati« v trgovin gostilni!? Med tekočimi zadevami velja omeniti predlog, po katerem naj bi državne ceste postale odseki Tišina-Vanča vas ter Gerlinci-Korovci in Gornji Črnci-Ger-linci-Fikšinci (slednja vodita do državne meje). Poleg tega naj bi nekaj lokalnih cest prekategorizirati v občinske ceste. Spričo znanih meril pa bodo morali še preveriti utemeljenost teh predlogov. Nekaj svetnikov pa se je ogrelo za uvedbo nadzorne službe, ki bi nadzirala izvajanje posameznih odlokov, npr. o plakatiranju. Sklenili so, da bo občinska uprava preverila takšno možnost in se o morebitni zaposlitvi skupnega nadzornega delavca dogovarjala z nekaterimi sosednjimi občinami. N nadaljevanju so določili cene programov v vrtcih. Na predlog članov odbora za šolstvo so soglašali, da bo nova ekonomska cena znašala 36 tisoč tolarjev. Ta cena je po mnenju svetnikov ena najnižjih daleč naokrog, veljati pa je začela' aprila. MILAN JERŠE Hkrati so svetniki potrdili predlog odloka o uporabi občinskega grba in zastave, o čemer je bil govor že na eni prejšnjih sej. Kot simbol je sprejeta zanimivost njihovega območja, to je vidra, hiše v zastavi pa ponazarjajo vse krajevne skupnosti v gornjepetrovski občini. Občina Gornji Petrovci 18. avgusta občinski praznik V spomin na 18. avgust 1935, ko je v Ženavljah prisilno pristal prvi stratosferski balon, so se na seji gornjepetrovskega občinskega sveta odločili, da bodo poslej na ta datum praznovali svoj občinski praznik Na seji so obravnavali tudi predlog Centra za socialno delo Murska Sobota, zlasti glede sklenitve dveh pogodb. Prva se nanaša na financiranje njegovih nalog in delovanja, druga pa na opravljanje javnih del glede uveljavljanja zdravstvenega zavarovanja občanov in poravnave stroškov najbolj socialno ogroženim posameznikom. Prav tako so sprejeli sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje. Tako bodo lastniki traktorjev morali poslej plačati različne zneske, odvisne od moči traktorja. Za traktorje do 25 konjskih moči bo treba odšteti 2.380 tolarjev, od 26 do 40 KM znaša znesek 3.680 SIT, od 41 do 63 KM bodo plačali 4.510, od 64 do 82 KM bo 5.580, nad 82 KM pa bodo plačevali 7.010 tolarja letno. Potem ko so dobili zahtevane podatke, so se gornjepetrovski svetniki odločili, da pod prejo obnovo in prizidavo zdajšnjega objekta splošne ambulante za potrebe nujne medicinske pomoči v Murski Soboti. V ta namen bodo iz občinskega proračuna zagotovili 814 tisoč tolarjev. Glede predstavitve programa javnih del Biroja Rija Murska Sobota za leto 1998 pod naslovom Kooperativa sadje na Goričkem pa so se zavzeli za dosledno izvajanje aktivne politike zaposlovanja. Gre za možnost štirimesečnega izobraževanja dveh delavcev iz gor-njepetrovske občine, za kar bi lahko zagotovili skupno 60 tisoč tolarjev. MILAN JERŠE DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! To se je pokazalo zlasti ob vsakokratnem sprejemanju občinskih intervencij v kmetijstvu. V ospredju je namreč dilema, ali kmetijstvu zares namenjajo dovolj denarja in kje le-tega zagotoviti. Čeprav so pred približno letom dni pričeli z novim pristopom, ki se kaže v organiziranju Pomurskih kmetijskih forumov, kamor so uspeli pritegniti širok krog zainteresiranih strokovnjakov, politikov, gospodarstvenikov, kmetov in drugih, ki bi lahko po svojih močeh vplivali na reševanje odprtih vprašanj, z rezultati ne morejo biti preveč zadovoljni. Vse to se je kot rdeča nit vleklo skozi razpravo na izredni seji Občinskega sveta Občine Moravske Toplice, ki so seje udeležili tudi podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer, poslanec DZ Geza Džuban in podsekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Igor Horvatič. Kot je uvodoma navedel predsednik občinskega odbora za kmetijstvo Tibor Voroš, so se sestali predvsem zato, da proučijo možnosti za sanacijo naravnih nesreč v letu 1997. Najprej jih je prizadela pozeba, kije povzročila za 50,5 mi- Kako do zdrave pitne vode v beltinski občini? Bo lendavska Nafta rešila problem? Kot je znano, si v beltinski obči blem oskrbe z zdravo pitno vodo -na različne naslove poslali številne Pred kratkim so med drugim dobili odgovor tudi od lendavskega podjetja Nafta, ki se ukvarja s proizvodnjo naftnih derivatov. Njihovi strokovnjaki predlagajo gradnjo raziskovalno-kaptažne vrtine do globine 50 metrov z možnostjo poglobitve do 75 metrov. Tako bi v prvi fazi zgradili vrtino, ki bi segala do 50 metrov globoko in bi imela premer 311 milimetrov, zacevili pa bi jo z jeklenimi cevmi premera 244,5 milime- Na tokratni seji so obravnavali tudi mnenje vlade Republike Slovenije o Na tokratni seji so obravnavali tudi mnenje vlade Republike Slovenije o njihovi pobudi za spremembo zakona o društvih, ki so ga posredovali že julija lansko leto. Pri tem gre, kot navajajo, za precejšnje omejitve pri izvedbi javnih veselic, ki jih organizirajo prostovoljna gasilska društva. To njihovo pripombo so proučila resorna ministrstva in ugotovila, da jih zakon o društvih ne omejuje pri izvedbi omenjenih prireditev, primerna pa naj bi bila tudi obdavčitev. lijona tolarjev škode v sadjarstvu in čebelarstvu. Sledila je suša, kije kar za 50 odstotkov in več znižala prvi odkos trave. Poleg tega ni bil pravočasen vznik koruze, zaradi česar so bili kmetje dvakrat oškodovani, in sicer zaradi prenizke cene in neustrezne kakovosti koruze. Ugotavljajo, da so bila polja z žitaricami prizadeta od 30- do 80-odstotno, nekaj parcel do 90-odstotno, škoda pa je bila tudi na drugih poljščinah. Menijo, da so bili na ta račun oškodovani za 413,5 milijona SIT. Povrh vsemu pa je tik pred žetvijo klestila še ni že dlje časa prizadevajo rešiti pro-V tej zvezi so se posebej angažirali in vloge tra. Pri tem računajo tudi na postavitev vodonosnikov s slotirani-mi cevmi. Nato bi bilo potrebno v intervalu vodonosnikov vgraditi peščeni zasip, vrtino očistiti in aktivirati ter opraviti črpalni preizkus. Če bi ugotovili, da voda tako količinsko kot po kakovosti ustreza, bi s tem vsa potrebna dela končali. To bi omogočilo takojšnje priključevanje vrtine na vodovodni sistem. V nasprotnem primeru bi začeli z drugo fazo gradnje vrti- 6,5 milijona tolaijev za ohranjanje in spodbujanje kmetijstva v občini Turnišče Največji naložbeni znesek je sedemdeset milijonov Vključili tudi posebno postavko za obnovo stare cerkve, kije uvrščena med zaščitene kulturne spomenike Odbor za gospodarstvo, ki deluje pri občinskem svetu v Turnišču, je ocenil, daje turniška občina izrazito kmetijska in da bo ta panoga eden od nosilcev razvoja občine in gospodarske stabilnosti. Zato naj bi namenili kar največ razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane. V ta namen je omenjeni odbor pripravil tudi dokaj podroben in konkreten program ukrepov, ki so ga občinski svetniki na zadnji seji tudi potrdili. Tako bodo lahko dobili rejci za povečanje osnovne črede krav 16.000 tolarjev regresa, višina regresa za svinjsko mladico ali merjasca pa bo znašala 6.000 tolarjev; za zdravljenje mastitisa bo namenjenih 400.000 tolarjev, regresirali pa bodo tudi nakup semen (strniščni posevki, koruza in pšenica), apnenca za apnjenje tal, testiranje škropilnic in žitnih sejalnic, analizo vzorcev tal in krme ter za programe izobraževanja kmetov in društev pa tudi za demonstracijske poskuse in promocije. Skupen znesek za »kmetijski program« znaša tako nekaj čez 6,5 milijona tolarjev. Višina prihodkov in odhodkov proračuna Občine Turniš toča. Tako so mnogi kmetje ostali brez semenskega blaga in dohodka. Te škode je bilo več kot 352 milijonov tolarjev. Kot so povedali v dokaj burni razpravi, so doslej od države prejeli le akontacijo v višini 20 milijonov tolarjev za odpravo posledic neurja s točo, kar predstavlja borih 5,8 odstotka povzročene škode, za pozebo in sušo pa nič. Po besedah razpravljalcev so priča temu, da politiki govorijo eno, drugo pa storijo. Prizadeti kmetje namreč zahtevajo, da se jim čim-prej izplačajo odškodnine, pokojninsko zavarovanje in prispevki od katastrskega dohodka pa naj se odpišejo za šest mesecev v letu 1997. Pri tem računajo na ustrezni delež državnih subvencij, ker bi le na ta način lahko ohranili živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo ne, to je k poglabljanju vrtine do globine okrog 80 metrov. Poglobljeni del vrtine bi imel premer 216 milimetrov, zace-vljena pa bi bila z jeklenimi cevmi debeline okrog 150 milimetrov. Potem bi sledilo vgrajevanje peščenega zasipa v intervalu vodonosnikov, čiščenje in aktiviranje vrtine ter črpalni preizkus. Strošek gradnje vrtine do globine 50 metrov ocenjujejo na 1,5 milijona tolarjev, v primeru poglabljanja pa bi celotni stroški znašali okrog 2,1 milijona SIT. MILAN JERŠE in ne nazadnje naselje> deželja z zdravim in < vitniA Ijem, kar mora bit. po Slišali smo, da se p območja Slovenije vc> tijskega ministrstva no obravnavajo, ker J lik poudarek Zato ostaja velik de kmetov prikrajšan uporabe teh sredstev vitvijo se je strinja t j podsekretar kmetij 8 stva Igor Horvatič, kot p je Prekmurje, P°d° jo# lenjska z Belo kraj’ p|t odločno premalo je moravska občina tervencije v kmet^Vptič4 čez 24,4 milijona Sina so odobrili le 13 o vlog, katerih skupn Jo znašala 188 miki0 Za sofinanciranje W skem letu odobri1 milijonov SIT, čepra j li 25 milijonov. V oc podatek, po katere ai« brili le eno od 23 v etrf turne spremembe Po zagotovilih S t(i» tiča se prihodnje le dročju predvidevajo membe. Med drug1 ^(><1 tijam omogočili vecI sonaravnim kmet bejpa bodo loško kmetovanje m / dejavnosti. Večje P® deležni mladi m up J je. Precej pa naj bi tudi roki za prijavo , KS Hotiza računa na prispevek obremeni okolja če naj bi znašala letos 231,6 milijona tolarjev, to je 42,4 odstotka več kot lani. Med drugim pričakujejo, da bodo dobili 46,6 milijona tolarjev namenskih sredstev za sofinanciranje čistilne naprave od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za zgraditev kanalizacije s čistilno napravo pa so planirali v letošnjem občinskem proračunu 70 milijonov tolarjev. Prav tako pričakujejo 10 milijonov tolarjev (od skupaj 90 v prihodnjih 6 letih) v okviru projekta Sanacija najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, in to za obnovo turniške cerkve Marijinega vnebovzetja. V ta namen bodo sami zagotovili v letošnjem proračunu 10 milijonov tolarjev, s tem da naj bi polovico tega zneska zbrali v okviru posebne župnijske akcije. J. G. Naj se dogovor^ z Inter i skupr^ > V Krajevni^ tiza ugotavljaj ’beIicA’p. zgraditev ^1 črpalke s skla v $4 rivo velik P°s^/ y okolje, zato se upravičeni do P J spevka. V tej zadevi®;^ V tudi na lenda\6|i,l / svet, da bi zve IN A plačuje z /čil servis prispeve nitev okolja,1 bj pj1 J ne. Če ne, vlogo Šteli za ureditev ‘ V Po mnenju c z skega sveta P ' |t tem krajevna S posredno d°® / stnikom erP1 / bodo tudi je povedal eden od P0«^/’ bodo zahteva * > spevka. račun^/ ni znesek d« 9 farjev. 9- april 1998 Sociala, šolstvo, zdravstvo 7 kvnih zavodih ukinjene samoplačniške ambulante Izvirni greh je v dolgih čakalnih dobah Zdravstveno ministrstvo si z ukinjanjem J^^^niških ambulant še ni umilo rok hladno! Toda o<"odanie na način: ker so grešili, z njimi hitro na zavodih zdrav 1 U^reP?™ ukinjanja samoplačniških ambulant v javnih so čakalne dob m'n'strstvo bistvenega problema v zdravstvu - to pa kote so izpuha' 'a re^°’ iasno nam mora biti to: samoplačniške ambu-^ajočih bolnil6 ,er.glas’ ker so podlegle pritisku (tudi stiskam) 7at. ■ °V’ ab *zv'rni greh je v grozljivo dolgih čakalnih dobah. minlstr- amhniJe Uk'ni,° samo’ vodih šenbUante v Javnih za-čakalne do?"1110 roke' Dolge Ivanje ali 8reb. enako Lteh so njegov Me o ob J dl7mejevalne P°' tevmed zdravi Plačanih) stori’ zav°di in Sni zdrawar°valnico- Smejo imeti O n6"' Zavodi tOrej teniško l aprila sa' 01*joSn^ izP' Pogoja, in sicer če v celoti izpolnjujejo program za opravljene zdravstvene storitve, kot je sklenjeno z zdravstveno zavarovalnico, ter da čakalne dobe niso daljše od dogovorjenih. Po novih pravilih bodo torej smele samoplačniške ambulante v okviru javnih zdravstvenih zavodov (v zdravstvenih domovih in bolnišnicah) delovati le, če bodo predhodno dobile soglasje zdravstvenega ministrstva. Z ukrepom zdravstvenega ministrstva se torej ukinjajo le samoplačniške ambulante v jav- Pozori Ljutomer posvečajo veliko A °sti knjižni vzgoji ^P^eden otroci berejo ^3nosti potekajo vse šolsko leto u do,I1išljij0 n,?''1®3 vsesbransko vpliva na otrokov razvoj, na njego-Ničit V'"JablOst’ besedni zaklad ... Zato skušajo v Vrtcu N. torei otroc'b zanimanje za knjigo že v »predbralnem« k. .ko so uredili N’ ko.še ne znaJ° brati. ’n če jih vS a' .knjižne kotičke, kjer lahko otroci brskajo po tiid ^P^ajajo t d' Zan*ma’ J™ vzgojiteljice rade volje preberejo. Ob to^zdorna.TistiV' napravbno ravnanje. Večkrat pa prinašajo knjige vkujejo tud'' ob'skujej° v vrtcu malo šolo, pa se v večini prime-(Nžis°nameN c'C'banovo bralno značko. H^pice, obisk n Se P°sebno pozornost v mesecu kulture. Zbirali tjč ki ter nri j *.S0 mestno knjižnico in si ogledali razstavo o Piki K^knjjgj -p nnnili uri pravljic. Seznanili so se tudi s tem, kako ®eljicjn nfh 'Sarn*so »izdelovali« različne knjige s pomočjo »tu® Zanimiv - °V'b porn°čnic, v sodelovanju s starši pa so zbirali &s( °večsnr °Nke knjige. Med literarnimi ustvarjalci pa so N0Povabilu0^01"-'' 0 Francetu Prešernu in Otonu Župančiču. V WPrav|jjCe •p'sateljico Karolino Kolmanič, ki jim je pripove-razstav'7 °bogatila njihov dan. Ob koncu aktivnosti so pri-6 8'knjiga 7 । *Z nasl°vom Bogastvo otroške knjige. Med njimi je letnico izdaje 1928. J. G. \^na otvoritev Župnijskega C" n 1 bodo dan odprtih vrat S)N Soboti ' j0 N avgusta lan* tudi zasebni župnijski vrtec Ni j Vnih propP° l obr'k štirih delovanja vpisali v razvid izvajalcev l> 1,8 je na vrT1^ vzg°ie 'n izobraževanja v Republiki Sloveniji. Ij^jNost S1 Se uradna otvoritev njihove ustanove. Na\Pr°MiN"r'tVeno si°vesnost bodo pripravili to soboto ob Nci01 0 imeli d npbov vrtec deluje (Juša Kramarja 2); že dopol-Sol8tih edali njihOvdn Odprt'b vrat, tako da si bodo lahko vsi obisko-Za v°tr°k v njih Vrttec ter se seznanili z življenjem in delom pred-^E|Zg°jo s srcem v Ustanovi- radi predvsem poudarjajo, da ZUpnijski cev • p°častitev tega dogodka bo tudi sv. maša v rKvi’ki jo bo vodil dr. Jožef Smej. J. G. n< j^njah ,astop F enoti dvojezičnega vrtca v j °Vc^ za vzgojiteljice iz Porabja sporazumevanja v slovenščini Njakn^.Mrdi^^ vrtcev Pr* nas 'n v Porabju dobro srečanje, ki je bilo pred kratkim v b^ni^1ZatOt Jez,čni enoti Vrtcev občine Moravske Toplice. n J%lj „lstvo m °ta Zavoda NiNaXir?bota’ vz-bNj-SNNPajc Pn-Mri Mih "ast°p na J Ni 7 s° skn de P trdim, daje sis stj tudi določene slab° je to premajhna m* ■ plače. Je pa druga st^vsi bna: dokler smo s6j6PS < ukvarjali s.tein’|astninil^i cator pravilno o • a(jeA' smo s tem, ko si P1’^ regionalni razvoj niški, provincialni smo zato, ker se ^[0^ to, da želimo nn na poslovno p0^ nih področij, bili , »špilferderberji«, nisi” mi imeli takšen st . ,1 gli poskrbeti za A bernaRp J/ Kljub zakasnitvi sredstev iz republiškega prorac^ v Občini Odranci lani uspešno »poslovali« Odhodki za naložb? večji za 50 odstotki Nadzorni odbor je podal nekaj dobronamernih pripo^ nekateri svetniki pa so njihovo poročilo posebej pohv^ V Občini Odranci so za lansko leto predvideli, da bodo imeli nekaj čez 118,4 milijona tolarjev prihodkov, realizacija pa je znašala skoraj 122 milijonov tolarjev. K tej številki pa bi lahko prišteli še 23,3 milijone tolarjev, ki so jih sicer dobili iz republiškega proračuna šele januarja, čeprav je šlo za odobrena sredstva za nekatere izvedene naložbe v komunalno in- frastrukturo v lanskem letu. Veliko več sredstev, kot so pričakovali, so dobili od davkov na promet nepremičnin, na dediščine in darila ter na dobitke od iger na srečo (skupen indeks je kar 358), enkratni večji znesek, kot so računali, pa predstavljajo sredstva za demografsko ogrožena območja (11,8 milijona SIT). In kako so »potrošili« občinska proračunska sredstva? Pohvalno je, da znaša indeks porabljenih sredstev za delo občinskih organov samo (plače, prispevki, materialni stroški in sejnine) Tl. Za naložbe na področju komunalne infrastrukture pa so namesto predvidenih 29 namenili nekaj čez 44 milijonov tolarjev. Tudi to je pohvalno! Največja zneska pri tej postavki pa sta bila 18 milijonov tolarjev za nadaljevanje del za zgraditev kanali- zacije in čistilne naprave ter 15,7 milijona tolarjev za asfaltiranje in odvajanje vode s cest. Tričlanski nadzorni odbor, kije pregledal finančno poslovanje občine, je bil z vsem skupaj dokaj zadovoljen, navedel pa je tudi nekatere pripombe, za katere pa so v razpravi vsi skupaj ugotovili, da pravzaprav ne gre za »nepravilnosti«. Tako podjetji Igma in Gi-dos nista posredovali specificiranih računov zato, ker so bila dela po dogovoru opravljena na ključ; glede znižanja letnega samoprispevka zdomcem na 200 nemških mark v tolarski vrednosti so se strinjali, da je to sprejemljiv kompromis, glede občinskega inven-. tarja oz. premoženja občine pa so se tudi svetniki strinjali, da bi bilo dobro, naj tudi inventurna komi- Skoraj n^cihiei rana v del Gred^’spfA je bi! svojca^ dalninacrt^A II J' w dolgoročno « po zazidan tl so^i kraiu- To%ilČ» dtem z^Mp^ zdaj pa vS ■ . jfd J1 ker ne tnorčJ , e Idi j celacije, sV zemljišč v° privolita- sija opravi P^P^!/ obljubil, da b° ^bh0 skušali voditi P .^ilo si£» cijo stroškov z j 0$' siri.« imelpriP0ITlb J. nih sredstev ne na potne » > 9. april 1998 ZVulturna obzorja Cilka Dimeč - Žerdin Nimam časa Cilka Dimeč. žertlu je pred nedavnim v In je na- otroke Nimam časa. Knjiga je napisana z v .. spoznavat, menjena predšolskim otrokom in otrokom, ki s / eorav vedno govo- «ke, za otroke od drugega do sedmega leta staros . . p nadvse pomem-nmo o avtorju kot o piscu besedila, pa ima pri sl likovno opremil tao vlogo tudi ilustrator, knjigo Nimam časa je knjižnicah Damjan Sovec. Knjigo je Žerdinova izdala tudi zai , Hteratura pa je redno premalo knjig z velikimi tiskanimi črkam , :cne slikanice M zelo draga, s pomočjo sponzorjev pa je cena omenjene 1100 tolarjev. slikanici so zbrane kratke zgodbice o triletnem Oskarju. Po-samezna zgodba je sestavljena iz M delov, zgodba, vprašanja, ki se nanašajo na zgodbo, in likovna Podoba. S kratkimi in preprosti-stavki želi avtorica spodbuditi, a zgodbe otrokom ne bi samo Prebrali, ampak bi se o njej tudi Sla sva po svetu STRICA DAMJANA. ZELO GA IMAM RAD. ON SE 0 'GRAZ MENOJ. Z MANO BRCA ŽOGO, NOSI ME n*«*menu, Škropi me zvodo. “OC Ml JE SEZUL ČEVLJE. Z VEZALKAMI JIH JE POVEZAL. Ml toJE 0AL ČEVLJE NA RAME. PRIJEL ME JE ZA ROKO IN W neKEL, DA GREVA PO SVETU. municiranja in izražanja. Iz lastnih izkušenj učiteljice je razložila, da so otroci, ki pridejo v osnovno šolo, glede izražanja marsikdaj precej nebogljeni. Postavljanje vprašanja pa je lahko v pomoč pri zahtevnem vz-gojno-izobraževalnem delu otrok v letih, ko se vzpostavljajo te- 0t)GovoRl &E Da*an nSZ OSWJM fes?”" Ogovarjal:; na tak nn?h sPraševali. Sa-?ei° °trokovapCln seJahko raz-°St' ,er njeno retor'čne sposob-. n eg0Va sposobnost ko- melji njegovemu nadaljnjemu vsestranskemu razvoju. Ob tem branju, ki je povezano z igro, pridobiva otrok nove besede, pojme, utrjuje glasove, tvori stavke in se tudi likovno izraža. Dodala je tudi, da so zgodbice nastajale v pomladansko- poletnih mesecih, in če bo dovolj zanimanja za knjigo, bo nastala tudi zbirka zgodb o Oskarju, ki bodo obravnavale jesenski in zimski čas, med tem ko prve obravnavajo pomlad in poletje. Ko prvič vzamemo v roke kak--šno knjigo, nas pritegne ali odbije tudi njena zunanja podoba. Zato imajo še posebno pri otrocih ilustracije pomembno vlogo pri odločitvi, ali bo otrok knjigo vzel v roke ali jo bo odložil. Ilustracije Damjana Sovca so prav gotovo take, ki bodo marsikaterega otroka povabile k branju. Knjiga pa je zanimiva iz več vidikov. Med drugim tudi zato, ker je pristno zapisan odnos tri-letnika do sveta in stvari, s katerimi se pri tem srečuje. Tisto, česa gaje strah, česa se veseli, kaj ga navdušuje in kaj mu je zanimivo in kaj občuti ob tem. Kajti tudi otrokova čustva, ki so ob tem izražena, nikakor niso zanemarljiva. Prav gotovo lahko tudi sami nadaljujete s podobnimi zgodbicami, ki nastajajo v glavicah vaših otrok. Pri vseh otrocih nastajajo podobne in zelo zanimive zgodbice. Vzemite si torej čas in pozabite na znameniti izgovor »nimam časa«, kajti z hekoliko potrpljenja in posluha nam lahko otroci pokažejo svoj svet, ki je precej drugačen in pogosto bogatejši od našega. Včasih pa razumejo in razmišljajo celo bolj, kot smo jim sami pripravljeni priznati. ' ANRR Primec iz Cubra pri Ljutomeru ureja muzej na prostem .............. u .uucu p. ^omeru ureja muzej n Wed,poso ^Ponati bodo tudi v knjižici _ Posodi mi kolo ... Ne, v tem kratkem sesta-aHpak'>°Ste bra,i nid takega, o čemer poje pe- > Prizadevanjih Vladimira Primca iz vasice m Wem 'n Jeznimi Dvermi, torej iz c“bya' ; Pr™ec se je rodil v Planini PnRakek“ 'eta N živel s svojo družino - z ženo, ■ in otrokoma - v kraju blizu romarskega je močno vleklo v rodno pokrajino i zidano hišico, ki stoji na PobocJU,np Nesn^|l^0', od ceste Radomerje-Železne ®ven’ radil' prizidka k stanovanjskemu in g -P sedeta. To je bilo še v času, ko sta oba ime'® 'p Pa ni ravno idealno: žena je invalidsko Nitim ’On pa je trenutno brez redne službe. ? tavna tisti, ki ne le jamra, ampak se zapo Prina-'e Z del°m, ki prinaša dohodek, pa z neo • %st|notranji mir, zadovoljstvo, občutek a Primečeva pa - poleg denarja - po W‘o- Vladimir je sicer začel zbirati stare in orodje že, ko je bil na Gorenjskem. )e Preselil z družina v Prlekijo, v Cuber, pa 1'I0™ n' Prenehal. Kdo ve, koliko krajev m Mu°blska'-kd0 ve. na koliko »odpadih« je iskal. Poštev za muzej na prostem. Poveda J , tk’l So ‘Ponudbe« ni. Marsikaj so odpeljali tujci. ^^Drai! drugi, sicer redki zbiratelji kmečkih predmetov, nekaj pa se vendarle še najde. Zanimivo: ljudje na kmetijah začenjajo ceniti svoje stare »stroje« in orodja, zato menda ni več takega, ki bi rekel: »Kar peljite, nič ni treba plačati, samo v napoto mi je ...« Vladimir seveda nima denarja, da bi za eksponate plačal. Povedal mi je, da je muzej »v delu«. To pomeni, da zbiranja predmetov še ni končal, ampak bo to storil enkrat v prihodnjem letu. Vesel bi bil, ko bi mu kdo kak predmet s kmetije, ki ga ne potrebuje več, podaril. Predmeti iz muzejske zbirke bodo fotografirani in fotografije bodo objavljene v posebnem katalogu - neke vrste vodniku po muzeju na prostem. Ob fotografijah bodo opisi eksponatov in navedeno bo, od kod izvirajo oziroma kdo jih je daroval. Torej vsaj moralno zadoščenje tistim, ki bodo (ali pa so že) podprli idejo Vladimirja Primca o muzeju na prostem. Za zdaj je na ogled 30 večjih in kakih 80 manjših predmetov. Ideja o muzeju na prostem na pobočju pred domačo hišo v Cubru ni slaba. Že zdaj, ko muzejček šele nastaja, se ustavljajo avtomobili in ljudje pridejo vprašat, ali si smejo ogledati predmete. Primečevi so seveda obiskovalcev veseli. Že zdaj pa se napovedujejo tudi organizirane skupine: otrok iz vrtcev, šolarjev... in tudi turistov, zlastih tistih, ki obiskujejo Jeruzalem. Š. SOBOČAN fotografij Jureta Zaunekerja S'Prosto-l — ’ v V tografija izraža tisto, kar ljudjein Murski (oloer.TS»«aZ““ter’^ JpJetnikovega svoj objektiv je ujel motive iz vsakdanjega življenja v pravem in zgovornem trenutku. Njegova fo- pokrajina so, in ne, kakšni bi si želeli biti. ANRR Območno srečanje folklornih skupin N Šalovcih dvestopetdeset nastopajočih | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski | i^žzoza^ v 39 Portreti i ittrtro1! BOŽIDAR BORKO Čeprav je Borko spisal skoraj nepregledno množico časnikarskih in publicističnih besedil, prevedel številna leposlovna dela, pripravil veliko tehtnih spremnih besed k posameznim knji gam, je v obliki samostojne knjige objavil le troje del: prvo je drobna knjižica Hvala vam, knjige!, nastala na podlagi njegovega govora ob odprtju knjigarne Slovenskega knjižnega zavoda 1951 v Ljubljani; druga njegova knjiga je izbor esejev in feljtonov pod naslovom Na razpotjih časa (1562) z izčrpno in tehtno predstavitvijo Borkovega dela izpod peresa Bratka Krefta; tretja pa je izbor priložnostnih in siceršnjih publicističnih člankov pod naslovom Srečanja (1971). V I. delu Srečanj, ki nosi naslov Srečanja z osebnostmi, je Borko z zanj značilno širino nanizal osnovne črte nekaterih njegovih sodobnikov in razmišljanja, ki so mu jih srečanja z njimi spodbudila. V II. delu - Srečanja z zgodovino sledi za podrobnejše spoznavanje Borka kot človeka najzanimivejši III. del - Srečanje s samim seboj. X njem sooča dva svoja jaza, ego in alter ego, ki da »prihajata v odprt konflikt zlasti v izjemnih položajih in trenutkih«, kot bistveno določnico svojega življenja pa navja besedno umetnost: »Besedna umetnost je ostala najmikavnejši vir mojega duhovnega življenja in samo nji sem dolžan hvalo, da je simfonija mojega življenja, kljub temnim disharmonijam, dobivala včasih svetlejše, toplejše akorde.« B o r k o v a srečevanja z besedno umetnostjo pa niso bila le publicistična, literar-nokritična in esejistična, ampak tudi neposredna- Že v mladosti je namreč - sprva še v hrvaščini, BOŽIDAR BORKO SREČANJA SLOVENSKA MATICA . 1971 Notranja naslovnica Borkovih Sre- V prostorih zadružnega doma v Šalovcih je bilo v nedeljo območno srečanje folklornih skupin. Zbralo se jih je dvajset z okrog dvestopetdesetimi nastopajočimi z ljudskimi plesi, prikazom folklornih elementov, na oder je stopila folklorna skupina šalovske osnovne šole, prvič pa so nastopili tudi folkloristi iz Porabja ter ansambel Lacija Korpiča z ženskim kvartetom. Program pred številnim občinstvom je trajal kar tri ure, kar je po mnenju predsednice šalovskega kulturno-umetniškega društva Suzane Balek vendarle nekoliko preveč za gledalce in poslušalce, zato bodo drugo leto prikazi ljudskih plesov, folklornih elementov in otroške folklore potekali ločeno. Tajnik soboške Zveze kulturnih organizacij Geza Kišfalvi je bil zelo zadovoljen z nedeljsko prireditvijo, njegova pa je bila tudi ideja, da se po vsakoletnih srečanjih v Murski Soboti folklora predstavi tudi po vaseh in krajih, kjer je tovrstna dejavnost zelo močno razvita. V Šalovcih je bil menda tako navdušen, da se že slišijo govorice, da naj bi bil ta prekmurski kraj tudi drugo leto organizator območnega srečanja. Pa še nekaj: najboljši folkloristi in najboljši ljudski pevci s šalovske prireditve se bodo uvrstili na regijsko tekmovanje, vendar za zdaj rezultati še niso znani. TOMO KOLES, foto: JUHNOV hkrati pa že tudi v slovenščini - pisal poezijo, pozneje pa ji je pridružil značilne eseje in tudi nekaj kratke proze. Prav Borkova kratka proza tvori L del njegove knjige Na razpotjih časa. Ta del nosi naslov Lirične variacije an stare teme. Prilastek »lirične« zelo natančno označuje temeljno potezo njegovih kratkoproznih zapisov: to so namreč lirizirane prozne refleksije o nekaterih temeljnih bivanjskih vprašanjih in osebne izpovedi Borkovega pogleda na človeka, svet in sebe v njem. V njih spoznamo Borka z druge plati: ne le kot časnikarja, esejista, feljtonista in kulturnega kronista, prevajalca, temveč tudi kot občutljivega in stilno prefinjenega izpovedovalca osebnih dvomov, občutkov minevanja in hkrati tudi večnega življenjskega vztrajanja. Naj to razsežnost njegovega besednega ustvarjanja ponazorijo odlomki iz kratke lirizirane črtice Letha: »Ko nas ne bo več, bo nemara kdo obračal pozabljene liste, / kjer smo nekoč pisali svoje nebogljene misli in razvodenele izpovedi svojega srca, / kjer so nam tekle izpod peresa plehke besede, čeprav smo svoje zanose in boli plačevali s krvjo / in četudi za našimi strastmi ni šumel papir, temveč neubranljiva sla po življenju. /.../ In kdo bo nekoč, ko nas ne bo več, razumel vse te naše jecljajoče samogovore z usodo, / z nemo sfingo, pred katero smo stali in neugnano pričakovali njenih besed?/ Kakor milijoni pred nami, nevidni in pozabljeni v naših očeh, / bomo tudi mi tonili v pozabo in valovi Lethe bodo venomer ravnodušno tekli v nedogledno dalj.« Podobno je Borko miselno intoniral zaključek svojega Srečanja s samim seboj: »Življenje, ki je teklo po ozkih strugah in daleč zaostajalo za iluzionističnimi smotri. Življenje, ki se bliža koncu, da potlej izgine v neskončnem prostoru človeške minljivosti, kjer se bo zbrisala tudi moja sled.« Vendar pa kaže to misel nekoliko korigirati: sled, ki jo je Borko zapustil v slovenski kulturi, je razvidna in opazna in tudi sneg časa, ki pada na vse človeške sledi, je ne bo povsem zabrisal, kajti v njej so duhovni odtisi človeka, katerega prenekatera misel in zven njegove besede lahko nagovori tudi današnjega Slovenca. (Prihodnjič: portret Jožefa Borovnjaka) 10 AVronika vestnik, 9- april Beltinci Preveč »praznih« sklepov? Ko so na seji beltinskega občinskega sveta obravnavali poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu za leto 1997, se svetniki niso mogli izogniti nekaterim kritičnim pripombam. Najbolj jih je motilo, da so morali kar mesec in pol čakati na omenjeno pisno poročilo, s čimer so zabredli v časovno stisko pri sprejemanju tega pomembnega dokumenta. Prav tako so pogrešali številčne primerjave, saj ni navedeno, zakaj določenih zadev niso uresničili. Branko Žižek je med drugim vprašal, zakaj od farme Nemščak niso mogli iztržiti odškodnine za degradacijo prostora, s katero bi lahko »polnili« občinski proračun. Kot izhaja iz omenjenega poročila nadzornega odbora, so iz ustreznih ministrstev dobili premalo denarja za sofinanciranje posameznih programov. Tako so pregledali tudi namenjena sredstva za razvojni sklad in ugotovili, da beltinska občina nima razvojnih programov in da tega ni tudi v predlaganem občinskem proračunu za leto 1998. Ker niso urejena lastniška razmerja glede objektov v krajevnih skupnostih, zlasti vodovodov, vaških domov, športnih objektov in podobno, so občinskemu svetu predlagali, da imenuje posebno komisijo, ki naj bi uredila ta vprašanja. Kljub navedenim pripombam pa beltinski svetniki niso imeli zadržkov ob sprejemanju odloka o zaključnem računu za preteklo leto. V tem obdobju so prihodki realizirani v višini 96,22 odstotka in znašajo dobrih 430,5 milijona tolarjev, medtem ko je bilo odhodkov za več kot 417,8 milijona SIT. Odločili so se, da presežek skoraj 12,7 milijona prihodkov kot neporabljene kupnine za prodana stanovanja namensko prenesejo v letošnji proračun. Prav v zvezi s tem se je na seji beltinskega občinskega sveta razvila dokaj živahna razprava. Branko Žižek je imel pripombe na koledar prireditev, za katere bi župan iz svoje pristojnosti zagotovil 2 milijona tolarjev. Ker je teh prireditev veliko, je menit da bi morali izluščiti najpomembnejše, ki bi si zaslužile dodatno financiranje iz občinskega proračuna. Po njegovem bi morali več pozornosti nameniti tudi koncesionarjem. Za Ivana Mesariča se zdi najbolj sporna postavka glede 7,7 milijona tolarjev, kolikor je namenjenih za amortizacijo osnovnih šol. Župan Jožef Kavaš mu je zagotovil, da bodo ta sredstva namensko porabljena ob etapni gradnji šolskih objektov. Sicer pa se svetnik Mesarič ni dal tako lahko odpraviti, zato je nadaljeval v svojem značilnem slogu. »Zdi se mi, da sprejemamo veliko praznih sklepov, saj smo jih uresničili zelo malo in začeli zgolj tipati, kje bi lahko kaj naredili. Zato naj bi občinska uprava pripravila podrobnejši program del v letošnjem letu. Janko Bezjak pa se je zavzel za večje odškodnine za izkoriščanje gramoza, saj bi ravno z gramozenjem in prispevki za degradacijo prostora lahko pridobili veliko sredstev za občinski proračun. V nadaljevanju seje so glasovali o nekaterih amandmajih. Tako so potrdili predlagano uskladitev postavk glede investicij v cestno dejavnost, ki znašajo 7 milijonov tolarjev, namenjena pa bodo za gramozenje cest Melinci-Odranci in Melinci-Bistrica, in sofinanciranja programov krajevnih skupnosti, kjer bi namesto prvotnih 12 porabili 8,5 milijona SIT. Na ta račun se bo sofinanciranje programov krajevnih skupnosti povečalo za 4 milijone tolarjev, s čimer bo nova postavka znašala 42 milijonov tolarjev. Prav tako se bo povečal znesek za nekatere šolske investicije, in sicer od 7 na 11 milijonov SIT. S tem denarjem bodo kupili kombi in pisarniško pohištvo, preostali delež pa bo namenjen otro- škima vrtcema v KS Ižakovci in Gančani. MILAN JERSE Iz druge roke o incidentu v Fazaneriji Je Anton Slavic zgrabil za »kolir« Marina Kovačiča? Izjave Kovačiča, Slavica, Ostrca, Fila in Tomšiča niso identične! Po končani tekmi med Muro in Primorjem naj bi trener slednjega ob odhodu z igrišča proti tribuni pokazal iztegnjen prst, ki so si ga navzoči očitno razlagali vsak po svoje. To pa je tudi edini del nedeljskega soboškega incidenta, o katerem se vpleteni strinjajo. Se ga je dotaknil? Po verziji trenerja Primorja Marina Kovačiča naj bi ga v tunelu, speljanem med igriščem in slačilnicami, dohitel podpredsednik soboškega kluba (in soboški župan) Anton Slavic ter ga »zgrabil za kolir«. Ko naj bi se Kovačič obrnil, naj bi tja že privihral član uprave soboškega kluba Slavko Osterc in mu pljunil v obraz ter mu, kot nam je povedal Kovačič, dejal, »da mi jebe mater i da sam ja ustaš« ter poudaril, da verbalnega dvoboja med njim in soboškim županom ni bilo. Anton Slavic pravi, da »omenjenega dogodka sploh ni bilo in da je vse izmišljena zadeva«. Nič? No, edino, kar naj bi v zgodbi držalo, je dvignjen Ko'vačičev prst, zaradi česar naj bi mu Slavic, ko je »srečal« Kovačiča v tunelu, povedal nekaj krepkih, med drugim tudi, da »gospod iz druge države ne bo žalil publike«. In kako naj bi potlej ta slišal, daje ustaš? Anton Slavic pojasnjuje: »Slovenščina je za te ljudi malce problematična in mogoče je, da je mojo izjavo »dost si upaš« slišal kot »ustaš«.« Če povzamemo: Kovačič trdi, da gaje fizično napadel Slavic in da verbalnega obračuna med njima ni bilo, Slavic pa trdi, da se ga fizično sploh ni dotaknil in da je trenerju povedal nekaj krepkih besed. Slavko Osterc nam je že na začetku povedal, da ničesar ne bo niti potrjeval niti zanikal, potlej pa je vendarle zanikal, da bi Kovačiču preklinjal mater. Vendar pa ni zanikal niti potrdil izjave o »ustašu«, na vprašanje, ali je do-tičnega gospoda pljunil, pa je dejal, da »tega jaz ne bi tak reka«. No, tudi po Osterčevi verziji naj Slavic ne bi zgrabil za vrat Kovačiča, temveč naj bi kvečjemu nakazal namero, da bo to storil, vendar pa naj bi med njiju skočili redarji. Zanimivo je, da v zapisniku uradnega delegata Nogometne zveze Slovenije Jožeta Tomšiča, kot nam je povedal Slavko Osterc, Osterc ni omenjen, v njem pa naj bi bil omenjen »incident pri vhodu, ko je akreditirani s številko ena (op. Anton Slavic) grobo odrinil nasprotnega trenerja«. No, Tomšič je za SN komentiral tudi Kovačičev iztegnjeni prst, ki naj bi ga ta na vzklike s tribune pokazal kot »znak zmage« ter povedal, daje Slavic zgrabil za vrat Kovačiča. Povzamimo: po Osterčevem mnenju naj bi Slavic samo nakazal namero, da bo Kovačiču »skočil za vrat«, po piscu zapisnika pa naj bi Anton Slavic »grobo odrinil nasprotnega trenerja« oziroma, kot je povedal za Sportske novosti, »skočil Kovačiču za vrat«. in, direktorju kluba pa je po telefaksu namesto Tomšičevega zapisnika prispela razlaga Ludvika Fila, predsednika Murinega kluba, v kateri je med drugim zapisal: »Po nedeljski tekmi je g. Kovačič kot zelo kulturen, fer in največja veličina med trenerji proti domači publiki z dvignjenim prstom gestikuliral vsakemu znano sporočilo »jebite se«. Iz prej navedenega nedvomno izhaja nivo kulture, športni karakter in kakšen drugačen odnos g. Kovačiča do športa in športnih prireditev. Po končanem verbal- zavarovalnica triglav, d. d Območna enota Murska Sobota NOVE POSLOVALNICE ZAVAROVALNICE TRIGLAV Zavarovalnica Triglav je pred kratkim odprla nove poslovalnice na Tišini, Kuzmi in v Črenšovcih, da bi bila še bliže svojim komitentom. ISO 9002 ČRENŠOVCI, Zadružna 1 810 Namesto zapisnika Ko nam je Osterc obljubil fotokopijo zapisnika, smo si oddahnili, misleč, da bomo v roke končno dobili neki uraden dokument. Po posredovanju pri tajnici nem dialogu, ko sem v hodniku ostal sam z varnostniki in redarji in ko so bili vsi igralci in strokovno vodstvo v slačilnici, je g. Kovačič našopirjen kot puran še naprej čakal, če bi lahko naredil kak incident in zato okrivil koga drugega. Veličina posameznika in kluba je, če se ne glede na razloge zna tudi kulturno opravičiti in zato se jaz v tem trenutku in v imenu vseh privržencev NK Mura opravičujem za tisti del dialoga, ki bi lahko bil na meji žal-jivosti.« Povzamimo prosto po Filu: do verbalnega obračuna je prišlo (akterji niso posebej navedeni). Sekretar nogometne zveze Slo- Tel.: 71 TIŠINA, Tišina 1, tel.: 46 860 Delovni čas: vsak delavnik od 8.00 do 11.00 v sredo tudi popoldne od 14.00 do 17.00 KUZMA, Kuzma 26, tel.: 55 365 Delovni čas: pon. in pet. od 9.00 do 11.00 sred, od 15.00 do 17.00 Prevrnil se je Včeraj ob pol petih popoldne se je v Gederovcih zgodila prometna nesreča, do katere je prišlo, ko je voznica reševalnega vozila, Irena P. iz Dolskega, ki ni bila na nujni vožnji, iz neprednostne ceste zapeljala v križišče, v katero je istočasno po prednostni cesti zapeljal voznik osebnega avtomobila Janez C. iz Rakičana. Prišlo je do trčenja, v katerem je bilo poškodovanih kar pet potnikov: trije v reševalnem vozilu ter voznikova žena in hči v osebnem. Škode na obeh vozilih je za dva milijona tolarjev. Foto: N. J. venije g. Jošt nam je z informacijami o more* vačičevi prijavi do četr kovne konference ne bo M. pa da (v torek), še m P* pošte in da tudi nima nam več povedati posameznim Mamimo: SNZbož^ vedala (»pokasirala«) Kovačičevi sponii® Prosto po Slaviču, OsM # Filu naj bi bilo Kova . denje v Fazaneriji govega predčasnega mesta Murinega trenerj > naj bi se takrat zav^^ sem Slavic. Ob tej sta seje Filo spomnil tudlJ®^ dela prvenstva, ko je namesto čestitke g- zBt:i ozmerjal z »lopov« 1 uspel v nekaterih Pričati ljudi, da je večjai J ko g. Koblencar takšno veJ kot je on, ni naslovil z >S kot pa to, da on brez^J razlogov drugim deli^jl tem se najbrž ne bi I sodišče.« Sodni epilog? Anton Slavic je že n^! da bo za lažne obtožbe i vico na sodišču, kjer je ze pripravljen predloži tudi Ludvik Filo. ® og° KOMPAS MTS KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS d.d LJUBLJANA, PRAŽAKOVA 4 objavlja prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA - PRIPRAVNIKA V PODRUŽNICI GORNJA RADGONA Pogoji: - končana VII. stopnja ekonomske smeri, - znanje nemškega in madžarskega jezika, - vozniško dovoljenje B kategorije, - dovoljenje za delo in gibanje na MMP (pridobi podjetje), - poznavanje osnov računalništva. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas, to je čas pripravništva, in s polnim delovnim časom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v roku 8 dni ob objave. OSTALI AMD »Štefan Murska ’ obvešča da bo pros|a letnici 17. aprila l V veliki > mestne obc' Sobota, naka Vabljeni! Lendavska črna kronika Ilegalci in mamilo Še domačini se včasih izgubijo v Murski šumi, kako se ne bi črnci iz A n e ni bila prvoaprilska šala, ampak popolna resnica. Na policijski P®stap v Lendavi je neki občan prijavil, da je v Murski šumi pri Pincah Wna črncev, kijih vodi belec. Seveda so policisti brž odhiteli tja in Reli 15 Afričanov iz državice Siera Leone, nato pa še Milana L. iz Ustnika. Ta naj bi nesrečnike prepeljal čez madžarsko-slovensko mejo. „7 pr,e',skavi k povedal, da sta (in kaznivo -j-msj ivan C. iz Zamušanov Pri Ptuju in Branko K. iz Stročje rasi, ki začasno stanuje v Ljuto-mwu. Slednja naj bi mu obljubila 500 tnark oziroma 47.000 tolarjev, če bo prepeljal čez mejo °tnenjene tujce. Trojka se je 31. m«ca odpeljala na Madžarsko in šefa sta uredila zadevo s prebe-žniki (najbrž tudi »pokasirala«), nato so se vrnili v Slovenijo in Milan L. je izstopil v Pincah, druga dva pa sta se odpeljala naprej. Okrog 20. ure je pri malem pokopališču prevzel tujce, ki so seveda medtem prešli mejo. Od tam so krenili na »dogovorjeno mesto,« a so v Murski šumi zašli, nakar jih je prijavil, kot že zapisano, neki občan. Ljutomerski policisti pa so prijeli v Stročji vasi osumljene-, ga Ivana C., oba so privedli pred preiskovalnega sodnika, ki ju je zaslišal in - izpustil. Branka K. pa še iščejo. Tujce iz Siere Leone (fantje in dekleta), nekateri so bili celo bosi, saj doma menda ne nosijo čevljev, so odpeljali k lendavskemu sodniku za prekrške (tak je pač postopek), nato pa so jih začasno poslali v prosenjako-vsko izpostavo prehodnega doma za tujce. 1. aprila so bili uspešni tudi na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Ob 13. uri je pripeljal z Madžarske osebni avto Renault 5 z ljubljansko registracijo, ki gaje vozil 44-letni Blaž K., hrvaški državljan iz Sombora. Menda je bil mož zelo živčen, zato so policisti temeljito pregledali avto, a odkrili niso nič nenavadnega. Potem pa so se odločili za delni osebni pregled (hlače dol!) in v spodnjih hlačah odkrili dva zavoja rjavkastega prahu, težka 947 gramov (skoraj kilogram). Poznejši pregled snovi je pokazal, da je šlo za kakovosten heroin, torej mamilo, za katerega bi bilo mogoče iztržiti 3.500.000 tolarjev. Tihotapec je povedal, daje blago prevzel na bencinskem servisu v Nagykaniszi od nekoga, ki ga prej nikoli ni srečal, vendar, ker mu je ponudil 2.000 mark (skoraj 200.000 tolarjev) za prevoz čez mejo, je pristal. Nadaljnja navodila je dobival prek mobitela. Tihotapca so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. Š. S. Zločin v Borečih pri Križevcih Andrej je izkrvavel V petek, 3. aprila, je bil (v okviru luninih sprememb) zadnji krajec, na samo veliko noč pa bo polna luna. Mar to nebesno telo vpliva na (ne)zavedno ravnanje ljudi? je Peter A., Minirano lj ob Dravi vozil Priključen bhr’h katere™ je >nalni cesti ih?‘Pnklopnik'po SP°clnja M v bližino « L nait Ko Je Pri’ 4°rnji Senarski 4?hVanjske hišev Sitn delom , M Je s prednjim MN starega^ ? trčiIv Pešca nar*blde^IZ Zgornje i^frobuvnM/1^ smeri ob Preko. PokroVZ1SCa' PeŠCa je vr' Marek kj’ dtam Pa gaje od-^ovci ^~ab v sobo, ‘ ; estve v smrt 5 aPfda’ Ob 17-45 Čte KoImfnMM'' 67-letni hl°Je Po lestvi ° lz Skakovec. S-mu " M Sels Podstrešja cXr|. ln na kraju ne-hf'1 Rjavci: /Požar k St^MjavciJ^ gorelo iev ’ °bcina %MOvanjskl u - ednjem Mradi PteriMedica d- M Tlenje je U^^neM J-enja mesa pGD j so P°2;o h&icain PGD • Mo m°st Sobote se MljalVCeni- Pred? k°VC’ Pro' z nenriia d t0 Vasjo je z??0 hitrostjo M ”PaM v?*' na banki-M.On^^otna Vetonski pre-0 tolarjev f °da znaša s. Pasejehl2 P°tnica Ma' poškodovala. Zgodilo se je Nesreča se je zgodila v ponedeljek, 6. aprila, ob 8.50. Ljutomer: Zbil je pešca Ta ponedeljek ob 13.30 seje zgodila huda prometna nesreča v Ljutomeru. Janez F. s Spodnjega Kamenščaka seje peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Noršinec proti središču Ljtomera. Pri odcepu ceste v Ulico prvega slovenskega tabora je zadel na prehodu za pešce 15-letnega Igorja C. s Ptuja in ga zbil po vozišču. Pešec seje hudo poškodoval Dolga vas: Izsiljeval prednost 31. marca ob 14.50 seje zgodila v Dolgi vasi huda prometna nesreča. Voznik kolesa z motorjem Štefan J. je zavil na levo stran ceste in s tem izsilil prednost pred voznikom avtobusa Štefanom K„ ky?a je že prehiteval. Čeprav je zaviral, je avtobus trčil v voznika motornega kolesa. Kamovci: Trčil v pešca 1. aprila ob 21. uri seje 25-tet-ni Robi V. iz Radmožanec peljal po cesti zunaj Kamovec in prehiteval neki osebni avto ter trčil v pešca 59-letnega Štefana Š. iz Kamovec, ki je šel po cesti iz nasprotne smeri. Pešec se je posebno hudo poškodoval. Hodoš: Madžar s pištolo Med množico avtomobilov, ki so pripeljali 4. aprila z Madžarske na mejni prehod na Hodošu, je bila tudi toypta carola z nemško registracijo ME AL 218. V vozilu so bili trije madžarski državljani, med njimi tudi N. J. G, komercialist iz Budimpešte. Vozil seje še H. D., državljan Izraela. Potniki so prijavili le osebno 'ponočno streljanje % poškodovana otroka Vse m • ------------------ - k0 noč? streUanja - Kaj pa za Te . MM' h°Ho Za„ ----------------------------------------------------- ta /’ "ašei a8°reli kr<„ 7 --------------------------------- ^jhi^Anesr - h« kdo l ln streUali bodo s karbidom, plinom, j« 'Ma. pM- Nasvet’ ■' - odvr8el eksplozivne palice ... Lahko se C®Vsein Da kA1 ze žrebate, storite vse, da se ne bo zgodilo star, okroPa,Se je že nr“ “e nad otrokL ‘9-20 eP"p^ 61 Sv»je s^Roža r n ko G ■ > Po *ZadeVo Za aktivi-^treij^ tulcev s jn a še dva Ju so bili X ud otr°ka 'XMx 'MC? Sinje ’kl je ^darU Po J Pred tern nastavil na »natolčen« papir nad smodnikom. Pri udarcu je prišlo do aktiviranja naboja za plašilno pištolo, nato pa je odjeknila eksplozija. Taje povzročila otroku raztrganine po dlani leve roke, drugemu otroku pa opekline po prsnem košu in vreznine na vratu. To so nam sporočili z operativno komunikacijskega centra UNZ Maribor. Zoper Stanka G. bodo podali kazensko ovadbo na tožilstvo zaradi povzročitve splošne nevarnosti po členu 317/3 Kazenskega zakonika R Slovenije. Starši so pač odgovorni za ravnanje svojih otrok. Žalostno pa je, da so roditelji velikokrat brezbrižni, nemalokrat pa celo manj pametni od otrok. Š. S. garderobo. Carinik in policist pa sta pregledala avtomobil in prtljago. Carinik je našel pod tapeto pri blatniku revolver znamke Keseru, pri sedežu deset nabojev; v škatlici za vžigalice, ki je bila v predalniku armaturne plošče, so bil tri kroglice in ena tableta neznane substance, ki pa je reagirala na NIK-test, zraven pa je bil še pribor za uživanje narkotikov. V potovalni torbi je bilo pri kozmetičnih sredstvih sedem gramov belega praška, v hlačnem žepu skrivnostnega potnika pa šest medicinskih brizgalk z iglo. N. J. G. je povedal, da pištole ni prijavil, ker to na Madžarskem ni potrebno, drugi predmeti pa da so zdravilo, brez katerega mu ni živeti. Kapelski Vrh: Gorelo je Nevarnost požarov na prostem nenehno tli, saj mnogi ljudje rajši sežigajo suho travo, kot da bi kosili zeleno travo. Tako je občan s Kepelskega Vrha, ki je zakuril na travniku, ravnal zelo neodgovorno: ogenj se je razširil na površino 30 arov, nakar so prišli gasilci in ogenj pogasili. Ogenj je sicer že ogrožal gozd. Radenci: Okradena Avstrijka Neka avstrijska državljanka je v dopoldanskem času parkirala avto v Radencih. Od nekod seje »vzel« nepridiprav, razbil steklo in iz avta ukradel fotografski aparat in žensko torbico, v kateri je bilo 600 šilingov. Skupne škode je za 60.000 tolarjev. Stara Nova vas: Tat v garaži Iz garaže občana iz Stare Nove vasi je v noči od 31. marca na L april nekdo ukradel agregat za pranje pod pritiskom in lastnika oškodoval za 150.000 tolarjev. Ljutomer: Ukradel »tajnico« V noči na 2. april je nekdo ukradel iz prostorov ZŠAM Ljutomer telefonski aparat s »tajnico« in telefaksom, s čimer je povzročil 90.000 tolarjev škode. Hotiza: Milijon škode 3. marca okrog 16. ure seje sedemletni otrok igral na podstrešju z vžigalnikom, ki gaje našel na cesti, in nehote zakuril balo slame. Takoj ko je zagorelo, je zbežal na dvorišče in povedal očetu. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je škode za milijon tolarjev. Kupšinci: Ukradel blagajno Četudi hraniš denar in zlatnino v blagajni, to očitno še ni jamstvo, da ne boš ob premoženje. Zgled za to tritev je dogodek v Kupšincih: v noči pred 4. aprilom se je nekdo splazil skozi kletno okno najprej v klet, nato pa v stanovanje last L. Š. in ukradel manjšo železno blagajno, v kateri so bile devize in zlatnina. Škoda: 300.000 tolarjev. Dolgovaške Gorice: Zbogom, satelitska ... Iz počitniške hišice M. H. v Dolgovaških Goricah je prejšnji teden nekdo ukradel televizijski sprejemnik, satelitsko anteno in radiokasetofon. Škoda znaša 200.000 tolarjev. Murska Sobota: Napadalec 4. marca okoli 22. ure sta D. P. in F. G. šla iz lokala Art proti središču mesta. Za njima je nenadoma pritekel neznanec in D. P. napadel z leseno palico: z njo ga je močno udaril po rokah in mu povzročil hudo poškodbo. Napadalca iščejo. Gornja Radgona: Izginila avtoradia Med 3. in 5. aprilom sta v Gornji Radgoni izginila dva avtoradia. Prvi je bil ukraden v noči s 3. na 4. april, drugi pa med 3. in 5. aprilom. Prvi je bil vreden 10.000, drugi pa 20.000 tolarjev. Ne veliko, a dovolj za vlomilčka. ,Š.S. Hiša, pred katero je omagal (izkrvavel) 27-letni Andrej Marinič iz Veržeja. - Foto: N. Juhov V Borečih pri Križevcih se je v petek, 3. aprila, nekaj minut po 20. uri zgodil zločin. 32-letni Bojan Muhič iz bližnjih Lukavec je v hiši svojega brata Alojzija Muhiča v Borečih urezal z nožem v vrat 27-let-nega nečaka Andreja Mariniča iz Veržeja, nakar je ta kmalu izkrvavel pred staro hišo, ki je v bližini opekarne. Prve ugotovitve preiskovalcev (policija, kriminalisti) kažejo, da naj bi Bojan Muhič segel po nožu potem, ko je vstopil v hišo, ne da bi ga kdo povabil, Andrej Marinič, ki naj bi bratoma (stricema) grozil z nožem. Nože naj bi sicer nosili v žepih vsi, kot je to navada še iz starih časov. Vsi naj bi bili tudi vinjeni. Osumljenega storilca Bojana Muhiča so priprli. Več bosta razkrila preiskava in sojenje. Domačini pa vedo povedati, da so bratje Muhič (poleg omenjenih še Bojan) živeli Vneurejenih razmerah. Š. S. Tudi jabolka tihotapijo Iz bakovskega tednika Medimurje povzemamo dve »kriminalni« vestički, saj sta se v njiju »znašla« dva Prekmurca. Patrulja izpostave mejne policije v Štrigovi je v Bukovju pri Muri naletela na šest Makedoncev, ki so nameravali ilegalno čez hrvaško-slovensko mejo. Čeznjo naj bi jih prepeljala P. R. iz Hlapičine in M. B. iz Murske Sobote. Hrvaški policisti pa so bili uspešni tudi v bližini meddržavnega mejnega Banfi-Razkrižje. Na krajevni cesti so ustavili tovornjak s čakovsko registracijo, ki je peljal na Hrvaško 2.600 kilogramov jedilnih jabolk. V vozilu so se peljali M. T. in M. F. iz hrvaške Orehovice in 34-letni T. Š. iz Murske Sobote. Zoper vse storilce, torej tudi Murskosobočana, so uvedli ustrezen postopek. Š. S. Naslov lastnika:______________________________________________________ Po domače:______________________________________________ Prijavljam: a) naj... kmetijo, b) obnovljeno hišo, c) naj... darilo z naše kmetije Če imate ali poznate kmetijo, ki je urejena, primerno grajena, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo, obnovljeno staro hišo ali kmetijo, kjer svoje pridelke podarjajo znancem, prijateljem ali poslovnim partnerjem v domiselni embalaži, jo prijavite na 8. VESTN1KOVO ocenjevanje v akciji NAJ... kmetija ’98. Prijave zbiramo do sobote, 25. aprila 1998. Prijavnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA ■BRAMAD pomurska banka Pomurska banka d. d.. Murska Sobota, bantna skupina Nove Ljubljanske banke »Šport vestnik, 9. aP1^ Prva državna nogometna liga Mura : Primorje 0 : 1 Murska Sobota - Igrišče v Fazaneriji, gledalcev 3.500. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelec: 0 : 1 Ipavec (59). Mura: Nemec, Lukič, A. Baranja (Bedo), Ilič, Cipot (Ristič), Hor-vath, Galič, Vogrinčič, Gutalj, Dominko, D. Baranja. Nogometni komentar___________ Poraza Mure in Potrošnika Mednarodni maraton treh src v Radencih Publikum : Potrošnik 3 : 0 Celje - Igrišče na Skalni kleti, gledalcev 700. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 1 : 0 Kamberovič (18), 2 : 0 Križnik (47), 3 : 0 Goršek (77). Potrošnik: Šiftar, Tratnjek (Mirtič), Črnko (Baranja), Dvoršak, Kečan, Kotnik, Adjei, Novak, Moro, Bajič (Osterc), Fanedl. Druga državna nogometna liga Goriške opekarne : Nafta 1 : 0 Renče - Igrišče Goriških opekarn, gledalcev 350. Sodnik: Stančin (Ljubljana). Strelec: 1 : 0 Pešič (27). Nafta: Zver. Tompa (Horvat), Gerenčer, Novak, Bukovec, Drvarič, A. Gabor, Šabjan, F. Gabor, Utroša, Baša. Tretja državna nogometna liga 24. kolo prvenstva v prvi državni nogometni ligi je bilo za prekmurska Ugaša neuspešno. Vodeča Mura je v Murski Soboti gostila enega od kandidatov za naslov prvaka ajdovsko Primorje in v letošnjem prvenstvu v Fazaneriji nepričakovano prvič izgubila. Sobočani so bili sicer boljši nasprotnik in imeli večji del tekme pobudo in tudi priložnosti za zadetek, ki pa jih niso znali izkoristiti. Niso pa tudi imeli sreče, saj je žogi pot v mrežo kar dvakrat preprečil vratnik. V moštvu se je tudi poznala odsotnost najboljšega strelca Škaperja. Čeprav so se tekmeci nekoliko približali Muri, pa vseeno ne kaže biti plat zvona, saj je še dovolj priložnosti za dosego cilja. Po štirih uspešnih krogih je tudi Potrošnik izgubil s Publikumom v Celju. Beltinčani tokrat niso ponovili igre kot proti Gorici, sicer bi se vrnili neporaženi. V prvem polčasu je imel Potrošnik dve zreli priložnosti za zadetek, ki pa jih Moro in Kotnik nista znala izkoristiti. Sicer pa so bili Celjani boljši in imeli tudi nekaj idealnih priložnosti za zadetek, vendar niso uspeli premagati zanesljievga vratarja Šiftarja. V drugi državni nogometni ligi je bilo odigrano devetnajsto kolo. Nafta je gostovala pri Goriških opekarnah v Renčah in nepričakovano izgubila. Lendavčani so se tako znašli v dolnjem delu lestvice in bodo v naslednjih tekmah morali zaigrati boljše. V šestnajstem krogu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je bila najodmevnejša visoka zmaga Čren-šovec v lokalnem derbiju v Odrancih. Drugi prekmurski derbi med Vari-som in Goričanka se je kdhčal brez zmagovalca. Bakovci so prepričljivo premagali Dravinjo, Turnišče pa je prineslo dragoceno točko iz Zreč. FM Radenčani želijo postati najboljši v Evropi Letošnji Osemnajsti mednarodni maraton treh src v Radencih, ki bo v soboto, 16. maja, pripravlja okrog 400 ljudi z obilico dobre volje in srca. Doslej je uspešno prehodil vse ovire in postaja polnoleten. Z letošnjo prireditvijo tudi želijo dokazati, da je najboljši v Sloveniji in da to želi postati tudi v Evropi. Zato imajo veliko let izkušenj, dobre volje, motiva in srca. Pričakujejo, da bo na letošnjem maratonu treh src v Radencih sodelovalo okrog 2.500 udeležencev iz številnih evropskih držav in tudi Afrike ter da bo udeležba doslej najkakovostnejša. Program se tek, 14. maja, ob.20.® grešni dvorani, kjer z dr. Sanjo Rozman a ’ vem načinu življenja ( vrstam odvi®* proti vsem vrstam o petek, 15. maja, o ■ ( pred hotelom Radin s‘ ga humanitarnega teta T11 mviliškiparkjmeno^ srca, izkupiček ods'a.J/ namenjen za nišnice v Murski S (r so povabili znane o poslance, direktorje, in druge, pokrovitelj P sednik države , J® 20.30 bo v termah A« j Radenci slavnostna o mednarodnega mar Rokoborba Odranci: Črenšovci 0 : 5 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 500. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Virag (25), 0 : 2 Graj (36), 0 : 3 Graj (41), 0 : 4 Kreslin (50), 0 : 5 D. Horvat (71). Odranci: Marič, Kreslin, Žerdin, Pozderec, Kerčmar (Bogdan), Ulen (Zakojč), Virag (Vegič), Marinič, Puhar, Kavaš,_ Kreslin. Črenšovci: Karoli, Zelko, Hartman, B. Horvat, Pucko, Šobak, Pintarič (Horvat), Graj (V. Horvat), Voroš (B. Kreslin), Vori, D. Horvat. Vsi državni naslovi Sobočanom N Murski Soboti je bilo državno člansko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Tekmovanje je bilo zelo okrnjeno, saj se ga je udeležilo le 11 tekmovalcev iz dveh klubov Murske Sobote in Ivana Pirherja iz Lenarta. Manjkali pa so rokoborci Ljutomera, Razvanja, Maribora in Lenarta. Tako so vse državne naslove osvojili Sobočani. Zmagovalci so bili: 58 kg: Slavko Miholič, 63 kg: Vukan. Po končanem tekmovanju je trenerska komisija pri Rokoborski zvezi Slovenije določila tri kandidate za evropsko prvenstvo, ki bo od 23. do 26. aprila v Minsku. Kandidati so: Rade Ba- Variš : Goričanka 2 : 2 Lakoš - Igrišče Varisa, gledalcev 300. Sodnik: Teršak (Laško). Sa-trelci: 1 : 0 Gyurkač (9), 2 : 0 Lebar (15), 2 : 1 Skledar (69), 2 : 2 Kren (90). Variš: Zajtl, Hepe, Bažika, Žalik, Bukovec, Podgorelec, Horvat, Ne-delko (Kovač), Lebar, Gyurkač, Šabjan. Goričanka: Nemec, Gider, Kolar, Smodiš, Šalamon, Miller, Skledar, Poredoš, Kovač, Horvat, Lepoša (Kren). Bakovci: Dravinja 4 : 1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Klinac (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kokaš (33), 2 : 0 Kokaš (42), 2 : 1 Kokol (43), 3 : 1 Krančič (77), 4 : 1 B. Berendijaš (85). Bakovci: Talaber, R. Papič (Jančar), R. Berendijaš (Holcman), G. Papič (Baler), Buzeti, Kokaš, Ristič, Mesarič, Žekš, Krančič, B. Berendijaš. Unior : Turnišče 1 : 1 Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 200. Sodnik: Velički (Maribor). Strelec za Turnišče Resnik. Turnišče: Zver, Kovač (Černi), Resnik, D. Pucko, Mujdrica, J. Pucko, Lutar, Vegič, Lebar (Horvat), Ternar, Radikovič. 1.SNL Rezultati -24. krog Mura : Primorje 1 : 1 Publikum : Potrošnik 3 ■: 0 Maribor: Rudar 0 : 0 Olimpija:1 Vevče 1 :0 Gorica : Korotan 5 : 0 Mura 2414 5 5 44:27 47 Maribor 2414 2 8 37:22 44 Primorje 2413 3 8 46:34 42 Olimpija 2410 9 5 37:32 39 Gorica 2411 4 9 42:25.37 Publikum 2410 6 8 43:38 86 Rudar 24 7 8 9 26:24 29 Korotan 24 6 711 20:37 25 Potrošnik 24 6 414 28:50 22 Vevče 24 3 417 20:54 13 2. SNL Rezultati -19. krog G. opekarne : Nafta 1 : 0 Šentjur: Domžale 1 : 2 Zagorje : Koper 0 : 2 Dravograd : Triglav 0 : ■ 4 Črnuče : Šmartno 3 : 0 Železničar : Elan 5 : 0 Jadran : Rudar 0 : 1 Aluminij: Drava 0 : 4 Koper 1914 4 1 49:9 46 Triglav 1814 3 1 43:14 45 Domžale 1911 5 3 31:17 38 Železničar 19 9 7 3 34:19 34 Elan 19 9 6 4 29:28 33 Šentjur 19 6 7 6 20:22 25 Drava 19 6 5 8 f9:20 23 Rudar 19 6 5 8 16:22 23 Aluminij 19 6 5 8 22:29 23 Dravograd 19 4 7 8 20:26 19 Nafta 18 4 7 7 19:22 19 Jadran 19 5 410 18:32 19 Šmartno 19 3 8 8 26:33 17 G. opek. 19 3 7 9 20:32 16 Zagorje 19 4 411 17:32 16 Črnuče 19 4 213 21:47 14 3. SNL vzhod Rezultati - 16. krog Variš : Goričanka 2 : 2 Odranci: Črenšovci 0 : 5 Bakovci: Dravinja 4 : 1 Unior: Turnišče 1 : 1 Pobrežje : Kungota 3 : 2 Paloma . Kovinar 0 : O Pohorje : Usnjar 6 : 1 Pohorje 1612 3 1 55:19 39 Bakovci 1612 1 3 50:19 37 Črenšovci 1610 1 5 36:19 31 Paloma 16 8 2 6 34:21 26 Goričanka 16 7 5 4 32:24 26 Unior 16 7 4 5 19:24 25 Odranci 16 6 4 6 25:15 22 Dravinja 16 5 3 8 27:35 18 Usnjar 16 5 1 10 24:37 16 Pobrežje 16 4 4 8 20:43 16 Kungota 16 4 3 9 20:38 15 Variš 16 3 5 8 21:37 14 Kovinar 16 3 5 8 12:28 14 Turnišče 16 2 7 7 26:33 13 1. MNL MS Rezultati -14. krog Čarda : Tromejnik 2 :: 2 Serdica: Beltrans 2 : ■ 4 Ljutomer: Roma. 3 : 2 Ižakovci: Kerna 1 : 1 Piramida: Lesoplast 3 : 1 Vega : Univit 1 : 1 Piramida 14 9 1 4 30:19 28 Kerna 14 8 3 3 27:17 27 Beltrans 14 8 2 4 39:23 26 Univit 14 7 5 2 34:18 26 Čarda 14 7 3 4 35:21 24 Serdica 14 7 2 5 18:18 23 Ižakovci 14 6 4 4 18:14 22 Roma 14 5 2 7 32.36 17 Lesoplast 14 4 3 7 20:22 15 Tromejnik 14 4 2 8 22:26 14 Vega 14 1 4 9 15:30 7 Ljutomer 14 2 111 12:58 7 1. MNL Lendava Rezultati -17. krog Polana : Kobilje 2 : 1 Renkovci : Panonija 0 : 0 Bistrica: Hotiza 1 0 Dobrovnik : Nedelica 0 : 3 Renkovci 1710 4 3 49:22 34 Polana 17 8 6 3 26:19 30 Panonija 17 7 6 4 27:29 27 Bistrica 17 6 5 6 21:23 23 Nedelica 17 5 6 6 22:28 21 Hotiza 17 6 3 8 24:33 21 Dobrovnik 17 5 210 37:45 17 Kobilje 17 4 211 25:32 14 2. MNL MS vzhod Rezultati -17. krog Hodoš : Grad 1 : 1 Šalovci: Prosenjak. 1 : 3 Tešanovci: Rotunda 2 : 1 Bogojina prosta Jože Vrbančič, 69 kg: Rade Bačič, 76 kg: Slavko Zec, 85 kg: Mojmir Šafarič, 97 kg: Zoran čič (69 kg), Slavko Zec (76 kg) in Zoran Vukan (85 kg). (RB), fotografija: N. Juhnov Prosenjak. Hodoš Grad Šalovci Tešanovci Rotunda Bogojina :. 1513 1410 15 15 15 14 14 8 6 6 2 1 0 2 3 3 1 2 2 4 6 8 1 11 013 50:15 39 46:20 32 53:27 27 35:38 32:48 26:51 25:58 21 19 7 3 Badminton Tri druga mesta Lendavčanom 2. MNL MS zahod Rezultati - 17. krog Cankova : Lipa 3 : 2 Slatina : Pušča 3 : 1 Gančani: Makoter 3 : 2 Dokležovje : Apače Apače Lipa Makoter Cankova Pušča Dokležovje Gančani Slatina 2 : 0 1710 17 17 17 17 17 17 17 9 8 8 8 7 6 2 4 3 4 2 1 2 2 3 5 5 7 8 8 9 213 Mali nogomet - 1. slov, liga M. Krošelj Assaloni C. A. Luvin Mila P. Puntar Vuko Interier čips CC Orkan Do m el 1815 1812 1811 18 18 18 18 18 18 18 8 7 6 5 5 6 2 2 5 3 5 3 3 43:22 34 39:25 30 33:27 28 42:40 26 30:38 25 34:37 23 34:35 20 25:56 8 1102:47 47 1 4 5 8 9 310 211 79:39 41 79:61 33 77:66 29 62:63 24 61:66 21 81:98 62:85 3 975:105 313 39:77 18 17 16 9 Mali nogomet - 2-liga vzhod Sidro Širovnik Tomaž Fa Maik * Žel. Dveri M. Polo Oplotnica Agrotim Dab team Majolka 1813 1811 1811 18 18 18 18 18 18 18 6 7 7 6 7 6 5 1 3 2 4 4 5 99:70 40 95:73 36 95:81 35 010104:89 24 2 9 70:80 23 2 9 68:82 23 4 8 93:91 22 1 1084:111 22 3 9 »4:93 21 013 77:99 15 V Lendavi je bilo državno prvenstvo v badmintonu za kadete. Sodelovalo je 20 fantov in 16 deklet. Med njimi so bili tudi Lendavčani in dosegli dobre rezultate. Najuspešnejši so bili: Miha Horvat in Simona Koncut, ki sta bila druga med posamezniki in posameznicami, ter Novak - Horvat, ki sta bila druga pri moških dvojicah. Tretji so bili Danijel Novak med posamezniki in D. Novak - Koncut v mešanih dvojicah. Peta mesta so zasedli: Vladimir Petkovič med posamezniki, Petkovič - Novak v moških dvojicah, Koncut - Gjurkač v ženskih dvojicah inr Petkovič -Radakovič v mešanih dvojicah. (V. Sekereš) Življenjski jubilej src. hojo" V soboto, 16. maj prej odšli na pohodniki, najmlaJs srčkov in veveri«^^ uri pa bo start 18. ga maratona treh src. km in tek paraplegik’ bo štel za državno P ^ Skupaj s Športno unU jii bo v okviru marat° .aS® tudi akcija tekom proti drogi«' so tudi bogat sPrg gram, tako da bodo prišli na svoj račun.njZ< S tem so člani or ga odbora na čeWJI kom Martinom Sres J novinarje na tiskov n y ci. Opozorili pa k Ji; se udeleženci ma tisti na krajše.prog6’ e„jn« pravijo in naj ne P j svojih sposobnosti. I FERIJI Kegljanje, Poraza Nafte in Radensk^ sta oba pomurska Kegljavci l premagali Rad J (5417:5043). [J Za Radensko Šebjanič, 862, 8° šnik, 883, Drv^1* 842, Mauser, 1 podrtih kegljeV- > veljpaje Pre^40:49 t^ dave s 6 : 2 Nafto sta 'J in Radakovic, so še: Peric, jg5,iP tko, 792, Matjani ' dovič, 395 podrto Žalik) I Milan Koblencer - petdesetletnik V teh dneh je praznoval pomemben življenjski jubilej - petdesetletnico trener nogometašev Mure iz Murske Sobote in vodečega moštva v prvi državni ligi Milan Koblencer. Dogodek je primerno zaznamoval v krogu prijateljev, nogometašev in vodstva kluba. Najbolj je bil vesel zlatega prstana z Murinim napisom, saj pravi, da mu je to najdragocenejše spominsko darilo, ki ga bo vedno spominjalo na njegovo bogato nogometno kariero. Svojo nogometno pot je Milan Koblencer začel kot pionir pri NK Mura v rojstni Murski Soboti. Izhaja iz mlade nogometne generacije, ki je v takratnem času v slovenskem prostoru nekaj pomenila. Kot nadarjeni nogometaš je bil uvrščen v slovensko mladinsko reprezentanco, kije seje srečevala z mladinskimi reprezentancami obmejnih dežel. Petkrat je nastopil za olimpijsko reprezentanco Jugoslavije in igral proti reprezen- tancam Avstrije, Nemčije, Italije, Španije in Nizozemske. Kot osemnajstletnik je 3. aprila 1966 skupaj s kolegom Vladom Kukanje, prav tako zelo talentiranim nogometašem, prvič zaigral v članskem moštvu Mure na prvenstveni tekmi z Rudarjem v Trbovlah. Teden dni kasneje pa je že dosegel svoj prvi zadetek na prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige med Muro in Ljubljano v Murski Soboti, in to je bila tudi njegova prva zmaga. Mura je zmagala z 2 : 1, strelca pa sta bila Koblencer in Maučec. Poleg Mure je igral še za barve več klubov v Sloveniji in Avstriji, med njimi za Kladivar, Maribor, Mercator in Flavijo Solvo. S soboško Muro je tudi osvojil naslov prvaka Slovenije (1970) in naslov pokalnega prvaka Slovenije (1975). Pred sedmimi leti se je poslovil od aktivnega igranja pri Feldbachu v Avstriji in se posvetil trenerskemu delu. Med drugimi je treniral Feld-bach in Bakovce, sedaj pa je dru- gič trener tudi trenersko si pridobil na Ob jubileju željo, da « stila na eno o / ropski pokah alJ želja. fEN ^!nik' 9- april 1998 »Šport | Strelstvo Kerčmar drugi, Rudolfova tretja V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju s standardno zračno puško za člane in mladince. Sodelovali so tudi pomurski strelci in strelke ter dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Najuspešnejša sta bila Tomaž Kerčmar (Ml Pomurka), med mladinci je zasedel drugo mesto s 679,80 krogi, in Manuela Rudolf (Ljutomer), ki je pri članicah s ^0,20 kroga zasedla tretje mesto. Med člani je bil najuspešnejši Stanko Bukovec (KF Tišina), ki s 683,30 kroga zasedel peto mesto, Robi Markoja (ŠK Tur-nišče) je bil s 678,50 osmi, Rajko “obnik (Ljutomer) pa s 580 kro-8'deveti. Ekipno je SD Koloma-na Risarja Tišina s 1730 krogi zasedla peto, SD Štefana Kovača 'urnišče s 1726 šesto, SD Ijuto-®er pa s 1704 krogi dvanajsto mesto. pijana Korošak - državna prvakinja l 4 usnov«; . lniajo organu-801' Mala Nedelja učenokatere se radi v' rezultate n ' 'n dose8aj°vi-WNala.razn]h tekmo-prvenstvu h? Liliana k davi Je četrt°-članica na °$ Mala Ne- >’d°seKia|ntOrje^^ PravnanXP VSpeh’ saJje učenknPvakln-ia’ Gre za tudi v n v® P°leg juda v ^^dejavn” katere druge raas&°Stl naaoli.Os-4*iikaspoa£u^ Wna ta usneh Za nadaljnje Pa so Ponosni S %k Pokal v za iz 13 dU?U'Med730 P>!^ka mladinskt10' Olfterčanke in Sobočani v Evropi Od' PrvoJ^na k.. Nua v država adnJa kola 'Nbojk"* moških in ^'j^b8108^ Hgah. V Nag^gra/hojkarski La. (15 ‘ 5» 15 c eest° in za8°tovil M^68^ saip2"1380 80 ,Ca Maribor. Šah Kovač pred Lazarjem Na prvenstvu ŠD Radenska Pomgrad, kjer sodeluje v skupini A 16 tekmovalcev (1 mojster Fi-de, 7 mojstrskih kandidatov, 4 prvokategorniki in 4 drugokategor- niki), so odigrali četrto kolo. Rezultati 4. kola: Kovač : Režonja 1 : 0, D. Hari : I. Kos remi, Gom-boc : Lazar 0:1, Kegl: B. Hari 0 : 1, Radosavljevič : Gruškovnjak 0:1, Kelemen : M. Kovač 0:1, Vučko : Gabor 0 : 1 in Jerše : Kramar 1 : 0. Vodi B. Kovač s 3,5 točkre pred Lazarjem 3, Režonjo, Kosom, Gruškovnjakom, D. Harijem, B. Harijem in M. Kovačem s po 2,5 točke. V skupini B, kjer so odigrali peto kolo, sodeluje 10 mladih šahistov. Rezultati: Vučko : Gjuran remi, M. Hočevar: Tompa 0 : 1, B. Hočevar : Cajnko 0 : 1, M. Lazar : S. Kramar 1 : 0, Fras : Kozic remi. Vodi Gjuran s 4,5 točke pred Cajnkom, 4 točke. ŠD Radenska Pomgrad je ponovno aktivirala šahovsko šolo za mlade igralce in igralke, ki jo vodi Robi Radosavljevič. V šolo se lahko vključijo mladi igralci, ki Liljana Korošak z mentorjem Robertom Kranjcem. prezentanca. Najboljši v reprezentanci je bil Goran Hašaj, član Judo kluba Murska Sobota, saj je Kodila, Tretinjak, Stankovič, Šoštarič, Štumperova, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Vrečko, Jureš. TPV Novo mesto pa je premagalo Soboto s 3 : 0 (15 : 10, 15 : 8. 15 : 2). Sobota: Zaporožec, Drevenšek, Kolar, Kopylova, Kuhar, Moreč, Muraus. V zadnjem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski L B-ligi je vodeča Krka v Novem mestu po pričakovanju premagala Ljutomer s 3 : 0 (15 : 8, 16 : 14, Akrobatsko letenje Prvo evropsko prvenstvo v Rakičanu Aeroklub Murska Sobota, ki se je v zadnjih treh letih uveljavil kot odličen organizator državnega prvenstva v akrobatskem letenju z motornimi letali AKRO, bo od 25. julija do 2. avgusta organizator I. EVROPSKEGA PRVENSTVA V AKROBATSKEM LETENJU KATEGORIJE ADVANCED. Pričakujejo okrog 60 akrobatskih pilotov iz 12 evropskih držav, zunaj konkurence pa naj bi sodelovali tudi tekmovalci iz ZDA, Kanade in JAR. To so povedali organizatorji na tiskovni konferenci, na kateri že obvladajo osnove šahovske igre in bi radi izpopolnili znanje. Prvega mesečnega hitropoteznega turnirja se je udeležilo 11 igralcev. Zmagal je Jernej Buzeti s 5 točkami pred Tadejo Ternar, 3,5 točke. Denis Gjuran DP V Novem mestu je bilo državno prvenstvo v pospešenem šahu za dečke in deklice do 12 in 14 let. Lep uspeh so dosegli pomurski šahisti. Najuspešnejši je bil Dejas Gjuran (OŠ Bakovci), saj je pri dečkih do 12 let z 8 točkami zasedel prvo mesto in postal državni prvak in bo sodeloval na evropskem prvenstvu v Franciji. Leon Cajnko je bil s 6,5 točke osmi, Boštjan Hočevar (oba OŠ III MS) pa s 6,5 točke deveti. Blaž Fras (OŠ Bakovci) je s 6 točkami zasedel trinajsto mesto. Med dečki do 14 let je Aleš Lazar (Radenska - Pomgrad) s 7 točkami zasedel drugo mesto. Pri deklicah do 14 let je bila Maja Vučko (OŠ Beltinci) z 8 točkami v kategoriji do 66 kg zasedel drugo mesto, kar je lep uspeh. Finalno borbo je zaradi pristranskega sojenja tesno izgubil z domačim tekmovalcem. S to uvrstitvijo je Hašaj samo utrdil svoje mesto v državni reprezentanci. Slovenska mladinska reprezentanca se bo prihodnji mesec udeležila enotedenskih priprav v Budimpešti na Madžarskem, zatem pa še priprav • v Izoli. Nato se bodo začela tekmovanja za evropski pokal, ki bodo v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Češki, Madžarski in Hrvaški. Goran Hašaj, ki za dnje leto tekmuje v mladinski konkurenci, ima tako lepe možnosti za še večjo uveljavitev. 15 : 8). V novi tekmovalni sezoni bodo Ljutomerčani tekmovali v drugi državni ligi. Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Šumer, Oni-šak, Savič, Horvat, Pirher, Raj-nar, Budna. V zadnjem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod je Braslovče premagalo Beltince s 3 : 0, to je bil prvi poraz Beltinčanov. Kljub temu so Beltinci zasedli prvo mesto. (NŠ, FM) so tudi predstavili celoten projekt prireditve. Slovenijo bo zastopalo 6 akrobatskih pilotov, med njimi pa bosta tudi domačina - dvakratni državni prvak Peter Podlunšek in upravnik Aerokluba Murska Sobota Igor Zrinski. Čeprav je rok za prijavo 30. april, je že doslej prijavljenih 38 pilotov in 15 letal, in sicer: Velika Britanija (7 - 4), Madžarska (2 - 1), Nemčija (6 - 4), Ukrajina (6 - 1), Češka (4 - 2), Švica (6 - 0), Avstrija (1 - 1) in Slovenija (6 -2). Tekmovanje bo stalo okrog 8 milijonov SIT. tretja, Maja Hočevar (OŠ III MS) pa s 6,5 točke peta. Supančič pred Zupetom V gostilni Vučko v Ižakovcih je bil šesti konectedenski medna rodni šahovski turnir, ki ga je pripravilo ŠD Radenska - Pomgrad. Sodelovalo je 58 šahistov. Zmagal je Darko Supančič z 8,5 točke pred Miranom Zupetom,8, Mladenom Trbojevičem in Domnom Krumpačnikom, po 6,5, Tomijem Gruškovnjakom, Brankom Resmanom, Robertom Roškarjem, Miodragom Gakičem in Mihaelom Lindnerjem, vsi po 6 točk. Najboljša med ženskami je bila Lea Števanec, ki je s 5 točkami zasedla 24. mesto. Naslednji turnir bo v nedeljo, 26. aprila, ob 9. uri v Tenis centru Mešič v Murski Soboti. V ponedeljek, 13. aprila, ob 9. uri pa bo turnir v OŠ Sladki Vrh. Speedway Lendava druga V Prelogu je bila prva od štirih dirk v speedwayu za pokal društev. Sodelovali so vozniki iz treh slovenskih društev ter vozniki Preloga. Za Lendavo so vozili Jože Koren, Siniša Jambrošič (rezerva) ter trije madžarski vozniki Robert Nagy, Žolt Bence in Atila Stefani. Na dirki je bilo nekaj padcev, in sicer je padel tudi Koren. Gre za nov sistem, v katerem lahko za vsako društvo nastopajo trije tuji vozniki. Zmagala je Ljubljana z 51 točkami, medtem ko je bila Lendava z 29 točkami druga. Tretji je bil Prelog z 21, četrto pa Krško s 17 točkami. Naslednja dirka za pokal društev bo 31. maja v Lendavi. V nedeljo, 12. aprila, pa se začne državno prvenstvo. Prva dirka bo v Krškem. (AMj Rokomet______ Prekinjena tekma v Soboti V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je bil v Murski Soboti odigran derbi kandidatov ža naslov prvaka med Pomurko iz Bakovec in Ormožem. Tekma je bila minuto pred koncem pri rezultatu 28 : 28 zaradi pretepa prekinjena in bo o izidu odločala tekmovalna in disciplinska komisija. Rokometaši Poleta so v Murski Soboti premagali Vuzenico s 36 : 16 (19 : 10). Polet: Bogdanovič, Murgelj 4, Lovenjak 4, Fefer 3, Slamar 1, Šantavec 3, Ve-reš 4, T. merica 10, Sečko 5, Ferbežar, B. Merica 2, Kuhar. Rokometaši Pyramide so premagali Razkrižje s 40 : 17. Tekma Radgona : Krog je bila preložena. Organizacijski odbor vodi Milan Kavčič, direktor evropskega prvenstva.je Martin Burjan, predstavnika za marketing sta Bela Pavlič in Peter Podlunšek, predstavnik za stike z javnostjo Marjan Kočila, kontaktni osebi pa Igor Zrinski in Peter Podlunšek. Organizacija prvega evropskega prvenstva v akrobatskem letenju v kategoriji advanced pomeni za soboški aero klub veliko priznanje, hk»rati pa novo afirmacijo na področju letalstva, prireditev pa ima tudi veliko širši pomen. FERI MAUČEC Namizni tenis Kocuvan v dvojicah tretji Šesto mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije, kije bilo odlično organizirano pod pokroviteljstvom Radenske v Radencih, je zbralo okrog 80 igralcev in igralk iz osmih držav. Kakovost je bila zelo dobra, saj je nastopilo nekaj reprezentanc, ki sodijo prav v evropski vrh. Slovenska moška reprezentanca, v kateri sta nastopila tudi Sobočana Gregor Kocuvan skupaj s Bojanom Tokičem v prvi in kadet Jure Za-vec v tretji ekipi, je dosegla lep uspeh. V ekipnem delu prvenstva je prva ekipa Slovenije zasedla izvrstno tretje mesto. V polfinalu je izgubila z zmagovalno prvo ekipo Nemčije z rezultatom 1 : 3. V posamični konkurenci pa sta nastopila še Sobočana Jure Koščak in Dejan Šbul, igralca Moravskih Toplic Sobote. Kocuvan je bil soliden, saj se je uvrstil med šestnajst, Koščak pa med štiriindvajset najboljših. Odlična je bila tudi dvojica Tokič - Kocuvan, saj je zasedla tretje mesto, v polfinalu pa izgubila z zmagovalcema Steger - Stehle (Nemčija) z 1 : 2. Lep uspeh je dosegala tudi dvojica Koščak -Šbul, ki se je nepričakovano uvrstila med osmerico. V finalu sta presenetljivo premagala četrta nosilca Marič - Pete (Jugoslavija) z 2 : 0, v četrtfinalu pa izgubila z nemško dvojico Christ - Schanne z 0 : 2. Letošnje mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije je bilo doslej najuspešnejše tako po organizaciji kot tekmovanju. M. U. | Košarka Pomurje Skiny podprvak V Ljubljani je bil finalni košarkarski turnir za državno prvenstvo starejših deklic. Sodelovala je tudi ekipa Pomurja Skinyja iz Murske Sobote in pod vodstvom trenerke Gaborjeve dosegla lep uspeh, saj je zasedla drugo mesto in naslov podprvaka. S tem so So-bočanke zaokrožile uspešno sezono kluba, saj so si članice zagotovile status prvoligaša, kadetinje pa | Atletika______________________________ Grabar drugi v Mariboru V Mariboru je bil tek Vivicitta, na katerem je sodelovalo okrog 200 tekačev. Sodelovali so tudi nekateri pomurski tekači in dosegli dobre uvrstitve. Najuspešnejši med njimi je bil Geza Grabar, saj je v teku na 12.000 m zasedel drugo mesto. Žinko Perič je bil enajsti. V teku na 4.000 m je bil Bojan Brus (vsi TS Radenska) peti, Slavko Kumek (ŠZ GR) pa deveti. (GG) Šport od tod in tam Kegljanje - Naša najboljša kegljavka Marika Kardinar iz Dobro-___J vnika je na Fakulteti za šport v Ljubljani končala šolanje za trenerja kegljanja. Poleg kegljavke Marice Varga iz Lendave je to druga Prekmurka s tem nazivom. (FB) Košarka - V polfinalni tekmi srednješolske košarkarske lige so i I košarkarice soboške gimnazije v Ljubljani premagale Gimnazijo Bežigrad z rezultatom 48 : 32. To je bila edina zmaga v gosteh. Povratna tekma bo 8. aprila v Murski Soboti. Sobočanke imajo tako lepe možnosti, da se uvrstijo v finale, kar bi bil velik uspeh. Kegljanje - V Radencih je bilo finale pomurskega rekreacijskega tekmovanju v kegljanju za moške in ženske. Sodelovalo je po 20 kegljavcev in kegljavk. Pri moških je zmagal Preininger (Obrtna zbornica), 420, pred Gyegyekom, 417, in Bojnecem (oba Mura), 414 podrtih kegljev. Med ženskami je zmagala Miličeva (Obrtna zbornica), 397, pred Kavčičevo (Radenska), 380, in Kovačečevo (Pomurska banka), 365 podrtih kegljev. Rokoborba -- Na Madžarskem je bil mednarodni rokoborski turnir za kadete. Med 144 tekmovalci iz šestih držav so sodelovali tudi trije Sobočani. Najuspešnejši je bil Slavko Miholič (57 kg), saj je zasedel prvo mesto, Jure Kuhar (46 kg) je bil šesti, Stavre Davidovski (48 kg) pa je izpadel v drugem krogu. (RB) ~n Rokoborba - Na mednarodnem rokoborskem tekmovanju za deklice in dečke v madžarskem Szigedvaru so sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Pri deklicah je Mihaela Čirič (28 kg) zasedla prvo mesto, Saša Mlinarič (27 kg) in Sandra Kozar (55 kg) pa sta bili drugi. Pri dečkih sta zmagala Niko Horvat (32 kg) in Rok Hazl (50 kg), Andrej Slavič (41 kg) je bil tretji. Četrta mesta so zasedli: Niko Vogrinec, Miha Vogrinec in Sašo Hladen. (NŠ) Mali nogomet - V zadnjem kolu tekmovanja v prvi slovenski ligi I malega nogometa je Interier - Meteorplast iz Ljutomera premagal Orkan iz Slovenkih Konjic z 9 : 4 (2 : 2) in si zagotovil obstanek med prvoligaši. Strelci: Slana 3, Novak, Vozlič in Stojko po 2. (NŠ) Judo - Na Ptuju je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Ptuja. Med 280 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi Len-davčani in dosegli dobre rezultate. V svojih kategorijah so zmagali: T. Časar (30 kg), Hajdu (34 kg), Žunič (46 kg), Mlinarič (55 kg) in M. Časar (60 kg). Drugi je bil Nedelko (nad 65 kg), tretja pa Dominko (3o kg) in Recek 78 kg). Ekipno je bila Lendava druga. (F. Bobovec) Košarka - V prvi finalni košarkarski tekmi za prvenstvo Pomu- rja je ekipa Creativa Sobote premagala Claudio shop iz Beltinec s 75 : 72 (33 : 39). Povratna tekma bo v četrtek (danes) ob 19. uri v Beltincih. (K. G.)' so tudi podprvakinje. Najboljše strelke za Pomurje Skiny na finalnem turnirju: Kerečeva, 37, Pu-šenjakova, 34, Kolmanova, 32 točk. Odlično sta igrali tudi Moravčeva in Kozarjeva. Najboljše tri igralke so tako v najožjem izboru za kadetsko reprezentanco. Svetinova trka na vrata mladinske, Jo-cičeva pa je že članica mladinske in mlade državne reprezentance. vestnik, 9. april O« -:. -v~“ rac g^E^g sosed1* munala ni za »Pre sedom news) W. . Dve vladi Odleteli F Dan po uspešnem vladnem sestanku na temo izraelsko-slovenskega sporazuma med obveščevalnima varnostnima službama je Marjan Podobnik revidiral sporočilo Urada vlade za informiranje (Če že ne leti perje pa se vsaj množijo Podobnikovi svetovalci nevvs) ček (Rad bi dokazal, da lokalna samouprava vendarle deluje) sekretarji Na ministrstvu za obrambo so se lotili spomladanskega čiščenja. Po Titu so s svojih sedežev odleteli še državni sekretarji: Boris Žnidarič, Srečko Kokalj in Teodor Geršak. Na svoji poziciji je ostala samo Marija Ribič. (Pa naj še kdo reče, da si SLS ne prizadeva za ženske kvote news) Sotina je za slatino Ko je gorički podjetnik Viktor Benko izvedel, da niso dobili odobritve za gradnjo bencinskega servisa, ker da je pokrajina preveč dragocena, da bi jo zatrpali z bencinskimi servisi, se je odločil za spremembo podjetniške naravnanosti. Odslej se bo ukvarjal s prodajo slatine, ki prosto teče po sotinski zemlji. Čeprav je imel na svoji strani tudi občinsko politiko, so gradnjo »odsvetovali« z najvišjih državnih vrhov (da ne bo obtoževal napačnih ljudi!). To, da je že zgrajen sodoben servis v bližnjih Rogaševcih, itak nikogar zanima. Delitvena bilanca Božo Grafenauerje prispel v Len- lendavske občine in novopečeni-davo, da bi z Občinarji nekdanje mi lokalnimi poglavarji spil kožar- ^tnik, 9. april 1998 Budist skoz in skoz Ljubljenece ženskih src in hol-lywoodska zvezda Richard Gere je vzel svoj prestop v budizem očitno zelo resno. Ob tem možakar ve, da igra glavno vlogo politika. Fotografi so ga ujeli, ko je bodril tibetanskega aktivista, ki se je skupaj s petimi drugimi ljudmi odločil za gladovni štrajk zaradi vsem dobro znanih kršitev človekovih pravic na Tibetu, ki gaje pred davnimi leti okupirala Kitajska. Martina in Julian Teniška zvezda Martina Higgins je je prvič zaljubila -in to v svojega kolego! Na turnirju na Florigi se je pokazala s svojim 21 letnim Špancem Julianom Alonsom, ki jo je s turnirja odpeljal s svojim kabriom. Mami Elle Top model Elle Machperson se še očitno ni najbolj privadila na svojo materinsko vlogo. Tako se ji je ondan v New Yorku na Madi-sonski aveniji zopet zgodilo, da jo je zaneslo v butik modernih italijanskih čevljev znamke Prada. Kar eno uro je poskušala na svoji modni nogi nove čevlje. Ubogi dvomesečni Arpad ob njenem početju očitno ni najbolj užival, saj gaje pozneje morala kar precej tolažiti. ^2 med zvezdami m premisli, preden se boš odločila za ko-r Mi °spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje Xii Več svobode. Tako se bo tudi on veliko h Mn ?°n°vnega srečanja. M-Pričau?' -Sa’ t' bo ljubosumje pustilo globoke fiM^ikato 63 'abko obisk, od katerega bo odvisna * zdraJa ,sti/ar v tvojem poslovnem življenju. Pa 16 bi lahko malo bolj poskrbel. ^?°dob^na b°š do svoje prijateljice, ki ti hoče oh Rezanih,-, dolgo boš še hodila po svetu z na k?avsai d očmi? Konec tedna pa se ti vseeno 113 tvojih vročih ljubezenskih k 'M??6 ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje M do1'1 bo n??-60 na nekdanja življenjska pota, h?Semu niv?kUaa' sporočiti pomembno novico, ' stalno ne izmikaj. 9 hrb s® b in bo^an’/endarti le'ta ne bo obr" Oh>i. Izk6 b° na lak bmjim novim videzom na-iihn^rne?*' MožnoST H°skusil kar najbolje tia>aš p raz|agai nr^ ’ ne bo b žaL O a ne n09106 boš b!em°v tistim, ki mislijo, da SpnnaSetinKZatoPravn$e na povsem naključen °beta pZ manj dobrodošla. Konec dogodek, ki ti bo ostal v 01a; K- e|as6h ■ z zadev°' od katere b° lzkupička bore Pusti kar si alneišim in ampak se posveti raje belaj odvA^8691^^"! ciljem. IZb°liša °bčotku. pinnib.skrbi’ amPak se pre-i®tui6ri 'niaj0’ Pa najsi naroH^P0 stanje se ti lahko Pač srečo ™IS Še takšen nesmisel. OpJ ’ 0,0 raje izkoristi, dokler J^i^dosie-^skez^ Povzročil, da boš na Mi n^^feteiji^^ to sprom gledala Povsem dru-T ’ bredvsem ^^ho b°do začudeni %iSnar .. mpaospba,kijibovseto sam, ampak 9be^Ob6^0' 66 je °Seba v tvojem pri-Mvja trma ^dll°’ k temu pa bo ve-'MMe skDar sekne daj zavesti, stM'sii .Mart?0 bož, ! ap°sobnosti. ubaj |g t0 da bi pJ ?aro Prijateljico, ki si °SlediCa"tisto kP°rstala nekaj več. Dobro MSova*?.8' želiš, ali pa je vse )anla tvojih znancev. Okrogle, lepše Dobrega teka očitno Aliciji Siverstone ni več potrebno zaželeti. Očitno se malo briga za svojo postavo. Čemu sploh, ko pa bodo kmalu v modo prišle ženske okrogline. Pri snemanju svojega najnovejšega filma »Blast From The Past« si je tako za malico privoščila poln krožnik špangetov. TEHTNICA Ona: Čas je že, da spremeniš nekatere stvari, ki te' motijo. Potrebno je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresničevati, vendar pa ne tako hitro, kot si morda pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakaj. ŠKORPIJON Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je želeni cilj še zelo oddaljen. On: Tudi ljubezen ne bo uspela nadomestiti tvoje velike želje po uspehu, ki te že dolgo preganja. Srečal boš osebo, ki ti bo sicer veliko obljubljala, vendar bi bilo dobro, da bi se zadeve lotil karseda pazljivo. STRELEC Ona: Zaradi samoljublja in zagledanosti vase si osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenega zaupanja. On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkipljiv, zato se nikar ne spuščaj v kqj večjega in bolj tveganega, vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in si pozdravi svojo slabo voljo. KOZOROG Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem odveč, vendar pa si lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je nekoč že veliko pomenil. On: Prijateljici pokaži malo več zanimanja, saj jo boš v nasprotnem primeru kaj hitro izgubil. Nekdo se bo začel mešati v tvoje poslovne zadeve in na plan bo prišlo veliko več, kot si morda pripravljen priznati. VODNAR Ona: Šele sedaj boš videla, da je bila odločitev, ki si jo sprejela, povsem pravilna, saj se bodo začeli pojavljati prvi rezultati. Toda koristno bi bilo, da bi malce popazila na poteze tvojih zavistnih sodelavcev... On: Prijetna neznanka ti bo dodobra polepšala dolgočasen dan. Poizkusi iz vsega skupaj iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boš na koncu ostal z dolgim nosom. RIBI Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti ustregel. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršno koli avanturo. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne? On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dobri vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Moniki trda prede Monika Seleš daleč od svoje najbojlše forme Prava suhica Monika ni bila nikoli, toda zdaj je postala prav »nabita«. V zadnjih mesecih se je zredila za več kot petnajst kilogramov. Na turnirju v Key Biscaynu je bilo to več kot očitno. Gledalci so skorajda sočustvovali s štiriindvajset-letnico, ki je še vedno številka štiri svetovne teniške lestvice, ko je tako gladko izgubila z Ano Kurnikovo, 16letno Rusinjo. Toda Moniki je trenutno kaj malo mar kako izgleda in kako igra tenis. Skorajda vsako prosto minuto preživi z očetom, obolelim za rakom. Monika priznava, da se težko koncentrira, hkrati pa se zaveda, da se ima za svojo kariero zahvaliti predvsem očetu in njegovi podpori in pravi, da si svoje športno kariero brez očeta ne more predstavljati... vestnik, 9- aprilj^ reportaža NEW z I TUROPOUE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13,9000 Murska Sobota, tel.: 36 580 | mi aitfmtega NA ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJIH Srednja kmetijska šola Rakičan, 4. b: Prva vrsta (od leve proti desni): Simon Seči, Tibor Rožman, Damijan Pintarič, Simon Pal, Jože Gone, Natalija Lebar, razrednik Štefan Režonja; druga vrsta: Sašo Karaš, Sebastian Šajt, Mirjana Bedek, Karolina David, Elvira Varga, Vlasta Grah, Silvija Horvat, Lea Vlaj, Melita Ritlop; zadnja vrsta: Monika Dora, Doroteja Ferenčič, Uroš Valner, Simona Kuhar, Simona Kralj, Borut Vojkovič. CVETLlČA^A ZORICA Na breg«* nudijo vse balkone in 8’.-e -pelarg, od lOOSlTj^ prodaja v cV in kiosku na nfi PALINAL Avto Gama d.o.o MTIŠINSKA ul. 5, Murska Sobota, GSM: 041 717 115 I? TRGOVINA BARV, LAKOV, KITOV, BRUSNEGA 4. e, Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola Murska Sobota: j: prva vrsta (od leve proti desni): Simona Božič, Alenka Škrlec, Alenka Gabor, MirJ‘ , ničarka Anica Vrbančič, Nataša Kuzma, Mateja Zver, Polona Gujtman, Darja Čerph Željka Megla, Mateja Domjan, Mateja Novak, Mateja Horvat, Andreja Horvat; za^nj1 Boris Gomiunik, Ernest Plej, Janez Pucko, Tomaž Miholič, Gorazd Krampač, D3 fO" Jeneš, Grega Gomboši, Matej Obal, Benjamin Sakač, Darko Šijanec. ^nik, 9. april 1998 It naših krajev in Kristina Ferbežar sta poročena že prek 50 let in jima je v zakonu še vedno lepo - Najlepše jima je v vinogradu na Vaneči Ivan je bil izjemen organizator ?°jenjec, ki je služboval širom po ^ekmurju ^žinajetam6 1' Van Ferbežar je rojen na Dolenjskem. Njegova M ® so zaradN °n™? Preživela vojna leta. Radi so imeli slovenski na-®ladi Ivan v Pr ye^’ko pretrpeli. Po drugi svetovni vojni pa je prišel H T° je bil čas* bot P°hc'st je služboval na Goričkem in v Sobo-Prečkal le nenr utesbjenosti ob zelo zastraženi meji, ki jo je rahjen, a je čas • soyrazn' smrtonosni strel. Tudi Ivan je bil težko Mpci pišemo ZaCeb!!° *n dru8e rane- Živel je in še živi v času, ko si ie dober organiz f10^^0 Ostal je samozavesten, klen in bil Ivan P - 3 W 'n prav temu ie namenjeno tokratno pisanje. Mo Življenj1 „Vi Srečno dru’................... v Msfci %?e.V Prešern°vi ulici Potnic K TrMip "S-tlno Je spoznal v '«sta enako ?nastaPrek 5° let ?taPraznovalaara'Pato por°ko ® tudi tokrat na dan obletnice Zakonu SO se blla Sobota- V Mn hči iJmarodih štirje si-M je prazni i al v društvih. Društvo upo-Co obstoja in 4 Sobota 50-letni-Je Ferbežar n/ aV t6J deiavnosti i^MenS^časa. Moj včlanil b'Lela 1972 in se Sili"'^Murska So-n’kova| že nor takrat Predsed-Cim- 7 S°boške upra-PrMpoŽ°Stl’kJer je delal A|SblPredse&‘ Leta 1975 Je M°jz Senico nik s°boškega DU ' ^predsednika bl|dveleti inJ-Podpredsednik Meta JLP°tem mu Je bila J^ika. V Z "a dolžn°st pre-<>eded^ nje- 1 > Deve-A sta sa ? dokajšnje o^JPrej je A skusala preseči. čit24 Poveri »rabili čl!U.pnostl- Pove-upok' UVršnega °db-Po/^oti XP kcdencev v Mur- 3S“ »odi. pn°stih. Saj je tam živelo veliko upokojencev. To je bilo storjeno v Bakovcih, Krogu, Puconcih ... Z ustanavljanjem društev je bilo poskrbljeno za prevzem društvenih praporov. Ta so dobila vsa društva in nekatera poverjeništva. Ta poverjeništva so zdaj samostojna društva na Tišini, Rogašovcih, Šalovcih in v drugih krajih. Ustanovljena sta bila mešani pevski zbor društva in pihalni orkester. Zbirali so prostovoljne prispevke za nakup oblek in gla- ■ sbil za godbo. Ob soboškem domu upokojencev so zgradili balinišče, za katerega je že precej časa obstajala dokumentacija. Denarje zagotovila republiška zveza društev upokojencev, stanovanjska in krajevna skupnost pa sta primaknili denar za ureditev kletnih prostorov doma upokojencev, kjer sta imela vaje pevski zbor in pihalni orkester. V domu upokojencev so uredili bife in klubske prostore. Delati je začela kolesarska sekcija. S pomočjo zavoda za pokojninsko zavarovanje pa so kupili deset garsonjer za upokojence v Lendavski ulici. Ivan Ferbežarje bil v vodstvu društva tri mandatna obdobja, nato je postal predsednik Občinske zveze društev upokojencev Murska Sobota, vendar je ta zveza delovala le kratek čas. Sogovornik se spominja, da je bilo v tistem času nešteto sestankov, konkretnega dela in še se je našel čas za številne izlete upokojencev. Danes je Ivan ponosen na priznanja, ki jih je dobil za ustvarjalno delo na različnih področjih. Med njimi je tudi tisto, ki mu ga je podelilo Združenje društev upokojencev Slovenije. In življenje teče dalje. Zakoncema Ferbežarje zdaj najlepše na Vaneči. Tam negujeta vinsko trto in gojita zelenjavo. Letos bosta gojila kumarice velikanke. Iz Sobote do njunega »zemeljskega raja« na Vaneči je 12 kilometrov in pogosto jih prevozita v obe smeri. V naravi najdeta mir, zadovoljstvo. Nikoli jima ni dolgčas, saj so tu njuni nasledniki, ki jima veliko pomenijo. FRANČEK ŠTEFANEC Zaselek Farkašovci so nekoč ogrožali volkovi, sedaj pa avtocesta Rozalija jih ni videla, dedek pa... Bi vedeli, kje je to, če bi vam kdo rekel, da je doma v Farkašovcih? Verjetno bi vas večina pomislila na vas s slovenskim življem v Porabju na Madžarskem. No, takšno ime ima tudi eden izmed treh zaselkov Nedeli-ce, ki smo ga te dni obiskali. Gre za nekaj čez 40 hiš. Vse stojijo le na eni strani ceste, zato je ta predel kar precej dolg, cesta pa se konča pri Denševih. No, tudi naprej seje možno peljati, ampak po slabi poti, ki vodi v gozd (Črni log). Ob slabem vremenu bi bilo to skoraj tvegano, saj bi lahko obstali kje v blatu. Nekoč, ko je živel še Rozalijin dedek (ona bo imela letos 77 let) pa je bilo nevarno iti dalje zaradi volkov, ki bi te lahko napadli. Rozalija sicer ni videla nobenega od blizu, dedek Jožef pa ji je pripovedoval, da so volkovi večkrat prihajali celo na njihov grunt in se poskušali »polastiti« svinj v hlevih. Največkrat so jih preganjali tako, da so jih obmetavali s kamni. Po vsej verjetnosti je prav zaradi volkov dobil ta zaselek ime Farkašovci (za časa Avstro-Ogrske Farkasfa), iz sicer gre za izpeljavo iz besede farkas, ki pomeni volk. Zakonca Ferbežar v svojem domu v Murski Soboti. Uro, ki visi v ozadju, je dobil gospod Ivan od sodelavcev ob upokojitvi. Kaže čas, ki hitro teče, a je prijeten, če je v družinski skupnosti složnost. In ta traja v tem primeru že prek 50 let. Foto: F. Š. y° Vamberger z Rožičkega Vrha upanje in ljubezen in vzel revno dekle le a ■ oz'čkem Vrhu sem bil le kako uro in kaj fii;8 aVn'pr’ hiši: 83-letni Jakob. Ni namreč dovolil, > 1 Sovorjj . 1 Pri pripovedovanju svoje zgodbe in zapovedal je: sMa7eRtrudl7S1USajte’™ ^2°rno orL^ .bl nam kar ož ’ kako je us- ^Pak' Posta, a V1ničarju Sc :i QduCaJ °dav zgodbi se %i,2 VSeh M druySati - Na k' mo8°če Ao>sPo akratko:očeje jS^tb^fkovič) ^jžarsko tMiLeriokaLri družil dve nastala !i?°SerodnVMk7!Carjev in MAn^Aje^^kmeti- c> tri h l° porok :i tek eta’ ki M- Mie . lroVe d , letno že; 1 a se r Zeno k narja. Hild M°b ne d? zdaJ rada Poznal Mj^tjeh^diij SaJ se ^rod, »»k ostal 30-letni Drago, ki pa je še samski. »Saj bi se poročil, pa nobena noče na kmetijo,« je odvrnil, ko sem ga pobaral, ali namerava ostati »ledik in fraj.« Pa pustimo to. Junak te zgodbe mora ostati še naprej 83-letni Jakob, glava družine. Iz kuhinje, kjer smo ga poslušali, meje povabil v sobo, v kateri so postelje, omare, kavč, krušna peč ... in nabožne podobe. Presunil me je z izjavo: »Ko bi ne imel vere, bi naredil samomor!« Seveda sem ga začel prepričevati, naj si to neumost stepe iz glave. Zagotovil mi je, da si življenja zagotovo ne bo vzel, ker pač veruje v boga, a si ne more pomagati, da ne bi pomislil in mislil na konec življenja, ko pa ga teži toliko stvari. »Oče je postal iz viničarja kmet, kar je bila nekoč velika stvar. Tudi jaz sem delal in se mučil. Nekoč smo stanovali v hišici, pokriti s slamo, zdaj pa, kot ste lahko videli, je pokrita s strešno opeko in ima novejše ostrešje, le podzidati bi ga bi treba in imeli bi lahko boljše bivalne prostore, kot so sedanji. Bojim se, da kmetija ne bo bistveno napredovala, ce se sin ne bo poročil. Zdaj imamo šest hektarjev zemlje, redimo štiri krave in telico.« Jakoba nisem vprašal, ali je posestvo že prepisal na sina. Sem si pa zapomnil, kaj je Jakobu rekel oče Lovro. Zabičal mu je menda, da kmetije ne bo podedoval, če se ne bo poročil. In Jakob je ubogal svojega očeta. Seveda pa so sedaj drugačni časi in starši ne morejo prisiliti otrok v sklepanje Jakob Vamberger z Rožičkega Vrha je občasno v hudi duševi stiski, a - kot je poudaril - se izvleče, ker ima vero. - Foto: Š. S. zakonskih zvez. Pa še ena »nerodnost« je zdaj: partnerja se morata sama poiskati, nekoč pa so ju »sparali« drugi, velikokrat starši. Jakob je govoril še in še. Velikokrat je povedal kaj po nemško. »Po osnovni šoli sem ostal doma. Na domači zemlji je bilo premalo dohodkov, zato sem se velikokrat pridružil materi in šla sva kopat v tuje vinograde, žet na tuje njive ... Ker sem hotel zaslužiti kak dinar, sem hodil tudi kosit travo. Na košnjo je bilo treba iti nav- sezgodaj; včasih smo se zbrali fantje z nabrušenimi kosami že uro po polnoči in šli kosit na travnike na območju jurjevske fare. Spominjam se, da nas je bilo nekoč celo osemnajst. V mojih mladih letih smo tudi še mlatili pšenico in žito s cepci in pohvalim sem lahko, da se bil prvi mlateč.« Mimo Jakoba nista šli ne obvezna vojaščina ne zlo - vojna. Menda seje pisalo leto 1939, ko so ga poklicali k vojakom, a je čez čas zbolel, zato so ga odpustili. A ne za stalno: ko se je pozdravil, je moral na »dosluženje.« Leta 1941 so ga vpoklicali kot rezervista in je bil v komandi čete v Mariboru. Po okupaciji je bil nemški ujetnik in je delal na raznih gradbiščih po Nemčiji. Domov seje vrnil 1946. leta. Tedaj je bila doma še sestra. Šele ko je ta odšla z grunta, se je resno zavedel, da človeku ni dobro biti sam. Nihal je med bogatim in revnim dekletom in odločil se je za revno. »Iz usmiljenja.« »Vzel sem jo tudi zato, ker je rada delala.« - In kako sta se kaj razumela? »Še kar dobro,« je končno smela nekaj povedati novinarju tudi Jakobova žena Eva. In prav tisti hip je prišel k Vam-bergerjevim na Rožikem Vrhu neki mladenič, ki je povprašal po fotografijah, ki da jih bo okviril. Menda ga je naročil sam Jakob. Ta je brž nato prinesel veliko (povečano) poročno fotografijo in obiskovalec jo je vzel seboj. Zdaj je gotovo še v »rami« in na steni, na kateri so tudi nabožne podobe. Nanje se Jakob uzre večkrat dnevno in tedaj je odvrnjen od namere, v katero ga nagovarja hudi duh. Stari mož kljubuje: uspeva ohraniti vero, upanje in ljubezen. Potarna pa tako - iz navade. Š. SOBOČAN Kot smo lahko videli na kraju samem (označbe na električnih drogovih idr.), so geometri že označili 2. varianto trase za avtocesto proti madžarski meji. Če bo res sprejeta ta inačica, potem bo potrebno porušiti tudi tole hišo, vse preostale v zaselku Farkašovci pa bodo odrezane od Nedelice. (Foto J. G.) Volkovi jih torej dandanes ne ogrožajo več. Zelo pa jih skrbi, kaj se bo zgodilo, če bo res prišlo do spremembe trase za vtocestni odsek Beltinci-Turnišče-Radmožanci. Pred nedavnim so bili namreč tamkaj na delu geometri, ki so določevali 2. varianto za potek avtoceste, ki bi Farkašovce dobesedno odrezala od preostalega dela vasi Nedelica. Tega se še posebej bojijo Deneševi, saj jim grozi, da bodo zaradi ceste izgubili okrog 2,5 hektarja obdelovalne zemlje. Le kako bi se potem preživljali, saj jim kmetovanje pomeni skoraj edini vir dohodka? Zemlje zato ne nameravajo odstopiti oziroma prodati. No, pravzaprav upajo, da 2. varianta sploh ne bo sprejeta in da jih torej »avtocestni volk« ne bo stisnil v kot. J. G. Posebnost v Zbigovcih Pujski brez repkov in pujska s šestimi nogami Terezija in Anton Fajfar iz Zbigovec št. 54 pri Gornji Radgoni se že nekaj let ukvarjata tl rejo pujskov. Njune štiri plemenske svinje skotijo povprečno trikrat na leto od deset do 14 pujskov. Sesni pujski ostanejo v hlevu, dokler se ne zredijo od 22 do 25 kilogramov. In zgodilo se je, da je nedavno skotila ena od plemenskih svinj 11 mladičev, ki so bili brez repkov oziroma so bili ti le nakazani. Ena od mladih pujsk pa ima obe sprednji taci razpolovljeni v podvojene tace. Je torej pujska s šestimi nepopolnimi tacami. To je pri hoji ne ovira, saj lahko celo trdneje stoji. Po mnenju enega od veterinarjev gre za zelo redek genetski pojav, ki se v takšni ali drugačni obliki pojavlja občasno. Pujska iz Zbigovec s po dvojnima prednjima tacama. Foto: F. Š. Mati tega neobičajnega prirastka je stara štiri leta in pol in je doslej skotila 126 pujskov. Vsi so bili »normalni«, razen opisanih. Pujski brez repkov so že dobili nove lastnike. Šestnogo pujsko pa so obdržali v domačem hlevu, in če vas ta posebnost zanima, si jo lahko pri Fajfarjevih pogledate. Fajfarjevi prodajajo pujske za nadaljnjo rejo po vsej Sloveniji. Zanimivo je pogledati v njihove svinjake, kjer se ob materah gnetejo prikupni črni ali rjavi lisasti pujski. Franček Štefanec 18 naših krajev vestnik, 9. april ZLATOPOROČENCA KUZMIČ IZ PUŽEVEC - 8. februarja 1948. leta sta se poročila Bela Kuzmič, rojen 19. marca 1912. leta, iz Puževec in Šarika Banfi, rojena 9. novembra 1925. leta, iz Kupšinec. Nevesta je prevzela ženinov priimek in se preselila na njegov dom v Puževce 51. Od takrat je minilo že 50 let in 7. marca letos sta uradno zaznamovala srečno in dolgoletno zakonsko skupnost. Najprej je bila slovesnost na matičnem uradu v Puconcih, kjer jima je župan Ludvik Novak izročil zlatoporočno listino, nato pa je bil še obred v evangeličanski cerkvi v Puconcih, ki gaje imel duhovnik Evgen Balažič. Zla-toporočenca sta potem povabila goste na slavnostno kosilo v gostišče. Kuzmičeva iz Puževec se glede na svoja leta kar dobro držita, saj z zdravjem k sreči ni'večjih težav. V zakonu se jima je rodilo šest otrok in vsi so si ustvarili družine: Gusti v Brezovcih, Hermina v Lemerju, Olga in Bela v Murski Soboti, Darinka v Mariboru, Karel pa v domačih Puževcih (v neposredni bližini hiše staršev). Imata 13 vnukov in štiri pravnuke. Čeprav sta se v življenju že veliko namučila z delom na kmetiji. Bela pa je bil še povrh slikopleskarski pomočnik, še zdaj ne mirujeta in kaj postorita pri hiši in okrog nje. - Š. S., foto: Z. Z. V Zgornji Backovi v lenarški občini smo se pozdravili z Ivanom Lorenčičem, ki je sicer upokojenec, a še dovolj čil in zdrav, da lahko cepi drva. Povedal je, da bukova drva potrebujejo predvsem za kurjenje v krušni peči, kajti »tamlada« gospodinja Vera Tomačič speče tedensko po tri kolače. Lepot Pred nekaj meseci sta se pobratili folklorna skupina Slovenskega kultumo-športnega društva iz Ebersba-cha v Nemčiji in folklorna skupina Vrisk iz Apač, ki so jih pred kratkim obiskali. Bilo je prisrčno snidenje, pozneje pa kulturna prireditev, na kateri so predvsem plesali belokranjske, prekmurske, štajerske in gorenjske plese. Z deklamacijami in petjem pa so prireditev popestrili učenci zdomske slovenske šole. Na ogled je bila tudi razstava pod naslovom Tam, kjer sem doma. Slovo prijateljev je bilo težko. V spomin je nastalo več fotografij. Ena od njih je tale - skupinska. Obisk apaških folkloristov v Nemčiji so omogočili: KS Apače, Marjan Šebjanič, Stane Šebjanič, Majda Zver, Jasna Dresler, ZKO Gornja Radgona, Eurodesign Apače, Prašičereja Podgrad, družina Stayer iz Plitvice, družina Hanžekovič in drugi. - MARIJA Č. Srečanje s profesorjem Jozsefom Vargo iz Genterovec Življenje posvetil maternemu jeziku, citram, literaturi V Genterovcih št. 25 živi 68-Ietni Jozsef Varga, ki je profesor madžarskega jezika in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Svoje življenje je torej posvetil maternemu jeziku. Te dni pa je izšla njegova knjiga pravljic. Poleg te je doslej izdal štiri pesniške zbirke in dve knjigi novel. Je tudi zaslužen za ustanavljanje citrarskih skupin na območju Prekmurja, kjer žive pripadniki madžarske narodnosti. Na območju Genterovec in v drugih prekmurskih vaseh, kjer žive Madžari, ter širom po sosednji Madžarski naj bi se preprosto prebivalstvo prek tisoč let zabavalo ob zvokih citer. V povojnem času so bile citre povsem pozabljene. Ljudje so poslušali radio, popularna je postala harmonika, kitara... In nekako pred tridesetimi leti se je gospod Varga spomnil na staro narodno glasbilo. V njegovi mladosti so imeli citre skoraj pri vsaki hiši. Na Madžarskem se je podrobneje seznanil z zgodovino glasbila in začel je brenkati nanj. Kmalu je ustanovil glasbeno skupino citrarjev Hetes. V njej so bili: on, njegov bratranec Karoly Varga in La-jos Gaal. Pridno so vadili in začeli nastopati. Dolgo pozabljeno glasbilo je začelo postajati cenjeno. Nekoč so se spomnili vseh pomembnejših življenjskih dogodkov v teh krajih z igranjem na citre. To narodno glasbilo je zabavalo goste na porokah, ob njem so se prijetno počutili vaščani ob luščenju bučnega semena, ob česanju gosjega perja. Nekoč v panonskih hišah ni bilo lesenih podov. Tla je pokri- vala ilovica, pomešana s plevami, in to zmes je bilo potrebno utrditi. To so Madžari počeli tako, da so se v novi sobi zbrali mladci in dekleta in so vso noč plesali ob zvoku citer. Zemlja je bila najbolj steptana, ko so plesali poskočen čardaš. Citraška skupina Hetes je vadila in vadila. Vaščani so s posmehom gledali na to početje. In ko so na odru v Genterovcih citrarji prvič zaigrali, jih je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Vrstili so se nastopi in skupina seje kmalu povečala na 10 članov. Citram so dodali še lončeno hupo, ki je tudi tukaj ljudsko glasbilo. V madžarščini ji pravijo »huku«, v slovenščini to pomeni ton oziroma oponašanje glasu. Vrstili §o se nastopi po Prekmurju in drugod po Sloveniji. Sodelovali so na folklornih prireditvah doma, na Madžarskem, v Vojvodini, na Hrvaškem, v Avstriji, na Slovaškem. V zadnjih letih je nastalo v prekmurskih vaseh, kjer živijo Madžari, kar osem citrarskih skupin. Profesorjev sin Jožef je začel igrati na citre in nastopati že, ko je obiskoval osnovno šolo. Pozneje se je podal v Budimpešto in se učil igranja na citre pri Genovefa Roškar iz Grabšinec v svetojurijski občini se je »usmilila« bukovega vejevja, ki ji ga je podaril sosed Milan Vrabl. »Že odkar pomnim vsako leto pred pomladjo pripravi po nekaj deset ,piišlov’, ki so nepogrešljivi pri začetnem kurjenju v krušni peči. Nasekano šibje hitro zagori tudi v štedilniku,« je dejala. - Fotografiji: L. Kramberger MATIČNO OBMOČJE SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI: Dušan Klemenčič in Silva Gaube, oba z Rož-ičkega Vrha 81. Vestnik vama čestita! Kruplivnik - Prireditev v go- stilni Čerpnjak ob 101. rojstnem dnevu Neže Horvat je potekala brez slavljenke, saj je le-tej nekaj dni pred slovesnostjo umrl sin. Čelotna prireditev bo tako ponovljena čez mesec ali dva, takrat tudi z gospo Nežo. T. K. Kuzma - V občini Kuzma je v soboto potekalo zbiranje posebnih odpadkov. Akcije so se udeležili vaščani Trdkove, Matjaševec, Doliča, Kuzme ter Gornjih in Dolnjih Slaveč. Zbiranje kosovnih odpadkov, kot so stari štedilniki, pralni stroji in staro pohištvo, pa še traja. Potem ko se je akcija že končala v Trdkovi, Matjaševcih, Kuzmi, Doliču, Gornjih in Dolnjih Slavečih ter Motovilcih, bodo kosovne odpadke danes pobirali pri Gradu in Kruplivniku, jutri pa v Vidoncih, Radovcih in Kovačevcih.T. K. madžarskem ljudskem citrarju gospodu Matyasu Pribojszkyju. Končal je srednjo glasbeno šolo in je potem poučeval mlade igranja na to glasbilo na šoli v Genterovcih in Dobrovniku in nasto- pal z očetovo skupino. M* ma letoma je ustanovil sam no sedemčlansko skupin " dih citrarjev. Imenuje se deki citerae gyiittes, v slo ni to pomeni Prekm“^-,wf ska skupina. To je najbo j stna glasbena skupina v rju in verjetno tudivS^ Njegov oče s svoj jd še vedno nastopa. V a » . pridruži še dvanajstclan k nska vokalna skupin^*' Oče prekmurskih citrarjev madžarske narodnosti je ga iz Genterovec. Foto: F. Š. --------------------------------------^N1' # OD BANOVEC DO TRNKA IN OTOKA LJUBE; nas mislijo, da imajo turisti kaj videti in doživeti le na ob morju. Branko Kolbl, najemnik doma Ribiške druZILjj v0y Gezovih jamah na Moti, pa je trdno prepričan, da Je . pokrajini marsikaj zanimivega in lepega. Da bi to je preteklo soboto povabil v goste predstavnike raznih cij, Pomurske turistične zveze, turističnih drust J Ižakovci, Zdravilišča Radenska, Mlekoprometa * sq se h mlekarn, ljutomerskega župana, novinarje idr. G°s zbrali v Termah Banovci, kjer sojih vljudno sprejeli' g6, kie pa so se na kočiji, ki je podobna ladji, odpeljali v ogledali čebelarski muzej pri Šalamunovih. Od tam j1 gostišča Trnek pri Gezovih jamah, kjer so jih bogato P in drugimi dobrotami ter jim ponudili na pokušnjo IJ^^oVCih11 A nato pa so se odpeljali še do Mure in z brodom pri in1 ljubezni. Branko je imel vsekakor prav glede zanim^^lj obmurski pokrajini, le da tega zaenkrat še ne znan10^^ Iz soboške mestne občine ... Širša očiščevalna Mestna občina Murska Sobota, turistično društvo macher-Komunala so ob sodelovanju krajevnih ti organizirali očiščevalno akcijo pod skupnim naž1 skorji čista občina. S to akcijo, ki potekala v soboto, 4. ski Soboti in krajevnih skupnostih Krog, Bakovci, U pa ,.j vci in Rakičan sanirati divja odlagališča, v KS Nein akcija 18. aprila. Gre za vseslovensko akcijo. g p°z'Vai^/ Odvoz kosovnih odpadkov - vse zainteresira odložijo na rob cestišča - bo v Bakovcih 10. aPrl. 'k aPflL'filzJ vcih 14. aprila, v Černelavcih, Kupšincih in Veščih !?■ GO vcih, Markišavcih in Polani 16. aprila, v Rakičan^cjjo°P vO dtem ko bodo v mestnih četrtih Murske Sobote to pa 20. in 24. aprilom. Še prej, in sicer v soboto, 18- 3O Murska Sobota zbiranje posebnih odpadkov. O j 13O *jjp y akcija pri soboškem gasilskem domu, od 9.30 ulici, pozneje pa še v Bakovcih. Predvidevajo. ua gdM šnje količine ostankov onesnažene embalaže, ■ mazov, odpadnih olj, razredčil, baterij, akum zaščitnih sredstev, kislin, lugov in druge navlake. 9. april 1998 iz naših krajev ^stno prebivalstvo se seli v Slovenske gorice, prirastek domačinov pa upada Mlada, a samozavestna tajnica krajevne skupnosti Sedež Krajevne skupnosti Voličina je v ^-letnem poslopju Tajnici Krajevne skupnosti Voličina v o . je ena redkih a i K to delo opravlja že osem let, je komaj - mestu. Njena pisarna je' sploh edina daleč naokoli na takem delovne jeta z re- poslopju stare šole, v katerem so imeli pos us tam poukom pa so začeli 1760. leta. Predsednik KS Voličina je Fra-nc Urša, dipl. inž. kmetijstva, ki sfabi za promocijo izdelkov indu-sWje Agro Ruše. Je veliko na terenu in delo v Krajevni skupnosti levtnriogočem odvisno od iz-"tidljivosti tajnice, ta pa zna Poprijeti za delo, čeprav je v začnem življenju »humanistični l'N- Rada prebira knjige, potuje »»izlete in je bila doslej v 24 “rzavah Evrope, s kolesom je Wevoziia Slovenske gorice po in počez, je predsednica titotnega društva v Voličini... Gospodična Darja nam je na-"taa precej zanimivih podatkov Oljenju v tem delu Slovenskih ^ric.Na območju KS Voličina ''"'naseljih Črmljenšak, Dolge M Gradenšak, Nadbišec, Ro-.^nica, Selce, Straže, Spodnja A .^rnia Voličina ter Zavrh kfh Prebivalcev. V zadnjih 'n se je priselilo na to območje B te meščanov iz Maribora. V J.1" Oselju, ki je zadnja leta Voličini, je 40 zasebnih hiš in v njih živi le tretjina domačinov, vse drugo so priseljenci. Zadnja leta so se priselili Mariborčani tudi v druge kraje na tem območju. Nekateri so si zgradili nove hiše, drugi so se vselili v počitniške hišice, ki so si jih zgradili pred leti. Priseljujejo se starejši in tudi mlade družine. V Voličini imajo popolno osemletko, ki jo obiskuje 230 otrok, v Voličini in Selcih pa sta enoti lenarškega otroškega vrtca, ki sta dobro zasedeni. Šoli manjka pet učilnic in imajo zdaj na nižji stopnji dvoizmenski pouk. Prebivalstvo na tem območju upada. Skrb zbujajoč je podatek, da je bilo leta 1961 v naselju Nad-bišec 140 prebivalcev, danes jih je pol manj. So pa območja, kjer se število prebivalcev povečuje predvsem zaradi priseljevanja. Poseben problem je na Zavrhu, kjer je že več »vikendašev« kot domačinov. Delež kmečkega prebivalstva je 30-odstoten. Imajo 60 obrtnikov, ki se predvsem ubadajo z raznimi storitvenimi dejavnostmi. Stare obrti so izumrle. Tako ni na tem območju niti enega čevljarja. Zadnja leta se vozi na delo v Maribor, Lenart ali drugam veliko manj delavcev. Še pred štirimi leti je vozil delavce poseben avtobus iz Zavrha v Tovarno avtomobilov Maribor, z razkrojem te pomembne tovarne pa so bila ukinjena številna delovna mesta in ljudje so ostali doma. V Voličini potrebujejo bolje založeno trgovino, ki jo bodo kmalu dobili. Potrebujejo tudi gostilno, kjer lahko dobi obiskovalec ali domačin vsak dan sveže pripravljeno hrano. Zdravstvene postaje ali zdravnika na tem območju nikoli niso imeli. Bolniki se vozijo v štiri kilometre oddaljen Lenart. Takšna je tradicija in zaradi tega si ljudje ne . delajo problemov. Sicer pa imajo dobro utečeno patronažno službo. Najbolj teži tukajšnje prebivalstvo oskrba s pitno vodo. Le 60 do 70 domačij je priključenih na mariborski vodovod, ki ima razpredeno vodovodno omrežje že širom po Slovenskih goricah. Okoli 600 gospodinjstev je priključenih na vaške vodovode, ki so bili zgrajeni pred tridesetimi leti in so dotrajali in tudi vode v skromnih zbiralnikih vedno bolj primanjkuje. Problem nameravajo odpraviti v naslednjih petih letih. Del gospodinjstev bodo preklopili na mariborski, drugi del pa na ptujski vodovod. FRANČEK ŠTEFANEC Tajnica KS Voličina Darja Ornik, foto: F. Š. Iz beltinske občine Preplah zaradi poljskih miši V beltinski občini so na pohodu poljske miši, ki povzročajo precejšnjo škodo na posevkih ozimnih žit Ugotavljajo, da so se na poljih razvila prava legla miši, ki ob idealnih vremenskih razmerah uničujejo vse pred sabo. Kot kaže, ne zaležejo niti strupi, saj so se kljub tem poljske miši precej razmnožile. Po nekaterih ocenah strokovnjakov so doslej naredile na posevkih ozimnih žit za približno 10 do 20 odstotkov škode. Opozarjajo, da bosta prizadeti zlasti pšenica in koruza, velike luknje na poljih pa bodo celo ogrozile žetev. Beltinski občinski svet je naložil občinski upravi, da se glede uničevanja poljskih miši poveže s svetovalno službo ŽVZ-ja za Pomurje, o čemer so obvestili tudi kmetijsko ministrstvo. Za zdaj na njihove pozive ni kakega večjega odziva. Kot pravijo v beltinski občini, bo za akcijo uničevanja poljskih miši potrebno veliko denarja. Po nekaterih ocenah bi taka akcija stala kar 9 milijonov tolarjev. Ker denar za tako obsežne posege v občinskem proračunu ni predviden, bo prav kmetijsko ministrstvo moralo pokazati veliko več posluha za te težave, sicer bodo vse breme zopet zvalili na pleča kmetovalcev. Ti pa bodo očitno morali prispevati svoj delež, če želijo čim-prej izkoreniniti škodljive posledice zaradi poljskih miši. Najbolj ogroženo je območje Ižakovec, Melinec in Odranec. Po besedah kmetovalcev bi se morale bolj angažirati tudi inšpekcijske službe. Trenutno so namreč precej glasni okoljevarstveniki, arheologi in drugi, ki pač zagovarjajo svoje interese. Ali bo treba res čakati tako dolgo, da bo škoda, ki jo povzročajo poljske miši, postala velikanska, posledice za pridelek poljščin pa nepredvidljive, se upravičeno sprašujejo prizadeti kmetje. MILAN JERŠE ^•jeno življenje v Ulici Vinka Megle v Ljutomeru ^cialna ključavnica zoper nepovabljene OtM^Znarnu domnevno izginulih celo nedrček thJ**Mefne Anice Župančič v Ulici "“^"^sproti samup05'^"^ “1 bogu za hrbtom, ampak o c . en0 stanovalko. it Nadstropno poslopje je več kot do' a ampa te >, kot je pripovedovala, potem ponoči ^obiskovalce. hiše je pritrjena naP'som Pozor, hud sem vrata na ograji in m bližal stopnicam in Vrotom v stanovanje, »iti Pozdravil pasji lajež zapodil (kar bi 'M se ^do) hud pes. Po- ta! »a o?Se po stopnicah, priti-e'ektričnega zvonca Hat- ' "ar minut je minilo, zaslišal ženski glas: kovinar Vestnika, s 6 Se ^°80v°tiii za ob-brv vste; Prosim malo po- 1 ^ic» členila,« je rek-ni kar takoj S° 'tee J V ključavnici, ampak ^Pitala, tudi zato, ker je "0 RtU« - in da trdno spi. Namignila je tudi, da jo nezani obiskovalec, ki odpre stanovanje s ponarejenim ključem, morda celo še bolj uspava s kakim uspavalnim sredstvom - razpršilcem. In da bi preprečila prihajanje nepovabljenih gostov, je dala zamenjati že vrsto ključavnic. Nazadnje je dala vgraditi specilno ključavnico in dva zapaha, zato v zadnjem času ne zaznava več, da bi kaj izginjalo. " j.Se«h letih Je.bii vdi ea; delaje tj od^’ dobri dve tee ^-kat^Piestu i‘ma neča-hje 't ede’ ra obe« n nečaka v bo dedoval o? je Zc|d° *°bRxJe tol’ko ^^2 dravi s, lrazkri-S betami Seznam izginulih predmetov Skoraj niti ni več kaj vzeti, ko pa je že toliko tega izginilo. Anica Župančič mi je pokazala dva lista papirja, na katerih je naniza- la predmete, ki soji bili odneseni. Naj jih nekaj navedem: več rjuh, jedilni pribor za tri osebe, dve blazini s perjem, osem blazin za preoblačenje, 25 ženskih hlačk, dvoje raztegljive hlače, več nogavic, čevlji in škornji, šest litrov ■ navadnega in dva litra borovničevega žganja, suhe slive, piščanci iz zamrzovalnika, zobna pasta ... in - nedrček »za zdravnika«. Postavil sem ji vprašanje, ali je videla koga, ki ji je vse to odnesel, ukradel? Odgovorila je, da ni videla nikogar, sluti pa, kdo bi to utegnil biti. Domnevnega storilca je celo prijavila na policijo, čez čas povprašala, ali so kaj ukrepali, in dobila odgovor, da niso ničesar našli. Anica Zupančič, rojena pred 85 leti v Regerčevi vasi pri Novem mestu, je bila do 1966. leta bolničarka v Zdravstvenem domu v Ljutomeru. Leta 1962 sije dala zgraditi manjšo nadstropno hišo, da bi lahko v njej (in ne v kakem domu za ostarele) v miru preživljala svojo jesen življenja. Tako je tudi bilo, vendar le dotlej, dokler se ni odločila za preklic pooblastila razpolaganja z njenimi prihranki po njeni smrti. »Odstavljeni« in po njenem pripovedovanju osumljeni naj bi ji odtlej nagajal. Tako. Zapisano je, kar je bila povedala. Zgodba iz Ulice heroja Vinka Megle v Ljutomeru je po deset takih prijav, letos pa že pet, v katerih g. Župančičeva prijavlja tatvine, ki naj bi se dogajale v času, ko sama počiva oziroma ko je odsotna. Čeprav smo že pri prvih prijavah in temeljitem preverjanju ter ugotavljanju dejanskega stanja lahko ugotovili, da gre za .navidezne’ tatvine oziroma tatvine, ki to niso, ampak so le v mislih g. Župančičeve, se na prijave le-te odzivamo ter v pogovorih, ki jih imamo z .oškodovanko’, le-to za nekaj časa pomirimo ter pre- pritožba neutemeljena. O ugotovitvah komisije je bila obveščena tudi g. A. Ž., ki pa kljub vsemu še naprej vztraja pri .prijavah.’« Tako v odgovoru ljutomerske policije, ki ga je podpisal načelnik inšpektor Jože Makoter. Najnovejše: Iskalec zlata? Vsebino policijskega odgovora sem seveda prebral Župančičevi. Ta je vztrajala, da je z njo vse v Anica Župančič je dala vgraditi v vhodna vrata že tretjo, tokrat specialno ključavnico; pritrditi je dala tudi zapahe. Od takrat ne pogreša ničesar več. Niti ni kaj več vzeti, ko pa je seznam pogrešanih stvari »dolg« že dve strani. I ■ 2 i • " . . . ■ ■ —---- r.' Čeprav samska in s slabo plačo bolničarke si je Anica Župančič uspela zgraditi nadstropno hišico v Ulici heroja Megle v Ljutomeru. svoje žalostna, nemoralna. Kaže namreč, da so nam starejši ljudje dobri, dokler lahko kaj iz njih »izvlečeno.« Potem, ko pa vir usahne, je tudi prijateljstva žal konec. To, da pa kdo potem starcu še nagaja, pa presega vse meje nelepega vedenja. Policija: Gre za »navidezne« tatvine In kakšna je vsebina pisnega odgovora policijske postaje Ljutomer? »Dejstvo je, da je g. Župančičeva v preteklosti oziroma lansko leto ter na začetku tega leta, nazadnje 9. marca 1988, na PP Ljutomer prijavljala tatvine raznih predmetov, ki naj bi jih odnašal njen znanec iz Ljutomera. Tako smo lansko leto prejeli več kot pričamo, da tatvin dejansko ni bilo. V zadevi gre namreč očitno za miselne težave g. Župančičeve, ki, žal, trenutno doživlja krizne trenutke. Glede na take ugotovitve je PP Ljutomer v preteklosti z obširnimi poročili obvestila CSD Ljutomer (zadnje poročilo 19. 3. 1998)), v katerih ga obveščamo o okoliščinah, v katerih živi g. Anica Župančič, z namenom, da ji poskušajo v okviru možnosti pomagati. Sicer pa je g. Župančič o svojih .težavah' obvestila konec lanskega leta tudi ministra za notranje zadeve g. Mirka Bandlja, ki je v tej zadevi odredil ustrezne ukrepe za ugotovitev dejanskega stanja. Komisija UNZ je ugotovila, da je PP Ljutomer storila vse, kar se je dalo storiti, ter da je redu, le njene stvari naj pustijo pri miru. Odprla je tudi omaro, ki je bila skorajda prazna, saj je v njej viselo le nekaj tankih (gospodinjskih) halj. Ob tem drugem, a kratkem pogovoru, je še dodala, da nepovabljeni najbrž misli, da ima zlato. »Od kod naj bi ga imela, ko pa je pokojnina tako nizka,« je pristavila in se spraševala, kaj naj naredi. »V dom ne bom šla, saj imam svojo hišo. Skušala bom dobiti kakšno žensko, ki mi bo prihajala pospravljat,« je dejala. To, druženje z ljudmi, sem ji tudi sam svetoval, a je menila, da bi se mnogi radi polastili njenega premoženja. Besedilo in foto: Š. SOBOČAN 20 /eportaža vestnik, 9. april Predvelikonočno kramljanje z Vrbnjakovimi iz Kuršinec pri Mali Nedelji Blagoslovljen kruh in hren tudi živini Nedelje in drugi cerkveni prazniki so pri Vrbnjakovih prazniki v pravem pomenu besede V uvodu bi rad poudaril, da so se Vrbnjakovi iz Kuršinec otepali pogovora za časopis, saj so menili, da v ničemer ne izstopajo od množice drugih kmečkih gospodinjstev. Sam pa sem vztrajal, jih spodbujal ... in navajal dva vzroka, zakaj ravno oni: želel sem se pogovarjati z družino z malone-deljskega območja in kar trije ljudje iz te fare so mi predlagali, da bi bili primerni prav oni. So namreč večja sedemčlanska družina in niso se izneverili ne veri, ne tradiciji, ne običajem ... Mira je »naša Mira« Pri Vrbnjakovih živijo tri generacije: 65-letni Jožef in 61-letna žena Marta, 37-letni sin Tonček in 33-letna žena Mira ter trije njuni otroci: 11-let-ni Matej, 10-letni Simon in 20-mesečna Maja. Na obisk sem se pripeljal proti večeru, saj sem menil, da bodo dotlej že opravili pri živini, a se je izkazalo, da sem prišel nekoliko prezgodaj: Jožef in Marta sta gledala priljubljeno televizijsko nanizanko, potem ko se je iztekla, pa so nameravali (kot druge dni ob enakem času) še »opraviti« (nakrmiti) živino. Ker pa se je bilo treba posvetiti obiskovalcu, torej podpisanemu novinarju, so delo pri živini prestavili za eno uro. Čeprav sem se z Vrbnjakovimi tokrat srečal prvič (z vsakim se pač enkrat srečaš prvič!), smo se kar hitro ujeli »na isti valovni dolžini«; pogovarja- Sedemčlanska Vrbnajkova družina iz Kuršinec se vsak dan zbere pri skupnem kosilu. Jožef je odgovoren za krmljenje mlekaric in vzdrževanje hleva. To pa ni nobena snaha, ampak »naša Mira«. Ogovarjanj: snaha, tast... pri Vrbnjakovih ne poznajo. Tonček skrbi za bekone, dela s stroji, te pa tudi popravlja. Marta se rada suče okrog štedilnika, peče tudi kruh, na skrbi pa ima še plemenske svinje. Brž ko je prikukal na svet teliček, je Maja stekla k njemu in ga pobožala. Računalnik je tudi pri kmečkih otrocih »domača igrača«. Tonček, Mira in rkica pa se udeležuj maše, kije ob 10.3^ družinica vrne, Je medtem skuha Mar a, jfl že na mizi. Topazi li smo se, kot da bi bili že dolgo znanci. Najprej smo »razčistili« z nazivom »snaha:« Jožef je rekel, da pri njih te besede, takega ogovarjanja ne poznajo. Sinova žena je »naša Mira.« Lepo! Tudi ona ga ne ogovarja s tast, ampak z oče ali dedek, kakor mu sicer pravijo vnuki. In Marta ni nobena tašča, temveč mati oziroma babica, kakor jo imenujejo vnuki. Lepo! Starejša zakonca (Jožef in Marta) sta živela do poroke 1959. leta v Ključarovcih. Potem sta se preselila na domačijo strica Franca v Kuršince. Bilje že v letih, neporočen .... vendar je za tiste čase še kar dobro gospodaril, saj sta bila na večji kmetiji dva para konj, ki ju je izmenično vpregal in oral skoraj nepretrgoma ves dan. Pa ne samo svoje, ampak tudi tuje njive. Ljudje so se oddolžili z delom. Stric je imel tudi že nekaj vprežnih »strojev:« kosilnico za travo, kosilnico za pšenico, obračalnik ... Umrl je 1971. leta. Jožef in Marta sta del posestva podedovala, del pa odkupila od drugih stričevih dedičev. Sčasoma sta seveda posest povečala na sedanjih deset hektrajev obdelovalnih površin in mehanizirala kmetijo. Prvi traktor sta kupila 1973. leta. Sedaj imajo tri z močmi; 80, 65 in 42 KS. Delo so si razporedili Jožefu in Marti so se rodili štirje otroci: Jožek, ki pa je na žalost umrl, ko je bi star komaj tri mesece; Tonček, kije končal strojno kmetijsko šolo v Mariboru in zdaj (skupaj z vsemi drugimi, ki živijo pri hiši) gospodari na kmetiji; Marija je končala medicinsko šolo in je višja medicinska sestra v Ljubljani; Janko pa živi z družino v Ključarovcih. Čeprav sta Jožef in Marta še »mla- da« (65 in 61 let), sta že pred štirimi leti prepisala posestvo na sina Tončka in ženo Miro ter dodelila ustrezno dediščino tudi drugemu sinu in hčerki. Seveda sta si izgovorila tudi ustrezne pravice. Res pa je tudi, da sta oba že kmečka upokojenca, ki pa seveda tudi zdaj ne moreta brez dela. Vrbnjakovi imajo delo pri živini nekako »razporejeno,« o čemer se je razgovorila Mira: »Oče .opravljajo’ v hlevu, jaz pa molzem deset krav. Mati skrbijo predvsem za ,presečnice’ (plemenske svinje), ki jih imamo v povprečju šest; mož Tonček pa ima na skrbi rejo bekonov, ki jih imamo v enem turnusu 220. Gre za storitveno krmljenje (plačilo na prirastek) farmi iz Podgrada.« Tonček mi je potem razkril, daje bil deset let zaposlen v KZ Ljutomer - Križevci kot mehanik kmetijskih strojev, tri leta pred osamosvojitvijo Slovenije pa je imel servis traktorjev Torpedo (Deutz) iz tovarne na Reki. Potem se je posvetil delu na kmetiji. Ker domače plemenske svinje letno skotijo nekaj čez 60 odojkov, sem vprašal, ali tudi te dajo k onim, ki jih dobijo od farme. Marta je odvrnila, da ne. Nekaj jih spitajo za domače potrebe, druge pa prodajo. Vrbnajkovi imajo torej dohodke od prodaje mleka, ki ga dnevno oddajo okrog 90 litrov; od prirastka v prašičereji; prodaje pšenice, ki jo sejejo na treh hektarjih; prodaje sladkorne pese, ki jo pridelujejo na treh hektarjih ... Koruzo, ki jo prav tako raste na treh hektarjih, pa seveda zrežejo in silirajo ter z njo (in tudi s senom) krmijo krave. Zanimivo: govejih pitancev pa na kmetiji že lep čas mimajo. Jožef in Marta, ki prejemata skromno pokojnino, pa teh prihodkov seveda ne shranjujeta zase, ampak vlagata v gospodinjstvo in gospodarstvo. Pri hiši imajo r povedano v prispodobi - eno denarnico. Gospodarski del domačije je novejši. Morah so ga narediti, kajti lani so se zgrnili nad hišo temni oblaki in v poslopje je udarila strela. Škode je bilo za nekaj milijonov, a si bodo postopoma opomogli. Vrtnarija na kmetiji Vrbnjakova Mira, ki izhaja iz Bučečovec, pa je po osnovnem poklicu vrtnarka. Poklicno šolo je končala v Celju. Pred šestimi leti se je odločila za pot samostojne podjetnice (obrtnice) vrtnarske stroke. Rastlinjak ima v neposredni bližini stanovanjskega oziroma gospodarskega dela domačije. Vzgaja sadike raznovrstnih rož in zelenjave ter »rezano« cvetje. Poudarila je, da v rastlinjaku še zdaleč ni sama, ampak ji pomagajo vsi domači. Vsi za enega, eden za vse! Parola je iz nekega prejšnjega obdobja, vendar bi lahko (sem že) z njo označil prizadevanja sedemčlanske družine iz Kuršinec pri Mali Nedelji. Ne le, da skupaj delata dve generaciji (tretja generacija so otroci), ampak se skupaj zbirajo tudi pri mizi - praviloma pri kosilu. Tega kuhajo prav vsak dan, medtem ko s(m)o kje drugod večkrat »na suhi hrani.« Pred jedjo tudi skupaj molijo. »Nedelje in drugi cerkveni prazniki so bili pri naši hiši vedno prazniki, torej dan, ko na poljih ne delamo,« je rekel Jožef. »Kaj pa takrat, ko je bilo v petek in soboto slabo vreme, v nedeljo (ali ob drugem prazniku) pa je lepo in bi lahko na primer posušili seno in ga odpeljali domov,« sem povprašal. »Nedelja je nedelja. Česa drugega, razen, da opravimo delo pri živini, ne delamo. Tako so ravnali moji starši in tega nismo spreminjali.« Da, nedelja je gospodov dan, ko se je treba še posebej urediti. Jožef in Marta gresta k »rani« maši, meni, da bi si starejša. Inik, saj velikokrat ku .p6)0 ša. Mira pa menda se mačega kruha, a je g-9SolHJ' da bi ga znala speC1' bo celo »morala« Pe ' « Le kakšno bi bi^azpik0^ nje, ko ne bi bilo P kristjane (katoličan6—^ ne, pravoslavne^-/ velika noč najvecja p vj,» di Vrbnjakovim s° pred nami, sveti-dal. da je velikicetr s pred veliko nočjo, p3 les lali običajna, vsakodnevna dela, P°te nujnejša (pri živini, v gospodinjstvu ( »Moji starši so reldi:^^ zemlja je mrtva, zato jo je treba Pu® 3 Tako Jožef. Ženo Marto pa sem sijo žegnat domače dobrote. 7 »Za blagoslovitev pripravimo kr base, hren, jajca...« . »Kdo pa jajčka okrasi, pobarva-( oppm>. ifiP »Lani sta mi pomagala vnuka 1. tflo tako tudi letos. Tako kot lani, bo v6JapfŽ nesla jedi k blagoslovu naša Mira- ~.ji’ z njo tudi Simon in Matej.« j6(jj »Mnogi menimo, da so žegnan® J boste pokusili že v soboto?« »Ne, ampak šele v nedeljo - za p -še druge dni. Najbrž pa celo nas e jj« deljo,« je pojasnila Marta, Jožef Pa tir^č »Koščke blagoslovljenega kru .j tudi kravam. Nekaj tega zmeljem0 ^j, P damo bekonom. Tak je pač pri nas prevzeli od naših prednikov.« »In kaj bo z olupki od jajc?« . »Te bodo otroci natrosili Še bi kramljali, ampak živino v .p Šla ba nahraniti. Vsak, razen Mire, ki1 t0, ^l1. rastlinjak, je šel na svoje delovno J je hitro vrnil z veselo novico: m,a kI,,ajS'l§ Prav vsi člani družine so stekli v ju ? , šel tudi porodničar iz Male Ned J Mt , prikukal teliček. Sam sicer ■ (to pa ne pomeni, da tega ni^^enčI^FijI pa sem šel takoj pogledat »novor J oCj, vo: tja so stekli tudi Vrbnjakovi gep komaj 20-mesečna Maja, ki je te 1 fjsfs še krvav, pobožala. , 0,d6F »Vse to (rojevanje) je norma mati Mira. .Jj štEFA‘ »Remenke« ^e°d nekdaj, ko sem remenke iskala skrite med grmovjem in travo, me je Zanimalo, zakaj ob veliki noči zajčki nosijo pisana jajčka, ko pa jih Vendarle znesejo kokoši. Toda zdaj Venk daje z zajčki povezane še veliko gotike, šeg in navad ter tudi vraž, k 1 n Premljajo ta največji in najstarejši 4 š^nski praznik, ki ga Cerkev že od ’ st°letja naprej praznuje prvo J°m^adno nedeljo po polni luni. Torej *st° nedeljo, ko je Jezus vstal od in s tem odrešil svet. Z veliko CJ° Pa so povezani tudi drugi dnevi ^^dnu in obilica stvari, ki jih d amo ali ne smemo postoriti v teh > Poleg tega pa je tudi praznik, na erega so se navezali številni obredi Pr kl . ^a’ ki so značilni že za bansko dobo. Postal pa je tudi naJVečjih ljudskih in ^^^nskih praznikov. Želimo vam vesele velikonočne praznike! od 14 do 17% POPUST za program n°tranjih Vratnih kril S8 JELOVICA Lesna Industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA ^1:064/61-30, FAX:064/634-261 Čeprav se začnejo priprave na veliko noč prej, je veliki četrtek tisti dan, ko do sobote utihnejo vsi zvonovi, saj so takrat za Jezusa razglasili hudo obtožbo. Po velikem mučenju in bičanju je v petek na križu umrl. Ponekod so se ženske na ta dan ogrnile v črnino in tudi delo se ni smelo opravljati. Petek pa je tudi najstrožji postni dan in marsikje je post tudi v soboto. Praznovaje pa se začne šele v soboto po kosilu. Gospodinje že hitijo pripravljat košarice za blagoslov jedi ob velikonočnem žegnu. V košarice položijo kos šunke, ki pomeni Jezusovo telo, rdeče »remenke«, ki spominjajo na Kristusovo vstajenje, korenino hrena kot simbol žebljev in v spomin na Jezusovo trpljenje na križu, poleg tega pa še potico in vrtanek kot simbol za trnjevo krono. Vse skupaj zagrnejo z lepim belim prtom in nesejo k maši. Zanimivo pa je, da vse krščanske cerkve nimajo žegna v taki obliki, evangeličanski duhovniki na primer ne blagoslovijo hrane, ampak le ljudi, ki so prišli k božji službi. V soboto marsikje zagorijo ognji in kresi, ki so jih kurili že poganski predniki. Ogenj ima očiščevalno moč in svetlobo, ki prežene temo. Ponekod zagori dvanajst ognjev, ki spominja na dvanajst apostolov, in večji trinajsti v spomin na Jezusa Kristusa. Oglaša pa se tudi pokanje z možnarji, kar je imelo prvotno apotropejski značaj, saj so pokali ob pomembnih dogodkih v letu in bili prepričani, da so s pomočjo tega prestrašili in odganjali zle duhove. Popoldan pa so s pokanjem naznanjali blagoslavljanje velikonočnih jedi. Pokanje naj bi pomenilo tudi potres ob Kristusovi smrti. Velika nedelja je dan, ko se začne velikonočno praznovanje. Zjutraj se ponudi velikonočni . zajtrk z velikonočnim dobrotami, saj je kulinarično gledano to velik praznik, ob katerem so na mizi obvezno šunka, jajčka, hren in potica. Šunka in mesni izdelki so v glavnem iz prašičjega mesa, ki - V okolici Lendave pravijo, da je potrebno na veliko noč nesti črnega mačka v gozd in ga tam vreči na križpot. Na ta kraj potem hudič vrže denar. - Kdor na veliko noč natoči v steklenico dobrega vina, jo zamaši, zakoplje v mravljišče in steklenico izkoplje naslednje leto med vstajanjem, bo imel pijačo, ki ga bo naredila sila močnega, če jo bo pil po malem. - Ob veliki noči sede gospoda na »grabe« v kurniku, da bo perutnina vse leto zdrava in da bodo kure dobro nesle. - Kdor bi na veliko noč sedel na mizi, bi dobil tvore in mozolje po sedalu. - Eden od pregovorov pa pravi, da če je na veliko noč lepo vreme, bo drugo leto slabo. - Žegnja so deležne tudi domače živali. Ponekod ga ne dajo edino mačkam, saj so prepričani, da se hudič prikazuje v podobi mačk. je simbol sreče in blaginje. Do blagoslovljenih dobrot se ljudje zelo spoštljivo vedejo in z mize ne sme pasti niti drobtinica. Vse ostanke, ki obležijo na prtu, gospodinja skrbno spravi in jih potem zakuri. Blagoslovljene hrane pa so deležne tudi domače živali. Praznični nedelji, ko ljudje niso šli od doma, pa sledi veliki ponedeljek, ki je čas obiskov in tudi zabave. Seveda pa ne smemo nikogar obiskati, če ne nesemo tudi kakšnega pirha, hkrati pa tudi iskreno pričakujemo, da bomo tudi sami dobili kakšnega. Še posebno pa se ne sme ob tem prazniku pozabiti na otroke. Da so jajčka nekaj skrivnostnega, so vedeli že v pradavnini. Jajcem daje skrivnostnost verjet no dejstvo, da se za trdo, a krhko lupino skriva nekaj posebnega -klica življenja. Kelti, Grki, Egipčani, Feničani, Kanaani, Tibetanci, Hindujci in mnoga druga stara ljudstva so verjela, da se je svet rodil iz jajca. Pobarvano jajce pa je tudi eden temeljnih simbolov velike noči in Kristusovega vstajenja. . Že stara ljudstva so tako verjela, da jajca prinašajo srečo. In nihče v zgodovini ni skušal spodbijati te teze. Tudi vi verjemite vanjo in podarite jajčka vsem, ki vam kaj pomenijo. Tudi tistim, ki vam kaj pomenijo, a jim tega nočete povedati z besedami ali morda niti ne želite. Naj ostane skrivnost, tako kot so skrivnostna jajca. ANRR Ne™ '■<> Križ" avci 1D (BTC), tel.,fax:(069)22-921 —Ljutomer vestnik, 9. apnijo Simboli, povezani z veliko nočjo Ko zajček znese jajce Obstajajo simboli, ki so tesno povezani s tem praznikom in brez katerih si velike noči ali »viizna« sploh ne moremo zamišljati Velikonočni zajec je prastar simbol, ki ga kot simbol plodnosti najdemo skoraj povsod po svetu. Po nekaterih legendah pa bi naj celo zajec znesel velikonočno jajce. Simbolizira plodnost in pohotnost, kar se navezuje na pomladni čas. Zaznamuje pa tudi ponovno rojstvo, preporodi- tev, vstajanje, celo intuicijo, pomeni tudi »luč v temi«. Jajce je indoevropski pomladni simbol, v krščanski ikonografiji simbolizira Kristusovo vstajenje, ponovno stvaijenje in upanje, zato ga srečujemo med velikonočnimi jedmi vseh narodov s krščanskim izročilom. Jajce . simbolizira preporod in vrnitev. Vstajanje lahko povežemo tudi s piščancem, ki razbije jajčno lupinico. Rdeča barva je bila v davnini barva sonca, je tudi barva ognja in krvi. Jajca so v preteklosti barvali predvsem z rdečo barvo, ker so spominjala na Kristusovo kri. Rdeča barva pa velja za temeljni simbol življenjskega načela. Tudi piščanček in kokoši so povezani s ploditvenimi silami in z jajcem. Predstavljajo življenje, ki se je materializiralo iz jajca. Piščančki so znanilci pomladi in znanilci novega življenjskega ciklusa. Skakovci 15, Cankova, telefon: 40 300 KMETOVALCI) GRADBINCI) POZOR! LJUTOMER d.o.o. Tel.: Fax: 069/84-369 MJGODNO * Klimatske naprave na 12 obrokov Po zelo ugodnih cenah vam ponujan’0 848-050 Mobitel: 0609/ GSM: 041/ 623-728 Gostinska oprema Hlajenje kleti, vina ... *UGODNO * $ RF.oprema po naročilu-šanki, mize »ugodno ♦ Dobava • montaža • servis POPOLNI NADZOR Le s pravim (konjem je dober jezdec najboljši Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: (061) 17 10 800, http://www.nissan-adria.si • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel: 061/1612164 • AVTO • NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, 061/731143 Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije: • A&M FERK, Maribor, telefon: 062/ 640 058 • NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 • AVTO CELJE, Celje, telefon: 063/ 490 36 31 • AVTO KUK, Slov. Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOHIŠA KOS. Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel.: 063/893549 MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 • AVTOSERVIS GORICA, N. Gorica, 065 / 22120 • BO-AVTO, Ajdovščina, telefon: 065/ 641 144 • AVTOMEHANIKA, Branik, telefon: 065/ 57 012 • AVTOMEHANIKA VIDRIH. Otočec, 068/ 75180 • AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 0608/81389 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel.: 069/32209 - umetna gnojila - semensko koruzo - zaščitna sredstva - sončnične tropih - otrobe - ves gradbeni material - strešne kritine - vse vrste fasad po najugodneJ cenah - barve - bela tehnika . - mali gospodinjski apafa - posoda in še marsikaj - Želimo blagoslovijo1^ velikonočne prazni^ > 15 Metalik Or TEŠANOVCI 13a, tel.: 48 226, Do 15.** G/ /O popusta ob nakupu radiatorjev • VOGEL NOT • gorilnikov JO ANE® • peči EUROFIRT • pipARMAL • keramičnih ploščic - VELIKA IZBIRA TOPLOVODNEGA IN VODOVODNEGA MATERIALA - KOPALNIŠKE OPREME - IZDELAVA VISOKOTLAČNIH HIDRAVL CEVI - CEVI ZA PUMPE BOSCH - UGODNE CENE KARDANOV IN - KARDANSKI KRIŽI, LEŽAJI tudi - GALOVE VERIGE -OLJNA TESNILA -VIJAKI -ŽELEZNINA... . Možnost nakupa na PoS°^j brezplačna dostava doP1 y Želimo vam blagost^ f velikonočne pražil' , a ______D Specializirana trgovina vodovod^ ©M Metalik W O'.......) 9l april 1998 23 MOBIL Ob nakupu vam podarimo vrhunski s^° televizor DAEWOO, ekran * ost* ^0 cm, s teletekstom. NA OGLED VEČ w 100 VOZIL DAEWOO DO 5 LET! Ob Dravi 3/a, Ptuj tel.: 062 783 828 Nubira že od 2.020.060, oo SIT (kTa) KIA MOTORS Skakovci 35, 9261 Cankova, tel.: 40 088, 40 443 Za vsak sestavni del garancija 3 leta ali 100.000 km, 5 let na pločevino Flamin MS d. O. O. Industrijska 1,9000 prodaja vozil in rezervnih delov, lizing, servis Murska Sobota, tel.: (069) 36 600 J • • Frana tn\ d Kovačiča 8, M 9241 Veržej, tel.: 87 471, B ® Haniekovič 88 263 h°siovainicami V! _ murski soboti - BELTINCIH - LENDAVI - GORNJIH PETROVCIH - BLAGOVNI HIŠI KZ TURNIŠČE - MARIBORU - VERŽEJU em> poslovnim partnerjem in drugim ulovljene in vesele velikonočne praznike! v akciji od 28.3. do11.4.'98 £nočna +Mai 1 liter in še 22 Pomarančni sok Bravo | stara cena 150,70 i ; 29.00 vrečka označenih izdelkov! 4 POSOJILO 15.861,00 SIT NA MESEC 00 1/3 POLOGA ŽE 00 1.099.900,00 SIT 1.31,64 KM MOŽNOST MENJAVE STARO ZA NOVO POSOJILO 24.081,00 SIT NA MESEC OB 1/3 POLOGA ŽE 00 1.669.900,00 SIT 1.51, 82KM, ABS - MITSUBISHI MOTORS d 2.5 TD 100 KM ŽE 00 3.699.276,00 SIT VSEM KUPCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRUGIM ŽELIMO BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Okraševanje ob veliki noči Spomladanske barve v našem stanovanju Tudi velika noč ali »vuzen«, kot pravimo pri nas, je praznik, ki ima tudi zunanjo in estetsko podobo. Čeprav to ni praznik, ki bi imel take razsežnosti kot na primer božič, dajejo ljudje tudi pri nas temu prazniku vedno večji poudarek. Po zimski sivini in brezbarvnosti postanejo dnevi daljši, sonce močnejše, narava pa se ogrne v nove barve. Pomladno razpoloženje pa prinese nova pričakovanja, kar daje temu prazniku še posebno vrednost. Tudi sami lahko z nekaj kreativnosti naredimo naše domove bolj velikonočne. Tudi ob velikonočnih praznikih je prav, da se okrasi celo stanovanje. Ponavadi se začne krasiti kakšen teden prej, lahko pa tudi dva tedna. Ni pa prepozno, da okrasimo stanovanje tik pred prazniki. Kajti prazniki vendarle trajajo nekaj dni, ko smo v glavnem vsi doma in dekoracija pripomore k boljšemu razpoloženju. Samoumevno je seveda, da se okrasi miza, vendar je zelo primerno, da se polepšata tudi vhod in okna. Prek okni lahko na primer potegnemo vrvico, z nje pa v različnih višinah Visijo jajčka. Brez večjih stroškov z domiselnostjo in kreativnostjo lahko zelo lepo okrasimo stanovanja. bljamo za veliko noč značilne sveže spomladanske ali pastelne barve. Take barve so zelena, rumena in vsi odtenki sveže rumeno zelene barve, poleg teh pa še modra, marelična, vijolična. Brez narcis ne gre . Prve spomladanske cvetlice so verjetno najlepše. In tulipani in narcise so pri velikonočnih dekoracijah nepogrešljivi. Prav tako pa lahko uporabimo tudi hijacin-te, forzicijo, mimozo, rumeni dren, muskarije, krokuse, troben- tiče v vseh barvah ter praktično vse, kar oživi toplejše spomladansko sonce. Pri izdelovanju različnih aranžmajev je zelo uporabno različno zelenje, kot so pušpan, različne veje, ravne ali zvite, še posebno pa tiste, ki so že začele brsteti. Takšne veje so na primer mačice, zvite vrbe in zvite leske, tudi breze. To pa so tudi osnovni materiali za aranžiranje. Barve so odsev narave Človek je za marsikaj iskal rešitev in navdih v naravi, tako so tudi velikonočne barve odsev prebujajoče se narave. Zato upora- Velikonočne aranžmaje si lahko ogledate v cvetličarni Park v Murski Soboti. Foto:J.Z. Aranžmaji Pri aranžmajih lahko uporabimo različno posodo, ki jo uporabljamo vsak dan, v poštev pride tudi tista za sadje. Če sodite med spretnejše, pa lahko cvetlične lončke okrasite ali pobarvate tudi sami. Suhe veje lahko aranžiramo in kombiniramo z različnim cvetjem, svežim ali s svilenim, suhim, papirnatim, vendar v svežih spomladanskih barvah. Veje lahko uporabimo za namizne aranžmaje ali pa jih pritrdimo na strop. Na skodrane veje lahko obesimo velikonočna jajčka. Te so lahko iz različnih materialov -lahko so izpihana prava jajca ali lesena, iz blaga, papirnata, čokoladna ali kakšna druga. Pri dekoracijah se uporabljajo trakovi različnih barv, ki so lahko potiskani z velikonočnimi podobami in motivi. Zelo lepo je tudi perje različnih barv. Ob tem prazniku pa dekoracije ne morejo biti tudi brez pestre živalske simbolike, ki spremlja ta praznik, to pa so piščančki, kokoške, zajčki. Po nasvetih Olge Varga zapisala ANRR 24 vestnik, 9. VESELE VELIKONOČNE P RA ZN IKE VAM ŽELIJO Občina Kobilje, župan Pavel Nemet Občina Crenšovci, župan Anton Tomar Občina Murska Sobota, župan Anton Slavic Občina Radenci, župan Jože Toplak Občina Lendava, župan Jožef Kocon Občina Beltinci, župan Jožef Kavaš Občina Moravske Toplice, župan Franc Cipot Občina Gornji Petrovci župan Franc Občina Hodoš -Šalovci, župan Aleksander Abraham Občina Puconci, župan Ludvik Novak Občina Kuzma, župan Ludvik Kočar Občina Odranci, župan Ivan Markoja Občina Canko^ Tišini. županA™ ^nik’ 9- april 1998 CORSA WORLD CUP času do 17% POPU lačno svetovan mesta: Velika izbira Tovarna ANRR) Obiščite nas o naši bogati in se prepričajte ponudbi! Delovni čas ob delavnikih od 7.00 do 15.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: (069) 84 413. masivnega pohištva, d. d., Kolodvorska 3, 9240 Ljutomer OB GOTOVINSKEM PLAČILU VAS ČAKA Z2O °Zo POPUSTA! MOŽNOST NAKUPA NA 5 OBROKOV Z -■ O °Zo POPUSTOM. fet ar judo/ filt * Mu/iAi&Dif —-—L------------- ®s2nS0B0TA' Nemčavci 1D(BTC), tel., fax: (069) 22 921 ■^NIVERZAL. Križevci/Ljutomer vsakega fcanico! cev - T + 4 Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 E-mail: info@jelovica.si jajčka ’ Ven^ar se °b te|n prazniku ne sme pretirava-Podarjamo namreč za srečo. ^SUMANDL.s.p, s^a in umetna obrt ■^aDELm- « Z"*11111™*, »taka ;*Khog°™k'Stop^ S J, kovane ograje in dru§° Po naročilu. ___ ' onTPlcketFence/2029 mnlPlaČen Prev°z stavbnega pohištva pri nakupu nad 100.000 SIT ^niziran servis in montažo garancijo DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA, MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B SHEDSTv Zllira |lrilSll”/(l|lIIE Jrls|16,ke ollaanM In organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 TRAPIJO BOI fAiuc^^ILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 ■ ZA NABAVO OPREME AMBULANTE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. Avtohiša KOLMANIČ & DOKL TRGOVINA IN SERVIS, d.o.o.* Industrijska 1, 69000 Murska Sobota • Tel./fax: 069/ 31 645 Za malo denarja ogromno opreme! - radio kasetofon CAR 300, šest zvočnikov - trojni informacijski prikazovalnik (zunanja temperatura, ura, datum in radio) - odbijači v barvi vozila - zunanji ogledali prav tako v barvi vozila - zadnji spojler - tretja zavorna luč - stranske plastične letve - kolesni obroči iz lahke litine (5 krakov) ■ gume 165/65 R 14 - 78T - zatemnjena stekla CORSA WORLD CUR 1 ZA SAMO 1 .529. 1 00,00 SIT CTRIVRATNA) Ob nakupu vas čaka presenečenje! V zalogi tudi druga OPLOVA vozila! Možnost nakupa na posojilo ali zakup! Vse našteto dobite tudi pri naših pooblaščenih prodajalcih v GORNJEM LAKOŠU, LJUTOMERU IN GORNJI RADGONI. Vsem kupcem in drugim želimo blagoslovljene velikonočne praznike! Sb^Podarjan^ . pa ° d°mov jn j’ beremo seveda najlepša, razen če gostov jridenio v goS'tP°tem sam' izberejo »remenko«. mi ni ? e 'n Parimo pirh, pa že iz vljudnosti reče-ravno uspelo!« kuhinjskega in jedilniškega sedežnega pohištva: - stolov - miz - kotnih klopi - jedilniških vitrin °^vezna- Tradicija je, da birmancem in vsem, % p n^e- neserno jajčko in kakšne sladkarije, čokoladice ^Ha^' ^jčke^^i^'^1 ne smemo pozabiti na jajčka in kakšno kaj ' pr'Ptavim0 tv zi°žuo v košarice, eno ali pa več jajčk. bjr-,o^obnega a ^a damo spodaj svežo travo, mah, seno la MEGRA vGornjiRadgohi aprila Vam ponujamo Vsem kupcem, poslovnim I V partnerjem J -in drugim želimo blagoslovljene in vesele velikonočne praznike! 26 vestnik, 9. april Barvanje Ko iz jajčk nastanejo »remenke« Vesele velikonočni praznike Vam želi in se obenem Barvanje jajčk so poznali že naši davni predniki, vendar še do danes ni izgubilo svojega čara. Spremenile so se edino tehnike barvanja. Poleg klasičnih barv, domačega barvanja, poznamo tudi mnoge moderne načine barvanja in okraševanja. Pa si poglejmo, kako so nekoč barvali jajčka in kako jih lahko barvate vsi, ki imate radi naravne materiale. Nekoč v trgovinah ni bilo barv, zato so si ljudje pomagali z naravnimi barvami, rastlinami in različnim lesom. Najbolj značilni in razširjeni so seveda čebulni olupki. Ti so tudi najmanj škodljivi, poleg tega pa dajo zelo lepe barve, od rumene do rjave. Odtenek pa je odvisen od dolžine kuhanja jajčk v njih. Rumeno barvo dobimo tudi s češminovim lesom, z žaf- ranom in kumino. Rjavkaste odtenke dobimo tudi s čajem, kavo, hrastovim lubjem in lubjem slivovega drevesa. Če jajca dalj časa pustimo v hrastovem zvarku, dobimo črna jajca. Za črno barvo so nekoč nastru-gali jelševo skorjo in dodali zelene galice. Rdeča jajčka dobimo s sokom rdeče pese, zelene odtenke s špinačnim sokom, br-šljanovimi listi ter koreninami in listi kopriv. Modre pa iz cvetnih listov slezenovca in bezgovih jagod. Poseben čar pa daje pobarvanim jajcem tudi ornamentika. To pa delajo na različne način, ali barvo z ostrim predmetom praskajo ali pa pri tem uporabljajo kislino. Na jajca pa lahko z voskom narišejo vzorec, potem pa dajo jajca barvat, pri čemer se vosek stopi, ornament pa ostane. Glede na čas, kako dolgo pustimo jajca v barvi, bo odvisen odtenek barve, če pa damo k zavretku še kis, bodo barve izrazitejše in bolj sijoče. Na koncu jajčka namažemo z mastjo ali kapljico olja, da dobijo lesk. Ko izbiramo jajčka za barvanje, moramo paziti, da imajo čim bolj gladko, enakomerno lupino ter da so čim bolj svetla. Čeprav bela jajčka, kot jih lahko vidimo v kakšnih tujih oglasih, pri nas le redko dobimo. Pri barvanju in izbiri barv moramo biti pazljivi, ker je jajčna lupina porozna. Barve, ki jih dobimo v trgovini, in naravne barve so jedilne, zato se ni treba ničesar bati. Ni pa priporočljivo, da po jajcih rišemo s flomastri, tekstilnimi barvami ali barvami za druge namene, razen če jajca prej izpihamo ali jih barvamo samo za okras. priporoča trgovina elmat -Trgovina z elektrotehničnim blag0111 - Prodaja bele tehnike Gorenje Partizanska 10, Radgona, tel. 63 ^MIZARSTVO PETEK JOŽE KAMNOSEŠTVO IZDELAVA NOTRANJE OPREME POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV Obrtna ul. 8, 9000 Murska Sobota Tel: 21 147 in 32 147 Vsem ljudem dobre volje želimo mirne in radostne velikonočne praznike ! Servis TRAJBAR Cankova VSE ZA MOBILNO TELEFONIJO Izdelava okenskih polic, stopnic in nagrobnih spomenike* IŽAKOVCI 93, tel: 42 226 Vsem našim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupal1l in Vam , kakor tudi ostalim bralcem Vestnika, želimo prijetne velikonočne praznike I KEB KAMNOSEŠTVO ERJAVEC BELTlH^1 Marjan Erjavec s.p. Mobitel in GSM terminali ter dodatna oprema v Murski Soboti, Mladinska ul. 8 od ponedeljka do petka /od 8.oo do 15.oo ure/ tel.:(069) 31 633I KNJIGOVODSKI SERVIS Izdelovanje nagrobnikov, stopnic, in drugih izdelkov iz granita in marm0 RTV SERVIS - montaža in popravilo anten - SAT antene - popravilo audio in video naprav ter avtoakustike - montaža in servisiranje avtoalarmov SIKURA, električnega pomika stekel in daljinskega zaklepanja Vašega avtomobila - vse za varno telefoniranje v Vašem avtomobilu: instaliranje in servisiranje mobilne telefonije na CANKOVI št. 67 b od ponedeljka do petka /od 8.00 do 17.00 ure/ tel.:(069) 40 099 INFORMACIJE: 041 613 372 Strankam in bralcem Vestnika želimo prijetne velikonočne praznike in SE PRIPOROČAMO! S sodobno tehniko - s strojnim rezanjem zidove vase hiše, kleti Marjan Erjavec, Ribiška pot 13 Tel./fax.: 42 024 Alfi Mirne in radostne velikonočne praznike strankam in bralcem VESTNIKA- Strankam, kupcem, poslovi partnerjem in drugim želiR10 srečne velikonočne praznih in gospodarskih poslopij pred vlago. • Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe - z domačim in uvoženim izolacijskim materialom. • Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. KAKOVOSTNE STORITVE. (GODNE CENE. Stana garancija. Vsem našim strankam in bralcem VESTNIKA želimo vesele velikonočne praznike. Gradbene IT A fZ" 9223DOBROVNIK244, izolacije 11 tel ./telefaks (069) 79166 TRGOVSKO STORITVENO PODJETJA Prešernova 13, 9252 Radenci tel. 66 763 TRGOVINA NA DROBNO - GRADBENI MATERIAL - KMETIJSKI REPROMATERIAL ^gtnik 9. aprii 1998 ^konočni čas - čas jajc Velika noč brez jajc? Nemogoče ^jveža kot čokoladna spadajo k veliki noči vsaj tako kot drobno pecivo k božiču ----------------------------7 . -C ^ začelo v 18. stoletju-Množično podarjanje velikonočnih jajc se je podaril svoji Pni je posladkal velikonočne praznike Lud ’ o s|adka jajca iz Prijateljici veliko čokoladno jajce. Danes P p0|njene z iz- kakovostnih vrst kakaa, sveže smetane m branimi žganji, likerji... Od sladkih jajc preidimo zdaj k naravnim jajcem, v glavnem h kokošim. Ker spadajo ob veliki noči k uživanju hrane tudi in predvsem jajca, si podrobneje oglejmo njihov Khiambeno-tiziološki pomen. Nji-ugled zaradi visoke prehrambe-ne vrednosti in okusa manjšata vl-vsebnost holesterola in nevar-n°stokužb s salmonelo. Kako je jajce zgrajeno? Glavni jajca so: rumenjak, beljak in lu- Wia. Rumenjak je kroglaste oblike 'Jmeri v premeru okrog 3 cm. sebnost rumenjaka loči od beljaka nle9ova membrana.'Substanca v ^enjaku je sestavljena v glavnem gumeno obarvanega rumenjaka. niem je več tankih plasti belo Ranega rumenjaka (1-2 %). Ru-»o?* 'ma š® tako imenovano teic^ '8 shran'ena zarodna rumenjak in ima svn' m zaščitno vlogo zaradi Protibakterijskega delo-hSi ®'lrl različne P'ast' J, $zrazlično gostoto. Prva, te' p'ast obdaja rumenjak nih h 180 konpuje v tako imenova-trakovih, ki skr-kon" Sve*ern !aicu za sredinsko dka t'Jmeniaka. Zatem sledijo re-»(17- - ■ segrevanjem nad 70 °C. - Za pripravo jedi iz surovih jajc upo- srednje sosta i ^ežredkt , star°stjo na-žMteJ e Pas*'v beljaku. Bije Jstrani ko-Obrane JSna iz notrania br »nrM7Unan^ luPin' tBr°stor in, ranjevanju tvori NastaL0 V^go^zin93' kSr stami- SK°Z P°rozno ’4mm in zapira jajce. Prepušča zrak skozi pribl. 10 OOO por, kar omogoča izmenjavo zraka med jajcem in zunanjim svetom. Pore pa omogočajo tudi vdor gnilobnih bakterij, plesni in salmonele. Zunanja kožica - kutikula ščiti jajce pred temi nevarnostmi. S čiščenjem pa jo poškodujemo ali uničimo, kar povzroči nemoten vdor klic. Jajce spada k biološko najpomembnejši hrani. Eno samo jajce pokrije 15 % dnevne potrebe po beljakovinah in 10 % dnevne potrebe po železu. Beljakovine živalskega izvora vsebujejo mnogo esencialnih (nujno potrebnih) aminokislin in imajo zato visoko biološko vrednost. Rumenjak in beljak sta po svoji sestavi različna. Vsebnost beljakovin je v rumenjaku večja kot v beljaku, maščob je v beljaku izredno malo, v rumenjaku pa jih je, povezanih z lecitinom in holesterolom, ogromno. Vitamini (predvsem maščobotopni) so lokalizirani pretežno v rumenjaku. Kar se tiče mineralov, najdemo v rumenjaku kal-1 cij, fosfor in železo, v beljaku pa natrij in kalij. Surovi beljak vsebuje substanco avidin, ki veže vitamin biotin in tvori netopni kompleks, kar pomeni, da biotin telesu ni več na razpolago. S segrevanjem avidin izgubi to sposobnost. Kurja jajca so lahko okužena s salmonelo, ki preide v notranjost jajc prek jajcevodov ali iz kurjih iztrebkov, ki umažejo jajčno lupino. Čim bolj sveže je jajce, tem manj možnosti imajo salmonele za razmnoževanje. Salmonele se pri temperaturi, nižji od 8 °C, skorajda ne razmnožujejo, pri sobni pa eksplozivno. Ko je salmonel toliko, da prekoračijo infekcijski prag, obstaja nevarnost, da ob zaužitju takega jajca zbolimo. Salmonele uničimo s Priporočila za preprečevanje . rahljamo samo čisto sveža jajca, okužb s salmonelo: preostankov hrane ne shranjujemo. - Kupimo sveža jajca in jih hitro po- - Če se rumenjak strdi, ni nevarno-rabimo. sti okužbe s salmonelo. - Jajca hranimo v hladilniku. - Jajčka damo kuhat v mrzlo vodo, vreti morajo najmanj 5 minut. Jajca pa so znana tudi po tem, da neusmiljeno dvigujejo raven holesterola. Kaj je holesterol? Holesterol je nepogrešljiva biološka substanca in v našem telesu opravlja pomembne naloge (sodeluje pri gradnji celic in živčnih poti, iz holesterola se sintetizirajo številni hormoni in vitamin D ...). Organizem tudi sam nenehno tvori holesterol in ni izključno vezan na vnos s hrano. Nivo holesterola je pri zdravem človeku voden z regulacijskim me- hanizmom, ki skrbi, daje bilanca med absorbcijo in izločanjem izenačena. Šele če je nivo holesterola v krvi zaradi obolenja trajneje povišan, so potrebni določeni ukrepi, ki jih odredi zdravnik (dieta, terapija z zdravili ...). Čeprav je priporočen vnos holesterola s hrano največ 300 mg (to ustreza vsebnosti v enem jajcu!), se predvsem tistim, katerih holesterol je v dopustnih mejah, ni potrebno odreči pisanim velikonočnim jajcem. Lepo praznovanje Vam želim Edith Jošar, mag. farm., spec. Brez odmeva y vaši denarni«! 3 * že od SIT* iNMN * Cena s popustom. 1,51,4 ali 5 vrat, standardna oprema: ABS z diski na vseh kolesih, lita 14" platišča, elektronska zaščita motorja pred krajo, radiokasetofon z zvočnikoma in električno anteno,... GARANCIJA: 3 leta ali 100.000 km KI A MOTORS KIA MOTORS IMPORTd.d., LJUBLJANA B 0611843402in 1843404 M /P & D d o oMaribor, 062 221 -596//Avto Tabor d.o.o., Maribor, 062 311 -954//Avto Škorjanec s.p, Celje, 063 412-245/ jW /Finex d n.o, Velenje, 063 857-424//Paam Avto d.o.o, Zavrč, 062 760-104/ /Bransberger E. s.p, Murska Sobota, 069 21 -238/ /Wolf d.o.o, Cankova, 069 40-088/ /Avto-R d.o.o, Ljutomer, 069 81 -988/ /Fmex (fo.o, Dravograd, 0602 83-643/ /Avtohiša Miklavc s.p, Radlje ob Dravi, 0602 73-577/ /Finex d.o.o, Ravne na Koroškem, 0602 287-560/ & .TA t^eta Slovenska 25, tel.: 069 35 959 spodnja in zgornja otroška oblačila KIDDY otroška oblačila OSH KOSH, ameriški džins ženska in moška pokrivala otroške kopalke i r x j* -' "L Ate te ;. ■' Vm L V* PONUDBA MESECA NOVO - ženske hlačne nogavice - ženske nogavice - moške nogavice - otroške nogavice laike ■ trgovina SKINY Staneta Rozmana 3, Murska Sobota ■ trgovina SKINY Župančičeva 45, Koper ■ trgovina SKINY Dunajska 48, Ljubljana ETA otroška oblačila za slovesne priložnosti ŽELIMO VAM SREČNE IN MIRNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! 28 AVmetijski nasveti vsstnik, 9- aprilj^ Lastnosti in rodovitnost tal Tla so po mnenju mnogih strokovnjakov najkompleksnejši sistem na Zemlji. Čvrsta tla tvorijo osnovo vsega fizičnega obstoja, živa bitja pa gradijo iz njihovih mineralnih sestavin svoje telo. Vzravnanemu človeku, ki stopa prek Zemlje, dajejo zunanjo in notranjo oporo. Tla so trifazni sistem, ki ga sestavljajo trdni, tekoči in plinasti delci. Medsebojno razmerje in vzajemno delovanje teh elementov je za kakovost zemlje odločilnega pomena. Poleg mineralov tal (pesek, ilovica, glina) je organska snov, predvsem humus in živi svet v tleh, za rodovitnost izrednega pomena. Porušeno razmerje štirih pomembnih elementov pripelje do poslabšanja lastnosti tal in s tem do zmanjšanja rodovitnosti. Struktura tal Je kazalec rodovitnosti zemlje in nam pove, kako so talni delci med seboj povezani. Najugodnejša je grudičasta struktura (premer delcev 0,5 do 10 mm) oziroma mrvice premera 1 -3 mm. Taka struktura nastaja le v tleh, ki so biološko aktivna (deževniki, bakterije) ter imajo dovolj humusa, kalcija, fosforja, magnezija in drugih rastlinskih hranil. Strukturna tla so dobro prepustna in zadržijo veliko rezervne vode, korenine se dobro razvijajo, rastline lahko nemoteno črpajo hranilne snovi. Če so tla “sterilna”, kisla, zbita s težkimi obdelovalnimi stroji, namakanjem, dežjem, brez organskih gnojil, je zemlja nestrukturna - delci tal niso povezani ali pa se držijo v kepe -, tla imajo majhno zmogljivost za zrak in vodo. Rastline trpijo zaradi pomanjkanja vode in zraka. Mikrobio-- loški in kemični procesi sproščanja hranil so oteženi. Propadanje strukture povzroča vedno večje težave, ki se zaznavajo v upadanju pridelkov. Močni stroji, ki drobijo zemljo v slabem strukturnem stanju, zrahljajo setvišče. Vendar se tako ustvarjena struktura ob pomanjkanju humusa, slabi mikrobiološki aktivnosti in prekoreninjenosti tal obdrži le do prvega močnejšega dežja. Tekstura tal Na hitro jo določimo tako, da med palcem in kazalcem delamo iz zemlje svaljek, suha tla nekoliko navlažimo, da se lažje oblikujejo. Stekel projekt uvajanja vrtnin v poskusnem centru na Ivancih Vrtnine na namakanih površinah Za začetek posadili dobre 3 hektarje ranega krompirja, v maju še 60 arov paprike, za krompirjem pa radič in kitajsko zelje Za ureditev namakalnega sistema na Ivancih je ministrstvo za kmetijstvo že lani jeseni odobrilo sredstva v višini 71 milijonov tolarjev, s temi pa naj bi uredili namakanje na 70 hektarjih kmetijskih površin. Čeprav so sredstva odobrena, do gradnje namakalnega sistema še ni prišlo, saj bo denar za te namene mogoče črpati šele po 1. juliju. Pri Pomurskem namakalnem konzorciju pa so že pred časom stekle nekatere aktivnosti, saj je potrebno lastnike zemljišč na tem območju ustrezno organizirati. Na Ivancih so tako pred meseci ustanovili Kmetijsko zadrugo Kaplica, v katero je zdaj včlanjenih 1 2 lastnikov zemljišč, zanimanje za vključitev v zadrugo pa kažejo tudi drugi kmetje. Kot nam je povedal Franc Ne-žič, predsednik omenjene zadruge, bodo že to pomlad uredili namakanje na 3 hektarjih in pol, kjer bodo poskusno pridelovali rani krompir in papriko, pozneje pa še radič in kitajsko zelje. Za projekt uvajanja vrtnin v poskusnem centru na Ivancih je namreč ministrstvo zagotovilo še dodatne 4 milijone tolarjev nepovratnih sredstev in tako bodo na omenjenih 3 hektarjih in pol zasadili vrtnine. Ker bodo dela pri gradnji namakalnega sistema, ki se bo napajal iz gramoznice, stekla šele v drugi polovici leta, so se v Kmetijski zadrugi Kaplica odločili, da bodo vrtnine v poskusnem centru začasno namakali iz vodnjakov, ki so jih uredili kar na poljih, po dograditvi namakalnega sistema pa se bodo priključili na njega. Nekaj čez 3 hektarje so že zasadili z ranim krompirjem, za to poljščino se je odločilo devet pridelovalcev, dva pa bosta maja na 60 arih posadila še papriko. Za krompirjem bodo na teh površinah zasadili radie in kitajsko zelje, v zadrugi pa že iščejo kupce za omenjene povrtnine. S prodajo ranega krompirja težav verjetno ne bo, za prodajo preostalih vrtnin pa se dogovarjajo z ABC Pomurko Internacional. S strokovnimi nasveti jim pomaga kmetijska svetovalna služba, v zadrugi pa so prepričani, da se bo za tovrstno pridelavo že kmalu odločilo še več kmetov, ki imajo njive ----------------------------- ■anjem’"1* Prejšnji teden so na Ivancih začeli s poskusnim uvaj ^iP za začetek so na dobrih treh hektarjih zasadili krotaPnateh^ bodo 60 arov namenili papriki, za krompirjem pa bos ^intf vršinah radič in kitajsko zelje. Do ureditve glavnega n ^1 sistema, ki bo črpal vodo iz bližnje gramoznice, bo polja namakali iz vodnjakov. Turnišče: cene pujskov L. KOVAČ na tem območju. Na sejmu v Turnišču so rejci prodajali 43 pujskov, starih od 9 do 10 tednov in težkih od 20 do 25 kilogramov. Za par so zahtevali od 16.000 do 17.000 tolarjev, prodali pa so 22 živali. Ugotavljanje godnosti tal -LOPATNI PRESKUS Lopato z ravnim rezilom (18 x 30 cm) potiskamo rahlo navpično na brazdo in jo od zadaj odkopljemo z običajno lopato, nato naredimo vzporedno s prvim rezom v oddaljenosti 7 cm drugi rez in kvader zemlje na lopati dvignemo. Pozorno si ogledamo: - negrudičaste agregate - grobe grude, - zbite plasti - plazino (zaradi napak pri obdelovanju), - kopičenje spranih delcev, - prekoreninjenost (način, intenzivnost, enakomernost, potek korenin), - strukturo in konsistenco tal - vidimo po tem, kako se gruda zdrobi, ko jo vržemo z lopate. FRANC NEŽIČ, predsednik KZ Kaplica: Uvajanje povrtnin na tem območju pomeni v bistvu prestrukturiranje kmetijske pridelave, za to se je zaenkrat odločilo enajst pridelovalcev, prepričan pa sem, da bodo pozitivne izkušnje k temu spodbudile tudi druge kmete. Pri ustanavljanju zadruge in pri uvajanju poskusne pridelave so nas podprli tudi na občini v Moravskih Toplicah, kjer smo dobili jamstvo za najetje premostitvenega kredita, saj nam bo ministrstvo za kmetijstvo sredstva nakazalo v obrokih. ANTON SRAKA: Na območju, ki se bo namakalo, imamo 2 hektarja in pol njiv, od tega 50 arov na tem poskusnem območju, kjer smo zdaj posadili rani krompir. Za prodajo bo poskrbela zadruga in upam, da ne bo težav, po krompirju pa bomo na tej njivi zasadili radič. Čas namreč teče, tudi v kmetijstvu so potrebne spremembe in človek mora sprejemati tudi novosti. Nekdo pač mora začeti, in če se bo vse izšlo, se nam bodo gotovo pridružili še drugi kmetje. BRANKO KLAR: Na’W imamo le 35 aro skupaj z najeto pa P ^nrt Na 35 arih smo zas w po njem pa bomo " dili radič, saj je anarnj.y zala, da je za to pn lavo verjetno ne b s prodajo, kjer Pa M ločilno vlogo Pridelava vrtnin je LA, nost, sajje na®®.^ Tvinj *n ^t/ v rejo plemenskih tpa to dopolnilno deja J obdržali tudi v prih ^/j Pred ustanovitvijo specializirane Sadjarske zadruge Gorički sad S povezovanjem do večje konkurenci^' dogajalo s sadjar®^ Žita FLISAR - NOVAK, dipl. inž. agr. S skupnim nastopom do kupcev in dobaviteljev bo zadruga zagotavljala ugodnejše cene, v prihodnosti pa bo skrbela tudi za razvoj sadjarstva in širitev hladilniških zmogljivosti. Pridelava sadja, ki ima zlasti na goričkem delu Prekmurja bogato tradicijo, je doživljala v preteklosti številne vzpone in padce. Čeprav so prevladovali travniški nasadi, so v teh krajih znali že pred prvo vojno pridelati predvsem kakovostna namizna jabolka, ki so predstavljala kmetom dodatni vir dohodka. V Katero koruzo bomo sejali? METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet., Kmetijska svetovalna služba za Pomurje II. del DK 250 - z. r. 250, PT, ima hiter mladostni razvoj, zdrave rastline, odporen je proti lomu in poleganju, boleznim in škodljivcem, daje vrhunske in stabilne pridelke, ima kakovostno zrnje, pri žetvi brez loma zrnja, dobro se prilagaja različnim rastnim razmeram, rastline so stabilne, primeren je za pridelovanje zrnja in silaže (silaža ima visoko energetsko vrednost - primerna za pitanje bikov), hibrietje odporen proti suši, priporočena gostota setve je na suhih tleh 75.000-95.000 zrn/ha in na mokrih tleh 95.000-110.000 zrn/ha, dobro prenaša goste sklope. BAHIA-z. r. 260, PT, dvolinijski hibrid, zelo dobro odporen proti suši in nizkim temperaturam, lomu, poleganju, boleznim in škodljivcem, se malo razrašča, možne so poškodbe s herbicidom iz skupine sulfonilurea (tarot), delež še vedno zelene listne mase je ob žetvi visok, ima visoko vsebnost beljakovin in suhe snovi (več je v zrnju lizina - pomembno za prašiče), odlična prebavljivost, izjemna kakovost zrnja in silaže, priporoča se uporaba za zrnje in silažo, možna tudi setev po prezimnih krmnih dosevkih ali celo po stmih žitih (za pridelovanje silaže), priporočena gostota za setev je 85.000-95.000 zm/ha ob pridelovanju za zrnje in 95.000-105.000 zrn/ha ob pridelovanju silaže, primeren je za vse tipe tal. LG 22.44-z. r. 260, PT, trili- nijski hibrid, primeren za težja tla in slabše pridelovalne razmere, hitro dozoreva, zanj značilno zgodnje cvetenje storža, je stabilna rastlina, ima hiter mladostni razvoj, značilna za ta hibrid je pokončna drža listov, silaža ima dobro prebavljivost in visoko energetsko vrednost, primeren je za vse vrste tal s primerno oskrbo z vodo, primeren je za pridelovanje zrnja, silaže iz zrnja in silaže iz cele rastline, za setev priporočamo 100.000 zrn/ ha na vlažnih tleh in 90.000 zrn/ ha na suhih tleh. LOTUS-z. r. 270, PT, dvolinijski hibrid, hiter mladostni razvoj, odporen je proti lomu in poleganju, boleznim (koruzna bulava snet) in škodljivcem (koruzna vešča), ima pokončno lego listov, je visoka rastlina in ima bujno rast, kakovostno in zdravo zrnje (za prehrano ljudi, za koruzni zdrob in moko), da veliko listne mase, zelo prilagodljiv hibrid in primeren za vsa pridelovalna območja Slovenije, primeren je za pridelovanje zrnja in silaže Ge energetsko bogat z beljakovinami in ima dobro prebavljivost), dobro prenaša suha in vlažna rastišča, primeren za pridelovanje polente, lepo obarva rumenjak, priporočena gostota ob setvi je 90.000-95.000 zrn/ha za pridelovanje zrnja in za pridelovanje silaže 95.000-105. 000 zm/ha. FANION - z. r. 280, PT, dvolinijski hibrid, dobro odporen proti lomu, poleganju, boleznim in škodljivcem, občutljiv za fuzariozo storžev, hiter mladostni razvoj, dobre agrotehnične lastnosti, srednje zgoden, primeren za intenzivnejše pridelovanje, manj primeren na suhih tleh, daje odlične pridelke zrnja in kakovostno silažo, primeren je za pridelovanje zrnja in silažo, priporočena gostota za setev je 110.00 zm/ha. DEA - z. r. 290, PT, dvolinijski hibrid, dobro odporen proti koruzni bulavi sneti, lomu in poleganju, koruzni pegavosti, koruzni ali proseni vešči, občutljiv je za fuzariozo storžev, ima hiter mladostni razvoj, primeren je za pridelovanje zrnja in silažo, ob setvi priporočamo 95. 000 zrn/ha za pridelovanje zrnja in 105.000 zm/ha ob pridelovanju za silažo. HELGA-z. r. 290, Z, spada med najbolj rodne hibride, odporen je proti suši, prenaša hladne rastne razmere, ima hiter mladostni razvoj, srednje hitro oddaja vlago iz zrnja, odporen je proti poleganju in lomu, suši, ima vitek storž z velikim odstotkom zrnja, primeren je za pridelovanje zrnja in silaže, za setev priporočamo 95.000 zrn/ha za pridelovanje zrnja in 105.000 zm/ha za pridelovanje silaže. ALBERTA-z. r. 295, Z, trilinijski hibrid, ima zelo hiter mladostni razvoj, stabilen pridelek, zelo čvrsto steblo, hitro sproščanje vlage iz zrnja, pridelujemo ga lahko tudi v slabših rastnih razmerah, je izredno dobro prebavljiv, zato je primeren za pridelovanje zrnja in silaže, za siliranje vlažnega zrnja in storžev, zelo dobro odporen priti boleznim storža, lomu in poleganju, malo manj odporen proti koruzni progavosti, vendar še vedno dobro odporen, gostota setve ob pridelovanju za zrnje je 95.000 zm/ha in ob pridelovanju za silažo 105.000 zm/ha. (nadaljevanje prihodnjič) šestdesetih letih je pridelava namiznega sadja prenehala, saj so zaradi slabe oskrbe nasadov prešli v ekstenzivno pridelavo, jabolka pa so v glavnem namenjali za industrijo. Začetki ponovnega razmaha sadjarstva na Goričkem segajo v začetke osemdesetih let, ko so v Kmetijski zadrugi Panonka začeli s prvimi obnovami sodobnih plantažnih sadovnjakov v lastni proizvodnji in pri kooperantih. V tem času so v okviru takratnega sozda ABC Pomurka stekle tudi priprave na izdelavo študije o dolgoročnem razvoju sadjarstva na Goričkem do leta 2000, ki je sicer bila napravljena, vendar do uresničitve načrtovanih ciljev ni nikoli prišlo. V zadnjih letih se tudi sadjarjem niso pisali najboljši časi, pridelava sadja je postajala dohodkovno vedno manj zanimiva, zato tudi ni prihajalo do novih obnov. S težavami, v katerih se je znašla Kmetijska zadruga Panonka in njeno podjetje Sadjarstvo, ki naj bi bilo nosilec razvoja sadjarstva na Goričkem, so se razmere tudi v sadjarstvu zaostrovale, posledica pa je opustitev zadružne pridelave in oddaja zadružnih sadovnjakov v najem. Neustrezna organiziranost je največji problem sleherne proizvodnje, nujnost povezovanja pa so spoznali tudi sadjarji, ki so po propadu zadružnega sadjarstva ostali takorekoč sami. Skupnost goričkih sadjarjev je bila le izhod v sili za peščico sadjarjev, večina pa jih je ostala neorganizirana, zato je pobuda o ustanovitvi specializirane sadjarske zadruge naletela na ugoden odziv med tistimi, ki jim ni vseeno, kaj se bo v prihodnosti kem. iistan Pobudniki za cializirane sadjar® p sodelovanju po salL/ Prekmurja in še tem območju sa pri0# rezno organizira J Ijanju zadruge s s3vj Sadjarski zadrug inje j že bogatotradicU ,p0 pomembno vlog। v in O, posavskih sa^Liu skupnem m^^troKO^irah0 in tujem trgu- eCia IrtF pri ustanavljanju P^r 4 djarske zadrug gob0/; Biro Rija iz Murs dnjem sestanku dopolnili prebij na U % ki jih bodo spre) j no ’ rt ■ 19. aprila ob 1 rt#/ v Puconcih. izvolili tudi vo ^ijO (j sadjarji, ki se ^##6 specializirano 0^^ ko opravijotud'%6 Zadruga bo tud P prta za vse sad rt^. znaša 50.00 bodo morali n° je, pl* včlanjevali P° snino. ii organ n s8 Osnovni djarjev v spec P rt J zadrugo, ki J ^prt0#/ Gorički sad, pomagala c a.^itv1 nasadov m P zmogljivost1- h 9. april 1998 /ras ve ti 29 Pomurske lekarne razkrivajo pravilne skrivnosti Orehove rezine za praznične dni biti krepko, ker vsaka ura rani, preden zadnja ubije ževanm Srce ko* dobro vzdr-ln kr' P° zilah snovi Driri ’ da klsikter hranljive telesu^ kaj ni vek2ačub Šele’ k0 čl°' besedami težko teSn°b0’ kijoz 9a začne l opise’ p" srcu d0ti ali srci*Lkatl,tlščati in zba' Pati, kot bi ^Zlepa začne utri-^huzi Sr°tlkal0 ah od takojkSlo; Tedaj je treba ^bko ugotov "^’ Saj Samo on Weden oa’ka| Je narobe. Še 'n2v«čazmožn .JeJeškodljivo ^bolezn??^0*8 nasta^ oth *oži žili 'Src^in ožilia- Ni-Srce z večin m Pa mora zate9adelj Pazimo^^ kri po manj s°li sladil rano- Uživamo ^b.V^Oria’ alkohola in l"ooimvečSto4dan)i iodilnik vnese-nh’ PUsteoa6^3 Sadia in zelenja-e?a kruha poln°zrna- a!nPravatPio bo ?ani h°leste-^rževala. Sna se bo lažje ta < Srce je miši- ubo- Denimo LdrU9e potrebuje r,rat na teden kd°r hodi 20 min' i? Sp°sobnmt POrnaga srcu oh-JrPaPorno de|oa nJe90V0 J9(Crataegugdni 9log in enovrati s»>°9yna) m?6 ^ok aLZdraVI na rastlina je dolgim n?°ldrP9im cent'-krn 0 °valrii Stnm' trni- Usti so S grobo nf sMeni iz 3 do 7 B^vi so žilo Zobčani, na spodnji L/—'10 deh,eče ^dola^H toasti 8 do 191 Plodovi, z značilnim ostankom cvetnih listov, vsebujejo pri navadnem glogu dvoje do troje, pri enovratnem pa eno seme. Uporabni deli: Cvet, list in plod. Različni deli rastline vsebujejo različne količine zdravilnih snovi, največ pa glogovi vršički, ki se tudi največkrat uporabljajo za pripravo izvlečka. Raba v prehrani: Redko se rabi v kuhi. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, a za glog še niso določene. Zeliščna raba: Že od nekdaj se rabi kot sredstvo za krepitev oslabelega srca, učinkuje na tiste celice, ki ga hranijo in shranjujejo energijo zanj. Kot kardiotonik krepča srčno mišico, kot antiaritmik uravna srčni utrip, naglega upočasni in počasnega pospeši, kot koronarni vazodila-tator pa širi venčne žile in izboljša srčno prekrvitev. Krvnega tlaka neposredno ne zniža, zaradi blagodejnega učinka na srce pa le-ta lahko upade, če je previsok, in se zviša, če je prenizek. Po ljudskem izročilu se rabi še pri poapnenju venčnih arterij in žil nasploh, Buergerjevi bolezni, vrsti boleče malokrvnosti in ob meni. V gotovih zdravilnih pripravkih je pogosto skupaj z baldrijanom in belo omelo. * Odmerek za odrasle: Poparek iz dveh žličk cvetov, listov ali plodov na čašo vode 3-krat na dan. Naj stoji 15 -20 minut, preden se precedi. Novejša dognanja: Poleg poskusov na živalih in izoliranih organih je znanih tudi nekaj kliničnih raziskav pri ljudeh. Srčno delovanje in subjektivni bolezenski znaki, na primer težko dihanje in razbijanje srca, so se popravili pri 35 bolnikih v primerjavi s 45, ki gloga niso jemali. Skupaj z baldrijanom, kafro in cereu-som je bil 84-odstotno zdravilno uspešen pri 2243 bolnikih s srčno-žilnimi motnjami živčnega izvora, tudi povezanimi z občutljivostjo za vremenske spremembe in nizkim krvnim tlakom, slednji se je blago zvečal, srčni utrip pa upočasnil. Pri 60 bolnikih s stabilno obliko angine sta se zvečala venčni pretok in poraba kisika v srčni mišici. .gensko kulturno društvo Lipa Miinchen ^ielo 5. občni zbor .Stegniti mlade nekdanje člane ---------- ^i^^Predsednika so izvolili Draga Kočarja iz Černelavec ~ aši rnioi,: ,. .. ————>——————————————— U,1” in ^pI^0 v Miinchnu, gla- sk Petimi G zvezne dežele Bavarske, so Vi„ ^Urno dr,,1,' Ustan°vili lastno, to je sloven-lovan^dtu ie lu0: k' so 8a Poimenovali Lipa, tj »V an' že 2n i d°bno društvo (Lastovka) praz-V«ev ■ e!a'co delovanja. Glavni razlog v tem’ ker se večina dela-sti/ ’ ravno tedaj .oncu tedna vrača v domače p J Pa je največ društvenih aktivno-zbor p kratkim trebn 19e irnel n S° ’me*' p'an‘ Lipe občni saj je bilo po-društv n' P° odJ°VSke prob'eme> ki so nastali ^°jzeta r°PU dotedanjega predsednika Na ? p°dprešek- čilski 8ostov n jU se Je zbralo blizu 100 svP^ul v M,- katerimi sta bila tudi slo- $rava j7nAcEnu g- Zupanc in predsedujem n/ _gsburga ga. Javornikova. dije Ladislav Varga, je bilo vzdušje na zboru dokaj napeto, nekateri raz^avljalci pa so bili zelo kritični in glasni. Potem ko so sprejeli poročila o minulem delu, so se odločili za tajne volitve novega vodstva. Za mesto predsednika so kandidirali trije kandidati in med njimi je »zmagal« Drago Kočar s stalnim bivališčem v Černelavcih. Za podpredsednika so izvolili Anico Vargovo in Jožeta Miholiča, za tajnico Mirando Lepuša, za blagajničarko pa Sonjo Su-chart. Pri nadaljnjem delu si bodo posebej prizadevali, da bi pritegnili v društvene aktivnosti čim več mladih in večino nekdanjih članov, ki so prenehali plačevati članarino. Upajo, da bodo v kratkem ustanovili moški ali mešani pevski zbor. Sodelovali bodo tudi z drugimi slovenskimi kulturnimi društvi v Nemčiji. Njihova velika želja pa je še, da bi jim uspelo dobiti pokrovitelja v Sloveniji. zapisal referent za me- J. G. MURSKA SOBOTA ČAJ PROTI POVEČANEMU KRVNEMU TLAKU Stranski učinki in strupenost: Glavne učinkovine so praktično nestrupeni flavoni, ki se ne kopičijo v telesu in se sorazmerno hitro izločijo skozi ledvice. Prepovedi in opozorila: Glog ima različne učinke na srce in ožilje in lahko moti obstoječo zdravilsko zdravljenje različnih srčno-žilnih motenj, tako oslabelega srca kot zvišanega ali znižanega krvnega tlaka, ti bolniki naj upoštevajo, da so nanj občutljivejši. Poročajo, da glogovi izvlečki znižajo maternično napetost in gibnost, zato naj se ne uporabljajo med nosečnostjo in dojenjem. Lekarniško mnenje: Glavno značilnost mu dajo fenolne sestavine, posebno še flavonoidne. Dokumentirano farmakološko delovanje tako na živalih kot pri ljudeh pojasnjuje učinke, zaradi katerih se rabi po ljudskem izročilu. Krepi oslabelo srce pri starejših in vzdržuje normalno delovanja preobremenjenega srca zaradi debelosti, duševnih in telesnih naporov in zvišanega krvnega tlaka. Pomaga srcu po preležanih hujših infekcijskih boleznih, denimo gripi in pljučnici, še posebno pa v starosti, ko srce v delovanju popušča, a zdravljenje z naprstecem še ni potrebno. V pomoč je tudi pri blagih oblikah motenega srčnega ritma, zlasti počasnem utripu srca. Učinek se pokaže po 3 do 4 tednih. Glede na naravo delovanja ni primeren za samozdravljenje brez predhodnega zdravstvenega nasveta. Sklep: Zdravilo razveseli srce, poteši ga lekarnar. Janez Špringer, mag. farm. Velikonočni prazniki se bližajo in na vrata gostoljubnih domov bodo pogosteje kot sicer trkali sorodniki in znanci. Med drugim jih lahko pogostimo z dobrim domačim pecivom. Za pripravo uporabimo industrijsko (kupljeno) listnato testo, doma pripravimo orehov nadev in mlečno (masleno) kremo, s katero premažemo že pečene in ohlajene orehove rezine v pekaču (velikost pekača približno 36 x 35 cm). Testo: Kupimo 1 zavitek (2 kosa) listnatega testa. 1 kos zmehčanega testa tanko in zelo previdno razvaljamo v velikosti pekača. Po dolžini in širini dodamo 2 cm, ker se testo pri peki zelo krči. Prvo polovico testa spečemo na zunanji strani dna pekača. Surovo testo naj malo (po 1 cm okrog in okrog) visi čez rob - krčenje. Dna pekača ne mastimo, ampak ga pokapljamo z drobnimi kapljicami vode. Preden testo damo pečt (200°C), ga redko prebodemo z zobotrebcem. Ko je plošča svetlo rjavo pečena, jo previdno prestavimo na prtič. Uporabimo jo za gornjo ploščo peciva. Drugi kos testa razvaljamo in damo v pekač. Na surovo testeno ploščo vlijemo orehov nadev in spečemo. Orehov nadev: 6 rumenjakov močno spenimo z 18 dag sladkorja. 2 in 1/2 veliki žlici kakava presejemo, zmeljemo 12 dag orehov in stepemo trd sneg iz 6 beljakov. Vse sestavine na- enkrat dodamo samo toliko, da rumenjakovi masi in rahlo (ročno) premešamo se masa poenoti. Spečemo in ohladimo. Na popolnoma ohlajeno (v pekaču) orehovo maso namažemo kremo. Mlečno - maslena krema: 3 del mleka, 3 velike žlice ostre moke (nekoliko zvrhane). Moko zmešaj s 4-5 žlicami mrzlega mleka (odvzemi od 3 del). Ostalo mleko zavri in zakuhaj moko z mlekom. Mešaj, naj močno vre, da se zgosti in skuha. Umešaj 10 dag skladkorja in popolnoma ohladi. Speni 20 dag dobre margarine. Nato dodajaj po žlicah mlečno maso k margarini. Speni in dodaj nekaj kapljic limone. Gornjo ploščo po želji glaziraj s čokolado. Preden pecivo režeš, naj stoji! CILKA SUKIČ B2 B2 B2 HTTP://VVWW.B2IVIB.SI Računalniški TEČAJI B2, d. o. o., Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 B2 B2 B2 1515 20.4. - 24.4. ob 16.00 do 19.15 HORD for Windows 11.5.-15.5. ob 16.00 do 19.15 Računalništvo za začetnike Prejeli smo: Genetski potencial Odgovor na prispevek s prve strani Vestnika 2. 4. 1998 z naslovom Ples na Podobnikovo polko. V prispevku navajata avtorja g. J. Votek in g. Ludvik Kovač, da je svetovalna služba kriva za pomanjkanje mleka v Pomurja in bi morala ukrepati ter povečati proizvodnjo vsaj za liter, tako navajata avtorja prispevka. Kdor pozna program izobraževanja kmetov, ki smo ga izvedli v zimskem času, to je v mesecih december, januar, februar in marec, ve, da so naša prizadevanja še za višjo mlečnost, kot si jo želita avtorja članka. Čudi me, da g. J. Votek kot urednik Vestnika ni zasledil v časopisu programa predavanj, ki so se vrstila skozi vso zimo na to temo: Kako povišati mlečnost, Čim več mleka iz osnovne voluminozne krme, Prehrana krav v laktaciji, Prehrana presušenih krav, Vzreja plemenskih telic. Taka in podobna predavanja so bila v Pomurju na 26 lokacijah in se jih je udeležilo kakih 900 kmetovalcev rejcev govedi. Cilji kmetijskosvetovalne službe pri reji krav molznic za tiste, ki jih ne poznajo. Genetski potencial svetlo lisaste pasme se giblje v povprečju 5000-5500 I mleka po kravi, najboljše krave dosegajo mlečnost tudi prek 8000 L Trudimo se, da bi dosegle krave molznice pri tistih rejah, ki imajo v obroku travno silažo, 4000 I mleka iz osnovne krme, ter 1000-1500 I mleka iz dopolnilne krme. Hranilna vrednost travne silaže v suhi snovi naj bi zadostovala glede na beljakovine za vsaj 2 I mleka. Najboljši rejci dosegajo hranilno vrednost travne silaže v suhi snovi tudi za 3 I mleka. Poporodni premor naj bi trajal 90 oziroma največ 110 dni. Za želene cilje je potrebna pravilna prehrana krav v suhi dobi laktacije, krmljenje pred telitvijo in po njej. Glede dileme, kje je zaposlenih več državnih uslužbencev - v sekundarni veterini ali kmetijski svetovalni službi - , bi opozoril g. S. Švendo in g. I. Ternerja, da so bili podatki objavljeni v dnevniku VEČER 17. 1 1. 1997. V sekundarni veterini je zaposlenih 294 ljudi in na inštitutu dodatnih 73, vsega skupaj torej 367. V celotni svetovalni službi pa je zaposlenih 320 strokovnjakov. Znano je tudi, da je veterinarska služba mnogo bolje opremljena in tudi bolje ocenjena in plačana kot svetovalna služba. Pomen ene in druge službe je nesmiselno ocenjevati. Strokovnjaki, ki delamo na istem področju, bi morali sodelovati z roko v roki, da bodo cilji čimprej uresničeni - čim več mleka. KSS ŽZ M. Sobota J. PUHAN, dipl. inž. kmet. S programom niso bili zadovoljni, a so ga vseeno sprejeli Za mastitis le polovični prispevek občine V proračunu črenšovske občine naj bi na predlog komisije za kmetijstvo namenili letos 10,6 milijona tolarjev za program pospeševanja kmetijske proizvodnje v občini. Ta znesek nikakor ni dovolj visok, če bi hoteli zares kaj premakniti v prid tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, vendar ga je občinski svet vseeno zmanjšal za okrog 2 milijona, ker se proračun drugače ne bi »izšel«. Še bolj pa so jih zaskrbeli predvideni programski ukrepi. Tako rekoč vsi svetniki in tudi župan so bili mnenja, da bi se morala komisija za kmetijstvo, še bolj pa kmetijska svetovalna služba bolj potruditi in predlagati takšne ukrepe, s katerimi bi kmetijcem zares pomagali pri njihovi dejavnosti. Zdaj se namreč dogaja, da prepisujejo tako imenovani Lovri-nov program, ki je star že okrog deset let. To se da na primer sklepati iz ukrepa za »kreditiranje nabave plemenskih telic in drugih novih programov v kmetijstvu kot dopolnilna dejavnost na kmetiji«. Novi programi namreč še niso zagledali luč sveta. Svetovalna služba bi morala imeti vsakega kmeta v računalniku, ga spremljati in mu svetovati, plačilo svetovalcev pa bi moralo biti odvisno od rezultatov, kot je to drugje v razvitih državah. Pri nas pa ni nobene odgovorno- sti. In ta pripomba se nanaša na okrog 300 zaposlenih v kmetijsko-svetovalnih službah po vsej Sloveniji. Po precej dolgi in polemični razpravi so svetniki program vseeno sprejeli, s tem da so določili prispevek za zdravljenje mastitisa samo v višini 50 odstotkov (razliko bodo morali plačati živinorejci, tako pa naj bi tudi bolj skrbeli, da se njihova živina ne bi okužila s to boleznijo), regres za nakup semen vrtnin, strniščnih dosevkov in trav-no-deteljnih mešanic in drugih stročnic bo znašal le 15 odstotkov od nabavne cene, regresa za nakup apnenca pa letos sploh ne bo. JOŽE GRAJ 30 televizijski spored od 10. do 16. aprila vestnik, 9. aprj^ petek L 10. APRIL TV SLOVENIJA 1 9.30 Jasno in glasno 10.15 Parada plesa 10.30 Humanistika 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 11/14 13.00 Poročila 13.30 Polnočni klub 14.40 Razbiti vrč, gledališka predstava 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Divje nebo, angleška serija, 1 /4 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Samson in Dalila, koprodukcijski film, 1. del 21.45 Glasbena oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Križev pot 0.15 Gala koncert ob 25-letnici Jamesa Levina 1.40 Divje nebo, angleška serija TV SLOVENIJA 2 11.05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 12.00 Tv-poper 13.00 Vrnitev domov, ameriški film 15.30 Svetnik iz Fort Washingtona, ameriški film 17.05 VVildbach, nemška nanizanka 17.55 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Gornjih Slaveč 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Dobrodelni koncert ob otvoritvi cerkve sv. Jožefa, prenos 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Veliki teden, poljski film 23.35 Charlie Grace, ameriška nanizanka POP TV 10 00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Dinastija Monroe - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! -14 00 Obalna straža - 15.00 Tarzan - 15.30 Sen ca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 8.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Rahel spanec, ameriški film -0.00 Žrebci, erotični film - 1.30 24 ur IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Kulturno - razvedrilno: Intervju - Navigator (film, kultura, prosti casjl-16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice - 19.15 IV Gaiba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.10 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Kam na izlet - 23.00 TV Gajba TV GAJBA o 00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, tv-magazin - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 .. . o u _ is 00 Supermanove dogodivščine -Vg 00 živa, novice - 19.15 Esmeralda - 20.00 Izbor filmske zvezde: Joe Pešci (090 91 51), Danny de Vito (090 91 52), Bob Hopkins (090 91 53) -22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Highlander STUDIO AS 9 30 GNES -10.00 POSLOVNO oddaja o podjetništvu-10.30 MEHANIKA 1951 - 11.30 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16-30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -17.00 MEHANIKA 1951 -18 00 Videostrani -18.30 ČUKEC IN ROZI otros a nddaia -19 00 GNES informativna oddaja -19.30 Sevnik 20.00 GNES - 20.30 VELIKONOČNI KONCERT KINO PARK m.SOBOTA - 21.00 Video-boom 40 - 21.55 Naj spot - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12 00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13 15 New York, nadaljevanka - 1-3.40 Risanka 13 50 Poročila - 13.55 Sinovi neviht,- 15.00 Pol ure kulture - 15.30 Poročila - 15.35 kobrazeva ni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.40 Izobraževalna oddaja - 19-30 Dnev-nik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.45 Klasična glasba - 21.10 Križev pot prenos - 22.40 Opazovanja - 23.10Tednik - 0.10 Poročila - 0.20 Oddelek za umore, nanizanka - 1.05 Dim, ameriški film - 2.55 Sedmi element - 3.45 Magija - 4.10 Koncert - 5.40 Zgodba o Glenu Millerju, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar - 15.35 Odkrito - 16.25 Za otroke - 17 05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17-55^izobraževalna oddaja - 18.25 Svetovni muzeji - 18.35 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Mojstre, vine - 11.00 Reformatsko bogoslužje - 12.00 Ura novic - 13.00 Angleški nogomet - 14.00 Peterica na otoku - 14.30 Naš Charly - 15 25 Za otroke -16 30 Vesoljske igre - 17.00 Volitve 98 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni program -18.05 Okno - 19.00 Familija, 335. del - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - ZO^S Ekskluzr-vno - 21.10 Med petimi očmi - 21.55 Aktualno 22.30 Srečanje z Venero, angleški film - 0.30 bta-bat Mater, posnetek koncerta - 1.10 Dnevni TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Regije - 8.00 Pouk na daljavo - 9.00 Učilnica - 1000 Zakla^ - 12.25 Sosedje - 13.00 Ura novic - 14.00 Odnosi - 15 30 Repeta, izobraževalni program - 17.50 Nezreli nanizanka - 18.20 Mixi-tip - 18.30 Evropska galerija - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Madžarska hiša - 21.00 Otroci narave, islandski film - 22.25 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.05 Obalna straža -10.50 Pod vodo okoli sveta, pustolovski film 12.45 Super Mario Bros., znanstvenofantastični film -14.10 Ostre stvari za gospoda, filmska komedija -16.00 James Bond - 007 lovi doktorja Noja, akcijski film - 17.45 Formula 1, trening - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Forrest Gump, film - 22.30 Ostri fantje, akcijski film - 0.25 Slava, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Zadnji recept, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.05 Dežela in ljudje - 12.30 Deset zapovedi, film - 16.00 Evangeličanska božja služba, prenos -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Martin Luther King - 20.15 Primer za dva - 21.15 Rt dobrega upanja - 22.45 Poročila - 22.55 Umor po naročilu, kriminalka - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Postni prtički na Koroškem - 10.15 Petje pred molkom - 10.55 Martin Luther King - 12.30 Antonio Caldara: Kyrie, koncert - 12.50 Cerkve v Kapadokiji - 13.30 Križanje pod vulkanom - 14.15 Antonin Dvorak: Reguiem, koncert - 16.00 Strah - duša je ponorela - 17.25 Biblija, TV-fiim - 19.00 Danes -19.15 Galerija mojstrov - 20.00 Poročila - 20.15 Čudoviti svet Alp - 23.15 Empedoklova smrt, film -1.20 Grk, opera SOBOTA . 11. APRIL TV SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus 8.55 Ojoj, boli, lutkovna igrica 9.25 Radovedni Taček; Potovanje 9.50 Samson in Dalila, koprodukcijski film, 1. del 11.25 Mladi virtuozi 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.20 Belladonna, evropski ženski magazin 13.50 26. lozansko baletno tekmovanje 15.20 Princesa v ubožni deželici, angleški film 17.00 Obzornik 17.15 Naša pesem 17.50 Na vrtu 18.20 Velike pustolovščine, ameriška serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Samson in Dalila, 2. del filma 21.45 Jaz ostanem z vami do konca sveta, velikonočna oddaja 22.50 Poročila, vreme, šport 23.20 Šteti dnevi, španski film 0.50 Na vrtu TV SLOVENIJA 2 9.30 Zlata šestdeseta: Vilko Avsenik 10.25 Tv-poper '11.30 Dobrodelni koncert ob otvoritvi cerkve sv. Jožefa 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Pravi biznis 21.00 Novice iz sveta razvedrila 21.30 V vrtincu 22.15 Sobotna noč POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Gulive-rjeva potovanja - 10.00 Vrnitev v prihodnost - 10.30 Mlajši bratec - 11.00 Gooniji, ameriški mladinski film - 13.00 Morska deklica - 13.30 Odiseja - 14.00 Super POP - 15.30 Tekwar - 16.30 Highlander -17.30 POP party - 18.30 Beverly Hills -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Dredd, ameriški akcijski film - 21.45 Formula 1, posnetek treninga - 22.45 Teksaški mož postave - 23.45 Ameriško srce, ameriški film - 2.00 Playboy special - 3.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 Živa, ponovitev- 10.15 Pred koncem tedna, ponovitev - 11.00 Pregled dogodkov tedna -Video strani - 15.00 TV Gajba -18.30Zapp, glasbena oddaja - 19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Ne zaprite samostana, ameriška komedija -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Pri nas doma - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Zlatolaski -20.00 Vlak, ameriško-francosko-italijanski film -22.00 Rambo 3, ameriški film - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 VELIKONOČNI KONCERT -10.30 Videoboom 40 -11.25 Videotop -12.00 Videostrani - 16.00 GNES - 16.30 VELIKONOČNI KONCERT -17.00 Videoboom 40 - 17.55 Videostrani -18.15 Videotop -19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 19.55 Utrip - 20.10 JOŽEF 1.del - 21.40 Rezerviran čas - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar -8.30 Poročila - 8.35 Power Rangers - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Risanka - 11.15 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijski nasveti - 13.00 Mulci okrogle mize, ameriški film za mlade - 14.35 Poročila - 14.45 Briljantina - 15.30 Televizija o televiziji -16.00 Ameriški narodni parki - 17.15 Dr. Ouinnova, nanizanka - 18.05 Pogovor s sencami - 18.30 Na Lonjskem polju, dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.25 Bujenje, ameriški film - 22.30 Opazovanja - 23.10 Polnočna premiera: David - 2.10 Tehtnica pravice, serija - 2.55 Grace Kelly, dokumentarna serija - 3.20 Titanic, zaklad globin, dokumentarni film - 4.50 Največji uspehi hrvaškega športa - 6.55 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 11.35 Koledar - 11.45 Mrtvi, ameriški film - 13.15 Dosjeji X - 14.00 Črno belo v barvah: Pot okoli sveta v 80 dneh, ameriški film - 17.00 Oddaja o računalništvu - 17.30 Deset velikih svetovnih pisateljev -18.30 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler: Mozart - 21.20 Legendarne manekenke: Čaren Mulder - 22.20 Imotska krajina, dokumentarna oddaja - 23.20 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.10 Strasti - 12.00 Zaljubljenci v Saint Tropezu, nanizanka - 12.50 Energetska abeceda - 13.00 Dnev nik - 13.10 Plesno srečanje - 13.30 Sposojena zemlja - 14.05 Da, ljubim te, nanizanka - 15.40 Odprta so zlata vrata, 2. del - 16.30 Za manjšine -16.40 Humanist Antal Szerb - 17.25 Območje -17.55 Formula 1, trening - 19.05 Lotoshovv -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Kralj kraljev, ameriški film - 22.45 Dan poezije - 23.00 V soboto zvečer, ekskluzivni glasbeni klub TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 7.40 Regije - 8.00 Manjšinske oddaje - 10.30 Ljubezni pesnikov -11.00 Ponovitve: Familija, Iščemo zvezdnike, Domoznanstvo - 13.30 Muzin poljub - 14.00 Okno v Evropo - 16.00 Muzin poljub - 16.30 Gaia, ekologija - 17.05 Narodna glasba - 17.20 Božja krsta -17.45 Formula 1 - 18.30 Dan poezije - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Pasijon iz Csiksomlya, igra v dveh delih - 22.35 Pesnik J. Pilin-szky, portret - 23.20 Mozart: Simfonija Concertante TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.50 Vroča sled - 9.25 Risanke - 10.25 Disneyev festival - 11.20 Ostre stvari za gospoda, filmska komedija - 13.05 Srečni Luka, filmska komedija - 14.35 Kevinov nečak sam v veleblagovnici, filmska komedija - 15.50 Grof Monte Christo, pustolovski film - 17.35 Nenehni nesmisel -18.00 Šport: Nogomet, Formula 1 - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Resnične laži, akcijski film - 22.25 Ter-minator II, akcijski film - 0.35 2010, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Pariški lisjak, film - 11.10 James Bond-007 lovi doktorja Noja, akcijski film - 13.00 Poročila - 13.05 Velika borba don Camilla, filmska komedija - 14.45 Visokokrepo-stni don Camillo, filmska komedija - 16.30 Alpe Donava Jadran - 17.00 Poročila - 17.Q5 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Belo-modre zgodbe - 21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija - 23.25 Morilska fotografija, kriminalka - 0.55 Charlie Chan in prekletstvo zmajske kraljice, kriminalna komedija 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Antonio Caldara: Kyrie, koncert - 9.45 Alpe Donava Jadran - 10.15 Šiling - 10.45 Žarišče - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert: Meat Loaf - 12.15 Križem -13.15 Najboljše iz »Verižnega misleca« - 14.00 Novo ... - 14.30 Ren - 15.00 Marcel Prawy po sledovih Otela - 15.30 Biblične zgodbe - 16.00 Grešni kozel, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Digiglobe - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Revolucija 68: upor in utopija - 20.00 Poročila -20.15 Otello, lirična drama - 22.35 Picasso in ženske - 23.20 Boulevard Bio - 0.20 Pogledi s strani - 0.45 Projekt X - 1.15 Aktualni športni studio -2.35 Arrested Development NEDELJA 12. APRIL TV SLOVENIJA 1 8 .00 Kdo bo barvah pirhe, risanka 8.25 Zvezdica, lutkovna igrica 9 .00 Živahni svet iz zgodb, risanka 9.25 Telerime 9.30 Pustolovščine, novozelandska nanizanka 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Sodražice 11.15 Divja razmerja, avstralska serija 11.55 Papeževa poslanica, prenos iz Rima 13.00 Poročila 13.25 Jaz ostanem z vami do konca sveta 14.15 Pravi biznis 15.20 Albatrosov let, novozelandski film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Boš videl, kaj dela Dolen’c 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 Filmski potepi, francoski film 0.25 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 9.25 Teater Paradižnik 10.20 V vrtincu 11.05 Charlie in Louise, nemški film 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Primož Trubar, tv-nadaljevanka, 2/4 21.05 Zmagoslavje računalniških gurujev 22.00 Šport v nedeljo 22.45 DP v odbojki, 1. tekma finala končnice, posnetek POP TV 8.00 Rožnati panter - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Klop - 9.30 Maček Felix -10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis -11.00 Beverly Hills - 12.00 Meirose Plače -12.45 Brez zapor z Jonasom - 14.15 Jezdeci dolgih stez, ameriški film - 16.00 Čez lužo - 17.00 Formula 1 za VN Argentine, prenos - 20.00 24 ur - 20.30 Super POP s Stojanom Auerjem - 22.15 Športna scena - 23.30 Enigma, angleško-francoski film - 1.30 24 ur IDEA TV - KANAL 10 9.00 Video strani - 10.00 Prekmurska kuhinja -Svet mode - Turistična oddaja - Intervju - Pregled dogodkov tedna - Video strani - 15.00 TV Gajba -18.30 Glasba Obmurja, glasbena oddaja - 19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Topaz, ameriški film - 18.00 Pri nas doma - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Složni bratje, jugoslovanska nadaljevanka, 2. del - 21.00 Odpisani, jugoslovanska nanizanka, 1. del - 22.00 Nisem angel, ameriška komedija - 0.00 Wolf STUDIO AS 9.30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES - 11.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -12.00 KUFER turistična oddaja -12.30 MURAŠI - 13.45 Risanke -14.00 Videostrani -18.00 Iz produkcije ZLTV oddaja Studa AS -18.30 MEHANIKA 1951 -19.30 TV Dnevnik- 20.00 JOŽEF 2.del - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.35 Opazovanja -.8.05 Risanka - 8.25 Koledar -8.35 Poročila - 8.40 Risanka - 9.10 Velikonočni’ kres - 9.40 Svečani koncert - 10.40 Svetniki, animirani film - 11.00 Filipovi otroci - 11.30 Dnevnik -11.55 Papeževa velikonočna poslanica - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Dokumentarno - glasbena oddaja - 13.50 Mir in dobrota - 14.25 Opera Box -14.55 Poročila - 15.10 Oprah Show - 15.55 Peter in čarobno jajce, risani film - 16.25 Poročila -16.35 Dokumentarni film - 17.25 Otrok po imenu Jezus, italijanski film, 1. del - 19.30 Dnevnik -20.15 Sončni show HTV - 21.35 Velika noč, glsbe-na oddaja - 22.25 Opazovanja - 22.55 Mesto kot Aliče, dokumentarni film - 23.50 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.50 Koledar - 10.00 Velikonočna maša, prenos iz Splita - 11.35 Tv-razstava - 11.45 F. Schubert: Jezusovo vstajenje - 13.55 Briljantina - 14.40 Risani film - 14.55 National Geographic - 15.50 Polnočna premiera: David - 17.20 Zajček Peter, risanka - 17.50 Alpe-Donava-Jadran - 18.20 Etnokajda -19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu 21.15 Moj sorodnik Vinny, ameriški film - 23.10 Zakonske vode, humoristična serija - 23.35 Sveti Franjo, britansko-italijanski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Vaška TV - 7.00 Otroški program - 9.30 Delta '98 - 10.00 Tv-magister - 11.00 Verski program -12.00 Papeževa velikonočna poslanica - 12.35 Večni Rim - 12.50 Da, ljubim te, nanizanka - 14.25 Tri želje - 15.30 Unitaristični verski program -16.00 Disneyjevi filmi - 17.00 Halo, Madžarska, turizem - 17.50 Abel v Ameriki, tv-film, 1. del - 19.00 Tednik, Dnevnik - 20.00 Večno članstvo, gala -21.55 Formula 1, prenos iz Argentine TV MADŽARSKA 2 8.00 Pouk na daljavo - 10.00Abigel, nanizanka -11.20 Sedmoglava vila, tv-igra - 12.00 Papeževa velikonočna poslanica - 12.40 Ave Gratia - 13.00 V imenu ljubezni, nanizanka - 14.50 Stari milostljivi gospod, tv-igra - 16.15 Kultura bivanja - 16.40 Program za prihodnji teden - 17.00 Pasijon: Jezusovo rojstvo, življenje, smrt in vstajenje - 18.00 Prelepa velika noč - 18.30 Telešport - 19.10 Družinski večer - 20.00 Marijin evangelij, rock-opera v dveh delih - 21.50 Dokler še živimo, nanizanka - 22.35 Pesnik Istvan Vas, portret TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.05 Disneyev festival -9.10 Čudež na osmi ulici, film - 10.50 Resnične laži, akcijski film - 13.00 Šport: Formula 1, ogrevanje - 14.05 Kwagga vrača udarec, filmska komedija - 15.35 Zaklad v Srebrnem jezeru, pustolovski film - 17.20 Srček - 17.45 Formula 1: dirka za veliko nagrado Argentine, prenos - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Medtem, ko si spal, filmska komedija - 21.55 Uničevalec, akcijski film - 23.45 Šport -23.55 Hangfire, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Teden kulture - 9.30 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 9.45 Menihi na glasbenih lestvicah - 10.30 Katoliška maša, prenos iz Rima - 12.00 Velikonočni papežev govor - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Pogledi s strani - 13.45 Tovariš don Camillo, filmska komedija - 15.30 Pustolovščine grofa Bobbyja, filmska komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pasijon Sabine Bihler - 20.15 Družina za poljubljanje, prvi del -21.45 Poročila - 21.55 September, prvi del TV filma - 23.20 Smrtonosne zabave, kriminalka - 0.50 Enostavno klasično 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Teleaka-demija - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Mozart: Maša ob kronanju - 10.15 Literarni klub -11.30 Robert Walser - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Najboljše iz »Verižnega misleca« - 14.30 Tisoč in .... velikonočni koncert - 16.00 Po Berlinu - 16.30 Biblija -Abraham, film - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik -'19.00 Danes - 19.15 Galerija mojstrov - 20.00 Poročila - 20.15 Tri barve: modra, film - 21.50 Zidar, film - 22.05 Dom oskrbovancev - 23.35 Nenasitni, film - 2.00 Tednik PONEDELJEK 13. APRIL TV SLOVENIJA 1 9.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Divje nebo, angleška serija 11.10 Velike pustolovščine, ameriška serija 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Intervju 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Koš 17.45 Narava in človek, angleška nanizanka 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 15/ 34 21.05 Dosje: Mobilizacija Slovencev v nemško vojsko 22.00 Poročila, vreme, šport 22.15 Dosje, pogovor TV SLOVENIJA 2 11.05 VVildbach, nemška nanizanka 12.00 Šport v nedeljo 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.15 Princesa v ubožni deželici, angleški film 16.30 Veliki teden, poljski film 18.05 Propad, brazilska nadaljevanka, 4/6 19.00 Lingo 20.00 Studio City 21.00 Cikcak 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 0.00 Studio City POP TV i ,J 11« 8.00 Daljinski upravljalec, kanaaADOtW^ Senca - 11.00 Esmeralda Jl^^a 13.00 POP kviz - 13.30 0^ Senca - H« straža - 15.00 Lassie - 1 ■ 18OoRos«rf“ Esmeralda- 17.30 POP kviz; 1^^ 18.30 Obalna straža ponoči ^eriiti* 19.30 24 ur- 20.00 Osumljene^ 22.00 Možje v modrem - 23.uu riška komedija - 1.00 24 ur IDEA TV -KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - Glasba ObM?^ Gajba - 19.00 Živa, novice- tSKr^. 22.00 Živa, regionalni Pr°8rDa^Ld športnih* 22.20 Športni ponedeljek./reg dkov - Med našimi športniki TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor . 0 magazin - 16.00 Krila - .goOŽiva. M.A.S.H. - 18.00 Na^eM^ 19.15 Esmeralda - 20.00 Z agaZin-2J’ Druga zemlja - 22.00 Ziv . Newyorska policija - O.ou mg STUDIO AS t05^ 9.30 SVETO PISMO GENEZA BARVAL PIRHE -11-30 Rjsanke ŽEf -16.00 JOŽEF 1 .del -17.30 0„e GNES informativna od^a' 20.00 GNES-20.30 NOGOMET^, KO^ SCT Olimpija - 22.00 VELIKO 22.30 GNES-23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro 10.05 Izobraževalni Pr°9ra™ ovedi. 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec. - 13.15 New York, nadaljevan |astie« 14.00 Poročila - 14’05^' sVr.raT/-,: - 14.55 Poročila-15.00 Risanka - 15.35 «1®^ & glasbena oddaja - 16.10 O‘ ° ^čila - l8Lr lijanski film, 2. del - 17-5 i9.3^’W sreče - 18.40 Dom in svet ■' 20.15 Dedek in babica se lo UJ , Moj brat Ante, dokumentarna od«n vanja- 22.55 Angelski obrazi TV HRVAŠKA 2 12.45 Koledar - 12-55 V* Nedokončana zgodba III. a R jeC go* Ji 16.05 Za otroke - l^noPol^ daljevanka - 17.35 Hugo -15K*' ra: David - 19.30 Dnevnik - 2q C«® r Prijatelji - 21.05 uganke, serija - 22.15 Vid . rnjfilm 23.00 Bitka za reko, dokumenta TV madžarska \afcel^4 7.00 Otroški program - 1°'falski sv«’/ vino, španski film - 11;z ,a srečo' Zvon, vreme-12.05 M.n^^^ Lala, pravljična igrica - I3- _ je.žS/jl zanka - 15.30 Revija naje vadni rekordi - ^'^/^zao^'^ Spominska drevesa - 17’5’„ d 5 Abel vstajenji - 19.00 Dnevnik ' * dra, del filma - 20.30 Kneginja . 21^ 21.25 Uboj po telefonu, amei 50-ih letih- 23.35 Tonik TV madžarska 2 A 7.30 Vesoljske igre-8X)^ igra-10.10 Madžarski otok' Spominska mesta v Avstrij' - ve||ka deželi-11.45 Blagos^ Literarna slovnica - 13-13 SP°merurc f 30 -13.55 Pisanice-14-10 ^^ 15.30 Repeta, izobraževalni P |išM A« Amerika! - 18.05 Velikon°c^ Madžarska danes - 18.55i P tv-i9 ura - 20.25 Vesela elefam* Laszlo Nagy - 22.35 Globoka TV AVSTRIJA l 6.15 Otroški program - 9.10 Rokomet (ž): Hypo ' 12-^ A dtem ko si spal, filmska komad filmska komedija - 13.30 v filrn Napad dvajsetmetrske zens ^ vrha, akcijski film-17.^ prenos - 20.00 Pogledi s stra d6j vka - 22.35 Kolumbo - Akti, srhljivka TV AVSTRIJA 2' 9.00 Poročila - 9.05 Krim'"^ _ i2-°°{i#J J dija - 10.30 Pomlad na Dunaj fl0 glasba iz Nockbergena - 5 giadk ueiny Kristinca iz pošte, film - 4 zgOdbe p« Bobbyja, film - 16.15 Lep _ i? 0 (jlA(P scherjem-17.00 Poro p0 sl«^ Avstriji - 18.20 Marcel P a^sU' ti N> Rusticane-18.50 Kristus ^.54^^ danes - 19.30 Cas v * jub|ja temi - 20.15 Družina za Pj^bsP^^ 21.50 Poročila -21.55 razpore del TV filma- 23.30 Umor kriminalka - 1-00 Nenasi J 3SAT _ toieviz^poA/ 6.50 Sedem dni drugačne. _ g05 panorama - 9.00 Cas v $ 4 - j/e - 9.30 Čajkovski: St^fl^je t®* ,X,-ionska glasba-10-45 San op^ letenju - 11-30 Mednaroo^dv^ 1, Lausanni - 13.00 Na c® ega i^pjig’ // 13.45 Najboljše iz "Verl7 idraZla^ soko k Rossu - 15.0 W 15.30 Mozart: Reguiem Wirikut° ierii’" J j film- 18.00 Potovanje/-kavarni - 19-00 Dan® 5Tri bar*6'^ 20.00 Poročila - 20.15 aa, K _ jj. y Stališče nekega nočnega |61 Z Marcelom Prawyjem g^v liska ideja 28 27 - 23- ^nik, 9. april 1998 televizijski spored od 10. do 16. aprila TOREK M. april SLOVENIJA 1 9.45 Na^-^k: Koš Receot aVek’ an9|eška serija r“6P‘za Zdrave življenje Sa°^ ameriška nadaljevanka 10.15 11.05 12.05 13.00 14.15 15.05 16.20 17.00 17.30 17.45 ’8.20 19.10 19.30 20.05 21.05 22.00 22.50 0.10 "Sovoj^^ Slovsncev v pSe/po9°vor puhnimo tišini Obzornik Kra&^ tehnike 1/g S| angleška nadaljevanka, Besede 1 Risanka Dnevnik Sank® bralska na- 0dadein Slovenja fcTe'špod Besede h'francoska drama 19.00 19.30 20.00 ^vtMJA2 13 on nada|levanka, 4/6 16.20 Q*otna"oč 1755 zadnji del ’ nemška nadaljevanka, ViH°srepe ‘v.uo n Or'ng Avstralija 2,30 10,00 Senca ^•00 pop kvif ? mnTar12,00 P0P par’ ESJ'15-00 Lassie 3?/aU y~ 14-000balna '^^ČSOmp;15'30 3611^ ' 16 30 ISanP^loa straža n VIZ" 18'00 Roseanne - 10 Kronika - 15.20 - Iz n -^2-15 V tor„k 7.27.00 Živa, regionalni . ^^^astudia^j^J^^daževanje s Slavi-TVfi. a 23-°OWGajba ' 16.00 Kriiani m1°"itor - 15 00 Živa, tv-"•Is/^-OOzS' 6,30 Taksi - 17.00 ^■«0 K 5 koralda 19,00 Živa, novi- '«.0^ - H°3ONRi2>OLMET NK Potrošnik : NK ' 16 30 Noro" 12,00 Videostrani -^^pija. 18 0N0°v?MET NK Plošnik : NAGNEŠ L°yid60stra™ - 18.30 Ri-P %t?0,0° GNES ?fla °ddaja -19-30 TV XeJ Tddaia - 22 00 p 3° TEDEN 0B MURI S|"' 21 n°dnevni?98 - 1R an°r Hrvaška danes -' 20-15 pnt °ddaja o šolstvu - amari^ film ■S?'« Prizma ; q5,Rsjec 9°vedi na-Ha9° - 19.00 4S ji*’*1^®**! hoo0>0-^ ■9,35 vin°in - ISano*^^8^67' filmi - , j^ezni ®'ne - 14.50 ^fdr' filmski šlagerji -%ra?4O Išč^^PRa - ??2nn r°ke ' 16 30 V 6' 18 1«.O? Po9rešano"^?’rp'n' -17-15 9p°rt„ '°S Kralj »^iška kronik 17,45 Re9ionalni ^00» naniz° ka ’ 18,20 Za otro-^Ss^n - j^a, nani a"ka - 19.30 Dnevnik, Dn®vni|^rava] J^Telesreča a7 20,45 Kriminal- ^>^1(42 ?40r%,,6,15po27C ;So9b8o0°9^ M - NdfeSknadJ 7,15 Območje -8%a4?O p' 9-35 zafe° - 9-00 Učilnica i^^l “ ■ V,'>27™ '•«« -V J5 'ŽT ljy|Bn?B?lowhi - 1S.3n Ql*i razk7'fSVŠi*nnHVeZdne steze Sr,lliiVk ' 18 m?6,10streho ' <- ž^i ^o>na1?'°5 Roseanne -laika SrMiivkaSS Smrt L15 Teror v 9,00 V^ška -g AVKv 9ni Bron 23-35 Maska- ‘'''ISo^ninesmi-Krai srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzam - 21.10 Reportaža -22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 38AT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Po starem Gdansku - 9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin - 11.00 Šiling - 11.30 Ženske v Jezusu -12.30 Drevo življenja in nagrobni spomenik - 13.00 Domačija Kurjosovih - 13.30 Zeil - portret neke ulice - 1 4.00 Zvočna Avstrija - 15.00 Se mora človek takoj ločiti?, film - 16.30 Železniška romantika -16.45 Leonardo da Vinci - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način -18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Tri barve: rdeča, film - 21.50 Odštevanje, kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 Otroci narave, film - 23.45 Poljski režiser Krzystof Kieslowski - 0.40 Bolnišnica, kratki film SREDA . 15. APRIL TV SLOVENIJA 1 9.30 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka, 1/6 10.00 Mejniki naravoslovja in tehnike 10.15 Besede 11.10 Made in Slovenia 12.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 1 5/26 13.00 Poročila 14.50 Albatrosov let, novozelandski film 16.20 Aliča, evropski kulturni magazin 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Brez vode ni življenja 18.40 Dravsko polje 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Moj prijatelj Arnold, otroška nadaljevanka, 1/5 20.30 Fina gospa, angleška nanizanka 21.05 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Podoba podobe 23.20 Aliča, evropski kulturni magazin 23.50 Letni koncert APZ Tone Tomšič 1 .05 Brez vode ni življenja TV SLOVENIJA 2 11.05 Modni atelje, nemška nadaljevanka 12.10 Pomp 13.05 Zmagoslavje računalniških gurujev 14.55 Charlie in Louise, nemški film 16.25 SP v hokeju na ledu, Slovenija - Poljska 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nogometu, polfinale 23.35 Zbor, angleška nadaljevanka, zadnji del 0.30 Šport, posnetki POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Bolnišnica upanja - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravjel -14.00 Obalna straža - 15.00 Lassie - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Policijski obračun, ameriški film - 21.45 Newyorška policija - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Posebno obvestilo ameriški film - 1.00 24 ur IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 V torek v živo, ponovitev - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program -22.15 Reportažni utrip: Iz naših krajev - S starimi obrtmi v današnje dni - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa, tv-magazin - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 M.A.S.H. - 18.00 Detektivka Lea Sommer - 19.00 Živa, novice - 19.15 Esmeralda - 20.00 Zadnji ameriški par, ameriška komedija - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Highlan-der STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 TEDEN OB MURI -11.30 Presenečenja z Dragom Paplerjem -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 TEDEN OB MURI -18.00 Videostrani -18.30 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje malih živali - 19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 Iz produkcije ZLTV TV Ptuj - 21.00 FILM - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroka -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka -13.45 Poročila - 13.50 Potepam se in snemam -14.35 Opera Box - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Opazovanja - 23.00 Zbogom, lepotica, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.05 Koledar - 14.15 El Dorado, ameriški film -16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Med nami - 18.25 Hugo -19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Kivz - 20.30 Ivanhoe, nadaljevanka - 21.25 Poročila - 21.40 Melvin in Howard, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhood - 9.35 Vino in oblast - 10.00 V ateljeju - 11.10 Druga možnost, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Narodna glasba - 14.00 Manjšinske oddaje - 15.25 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Služba Alfa - 17.15 Volitve'98 - 17.35 Regionalni program - 18.00 Skupne korenine naše vere -18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mr. Bean, burleska -20.30 Nogomet, Borussia Dortmund - Real Madrid -22.40 Aktualno - 23.10 Telešport - 23.45 Varnostnik, ameriški film - 1.15 Poročila TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Regije - 8.00 Pouk na daljavo - 9.00 Učilnica - 10.00 Sosedje -10.35 Zakladnica - 13.00 Ura novic - 14.00 Mlin na potoku Sed, tv-igra - 15.00 Koncert v gledališču - 15.30 Repeta, izobraževalni program - 17.50 Nezreli, nanizanka - 18.20 Kultura, znanost - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X, prastare kulture - 20.45 MTV plus - 21.00 Nezakonito, ameriški film - 22.35 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Kwagga vrača udarec, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Majhni tjulenj Albert - 12.35 Pojoča družinaTrapp - 13.15 Risanke - 14.50MacGyver-15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Nogomet: Liga prvakov -23.30 Tigrovi kremplji, akcijski film - 0.55 Teror v imenu ljubezni, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pustolovščine grofa Bobbyja, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža -13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Srce za Lauro, TV-film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas vsliki - 22.30Žarišče - 23.15 Ljubezen na prvi pogled - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos film 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11.00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 ML Mona Liza -12.30 37 stopinj - 13.00 Veselje do potovanja -13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hi-tparada - 14.45 100.stopinj - 15.45 Pur TV -16.15 Preizkusni primer Černobil - 16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15Na poti- 17.45 V Avstriji -18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Nova - 21.00 Divje živali in mi - 21.50 Krokodili na Novi Gvineji -22.00 Poročila - 22.25 Leto lakote v bogati deželi, film - 0.20 Pogledi s strani - 0.25 Deset pred deseto - 0.50 Čas za kulturo ČETRTEK 16. APRIL TV SLOVENIJA 1 9.30 Male sive celjce, kviz 10.15 Brez vode ni življenja 10.35 Dravsko polje 12.05 Moj prijatelj Arnold, otroška nadaljevanka, 1/5 12.30 Fina gospa, angleška nanizanka 13.00 Poročila 13.10 Zgodbe iz školjke 13.40 Letni koncert APZ Tone Tomšič 15.00 Razgledi slovenskih vrhov 15.30 Osmi dan 16.20 Oddaja o Slovenski vojski 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.00 Glejte, kako rastejo: Lisica 18.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 18.40 Zenit 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 12/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Omizje o kulturi 0.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 0.20 Zenit TV SLOVENIJA 2 11.05 Cikcak 11.55 Tantadruj je povest in ... 12.50 Primož Trubar, tv-nadaljevanka,2/4 14.00 Svet poroča 15.55 Mekong, švicarski film 17.25 Evrogoi 18.05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 SP v hokeju na ledu, Slovenija - Norveška 22.20 Zagotovo kriv, francoski film 23.55 Pop festival Baden Baden POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Razprtije - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Lassie - 15.30 Senca -16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža na kolesih - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim-podarim - 21.00 Melrose Plače -22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Pot na Aljasko, ameriški film - 1.00 24 ur STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 MOJI MALI PRIJATELJI -10.30 Iz produkcije ZLTV TV Ptuj -11.00 Risanke -12.00 Videostrani - 16.00 GNES - 16.30 MOJI MALI PRIJATELJI - 17.00 Iz produkcije ZLTV TV Ptuj -17.30 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNEŠ -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -'21.00 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja - 22.00 Videotop - 22.30 GNES -23.00 Videostrani IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Reportažni utrip - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, novice - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno - razvedrilno: Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni, monitor - 15.00 Živa, tv-magazin - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 M.A.S.H. - 18.00 Na jug! - 19.00 Živa, novice -19.15 Esmeralda - 20.00 Dosjeji X - 22.00 Živa, tv-magazin - 23.00 Newyorška policija - 0.00 High-lander TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka -14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub - 15.10 Otroci Avstralije - 15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.40 Hrvaški v zrcalu -19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito - 21.10 Srednja Evropa - 21.55 Pol ure kulture - 22.30 Opazovanja - 23.00 Filmi bratov Marc - 0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 14.55 Zbogom, lepotica, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.50 Morje - 18.20 Moč denarja -18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X - 21.30 Poročila - 21.45 Seinfeld, humoristična nanizanka -22.15 Konec je znan, italijanski film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.10 Halo, Madžarska - 11.05 Dvorec Frankenberg - 12.00 Zvon - 16.00 Za otroke -16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Mentalna higiena -17.10 Begavčki - 17.15 Vitez Janos - 17.45 Regionalni program - 18.00 Srbska gotika na Madžarskem - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.40 Album smešnic - 21.00 Studio'98 - 21.40 Aktualno - 22.50 Svet v 50-ih letih - 23.15 Šport - 0.15 Poročila TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Regije - 7.00 Dnevnik - 7.15 Vernost v 20. stoletju - 7.45 Regije - 8.00 Pouk na daljavo - 9.00 Učilnica - 10.00 Sosedje - 10.35 Zakladnica - 12.00 Vzdrževalna dela na oddajniku - 16.00 Repeta, izobraževalni program - 17.50 S seje vlade - 18.20 Kultura, znanost RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Dru'ga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih feO -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Športna stava - 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ-07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/ nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti - - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zltif-to -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljice -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje -21,00 Totovi, dvodejanka - 23.05 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.40 Obalna straža - 10.25 Napad dvajsetmetrske ženske, film - 11.45 Konfeti -12.10 Majhni tjulenj Albert - 13.15 Risanke -14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stockinger - 21.05 Zunaj meja -21.50 Dosjeji X - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 1.30 Kraljevska kobra, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sladko življenje grofa Bobbyja, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzam - 21.05 Vera -22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.40 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska 'panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Švice - 10.30 Orientacija - 11.00 NDR-šov - 13.00 Na poti - 13.30 V Avstriji - 14.00 Dnevi švicarske vojaške glasbe 1995 - 14.45 In danes je šov - 16.00 Resnični hiti - 16.30 Franz Wer-fel med dvema svetovoma - 17.15 Novo - 17.45 .Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Dvojno Veronikino življenje, film - 21.45 Postaja, kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 Richard von Weizsacker - 23.10 Revolucija 68: upor in utopija -0.00 Deset pred deseto Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK; 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10 Unicem -11.15 Kratki stik - 12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21,10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07^45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 0,8.00 Poročila - 08.05 Obvestila- 08.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mur-sko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ce§te - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi -12,00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 32 C/dsevi mladosti vestnik, 9. aprilj^ Mi imamo Piflarčka Piflarček je glasilo, ki ga urejamo učenci 5. razreda na OŠ Tišina, namenjeno pa je vsem učencem na šoli. Objavljamo mnogo zanimivih stvari. V živalskem kotičku predstavljamo živali. S pomočjo naših receptov se lahko Naša prva pesem Vijolica, vijolica, kako lepo cvetiš, žametni cvet že dehti. (SANDRA) Rumene trobentice na travniku rastejo, priletijo čebelice in sedajo na cvete. (ALEŠ) Zvonček, beli zvonček, ko veter zapiha, že lepo cingljaš: Cin-cin, cin-cin, bim-bam. (SIMON) Marjetica, marjetica, kako lepo cvetiš, doma na dvorišču na trati se bleščiš. (TADEJ) Žafran si rumen, lahko pa si bel. Čebelica rada te ima, nabere si cvetni prah in v čebelnjak odleti. (SARA) PRVOŠOLČKI iz Gaberja Zvončkova pripoved Iz dolgega zimskega spanja me je prebudilo toplo sonce. Ko sem pokukal iz zemlje, sem se ustrašil, kajti mislil sem, da sem sam. Zato sem se odpravil po svetu. Na poti sem srečal ptičke, ki so od veselja žvrgoleli in se veselili pomladi. Videl sem tudi veliko dreves in okrasnih grmičkov. Ob robu gozda pa sem opazil nekaj rumenega. Pohitel sem tja, in ko sem videl trobentico, sem poskočil od veselja, ker nisem bil več sam. Bila je lepa in zaljubil sem se vanjo. Srečno sva živela do konca pomladi. LARISA HORVAT, 2. raz., OŠ Kobilje Ali veste? učenci naučijo tudi kuharskih veščin. pravljice pa jih popeljejo v neznane dežele. Ne manjka tudi zanimivosti iz sveta glasbe. Predstavljajo se tudi mladi pesniki. Nekaj strani pa je namenjenih smehu in križankam, ki prinašajo nagrade. Pri delu nam pomaga in nas spodbuja naša mentorica Ber- ČLANI narda Jureš. literarno-dopisniškega krožka OŠ Tišina O mami Moji mami je ime Emica. Je zelo mlada. Ima črne lase in zelene oči. Je manjše postave. Ko zjutraj vstane, pripravi zajtrk. Ukvarja se s šiviljstvom. Zvečer pa se rada zabava. Za dan žena sem ji kupil vrtnico. Mama me ima zelo rada. MATEJ KNAP, 4. raz. Moja mama je stara dvaintri-dest let. Večinoma dela doma na kmetiji. Zjutraj, ko vstane, gre v hlev krmit živino. Ob sedmih pelje mleko v zbiralnico. Ko se vrne, imamo zajtrk. Potem greva skupaj opravljat razna opravila. Popoldne grem jaz v šolo, njo pa čakajo še nekatera dela. Ko se vrnem, ji pomagam. Zvečer skupaj gledamo televizijo. Moja mama je najboljša mama, ker lepo skrbi za nas. DAMIJAN GRLEC, 4. raz. OŠ Sv. Jurij i Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota Moja mama, Jasna Branka Staman, piše prečudovite pravljice. Ko jim prisluhneš, te v trenutku popeljejo v deželo, ki se imenuje Domišljija. Ko ustvarja ob računalniku, zahteva mir in tišino. Takrat ne smeta biti prižgana ne televizija ne radio. Nekaj časa sem bil v takih trenutkih nemiren in me je pogosto opozarjala, sedaj pa spoštujem njeno željo. Ko jo gledam pri pisanju, se mi velikokrat zdi, da je sploh ni tu. Verjetno je v pravljici. Drugače pa se moja mama zelo rada pogovarja, tako mi ni bilo težko, zastaviti ji nekaj vprašanj. - Si si od malih nog želela pisati knjige? »Že kot majhna deklica sem rada zahajala v knjižnico in prebirala knjige, ki so mi kar same padale v roke. Še danes se jasno spominjam svoje majhnosti med visokimi lesenimi policami, ki so se mi zdele kot pravi knjižni velikani. Najraje sem brala pravljice iz svetovne ljudske zakladnice. Danes delam v knjižnici za otroke. Imenujem jo kar moje malo carstvo, saj se v njej počutim kot doma. Tu in tam dobim v roke knjigo, ki sem jo prebrala v svojih otroških letih. Takrat začutim v srcu zlitje dveh časov; sedanjost objame preteklost in postaneta eno. Že v osnovni šoli sem rada pisala in si izmišljala svoje lastne »čudazgod-be«. Vedno -sem bila-dokaj ustvarjalna, in ta lastnost je še danes bistvena v mojem življenju.« - Danes ne pripoveduješ samo lastnim otrokom pravljic, ampak imaš tak poklic, da svet pravljic približuješ mnogim svojim malim obiskovalcem. In kdo jih je pripovedoval tebi? »Moja babica, klicali smo jo mamika, je imela dar za pripovedovanje in petje starih ljudskih pesmi. Ta njen zaklad se je z njenimi tremi hčerami, med njimi je bila tudi moja mama, pridno bogatil. Moja mama je imela prečudovit sopran; žal so ji pozneje odpovedale glasilke. Kadar je likala, sem sedla na stol in se predala njenim pripovedim. Najrajši sem poslušala pravljico o Volku in sedmih kozličkih, moja najljubša ljudska pesem pa je bila Pod goro, pod to goro zeleno. Takrat sva si bili resnično najbližji. Nič naju ni zmotilo. Bili smo samo ona in jaz in pravljica.« Nazaj k naravi Pred kratkim smo se učenci 7. razreda naše šole odpravili na tabor na Kozjak. Tam smo se namestili v domu Škorpijon, kije dokaj velik in lepo opremljen. Okrog so tudi igrišča za košarko, nogomet, namizni tenis idr. Poleg nas so bili na taborjenju še učenci iz Cerkvenjaka. Hitro smo se med seboj spoznali in sprija-teljili. Najbolj naporni so bili za nas pohodi, saj nismo bili vajeni poti navzgor. Veliko časa je bilo namenjenega tudi učenju, še največ o prvi pomoči. Imeli smo tudi lokostrelstvo, vremenoslovje in druge teme, ob katerih smo spoznavali, kako se je potrebno znajti v naravi. Tako smo postavljali tudi bivake. Spat pa smo morali že ob 22.15. Na začetku se nismo strinjali s tem, a smo potem hitro vsi zaspali. Bili smo namreč utrujeni Na dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani se je predstavila tudi OŠ Prežihovega Voranca Srednja Bistrica s projektom Tradicija mlinarstva nekoč in ohranjanje te dejavnosti v današnjem času. Razstavili so tudi miniaturni mlin, ki je zbujal med obiskovalci precejšnjo pozornost. Še posebej pa so se bistriški šolarji razveselili, ko se je ob njihovem razstavnem prostoru ustavil predsednik države Milan Kučan, ki je želel poskusiti domač kruh. Intervju z mamo - Dokler sem bil majhen, sem tudi sam hodil k tvojim pravljičnim uram. Zakaj otrokom ne bereš pravljic? »Pravljica resnično zaživi takrat. kadar sem pravljica jaz. Teče skozi moja usta, oči in dlani in mehko pada v otroška srca. Otroška ušesa poslušajo in njihove oči so prilepljene name. Toda ne vidijo mene, vidijo pravljico. Željno čakajo besedo za besedo, jih vpijajo in z njimi odpotujejo na krilih svoje domišljije. Pravljica, ki se pripoveduje, je resnično živa pravljica.« - Te dni se ti je izpolnila ena velikih želja. Izšla je tvoja knjiga. »Res je, izšel je moj knjižni prvenec z naslovom Sinja pravljica. Napisala sem jo na dušek. Kar lila je iz mene. To je ekološka pravljica o sinjih kitih in trka na človeško vest o ohranjanju Zemlje. Sinji kiti so zame biseri morja in kadar pomislim nanje, mi v duši pozvanja njihova prečudovita pesem. Želim si, da bi ti enkratni velikani živeli večno.« - Pa bo res tako? Kaj misliš? »Na svetu je marsikaj narobe. Največja žalost pa je, da so ljudje - In kaj trenutno pišeš? od celodnevnega dela in hoje. Dalj časa pa smo lahko ostali pokonci v četrtek, ko smo imeli ples do polnoči. Po večerji smo imeli po navadi kakšen kviz ali predstavitev posameznih šol. Enkrat smo opazovali tudi zvezde. Zadnji dan pa smo imeli Škorpijonove igre. Učitelji so nas razdelili v skupine, nato pa smo se morali sami orientirati in priti do posameznih postaj, kjer so postavljali dodatna vprašanja iz tem, ki smo jih obravnavali med tednom. Pri teh igrah so bili v prednosti tisti, ki so imeli več kondicije. Nazadnje smo reševali še teste. OŠ PREŽIHOV VORAHC SREOH« BISTRICA ” Kg pozabili na pravo bistvo življenja. Pozabili so tudi, kdo so in čemu živeti. Ne znajo več prisluhniti naravi in z njo živeti v sozvočju. Ker seje bojijo, si jo želijo podrediti. Že stari Indijanci so govorili, da Zemlja ni naša in da smo jo dobili le v dar. Mi pa si prav nič ne prizadevamo, da bi jo svojim sinovom in hčeram predajali enako ali še boljšo.« - Kam pa to vodi? »Za svoje probleme zelo radi krivimo druge. Človeštvo ne čaka nič dobrega, če se ne bo spametovalo. Toda kje začeti? Spremembe se vedno začenjajo v vsakem posamezniku. Vsak človek bi moral izprašati samega sebe in zaupati vase. Rešitve so zmeraj čisto blizu, v nas samih. Toda sebe imamo navadno najmanj radi.« - A o vseh teh problemih pišeš tudi v svojih knjigah? »Na nek način da. Vendar so ta sporočila v zgodbi skrita in bralec jih mora najti sam. Tako ima neskončno možnosti, da odgovore najde v skladu s svojimi prepričanji.« »Trenutno kujem kar n ■ zgodb. Pravljica o Zvezdn® • lju pripoveduje o dečku J * gre po luč na Srebrne g0™; Zemljo zajela S tudi pravljični roman P žela. Glavna junakinja J« “ Ejla, ki potuje skozi d« ’ , različnih dežel. Kako se . ba končala, še ne veNJ^, moram, da je pisanje F . ništvo. Brusiti seje p raj vsak dan, če ne, »P forme«.« j - Imaš kakšen »Vsak človek, naj star, bi se rrSla* življenje večno učenj e j dimo z njim, je vedn nas. Imamo svojo « srce in sami si iščemo Vsak si naj prisluhne, naj dopusti, da živijo P svojimi odločitvami-če delamo napake, po le to, da sejih zavedamenjeja tudi popravimo. učenje je življenje.« j -Zahvaljujem se tl upam, da bodo tist’ li tvoje knjige, z "J1!?. in se bodo prepus Še lepše pa bo, ce bo«« svojo lastno knjigi -O JAN LE Imeli smo se zelo lepo, spoznali smo nove prijatelje in veliko novih stvari. ANITA ŠTEVANEC, 7. raz. OŠ Bistrica najlepša mater,nS^ pravil tudi akti zsW, plivniku kultni program, v ka di povedali^ . da so najleps®’ pot°- Velikonočni zajet Z babico sva se pogovarjali o veliki noči, kako so vljali ta praznik. Dejala mi je, kako so ji starši vedn°» pr' rajo biti otroci pridni, drugače jim velikonočni zajec »k _ ter” P3 Na velikonočno nedeljo so šli zjutraj k maši, P° / iskali pobarvane remenke, ki naj bi jih prinesel zaje%ejšis vedno spraševali: »Kako to, da zajec nese jajca?« . aoyof. J«' vorili: »Zajec jih vzame kokošim.« To je bil dober iz^n0 t^ j preveč motilo. Bili so srečni, ko so našli kakšno P1 jim je veliko pomenilo. 7 b, MARTINA RAJNAK Največji praznik Jožefov je seveda 19. marec, nas pa je zanimalo, ali veste, kdaj še (nekateri) Jožeti praznujejo svoj god. Okrog 30 vasje odgovorilo, da se bo to zgodilo 1. maja, ko je v večini koledarjev pri nas zapisano, da je takrat godovni dan Jožefa delavca, kar je seveda prav. Škoda, da nihče ni pozorneje pogledal koledarja, kajti v tem primeru bi ugotovil (videl), da sta Jožetova dneva tudi 23. marec in 27. avgust. KUPON št.31 —ALI VESTE? Ali veste, komu so nekoč govorili Lupinarji? Odgovore zbiramo do 15. aprila. _^}n|K, 9. april 1998 glasbeni sceni nominiranci za zlatega PETELINA -POP ^»LIŠUZVAJALEC 1U KIBb 2' najboljši album NI NIKOLI album ANITA NI NIKOLI NE ODHAJA POLETJE Rad bi bil s teboj ALBUM - POP izvajalec HALO ROKNBAND , VILI RESNIK ^UŠA PESEM, pop 4' NaJBOLJŠi '^ialec »IH HUNI 5 avtorOi) S- LOŠIČ/ J. ZMAZEK M- »LAŠIČ/U. VLAŠIČ/B. GRABNAR C- KOCJANČIČ/ D. MISLEJ/ M. LEGOVIČ glasbeni producent(i) JADRAN OGRIN NEND BELAN SAŠO FAJON izvajalec ROKNBAND VILI RESNIK TINKARA KOVAČ IZVAJALEC - TEHNO & DANCE album BABILON III MATA HARI VŠUSU >1» B°LJ^I ALBUM - TEHNO & DANCE hi® !>in ^a*alec glasbeni producent(i) S T- b“n j'™ 5 BOŠTJAN GRABNAR NAJBOI ' ™*E(! “ANCERS ČADEŽ/M. ZUPAN/M. LESJAK sem JSA PeSEM - TEHNO & DANCE avtorlji) s- ARTIČ IN M. MERLJAK GRABNAR/ MUŠIČ 7’NAJBO ' 2*TMWMTANA ROZMAN ^ai^ Jsi Ovajalec - rock Jnajb01 s album navaden dan KAJ SE DOGAJA ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ‘Ljšl ALBUM - ROCK . -'""m izvajalec JANEZ ZMAZEK AVTOMOBILI PETER LOVŠIN PESEM - ROCK izvajalec BABILON GIMME 0 POWER DANCERS glasbeni producent(i) J. ZMAZEK/ B. ČINČ MIRKO VUKSANOVIČ P. LOVŠIN/ R. MAGNIFICO JMEZ ZMAZEK ADI SMOLAR PETER LOVŠIN izvajalec JANEZ ZMAZEK ADI SMOLAR PETER LOVŠIN 'Uliti S«. OVAJALEC - ALTERNATIVNI ROCK album । »HISTLE ■ TOU DANCE ®RAVO JE BIT DIVJI CARSICA ALBUM - ALTERNATIVNI ROCK TtM^alec glasbeni producent(i) ' ™ MVSTiCA JANEZ KRIŽAJ/ TERRA MVSTICA ALDO IVANČIČ . "“NULLIUS RES NULLIUS/MIRO KUSAČIČ JSA PESEM- ALTERNATIVNI ROCK Sgarii’ izvajalec RSJI . PRIDIGARJI 1] J XENE«^ RES NULLIUS I(V tč ETROPOllS METROPOLIS SI‘ZVAJALEC - FOLK & ETNO *'• album J« SEM NOR ČHAIE CARSICA ^OLj^ « “ ““"»"E" " S TS » M V J VsoR' OČI ^RJU IN šifrer DREt? KRCMI ’ Maia Pur M, xA wons „ l,lNipič * k J do četrtk v 3’90qo j.,3, J®-aprila 1998, na naslov: Murski val, Gl^ . ,slN medijih pa se pojavlja več slabih kot dobrih novic. Njihovo mesto so prevzela štiri dekleta iz skupine Ali Saints, ki so y zadnjem času pobrala kar nekaj velikih nagrad. Ljudje potrebujejo na sceni pač nekaj novega. M Q O at at M CU •kB* 5 Z Vsi tisti glasbeniki, ki niso bili v ožjem izboru za najbolj popularnega glasbenika, ki so kandidirali za Viktorje, bodo imeli nekoliko več možnosti na podelitvi zlatih petelinov v petek, 17. aprila. Letos pa bo v različnih kategorijah kikirikalo skupaj 30 petelinov, čeprav ni še povsem jasno, po kakšnih kategorijah so glasbeniki razvrščeni. Glasbena skupina Jamiroquai je prispevala skladbo za novi film Godzilla, ki originalno vključuje refren, daje Godzilla morilec. Hollywoodski predstavniki so temu stfogo nasprotovali, saj bi naj imela glasba preveč negativno sporočilo. O tem, ali bodo zamenjali besedilo ali glasbenike za film, ne poročajo. Q 5 CZ) * M OS at S o a Sting Sem grd, ampak še vedno seksi Čeprav Sting že dlje časa ni izdal novega albuma, je še vedno kultni glasbenik in umetnik, kakršnih je v glasbenem svetu bore malo. Zaradi glasbe, ki jo je nekoč ustvarjal, ima še vedno veliko privržencev in oboževalcev. Še vedno je veliko oboževalcev in ljubiteljev njegove glasbe, ki jih zanima, s čim se Sting ukvarja sedaj, ko ne ustvarja glasbe, in vse podrobnosti iz njegovega življenja. Sam pravi, da živi posvečeno življenje in si prizadeva, da ima vse, kar dela, smisel. »Vesel sem, da lahko kreiram svoje življenje in kaj je lahko sploh bolj sveto od tega?« dodaja. In katera vprašanja mu najraje zastavljajo njegovi oboževalci? Ljudi zanimajo zelo različne stvari, od tistih prav banalnih pa do nekoliko bolj zapletenih. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj zanimivih vprašanj in odgovorov, ki smo jih povzeli po revji Q. Katera je po tvojem mnenja najboljša skladba, ki si jo napisal? Sting: »O, bog, ne vem. Lahko pa povem, katera je bila najbolj uspešna, to je prav gotovo Every Breath You Take. Ta se je prodala tudi v največjem številu primerkov. Zanimiv pa je tudi podatek, da so jo na ameriškem radiu zavrteli več kot štirimi-lijonkrat, kar je preračunano kar 24 let neprestanega igranja.« Kako pa si sprejel, da je raper PuffDaddy predelal enega tvojih najuspešnejših hitov Every Breath You Take? Sting: »Moram povedati, da sem bil počaščen. Laska mi, če kdo izbere kakšno mojo skladbo in če ta tudi v drugi izvedbi postane resnično velik hit. Na svoj način je Puffu uspelo približati mojo glasbo skupini ljudi, ki morda zame nikoli ne bi slišala in ne poslušala moje glasbe. Presenetljivo pa je poslušati glasbo, ki si jo sam napisal v popolnoma drugačnem ritmu in obdelavi.« Kdaj ste se nazadnje peljali z javnim prevoznim sredstvom oziroma bolj resno vprašanje, ali niste preveč bogati, da bi še pisali dobre skladbe? Sting: »Ravno pred dnevi sem se peljal z vlakom od Waterlooja do Salisburyja, pa še prvega razreda nisem vzel. Da bi bil prebogat, da bi pisal dobre skladbe? Povedati moram, da je zelo zanimivo, da te v bistvu veliko denarja bolj izolira, kot si človek sprva lahko misli. Všeč mi je imeti veliko denarja, čeprav se dobro zavedam in preveč dobro vem, kako je, če denarja nimaš.« Naslovi tvojih prvih treh albumov so bili Outland DAmour, Reggatta De Blanc in Zenyatta Mondatta. Kdo za vraga si je to izmislil? Sting: »Tudi sam se to pogosto vprašam. To so bile ideje menedžerja Milesa Copelanda, ki seje rad igral s svojo kreativnostjo. Prepričan je bil, daje dobro, če damo albumom taka prismojena imena. Jaz se nisem popolnoma strinjal, čeprav takrat nisem nasprotoval tem naslovom in sem si v bistvu želel, da bi imeli kar naslov Sting. Četrtega Ghost In The Machine sem naslovil jaz. Naslov mi je všeč, čeprav ni nič posebnega.« Ko smo vas v videli 80., ste imeli že visoko čelo, kar je kazalo na to, da boste nekoč postali še velik umetnik. Danes, veliko let po tistem, se vaši lasje niso bistveno spremenili? Sting: »Največ las sem izgubil v dvajsetih letih, vendar se potem stanje ni bistveno poslabšalo. Bistveno pri tej moški zadevi pa je, da se s tem ne obremenjuješ preveč. Človek mora biti to, kar je. Najhujše pa je, da poskušaš z različnimi sredstvi in načini stvari izboljšati. Najboljši način je, da se postrižeš in se sprijazniš s tem, kar imaš. Jaz rad pravim, da sem grd, ampak še vedno seksi.« Ali si kdaj imel homoseksualno razmerje? Sting: »Da, vsako soboto si s kakšnimi dvajsetimi milijoni moških ogledam nogometno tekmo.« Sir Elton, sir Cliff. Kdaj bo prišel čas, da boš postal sir Sting? Sting: »To pravzaprav nima velikega pomena ali pa? Če že govorimo o kakšnem naslovu, bo to lord Sting ali pa nič.« Kako se znajdete v tem uspešnem svetu? Sting: »Že dolgo sem na tem svetu in včasih imam občutek, da je moje nekdanje življenje v bistvu neko drugo življenje. Precej čudno, da. Kljub vsemu pa želim obdržati stike z ljudmi, s katerimi sem se družil, preden sem postal uspešen. To so pravzaprav ljudje, ki me nekoliko prizemljijo. Moje življenje pogosto postane tako nerealno, da se moram vsake toliko časa spomniti, kdo pravzaprav sem.« Narodnozabavna uganka AVince beneško, Pojdem v Benečijo, Rdeči cvet. Zvezde žarijo ... da, resje veliko skladb, ki jih izvajajo Beneški fantje in jih poznate. Iz kupčka dopisnic pa smo potegnili dopisnico Kristine Anžel, Kraijevci 5, 2236 Cerkvenjak. Pripisala pa je tole pesmico: Beneški so fantje iz Benečije doma, / kdor jih posluša, ta rad jih ima. Nekaj posebnega glasba je ta, / nihče jih popolno posnemat ne zna. / Da dolgo igrali in bili bi nam vzor, / da našemu mlademu rodu bili bi izbor. Čestitamo! Novo vprašanje: Naštejte nekaj glasbenikov, ki so sodelovali na prireditvi Zaigrajmo in zapojmo po domače in so pomagali pri žrebanju Vestnikove fieste? Odgovor: Kupon št. 42 Odgovore pošljite do 15. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narodnozabavno uganko«. Glasbena uganka Magnifico je tisti, ki se je prav tako dobro kot na glasbeni sceni, ali pa morda še bolje, znašel tudi na filmskih odrih. Pravilni odgovor je zapisal tudi Janez Snoj, Noršinci le, 9240 Ljutomer. Čestitamo, nagrado mu bomo poslali po pošti. Novo vprašanje pa se glasi: c Katera glasbenika sta letos ostala brez viktorja popularnosti? Odgovor: _____________________________________ Kupon št. 74 Odgovore pošljite do 18. aprila 1998 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! 34 vestnik, 9. aprilj^ zavarovalnica triglav, d. d. Območna enota Murska Sobota Ekološki inženiring in trgovina INGEKO, d. o. o., ekološki inženiring in trgovina, gradi za ZAVAROVALNICO TRIGLAV, Območno enoto iz Murske Sobote POSLOVNO-GARAŽNI OBJEKT v Lendavski 5, v Murski Soboti, 1OOO m2 poslovnih prostorov in 94 garaž Informacije: INGEKO, d. o. o. Slovenska ulica 25 tel.: 069 31 680 faks: 069 32 320 (Bratovi na slovenskem severovj^obu 13. del MURETINSKI DVOR Easelje Muretinci pri Gorišnici pri Ptuju se prvič omenja leta 1322. Tuje verjetno že v sre- Dvorec v Muretincih dnjem veku stala pristava oziroma dvor, ki pa se omenja šele leta 1542. Takrat je bil last Luke Szekelyja, borlskega in ormoškega graščaka. Dvor je leta 1574 podedoval Lukov sin Jakob, leta 1652 pa je prišel v posest grofa Maksimilijana Herbersteina. Ta gaje še isto leto zamenjal z nemškim viteškim redom za komendo St. Johann pri Herbersteinu. Nemški viteški red je kmalu nato pozidal sedanji dvorec, posest pa je upravljal iz Velike Nedelje. Dvorec, a že hudo zapuščen, je bil v posesti reda tudi še med obema vojnama. Zdaj je v njem Dom upokojencev in oskrbovancev Muretinci. MURSKOSOBOŠKI DVOREC bstoj gradu v Murski Soboti je prvič izpričan šele 1478. leta kot castellum in Belmwra in nato 1498 kot castellum Mwrayzombath. Čeprav ni dokazov, vse kaže, da se obe imeni nanašata na isto fevdalno postojanko. V tej zvezi ne kaže prezreti, da je bila v kraju Bel Mura že 1255 izdana neka listina, kar morda kaže na obstoj grajske stavbe. Današnji dvorec je naslednik izginulega srednjeveškega murskosoboškega gradu, vendar ni mogoče reči, da gre pri tem ne le za pravno, ampak tudi za lokacijsko kontinuiteto. Pozidali so ga v 16. stoletju tedanji lastniki murskosoboškega ozemlja grofje Szechy. Tem je sredi 17. stoletja sledila ma džarska fevdalna rodovina Szapary, kije 1722. dosegla grofovsko čast. Zadnji lastnik grof Geza Sza-pary je dvorec 1934 prodal na javni dražbi soboški občini, že pred tem pa je razprodal inventar. Danes je v njem Pokrajinski muzej, ki se odlikuje z na novo urejenimi zbirkami. Dvorec je zasnovan v obliki pravilnega renesančnega kastela. Štirje enako visoki stanovanjski trakti obdajajo pravokotno notranje dvorišče, na vogalih pa nastopajo poudarjeni štirioglati stolpi pravokotnega tlorisa, ki s svojo višino ne presegajo višine traktov. K zasnovi se na zahodni strani prislanja baročna tristrano sklenjena kapela. Stavba obsega poleg pritličja gosposko nadstropje. Arhitekturna zasnova dvorca izvira iz druge polovice 16. stoletja. V prvi polo- Baročni portal soboškega gradu, foto: F. Štefanec j križ. menje, imenovano Slovesna dvorana soboškega gradu leta 1930 Pripravil: Franček Štefanec sicer brez slehernega stenskega 0K'Lil{L danjega inventarja. Bogata arhitektun prostora ustvarja vtis pristnega barocn6« Zahodno od soboškega gradu, na ^u^sl5 L fovskem zemljišču, je stalo zidano s 6. «|T vici 18. stoletja so novi lastniki Szaparyji dvorec s posegi na fasadah in v notranjščini učinkovito polepšali. Fasade so na novo členili, dvorec je dobil nova portala v vzhodnem in severnem traktu. Zunanji okvir portala v vzhodnem traktu oblikujeta pravokotna stebra, ki se prek kapitelov uvi-jeta v voluti, opirajoči konzolni sklepnik. Znotraj okvira je manjši vhod z močno potlačenim lokom, čigar čelo vse do volutasto sklenjenega okvira prepleta štuki-rana baročna ornamentika. Na straneh ob portalu sta ornamentalno okrašena stebra z vitkima, baročno razgibanima orjakoma -atlantoma, ki opirata bogato členjena kompozitna kapitela, na teh pa počivata vogala v prostor usločenega balkona, opremljenega z balustrsko ograjo. Os, ki jo v fasadi oblikuje portal z balkonom, je v nadstropju poudarjena z razgibanim čelom nad balkonskim vhodom, ob strani pa sta enostavna pilastra, ki segata prav do podstrešne grede, nakar se ob kapu vhodni motiv konča. Drugačen je portal na severni strani. Po obliki je skromnejši in brez figuralnih dodatkov, zato pa je v okviru celotne fasade s triosnim rizalitom mnogo odličneje poudarjen. Nad preprostim, lahno žlebljenim okvirom s potlačenim lokom, ki ga členijo le konzoli in sklepni kamen, so v nadstropju tri visoka, polkrožno sklenjena vrata - srednja so nekdaj bržčas vodila na zadaj manjkajoči balkon, stranska pa so v parapetu zaprta s kovanima ograjama. Baročni posegi v notranjščini so se omejili predvsem na preoblikovanje slovesne dvorane in kapele. V dvorani, kjer je shranjen tudi še del nekdanje grajske opreme, so posebno privlačni s freskami okrašeni stene in strop. Medtem ko se na stenah uveljavljajo motivi pilastra, baročnih okvirov, rokaja in razigranih dečkov, imamo na bečvastem oboku opraviti s pravo alegorično slikarijo. Med figurami je tu n. pr. podoba boginje Atene, ki jo označuje poleg nje čemeča sova. Ikonografski sestav slikarije še ni do kraja razvozlan, prav tako tudi ne poznamo njenega mojstra. Skoraj zanesljivo ga bo treba iskati v krogu madžarskih iluzionističnih slikarjev. V kapeli pritegne pozornost predvsem notranja arhitektura, saj je preseka Prešernova ulica ulico polIIJ' 1 Pomnik je bil podoben znamenj11 ./ večih na Goričkem. vojnaK Znamenja pred drugo svetovn0 popravljal in ga je močno nag^Lbi^V 1949 gaje podrl eden od bližnjih>P njegovega materiala sezidal hlev- ’ / kužno znamenje. :e Med soboškim prebivalstvom P LfeP1 J izročilo, da so na tem mestu Tu -zjja takratnega soboškega grofa Dion* njim orali. j ^RRINGERJEVDVOR ras a neznani lokaciji na APaSN tel11 Ld 15. stoletju Narringerjevdvor> j je po svoji materi Veroniki, je PL Schaufuess, rojeni Herberstein-od Narringerjev, nasledil Žiga J 1520 je dvor zalila Mura; od te® rabljLh^# mrtev rokav, ki so ga lastniki uP°te(jaj Pottendorferjeva hči je prines|a imenovani dvor svojemu soprog P M, škemu za doto, ta pa ga je 160» Pr> / lu. Od njegovih dedičev sije dv°?est derik pl. Trautmansdorf, ki Je kmetom. 9. april 1998 35 O turisr^^ ' Cankoviso imeli na pobudo Začeli so društva Prireditev Jožefovi dnevi, stavili na ' razstavo gospodinj, pred-storih vašim m nI gostlnci s sv°j° ponudbo. V pro-in praktični S -1 ske8a doma pa je bila tudi razstava in ročnih ’zde!ave izdelkov domače obrti tkanjem n .red5137’!6 so se tudi učenke OŠ s in Prikazalo ^ °- Sodeloval° je tudi TD Korovci keksom Sc38’ ™življenje v s°zvočju s spominsko /k a ^ora- Mnogi so si tudi ogledali Popoldne na ? ° ^vgusta Pavla. Na jožefovo nih skunin in ° Se zvrstili nastopi domačih glasbe-LJ Pripravilo v; ' Na ocenJevanje vin, ki gaje Prinesli 211 V7 no8radništvo društvo Lenart, so vna komisija i™7 V’n’ ocenjevala pa.jih je stroko-Glede na to d ' J°Je V^i' mag' Anton Vodovnik. Povprečna oc/ S° 1Z'°^d’'e štiri vzorece in da je Woče sklenif a°Cer^enih vzorcev 17,43 točk, je Pridelujejo kak’ a tUd'v tem delu Slovenskih goric bližja, od teM°v°Stna v'na’ Najboljšim so podelili n sveti JImedalj' (EBr) — Jurija so ŠČAVNICI - V cerkvi sv. naMesečnem s6 e • dub°vniki dekanije Ljutomer ?e Pogovarjali recanJu- Po skupnem bogoslužju so ’ dekaniji ki in Sm.Od' 'n Praznovanju velike noči, jonski župnik -V°dl Andrej Zrim, sicer gornjerad-„ 110 pastirski enajst župnij, v katerih opravlja m2J.Pj'Radgoni ^°^7 duhovnik°v, od tega trije v ki ga d Vinogradniško društvo Centiba, /J81'0 svetovalnn C|“/''mcrman, je skupaj s kme-"P. Vzorce so n S Uzbo orSan>ziralo ocenjevanje ”j*h madžarsVtH,68''.111^ vinogradniki iz sose-,3d, je prisodit ,kraiev- Največ točk, in sicer r 8radnika Juri; Disija vzorcu chardonaya vi-iškega rizlin . er^eda ’z Dolge vasi. Tudi vzo-u mjega 1 ar8a Pridelovalke Marije Dragošič M^J^kosaje dobil visoko število točk: M Dubrovnik v w So Pripravili v n'/ predvelik°nočnem času tP ^nočnih ok™°brovniku razstavo pirhov in , Podstavil; no J °v' $ sv°j™i lepimi izdelki so tr Jenecv in var<»,meZn' °bčani; člani društva upo-Sa 12Lendave m"101 varstvenega delovnega cen-n j10 Pirhov r?m ajeveč, menda čez tisoč, je bilo (F n^jčk. R;m|k Pobarvanih (veliko-“•) a naj bi postala tradicionalna. OGLASE, ZAHVALE IN ČESTITKE it INFORM^n Kl SLUŽBI PODJETJA ZA *tuSran^^ (na ml AGNENCIJI KLAS V LENDAVI klas v * TURKtiA U ^na avtobusni postaji) RADgo^1 AGENCIJI KLAS V GORNJI TUR|<šTi6>..na avtobusni Postaji) gLavnfmNIagenciji trsek na NEM TRGU V LJUTOMERU it VESTNIK /H4V Mio »irski ral SLI Mu 'Ilovica d'd' 00^°'^ V Murski Soboti e" sodelavca za in^° str°kovno 'aVCa pr'čakujemo, da ima: ' hari za Poklic ekonomist, leSarstva' ciiske delovnih izkušenj, 2 'n sodelovanje ter organiza- Č9s, to^ sklenili delovno razmerje J CaS 12 mesecev, in s 6-mesečnim 9 raZrri6ria aSneje ie mogoče tudi podaljšanje Z d°kazj|0 pogojev in opisom i>va ^CA Pričakujemo v 8 dneh na °rri1acij68, 4220 ^/^.'Hdustrija, d. d., Škofje Loka, Po^*čite o °^a boka' Za morebitne dodatne po ^lefonu, št. je 064 613 236. BREZOVICA - S pomočjo krajevnega samo- prispevka in denarjem, ki so ga dobili ob Občine Črenšovci, so v Brezovici “preplastili” cesto in poglobili obcestne jarke. Zdaj si močno prizadevajo za ulično razsvetljavo, kar pa bo kar velik zalogaj, saj je vas dokaj “raztegnjena,” oziroma se sestoji iz velike in male Brezovice. Zamisel so prenesli na občinske svetnike in računajo na pomoč iz občinskega proračuna. (J. Ž.) LENART - Predračunska vrednost moderniza- cije cest v letošnjem letu v lenarški občini znaša 88 milijonov tolarjev. Glavnino denarja bodo zagotovili z občinskim proračunom, 27 milijonov tolarjev pa pričakujejo od državnega sklada za razvoj demografsko ogroženih območij. Asfaltirali bodo tele cestne odseke: Lokavec-Rožengrunt-Dražen Vrh, Zgornje Ščavnica-Lešane, Malna-Zgornji Gasteraj, Cogetinci-lvanjski Vrh, Straže-Strmec in Spodnja Ročica-Benedikt. V načrtu je tudi modernizacija dveh krajših odsekov: Močna-Zgornje Partinje in Sveta Trojica-Spodnja Senarska. (F. Br.) NEGOVA - Krajevni odbor RK Negova je vo- dila Marija Lončarič, odslej pa je predsednica Dragica Lipnik. Na to funkcijo so jo izvolili na občnem zboru. Tega so sicer združili s srečanje krvao-dajalcev. Tistim, ki so dali kri že večkrat, so podelili priznanja. Posebno odličje je dobil Rado Luknar iz Negove, saj je dal kri kar 95-krat. (L. Kr.) LJUTOMER - Planinsko društvo Ljutomer je ____ med najaktivnejšimi v pomurski regiji, njegovi člani pa se vsak dvakrat mesečno udeležujejo izletov, strokovnih ekskurzij in posvetovanj. V prejšnjem mesecu so bili na zanimivem izletu na gozdni učni poti v Fuks grabi v Korovcih. Kar 100 si je ogledalo to znamenitost in mnogi so izjavili, da bodo še sli na tak poučen izlet. (N. Š.) — MURSKA SOBOTA - V Mestni občini Mur- ska Sobota je več kot 4.000 občanov, ki aktiv- no sodelujejo v kolektivnih in posamičnih športih ter v športni rekreaciji. Da bi svoje programe izvajali nemoteno, naj bi mestna občina namenila za te namene več kot 64 milijonov tolarjev; od tega 40 ilijonov za dotacije klubom. (G. G.) ~~ DOBROVNIK - Popularna Marika Kardinar ____ je izgubila stavo z vodjem tv-oddaje Super pop in za kazen je morala “častiti” s prekmurskim bogračem. Tega je (s)kuhala v marijanski čardi in -kot so povedali tisti, ki so ga okusili (in pojedli), je bil odličen. (F. B.) motorna vozila MOPED BT, malo vozen, ugodno prodam. Bogojina 4b. m 17998 JUGO 60, letnik 1989. prodajo za 180.000 tolajev. Gubič, Slomškova 72, M. Sobota, m 18003 DIANO, letnik 1978, reg. do 29. 8., zelo ugodno prodam. Kovač, Razlagovi 14, M. Sobota, m 18008 RENAULT 19 RT 1.4, 4-vratni, letnik 1994, prevoženih 31.500 km, rdeče barve, garažiran, električni pomik stekel, centralno zaklepanje, prodajo. Cena 1.400.000 SIT. Tel.: 53 465. ml8010 LADA RIVA, letnik 1986, rdeče barve, ugodno naprodaj. Tel.: 24 621. m 18040 RENAULT 18 TLJ, letnik 1985, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 46 670. m!8O51 TAM 110 - T 10, keson, registriran do septembra, in moped 14 M, letnik 1981, neregistriran, prodam. Tel.: 42 520, po 15. uri. ml8O57 KOMBI IMV, letnik 1984, obnovljen, neregistriran, prodam. Tel.: 26 135. ml8O6O LADO SAMARO, letnik 1987/okto-ber, prodam. Tel.: 33 038, po 16. uri. m 18061 MAZDA 323 F, letnik 1990, prodam. Filovci 102b, tel.: 47 164. m 18064 CHRYSLER LE BARON GTC TURBO, letnik 1990, 130 KM, limuzina, prodam. Tel.: 27 490. ml8065 NISSAN SANY 1.6 SLX, letnik 1988, ugotino prodam. Edvard Mihalič, Rogašovci 25a, tel.: 57 004 ali 32 483. ml8O71 ZASTAVO 128, letnik 1989, prvi lastnik, kot nova, JUGO 55, letnik 1990, GOLF 1.6, letnik 1982, na novo registriran, GOLF 1.1, letnik 1979, obnovljen, prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali 0609 625 560. ml8082 RENAULT 11 SPRING dizel, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 400.000 SIT. Darinka, G. Petrovci 7, tel.: 56 387, informacije v soboto in nedeljo, m 18086 VOLKSWAGEN 1300, hrošč, bele barve, letnik 1971, registriran do septembra 1998, prodam. Cena 200.000 SIT. Ogled vsak dan po 16. uri v Ne-delici 133c. ml8111 JUGO 55 KORAL, rdeče barve, letnik 1988, prodam. Tel.: 54 132. m!812O posesti V ČERNELAVCIH v novem naselju prodajo VRSTNO HIŠO, komfortno, z urejeno okolico. Černelavci, Slovenska 37. m 16416 SOBO s souporabo kopalnice dam v najem. Tel.: 24 237. ml7898 DVOSOBNO STANOVANJE na lepi lokaciji v centru M. S. prodam. Tel.: (062) 69 26 52, (069) 22 918. mrk TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodam. Tel.: 24 388, po 18. uri. ml7909 TAKOJ VSELJIVO HIŠO v Sodišin-cih 5 Is centralnim ogrevanjem prodam. Informacije dobite osebno pri Tomič, Gederovci 3. m!7944 SADOVNJAK na Kukeču, 15 arov, 70 jablan, mladi nasad, ograjeno, in motorno kolo NSU Prima 3, letnik 1963, prodam. Tel.: 24 611. m 17983 DOBRO VPELJANO MENJALNICO v Lendavi dajemo v najem. Tel.: 75 805. ml7984 OBVESTILO: 24. aprila 1998 bo ob 8.30 na Okrajnem sodišču Murska Sobota v sobi št. 7 dražba nepremičnine - parcele št. 1816/2, k. o. D. Slaveči, površine 2,06 ara z zgradbo mlina z mlinsko opremo. Skupna izklicna cena je 3.186.400 SIT. ml7999 NEDOGRAJENO HIŠO z nekaj zemlje v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni prodajo. Cena po dogovoru. Tel.: 062 315 682. m 18001 DVOSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, centralna, te!.. CATV, prodam. Alija Feta, Slomškova 66, 1. nads., tel.: 31 065. m 18004 STAREJŠO HIŠO v Markišavcih 20 prodam. Tel.: 27 573 ali 24 942. m 18005 STARO HIŠO na 18-arski parceli v Gradišču, 14,5 km iz M. Sobote, možna nadomestna gradnja, prodam. Tel.: 27 229. m 18007 HIŠO, 140 m2, podkleteno, na 10-arski parceli, v novem naselju, v bližini termalnega kopališča hotela Lipa v Lendavi prodam. Tel.: 75 384 ali 74 951. ml8018 GRADBENE PARCELE, po 10 arov, v Cezanjevcih, prodam. Drago Po-štrak, Cezanjevci 53. m 18024 STAREJŠO HIŠO na 1700 m2, na Hotizi, potrebno adaptacije, prodam. Za ogled se oglasite pri Mariji Tivadar, Hotiza 79. m 18026 ZEMLJO v Murski Soboti, primerno za parcele, prodam. Tel.: 26 579. ml8O31 V NOVEM NASELJU ob Partizanski cesti v Lendavi prodamo hišo, primerno za stanovanje dveh družin z dvema posebnima vhodoma. Tel.: 75 835. ml8O34 VPELJANO GOSTIŠČE blizu Portoroža išče kuharico, lahko priučeno, ponuja stanovanje, hrano, plačilo po dogovoru. Tel.: 066 79 700, Valter, m 18035 STANOVANJSKO HIŠO v Murski Soboti, komfortno, parcela 600 m 2, prodam. Dill, d. o. o., tel.: 069 32 322. GRADBENO PARCELO v M. Soboti, 677 m2, mirna lokacija, prodam. Dill, d. o. o., tel.: 069 32 322. STANOVANJSKO HIŠO v Bako-vcih, komfortno, 230 m2, z možnostjo poslovne dejavnosti, vseljivo, takoj prodam. Dill, d. o. o., tel.: 069 32 322. STANOVANJSKO HIŠO v Radencih, na lepi lokaciji, prodam. Dill, d. o. o., tel.: 069 32 322. TRISOBNO STANOVANJE; 95 m2, . v M. Soboti, komfortno, pritličje, zimski vrt, mirna lokacija, prodam. Dill, d.o.o., tel.: 069 32 322. GRADBENO PARCELO, 5000 m2, v bližini M. Sobote, s kompletno dokumentacijo, za večnamensko dejavnost (trgovina, gostinstvo, turizem) PRODAM. Dill, d. o. o., tel.: 069 32 322. ml8042 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, z zemljo ali brez ne, primerno za vinogradništvo in sadjarstvo, prodam. Tel.: 24 441. m 18043 OKREPČEVALNICO na lepi lokaciji dam v najem. Tel.: 48 298. m 18047 GRADBENO PARCELO s starejšo hišo in sadovnjakom v Nedelici prodam. Tel.: 57 349. m!8O58 STANOVANJSKO HIŠO v Pristavi pri Ljutomeru, v slabem stanju, komunalno urejeno, in 15 arov zemlje okrog nje prodamo. Cena po dogovoru. Tel.: 82 037. ml8O63 STARO HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE v Nuskovi 76 ugodno prodam. Tel.: 062 772 264. m 18066 VINOGRAD, 14 arov, v Čentibi, prodam. Dolnji Lakoš 46, tel.: 74 894. m 18073 GOSTIŠČE v obratovanju, delno na kredit, prodam. Tel.. 48 533. ml8074 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru, 45 m2, prodam. Tel.: 82 483 ali 44 090. m 18079 NOVO, VSELJIVO HIŠO v Krogu na 11-arski parceli prodam za 18.000.000 tolarjev.. Tel.: 24 203 ali GSM 041 716 608. ml8O8O TRAVNIK ali sadovnjak V OKOLICI Radenec kupim,. Tel.: 041 626 495. ml8O83 GRADBENO PARCELO z dokumentacijo v Lemerju prodam. Tel.: 21 068.m 18085 Zaposlimo zidarja in avtomehanika tovornih vozil. Zaželena C kategorija. Pismene vloge pošljite na naslov: Betonarna Petelin, Trate 23, 9250 Gornja Radgona. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni prodam. Tel.: 041 717 107. ml8091 V RADENCIH KUPIM enosobno stanovanje v bloku Triglav. Tel.: 66 658. ml8093 V CENTRU GORNJE RADGONE PRODAJO starejšo hišo, primerno tudi za poslovne prostore. Tel.: 62 536. ml8094 STAREJŠO HIŠO, možnost nadomestne gradnje, v mirnem kraju na Kukeču, prodam. Tel.: 54 076. m 18096 ZAZIDLJIVO PARCELO v Lipovcih, s staro stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, ugodno prodam. Informacije Drago Šiško, Št. Kovača 5, Rakičan, tel.: 32 006. ml 8097 ENOINPOLSOBNOS TANOVANJE v centru Ljutomera, 56 m2, prodam. Tel.: 83 388. ml8105 HIŠO z vinogradom in sadovnjakom v Lendavskih goricah prodam.Tel.: 76 924, zvečer, m 18108 VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO, na parceli velikosti pribl. 8 arov, v Tomšičevi 28 M. Sobota, prodamo. Tel.: 22 073 in 21 916. ml81O9 PRODAJO ALI DAJO V NAJEM TRISOBNO STANOVANJE pri Sv. Juriju pri Rogašovcih. Tel.: 48 736. ml7948 HIŠO v Rakičanu, na 9-arski parceli, komunalno urejeno, prodam. Tel.: 82 314, zvečer. ml8113 STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem in okrog 2 ha obdelovalne površine v Nuskovi 47, pošta Rogašovci, prodajo. Tel.: 061 14 16 722. ml8116 KUPIM STAREJŠO HIŠO, potrebno adaptacije, v Prekmurju, z razgledom. Ponudbe s krajem, hišno številko, velikostjo parcele in ceno pošljite v zaprti kuverti na upravi lista pod: GORIČKO, m 18037 kmetijska mehanizacija AUTOREAL Traktorji LAMBORGHINI sedaj tudi v Pomurju! (069)57 350 Prodamo traktor TOMO VINKOVIČ, 30 KM , z dvo brazdnim plugom in originalnimi branami že za 370.000,00 sit. Tel . 57 350. 1ZKOPALNIK krompirja na rešetu KUPIM. Tel.: 56 385. ml7989 KOSO ZA TRAKTOR STAYER prodam. Vaneča 66. ml7995 TRAKTOR ZETOR 35-11, letnik 1*994, s plugi in snežnimi verigami prodajo. Tel.: 062 734 113. m 17997 ŠKROPILNICO RAU, 8 m širine, 400-litrsko, prodam. Poštrak, Cezanjevci 53. m 18025 KOSO za košnjo obcestnih jarkov z delom, zaradi zdravstvenih razlogov, bočno koso in jermenico za traktor IMT 539 in dve pisalni mizi prodani. Tel.: 47 478. ml8033 TRAKTOR URSUS, 35 KM s koso, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 42 104. m 18044 MLIN ZA MLETJE PŠENICE prodam. Avgust Belovič, Razkrižje 50, tel.: 89 071.ml8052 ŽITNI KOMBANJ EPPLE 840 »BUNKER« prodam. Tel.: 56 253. mI8O55 BALIRANO SLAMO in SENO prodam. Bogojina 72. m 1805 6 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO in manjši traktor kupim. Tel.: 062 835 225. ml8059 OKOPALNIK za koruzo, dvoredni, s trosilnikom umetnega gnojila, prodam. Andrejci 3a. m 18062 HLEVSKO OPREMO (komplet) in betonske rešetke po kosih prodam. Drvarič, tel.: 40 257. m 18068 TROSILNIK umetnega gnojila Crei-na vikon, 2 t, vlečni, generalno obnovljen, in cisterno Creina, 3000 1, ugodno prodam. Tel.: 63 692. ml8075 KOMBAJN EPPLE 840, pokrit, in balirko Panonija, vse lepo ohranjeno, prodam. Slivnjek, Bokrači 14. m 18095 ROTACIJSKO KOSO, 2,05 m delovne širine, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 86 078. m!8115 BECKER, sadilnik Panonija, nahrbt-na škropilnica, vse novo, traktor, 85 KS in balirka MF naprodaj. Tel.: 31 271. mI8118 MOTORNO ŠKROPILNICO MIO ugodno prodam. Tel.: 79 522 ali Strehovci 46. ml8121 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 340 1. malo rabljeno, prodam. Tel.: 7O371.ml8123 kmetijski pridelki VINO, šmarnico in žganje prodam. Tel.: 72 147. ml8O32 VEČJO KOLIČINO KRME v balah prodam. Poljska 32, Bakovci, m 18048 SEMENSKI KROMPIR ugodno prodam. Jože Zver, Lipa 42, tel.: 41 523. m!8O5O Živali NESNICE, MLADE JARČICE, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Gostilna Rajsar, Grad, tel.: 53 148, Zamuda Galošak Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, Gostilna Jože Čeh, Ne-delica, tel.: 72 146. ml7750 AKCIJSKA PRODAJA MLADIH NESNIC že od 450 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa naročnika Farma pri Mostu, d. o. o. ml7752 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, ter grahaste nesnice po 500 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m 17929 OVČKE MLADICE JSR-pasme, 40 kosov, prodam, tel.: 062 653 300, po 20. uri ml8013 KRAVO, brejo 4 mesece, prodam. Tel.: 41 317. ml8O21 TELICO, brejo 8 mesecev, A-kontro-le, prodam. Nuskova 13, tel.: 57 534. m18049 NESNICE lahko dobite v Babincih 49, Ljutomer, tel.: 82 401, vsak dan ali dostava na dom. Zagotovljena takojšnja nesnost. m 18 112 DVE SVINJI ZA ZAKOL, težki od 120 do 130 kg , krmljeni z domačo krmo, prodam. Tel.: 65 205. ml8117 BERNSKE PLANŠARJE in tibetanskega mastifa, mladiče z rodovnikom, prodam. Tel.: 81 705. ml 8126 razno ZDRAVLJENJE hrbtenice in psihosomatskih težav s kiropraktike, ako-punkturo, bioenergijo in hipnozo. Paciente obiskujem tudi na domu. THR. Boris Spasovski, tel.: 041 699 606. ml7713 OMARO ZA DNEVNO SOBO, tri-sed, dvo in enosed z ležiščem prodajo. Mojstrska 2, M. Sobota, 4. nad., stan. 20, pri Papič, m 17795 POHIŠTVO za otroško sobo in dve vzmetnici Jogi prodam. Tel.: 61 414. m!7990 POHIŠTVO za spalnico prodam. Tel.: 57 142. m!7992 PRODAM NASLEDNJE VRSTE DOMAČEGA ŽGANJA: brin, kumina, smreka, janež, komarček, sliva, kutina, oranža, jagoda, bezeg, meta, melisa, figa, pelin, timijan, glog, žajbelj, baldrijan, hmelj, rman, encijan, oreh, šipek, borovnica, tavžent roža, kamilica, vanili, kokos, punč, limona, kivi, repa, višnja, marelica, breskva, malina, viljamovka, mandelj, češnja. Tel.: 24 942. m 18006 VIDEOKAMERO PANASONIC 10 M, z vso dodatno opremo, prodam. Tel.: 45 570. ml8019 STANOVANJE, enosobno, 40 m2, centralna. CTV, v Lendavi, Župančičeva 6/6, ugodno prodam. Tel.: 74 341. m 18023 POHIŠTVO ZA KUHINJO (komplet) in bele kuhinjske elemente ugodno prodam. Tel.: 21 196. ml8041 Preklicujem veljavnost kartice žiroračuna št. 8070-359729, od HKS Panonke M. Sobota, Vlasta Hari, Gerlinci 115. m 18045 LESENO LOPO, 10 x 5 m, z napu-ščem 10 x 4 m v Predanovcih 47 prodam. Tel.: 45 611 ali 45 422. m 18053 OTROŠKO POSTELJO, otroško kolo (tricikel), prodam. Tel.: 24 807. ml8O67 ODKUPUJEMO DELNICE Kerne Puconci, Zavarovalnice Triglav, Akti- 36 vestnik, 9. april SPIN nepremičnine j. e. Tišinska 19, Murska Sobota tel.4 fax: 069 31 542, GSM: 041 728 093 ■klino ■■■■■■■■■■■■■ ■ hišo v Moravskih Toplicah - hišo v tretji gradbeni fazi - enoinpolsobno stanovanje - lokale v M. Soboti ■ dvo- in trisobna stanovanja - enosobno stanovanje Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00 ve Lavam, Telekoma, Krke, Save, Petrola. Kompasa, Gorenja in Radenske. Telefonska številka 61 363. ml81O6 TEHTNICO za živino, 1500 kg, prodam. Tel.. 88 236 ali GSM 041 707 155. m!8110 LESENE KOLE za vinograd, 110 SIT/kos, prodam. Po želji dostava na dom. Tel.: 79 631, mobitel: 003630 396 474. m!8122 delo SMO PODJETJE z dolgoletnimi izkušnjami z direktno prodajo. Ste komunikativen optimist? Bi želeli z izbranimi artikli razveseljevati ljudi, obenem pa odlično zaslužiti? Vaš klic pričakujemo po tel.: 061 15 99 003, med 9. in 15. uro. ml7991 CELOTNI POSEL - komercialna telefonska številka 090 - tri linije, s poslovnimi prostori, ugodno damo v najem. Samo resne pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: “ZANIMIVO!” m 18027 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Okrepčevalnica Bistro Studenec, Kramarovci 21.ml8088 UIGRAN NARODNOZABAVNI KVINTET iz Ormoža išče vokalista. Tel.: 062 701 318. ml81O4 srečanja ŽELITE SPOZNATI sebi primernega partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo? Pokličite tel.: 090 40 81, 156 SIT/min. ml8107 storitve SPLOŠNO PLESKARSTVO OPRAVLJA oplesk fasad, lesa, žlebov itd. Tel.: 0609 617 778. ml7933 GRETJE, vodomontaža - Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, tel.: 76 376. ml8014 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za vse vrste šol. Tel.. 42 238. m 18076 KREDITI za fizične in pravne osebe s fiksno obrestno mero na 3, 5 ali 7 let. Tel.: 82 743. ml8081 PREROKOVANJE Z DLANI: usoda, ljubezen, zdravje in denar. Tel.: 21 950. ml8101 ZASTOPNIKE ZA TRŽENJE novega evropskega projekta iščemo. Zelo dober zaslužek. Tel. - faks: 70 242. m!8114 Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 85. letuje umrla draga mama, babica, prababica, sestra in tašča Vilma Roth s Suhega Vrha 20 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v druge namene, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala g. duhovniku Erniši za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Če bi žalost, solza mrtvega zbudila, te ne bi, draga hčerka, črna zemlja krila. V SPOMIN Tiha žalost in bolečina spremljata spomin na 21. april 1996, ko meje mnogo prezgodaj zapustila draga hčerka Zorica Vovčak roj. Grabar iz Fokovec stanujoča v Brestanici Hvala vsem, ki se je še spominjate. Žalujoča mama Jolanka Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj odšel sem, vrat za sabo zaprl nisem. ZAHVALA V 89. letuje dotrpel dragi mož, brat in ujec Janez Kolenko iz Dolnje Bistrice 69 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustna ali pisna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za župnijski dom ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marija, sestra Marija, brat Štefan iz Toronta, nečaki in drugo-sorodstvo Dolnja Bistrica, 2. aprila 1998 Nihče več ne prihaja, nihče več ne odhaja s smehom v očeh ... Le srce in duša ve, kako boli, boli, ko več te ni. N SPOMIN 7. aprila mineva deset žalostnih let od takrat, odkar ni več med nami dragega moža, očeta in dedka Jožeta Jauka iz Skakovec Čas mineva, misel in spomin nate ostajata živa. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji najdražji Ljubi mož, dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, ni dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. N SPOMIN na žalosten, 14. april in na izgubo Antona Hozjana iz Bučečovec 37a Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Zelo te pogrešamo vsi tvoji najdražji Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. r ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Petra Klemenčiča s Petanjec 116b se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in vsem drugim, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali vence, cvetje, sveče ali prispevali za svete maše, nam izrekli sožalje ter našega očeta spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Suzani Koltaj in dr. Štefici Ros, ki sta mu pomagali pri lajšanju bolečin. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Slavici Gomboc za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbeniku, predstavniku DU Radenci in pogrebništvu Kampuš za opravljene storitve. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Dnevi tečejo, bežijo, veter iz Sovjaka pa že hladi tvoj prerani grob in mi počasi spoznavamo, da te ne bo več med nas. Mirno je zaspal in v večnost odšel naš dragi Franc Marinič iz Žihlave 3 pri Vidmu ob Ščavnici Iz srca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, še posebno Slanovim, Zamudovim, Zvonki, Vladeku ter znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena pisna in ustna sožalja ter za vso podporo, ki ste nam jo ponudili v najtežjih dneh. Hvala vsem, ki ste našega očeta obiskovali in mu vlivali duhovnih moči ter mu tako olajšali in polepšali zadnje dneve. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in besede slovesa, hvala obema govornikoma, hvala pevcem za ubrano in doživeto petje. Vsem, ki ste nam stali in nam še stojite ob strani, iskrena hvala. Ohranite našega očeta v lepem spominu! Žalujoči: žena Tinika, hčerki Breda z družino, Metka s Stankom, sestra Trezika ter vnuka Aljaž in Matevž V naših srcih ti naprej dK I zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. . Tam lučka ljubezni vedno gon in nate spomin med natnia'/l- V SPOMIN Minilo je trinajst let tihe žalosti, o* je prenehalo biti srce našemu drag možu, očetu, tastu, staremu oc bratu in sorodniku Jožetu Gombocu iz Mačkovec Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate c prižigate svečke. Žalostni njegovi najdražji Ti odšla si, a ljubezen tvoja ostala je med nami ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila. M žena, mama, sestra in sor Marija Makovec iz Sotine 59 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sve pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 71. letu nas je zapusti' mož, oče, stari oče, bra Skrb, delo in trplj^Ž bilo tvoje je življenje- Zaman je bil tvoj l zaman vsi dnevi tvojega i i' bolezen je bila močnejša o - \ Janez Kučan iz Kuštanovec 50 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljuj6 sorodnikom, sosedom, znancem in botrini, ki so trenutkih priskočili na pomoč, ga pospremili km ^lis* zadnjemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče m vežico, nam pa izrekli besede sožalja- ki ste ga v tako velikem številu sv .na zadnji poti ter darovali vence, cvetje, e. za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g 7 VaJa tUdi Patronažni sestri Nadi. ^lostink?1?1"^11 Za P?grehni obred, pevcem za odpete er govornikoma g. Marjeti in g. Vratuši ter v pogrebništvu Banfi. vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! £a‘Ujoča hčerkn rz-z • Ka r ikica z možem Jožetom in vnuk Simon v«2.letn„ • ZAHVALA s je zapustila draga sestra, tetica in vujna Marija Domjan roL Tratnjek iz Lipovec sosed0m ° zabva'° izrekamo vsem sorodnikom, na nE.njate^e1^ in znancem, ki so jo pospremili za svetpn' Zadnji poti, darovali vence, sveče, maše in v druge dobrodelne namene. . Posebna hvala g. župniku m gospodu Maruši iz Veržeja za pogrebni obred. Hvala tudi govorniku Šebjanu, Pevkam za odpete žalostinke m vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči brat Jože in drugo sorodstvo ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 85. letu zapustila naša najdražja mama, stara mama, prababica, tašča in sestra Rozalija Banfi V *Sti se i Z an°nske ulice 26 v Bakovcih ve^teljem, s®n° ^hvaljujemo vsem sosedom, znancem in e’ CVetje, Za P°sPremili na njeni zadnji poti, darovali Posek ' maše, nam pa izrekli besede tolažbe in Hunv° Zahvai0 i7r. S0ŽaUa- Klrurškega ;n ■Kamo zdravstvenemu in medicinskemu I p 'nternega oddelka soboške bolnišnice za g. pomoč. °esede slove'" -U Za po8rebni obred, govornici za Vs *a 'n Pevcem za čutno odpete žalostinke. . Se enHat - iskrena hvala! > vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. N SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 8. aPril, ko mineva eno leto, odkar nas Je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek • St^fan Škalič k °V 'P dob 6 °° tv°jem grobu, vendar polno . 'a rokp rot’ 80 nam jih dale tvoje pridne ^^Ms^^Plentenitosrce. gr»bu, prp. 0 m>slijo v srcu ustavljate ob z>gate sveče in prinašate cvetje. ter 'n Slnova z družinami, vnuki in avnuka David in Karmen. iz Gradišča Zdaj nas poti vodijo tja, kjer tvoj tihi dom le rože krasijo in sveče v spomin gorijo. Hvala vsem, ki se ga spomnite, ustavite ob grobu in prižgete svečko. Žalujoči vsi tvoji Oh, kako hitro čas beži, že dve leti te več med nami ni. Zakaj si moral nam umreti? Smrt te vzela je od nas, a v naših srcih boš ostal. Tam luč ljubezni vedno ti gori. V SPOMIN 12. aprila bosta minili dve leti od takrat, ko si nas zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in pradedek Franc Banfi iz Moščanec Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi najdražji Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, draga mama. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te med nami več ni. Pomlad bo spet na tvoj vrt prišla, se usedla bo na rožna tla, te čakala bo, da prideš ti, se zajokala, ker več te ni. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustila draga žena, mati, babica in sestra Tilika Ternar iz Turnišča V globoki bolečini zaradi izgube naše dobre matere se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala medicinskemu osebju v Mariboru, internemu oddelku v Rakičanu, posebno pa dr. Kološevi in dr. Petričevi ter g. župniku za pogrebni obred, pevkam, oktetu za odpete žalostinke, govorniku Jožefu Benceku za ganljive besede, g. Godini za odigrano Tišino, DU Turnišče in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Štefan, hčerki Nada, Barbara in brat Štefan z družinami Njegov ukaz življenje nam podarja in glas Njegov svetove nam ustvarja, pokliči nas, da pridemo do tja, kjer vse se umiri in vse konča. (S. Kosovel) ZAHVALA V 84. letu življenja nas je nenadoma •zapustila naša draga mama Marija Magdič roj. Fekonja iz Miizg pri letališču Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo duhovnikoma gospodu župniku Martinu Horvatu in gospodu Jožetu Rajnarju, župniku pri Svetem Bolfenku, za pogrebni obred pa tudi pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala gospodoma inž. Bilyju Zdeneku in Andreju Marušiču za odigrane melodije. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter druge namene pa tudi za izražena sožalja. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše mame in se z lepo mislijo še zadnjič poklonili njenemu spominu. Žalujoči: otroci z družinami, vnuki in pravnuki, sestra z družino in drugo sorodstvo Marija Hušič roj. Bagari iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom in sosedom. Posebej hvala hotelu Diana in sodelavkam TŽO II., 361. brigadi in vsem zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine. Hvala tudi za ustno in pisno izražena sožalja. Zahvaljujemo se g. duhovniku, pevcem, društvu upokojencev, pogrebništvu Banfi in govornici ge. Vidi. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste se v tako lepem številu poklonili njenemu spominu. Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in svak Ernest Špilak iz Križevec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala dr. Kiršnerju za lajšanje bolečin pri težki bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu nas je po daljši bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica Terezija Bencak iz Tropovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Frizerstvu, d.o.o., iz Murske Sobote, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, v dobrodelne namene in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Štefici Rous, sestri Marjani in patronažni sestri Marti. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Bernardki, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni ZAHVALA 8. aprila je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama in stara mama Alojzija Horvat iz Murske Sobote Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov. Hvala vsem, ki seje spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Psi njeni 38 /\ ZIDARSTVO, FASADERSTVD. ^j^GRAD. MEHANIZACIJA Izdelava strojnih ometov h stropnih nosilcev po meri Marjan Madjar, Pertoča 43, tel: 57 167 Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ / ŠARKANJ d.n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983 avtokleparstvo ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija VEŠČICA 1h GSM: M. Sobota 1^041 717 065 Tel:32-406 NONSTOP SPLOŠNO MIZARSTVO PETEK JOŽEF RESTAVRIRANJE STAREGA IN IZDELAVA STILNEGA POHIŠTVA Bogojina 73a, tel.: 47 073 Pohištveno mizarstvo SABOTIN izdelava notranje opreme Moravske Toplice, Na bregu 20 Telefon: (069) 48 303 urarsRo IN POPRAVILA VSEH VRST UR in PRODAJA ZLATEGA NAKITA Mlinska 5, LENDAVA, : 77 25 je POPRAVILA TRAKTORJEV IN i o PRODAJA REZERVNIH DELOV I- Zetor, IMT, Torpedo, Ursus S Gergek Franc, J Puconci 61, tel.: 45-122 O } Specializirana trgovina vodovod- toplovod Offi Metalik Cipot a.... •> Izdelava hidravličnih vezi. Popravilo kardanov. Nikolaj Cipot s.p.,Tešanovci 14 a, tel.: 31 778, 48 226 mob.: 0609 614 495 MIZARSTVO □TRD HIŠNA POPRAVILA Janez Kukel, Generala Maistra 12, M. Sobota, tek, fax: 31419, mteL: 0609 649 044 KAMNOSEŠTVO HORVAT izdelava nagrobnih spomenikov Brezovica 21, Polana Te!.: 70 641 KLEPARSTVO - KROVSTVO - STRELOVOD KAVAŠ Alojz, s.p. Bakovci. Partizanska 58. tet. fax: 069 43 036 PARKETARSTVO KOZIC Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lesce 3, Mor. Toplice, teU48 805. GSM: 041 637 052 848-050 STROJNI OMETI IN FASADE KAVAŠ Trnje 145, tel.: 71 526 mtel.: 0609 610 377 KERAMICARSTVO JANEZ ŠALIKA Kvalitetna izvedba notranjih IN ZUNANJIH KERAMIČARSKIH DEL PO KONKURENČNIH CENAH. IŽAKOVCI 10, tel: 41 377 * UGODNO * Klimatske naprave na 1^12 obrokov^ Gostinska oprema Z^728 Dobava • montaža • servis .Mimoza" Cvetlični in darilni boutique Mojca Horvat s.p. Tropovd, Kolesarska 10, te!.: 46 152 STROJNI OMETI IN FASADE »ADORNI« Adomi Korunič s.p. Žiberci 26, Apače, tel.: 63 675 r Računalniški inženiring cto.o. RAČUNALNII^b^ SnaCOREL pooblaščeni prodajalec , tel: 46-880 Ugodnejši kreditni pogoji! Znižali smo realne obrestne mere in podaljšali odplačilno dobo! odplačilna doba obrestna mera E kskluzivna moda FaxyLa4y vas obleče po vaši meri, v modne barve z oWo dobre volje. Maja Holc. Radenci, tel: 66 776 KTG Darko Kerčmar KR0VSTV0-TESARSTV0-GRADBENIŠTV0 Gregorčičeva 35, M. Sobota TeL: 31 471 GSM: 041717 043 PARKETARSTVO IhMganjr parketa i* dragih tatmk Mag Jože SMEJ rp. Jogan SZ -MM Min ■ (OSS) 42 US SERVIS NA VAŠEM DOMU TV, VIDEO, ANTENE, PRALNI STROJI, HLADILNA TEHNIKA RTV SERVIS ZEMLJIČ, Ljutomer, tel: 81 580 CVETLIČARNA IRIS IN VRTNARSTVO BRUNEC Prodaja balkonskih, nagrobnih rož in lončnic ter izdelovanje aranžmajev po lanskih cenah! Prvomajska 11, Veržej, tel.: 88 066 do do do do do 6 mesecev 12 mesecev 24 mesecev 36 mesecev 60 mesecev TOM + 6% TOM + 7% TOM + 8% TOM + 8,5% TOM + 9% IZOLATERM SKLEDAR Montaža centralnih kurjav, parnih sistemov, vodovoda, kanalizacije, klime,prezračevanja Izolacije toplotnih in hladilnih sistemov ter toplotnih fasad Obrestne mere so enake za namenske in nenamenske - gotovinske kredite! Skledar Franc, Cankova 45b, tel.:, fax: 40 O1O mtel: 0609 610 753 KDO UNIČUJE, kar Telekom i^ga/^uje? J: r ■ a. jT Od leta 1994 je bilo v Sloveniji na novo postavljenih 3300 telefonskih govorilni0 V letu 1997 je Telekom Slovenije zabeli več kot 6500 namernih poškodb telefonskih govorilnic. Eno najbolj demokratičnih orodij komunikacij6 n e na daljavo je javna telefonska govorilnica, zaw dovolite nikomur, da Vam jo vzame. Vase življe^ bi marsikdaj potekalo drugače, če ne bi imeli možnosti telefonirati. Slo^®^ J Telefonska govorilnica Vam lahko reši življenje. v v KREKOVA BANKA In če še niste naš komitent? Odprli vam bomo tekoči račun ali hranilno knjižico, na katero boste prejemali redne mesečne prejemke in pot do kredita vam bo odprta. Pa ne samo do kredita, odprla se vam bodo tudi nešteta poštno-bančna okenca, o ugodna varčevalna ponudba in sodobni o ž bančni instrumenti! » Poštna Banka Slovenije in pika! PBS. Nova zaloga keramike •talne ploščice 890,00 sit/m2 • talne ploščice klinker 1.150,00 sit/m2 • ploščice Gressi 1.690,00 sit/m2 •celotna ponudba kopalniške opreme •polaganje, svetovanje, ugodna posojila Keramika AGATA, Prešernova 7, Ljutomer, tel. (069) 84 269, na Ptuju (062)772 195 za člane kartice ETERNITY (blue card) nudimo dodatni 10 % popust za vso blago SAMO V MESECU APRILU Novograditeiji in obnovitelji kopalnic, pohitite! VAS VI SAMI NAJBOLJE VESTE, ZA KAJ POTREBUJETE DENAR. Z ugodnimi potrošniškimi krediti smo v Krekovi ba^ poskrbeli, da ga boste kar najhitreje in brez nepotrebnih zapletov tudi dobili- ♦TAKOJŠNJE REŠEVANJE VLOG* ♦ ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST* ♦NIZKA OBRESTNA MERA * Prijazno vabljeni v naše poslovne enote in poslovalnice. MARIBOR, Slomškov trg 18, (062) 22 93 100 LJUBLJANA, Pogačarjev trg 2, (061) 13 28 135 LJUBLJANA. Linhartova cesta 9, (061) 301 - 722 NOVO MESTO, Prešernov trg 1, (068) 322-190 NOVA GORICA, Bevkov trg 2, (065) 26-654 ŠMARTNO PRI LinjL Tomazinova uL 2, (061) 887-285 KOPER, Ul. Zore Perello Godina 2, (066) 392-311 MURSKA SOBOTA, UL arhitekta Novaka 13, (069) 21-136 ŠKOIJA LOKA, Kapucinski trg 2, (064) 624-540 CELJE, Prešernova ul. 23, (063) 485-911 ZREČE, Cesta na Roglo 11 L (063) 762-575 ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, (063) 883-020 l^nik, 9. aprj|a 1998 tl apovednik 39 Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota ja sporedu bo ame-riska srhljivka Vrt °brega in zla, jn Sjcer v eatrtek' 9' aprila, ob 8'un In 20.15, ter v Petek> 10. aprila, S0’0'11-aprila in v 20io;12'aprila’ob innJ|Vpetek’ Soboto nedeljo ob 18.uri pa 0 vrteli ameriško k°medij0 škratje. kujoči kino p^ška drama z ^Psihološke ^Brezno bo anrii°Vala V Petek’ 10-vVeJk^ dvorani b0 Polani. Film se Pr|cel ob 19. uri ?l’° Ljut<>mer pL0,ec ,edna ni predstavi fcillOGlASE >^»1 Uročite "8 VSAK OTAVNIK D° 14. URE V glavni vlogi ameriške komedije Bolje ne bo nikoli igrata Helen Hunt in Jack Nicholson, kar je pravilno zapisala naša nagrajenka Mateja Šijanec, Biserjane 14, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Jack Nicholson je letos prejel oskarja za...? Odgovor: Kupon st. 53 Odgovore pošljite do 7. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. PROJEKTIVNI BIRO INŽENIRING Murska Sobota d.o.o. Štefana Kovača 28 9000 Murska Sobota tel: 069 31 782 fax: 069 24 190 Na osnovi sklepa nadzornega sveta družbe objavlja uprava družbe PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV dela objekta PROJEKTIVNI BIRO-INŽENIRING d.o.o. v Murski Soboti, Štefana Kovača 28 - poslovni prostor v izmeri 100 m2, v pritličju poslovne stavbe z vhodom iz strani kima Park, - poslovni prostori v nadstropju poslovne stavbe. Vse informacije lahko interesenti dobijo pri direktorju družbe, tel.: 069/21 138 ali 31 782, int. 22. ZoP er prosaste trave O H tabor 18277/2 YU 91 nov m vse stvarnost. Herbicid nove gen de|oVan|0 ... dvojni mehaniz®"1 |furOnd zaradi kombinacij in dicurana. . v$e Deluje praktično |istne plevelne trave m plevele, tudi na go 1 j vZnik° Škropite lahko ze Planja do konca razr ■ velikih . - Polno delovanje tudi pr j temperaturnih nihanji • Zadostuje eno samo Majhen odmereK | v mešanje z drugimi herb|C škropilnici ni več poFe Prihranek pri stroski In zanesljivo večji priae 2 kg/hai' zag°' somu j:; cjoven'1'' ?,&|.i'’i° Glasba: LJUTOMER: V Domu kulture bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 19.30 koncertni večer. Nastopili bodo skladatelj in klaviaturist Emil Glavnik z gostoma Jerco Mrzel in Ljutomerskim oktetom. RADENCI: V cerkvi Sv. Cirila in Metoda bo v četrtek, 16. aprila, ob 19. 30 uri velikonočni koncert flavtistke Lilijane Novak in mojstra na orglah Marjana Potočnika. Predavanje MURSKA SOBOTA: V četrtek, 9. aprila, bo ob 19. uri v gledališki dvorani soboškega gradu predavanje z diapozitivi o indonezijskem otoku z naslovom Bali - najlepši otok v indijskem oceanu. Vstopnine ni. Ples LJUTOMER: V sredo, 15. aprila, bo ob 10. uri srečanje plesnih skupin občine Ljutomer. Otvoritev MURSKA SOBOTA: V četrtek, 9. aprila, bodo ob 19. uri v Galeriji Murska Sobota odprli razstavo fotografij Ivana Leskoška, ki so nastale v več kot 20. letnem ustavrajanju ob njegovem profesionalnem delu v Umetnostni galeriji Maribor. Otvoritev razstave bo popestril glasbenik Bojan Sedmak. Na ogled bo do 3. maja. Razstave MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je na ogled fotografska razstava Draga Miliča. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. V četrtek, 16. aprila, bo ob 17. uri strokovno vodstvo po razstavi vodil kustos in umetnostni zgodovinar Janez Balažič. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Janka Lešnika 1988-1998. MURSKA SOBOTA: V hotelu Diana si lahko ogledate razstavo malih plastik prof. Evgena ■ Titana 1997-1998. Razstava je prirejena ob začetku pomladi, naslovljena pa je s Narava se prebuja-vzdrami se človek. Na ogled pa bo do 9. aprila. MORAVSKE TOPLICE: v občinskem razstavišču si lahko ogledate skupno razstavo slovenskih in poljskih umetnikov, ki so nastala na temo Obrazi Slovenije in.njenih ljudi. Razstavljajo umetniki iz Krakowa: Roman Fleszar, Le-szek Misiak, Bogumila Siewarga, Katarzyna Slysza, Danuta Srzednicka, Kazimierz Twar-dowski, Witold Urbanowicz in Barbara Zawada, ter slovenski umetniki Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Jožef Kotar, Štefan Marflek, Jože Marinič, Ivan Matko, Veljko Toman, Marjan Zaletel -Janč in Stane Žerko. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del Sama Šilesa Ogenj in voda. Odprta bo do 18. aprila. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate slikarska dela Danice Bagari iz Murske Sobote. Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA ZIDARSKA DELA; določen čas 6 mes.; do 10. 04. 98; SLAVIČ STANKO S. P. ZIDARSTVO, LUKAVCI 44, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA DELA V ŠIVILJSTVU; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10. 04. 98; BAL-LA JULIJA S. P. ŠIVILJSTVO, DOLNJI LAKOŠ 7, LENDAVA - LEN DVA; št. del. mest: 3 SNAŽILKA ČISTILKA - DELILKA MALIC - ENOTA FOKOVCI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10. 04. 98; VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE, LEVSTIKOVA 11, MORAVSKE TOPLICE KONFEKCIJSKI POMOČNIK POMOŽNA DELA V ŠIVILJSTVU; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10. 04. 98; BAL-LA JULIJA S. P. ŠIVILJSTVO, DOLNJI LAKOŠ 7, LENDAVA - LENDVA STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLEPAR; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - pisno; do 10. 04. 98; KOVAČ JOŽEF S. P. STAVBNO KLEPARSTVO, PINCE MAROF 45, LENDAVA - LENDVA STROJNI MEHANIK STROJNI KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.; do 10. 04. 98; KOVAČ PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba HI lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 6 7 3 1 2 19 JOŽEF S. P. STAVBNO KLEPARSTVO, PINCE MAROF 45, LENDAVA -LENDVA ŠIVILJA ŠIVILJA - KROJAČ; določen čas 6 mes.; dp 20. 04. 98; PAPISS D. O. O., VUČJAVAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU TESAR TESAR; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik-pisno; do 10. 04. 98; KOVAČ JOŽEF S. P. STAVBNO KLEPARSTVO, PINCE MAROF 45, LENDAVA-LENDVA TESAR; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik-pisno; do 10. 04. 98; KOVAČ JOŽEF S. P. STAVBNO KLEPARSTVO, PINCE MAROF 45, LENDAVA-LENDVA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik -govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C, Vozniški izpit za kat. E; do 10. 04. 98; RENTTOUR D. O. O., LUKAVCI 69A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KUHAR NATAKAR NATAKAR - KUHAR - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 10. 04. Svet CENTRA ZA SOCIALNO DELO LENDAVA na podlagi 24. člena Statuta Centra za socialno delo Lendava razpisuje delovno mesto DIREKTORJA. Kandidat mora za imenovanje na funkcijo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje posebne pogoje: - da ima visoko ali višjo šolo, ki izobražuje za socialno delo, ali visoko ali višjo šolo psihološke smeri, pedagoške smeri in njunih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri; - opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom o socialnem varstvu (Ur. I. RS št. 54/92); - pet let delovnih izkušenj. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO LENDAVA, Partizanska 61, 9220 Lendava, z oznako »za razpis«. Pisno obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v zakonitem roku. 98; KOREN IVAN S. P. OKREPČEVALNICA, RENKOVCI 2, TURNIŠČE TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK PRIPRAVNIK - KONFEKCIJSKI TEHNIK; določen čas 9 mes.; do 16. 04. 98; PAPISS D. O. O., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU EKONOMSKI TEHNIK PRODAJALEC POHIŠTVA; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Windows, Word; ostali pogoji: SMISEL ZA RISANJE, KOMUNIKATIVNOST, DELOVNE IZKUŠNJE PRI PRODAJI POHIŠTVA; do 12. 04. 98; ATRI-UM-NOVIINTERIERI D. O. O., NOR-ŠINCI 11, LJUTOMER RAČUNOVODSKA IN TAJNIŠKA DELA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 10. 04. 98; BEBB STRUKOVCI D. O. O., STRUKOVCI 23A, BODONCI VIŠJI UPRAVNI DELAVEC REFERENT ZA MEDNARODNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE; nedoločen čas; 9 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PRAVNIK, POSKUSNO DELO 3 MESECE, AKTIVNO ZNANJE NEMŠKEGA ALI ANGLEŠKEGA JEZIKA; do 14. 04. 98; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA M.SOBOTA, SLOVENSKA ULICA 48, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT I.; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV, STROKOVNI IZPIT ZNANJE PNEVMATIKE IN AVTOMATIZACIJE; do 10. 04. 98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADIN. ZOBOZDRAVSTVA; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN R SLOVENIJE, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 10.04.98; ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA 40, GORNJA RADGONA; (*) Zadnja stran V soboto, 4. aprila, ob 20. uri je bila v telovadnici OŠ Črenšovci veličastna prireditev pod naslovom Zaigrajmo in zapojmo po domače. Povezoval jo je Geza Farkaš, nastopilo pa je ducat pevcev, med njimi tudi precej mladih, ki šele stopajo v svet šov biznisa. Predstavila se je tudi črenšovska šolska etno skupina. Občinstvo - bilo je okrog tisoč ljudi - je nagradilo z aplavzi vse, ki so nastopili na skoraj triurni glasbeno-zabavni prireditvi, še posebno pa tri: šov mojstra Stojana Auerja, pevca Ivico Šerfezija in igralca Iva Godniča, ki je upodobil maršala Tita. Vestnikova super nagrada je prišla v prave roke Želela si je Vestnikovo majico, dobila pa Vestnikovo fiesto Dokaz, da Sreča nikoli ne počiva (in nas obišče, ko je sploh ne pričakujemo), je zgled Vestnikove nagrajenke. Nikarte ne obupajte: sodelujte še naprej! Na prireditev smo pripeljali 19.346 dopisnic s prilepljenimi rešitvami nagradnih vprašanj, ki smo jih zastavljali v naši nagradni igri Lepa kot nevesta - Vestnikova fiesta! Le komu se bo tokrat nasmehnila sreča, s(m)o se spraševali. Prva dopisnica, ki jo je izvlekla Ester Dražnik iz Črenšovec, ni imela pravilnega odgovora. Napetost v dvorani se je stopnjevala, saj se je marsikdo bal, da bo dobil nagrado kdo, ki avto že ima. Sreča je bila tokrat resnično pravična: ob drugem žrebanju je bil odgovor pravilen, dopisnico s kuponom pa je poslala Mira Maje iz Beltinec, Kocljeva ulica 1. Se pred koncem prireditve je prišla v Črenšovce na prireditev, povedala, da avta v družini še nimajo, tudi izpita nima, zato je tisti sobotni večer prevzela le ključe. »Na Vestnik sem pošiljala kupone, ki sem jih izrezovala iz svojega in iz babičinega Vestnika. Želela sem si, da bi dobila Vestnikovo Popularna Stojan Auer in Geza Farkaš sta prinesla na oder 19.346 dopisnic z rešitvami, žrebala pa je Ester Dražnik iz Črenšovec. Starejši vemo, kdo je bil maršal Tito, naši najmlajši pa seveda ne. Igralec Ivo Godnič je bil tudi na prireditvi v Črenšovcih zelo prepričljiv: tako kot pravi Tito je tudi on pobožal »dečico«. Na levi: srečna nagrajenka Mira Maje iz Črenšovec; na desni: direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko je napovedala nova presenečenja za bralce Vestnika. majico, na avto pa sploh nisem pomislila. Zdaj, ko pa me je Sreča tako presenetila, sem seveda zelo srečna,« je povedala v ponedeljek, ko smo ji pripeljali avto pred stanovanjski blok v Kocljevi ulici. Pred poslopjem sta bili postavljeni dve dolgi mizi, na njiju pa pecivo, narezek, pijača ... Lep sprejem za Vestnikovo nevesto - fiesto! Mira ni vedela, da bo radijski prenos s prireditve v Črenšovcih, saj bi potem zagotovo poslušala. Ko je bila izžrebana, smo jo poskušali poklicati po telefonu, a njenega naslova v imeniku ni, ker pač nima telefona. »Da sem dobila Vestnikovo fiesto mi je prišla povedat Jožica Vaupotič, njo pa je obvestila Majda Glavač ... Potem smo se zapeljali v Črenšovce in dobila sem ključe,« je pripovedovala srečna nagrajenka, ki pa, kot kaže, avta ne bo obdr- žala, ampak ga bo prodala, ko pa je tako potreben denar za odplačilo stanovanja, ki sta ga kupila z možem. »Zame je najsrečnejši mesec april,« je razkrivala Mira Maje. Aprila 1984. leta sem se poročila, aprila 1988. leta sem dobila v najem stanovanje, aprila 1998 sem dobila avto Fiesta.« V veliko veselje nam je, da je Sreča obiskala in nagradila našo bralko, ki avta sploh še nima. Mislimo, da ji nagrado privoščite tudi bralci, ki ste morda razočarani, ker pač niste bili izžrebani. Nikare ne obupajte: pripravljamo nove nagradne igre, tudi avto bo, zato še naprej sodelujte z nami in - berite zanimive članke svojih domačih novinarjev. Besedilo: Š. SOBOČAN Fotografije: N. JUHNOV Menjalniški tečaj Pomurske banke 7. 4.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. 3. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.336,5273 1.312,00 1.326,00 Francija 100 2.805,5413 2.727,40 2.784,80 Nemčija 100 9.402,8935 9.230,00 9.330,00 Italija 100 9,5308 9,17 9,46 Švica 100 11.370,9191 11.053,40 11.286,00 ZDA 1 173,1825 169,90 172,60 Moravska in PetrovskaJ^ sta se že dogovorili o zulata za boljše medseboj “ ss-d rom tudi obnovitvena v Središču, ko si je Milan Sezonec ogledal letnih svoji šumi. *** Po novoodprti sepe'*^ Emone Merkurja se b kmalu obeta še deli a0) morček, ki jo odpira'se ^i trgovska hiša v nekdanji t« Kroja. Ponudba za prodajo delnic REPUBLIKA SLOVENIJA, Ljubljana prodaja 370 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico je 10.000 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančne skupine NLB imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, Služba sredstev in poslovne informatike, Trg zmage 7 (tel. 32 417). pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke V dvoje je lepše Sreča - svobodna ptička: kjer se ji zdi, tam posedi. - Deset jih srečo išče, enajsti jo najde. V teh dveh rekih je nekako zajeto medsebojno iskanje mladoporočencev Meško iz Hranjigovec v župniji sv. Tomaža. Lahonci in Hranjigovci sta sosednji vasi. Iz prve vasi je doma sedaj 26-letni policist Aleš Meško, sicer vnuk priljubljene ljudske pisateljice Erne Meško, zaposlen na policijski postaji v Ormožu. V drugem kraju pa je doma sedaj 23-letna Majda Novak, ekonomsko-finančna tehnica, ki študira ob delu v drugem letniku visoke upravne šole v Ljubljani. Pred kratkim sta se poročila v novi poročni dvorani v Ljutomeru. Njemu je bil poročni priča starejši brat, sicer strojevodja, Ciril; njena poročna priča pa je bila sestra Tanja, študentka pedagoške fakultete. Za zdaj je bila le civilna poroka, kdaj pozneje pa bo še cerkvena. Morda bo ta obred združen s krstom prvorojenca, ki ga pričakujeta konec tega meseca oziroma v začetku maja. Zdaj tudi ni bilo gostije, ampak le poročno kosilo v zasebnem gostišču na Jeruzalemu. Aleš in Majda se poznata že iz otroških let. Prvič sta se menda srečala na turistični točki Gomila, kamor sta se pripeljala po naključju (ne da bi vedela drug za drugega). Pozneje sta bila večkrat v skupinah rekreativcev - kolesarjev in planincev. Vroča ljubezen med njima pa se je vnela natanko pred petimi leti - na tradicionalnem velikonočnem kresovanju v sosednjih Pršetincih. Tam se mladi zbirajo že leta in tudi letos bo tako. Nista bila ne prva (in najbrž ne bosta zadnja), ki sta se spoznala na kresu. Mladoporočenca Meškova (Majda je prevzela možev priimek) živita na domačiji nevestinih staršev v Hranjigovcih 17. Njuna sreča govori, da velikokrat ni treba daleč od doma, saj lahko najdeš ljubljenega človeka tudi kje blizu. Sreča je sicer svobodna ptička, ki posedi, kjer se ji zdi, toda če jo iščeš, jo boš zagotovo našel. Aleš in Majda sta se naša in v dvoje sta zelo srečna. - Š. S. *** V petek se obeta po dolgem času supe sejem na soboškem z »placu«, ki bo v organizaoj karske zadruge inb« dnika Karla Pečka -dajali bodo črno-bele niška spričevala pa D Slavko Svenda, Jože nika Nabergoj. *** Šalovski župan isč« dec v teh dneh inte -asnobivSj novo stalno ali vsaj z jzp(|«l lišče na Hodošu.Ta* ^aljj pogoj, da bo lahko ga|ov^ župana v dveh obeman , in na Hodošu. S tem 1|SW| začela z varčevalni lokalni ravni. *** ,'j Jožko Toplak pravlja na koordina J5 X s poslancem Ferije J Mineralom, kjer mu nekaj atraktivnih op [J narodni sceni, samo didiral za župana. V priznanem sobo^e|e[< s petimi zvezdicah!'j5/l skem bulvarju v Mu je! prišlo do raktmh . preizkusa obrambo agovoJ taktike. Znani tmnJ napadalne taktike J .bi< naletu tako oster, M nos obrambnemu'P bil tako oster, da ega re ( peljal do kršitve )^ miru, toda Anže J ^st. poslali sporočila z *** Dagmar Šuster a in zaobljubil, da če a. teresa' % 'ne bosta pokaže roi^Jr storil sam in^^ ekstra lahkih benc rkalne avtornobde. jga • gova krona se iti 0|jrnpijsK' renca pa šibkejs • ^alte se na izjavo s *** .aPr; organ3 Šef upravne^ podle8^ storsko urejanje 0• iti j je začel vestne eT -e drih conah, sa 'fisp^/ ; njegovih viso ^ | nepravilno Papkodr<|^ ■ parkirno uro. P° j0 ob J . zlobneži to Pr|P in manjšemu g । galizif® časa I beni poseg na P ^0^' metnem igrišču v riji. .^vc« ‘ V Prosenjakc> pomembne8a f^ntal^jA šole, po težke^ us ° kolektivu le 'fv sko. TO je Pje W šole s Hodoš jezilo, da je^do^ « nove šole na JnoV3i y ravnatelja ze^gaf jena prošenja^ 9