•1
PROBANKA
'OSLOVNA ENOTA KRANJ oroška 1. tel. 04/280 16 00
6fiD	koroška 33, 4000 Kriinj tel.: 04 280 10 40. 2,S0 10 17, 2S0 10 M> faks: 04  2S0 10 12 www.gbd.si, infoifi gbtl.si varnost   strokovnost t donosnost
Goreitfska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNI
Gorenjska^ Banka
ttanka .< posluhom
litlp: www.gbkr.si
I^oJJV - ISSN 0352 - 6666 - št. 85 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Kranj, torek, 30. oktobra 2001
Mir, mrtvim in živim
V četrtek je praznik dan spomina na mrtve. Cerkev
praznuje praznik vseh svetih. Mrtvim in živim je pomemben predvsem mir. Sovraštva in maščevanja je bilo že dovolj.
Ko zadnje tedne poslušam razprave o zamolčanih grobovih in žrtvah, kjer sem trdno na strani tistih, ki pravijo, da imajo mrtvi pravico do spoštovanja, imena, časti in groba, in ugotovitve, na kateri strani je kdo padel ali je bil ubit, mi je še najbolj ostala v spominu misel, izrečena na posvetovanju pri predsedniku državnega zbora. Ne vem natančno, kdo jo je izrekel, zapomnil pa sem si njene vsebine: Za prvo svetovno vojno, katere grobovi so posejani po slovenski zemlji, nihče več ne vpraša, na kateri strani je kdo padel. Vsi so padli, vsem je bilo nasilno prekinjeno življenje, vsi zaslužijo miren pokoj in spoštovanje. Živi potrebujemo mir, ob miru pa še razum in medsebojno spoštovanje.
Letošnji dan spomina na mrtve ima lahko poseben pomen. Naj bodo dobre in spoštljive misli ter svečke, prižgane na kateremkoli grobu, vzete za enako dobro. Naj ne bo nikogar, ko bo prižigal svečo, molil ali se zgolj z mislimi pridružil pokojnim, strah. Hudo narobe bo, če se bo na grobovih rojevalo novo sovraštvo in če se bo odkrivanje zamolčanih grobov spremenilo v demagoško tekmovanje, kdo bo organizator svečanosti.
Slovenci moramo v odnosu do svoje preteklosti postati normalni in narediti tisto, kar so storili že mnogi narodi pred nami, in kar mi znamo narediti. Naša pokopališča so znamenje, da znamo spoštovati mrtve. Povsod je treba ravnati tako. Na vseh grobovih in grobiščih zunaj pokopališč je spodobno postaviti vsaj znamenje, če že ne moremo najti imen ljudi, ki so tam našli svoj grob. Pomniki naše preteklosti, kakršnakoli je že bila, nas ne smejo motiti. Vsak ima tudi pravico, da se na krajih, kjer se mu zdijo pomembni, ohranja spomin na svoje in najdražje. • J. Košnjek
naše smučarske reprezentance pred odhodom v Ameriko.
Slovo poletja, vonj po zimi
^Kranj, Sp. Pirniče, 30. okto-
>*a - Minulo nedeljo se je z za-. nJo dirko v vožnji na čas končala i:t0Šnja kolesarska sezona. V Sp. ^ičah so se zbrali najboljši slo-
enski kolesarji in njihovi številni pijači in se skupaj veselili veli-
'h uspehov našega kolesarstva. rled najbolj zadovoljnima sta bila p-letni Savčan Marko Žepič, ki Jke Prejel zlato kolo za najboljšega K0lesarja v kategoriji do 23 let, in
Andrej Hauptman, ki se je zlatega kolesa veselil kot naš najboljši kolesar na UCI lestvici.
Da se poletje nepreklicno poslavlja in bliža zima, pa so konec tedna s premiernima veleslalom-skima tekmama na ledeniku v So-eldnu naznanili najboljši alpski smučarji in smučarke. Našim re-prezentantom prvi nastop ni najbolje uspel, poleg tega pa je imel veliko smolo obetavni Radovlji-čan Jernej Reberšak, ki si je ob padcu na treningu zlomil nogo.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci pred odhodom obeh ekip na treninge in tekmovanja prek luže v ZDA poudaril predsednik Smučarske zveze Slovenije Stane Valant, pa se po slabšem začetku obetajo boljši konec. Re-prezentanti in trenerji pa so svoje načrte že posvetili tudi uspešnemu nastopu na olimpijskih igrah februarja v Salt Lake Citvju. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič
Dolžan tisoče mark
Minuli petek dopoldne sta bila javna dražba in rubež pri stanovanjski hiši Radeta Staniča v Kamni Gorici in v prostorih njegove nepremičninske agencije na Linhartovem trgu v Radovljici. Toži ga tudi znani hokejist Rudi Hiti.
Kamna Gorica, Radovljica, 30. oktobra - Rade Stanič je nepremičninski posrednik in lastnik agencije GS 5 Stanič k.d. in po zakonu o gospodarskih družbah komplementar družbe, ki za obveznosti družbe odgovarja tudi s svojim premoženjem.
Na dražbi v Kamni Gorici se je prodajal njegov osebni avtomobil
Yugo 55, letnik 1990 z ocenjeno vrednostjo 30 tisoč tolarjev. Prodan je bil za 36 tisoč tolarjev. Na dražbi in rubežu sta bila prisotna tudi dva upnika te družbe: Tomaž Medja, ki mu posrednik dolguje 15 tisoč nemških mark in Marjan Srebernak iz Radovljice, ki mu je Rade Stanič z obrestmi vred dolžan 2,5 milijona tolarjev. Tomaž
Medja je lahko iz hiše v Kamni Gorici, za katero je sodišče že izdalo začasno odredbo prepovedi odtujitve, lahko odnesel le televizor. Dolžnik je na dražbi v Kamni Gorici na stežaj odklenil vrata, medtem ko so bila vrata nepremičninske agencije na Linhartovem trgu zaklenjena. Za hip se je sicer prikazal, a se takoj odstranil
skozi ozki prehod med hišama. Policisti, ki so pohiteli za njim, so se vrnili brez njega. Ključavnico je bilo treba nasilno odstraniti. V prostoru se je označilo in popisalo vse, blagajno pa je odpeljala pooblaščena organizacija. Vrata so se nato sodno zapečatila.
Nepremičninskega posrednika toži tudi znani hokejist Rudi Hiti, saj je pri nepremičninskem poslu, za katerega je bila provizija okoli 17 tisoč mark, aro v višini 15 tisoč mark hotel najprej kar zadržati, kasneje pa ni hotel plačati 1.500 mark pri notarju. • D. Sedej, foto: Gorazd Kavčič
najb°lisega kolesarja.
HRANILNICA LON d.d.
V OKTOBRU - MESECU VARČEVANJA SE ZAHVAUUJEMO SVOJIM VARČEVALCEM ZA ZAUPANJE IN PREDSTAVLJAMO UGODNO VARČEVALNO PONUDBO
KRANJ - •■ ■■ • - > - REN1NO VARČEVANJE • VARČEVANJE PLUS • ZLATI LON • DOLGOROČNO VARČEVANJE NAD 5, 7 IN 10 LET
ter Vas vabimo, da se nam oglasite v naši poslovni enoti ali po telefonu.
k
9770352666018
IZ POLITIČNIH STRANK
Kolumbovska dimenzija proračuna
Branko Grims, državni svetnik, SDS
Krištof Kolumb je na potovanju zaskrbljen stal na krovu. Oficir mu je dejal: "Sramota, da nas takole vodite po morju, ne da bi vedeli, kje je kaj. " Kolumb je odvrnil: "Dobro vem, kje je kaj; skrbi me to, kje, za Božjo voljo, smo mi?"
Proračunski ritual se je letos začel drugače, kot v minulih letih. Na predstavitvi predloga proračuna v državnem zboru to pot niso imeli priložnosti predstaviti svoja stališča ne guverner Narodne Banke Slovenije, ne nekateri drugi. Dogajanje v parlamentu je zato zvenelo kot litanije (samohvale) Ropa in Drnovška, pa še večina osrednjih javnih glasil je poročala o predstavi zgolj z nekritičnim povzemanjem njunih besed. Državljani so bili tako podučeni, da naj bi bil proračun "dosežek, usmerjen v prihodnost"; dejstvo, da sta bila predstavljena dva - za leto 2002 in 2003 - pa naj bi predstavljalo "novo kvaliteto". No ja, recimo...
Ko je proračun obravnaval državni svet, je že postalo očitno, da v proračunu ni razvojnih prioritet in da odraža predvsem dnevno-poli-tične potrebe vladajoče koalicije. Med drugim se zmanjšuje delež sredstev, namenjenih občinam. In to kljub temu, da se bodo zaradi nekaterih vladnih potez zanesljivo zmanjšali tudi drugi prihodki posameznih občin. Tako je bil pred dnevi (s po mnenju pravne stroke verjetno ustavno spornim aktom) po hitrem postopku spremenjen zakon o igrah na srečo. Prva posledica teh sprememb bo zmanjšan priliv denarja iz dobičkov igralnic; prizadete bodo občine, šport in invalidske organizacije. Tudi če bi verjeli napovedim, da je ta učinek kratkoročen (kar glede na zaostrene gospodarske razmere ni pametno vzeti kot suho zlato), je vendar dejstvo, da bodo te potrebe ostale in da bo izpad igral-niškega denarja potrebno nadomestiti iz drugih virov. To po domače pomeni, da bo zaradi poslej bolj ugodnega položaja igralnic sorazmerno bolj obremenjeno preostalo gospodarstvo; glede na napovedi novih davkov pa je mogoče reči tudi, da bo vlada še globlje posegla v žep povprečne družine. Kratkoročna realpolitika Drnovškove vlade je torej, da bodo revnejši nosili še večje breme in bodo še bolj revni; bogati pa bodo še bogatejši. Kajti profiti igralnic se bodo zagotovo bistveno povečali in še več denarja bo za izplačilo bonitet in nagrad za "uspešnost" raznih nadzornih odborov. In še za druge politične botre bo najbrž kaj ostalo. Na koncu bo edina posledica, ki jo je mogoče zanesljivo napovedati ob tovrstni vladni proračunsko - finančni politiki ta, da bodo igralnice še bolj odvisne od politike, politika pa od igralnic. Krasni novi svet, je nekoč zapisal Orwell.
Bistven problem sedanjega proračuna je njegova (prosto po uvodni anekdoti) Kolumbovska dimenzija. Predlog namreč temelji na predvidevanjih, ki bi jih morali objaviti na straneh, namenjenih kulturi. Seveda ne zato, ker bi bil proračun tako zelo usmerjen v podporo kulturi (kar bi bilo dobro), ampak zato, ker se o znanstveni fantastiki poroča na teh straneh. Vlada namreč predvideva visoko nadpovprečno rast in hkratno bistveno znižanje inflacije. Ob tem, ko svetovna gospodarska recesija ne le trka na vrata, ampak postaja dejstvo... Na tako neresnih predvidevanjih temelji vladni načrt (pre)velike porabe denarja davkoplačevalcev, ki ga vlada usmerja še v prestiž. Kako drugače razumeti odločitev Drnovškove vlade, da si v tako zaostrenih razmerah kupi luksuzno letalo iz obrambnega tolarja; v isti sapi pa bistveno poveča obseg sredstev za ta namen? Obrazložitev, da je (prestižno) letalo namenjeno predvsem za vojaške potrebe, je pa le malo preveč bosa, da bi jo lahko vzeli resno. Zlasti, če vemo, da v nekaterih najbogatejših evropskih državah celo najvišji vladni funkcionarji praviloma potujejo v običajnih potniških avionih.
Zgodovina se ponavlja, če se iz nje nič ne naučimo. Javna glasila molčijo o tem, da je v prvi Drnovškovi memorandumski napovedi pred meseci že pisalo, da bo v tekočem letu inflacija le okoli štiriodstotna, kar so mediji kovali v zvezde. Potem se je v kasnejših dokumentih to potiho poslabšalo kar za polovico in še to ni vzdržalo. Tudi za sedanja vladna predloga proračunov je mogoče z veliko zanesljivostjo napovedati, da bosta v primeru, da ju vlada ne postavi na realna tla, povzročila težave. Dejanskim razmeram neprilagojena javna poraba bo konec leta povzročila pomanjkanje denarja za investicije, obveznosti in plače (npr. v zdravstvu). In takrat se bo razblinil še en (predvolilni) milni mehurček obljubljene "zgodbe o uspehu ", ki jo (razen peščice posameznikov, ki so obogateli na račun dvomljivih poslov in "pri-hvatizacije "), navadni državljani vedno znova pričakujejo zaman. Glede na vladna predloga proračunov, bo čakanje še dolgo.
Vlada brani ministra
Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač je spoštoval zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal v letu 2000 in ravnal prav pri podpisu pogodbe o predelavi klavničnih odpadkov.
mag. Janez Kopač
Ljubljana, 30. oktobra - Vlada je pretekli teden obravnavala in sprejela odgovor ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača na interpelacijo. Odgovor je bil posredovan državnemu zboru, v njem pa so zavrnjene vse trditve interpelator-jev.
Vlada je soglašala s trditvami ministra, da je spoštoval zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, plazenja tal, neurja s točo in služenja morja v letu 2000. Čeprav je imel pri razdeljevanju sredstev hude omejitve, saj računa na denar iz proračunske rezerve kar pet interventnih zakonov, so bile obveznosti zaradi posledic suše in drugih naravnih nesreč v letu 2000 letos izpolnjene. Prav tako daje vlada prav ministru, ki trdi, da pri podpisu pogodbe o predelavi klavničnih odpadkov pri izbruhu norih krav družbi KOTO ni omogočil monopolnih zaslužkov. Položaj je zahteval hitre in učinkovite ukrepe in minister jih je sprejel. Bolezen norih krav je dosegla nevarne razsežnosti. Tudi priporočila iz Bruslja so bila ostra. Spoštovati jih je morala tudi Slovenija. Pri nas nastaja letno okrog 15.000 živalskih odpadkov z visokim in specifičnim tveganjem, zato se je bilo treba odločiti za odstranjevanje na predpisan zdravju in okolju neškodljiv način.
Podpisniki interpelacije so zapisali, da je minister mag. Janez Kopač kršil zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ker za sedež novega Holdinga Slovenske elektrarne ni določil Maribora. Minister in vlada odgovarjata: "Glede na to, da Holding ni državno upravni organ, temveč podjetje, ki mora slediti tržnim ciljem, ter glede na to, da lokalni skupnosti, v kateri je lociran, ne bo omogočil dodatnih sredstev ali novih zaposlitev, odločitev o sedežu Holdinga ne more biti obravnavana niti v kontekstu decentralizacije niti skladnega regionalnega razvoja. Nenavadno pa je, da vlagatelji interpelacije kot kršitev zakona opredeljujejo že dejstvo, da minister predlaga nekaj, kar je po zakonu njegova pristojnost."
Očitek, da je minister v začetku devetdesetih let kršil prostorsko zakonodajo pri gradnji svoje hiše, pa ne more biti predmet interpela-
JF^IUIGLAS Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM (M»MJJ©MOLAS* za najmanj eno leto
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki
se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
Ime in priimek: Naslov:.....................
Podpis:
če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR.
cije, saj mag. Janez Kopač takrat ni bil minister.
Interpelacijo in odgovor bo sedaj obravnaval državni zbor, njeni predlagatelji, predvsem poslanci opozicije, napovedujejo njeno dopolnitev.
Brez novih zaposlitev na upravnih enotah
Ministrska svetnica Nevenka Črešnar Pergar je predstavila najnovejše ukrepe pri racionalizaciji dela državne uprave. Ker je spremenjeni zakon o gospodarskih družbah na tem področju razbremenil upravne enote in bo na
vsaki ostal za to področje predvidoma le še eden (obseg dela se je marsikje zmanjšal na 20 odstotkov), je ostalo "prostih" 217 delavcev. Razporejeni bodo na področja, kjer so zaostanki, zlasti pri denacionalizaciji in urejanju prostora. Vlada je sklenila, da na upravnih enotah ne bo novih zaposlitev. Državna uprava je bila opozorjena, da mora spoštovati zakon o splošnem upravnem postopku in spremenjen zakon o varstvu osebnih podatkov, po katerih državljanom ni treba več iskati potrdil iz različnih evidenc (državljanstvo, prebivališče, rojstni in drugi podatki), ampak bodo te
podatke, če so potrebni, dobile upravne enote same. Lani je bilo izdanih 330.000 izpiskov iz matičnih knjig. Tega določila se morajo držati tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Center za socialno delo itd. Vlada pričakuje, da se bodo zaradi tega vrste pred uradi državnih organov skrajšale. Ministrska svetnica je za pomlad prihodnje leto napovedala priključitev upravnih enot na centralno bazo podatkov zemljiškega katastra. Postopki za izdajo lokacijskih, gradbenih in drugih dovoljenj se bodo skrajšali. • J. Košnjek
Za in proti ustavnim spremembam
Da bo razprava o spremembah slovenske ustave precej burna, sta pokazali dve javni
tribuni v Škofji Loki: ZLSD in N.Si.
Škofja Loka, 29. oktobra - V
Škofji Loki je bil pogovor članov območne organizacije Združene liste socialnih demokratov s predsednikom stranke in predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem v Kašči, ter javna tribuna, ki jo je v soboto v hotelu Transturist organizirala Nova Slovenija. Če je bil pogovor v Mihe-ličevi galeriji nekoliko ožji in s skromnejšo udeležbo, pa je N.Si z domiselnim vabilom v obliki znaka Stop in napisom: "STOP ustavnim spremembam" uspela napolniti hotelsko restavracijo. Tudi nastopajočih je bilo več: poleg predsednika N.Si dr. Andreja Bajuka, tudi državni svetnik iz SDS Branko Grims, strokovni sodelavec N.Si mag. Marko Šrovs in predsednik Združenja občine Slovenije in vodiški župan Anton Kokalj. Le najavljeni poslanec dr. Jože Bernik se je zaradi zadržanosti opravičil in navzočim poslal pismo.
Borut Pahor, ki je bil prav tega dne imenovan za predsednika ustavne komisije, je poudaril, da vladni predlog sprememb resnično vsebuje veliko predlogov za spremembo ustave, da pa je sam v tem pogledu zelo konzervativen in se bo zavzel le za tista dopolnila, ki bodo sprejeta s širokim soglasjem.
Ocenil je, da se s spremembami ustave nikakor ne sme hiteti, jih temeljito strokovno proučiti in s političnim dialogom, ki da se v Sloveniji izboljšuje, doseči o njih konsenz. V razpravi, v kateri je bil izzvan tudi profesor ustavnega prava dr. Ivan Kristan, je bilo največ besed o regionalizmu, ki ga zahteva prilagoditev Evropski uniji, enakomernejši regionalni razvoj in preprečevanje vedno večje centralizacije države. Po Kristanovem mnenju je bilo dose-
danje odlašanje z regionalizacijo prava sabotaža.
Bolj glasna in pestra pa je bila javna tribuna N.Si. Prepričani namreč so, da se z izgovorom na približevanje Evropi skuša okrniti pravice ljudi, zlasti pri referendumskem odločanju in siromašenju materialnega položaja in pristojnosti občin. V osmih letih vlade LDS, so povedali, je ta izgubila tri referendume, zato se jih boji, kljub temu da so tudi majhne občine dokazale veliko učinkovitost, pa skušajo odpraviti načelo subsi-diarnosti - odločanja na temeljnih ravneh. To pa pomeni tudi odrekanje že dosežene demokracije. Predlaganje kanclerskega sistema je po mnenju Grimsa izmikanje izvršne oblasti parlamentu, podobno velja tudi za zmanjšan parlamentarni nadzor nad pravosodjem, če bo sprejet predlog o drugačnem   imenovanju sodnikov.
Nekoč so ustavo uveljavili z revolucijo, danes si skušajo absolutno oblast zagotoviti s prikritimi spre membami veljavne, smo slišali-Vladajoča koalicija k sreči nima več 2/3 večine, saj so mnogi pO' slanci SLS SKD le spoznali, za kaj gre, po potrebi bodo veljavne pravice branili tudi na referendumu. Edini vzvod, s katerim so se sedaj občine upirale novim naloga ob hkratem zmanjševanju denarja, je bila ustava oz. pritožbe na ustavno sodišče, in to želijo v prihodnje preprečiti. V razpravi je tekla beseda še o poslovanju bank (podružnic NLB v tujini), za katere ni urejen potrebni nadzor, izg°" valjanje na javno dobro pri denacionalizaciji so označili kot ukano in izgovor za zavlačevanje, zelo pogosto pa so bili ves večer omenjeni in kritizirani mediji, ki oa pišemo, kakor nam naroča oblast;
. Š.Žarg»
Strankarske novice
Stranka mladih Slovence pozdravlja odločitev vlade, ki se je
od-
ločila pripraviti proračun za dve leti, kar pa povečuje odgovornost W sprejemanju odločitev in uresničevanju zapisanega. Vlada je namenu tudi denar za področja, do katerih je SMS še posebej pozorna. To so izgradnja Pediatrične klinike, aktivna politika zaposlovanja, preprečevanje drog in začetek uresničevanja projekta izgradnje dodatnih Štu dentovskih postelj. Znanje je za stranko ena od prednosti. StranK mladih Slovenije pa je na drugi strani zaskrbljena zaradi na novo oo kritega proračunskega primanjkljaja. Posebej je pomembno, da J* zavajanja javnosti konec. Žal bodo morale večji del tega dolg, odplačati mlade generacije. Gospodarske napovedi so sedaj manj op mistične kot so bile poleti, ko je nastajal predlog proračunov. Via mora biti pripravljena tudi na morebitne slabše razmere. _p
Svečanost na pokopališču v Naklem - Občinski odbor SLS + Sn Slovenska ljudska stranka Naklo vabi občane, da se v četrtek, 1- n^ vembra, ob 10. uri po končani maši na pokopališču v Naklem P° . lonijo spominu na zamolčane žrtve. K spomeniku bodo predstav stranke položili venec. ..c Maša za kranjskim pokopališčem - Mestni odbor Nove Slovenj Krščanske ljudske stranke vabi jutri, 31. oktobra, ob 15. uri v fP™ za kranjskim pokopališčem, kjer bo kranjski dekan Pre.ce Stanislav Zidar daroval mašo za tiste, ki še vedno nimajo pra do časti, imena in groba. • J.K.
Enega najlepših blejskih hotelov Grand hotel Toplice so začeli prenavljati
Zelja najzvestejšega gosta
se bo uresničila
Želja Fritza Ruescha iz Švice, ki v Toplice prihaja že 55 let, da bi svojo 85-letnico praznoval v prenovljenem hotelu, se bo uresničila. Do maja prihodnje leto bo
hotel povsem prenovljen, posodobljen, a z ohranjeno dušo in stilom.
|*ted, 29. oktobra - Švicar Fritz Ruesch je najzvestejši obiskovalec blejskega Grand hotela Toplice - redno ga obiskuje že dolgih 55 tet. Ob zadnjem obisku na Bledu, ko je praznoval svojo KO-letnico !,n je na praznovanje povabil cel vlak gostov iz Švice, je izrazil ?eUo, da bi svojo 85-letnico lahko praznoval že v prenovljenem hotelu. V več kot pol stoletja se namreč ni postaral le gospod Kuesch, ampak, kot je opazil zvesti gost, tudi hotel. Želja gospoda Ruescha, ki z ženo Roeslv vedno biva v sobi 320, se bo zdaj vendarle uresničila. Načrti prenove so pripravljeni in maja prihodnje teto bo Grand hotel Toplice zaživel z novim žarom, a z ohranjeno dušo in stilom enega najlepših blejskih hotelov.
večinski delež v družbi Grand hotel Toplice lani kupila kranjska delniška družba Sava, so se končali burni in negotovi časi, ki sta jih zaznamovali predvsem zapletena denacionalizacija in prisilna poravnava. Po uspešnem zaključku obeh so se tudi hotelu nasmehnili lepši časi. Novi lastnik se je takoj lotil načrtov obnove, saj je bil hotel nazadnje obnovljen leta 196K in je z neustreznimi kapacitetami že težko sledil zahtevam trga. Kot je povedal direktor Zvone Špec, je glavna slabost hotela predvsem veliko število enoposteljnih sob. Poleg tega so naprave in inštalacije iztrošene in je nujna njihova zamenjava. V prvi vrsti bodo posodobili nastanitveni del in enoposteljne sobe združili v dvoposteljne, tako da bo namesto dosedanjih 205 ležišč v 123 sobah na voljo 170 ležišč v 85 sobah. Med njimi bo tudi 25 malih luksuznih apartmajev in sob. Kot
Direktor Grand Zvone Špec.
hotela Toplice
Obnova hotela, ki je bil zgrajen leta 1931, je bila že dolgo časa težko pričakovana. Potem ko je
pravijo v hotelu, zmanjšanje števila postelj ne bo negativno vplivalo na prodajo, saj obstoječe enoposteljne sobe niso več ustrezale standardom. Ohranili bodo tradicionalen stil tridesetih let in re-stavrirali stilno sobno pohištvo in opremo v pritličju. Obnovili bodo tudi bazenski kompleks in razširili dopolnilne storitve. "Ena od prednosti hotela je ta, da ima ter-
V letošnjem letu so v Grand hotelu Toplice zabeležili za 16 odstotkov več nočitev kot lani v istem času, med gosti pa so prevladovali Angleži. Od januarja do septembra so v Grand hotelu Toplice, v depandansah Trst in Jadran ter v Vili Bled ustvarili 51,8 milijona tolarjev prihodka. To je za petino več kot lani.
malno vodo, ki jo s prenovo želimo maksimalno izkoristiti," je povedal Špec. Gostom bodo na voljo kopeli z različnimi masažami, savnami in solarijem, nova bo zdravniška ordinacija in prenovljena kozmetični in masažni salon. Uredili bodo tudi okolico hotela in zunanje kopališče. Ker stavijo tudi na kongresni turizem - ta prinaša že tretjino prihodkov, so se odločili tudi za prenovo večnamenske dvorane v Bistroju, v ka-
V Grand hotelu Toplice bodo v kratkem pridobili tudi certifikat kakovosti ISO 9001.
Denar za ureditev zamolčanih grobišč
Med ljudmi in v politiki prevladuje prepričanje, da je sedaj res skrajni čas za ureditev grobov in grobišč, kamor so zakopali žrtve
povojnih pobojev. Vlada je pretekli teden sklenila zagotoviti potrebna sredstva.
Ljubljana, 30. oktobra - Na predlog predsednika vlade dr. Janeza Drnovška so ministri na seji pretekli teden obravnavali to j^pblematiko in sklenili, da je sedaj čas za rešitev tega problema. /Ministrstva, ki jih zadeva ta problematika, morajo do 8. novembra pregledati doslej opravljena dela in se dogovoriti za nadalje-Vftnje dela, pri tem pa oceniti predvideno višino stroškov. Vlada je Pripravljena zagotovita potreben denar.
°s'anci državnega zbora naj bi predvidoma že na današnji seji
J^Pravljali o deklarciji, ki sta jo vložila poslanca Janez Janša in Lojze strle ali o novem SKlJpine.Foto. T. Doki
e*rle ali o novem besedilu, ki naj bi ga pripravile poslanske
O povojnih pobojih je pretekli leden spregovoril tudi predsednik PePublike Milan Kučan. Dejal Je> da tako za kolaboracijo kot za P°vojne poboje ni opravičila in da if .toba za ta dejanja ugotoviti tudi Krivce. Mrtvi pa zaslužijo spomin ln spoštovanje. Sedaj postaja zno-^a aktualna predsednikova ideja, ~a bi v Ljubljani postavili vsem žrtvam vojne dostojen spomenik.
Janša, Peterle in Pahor 0 deklaraciji
Ob razpravah o povojnih pobo-J1J »n grobiščih je postala znova ^tualna Deklaracija o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, ki sta jo 12. aecembra leta 1997 vložila v par-
air»entarno proceduro poslanca
Janez Janša in Lojze Peterle.
Oba sta 18. oktobra spraševala predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, kakšna bo usoda njunega predloga Deklaracije. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je odgovoril, da obravnave te deklaracije nihče ni predlagal. Janšo in Peterleta je spomnil, da je leta 1997 državni zbor dokument skoraj enake vsebine že obravnaval, vendar ga ni sprejel. Zastavlja se vprašanje, ali bi dobil danes bistveno višjo podporo. Borut Pahor odgovarja tudi na možnost "drugega, dovolj jasnega besedila deklaracije", kar sta v pismu omenila Peterle in Janša.
"Glede na dosedanje izkušnje s tem in podobnimi poskusi obravnave vprašanja odnosa do polpretekle zgodovine na deklarator-
ni oziroma simbolni ravni (mnoge druge stvarne ukrepe za odpravo krivic je državni zbor v zadnjih mandatih že sprejel) sicer menim, da trdnih zagotovil za sprejem takega dokumenta ni, še posebej pa ne z veliko večino, razen v primeru, če bi ga poslanske skupine pripravljale skupaj od vsega začetka. Vendar sem kljub tej previdnosti osebno prepričan, da imamo pravico in dolžnost to poizkusiti. Za to se zavzemam, ker bi na ta način morda le dosegli želeno pomiritev, ne pa poglobitev starih delitev," je zapisal Borut Pahor. Vodjem poslanskih skupin bo predlagal sestanek na to temo. Na koncu je v odgovoru Janezu Janši poudaril dvoje. "Prvič, glede teh vprašanj se mi zdi najbolj pomembno, da državni zbor na predlog vlade sprejme primeren zakon o vojnih grobiščih in da se za urejanje nekaterih, s tem povezanih zadev, namenijo potrebna proračunska sredstva. In drugič, da vzporedno ukvarjanje državnega zbora z morebitno pripravo in obravnavo izjave ali sorodnega dokumenta simbolnega pomena v ničemer ne bi upočasnilo sprejemanja drugih, za sedanjost in prihodnost Slovenije pomembnih vprašanj."
Janez Janša in Lojze Peterle v odgovorih na Pahorjevo pismo možnosti oblikovanja nove in jasne deklaracije nista zavrnila.
Zahteve Nove slovenske zaveze
Nova slovenska zaveza po besedah Justina Stanovnika, kije v nedeljo govoril na spominski svečanosti v Kucji dolini nad Podutikom, kjer je eno od 76 odkritih grobišč, zahteva od države sprejem resolucije in dveh zakonov. Državni zbor bi moral sprejeti izjavo o komunistični revoluciji in
državljanski vojni ter zakon o slovenskem genocidu in zakon o eksodusu, o ljudeh, ki so morali leta 1945 zapustiti domovino.
Če v teh besedilih ne bo manipulacije, gremo lahko skupaj na-
ODGOVOR
prej, je dejal Justin Stanovnik. Na svečanosti, ki jo je organizirala Nova Slovenija, so dejali, daje tokrat naša polpretekla zgodovina sunkovito udarila na dan.
• J. Koš nje k
Nesporazum ali
namerno zavajanje javnosti?
V vašem časopisu je bil dne 26. oktobra 2001 objavljen intervju novinarja Jožeta Košnjcka z g. Vincencijem Demšarjem, profesorjem zgodovine in politikom iz Škofje Loke pod naslovom "D^je bomo molčali, težje bo breme zgodovine". Zapis vsebuje nekatere netočnosti, na katere želim opozoriti v nadaljevanju.
V odgovoru na zadnje vprašanje, ki se je nanašalo na naslednje korake na državni ravni in v občini, g. Demšar razlaga, daje na zadnji seji škofjeloške komisije, pod točko "razno" predlagal predstavnikom strank, da bi predlagale člane v komisijo za reševanje problematike grobišč in da so bili vsi za to, razen Združene liste.
Ta trditev je netočna oz. neresnična. Omenjeni predlog je bil pod zadnjo točko - razno dejansko podan s strani g. Demšarja na zadnji seji Občinskega sveta Občine Škofja Loka dne 18. 10. 2001, na kateri sem bila tudi osebno prisotna kot svetnica Občinskega sveta. Iz proceduralnih razlogov (točka ni bila v sklicu seje občinskega sveta in tudi ni bila uvrščena na sami seji na dnevni red!) o tem predlogu g. Demšarja Občinski svet ni glasoval. Vse svetniške skupine skupaj z županom smo bile ob tem enotne, da se ta problematika uvrsti
oz. pripravi v pisni obliki za naslednjo sejo Občinskega sveta. V ZLSD podpiramo torej iniciativo, da se zamolčano poglavje polpretekle zgodovine odpre, pregleda in zaključi, zato bomo in želimo biti zraven tako na državnem kot lokalnem nivoju. Na politično pripravljenost in moralno dejanje, ki ga Slovenija kot demokratična država zagotovo zmore danes, ko gre za ta temni del zgodovine je opozoril in tudi že inici-ral odgovarjajoče aktivnosti ravno predsednik Državnega zbora in predsednik ZLSD Borut Pahor. ZLSD se je do zunaj sodnih pobojev nesporno opredelila že na svojem kongresu v letu 1995.
Kot vemo, je povojne poboje obsodila tudi komisiju za ugotavljanje povojnih pobojev iz prejšnjega mandata Državnega zbora, kjer je sodelovala tudi ZLSD, ki je vse sklepe omenjene komisije tudi podprla. Iskreno upam, daje na sami seji omenjenega Občinskega sveta prišlo do nesporazuma, ko je med sejo krožil seznam državne komisije za evidentiranje in označitev prikritih grobišč, ki ga je med svetnike poslal g. Vin-cencij Demšar.
Predsednica Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov, Škofja Loka mag. Mirjam Jan-Blažič
teri bodo po novem lahko organizirali tudi najzahtevnejše kongrese in seminarje. V ta namen bodo zgradili tudi povezovalni hodnik med hotelom in Bistrojem. Prav kongresni turizem in termalna voda naj bi bila po besedah Zvo-neta Špeca tista dva aduta, na katera stavijo v obdobju izven glavne sezone. Po obnovi bo hotel imel štiri zvezdice, vse naj bi bilo pripravljeno tudi za pridobitev pete zvezdice, s čimer pa bodo še počakali, cilj pa je tudi vključitev v kakšno od svetovnih hotelskih verig.
Obnova hotela bo stala 1,2 milijarde tolarjev, od tega bo delniška družba Sava prispevala dve tretjini, družba Grand hotel Toplice pa tretjino.
Grand hotel Toplice je včeraj že zaprl svoja vrata, spet pa naj bi jih odprl maja prihodnje leto. Še lepši, sodobnejši, a z ohranjenim čarom in stilom. Da pa bo dokončno lahko zažarel v novi luči, bo treba počakati vsaj še do leta 2005, ko naj bi bila vendarle zgrajena razbremenilna cesta proti Bohinju. Sobe, ki imajo okna na cestno stran, bodo vsaj dotlej manj pri-
Kot je povedal direktor Zvone Špec, bodo čas prenove izkoristili tudi za dodatno izobraževanje zaposlenih, zlasti za učenje tujih jezikov in novih načinov trženja. Skupaj je v družbi 124 zaposlenih za nedoločen in 26 za določen čas.
vlačne za goste, kar ni čudno, saj se zdaj tik pod njimi valijo kolone avtomobilov. Večina zato še vedno zahteva sobe s pogledom na drugo, jezersko stran. Zanimivo pa je, je povedal Zvone Špec, da so dolga desetletja ljudje veliko raje bivali v sobah s pogledom na cesto, kjer se je v nekdanjih časih dogajalo veliko več zanimivega...
• Urša Peternel, foto: Gorazd Kavčič
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art. Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Nov turistično - nakupovalni center v Lescah
Na štirih hektarih površin bodo zgradili kar enajst različnih objektov, v katerih bodo Istrabenzov bencinski servis,
trgovine, gostinski objekti, avtosalon...
Igrišče pri vrtcu
Lesce, 30. oktobra - Ob magistralni cesti v Lescah je Istrabenz že začel graditi nov bencinski servis, ki je prvi objekt v okviru novonastajajočega turistično-nakupovalnega centra. Na skupaj štirih hektarih površin bodo zgradili kar enajst različnih objektov, v katerih bodo trgovine, gostinski objekti, avtosalon, hipermar-ket...
V občinski prostorskih načrtih je gradnja takšnega centra ob glavni cesti Radovljica - Jesenice pri Teksasu predvidena že vse od leta 1986. Lani je bil sprejet zazidalni načrt, pred dnevi pa so tudi že zabrneli gradbeni stroji. Z gradnjo je prvi začel Istrabenz, ki bo zgradil bencinski servis, na to
območje pa bo preselil tudi rezervoarje, ki jih je doslej skladiščil na povsem neprimerni in nevarni lokaciji v prostorih bivšega Sukna v Zapužah. Istrabenz je prvi pričel z gradnjo, ker gre za dejavnost, za katero dovoljenja izdaja država. Ostali investitorji pa še čakajo na soglasja upravne enote,
kjer postopki še niso končani. In kateri investitorji bodo gradili v okviru centra? ASP Primožič z Jesenic bo odprl avtosalon s prodajo in servisom vozil Renault, Živila Kranj bodo zgradila hiper-market, Sint Sodobni interieri salon pohištva, Krek Ribno pa pen-zion z gostinskimi in prenočitvenimi zmogljivostmi. Predvidena je tudi gradnja še enega večjega objekta, v katerem naj bi bil avtosalon ter dva večja poslovna objekta, namenjena trgovini in gostinstvu. V njih bo več etaž z nakupovalnimi ulicami. Na območ-
Prihodnje zapore ne bodo napovedali
V Medvodah so v petek domačini zaprli glavno cesto
Medvode, 30. oktobra - V petek so prebivalci krajevne skupnosti Medvode uresniči napovedano protestno zaporo ceste na vrhu klanca v Medvodah. Nekaj krajanov je s prečkanjem ceste na prehodu za pešce s protestnimi napisi pol ure opozarjalo, da sta ne-prizadetost poklicanih (gre za državno cesto) in počasnost obljubljenega reševanja več kot neodgovorna.
Na cesti, ki je, kot je povedal župan Stanislav Žagar, bila zgrajena leta 1936, ko na njej praktično ni bilo prometa z avtomobili, danes pa gaje 26.000 vozil, je prečkanje
praktično nemogoče. Zato so še v posebej veliki nevarnosti otroci, ki jih starši ne upajo pustiti samih čez cesto. Nevzdržno in v konicah praktično nemogoče je vključeva-
nje na glavno cesto s stranskih cest. Težave se bodo še povečale, ko bo v kratkem vseljen dom za ostarele in s hišami v Zbiljskem gaju.
Po projektu naj bi problem rešilo krožišče, za katerega pa se zdaj postopek vleče kot jara kača. V občini pravijo, da so naredili vse, kar so bili obvezani oziroma kar so.lahko naredili pri postopkih za dovoljenja. Na potezi naj bi bila država, vendar pa so z direkcije R Slovenije za ceste na dan zapore obvestili, daje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Tega pa še vedno ni, ker da občina še ni sprejela lokacijskega načrta. Župan občine Medvode Stanislav Žagar pa je poudaril, da so v občini naredili vse in da čakajo na soglasje iz države, da bodo lahko po postopku sprejeli tudi lokacijski načrt.
Med petkovo zaporo pa so občani z napisi opozorili, da je problem resen. Prihodnjič o zapori ne bodo obveščali vnaprej. Že ob sedanji, ki so jo javno napovedali, pa so se nabrale kilometrske kolone vozil v smeri proti Kranju in Ljubljani. • A. Žalar
Delavci pred zaklenjenimi
stranišči?
"V podjetju so nam zaklenili več stranišč, tako da ženske, ko jih 'zatišči', tekajo od enih vrat do drugih, da se lahko 'olajšajo'."
Otoče, 30. oktobra - "Človek ne more verjeti, kaj vse se dogaja po podjetjih, da nam celo stranišča zaklepajo!" se je po telefonu razburjal eden od zaposlenih v Iskri Instrumenti v Otočah. Po eni strani smešno, a po drugi strani v času gnilega kapitalizma čisto možno, smo si rekli in zadevo preverili. A izkazalo seje, daje stvar le nekoliko drugačna.
Najprej smo se obrnili na sindikat. Predsednica SKEI v podjetju Marija Pečar našega vprašanja najprej sploh ni jemala resno, češ v kaj vse se ne vtaknemo novinarji (pač, tudi v stranišča). Zatrdila je, da nikakor ne drži, da kdo ne bi mogel hoditi na stranišče. "Prvič slišim, da bi kdo imel težave. Res pa je, da smo ta teden del garderob in stranišč zaklenili, vendar imajo vsi zaposleni ključe," je zatrdila. Tudi vodja splo-šno-kadrovskega sektorja Miro Albinini je zatrdil, da zaposleni nikakor nimajo težav z iskanjem stranišč. Stranišč je celo več od standardov, zahtevanih po zakonu o varstvu pri delu, je dejal, dejstvo pa je, da je v podjetju od nekdanjih'600 ostalo le še 200 zaposlenih.
"Tako vsa stranišča niso več potrebna in smo jih del zaprli. Gre
za racionalizacijo, čiščenje opravlja čistilno podjetje in razlika je, ali plačamo za čiščenje petih ali dvajsetih stranišč," je dejal Albinini.
Za del garderobnih prostorov, ki so povezani s stranišči, pa so res uvedli ključe, ki jih imajo zaposleni. Za to so se odločili, ker je na dvorišču osem podjetij in v nekaterih od njih po Albininijevih besedah nimajo urejenih sanitarij. "Tako je v naših sanitarijah ves čas zmanjkovalo papirja, dogajalo pa se je tudi marsikaj drugega, od pitja kave naprej... Naši delavci imajo zdaj ključe, kar je v njihovo dobro, saj bodo tudi sami bolj zadovoljni, ker bodo sanitarije bolj urejene. Poleg tega pa imamo tudi nadzor nad tem, kdo vse jih uporablja," je povedal Albinini. Vodstvo podjetja je, preden se je odločilo za zaklepanje
stranišč, o tem celo obvestilo oba sindikata. "Te stvari vendarle znajo biti občutljive, čeprav je to po svoje res absurden problem," je še dodal Albinini. A klic enega od zaposlenih na naše uredništvo dokazuje, da iskanje stranišč za nekatere delavce kljub temu predstavlja problem. Zlasti v primerih, ko se močno mudi...
• U. P.
ju med večjimi objekti pa so predvidene še tri manjše trgovine. Dovoz do novega centra bo s Hraške ulice, kjer so investitorji dolžni urediti tudi enostranski pločnik, ter z glavne ceste iz smeri Radovljice. Kot smo izvedeli v oddelku za urejanje prostora na radovljiški občini, lokacija novega centra v ničemer ni odvisna od trase bodoče avtoceste mimo Radovljice, ki bo v vsakem primeru šla severne-je. Prav zato, ker še ni določena trasa avtoceste in priključka za Bled, pa občina ne more dokončati načrtov na tem območju. Gradnja turistično-nakupovalnega centra namreč predstavlja šele prvo fazo ureditve celotnega območja, z ostalimi načrti pa bodo morali še počakati. • U. P.
Kranj, 30. oktobra - Pri osnovni šoli Simona Jenka so v petek odprli otroško igrišče. Že nekaj časa so namreč razmišljali, kako bi na prostoru ob šoli uredili igrišče za okrog 60 otrok v vrtcu. Prvi korak je naredila šola, ki je poskrbela za žično ograjo. Potem pa se je vodstvo vrtca skupaj s starši lotilo zbiranja prispevkov. Začeli so letos spomladi z akcijo zbiranja starega papirja in s prošnjami na kranjska podjetja. Zbrali so okrog 600 tisoč tolarjev, sto tisoč tolarjev pa je primaknila tudi Mestna občina oziroma župan Mohor Bogataj. Sredi oktobra so se starši skupaj z vzgojiteljicami Andrejo Bernard, Nasto Črnič, Natašo Žnidaršič, Uršlco Ropret, Suzano Kešina in Marijano Kavčič lotili urejanja igrišča, v petek popoldne pa so ga najmlajši skupaj z vzgojiteljicami in starši tudi odprli. • A. Ž., foto: G. Kavčič
Turizem ni zastonj
Vsi, ki se ukvarjajo s turizmom, bodo morali začeti plačevati članarino lokalni turistični organizaciji.Ta bo znašala od 10 do 100 tisoč tolarjev letno.
Radovljica, 30. oktobra - S prihodnjim letom bodo samostojni podjetniki in pravne osebe v Radovljici, katerih dejavnost je na kakršenkoli način povezana s turizmom, morali začeti plačevati članarino Lokalni turistični organizaciji (LTO) Linhartova dvorana. Mednje ne sodijo le gostinci in turistične agencije, ampak tudi prevozniki, trgovci, banke, turistične kmetije, pa celo vrtnarije, ribogojnice, frizerski in kozmetični saloni, gradbeniki...
Lokalne turistične organizacije delujejo že v večini drugih občin, njihova glavna naloga pa je povezovanje vseh subjektov v občini, ki delujejo na področju turizma. V njih naj bi oblikovali celovito turistično ponudbo, skrbeli za promocijo, informiranje obiskovalcev in spodbujanje razvoja turistične infrastrukture. Vse pravne osebe in samostojni podjetniki, ki so povezani s turizmom, bodo postali obvezni člani LTO, vsako leto pa bodo morali plačevati tudi članarino. Članarina bo odvisna od dejavnosti in višine letnega prihodka. Najnižja možna članarina bo 10 tisoč, najvišja pa 100 tisoč tolarjev letno. Ža ponazoritev: gostišče z letnim prihodkom 96 milijonov tolarjev bo moralo plačati 47.500 tolarjev letne članarine, trgovina z živilskim blagom in letnim prihodkom 62 milijonov tolarjev pa 35.250 tolarjev. Možne pa so tudi olajšave za tiste člane, ki vlagajo v gradnjo in razvoj. Poleg tega bodo podjetniki in pravne osebe, ki začenjajo z dejavnostjo, prvo leto oproščeni članarine, drugo in tretje leto pa bo članarina nižja za 50 oziroma 40 odstotkov, lanari-ne pa bodo oproščeni tudi samostojni podjetniki, ki nimajo zaposlenega nobenega delavca, njihova dejavnost pa ni neposredno turistična. In zakaj bodo v LTO Linhartova dvorana porabili denar? Kot izhaja iz programa dela, ki gaje pripravil Toni Bogožalec, bodo pripravili turistični vodnik občine, ki bo zasnovan kot popotovanje skozi pet turističnih krajev (Brezje, Begunje, Radovljico, Lesce in Kropo), organizirali bodo obiske novinarjev in organi-
zatorjev potovanj, pripravili scenarij za turistični film in CD-rom o občini ter oblikovali spletno stran. UsposaJ^liJ^pd" tudi turistične vodnike, oblikovali turistične pakete (denimo Dan v domačem kraju bratov Avsenik, V neznano s kolesom po Jelovici),
sodelovali pa bodo tudi pri organizaciji turističnih prireditev. Skupaj s plačo za enega zaposlenega bodo prihodnje leto potrebovali 13,6 milijona tolarjev, približno toliko pa naj bi se zbralo tudi s članarinami. Problem pa je v tem, so priznali tudi na ob ini, da natan nega seznama vseh pravnih subjektov sploh nimajo. Vsekakor naj bi tisti, ki ne bodo posredovali podatkov ob ini, za kazen morali pla ti maksimalno lanarino. Pa še to: članarina je nižja od tiste v Bohinju in na Bledu.
• U. Peternel
Pritožba na izbiro koncesionarja za plin
Bled, 30. oktobra - Kdo bo dobil koncesijo za izgradnjo plinovodnega omrežja na Bledu, še vedno ni znano, je povedal blejski župan Boris Malej. Na razpis so na blejski občini sicer dobili tri prijave (Adria plin, Petrol in Mariborske plinarne) in izbrali Adrio plin, vendar pa se je na izbiro pritožil Petrol. Po Maleje-vih besedah naj bi pritožbo rešili v prihodnjih dneh. Ob tem je potrebno omeniti, da je bila ena od zahtev, ki jih blejska občina postavlja bodočemu koncesionar-
ju, izgradnja ogrevanja v Ledeni dvorani. Dela morajo biti končana do konca novembra, kajti decembra mora biti dvorana pripravljena na finale svetovnega pokala v umetnostnem drsanju. Ob tem so nekateri blejski občinski svetnik' že opozorili, da bo zaradi zahteve, da mora financirati izgradnjo ogrevanja v Ledeni dvorani, izbrani koncesionar postavil zelo visoko ceno plina. A kot je zagotovil župan Malej, naj bi Blejee ogreval menda celo najcenejŠ' plin v Sloveniji. • U. P.
Asfalt na cesti Motniška Bela - Planine
KOMUNALAM«
javnopodjetje, d.o.o.
Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 KRANJ
OBVESTILO
Komunala Kranj obvešča vse občane, da bo na dan reformacije 31. 10. 2001 normalen odvoz komunalnih odpadkov.
Na dan spomina na mrtve v četrtek, 1. novembra 2001, komunalnih odpadkov ne bomo odvažali, pač pa jih bomo v petek, 2. novembra 2001.
Motnik, 30. oktobra - Cesto Motniška Bela - Planine so v krajev"1 skupnosti Motnik v občini Kamnik dali v program že pred osmimi le • Postopoma po posameznih odsekih so se dela začela pred leti. NajP^J
so se v krajevni skupnosti skupaj z uporabniki lotili zemel nato gornjega ustroja, odvodnjavanja in delno tudi asfaltiranja.
Minu'1 kilo-
konec tedna pa je kamniški župan Tone Smolnikar odprl skoraj k1 meter dolg odsek ceste. Zadnji del te ceste sta financirala uporabru Grabnar in Orehove, sicer pa je ureditev ceste financirala iz proraču predvsem občina Kamnik. • A. Ž.
Torek, so. oktobra 2001 _IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si___gorenjski glas • s. stran
Varovanci zasenčili slavne goste
Na osrednji svečanosti ob 30. obletnici Varstveno delovnega centra Kranj so bili v soju žarometov "večni otroci", kot radi rečemo odraslim prizadetim v telesnem in duševnem razvoju.
^ranJ» 30. oktobra - Svečanost je bila v četrtek zvečer v kinu Center v Kranju in je nekako /.uključila prireditve v letošnjem jubilejem letu, ki jih je začelo obujanje spominov z gosti, nadaljeval Ptesj piknik, delavnice in dnevi odprtih vrat centra. Izšel je tudi Jubilejni zbornik. Varstveno delovni center Kranj je začel pred tridesetimi leti s šestimi varovanci, danes jih je v treh enotah - kranjski, škofjeloški in tržiški - že 95. Za vsa leta pa je značilna polna Hera prizadevanj, volje, znanja, entuziazma tako zaposlenih kot staršev in drugih za razvoj centra.
ZRCALCE-ZRCALCE
'Kučanov' praznik po francosko
Potem ko je pred dobrimi petimi leti mesto Ljubljana zaključilo nekaj milijard težko naložbo in uredilo trgovsko cono na Rudniku, so se kot gobe po dežju začele nizati gradnje velikih trgovskih in servisnih centrov na tem delu ljubljanskega obrobja. Najodmevnejša lanska pridobitev na Rudniku je bil Leclercov hipermarket, največja letošnja pa trgovski center Merkur DOM, ki so ga odprli prejšnji četrtek.
Francoski lastniki veletrgovine na Rudniku so že lani presenetili z nekaterimi poslovnimi potezami, ob katerih so glasno protestirali zlasti sindikati. Zdaj so poskrbeli za najnovejšo, kajti jutri, 31. oktobra, na Rudniku pri Leclercu ne bo nič prazničnega (razen tega, da bodo morda bodo izobesili državno zastavo). Dan reformacije, ki so ga ponekod svojčas poimenovali kar 'Kučanov' praznik, bo 'pri Francozih' na Rudniku povsem običajen dan; tako, kot bodo pri Merkurju vse nedelje do konca letošnjega leta.
znova jo presenečajo čustva, ki jih varovanci tako iskreno izražajo skozi besedo, glasbo, sliko.
Varovanci so navdušeno zaploskali še Borutu Veselku, pevcu Gregi, ansamblu Victorv, direk-
nikar je navdušen športnik, zanimajo ga avtomobili, rad ima živali, Sandi Raspotnik pa ima rad izlete, družbo, nakupe v bližnji trgovini. Med zaposlenimi v centru ima najdaljši staž, 27 let dela,
Četrtkove osrednje svečanosti °b 30. obletnici so se v polni dvojni kina Center udeležili tudi nekateri ugledni gostje, med njimi državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca, med gorenjskimi župani so bili kranjski Mohor Bogataj, škofjeloški Igor Draks-ler,
tržiški Pavel Rupar in cerkljanski Franc Čebulj, prišli pa So tudi številni donatorji centra, Prijatelji, starši varovancev.
Program je povezovala Ajda Kalan, soji žarometov pa so bili Vseskozi usmerjeni na oder z varovanci, ki so peli, igrali na glasbila, brali odlomke iz zbornika, recitirali in seveda navdušeno pozdravljali gostujoče umetnike. Milena Zupančič, ambasadorka Lnicefa, je dejala, da si varstveno delovni center prizadeva za isto
kot Unicef že dolgih petdeset let, to je za enake možnosti za vse otroke in vse ljudi. Vsakokrat
torici centra Ivici Matko in nekaterim povabljencem, s katerimi so na koncu skupaj zaigrali, zapeli in celo zaplesali. Jubilej brez jubilantov seveda ne gre. V kranjskem varstveno delovnem centru imajo dva varovanca, ki prihajata vanj že vseh trideset let. Danilo Rav-
Pavla Ogrizek, delovna terapevt-ka in vodja enote v Kranju. Vsem trem sta čestitala in izročila spominska darila predsednik sveta centra Štefan Kadoič in predsednik sveta staršev Milan Hafnar.
• H. Jelovčan, foto: A. Korenčan
Mama Franca imajo najraje mleko in kruh
V nedelo, 21. oktobra, je Frančiška Balantič iz Prebačevega praznovala 90 let. Dan pred rojstnim dnem, v soboto zjutraj, so jo obokali predstavniki Rdečega križa, predsednik Krajevne skupnosti Hrastje - Prebačevo in podžupan. Od župana Franca Kerna je Pojela telegramsko voščilnico, ker je zaradi bolezni ni mogel obdati osebno. Bila je zelo presenečena, saj ni pričakovala tolikšne Pozornosti.
ljo in voziček, je zelo rada hodila na izlete z upokojenci ter do zadnjega dne pripravljala kosila za hčer Olgo in njeno družino. Olga meni, da je neverjetno, da je dočakala tako visoko starost, glede na to koliko hudega je doživela: "Njeni starši so umrli, ko je bila še zelo mlada. Potem ji je umrl prvi mož. Dolgo ni bilo otrok. Prvorojenec je utonil... Bila je gospodinja in do zadnjega je delala na kmetiji. Drugi mož je namreč imel svoj poklic. Poleg vsega je morala vzgajati še otroke. Kljub vsemu je zvečer vedno našla trenutek tudi zase in prebrala kako knjigo. V njeni družini je bilo šest otrok in ona je bila "namenjena" za študij, kakor se je
^ostitke Frančiški Balantič ob njenem rojstnem dnevu.
V nedeljo je potem Frančiška Praznovala svoj rojstni dan še v °žJem družinskem krogu, kamor P°leg petih vnukov sodita tudi že dva pravnuka. Glede na to, da ji je Pred tremi meseci umrl mož, je "do praznovanje bolj tihe narave, v Hodila se ie leta 1911 družini s>nk n je bila
J1* na Suhi pri Predos^jah. Ko
stara 25 let, se je omožila na Prebačevo. Odšla je ž "grunta" "a večjo kmetijo. Izbranec je bil Jo?-e Šimovec, s katerim je predela šest let. Zakon je bil brez otrok. Potem pa je prišla vojna, jože je bil zajet na straži in odpeljan v eno izmed nemških tabo-j?šč- Ni preživel. Tako je Francija doživela svojo prvo izgubo. . Minilo je spet šest let in pri 37 Je spoznala svojega drugega m°ža, Janeza Balantiča. Janez Je oil krojač in doma iz sosednje
vasi. Ko bi ne preminil pred nekaj meseci, bi letos decembra tudi on dopolnil 90 let. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši sin Marjan je v starosti devetih let utonil v Savi. Drugorojenka Ivica danes živi na Bregu ob Savi, tretja, najmlajša hči Olga, pa je ostala doma, kjer sta s soprogom zgradila novo hišo in sedaj skrbita za mamo Franco. Frančiška je namreč pred dobrimi štirimi leti doživela možgansko kap, a je do danes kar dobro okrevala. Ostala je priklenjena na posteljo, vendar je za svojih 90 let še zelo bistra ženica. Vid ji sicer peša, poslabšal se ji je govor, sliši pa še vedno dobro. Ima neverjeten spomin, saj se spominja celo nekaterih pesmic iz osnovne šole; obožuje preproste jedi - najraje ima kruh in mleko in ko še ni bila priklenjena na poste-
Jaka Čop praznoval 90-letnico
Jesenice, 30. oktobra - Minuli petek so v domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah praznovali. Častitljiv življenjski jubilej, 90-letnico svojega življenja, je v domu dočakal Jaka Čop, umetniški fotograf in častni občan občine Jesenice. Jaka Čop je vse svoje življenje neutrudno fotografiral in svoje izvrstne umetniške fotografije objavil v več knjigah. Bil je vztrajni iskalec in oboževalec slovenskih gora, kjer je preživel nešteto dni in noči. Jaka Čop je za svoje umetniške stvaritve porabil ogromno časa, ko je v gorah čakal na izjemne trenutke, ki jih je ujelo oko njegovega fotografskega aparata. Tako lepih posnetkov gora v vseh letnih Časih, v neurjih, megli in v prelestnih lepih dnevih ima le redkokateri sloven-
ski fotograf. Jaka Čop je bil tudi oboževalec gorskega cvetja in divjadi. V knjigah je objavil številne posnetke, posebno rad pa je slikal kozolce in nam tako ohranil zgodovinske posnetke slovenske krajine s tako značilnimi kozolci. Bil je tudi mentor mladih, koje v številnih slovenskih šolah mladim pripovedoval o Zlatorogovem kraljestvu in jih spodbujal, naj imajo radi gorski svet in naravo.
Jaka Čop, ki je ob jubileju povabil v goste tudi jeseniškega župana, se danes rad spominja svojih neštetih poti v naravo. Se posebej pa bi rad, da se poskrbi za ohranitev narcisnih poljan v Planini pod Golico, ključavnic, ki jih je bilo nekdaj na Golici toliko, daje bilo vse belo.
• D.S.
temu takrat reklo, ker se je precej lahko in zelo rada učila. Zanimivo je, daje bili ti otroci iz dveh zakonov. Njena mama je bila ravno tako poročena dvakrat. Ker sta ji starša umrla tako zgodaj, seje vse zaključilo že po osnovni šoli, takrat štiriletki v Predosljah in mama je lahko kar pozabila na nadaljnje šolanje." Frančiška dneve preživlja v postelji in na vozičku. Kadar je lepo vreme, jo domači zapeljejo na vrt, kjer rada poklepeta s kakim mimoidočim. Njeno življenje so zaznamovali tako žalostni kot veseli trenutki in čeprav je bilo slednjih manj, je Frančiška v svojem življenju ostala optimistična.
• A. Brun, foto: G. Kavči
Poljane - Rdeči križ Poljane je v soboto, 27. oktobra, pripravil že 15. srečanje najstarejših Poljancev v dvorani Lovskega doma v Poljanah. Predsednica RK Poljane Martina Hrovat je na začetku pozdravila vse udeležence, jim zaželela veliko veselja in zabave ter ponovno snidenje prihodnje leto. Ob dobri pogostitvi so se najstarejši Poljanci razživeli, veselo pokramljali in prisluhnili Kvintetu Zupan iz Tržiča ter Nuši in Evi, ki sta iz violin izvabili prijetne zvoke. Nastopila je še "Skalarjeva Luca", kar je dalo prireditvi še poseben čar, saj letos praznujemo 150 let, kar se je rodil dr. Ivan Tavčar. Srečanja se je udeležilo skoraj 40 krajanov. • B.B.
Škofja Loka - 28. septembra letos sta mlada gimnazijca Danilo Bevk in Simon Poljanšek, skupaj z mentorico Mojco Mravlja, v Cankarjevem domu v Ljubljani, prejela priznanje za najboljše raziskovalno delo v Sloveniji s področja Ekologije z varstvom okolja mladih raziskovalcev. Naloga z naslovom Primerjava biološke raznovrstnosti nereguliranega in reguliranega dela potokov Podosojnica in Jezernica je prepričala strokovno komisijo, ki je v obrazložitvi zapisala "Naloga je zelo kreativna, z odličnim znanstvenim pristopom, sistematičnostjo in poznavanjem raziskovalnih metod...". Pohvale si zaslužijo tako dijaka kot mentorica, hkrati pa tudi Gimnazija Škofja Loka, ki svoje dijake spodbuja k raziskovalnemu delu. • B.B.
Kranj - V prostorih Zobozdravstvene ordinacije Slavec v Zgornji Desnici poteka že od 15. septembra prodajna razstava umetniško oblikovanih čipk iz Male galerije čipk Turistične poslovalnice Železniki. Razstava bo predvidoma trajala do 15. novembra letos, nato pa jo bodo uredili še na Bledu, dogovorjajo pa se tudi o postavitvi razstave v gostilni PY Premetovc na Logu v Poljanski dolini. • B.B. foto: G.K.
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si
Torek, 30. oktobra 200j_
Novo vadisce za pse, prostori za člane
Kinološko društvo Naklo ureja vadišče ob avtocestnem nadvozu za Strahinj, kjer so že postavili novo brunarico, kmalu pa bodo ogradili celotno zemljišče.
Naklo, 30. oktobra - Društvo z okrog 350 člani je poznano daleč naokrog zaradi dobre šole za pse in njihove lastnike. Uspešni so tudi tekmovalci, še posebej v najmlajši veji agilitv. Dolgoletni predsednik Janez Bartol pa je najbolj ponosen, da bodo skupaj uresničili obljubo za preselitev društva na novo lokacijo.
Janez Bartol, predsednik KD Naklo
Peščica ljubiteljev psov je pred 22 leti ustanovila Kinološko društvo Naklo. Takrat je bilo v njem 22 članov, ki so se z vnemo lotili vzreje in vzgoje psov. To tradicijo so ohranili do danes, ko ima društvo okrog 350 članov z Gorenjskega in tudi širše okolice Ljubljane.
"Doslej smo izšolali že blizu dva tisoč psov in njihovih lastnikov. Naša šola je poznana daleč po Sloveniji, saj prihajajo na treninge kinologi z ljubljanskega območja in celo iz Bele krajine in s Štajerskega. Letos se je spomladi zbralo v mali šoli in nadaljevalnem tečaju več kot 40 udeležencev, ki so junija opravili izpite. Jesenske šole, ki se bo končala okrog 20. novembra, se udeležuje 44 lastnikov psov v mali šoli in 12 v nadaljevalnem tečaju. Izobraževanje in druge dejavnosti potekajo na vadišču ob železniški progi, kjer nam je podjetje Merkur leta 1988 odstopilo v uporabo neurejeno zemljišče. Veliko dela smo
vložili v ureditev prostora in brunarice, vendar se bomo morali od tam preseliti zaradi prodaje zemljišča. Ob avtocestnem nadvozu za Strahinj smo kupili več kot hektar veliko zemljišče, kjer smo po treh letih urejanja lastništva in priprave dokumentacije letos vendarle začeli urejati novo vadišče," je povedal Janez Bartol, ki je bil predsednik v letih 1981-1986 in neprekinjeno vodi društvo od leta 1992.
Na novi lokaciji je spomladi začela rasti nova stavba, napeljali so elektriko in vodovod ter zgradili greznico. Nad kletno ploščo so poleti postavili brunarico, ki jo je izdelal kinolog Tomaž Erman z Rodin. Več kot 20 članov se je zbralo pri pokrivanju strehe. Letos bodo sami ogradili celotno zemljišče, prihodnje leto pa bi radi dokončali notranjost brunarice in uredili otroško igrišče. Samo za brunarico so morali odšteti okrog 20 milijonov SIT, zato ne bodo zmogli vsega sami. Že doslej so jim večkrat pomagala večja podjetja in občina, kar pričakujejo tudi v prihodnje. Ob tem pa upajo, da ne bodo rezultatov njihovega dela siromašili nepošteni
Na bodočem vadišču ob avtocesti že stoji nova brunarica.
ljudje s krajami njihovega premoženja.
"Večino denarja je društvo doslej pridobilo z organizacijo devetih mednarodnih razstav psov. S to dejavnostjo se ne ukvarjamo več, saj je veliko dela na drugih področjih. Poleg strokovne komisije sta zelo dejavni tudi komisiji za reševalne pse in za agilitv. Z reševanjem se ukvarja okrog 20 članov, izmed katerih nekateri sodelujejo v republiški reševalni enoti. Ljubo Meglic je uspešno nastopil tudi na svetovnem prvenstvu reševalcev na Češkem. Agilitv, ki je najmlajša veja v društvu, se naglo razvija. Zanj se je ogrelo že okrog 30 naših članov. Posa-
mezniki so z rezultati posegli v sam slovenski vrh," je pohvalil predsednik Bartol.
Letošnja tekmovanja v agilitvju so se končala ta mesec. Finalna državna tekma, ki je bila obenem tekma za pokal občine Naklo, je najbolj razveselila prizadevne organizatorje iz KD Naklo.
Letos je obisk presegel vsa pričakovanja, popoln pa je bil tekmovalni uspeh. Darja Bukovnik iz Goric in Andreja Jakopič iz Mavčič sta postali državni prvakinji v standardnih kategorijah mlajših in starejših psov. Slednja je osvojila tudi naslov pokalne zmagovalke Slovenije.
• Stojan Saje
Vaja gasilcev treh dežel
Kranjska Gora, 30. oktobra - Vsakoletna srečanja gasilcev iz Žab-nic v Italiji, Podkloštra v Avstriji in slovenske Kranjske Gore so že tradicija. Prvo oktobrsko nedeljo so se gasilci treh dežel zbrali v Italiji' Na Višarje so se poleg članov PGD Kranjska Gora in PGD Podkoren pripeljali gasilci iz avstrijskih naselij Rigersdorf, Thorl in Pokau, domačine pa so zastopali prostovoljni gasilci iz krajev Ukve in Ovčja ves ter člani poklicne gozdne brigade. Kot je zapisala Gordana Pagon iz Kranjske Gore, so se kljub jutranjemu hladu na nadmorski višini okrog 1760 metrov pri sestavljanju cevi in zaganjanju motornih brizgali kmalu ogreli. Skupno vajo so izvedli dvakrat, po sveti maši pa so imeli zbor s sklepnim govorom. Med njim so si obljubili, da bodo s sodelovanjem nadaljevali tudi v prihodnje. Prostovoljnih gasilcev namreč ne motijo politična in druga nesoglasja med državami. S tokratno vajo so ponovno dokazali, da v primeru kakršnekoli potrebe po pomoči niti tri državne meje niso ovira za uspešen skupni nastop. • S. S.
Za Ahačičev memorial
Lovska družina Begunjščica je organizirala lokalno in državno tekmo brak jazbečarjev.
Begunje, 30. oktobra - Lovska družina Begunjščica z več kot 5 ti' soč hektari površine in z okrog 80 člani je minulo soboto orga* nizirala lokalno in državno uporabnostno tekmo brak jazbečarjev v spomin na Franc Ahačiča - Gabrca.
Drago Rozman
Po jutranjem shodu je predsednik Drago Rozman predstavil lovsko družino Begunjščica. V njej so ugodni pogoji za srnjad, v višinskem predelu pa so tudi gamsi. V zadnjem obdobju pa je močno poraslo število divjih prašičev. Lovišče imajo razdeljeno na deset revirjev, v njem imajo tudi pet lovskih objektov. Člani skrbijo za uresničevanje letnega programa in lovsko gospodarskega načrta. Lani so na primer opravili skoraj 7.300 prostovoljnih delovnih ur.
Sobotno lokalno in državno tekmo brak jazbečarjev so pripravili v spomin na člana Francija Ahači-
ča - Gabrca, od katerega so se lovci poslovili pred štirimi leti-Ahačič je bil lovski kinolog, vzre-ditelj, vodnik lovskih psov in kinološki sodnik. Poleg poklicnega dela je našel čas tudi za delo v lovski družini. Bil je predvsem velik ljubitelj narave, kot pošten in pravičen lovec pa je imel tudi srce kinologa, saj je od otroških let do svoje prerane smrti vzrejal. vodil in skrbel za veliko lovskih pasem psov, je ob letošnjem spominu nanj zapisal Jože Vester.
Najboljši v letošnji tekmi iska; nja divjadi po krvni sledi in gonji divjadi so bili v državnem delo tekmovanja psi lastnikov Franca Kogovška, Toneta Markiča in Ja; neza Gajgarja, v lokalni tekmi brak jazbečarjev pa je bil najbolj^ pes Toneta Markiča, jdrugi pa Janeza Gajgarja. • A. Zalar
-liiiiitni wim Mnpmi iiif n hm i hni srn
%0W% I UDCIirEiifiil I   Mm%9\M I
»Mladi smo s  svojim druženjem pokazali, da med nami ni meja, ne zanima nas politika in njene usmeritve, skupaj delimo svoja mnenja in poglede, priznavamo ter sprejemamo različnost. Smo gradniki strpne družbe
v državah, kjer imamo tovrstna srečanja že utečena Postanimo skupni popotnik ter nasvidenje na MEŠI 2002.«
Vse države udeleženke...
v prihodnosti. To smo dokazali tudi v Kranju, na mednarodnem srečanju, kjer smo skupaj preživeli delovni ter družabni teden predstavniki iz sedmih različnih držav: Makedonije, Jugoslavije, Nemčije, Ukrajine, Poljske, Madžarske in Slovenije. Mladim ter študentom želimo sporočiti, da se nam pridružite na podobnih srečanjih pri vas doma v Sloveniji in
Skupina MEŠI udeležencev pred Univerzo v Mariboru
MEDNARODNE
e Igre
"Slovenski bendi zažigajo! Vlado in Tomi v akciji
Zaključek MESI-ja je bil Oktoberfejst festival.
Vlado Kreslin in Siddharta sta razvnela tritisočero--glavo množicojn vse udeležence MEŠI iger.
Najboljši so iz Slovenije odnesli pokale ter priznanja...
rov
fakultete za organizacijske vede Krarj
KittrICeva cest« 55A. 1000 Kranj. so(ffifovuni-rnb.s1
31. oktober, dan reformacije, največji praznik evangeličanske verske skupnosti
Ce zatajimo ljubezen, smo zavrgli osnovno poslanstvo krščanstva
Ob jutrišnjem prazniku evangeličanske verske skupnosti smo se pogovarjali z Evgenom BALAŽICEM, evangeličanskim duhovnikom v Puconcih v Prekmurju in namestnikom
vodje evangeličanov v Sloveniji škofa Geze Erniša.
Evangeličanska cerkev se je v Sloveniji kljub hudim preizkušnjam obdržala. Je ena od dveh avtohtonih verskih skupnosti v Sloveniji. Njeni pripadniki so Zlasti v Prekmurju. Zakaj?
Naša cerkvena občina v Puconcih je uradno najstarejša evangeličanska cerkev na Slovenskem. Ustanovljena je bila leta 1783. To nam je omogočil Tolerančni edikt cesarja Jožefa II. iz 13. oktobra teta 1781, dovoljenje za gradnjo cerkva in ustanovitev župnije pa Je prišlo šele leta 1783. Cesarjev edikt je v 25 točkah določil pravica in pravice nekatoličanov. Če-Prav evangeličani niso bili enakopravni s katoličani, jim je moral cesar na osnovi humanizma in Prosvetljenstva ter na osnovi pritiska Evrope priznati vsaj nekaj Pravic. Marija Terezija protestantom ni hotela zagotoviti svobode, dejala je, da je rajši cesarica opustošene dežele kot dežele kri-vovercev. Jezuitom so celo dovolili preganjati evangeličane. Prek-niurci, ki so bili protestanti, so vztrajali pri svoji veri in so med 'etoma 1732 in 1781 morali hoditi k obredom v tisti del Madžarske,
je bil pod Turki. Turki namreč niso delali nobene razlike med evangeličani in katoličani, ampak s° priznavali versko svobodo. Naša vera se je obdržala po zasluži naših prednikov, ki so predvsem doma gojili aktivno versko življenje, veliko prepevali in mo-'Uli ter se ob večerih učili iz katekizma. To je ohranilo našo cerkev."
V Sloveniji je okrog 20.000 evangeličanov. Organizirani ste v cerkvenih občinah.
Imamo 13 cerkvenih občin. Žal °a vseh nimamo duhovnikov, pomagamo si s študenti teologije, K) bodo čez eno ali dve leti doštu-dirali. Takrat bomo imeli tudi to nrejeno_"
Kje študirajo vaši duhovniki, *€r v Sloveniji ni ustrezne teološ-kefakultete?
Evgen Balažic
"Naši duhovniki morajo študirati v tujini. Največ jih odhaja na Slovaško. Po končanem tretjem letniku pa nadaljujejo študije v Avstriji, Nemčiji ali celo v Združenih državah Amerike. Študij evangeličanske teologije traja pet let."
Kakšno je sodelovanje z drugimi verskimi skupnostmi. V Prekmurju je razen vas še sestrska katoliška cerkev. Ali lahko govorimo o ekumenizmu?
"Tam, kjer je versko mešano prebivalstvo, je ekumenizem dozorel prej kot v visokih cerkvenih glavah. Pri nas so se in se še medsebojno poročajo ljudje različnih veroizpovedi. Zanje ni bistvena veroizpoved, ampak ljubezen. Ljubezen mora biti v zakonu in tudi drugje v življenju na prvem mestu. Šele v razmerah ljubezni je lahko vera koristna. Če pa smo pozabili na ljubezen in jo podredili drugim interesom, smo zavrgli osnovno poslanstvo krščanstva. Če plemenitega načela ljubezni ne bomo uresničevali v Cerkvi, ga tudi v življenju ne moremo. Zato so za vsakdanje življenje evangeličana najpomembnejši pomoč sočloveku, gostoljubnost
Na Primskovem obnovljen Križev pot
in solidarnost. Solidarnost ne sme biti abstraktna, le kot beseda, izgovorjena v cerkvi, ampak stvarnost. Na tem temelji tudi naše razumevanje življenja. Mi nismo prepričani, da so tistemu, ki je z grehi prišel v cerkev, jih priznal in obžaloval, nato pa odšel in nadaljeval z grešnim življenjem, grehi odpuščeni. Grehi so odpuščeni, če si boljši. Delati boljše in se truditi za to, je za nas največja pokora. Če tega ne narediš, Bog ne bo odpustil grehov. Greh sploh lahko odpušča le Bog in ne duhovnik. Zato imamo v naši Cerkvi skupno spoved, ko na splošno, skupaj priznamo in obžalujemo svoje grehe. Kdo je to iskreno storil, duhovnik ne more vedeti. To lahko ve le Bog. Pristop k sveti večerji oziroma evharistiji brez iskrenega priznanja in kesanja pa je sploh največji greh."
Gre torej za način življenja, za prepričanje, da je človeka mogoče soditi samo po dejanjih in ne po besedah.
"Evangeličanov nas je malo, vendar se naš glas sliši. Vse več ljudi sprejema naš način učenja in življenja in učenja, naš pogled na demokracijo in na vsakdanje življenje. To bomo poudarjali še naprej in tako nadaljevali tradicijo reformacije."
Za vsako Cerkev, tudi za vašo, je pomemben gmotni položaj. Katoliška cerkev želi dobiti nazaj čim več premoženja in je pri teh zahtevan glasna, ostra, kritična do države. Evangeličani ste nekaj tiho, kot da vam ne bi država ničesar dolgovala. Verjetno vam res manj kot rimo katoličanom. Nekateri vaši verniki pravijo, da ste premehki, premalo odločni pri teh zahtevah.
"Evangeličanska Cerkev nikoli ni imela velikega premoženja. Že reformatorji so dejali, in mi se tega držimo, da morajo Cerkev vzdrževati verniki. Zato Cerkev ne potrebuje zemlje in posestev. To potrebujejo ljudje, ki bodo vzdrževali svojo Cerkev. Ti vedo, koliko rabimo in koliko je treba prispevati za vzdrževanje. Cerkev pa nima gospodarskega poslanstva, ki bi gradila svojo moč na premoženju in s tem pozicije lahko izsiljevala državo."
d^r»niskovo, 30. oktobra - V ne-
žun°-P°Poldne Je v Primskovški bov   Ski Cerkvi Milnega vne-zetja generalni vikar ljubljan-
bU i kofije Božidar Metelko nare° 1 obnov,Jen K"žev pot, Lave'6" -P° ori8ina,u Leopolda tu J"Ja' Zahtevnega dela seje lo-
Viri iemski slikar' domačin
Postaje       ' Ri b° tudi boter 14
golenfV POt b° Pričal ° nJe" ostauS ^Pešnem delu. Tudi za
far „" J postaJ so v eni večiih Okvir ,0renJskem našli botre, gan T- • ie izde,al Miha Le-obnnv? J,C letos že sodeloval pri novi oltarjev.
Župnik Franci Godec je ponosen na čudovito urejeno cerkev. Povedal je tudi zanimivo zgodbo primskovškega Križevega pota. Originalni Križev pot Leopolda Laverja je bil leta 1893 iz kranjske župnijske cerkve prenesen na Primskovo, kjer je bil do leta 1963, leta 1968 pa je bil prodan v Kranj. Leta 1963 je bila na Primskovem ustanovljena nova župnija in takrat so Laverjev Križev pot zamenjali s Križevim potom Iva Pengova, prejšnjega pa shranili. Sedaj, ko seje Layer, sicer kot kopija, vrnil nazaj, krasi Pengovov izdelek dvorano oziroma kapelo v farnem domu. • J. Košnjek
Evangeličanska cerkev dovoljuje duhovnikom poroko. Ste vi poročeni. Kdo vas plačuje?
"Evangeličanski duhovniki smo zaposleni in svoje prihodke prija-
plačamo davke. Sem poročen, imam hčerko in sina. Žena mi je v veliko pomoč, še posebej takrat, ko sem odsoten. Pri otrocih pa se veliko naučim in jih lažje razu-
vimo tako kot vsi državljani ter  mem, zato jih tudi lažje vzgajam."
Kakšno je stališče vaše cerkve do verouka v šolah?
"Za verouk naj skrbi cerkev in naj bo v njenem okviru in ne v šoli."
• Jože Košnjek
Država in Cerkev se znova pogajata
Vatikanski državni tajnik Angelo Sodano je bil med obiskom Slovenije sprejet z vsemi častmi. S predsednikom države sta se srečala dvakrat: na sprejemu v uradu predsednika in kasneje v ljubljanski stolnici na škofovskem posvećenju (na sliki). Levo: veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu dr. Karlo Bonutti.
Ljubljana, 30. oktobra - Pogajanja o sporazumu o pravnih vprašanjih med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem so se znova začela. Prekinjena'so bila spomladi, koje vlada sprejela pogajalska izhodišča, zlasti Združena lista socialnih demokratov pa je imela na sporazum pripombe, zlasti pri odnosu med pravom Republike Slovenije in kanonskim pravom. Kasneje so bila pogajalska izhodišča dopolnjena in predlagana v
obravnavo ustrezni cerkveni komisiji, ki jo vodi apostolski nuncij v Sloveniji Edmond Farhat.
Cerkvena stran naj bi popravke, ki jo trdneje zavezujejo k spoštovanju pravnega reda v Sloveniji, znotraj katerega pa ima vso svobodo delovanja, zavračala. Zaradi začetka pogajanj sodeč se začenja znova dialog tudi o tem vprašanju. Ker potekajo pogajanja v tajnosti, je težko napovedati, kdaj bodo zaključena in kdaj bo spora-
zum parafiran. Nedvomno je k oživitvi pogajanja veliko prispeval nedavni obisk kardinala in vatikanskega državnega tajnika Angela Sodana v Ljubljani, koje posvetil v nadškofa Ivana Jurkoviča. Vsaj v preteklosti so se po vsakem visokem obisku iz Rima ali obisku pomembnega slovenskega politika v Vatikanu začela ali dobila višjo stopnjo intenzivnosti.
• J. Košnjek
Svetniki in godovi
Vzorniki in priprošnjiki
Danes, 30. oktobra, goduje Marcel, učenec. Njegova življenjska zgodba, bilje stotnik rimske vojske, potrjuje staro resnico, da hočejo imeti tirani vseh časov trdno oporo vojaštva. Marcel je bil kristjan, zato ga je preganjanje kristjanov spravljalo v težak položaj. Nekaj časa mu je poveljnik še dovoljeval izostanek s poganskih daritev, potem pa je cesar Dioklecijan razglasil krščanstvo za zločin. Marcel se je služni javno odpovedal. Usmrtili so ga z mečem. Imeni Marcela in Marcel sta pri nas precej redki.
Jutri, 31. oktobra, goduje Vol-benk (Bolfenk), škof. Bavarska je bila pokristjanjena v 7. stoletju, med znamenite škofe pa uvrščajo sv. Volbenka ali Bolfenka, nemško Wolfgang (Tisti, ki hodi kakor vollk). Misijonaril je na Češkem in Ogrskem, na prigovarjanje nekaterih škofov pa je prevzel leta 972 vodenje škofije v Regensbur-gu. Z njim se je začela resnična prenova meništva na Bavarskem. Bil je priljubljen med ljudmi. Umrl je ponoči med 31. oktobrom
in 1. novembrom leta 994, star okrog 70 let. Za zavetnika so ga izbrali rezbarji, pastirji, drvarji in oglarji.
V četrtek, 1. novembra, bo praznik vseh svetih, naših vzornikov in priprošnjikov. Katoliška cerkev obhaja ta praznik že skoraj 1200 let. Iz Rima se je praznovanje širilo v Francijo, Nemčijo in Španijo. Razlogov za uvedbo tega praznika je več. Število svetnikov je tako naraslo, da se pri bogoslužju vsakega posebej ni mogoče spomniti. Zato naj bi bil to predvsem praznik majhnih, preprostih, neznatnih svetnikov. Praznik vseh svetnikov je velik dan vere, upanja in ljubezni. To je dan mrtvih, ampak dan živih, pravijo katoličani. Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje, je rekel Bog. V petek, 2. novembra, je praznik Spomin vseh vernih rajnih. Pri nas se je za današnji dan udomačilo ime "verne duše", ko verni ljudje prosijo za svoje pokojne. Spominu vernih rajnih je posvečen tudi popoldan praznika Vseh svetih.
V soboto, 3. novembra, praznuje Viktorin Ptujski, škof in muče-nec, kije umrl okrog leta 303. Ptuj je najbrž najstarejše mesto na slovenskih tleh, prvi znani in hkrati najbolj slavni ptujski škof pa je sv. Viktorin, ki je bil izobražen in uspešen pisatelj. Nekateri pravijo, da je bil grškega rodu, drugi pa menijoi, da je bil domačin, vzgojen v grškem okolju. Po vsej verjetnosti je umrl med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov leta 303. Šele škof Anton Martin Slomšek je leta 1848 dosegel, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih. V nedeljo, 4. novembra, bo godoval Karel Boromejski, milanski nadškof. Rodil se je leta 1538 v milanski kneževini senatorju Golbertu Bor-romeu in Margeriti Medici. Že leta 1560 je bil imenovan za kardinala in stalnega upravitelja milanske nadškofije. Umrl je mlad, star 46 let. Je zavetnik dušnih pastirjev, vzgojnih zavodov in semenišč. V nedeljo bodo godovali Karel, Karol, Kari, Karlo, Karla,
Karlina, pa tudi Drago, Dragotin, Draga, Dragica in Draguška.
V ponedeljek, 5. novembra, bosta godovala Elizabeta in Zaha-rija, starša Janeza Krstnika. Evangelist Luka je zapisal, da sta bila zakonca pravična in sta živela po Gospodovih zapovedih in navodilih. Otrok pa nista imela, ker Elizabeta ni bila rodovitna in sta bila že zelo v letih. Edino to, da ni bilo otrok, je kalilo njuno zakonsko srečo. Dolgo sta upala, vendar sta dala upom slovo. Otroci so bili za Jude znak božje naklonjenosti. Zato Zaharija ni mogel verjeti, ko mu je božji poslanec sporočil: Ne boj se Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana. Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. Ime Elizabeta je pri nas zelo pogosto. Na koledarju je še več svetnic s tem imenom, zlasti Elizabeta ali Izabela Portugalska in Elizabeta Ogrska. Ime Zaharija pa je pri nas malo znan. Na praznik Elizabete godujejo Elizabeta, Belka. Li/.a, Elza, Elica, Jelica in Špela.
• J. Košnjek
	lilllff	
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN	KULTURA / kavka@g-glas.si	Torek, 30. oktobra 20M
Izseljenec; razstava o življenjskih zgodbah Slovencev po svetu
Odhajali so v novo življenje
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je bila v sredo, 24. oktobra, na ta dan so nekoč praznovali dan sv. Rafaela, zaščitnika popotnikov in izseljencev, odprta razstava z naslovom Izseljenec: življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Predstavljenih je 27 življenjskih zgodb slovenskih izseljencev, usod posameznikov in družin, ki so na vse konce sveta na pot odhajali v zadnjih dveh stoletjih. Razstava, prva pri nas, ki muzeološko prikazuje ta del življenja slovenskega naroda, bo na ogled do aprila 2002.
•;>;<; v'/.;
Na pot v boljše življenje: posnetek izseljenske pisarne v Ljubljani iz leta 1910. Foto: Gorazd K.
V minulih dveh stoletjih, ko smo Slovenci s trebuhom za kruhom, željni znanja, pod prisilo, ali kako drugače odhajali na vse celine sveta, je izseljevanje vrhunec doseglo na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je bil izseljenski val usmer-
jen predvsem v ZDA. Ocenjeno je, da naj bi do leta 1924, ko so ZDA zaprle svoja "zlata vrata" čez lužo odšlo več kot 300.000 ljudi, močno izseljevanje je sledilo v tridesetih letih, obsežen pa je bil tudi val beguncev po 2. sveto-
vni vojni. Na tuje so odhajali misijonarji, rudarji in delavci, kuharice, kostanjarke, krošnjarji, pesniki in umetniki, znanstveniki, na razstavi Izseljenec: življenjske zgodbe Slovencev po svetu se pred nami zvrstijo usode ljudi
različnih stanov in poklicev, od misijonarja Friderika Barage, ki je prvič na ameriška tla stopil daljnega leta 1830, do pesnice in umetnice Ifigenije Zago-ričnik Simonovič, ki danes ustvarja tako v Londonu kot v Sloveniji. Tu so usode izseljenskega duhovnika, barvarja, pustolovca, industrialca, Aleksan-drinke, farmarja, izgnancev in beguncev 20. stoletja...
Po besedah idejnega očeta razstave dr. Marjana Drnovška Z ZRC SAZU, Inštituta za slovensko izseljenstvo, ima postavitev, ki sojo v muzeju uspeli pripraviti v razmeroma kratkem času dobrih devetih mesecev, predvsem dva namena. V prvi vrsti avtorji s pomočjo zbranega gradiva želijo opozoriti na preprostega človeka, na zgodbe posameznikov in njihovih družin, ki so iskali svojo prihodnost v tujih deželah. Pri tem niso iskali le znamenitih Slovencev, temveč tudi povsem navadne ljudi, zanimal jih je predvsem časovni okvir zadnjih dveh stoletij, hkrati pa so s 27 različnimi izseljenskimi zgodbami želeli zajeti tudi geografski razpon slovenskega preseljevanja. Drugo vodilo soavtorjev razstave (v projektu je sicer sodelovalo več kot 70 ljudi) je opozoriti na ta del slo-
Ovacije za Prešernovo gledališče v Dominikanski republiki
Aplavz po premieri Županove Micke v režiji Vita Tauferja in izvedbi kranjskega Prešernovega gledališča v dominikanski prestolnici Santo Domingo je poplačal vse napore štirinajstdnevnega gostovanja Prešernovega gledališča na mednarodnem gledališkem festivalu v venezuelski Barceloni in nato na festivalu v Santu Do-mingu.
Že pol ure pred začetkom naše predstave je bila dvorana gledališča Palače lepih umetnosti polna. Organizatorji so nato namesto 650 (kolikor je sedežev) vanjo spustili kar 800 ljudi, pa je še vedno pred vrati ostalo okoli 300 ljudi. Ze med samo predstavo je publika hitro reagirala na našo igro in vmes navdušeno ploskala, na koncu pa so bili igralci sploh deležni burnih ovacij.
Festival v Santu Domingu je letos potekal že tretjič, prvič pa so se na njem predstavila gledališča iz vsega sveta. Doslej je bil namenjen samo predstavljanju teatra iz Španije in Latinske Amerike. Na njem je letos sodelovalo 18 držav iz vseh koncev sveta, predstavili pa so 41 gledaliških del. S proračunom v višini 600 tisoč dolarjev
za 12 dni programa se uvršča med največje festivale na svetu, slovensko gostovanje na njem pa je odprlo vrata tudi drugim oblikam kulturnega sodelovanja. Zaradi uspeha Prešernovega gledališča so organizatorji filmskega festivala, ki bo februarja 2002 v Santu Domingu v program že uvrstili film Kruh in mleko režiserja Jana Cvitkoviča.
Prešernovo gledališče iz Kranja je tako postalo prvo slovensko gledališče, ki je osvojilo prostor Karibov. Doslej so se namreč naša gledališča v tem delu sveta predstavljala le na območju Južne, Srednje in Severne Amerike. Pri gostovanju Kranjčanov pa se je pokazalo, da tudi na Karibih obstaja izredno zanimiv kulturni prostor, predvsem pa velika zave-
Giovanny Cruz, direktor mednarodnega gledališkega festivala in državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Dominikanske republike, Borut Ve-selko (direktor Prešernovega gledališča), režiser Vito Taufer in Rafel Villalona, direktor gledališča Palače lepih umetnosti po premieri Županove Micke.
zanost gledališki umetnosti. Vodstvo Prešernovega gledališča po uspehih v Venezueli in Dominikanski republiki za prihodnje leto že načrtuje osvajanje tudi drugih
delov Latinske Amerike, predvsem Argentine, saj je že vzpostavilo kontakte z organizatorji tamkajšnjih gledaliških festivalov.
• Marko Jenšterle
Ob 70-letnici Kajetana Kovica
Najboljše v zbirki Vrt
Ljubljana • Pred dnevi je pesnik in pisatelj Kajetan Kovic praznoval 70 let. Pri Mladinski knjigi izšla jubilejna izdaja z naslovom Vrt.
Ansambel srednjih let je ob jubileju dejal prvi z leve, urednik Aleksander Zorn. Sledi mu legendarna pesniška četverka Tone Pavček, Kajetan Kovic, Ciril Zlobec in Janez Menart.
Literarni vrt Kajetana Kovica
nastaja že več kot petdeset let, del tistega, kar je posadil pa je namenil v jubilejno zbirko Vrt. Pravzaprav gre za nekakšno pesniško av-tobiografijo, v kateri je pesnik zbral 114 najboljših pesmi in jih skozi knjigo kombiniral po kronološkem in vsebinskem načelu, s tem da je upošteval naravo in družbo, intimo in čas. Kot pesnik se je skupaj s Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Tonetom Pavčkom predstavil v legendarni zbirki Pesmi štirih, ki bo svojo petdesetletnico doživela leta 2003, odtlej pa so sledile številne samostojne pesniške zbirke, od katerih je njegov najobsežnejši izbor pesmi
Letni časi iz leta 1992. Kajetan Kovic, ki se je po klasični gimnaziji v Mariboru vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral na oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo, je večji del poklicnega življenja posvetil Državni založbi Slovenije, kjer je bil najprej urednik za leposlovje, od leta 1985 do upokojitve leta 1992 pa glavni urednik. Njegov literarni opus obsega tudi prozne romane in številna knjižna dela za otroke. V 11 tujih jezikov je prevedeno več kot 40 njegovih knjig, sicer pa je tudi sam prevaja nemško, francosko, češko, madžarsko, hrvaško, srbsko in rusko poezijo. • I. K.
Kasneje bo vsaj del razstave o izseljenstvu uvrščen tudi v stalno zbirko Slovenci v 20. stoletju v okviru Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani.
venske kulturne dediščine, ki na nek način nastaja po svetu, pa je bil doslej slabo oziroma sploh ni bil predstavljen. Nekaj gradiva je sicer shranjeno po različnih institucijah, a se ga mnogo žal sčasoma izgubi ali uniči. Avtorji postavitve so uspeli zbrati več kot
Yorku, oba sta postavljena v leto 1910. Zvočna kulisa ambientoma daje še poseben čar. Razstava se zaključi s spiralnim prikazom množičnosti preseljevanj s številnimi portreti in drugimi fotografijami izseljencev in kovčki, s katerimi so odhajali na pot in se mnogi po nekaj letih tudi vračali domov. Razstavo je oblikovala Jelena Neta Zvvitter.
Sočasno z razstavo so v Muzeju pripravili tudi zbornik z istoimenskim naslovom, v katerem dvajset avtorjev tekstov o posameznih iz-
Iz izseljenskih arhivov - pred odhodom izpred ene od "potovalnih agencij".
1000 kosov arhivskega gradiva, od dokumentov, pisem, fotografij, razglednic do kovčkov in drugih predmetov, za razstavo pa so ga odbrali kakih 600 kosov.
Uvodni del postavitve v avli je namenjen splošni predstavitvi področja izseljenstva, ki jo dopolnjujeta dve ambientalni postavitvi vagona in parnika, prevoznih sredstev, s katerimi so Slovenci najpogosteje odhajali v svet. Drugi sklop, razdeljen po kontinentih, je namenjen zaokroženim zgodbam posameznikov, tudi ta del postavitve pa je obogaten z dvema ambientoma. Gre za prikaz izseljenske pisarne na Kolodvorski ulici v Ljubljani in priseljenskega centra na Ellis Islandu v Nevv
seljencih, nekateri med njimi so sami zapisali svojo zgodbo, predstavitev z razstave nekoliko razširja. Skupaj z uvodnim delom dr. Marjana Drnovška in direktorice Muzeja novejše zgodovine Slovenije, mag. Marjete Mikuž, povzetki v angleščini in predstavitvijo avtorjev in izbrane bibliografije na koncu, je zbornik pravzaprav odsev razstave. Tako razstava kot zbornik sta plod sodelovanja Šestih muzejev, štirih arhivov, štirih inštitutov in mnogih posameznikov, nastajala pa sta v okviru fijj nančne podpore Ministrstva RS za kulturo in Ministrstva RS za zunanje zadeve, urada za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu.
• Igor K., foto: Gorazd K*
Koncert Pihalnega orkestra MO Kranj
Prvi od štirih
Kranj - V soboto je bil v dvorani kina Center v Kranju prvi izm^ štirih abonmajskih koncertov, ki jih Pihalni orkester Mestne občine Kranj načrtuje v letošnji sezoni.
Tako kot v zadnjih letih, Pihalni orkester MO Kranj tudi za novo sezono pripravlja nekaj celovečernih koncertov, na katerih bodo predstavljali tako skladbe njihovega tradicionalnega programa, kot tiste, ki jih pripravljajo za to koncertno sezono. Pod vodstvom dirigenta Mateja Rihterja so tokrat v dveh delih predstavili enajst skladb, med njimi tudi Flight of Eagles E. Borgha, s katero so pomladi nastopili na tekmovanju v italijanski Riva del Gardi. Kot solista sta se predstavila tudi fago-tistka Sonja Cekova v skladbi Don 't Mock Baroque in Uroš Košir v Grundmanovi Tuba Rhapso-dy. Do treh četrtin napolnjena dvorana je glasbena prizadevanja
pomlajenega orkestra pridno na grajevala z aplavzi.
Do aprila 2002 bo orkester pr»' pravil še tri abonmajske nastop^ prvi pa bo že tradicionalni N°v0 letni koncert, na katerem bos poleg orkestra nastopila tudi gla bena gosta, Folklorna skupin* Iskraemeco Kranj in APZ Fran.a Prešeren, pravtako iz Kranj\ • Tretji, tako imenovani Prešerno koncert, ki bo na sporedu 9. bruarja, bo ubran jazz brassovsK • zadnji koncert, ki ga načrtujejo 20. april pa so poimenov* Swing-swing-swing, orkestru se bodo kot gostje pridružil Kranjski Dixieland band.
•I.K.,foto:
PREJELI SMO
V "času kulta avtomobilizma" so nam "bogovi zrasli čez glavo"
■ dramilo mojim rojakom in Pobuda županu
V zadnjih letih se mnogo Gorenjcev ni moglo izogniti skrbem v zvezi s prometom, parkiranjem tn drugimi avtomobilskimi zadregami. Koliko živcev in izgubljenega časa. Kranjčani in tudi jaz suma pri tem nismo bili izjema. Resnici na ljubo sem se, proti svoji volji, s to problematiko morala seznanjati in ukvarjati precej več, kot bi sama želela.
Prišla sem do preprostega spoznanja: v "času kulta avtomobilizma " so nam "bogovi zrasli čez glavo". Ljudje, ki me poznajo, vedo, da tudi pri reševanju zahtevnih problemov nimam navade vreči puške v koruzo. Zato mi tudi Problemi v zvezi s prometom ne dajo miru. Ko vidim vsesplošno anarhijo se pravzaprav nikoli ne jezim na ljudi, ampak na to, da še nismo našli ustrezne rešitve.
Pri pobudah za rešitev posameznih primerov sem ugotovila, da mlini meljejo počasi. Ni važno, občinski, božji ali državni. Svetla izjema je bil pri tem Gorenjski glas, ki se je pred dobrim letom zelo hitro odzval z objavo odprtega pisma županu in nekaj članki o Pereči problematiki.
No, pa pričnimo od začetka. Sem od rojstva Kranjčanka, z Majhno napako. Za svoje rojstvo sem namreč potrebovala rešilni avtomobil s sireno in bolnišnico, ^ je bila sposobna poskrbeti za varnost poroda materi z obolenjem ledvic. Te pa Kranj takrat ni iniel. Upam, da jo danes ima. No, in tako se je v moj rojstni list, kot kraj rojstva, zapisala Ljubljana. Zanimivo, da temu nisem pripisovala velikega pomena. Stvar pa je Postala zanimiva kasneje, kadar so se ljudje sporekli zaradi kakega stališča in si pri tem izmenjali kot "Žaljivke" krajevna imena, češ vi "Ljubljančani" in- vi "Kranjčani". Na to sem se spomnila pred kratkim, ko so na Planini izhod iz garažne hiše pred blokom spremenili v gradbišče in so nas tiste, ki nismo takoj razumeli, da je treba Ponižno čakati, če se hočeš iz lastne garaže odpeljati v službo, ozmerjali z "Ljubljančani".
Kot je pri takih stvareh v navadi, Se spominjam, da mi je opisano dejstvo, včasih prišlo prav, spet drugič jo dobiš po buči.
hfe glede na to, ali sem rojena Kranjčanka ali Ljubljančanka, pa mi ni vseeno, kaj se dogaja z Življenjem Kranja in predvsem z Življenjem ljudi v njem.
V programu vsakega župana bi ntoruli biti čisto na vrhu zapisani cilji:
' občani morajo imeti svoj kraj radi,
' ljudje se morajo v njem dobro Počutiti,
' in, če je le možno, naj bodo tudi zadovoljni, veseli in srečni.
Naj bo zaenkrat dovolj zgodbic. Preidimo k stvari, zaradi katere sem sploh sedla k pisanju.
Pobuda in predlog odgovornim institucijam in posameznikom za poskusni projekt delne rešitve prometnih zadreg v širšem delu mesta Kranja.
Problemov je veliko, dobrih rešitev malo. Pa še te je bodisi prerasel čas ali pa so že izkoriščene. Upam, da bo predlagana možnost vsaj preizkušena. Pripravljena je s premislekom in iskreno željo, da se stvari vsaj malo premaknejo v zdravi smeri.
Zavedam se, da moj predlog ni brez pomanjkljivosti, menim pa, da je vsa toliko dober, da bi ga bilo vredno preizkusiti.
Omejila se bom na dva trenutno aktualna problema in nakazala poskus delne rešitve prometnih zadreg v iskanju povezave med obema problemoma.
- Prvič: Kranj ima mestni promet, za katerega pravijo, da je nerentabilen. Ni težko verjeti, saj avtobusi, ki sicer morajo voziti, vozijo prazni.
- Drugič: Mesto je cele dneve zatrpano z avtomobili. Kot mesto imam v mislili tudi poslovni del, kar je kar nekaj več kot staro mestno jedro. Ljudje, ki prihajajo v mesto po večjih ali manjših opravkih so v zadregi, ker se ne da nikjer ustaviti za krajši čas. S tem pa je izgubljena morda tudi kakšna dobra gospodarska, kulturna ali druga priložnost. Splošno znana resnica je, da mnogo avtomobilov ljudje pripeljemo zjutraj v mesto, da nas potem čakajo do takrat, ko se po službi odpeljemo domov. Ko ljudje delajo v službah, njihovi avtomobili pridno kazijo podobo mesta, trge, pločnike, ulice in zelenice.
- Tretjič: Povežimo obe dejstvi. Kar sama se ponuja rešitev, ki bi se med prislovično varčnimi Gorenjci morda prijela. Po nekaj mesecih poskusnega izvajanja projekta, bi že videli, če se je situacija kaj popravila. Seveda v tem času ne bi smeli pozabiti na primerno obveščanje ljudi. Čudežne rešitve ne moremo pričakovati, ker je ni. Uspeh v teh razmerah bo Že, če nam uspe obrniti katastre jalno smer dogodkov, torej zasukati krmilo, ne da bi pri tem prevrnili in potopili barko.
No. torej, predlog je takle:
1. Mestni promet naj bo od šestih do osmih zjutraj in od štirinajstih do šestnajstih popoldne ZASTONJ.
2. Kratko parkiranje, obvezno označeno z časovnim intervalom parkiranja (do pol ure) tudi BREZPLAČNO.
3. Daljše parkiranje pa bi bilo nekoliko ali precej dražje.
4. Ko bi se situacija nekoliko uredila in razjasnila, bi bilo treba še skrbno pretehtati, katere površine nameniti za daljše ustavljanje vozil institucij in posameznikov, ki imajo za to utemeljene razloge in resnične potrebe.
Vabim pristojne in tudi vse dobro misleče občane Kranja in so-
sednjih občin, da o predlogu razmislijo in ga morda dopolnijo z izboljšavami.
Upam, da je projekt zanimiv. Stroški ne bi bili visoki, rezultate pa bomo lahko kmalu vsi kar sproti spremljali. Če se bodo napolnili avtobusi, ki tako ali tako prinašajo izgubo, ukiniti pa se jih ne more in ne sme, in vsaj nekoliko spraznili nekoč lepi trgi, zelenice in pločniki okoli kranjskih stavb, tudi občine, bomo vedeli, da je bilo vredno poskusiti. Ne nazadnje, mogoče bomo namesto pločevine spet zagledali ljudi, se poznali in prepoznali.
Besede iz Dnevnika male Ane Frank so mi za vedno segle do srca. Govorile so o drugih časih in drugih dogodkih, pa vendar naj zaključim z njimi: "Vidim svet, ki se spreminja v puščavo, čutim morilca, ki nas bo ubil. Verujem v konec te surovosti, vrnitev reda, miru in vedrine."
Kranjčani, verjemimo, da je še možno kaj storiti in ne bodimo le zagrenjeni in cinični egoisti.
Posebej za Gorenjski glas Francka Vence^j l rbanija Kranj, 26. oktobra 2001
Najprej nekaj vzameš, potem spet nekaj daš
Vlada je torej sprejela predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Upam, da se bo to družinam poznalo v pozitivnem smislu, ne samo na moralnem, pač pa tudi na finančnem področju. Pri nas je namreč vse v stilu, da smo sicer zavzeti za številnejše družine - vse dokler ne načnemo vprašanja denarja! Takrat pa največkrat slišimo: "Ja, otrok stane!" Vlada se pri tem obnaša zelo zanimivo. Kako bi si sicer lahko razlagali njen odnos do regresiranja šolske prehrane? Včasih je šolarjem iz finančno šibkejših družin regresirala (to je plačevala) šolsko malico v celoti, v šolskem letu 2001/2002 pa Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport regresira malico v znesku 90 (devetdeset) SIT - razliko doplačajo starši sami.
Upam, da bo z omenjenim zakonom to popravljeno, sicer bo vse bolj v stilu lepotnih popravkov: najprej nekaj vzameš, potem pa spet nekaj daš, da le ostane dovolj denarja za pomembnejše stvari, recimo nakup nekega blazno potrebnega letala, da se bo vlada z njim fijakala do Kopra in Maribora, prevažala ranjene vojake in podobno. Pravzaprav so take drobne poteze, kot je zmanjšanje regresiranja šolske malice za finančno najšibkejše družine, jasno znamenje, celo opozorilo državljanom v plodnem obdobju: otroke imejte samo, če to finančno zmorete!
Nekoč smo imeli neka odlikovanja v stilu "zasluge za narod". Danes bi jih zaslužile družine, ki so se nezavidljivemu finančnemu stanju navkljub odločile za več otrok. Te družine so naredile nekaj za slovenski narod, ne pa ljud-
je z milijonskimi plačami, razkošnimi stanovanji, avtomobili, jahtami, krdelom mačk in psov in prepričanjem, da so otroci predragi, da bi jih imeli (več)! No, kljub temu ne gre, da bi bili pesimistični. Vlade prihajajo in odhajajo in prej ali slej bodo na vodilna mesta prišli tudi ljudje, ki bodo imeli več posluha za otroke, družine, narod.
Franci Šinkar, Naklo
Zahvala
Poveljstvo Gasilske zveze Vodice se vam prisrčno zahvaljuje za pomoč, sponzoriranje, ki ste nam jo namenili za izvedbo 2. Gasilskega avtorallyja GZ Vodice.
Prireditev v soboto, 20. oktobra 2001, je lepo uspela, tudi v zadovoljstvo sodelujočih enot, seveda prav gotovo tudi z vašim prispevkom. Veseli smo, da imate razumevanje do te humane gasilske organizacije, podpirate njeno vo-lontersko delo, ki ga opravljamo že stoletje in več na področju požarnega varstva. Pri vašem delu vam želimo še veliko uspehov in medsebojnega sodelovanja.
Z gasilskimi pozdravi!
Poveljstvo Gasilske zveze Vodice
Mi in živali
Žival je človeku sopotnik skozi Življenje iz ljubiteljstva, iz koristi ali obojega hkrati. Veliko je takšnih ljudi, ki živali sploh ne bi smeli imeti, ker ravnajo z njo kot z nepomembnim predmetom, ne pa kot z živim čutečim bitjem, te so zaradi neznanja, brezbrižnosti in malomarnosti dostikrat po nepotrebnem trpinčene in deležne surovega ravnanja in mučenja.
Zima prihaja, čas, ko zebe tudi Živali in ne samo nas! Težak čas za živali, ki so pogosto izpostavljene mrazu in drugim vremenskim razmeram. Vemo, da je počutje živali odvisno predvsem od gospodarja. Člani pri Društvu za varstvo živali pri terenskih obhodih opažamo vedno večji obseg malomarnega odnosa do živali. Zato prosimo in opozarjamo vse tiste brezvestne lastnike, naj v tem zimskem času posvetijo več pozornosti svojim živalim. Naj bodo v toplih, suhih in čistih varnih bivalnih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez pitne vode, ki jo potrebuje vsaka žival. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje, pomagajte jim, ker si to zaslužijo. Žrtve mraza so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje. Da ne bodo več lačni kot siti in žejni, drgetajoči od mraza vso dolgo zimo. Opozarjamo vse lastnike, da so dolžni poskrbeti za to zvesto in najbolj zapostavljeno bitje. Poudarjamo, osnovni pogoji za psa so: suho in toplo zavetje, dobro toplotno izolirana nepremočljiva uta, dvignjena od tal in primerno velika za psa. V njej naj bo vedno
otep slame ali krme, ki se ob deževnem vremenu mora menjati. Vhodna odprtina naj ima preko zime visečo toplo zaveso. Pes naj ne leži na cementni podlagi ali na vlažnih blatnih tleh, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja, mehur in ledvice. Zato naj ima pred uto položene lesene deske. Posebno občutljivi na mraz so kratkodlaki psi in mladiči. V hudem mrazu mu namestite uto v hlev ali poskrbite za topel prostor v hiši. Če je pes privezan, naj bo veriga lahka in dolga, najmanj 3 do 4 metre z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti, in če pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen (3x4 metre). Obvezno mora pes imeti enkrat ali dvakrat na dan topel obrok (izdatna, gosta zdrava hrana) in vedno svežo pitno vodo. Mladi psički se hranijo do enega leta starosti večkrat na dan. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga ali pesjak zanj ujetništvo in muka. Pes mora čutiti, da je član družine. Podarite mu kakšno besedo, pogladite ga, hvaležen vam bo. Izpustite ga večkrat z verige ali pesjaka, da se sprosti. Skrajno neprimerno je imeti pse ob barakah na polju, vrtovih ali drvarnicah, garažah,
kleteh ali balkonu, kajti osamljen pes trpi.
Zavržene živali, npr. mačke in psi, ki jih brezsrčni, brezvestni ljudje odmetavajo med bloke ali v gozdove, ob ceste in v vaška naselja, so njihovo življenje spremenili v eno samo trpljenje s stradanjem, preganjanjem, trpinčenjem in poginom ob grozovitih mukah. To je skrajno nečloveško, brezsrčno in je kaznivo dejanje.
Priporočamo vam, dajte svoje pasje ali mačje samice sterilizirati, samce pa kastrirati. S tem boste preprečili nezaželeno razmnoževanje. Vse ljubitelje živali pa prosimo, poskrbimo za lačne in Žejne, premražene, zavržene, Zgubljene živali (mačke, pse, poskrbimo za ptice).
Člani društev opravljamo redne ali občasne preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo s svojimi pravilniki, republiškimi zakoni in občinskimi predpisi.
Članica društva za varstvo živali Š. Kurent Celje, 24. oktobra 2001
www.qoronjskaonlinc.com
DRUŽINSKI NASVETI
Drugačni otroci (4)
"Prvo starševstvo in to prizadetemu otroku se morda zdi bolj kazen kakor priložnost, da se naučimo zdravljenja ali nuđenja podpore. To niso privlačne lekcije, so pa dejansko največji darovi, kar jih prejmete." (dr. Cherie Carter-Scott)
Dovvnov sindrom. Dve kratki tuji besedi, katerih pomen si razlaga vsak po svoje. Nekateri starši vidijo v teh besedah tudi svojega otroka. Otroci z Dovvnovim sindromom. Življenjska preizkušnja in ena izmed mnogih lekcij, ki je dana najmočnejšim. Čeprav se večina staršev ob spoznanju, da ima njihov otrok Dovvnov sindrom srečuje s šokom in veliko bolečino pa kasneje ugotavljajo, da jih je prav ta izkušnja obogatila, spremenila in jim dala novih moči, da so zmogli. "Ko so mi povedali, da ima Downov sindrom, sem mislila, da mi bo v neskončno breme... nisem pričakovala nobene sreče ne ničesar dobrega. Jasno, saj nismo vedeli ničesar. Bili smo brez izkušenj in način, kako so nam to sporočili, nam je neposredno dal misliti o številnih problemih... Čez leta se je spremenilo... Znala je nekaj narediti in vsak njen dosežek nam je prinesel toliko sreče... Občutila sem ponos kot takrat, ko je odkorakala naravnost v skupino otrok, ki so se igrali... glavo je držala pokonci in se začela igrati kot vsak drug otrok... nobenega od njih to ni motilo... v resnici sem se le jaz počutila nesproščeno. Vse to je sedaj minilo. Ona je pač ona in je članica družine. Nekako nas je zbližala in kadarkoli smo skupaj nas spoprijatelji in spravi v dobro voljo. " (odlomek iz knjige C. Cunninghama - Poskušajmo razumeti Dovvnov sindrom) Eno izmed prvih vprašanj, ki ga postavijo starši je vprašanje o vzroku bolezni, kaj je tisto, kar povzroča Dovvnov sindrom. Mame se pogosto sprašujejo, kaj so v nosečnosti naredile narobe, da se jim je rodil otrok z Dovvnovim sindromom. Vzrok za to motnjo se lahko pojavi že v času dozorevanja jajčeca ali semenčice ali potem, ko se je oplojeno jajčece začelo deliti in rasti. Glavni krivec je dodatni kromosom, ki se pojavi že v času nastajanja jajčeca oz. semenčice ali pri prvi delitvi oplojenega jajčeca. Za to, da smo takšni, kot smo, so v veliki meri odgovorni tudi kromosomi, ki s svojim dednim zapisom določajo psihofizične lastnosti. Če imamo iz kakršnikoli razlogov preveč ali premalo t.i. kromosomske tvarine, pride do "napak v programiranju". Do teh napak prihaja ne glede na raso, na ekonomski standard ali na druge pogoje, ki jih imamo za življenje. Dokazano pa je, da je večje tveganje za Dovvnov sindrom pri materah, ki so starejše. Mati narava pač dela po svoje, tako kot se njej zdi prav. Nam pa kljub temu mnogokrat težko in nerazumljivo.
p'še Miha Naglic
ljudeh gor, Po ljudeh dol
^carjevo poljansko otroštvo
Religiozni izvor Tavčarjeve erotike
Tavčarjeva dela so dobesedno nabita z erotičnim Vzdušjem. Temu bi težko kdo oporekal. Vprašamo se od kod ta erotika izvira. "Erotika vzkali v Tav-arju le ze\0 Zgadaj, in to iz religioznosti. " To je tr-jtev Marje Boršnik. Kot je pri njej običajno, poiš-J avtorica tudi tej domnevi potrdila v Tavčarjevih (e'ih. Najprej v pismu, ki ga je 4. avgusta 1886 pipi svoji izvoljenki iz (Rogaške) Slatine v Ljubljano.
"remila moja Franka! Obljubil sem Vam, pisati o j^oezni, pisati Vam o moji ljubezni... Povedati Vam °tem Zgled svojega življenja! Ko sem bil star 14 let shajal sem doma še v cerkev. Na desni strani v zidu ^Pravili so bili tedaj novo mater Božjo. Imela je oznat obrazek, a v beli roki držala je malo rudeče
Srno .
—,v» «-* v c^c ii i i/iKl n/,uiii yr rrtuu/ i učit L c
ne ' 'V- 8a tiščala na svoje prsi. Okrog nje naslika-s° bile palme in druga tropična drevesa s široki-da**        S° Pr*^sa^ vsak° nedeljo obilo lu-
flG?.    Se Je vse žarilo po steni. Vidite v to mater
seni° Seni hilpal letu prav resno zaljubljen! Sanjal Se f ? nJ'- in gojil sem vročo željo, da bi vmerl, ter fke I ? Z(^ru*H ž njo, ki mije bila tedaj vzor vse žen-P°te. Nekega dne pa sem se hipoma prebudil.
Nekdo je namreč trdil, da je tista mati božja podobna županovi Ančiki, dekletu, ki ni bilo ne lepo ne grdo, a toliko leno, da ni bilo za drugega vporabiti, nego, da je pasla kokoši po vertu. V mojem srcu pa je slana pobrala ljubezen in bilo je nekaj časa prazno in nesrečno: poteptani so bili vzori, in na njihovem mestu stala je lena Ančika, kije bila v resnici podobna tisti materi Božji. Tako prebujenje je grozno, in komur je dano, si ga več nazaj ne želi. "
Meta (Milena Zupančič) iz Cvetja v jeseni.
Enako trditev - da se mu je prva ljubezen prikazala v podobi Matere božje - ponovi Tavčar tri desetletja pozneje, v Cvetju v jeseni. Tu je njegova junakinja Naša gospa z Gore. "V zidu za oltarjem je bilo napravljeno okno iz rumenega stekla in, kadar je sonce zasijalo, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu. Po moji takratni sodbi se sploh ni moglo na svetu kaj lepšega nahajati. / Ko je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je po božjem hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem bil trdno prepričan, da prebiva v naši sredi Bog in da bo njegova mati zdaj in zdaj stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki... " Kakor se je v rani mladosti začelo, se je na starost ponovilo. Ko opisuje Metino lepoto, jo primerja s podobo svete Cecilije. "Na obraz ji je padala polna svetloba. Kako naj vam, ljube prijateljice, popišem ta obraz? To je ravno: ne da se popisati! Pogledal sem jo, ali takoj je odmaknila oči ter jih je dvignila proti stropu. Prešinila me je misel: ta obraz, nebeški Rafael, se
je moral nekdaj že zibati pred tvojim duhom! In res, v Bologni je bilo, ko sem koprnel pred Rafaelovo podobo svete Cecilije! Naša Meta je imela obraz te svete Cecilije. Čarobni vtis pa so povečevali svetli, na rdeče spominjajoči lasje, ki so v debelih kitah težili sveto Cecilijo z Jelove ga brda... "
Tudi lepoto nekaterih drugih junakinj Tavčar poviša tako, da jo primerja z lepoto angelov in svetnikov. "Bila je podobna nebeškemu angelu, posebno še zato, ker so ji nespleteni dolgi lasje obsipali tanko postavo." Tako opiše Agato Schvvarzkobler, ko ta stopa pred loške sodnike.
Tudi Mrakovo Katarino iz Zale primerja Aman-dus s svetnico, katere ime nosi. "Svete Katarine!' vzklikne kanonik, 'ime je to prave in dične spoz-navalke naše svete vere! In upam, da hodiš po stezah, po katerih je hodila ona, ki uživa sedaj slavo nebeškega kraljestva? Ali si vredna nje imena, Katarina?'"
Kneginja Marija, sestra nadškofa Martinusa v satiri 4000, je ena redkih ženskih oseb, katere lepoto opiše tako, da jo primerja z naravnimi atributi. "Tedaj je stopila izza zelenega grmičja deklica, cvetoča in krasna, da je pred njo hipoma otrpnila in onemogla lepota prirodna. Ali naj jo primerjam veliki jelki, kipeči s trde skale proti nočnemu nebu, s katerega se ji nasproti lesketa večna zvezda; ali naj jo primerjam plahi srni, ki ob robu temnega gozda Z velikim svojim očesom opazuje rodovitno polje, kamor si ne upa? Ali naj jo primerjam gazeli, katero je levje rjovenje prebudilo iz kratkega počitka, da od brezmejnega strahu otrpne, kakor bi že čutila v sebi ostre zobe orjaka - krvoloka?"
Kako je poslovala nepremičninska agencija GS 5 Stanič, k.d.
Dolžan tisoče nemških mark
Vsi upniki, s katerimi smo se pogovarjali, so bili pri zastopanju nepremičninskih poslov s strani agencije GS 5 Stanič k.d. oškodovani. Šele po štirih letih je prišlo do rubeža in
javne dražbe. Radeta Staniča, nepremičninskega posrednika, toži tudi znani hokejist Rudi Hiti.
Kamna Gorica, Radovljica, 30. oktobra - Policijsko poročilo, ki so ga pred nedavnim objavili mediji, se je glasilo: "Zoper podjetnika S.R. iz Kamne Gorice je bila vložena kazenska ovadba, saj je osumljen poskusa storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. S.R., ki se ukvarja s posredovanjem prodaje oziroma nakupa nepremičnin, je s svojo stranko podpisal pogodbo za prodajo trisobnega stanovanja, vrednega 190 tisoč nemških mark in garaže, vredne 20 tisoč mark. Posrednik je kupca našel, vendar naj bi mu zamolčal, da se hkrati s stanovanjem prodaja tudi garaža. Garaže kupec namreč ni bil pripravljen kupiti, zato se s prodajalko tudi nista uspela sporazumeti. Kupčija je padla v vodo, kljub temu pa je posrednik prodajalki izstavil račun v znesku 994.840 tolarjev, ki naj bi jih v primeru uspešne prodaje oziroma nakupa plačala skupaj prodajalka in kupec. Po zavrnitvi računa je S.R. predlog za izvršbo celotnega zneska podal še na sodišče."
V uredništvo pa smo že nekaj dni pred objavo prejeli anonimno pismo in kasneje tudi klice "prodajalcev stanovanj in zemljišč", kakor so se nam predstavili. Upniki so nas opozorili na javno dražbo v Kamni Gorici in kasneje še na rubež - V prisotnosti policije -na Linhartovem trgu v Radovljici, kjer ima Rade Stanič poslovne prostore svoje nepremičninske agencije. Njihova prošnja: pridite, povedali bomo, kako je poslovala nepremičninska agencija v Radovljici. In še prošnja: država naj vendarle že ustavi take nepremič-ninarje! In smo prišli. Minuli petek zjutraj se je ob stanovanjski hiši S.R. v Kamni Gorici ob 8. uri začela javna dražba pri dolžniku, kjer se je prodajal njegov osebni avtomobil kot tudi ostale nepremičnine v hiši, obremenjene s predlogi za izvršbo - da bi bili upniki poplačani. Postopek je vodil sodni izvršitelj Zvonko Zorč
Nasilno odpiranje vrat
iz Radovljice, na javni dražbi pa se je prodajal osebni avto Yugo 55, letnik 1990, z ocenjeno vrednostjo 30 tisoč tolarjev. Prisotna sta bila tudi dva upnika: Tomaž Medja in Marjan Srebernak.
Ob osmi uri so se pred hišo pripeljali tudi trije policisti, ki so nato ostali ves čas javne dražbe in rubeža v Radovljici. Ko se je začela javna dražba, je Zvonko Zorč, sodni izvršitelj prebral navodila, kako bo potekal postopek. Prisoten je bil tudi dolžnik Rade Stanič, ki je bil ves čas tiho. Juga, registriranega do decembra, je kupil za nas neznani kupec za 36 tisoč tolarjev in ga takoj tudi odpeljal. Nato je sodni izvršitelj pozval dolžnika, naj odpre hišna vrata. Šlo je brez težav, vrata je dolžnik odklenil in odprl na ste-žaj, nato pa se je odpeljal od svoje hiše, pred katero je bila javna dražba, po makadamski cesti navzgor. Postopek je nato potekal brez njega: v hišo so vstopili policisti, izvršitelj in prvi upnik.
Nasilno odpiranje vrat
Rubež se je po deveti uri dopoldne nadaljeval sredi Radovljice -na Linhartovem trgu poleg Šivče-ve hiše, kjer ima nepremičninsko podjetje svoje poslovne prostore. Številni mimoidoči so se zaustavljali in opazovali - le kaj se dogaja? Pred vrati nepremičninske pisarne so namreč stali trije policisti, sodni izvršitelj in upnika.
Sodni izvršitelj je ravnal enako kot pred hišo v Kamni Gorici. Dolžnika ni bilo. Za hip se je sicer prikazal, vendar nato urno odmaknil po ozkem prehodu med hišama proti železniški postaji. Za njim so krenili policisti, a so se kmalu - brez njega - vrnili.
Čakali so ga. Ni ga bilo.
Treba je bilo nasilno vstopiti.
Sodni izvršitelj je poklical Franca Delavca, ki ima v Radovljici trgovino za izdelavo ključev. Nemudoma se je pripeljal z vso opremo in začel odpirati vrata. Tak prizor je bil seveda za naključne pešce na Linhartovem trgu silno nenavaden, a se ni nihče ustavil za dalj časa. "Rubež", je pravilno ugotovila ena izmed mimoidočih in odhitela naprej.
Ključavnica se kar ni in ni hotela vdati, zato je Franc Delavec zaprosil stanovalko in eno izmed lastnic hiše za električni kabel in se z vrtalnim strojem lotil klju-
Rubež blagajne
Za sestanek s stranko 32 tisoč tolarjev
Med sodnimi spisi, ki so nam jih odstopili upniki, so zelo zanimive specifikacije stroškov, ki jim jih je zaračunaval Rade Stanič. Ko smo specifikacijo stroškov pokazali drugim nepremičninskim agencijam, se niso nehali smejati. Večina nepremičninskih agencij namreč zaračunava 2-odstotno provizijo - v Ljubljani je 3-odstotna -večina tukaj navedenih stroškov pa sodi v provizijo. In to kakšnih storitev! Za odprtje in preučitev pisma je, denimo, zaračunal 11.300 tolarjev.
Za izdelavo kupoprodajne pogodbe 81.000 tolarjev
Za vpogled v zemljiško knjigo 35.000 tolarjev
Pridobitev posestnega lista in fotokopiranje 7.120 tolarjev
Izpeljava postopka za odmero davka 12.050 tolarjev
Dopis stranki 3.150 tolarjev
Uradni zaznamek 3.150 tolarjev
Izdelava potrdila 3.150 tolarjev
Pobiranje najemnine - dodatno naročilo 31.520 tolarjev
Preučitev odškodninskega zahtevka 5.450 tolarjev
Pogajanja s stranko za izoraznitev hiše 8x 88.900 tolarjev
Pismo - proučitev in odgovor 8.100 tolarjev
Preučitev dopisa - pisma 9.300 tolarjev
Dopis - poziv k plačilu škode 16.300 tolarjev
Aktivnosti v zvezi s pismom 5.800 tolarjev
Dopis za notraja 7.520 tolarjev
Proučitev pisma 11.300 tolarjev
Izdelava kupoprodajne pogodbe 78.000 tolarjev
Fotografiranje hiše 5.800 tolarjev
Faks odvetnici 3.000 tolarjev
Sestanek s stranko 32.000 tolarjev
Predlog za ustavitev postopka za izvršbo 18.300 tolarjev
Potrdilo o prevzemu ključev 3.150 tolarjev
Materialni stroški 28.000 tolarjev
in tako dalje in naprej, v dveh delih. Teh stroškov je bilo 76, skupaj z davkom je znašal prvi del specifikacije stroškov milijon 400 tisoč tolarjev, drugi del pa nekaj več kot milijon tolarjev. Provizija plus stroški plus DDV je v tem primeru znašala 2 milijona 400 tisoč tolarjev.
ki ga je doživel, ko je sklenil nepremičninski posel z lastnikom GS 5 Stanič k.d., Kamna Gorica 65, Kamna Gorica.
"20. maja leta 1997 je moja mama pooblastila agencijo GS 5 Stanič k.d. Kamna Gorica 65 za zastopanje pri prodaji stanovanja v Radovljici. V pogodbi je bila navedena 3-odstotna provizija. Našel je kupca in 6. junija je dobil od kupca aro v višini 5 tisoč nemških mark in je spet zaračunal 2-odstotno provizijo na 35 tisoč nemških mark kupnine za stanovanje. Nato mi je dal predpogodbo - v njej se je sicer zmotil, da je kupnina 30 tisoč nemških mark -in v predpogodbi je bilo določeno, da se meni na roke izplača kupnina, saj sem bil sin prodajalke. Prodajno pogodbo je sklepal s kupcem, ki je urejal kredit v višini 20 tisoč nemških mark. Stanič pa mije dal 28. avgusta le 10 tisoč
bila v domu upokojencev, imela je 50 tisoč tolarjev pokojnine, zanjo sem skrbel tudi tako, da sem za stroške v domu dodal vsak mesec 50 tisoč tolarjev. A medtem sem ostalo brez dela - delal sem v Verigi in kot brezposeln dobival od države 50 tisoč tolarjev. Zamislite si potem, kako sem živel. Stanič mi je predlagal izvensodno poravnavo, vendar s tem, da mi izplača le 701 tisoč tolarjev. Dejal sem, da to ni vse in da je to le delna poravnava. Ko sem izvedel, daje 20. junija lani začel prodajati svojo hišo, sem preko odvetnika dosegel plombo na njegovo hišo v Kamni Gorici."
Marjan Srebernak nam pokaže tudi pravnomočno sodbo okrajnega sodišča v Radovljici. Sodišče je 6. decembra lani razsodilo, da je tožena stranka GS 5 Stanič k.d. Kamna Gorica 65 dolžna plačati tožniku Marjanu Srebernaku, Gradnikova 109 Radovljica glavnico v višini 840.807 tisoč tolarjev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter povrniti pravdne stroške v višini 96.128 tolarjev skupaj z zakonitimi obrestmi. To danes znese skupaj 2 milijona in 600 tisoč tolarjev.
Nepremičninskih posrednik Stanič se je pritožil na sodbo, čeprav je na sodišču priznal, da znesek dolguje. Srebernakov odvetnik Matej Kuhar je zaprosil Višje sodišče v Ljubljani za pospešitev pritožbenega pristopka. Višje sodišče je odgovorilo, da bo o zadevi odločeno v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
Dolguje ji 45 tisoč nemških mark
In še primer upnice, ki ga je obravnavalo sodišče v Radovljici in ki tudi ilustrira poslovanje te nepremičninske družbe. Sodišče je 26. januarja na predlog upnice izdalo začasno odredbo Radu Staniču iz Kamne Gorice, da se mu prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnin z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.
In kaj se je njej zgodilo?
Pooblastila je dolžnika za prodajo nepremičnine na Gorenjskem. Dolžnik je sklenil s kupcem predpogodbo, kupnina je bila v višini 150 tisoč nemških mark. Kupec je plačal aro v višini 15 ti-
Stanič zamolčal, da je prejel toliko - trdil je, da je prejel le 105 tisoč mark.
Kljub pozivu ji razlike ni izplačal, zato je imela do njega terjatev v višini 45 tisoč nemških mark z zapadlostjo 1. septembra 1999 s pripadajočimi obrestmi. Od dolžnika je prejela le 95 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti, 10 tisoč mark pa naj bi obdržal kot provizijo in stroške v zvezi s posredovanjem. A upnica ima še terjatev iz naslova preveč zaračunanih stroškov v višini okoli milijon tolarjev, ki so po njenem vsaj za 332 tisoč tolarjev previsoki, saj ji je zaračunal tudi opravila, za katera ga ni pooblastila.
Ko je na kanalu gorenjske televizije opazila, da dolžnik prodaja nepremičnine - stanovanjsko hišo in zemljišče, je obstajala realna nevarnost, da bo zaradi prodaje nepremičnine uveljavitev terjatve onemogočena.
Zato je sodišče izdalo začasno odredbo prepovedi odtujitve Sta-ničeve hiše, saj po zakonu o gospodarskih družbah komplemen-tar družbe za obveznosti družbe odgovarja tudi s svojim premoženjem.
Vsi upniki, s katerimi smo se pogovarjali in ki so nam odstopili zajetne spise tožb, pritožb, sodb in izvršb, so nam povedali, da je bil Rade Stanič včasih paznik v Zaporih Radovljica. Zagotavljal jim je, da ima precej pravnega znanja.
Kot je razvidno iz spisov, se je na vse takoj pritožil - nenehno je vlagal pritožbe in izvršbe.
Toži ga tudi Rudi Hiti
In ko smo že mislili, da smo se pogovarjali z vsemi upniki, ki so bili oškodovani, smo zvedeli tudi za znanega hokejista Rudija Hi-tya, ki naj bi bil menda tudi oškodovan.
Poklicali smo ga. Rudi Hiti je potrdil, da je bilo res oškodovan. Da je pri nepremičninskem poslu, pri prodaji hiše na Bledu, najel za zastopanje nepremičninskega posrednika Radeta Staniča. Ta mu je zaračunal 3-odstotno provizijo-Provizija je tako v tem poslu znašala okoli 17 tisoč nemških mark.
Rudi Hiti nam je med drugim povedal: "Imel sem zelo slabe izkušnje. Najprej je hotel aro, ki jo je plača kupec v višini okoh 15 tisoč nemških mark, kar zadržati. Nato se je zapletlo
čavnice. Njen sin pa nam je povedal, da so oddali prostor v najem nepremičninskemu posredniku in pri tem pustili v prostoru na steni sliko slikarke Dore Plestenjak. Zdaj, ko so lastniki lokala presenečeno videli, kaj se v resnici dogaja, so upali, da bodo ob tem rubežu - ko se je v prostoru popisalo vse, kar je bilo v njem - dobili nazaj tudi svojo sliko. Bila jim je zelo dragocena.
Prostori nepremičninske agencije niso označeni s tablo, da je tam nepremičninska agencija. Le na vratih je viselo obvestilo, na katere telefonske številke lahko stranke pokličejo lastnika agencije GS 5 Stanič k.d. nepremičnine, gostinstvo in turizem.
Ko se je ključavnica vdala, so upniki in izvršitelj ter policisti
vstopili. Pravilno in po postopku se je označilo vse, kar je bilo v prostoru: pooblaščena organizacija je odpeljala tudi veliko kovinsko blagajno, sef, nato so se vrata sodno zapečatila. Postopek javne dražbe in rubeža je trajal kar nekaj časa, zato smo se pogovarjali s prisotnima upnikoma.
Tomaž Medja, upnik, nam je dejal: "Dolguje mi 15 tisoč nemških mark. Meni in ženi pri nepremičninskem poslu ni vrnil depozita. Zdaj je prišlo do izvršbe..."
Marjan Srebernak nam je povedal svojo zgodbo. Svoje žalostne izkušnje in hudo oškodovanje,
Javna dražba v Kamni Gorici
nemških mark, čeprav je dobil ves denar od kredita. Drugih 10 tisoč nemških mark mi še do danes ni izplačal. Tedaj, ko mu je kupec dal aro v višini 5 tisoč nemških mark, je meni dal le 3 tisoč mark, ostalo je zadržal. Moja mama je
soč nemških mark, prodajna po-  zaradi tega, ker pri notarju godba je bila sklenjena za 105 ti-  hotel plačati okoli 1.500 nein soč nemških mark. Kupec je iste-  ških mark. Zato sern^ naj
ga dne plačal 45 tisoč nemških mark in je celotna kupnina znašala 150 tisoč nemških mark in ne 105 tisoč nemških mark. Upnici je
advokata, ki je vložil tožbo
. D.Sedd,
foto: Gorazd Kav
£1*
Ljudje, ki vidijo marsovce, ne lažejo
Sobotni večer z dežurno ekipo operativno-komunikacijskega centra kranjske policijske uprave; tudi takrat, ko telefoni obmolknejo, ni dolgčas. Od lanskega maja do danes na
številko 113 več kot 101.000 klicev.
Kranj, 30. oktobra - V soboto zvečer je bil vodja izmene Edvard Rovtar, ob njem pa sta bila v dvanajsturnem dežurstvu od sedmih do
sedmih zjutraj še pomočnik Andrya Hrenič in operaterka Vernika Šorli. Delo je timsko, zlasti med vodjo in njegovim pomočnikom, ki se praviloma oglaša na številki 113, pa je dopolnjevanje nujno. Številka 113 je namenjena klicem, ki zahtevajo intervencije* na žalost pa se med njimi najdejo tudi "ša^jivci" in primitivne-ž«, ki očitno nimajo pametnejšega dela, kot policijo vleči za nos ali na "jej sproščati lastno jezo.
tudi, da jim je policija na voljo 24 ur na dan.
"Delavniki so zelo različni; včasih je ogromno dela, včasih je dokaj mirno, včasih se enajst ur nič ne dogaja, pa potem v pol ure vse, skratka, zares nujnih intervencij, ki zahtevajo t a košnje posredovanje policije, je na
Za dežurne v operativno-komu-•nkacijskem centru so seveda pomembni interventni klici. Ločijo dve vrsti teh klicev; tiste, ki zahtevo takojšnjo pomoč, denimo, v Prometnih nesrečah, kaznivih de* Janjih, kršitvah javnega reda in
miru, ter druge, ko je pomoč potrebna bolj v obliki informacije klicatelju, katera institucija - največkrat so to inšpekcije - je pravi naslov za rešitev njegovili težav. Ljudje pač vselej ne vedo, na koga naj se obrnejo za pomoč, res pa je
dan povprečno do trideset. Vmes so tudi intervencije,ki lahko nekoliko počakajo. Ce je gneča, ima prometna nesreča nedvomno prednost pred glasnim navijanjem glasbe v sosedovem stanovalcu," pravi Edvard Rovtar.
S klicem se delo šele začne
Ko nekdo dežurnega v opera-tivno-komunikacijskem centru obvesti o prometni nesreči, ropu, hudi poškodbi ipd., se delo zanj šele prav začne. Posredovati mora namreč naprej, aktivirati posamezne policijske patrulje, jih poslati na intervencije, na podlagi njihovih prvih ugotovitev pa nato v hujših primerih obvestiti tudi urad kriminalistične policije, dežurnega preiskovalnega sodnika, državnega tožilca, zlasti v požarih in gorskih nesrečah tudi regijski center za obveščanje, ki je pristojen za aktiviranje nujne medicinske pomoči, gasilcev, gorskih reševalcev, helikopterja.
Dežurni v OKC je torej predvsem posrednik med ljudmi, ki so v težavah, in službami, ki so pristojne za reševanje.
Anonimke nezaželene
V javni raziskavi, objavljeni pred dobrim letom, so vprašani Slovenci dokaj pohvalno ocenili delo dežurnih v policijskih opera-tivno-komunikacijskih centrih. Marsikdo pa se jezi, češ povem za nesrečo, požar, pa me najprej preverjajo, kdo sem, od kod, namesto da bi hitro ukrepali. Na kritike te vrste Edvard Rovtar odgovarja takole: "Že običajen telefonski bonton uči, da se mora klicatelj najprej predstaviti. Mi se ogibamo anonimnih klicev, ker znajo biti lažni. Spoštujemo sicer željo nekoga, ki hoče ostati anoni-
Eksplozija za svarilo?
Kaznivih dejanj izsiljevanja ter povzročitve splošne nevarnosti bodo kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične
policije ovadili 43-letnegaZ. Ž. in 21-letnega G. R. z Jesenic.
pšenice, 30. oktobra - Zgodba naj bi se začela že prejšnjo soboto, *0* oktobra, ob enajstih zvečer, ko je stanovalka iz bloka na C. Viktorja Svetine na Koroški Beli poklicala jeseniške policiste. Po-)^dala je, da jo je po telefonu poklical neznanec, ji dejal, da je v "'oku nastavljena bomba ter vprašal, ali je slišala pok.
I
Policisti, ki resno reagirajo na Vsak takšen klic, so stanovanjski blok takoj pregledali. Bombe niso našli. V pogovoru s stanovalci so Zvedeli le, daje že ob 22.10 moč-n? počilo, vendar pa poka takrat nihČe ni prijavil. Kje natančno je P°Čilo, niso vedeli povedati.
V ponedeljek, 22. oktobra, pa ^ na jeseniško policijo prišla dva pruga stanovalca iz istega bloka. Prijavila sta izsiljevanje. Okrog Poldneva da je v njuni stanovanji Poklical neznanec ter staršem, ki ?° sp oglasili na klic, povedal, da Je bil sobotni dogodek zgolj opo-*0l"ilo. Zagrozil je z eksplozijo b°rnbe v njihovih stanovanjih, če s»nova ne bosta vrnila ukradenega ?narja. Opozorilna SMS sporo-
1,a je neznanec pošiljal tudi na
mobilni telefon enega od prijaviteljev izsiljevanja.
Zaradi groženj in možnosti povezave s sobotnim pokom so policisti znova pregledali blok in bližnjo okolico. V betonski poti, ki vodi do kleti, so odkrili globoko luknjo, veliko osem krat devet centimetrov. Poškodovan je bil tudi omet na steni bloka in betonskega zidu ob poti, poškodbe pa so se širile dvajset metrov od luknje navzven.
Kriminalistični tehniki so kraj zavarovali, naslednji dan pa so strokovnjaki pri ogledu ugotovili, da so poškodbe resnično posledica eksplozije neznanega eksplozivnega telesa, polnjenega z manjšimi kovinskimi delci. Na osnovi obvestil in podatkov, ki so
ih zbrali, so policisti osumili Z. 1. in G. R. ter ju pridržali. Pri njima so opravili tudi hišni preiskavi, nato pa jima v dogovoru z državnim tožilcem pridržanje odpravili. Policisti pravijo, da so ugotovili tudi ozadje izsiljevanja. Jeseničana, ki sta izsiljevanje pri-
javila, naj bi se 20. oktobra z Z. Ž. in G. R. dogovorila, da jima bosta preskrbela mamilo. Od njiju sta dobila denar, droge pa jima nista dala. Ogoljufana Z. Z. in G. R. naj bi s telefonskimi grožnjami in eksplozijo skušala dobiti denar nazaj. • H. J.
Kra
njska turista na Bledu
let Ct*" P°''c'sti bodo zaradi domnevne goljufije kazensko ovadili 67-d0nP§a L P in 59-letno M. P. iz Kranja. Osumljenca sta od 13. maja tu- Julija letos kot turista stanovala pri blejski podjetnici, ki oddaja 162 n'^ne s°be- Ob odhodu bi ji morala za nočitve plačati skupaj rok l°larjev, vendar stajo nekako prepričala, da jima je podaljšala av Za Plačilo. Podpisala sta izjavo, da bosta račun poravnala do 10.
ble- u-a'       tec*aJ denarja ni bilo, zato ju je podjetnica prijavila na LJski policiji.
zapravljal z najdeno kartico
N0VeajM " Kranjčanka je v mestu izgubila kreditno plačilno kartico e LJubljanske banke. Neznanec jo je pobral in dodobra izkoristil. C]' ,Va' Je v trgovini na Kokrškem bregu, nato pa še v prodajalnah Wa 2 transprot, elektro centru ETP, urarstvu Šegregur, Wit B Two nehal *n na bencinskem servisu na Laborah. Zapravljanje se je
ne/ °' k° Je lastnica odkrila izgubo in kartico preklicala. Dotlej ji je ka?nane,c Pobral s tekočega računa dobrih 153 tisočakov. Gre za »vi dejanji zatajitve in goljufije.
šk<
eljana BMVV in moped ATX
Blvi^/^ ^oka" Nekdo1 je v noči s četrtka na petek ukradel osebni avto -'25-1, črne barve, registrske oznake KR 65-49K. Avto je bil
Park
Zg0^".v p°dlubniku, vreden pa je okrog 1,8 milijona tolarjev. ske hiš1?6 90rJe " V naslednji noči pa je neznanec izpred stanovanj-rdeče k V ^§0rnjih Gorjah odpeljal parkiran Tomosov moped ATX Darve, vreden približno 70.000 tolarjev.
Policistov bi se otresel
Kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi bo ovaden 23-letni Radovljičan I. P.
Radovljica - V četrtek okrog enajstih zvečer je radovljiška policijska patrulja na cesti v Radovljici zaradi opazno nezanesljive vožnje ustavljala voznika "katrce". Ker pa L P. na njune zvočne in svetlobne znake ni reagiral, sta mu sledila na parkirišče pred gostinskim lokalom, kjer je izstopil.
Policista sta od mladeniča zahtevala, naj pokaže dokumente, čemur pa se je uprl; odrinil je policista ter skušal oditi, vendar mu nista pustila. Z rokama je začel zamahovati proti enemu od mož v modrem in ga najmanj trikrat udaril. S strokovnim prijemom sta I. P. obvladala in mu nataknila'Tisice".
Na policijski postaji, kamor sta ga odpeljala, je I. P. odklonil preizkus z alkotestom, zato je moral na strokovni pregled, kjer so ugotovili, da je prekoračil dovoljeno mejo. Ugotovili so tudi, daje prometno dovoljenje za njegov R 4 poteklo. Pridržali so ga do streznitve, sledi predlog sodniku za prekrške in, kot rečeno, kazenska ovadba. • H. J.
Bik zaklan, ne ukraden
Žiri - Za bika, o katerem so policisti sredi oktobra poročali, da ga je na Selu nekdo ukradel in zaklal, se je kasneje dognala druga zgodba. Škofjeloški policisti so dognali, da M. G. - dejanje je prijavila njena hči - ni bila lastnica živali, pač pa je bil bik last J. S. s Sela. Taje povedal, da seje odločil za "črni" zakol, saj je za bika našel kupca. O tem je obvestil tudi M. G.. 15. oktobra zvečer seje pripeljal do pašnika, kjer je bika zaklal in ga nato odpeljal.
Tatvine torej ni bilo, prav tako pa ne gre za kaznivo dejanje krive ovadbe, saj prijaviteljica ni vedela za dogovor med svojo materjo in J. S..
Roparja zbežala z mobitelom
Škofja Loka - V soboto, nekaj po pol eni uri zjutraj, sta na Ljubljanski cesti neznanca dohitela K. A. iz Škofje Loke. Iz roke naj bi mu vzela mobilni telefon Ericsson, češ da bosta poklicala prijatelja. K. A. je zahteval aparat nazaj, neznanca pa naj bi ga najprej odrinila, nato pa gaje eden od njiju še udaril v obraz. Zbežala sta proti centru mesta.
Policisti so posredovali opis domnevnih roparjev. Stara naj bi bila šestnajst do osemnajst let. Prvi naj bi bil visok okrog 185 centimetrov, suh, vitek, s krajšimi temnejšimi lasmi, na glavi je imel volneno kapico bež barve, oblečen v bež bundo, hlače in druga oblačila so bila temnejša, govoril je slovensko. Drugi je bil visok okrog 177 centimetrov, čokat, s črnimi, srednje dolgimi, rahlo valovitimi lasmi, na glavi je imel črno volneno kapo. Oblečen je bil v črno bundo, temno siv pulover z debelejšim ovratnikom, hlače so bile temne, govoril je slovensko z južnjaškim naglasom.
Kdor bi prepoznal roparja, naj o tem obvesti 113. • H. J.
men, vendar se mora vsak, ki kliče, predstaviti. To res ne vzame veliko intervencijskega časa, ki je sicer izjemno pomemben."
Anonimni klici kljub temu so, dežurni mora reagirati tudi nanje. Čeprav je v operativno-komu-nikacijskem centru ISDN, se kli-cateljeva številka vselej ne izpiše, anonimni ostajajo tudi klici iz telefonskih govorilnic, ki jih "ša-ljivci" najraje uporabljajo.
Dvanajst ur v pripravljenosti
Da dežurni v OKC lahko pravilno usmerja interventne ekipe na terenu, mora seveda imeti izkušnje. Strokovne pa tudi povsem praktične. Razmeroma dobro mora, denimo, poznati Gorenjsko, čeprav si pri iskanju določenega naselja ali hišne številke lahko pomaga tudi z računalnikom. Vedeti mora tudi, približno kje se gibajo posamezne policijske patrulje. V 99 odstotkih primerov se za intervencije z njimi neposredno povezujejo prek UKV zvez, v redkih primerih, predvsem ko ne gre za nujno posredovanje, prek dežurnih na policijskih postajah.
Za Edvarda Rovtarja, ki je delo enega od petih vodij izmene v kranjskem operativno-komunika-cijskem centru prevzel pred dvema letom in pol (pred tem je bil komandir na škofjeloški policijski postaji), so intervencije vseh vrst že boljalimanj rutinske.
"Res pa je delo v centru precej stresno. Dvanajst ur skupaj moraš biti pripravljen, da v vsakem trenutku lahko pravilno reagiraš. Po strokovni plati je gotovo najzahtevnejša intervencija rop. Cim hitreje moraš aktivirati čim več ekip, da zabloki-rajo ceste in zajamejo čim več
ljudi. Sam se zavedam tudi odgovornosti za varnost naših fantov. Na terenu so tudi mladi policisti, z malo izkušnjami, ki jim moram znižati adrenalin, da zaradi pretirane vneme sami ne zaidejo v težave. Pogosto se sprašujem, ali sem naredil vse ali ne. Šele, ko je intervencija uspešno končana, mi odleže."
Tudi psihologi
Število interventnih klicev se praviloma poveča ob koncih tednov, pred prazniki, sploh pa ob lunah, ki različno vplivajo na ljudi. Nekateri postanejo razdražljivi in jih v okolici vse moti, drugi imajo težave sami s seboj, bojijo se nevarnih sevanj, marsovcev ipd. "Ti ljudje ne lažejo, tako res doživljajo. Ko pokličejo, jih skušam pomiriti," pravi Edvard Rovtar.
Vodje izmen in njihovi pomočniki morajo biti torej tudi čim boljši "psihologi". Prav psihološki vidik dela so obravnavali že na letošnjem spomladanskem seminarju v Tacnu, drugi del bo na vrsti jeseni v Gotenici. V dodatna usposabljanja se vključujejo tudi pomočniki in operaterji.
V soboto zvečer smo za hip pokukali v "srce" policije, kot nekateri pravijo operativno-komu-nikacijskemu centru. Računalniki so bili odprti, telefoni so zvonili, zvedeli pa smo tudi, da niti takrat, ko molčijo, dežurnim ni dolgčas. V mirnih trenutkih se ubadajo s papirji, z dnevnikom dogodkov, poročili za medije, kontakti rajo s patruljami na terenu, z dežurnimi na policijskih postajah, v stikih so tudi z republiškim centrom in drugimi enotami znotraj policije.
• H. Jelovčan
Nesreča ne počiva
Najhuje je počilo v soboto zvečer pri Lancovem. Zaplet v domu na Komni.
rog
1
Kranj, 30. oktobra - Konec tega tedna je bilo na gorenjskih cestah nekaj manj bolečih trkov. Tako se je v petek popoldne na cesti med Bistrico in Podtaborom, v t.i. Kacinovem klancu, prevrnila voznica osebnega avtomobila. Pozno zvečer v soboto je počilo na cesti v Naklem (na fotografiji), najhuje pa je bilo prav tako v soboto, ob 20.40 na regionalki pri Lancovem.
32-letni P. I. iz Maribora je z osebnim avtom peljal od Kamne Gorice proti Lancovemu. Pred ostrim desnim ovinkom je zaradi prevelike hitrosti začel zavirati, pri čemer ga je zaneslo na levo stran ceste. Tu je čelno trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljala B. T. z območja radovljiške občine. Voznica je pred trčenjem sicer zapeljala skrajno desno, vendar nesreče ni mogla preprečiti.
Huje so se ranili voznik P. I. in njegova sopotnika B. N. z Jesenic ter H. I. iz Maribora, lažje pa voznica B. T.. Policisti so P. I. napovedali kazensko ovadbo.
Konec tedna so posredovali tudi gorski reševalci. Tako je ekipa s policijskim helikopterjem v sobo-
to popoldne na brezpotju proti vrhu "Na Možeh" na Zelenici pobrala omagana planinca, 73-letne-ga M. M. iz Medvod in 69-letno U. K. iz Ljubljane.
V nedeljo okrog treh zjutraj pa so reševalci s helikopterjem Slovenske vojske poleteli do doma na Komni ter v jeseniško bolnišnico odpeljali 28-letnega S. C. Zdravniki so ugotovili nateg mišic ob vratni hrbtenici.
Do poškodbe je prišlo kakšni dve uri prej. Zvečer je skupina planincev v domu praznovala rojstni dan. Po opozorilu oskrbnika, da njihov hrup moti druge goste, so se do polnoči spravili spat vsi, razen S. C., ki gaje imel že precej pod kapo. Uprl se je, češ da njega že ne bo nihče podil spat.
Okrog enih, ko sta oskrbnik F. O. in B. S. že pospravljala jedilnico, je šel S. C. v stranišče. F. O. naj bi ga odrinil, da je padel pod mizo, nato pa naj bi k njemu stopil še B. S. ter ga brcnil v ramo. Zaradi bolečin v vratu je S. C. ob 2.50 poklical center za obveščanje in prosil za pomoč.
Policisti bodo vse kršitelje predlagali v postopek sodniku za prekrške. • H. J., foto: A. Korenčan
Z nedeljsko dirko na čas v Sp. Pirničah se je končala letošnja kolesarska sezona
Zlati kolesi Hauptmanu in Žepiču
Kranjčana Andrej Hauptman in Marko Žepič sta bila junaka nedeljske zaključne prireditve v Sp. Pirničah, saj je Andreju pripadlo zlato kolo kot našemu najboljšemu kolesarju na UCI lestvici, Marko pa si je v letošnji sezoni zaslužil
naziv najboljšega slovenskega kolesarja v kategoriji do 23 let.
Sp. Pirniče, 30. oktobra - "Letošnja sezona je za slovensko kolesarstvo res zlata, saj smo v Sloveniji uspešno gostili Giro d'Ita-lia, uspela je dirka po Sloveniji, poleg nje pa še druge večje kolesarske prireditve. Naši kolesarji so dosegli odlične rezultate, katerih vrhunec je bilo tretje mesto Andreja Hautmana na svetovnem prvenstvu na Portugalskem," je v sklepnih mislih ob letošnji sezoni poudaril direktor Kolesarskega društva Rog Radenska Zvone Za-noškar, preden je v roke segel nedeljskima slavljencema: 26-letne-mu Domžalčanu Andreju Hauptmanu, ki sedaj živi z ženo v Kranju in 22-letncmu Kranjčanu Marku Žepiču. Oba sta namreč domov odnesla kipca z zlatim kolesom.
Seveda pa se nedeljska kolesarska prireditev ni začela s slavjem, ampak z dirko na čas, v kateri se je najprej predstavilo 15 najboljših slovenskih kolesarjev v kategoriji do 23 let. Med njimi so bili tudi trije Savčani: Dean Podgor-nik, Rok Jerše in Marko Žepič. Zlasti za slednjega je bila dirka še kako pomembna, saj je želel vodstvo na lestvici v točkovanju za
Marko Zepič se je veselil zlatega kolesa v kategoriji do 23 let.
zlato kolo ohraniti in zaključiti kot zmagovalec. V desetih dirkah, ki so do nedeljske štele za to lovoriko, je namreč zbral 101 točk, kar je zadoščalo za vodstvo pred najbližjim zasledovalcem Matejem Mugerlijem. Marko se je hrabro pognal na 6.300-metrsko progo in v cilj pripeljal z odličnim časom 8:38,75, kar je na koncu zadoščalo za 5. mesto. Ker je bil Matej slabši, enajsti, je v cilju že lahko slavil skupno zmago.
"Res sem imel pred današnjim zadnjim obračunom kar enajst točk prednosti, vendar pa je bil pritisk vseeno velik. Vse leto sem se trudil in res sem si želel osvojiti zlato kolo. Zato sva s trenerjem Markom Polancem že štirinajst dni trenirala na tej progi in pripravljal sem se po najboljših močeh. Sedaj mi je uspelo in vesel sem," je po dirki v cilju povedal Marko Žepič, ki je letos zadnjič vozil v kategoriji kolesarjev do 23
let. "Res je bila to moja zadnja dirka v tej kategoriji, vendar pa o novi sezoni še nisem razmišljal. Sedaj bo najprej nekaj dni časa za počitek, nato pa se bom odločil kako naprej. Najbrž pa bom ostal pri Savi," je povedal študent 3. letnika Ekonomske fakultete, ki je bil ob koncu sezone med najbolj nasmejanimi. Prav tako pa je imel veliko vzrokov za zadovoljstvo še en dobitnik zlatega kolesa Andrej Hauptman. Andrej si je "zlato" lovoriko zaslužil že pred nedeljsko dirko, saj jo je dobil kot naš najboljši kolesar na lestvici UCI. Tretji s svetovnega prvenstva v Lizboni je tako v Sp. Pirničah dobival predvsem veliko čestitk za odličen nastop na Portugalskem, prav tako pa se je veselil konca naporne sezone. "Zame je bila sezona res uspešna in sedaj bo nekaj časa za počitek. Seveda bi se rad v prihodnje pridružil slovenski profesionalni kolesarski ekipi, vendar upam, da takrat ne bom že prestar," je na izziv o bodočem slovenskem profesionalnem moštvu odgovarjal simpatični "Hem-pi". Sicer pa so bili v nedeljo na zmagovalnem odru tudi trije najboljši iz zadnje prireditve: zmago-
Najboljši slovenski kolesar Andrej Hauptman.
valeč Rado Rogina iz ekipe Per-tutnine Ptuj, drugi Valter Bonča iz ekipe Krka Telekom in Gregor Gazvoda iz ekipe Perutnina Ptuj, ki je bil tudi zmagovalec v kategoriji do 23 let. Dobro so se odrezali tudi Savčani, saj so bili v skupnem točkovanju vseh (do 23 let in elite) Marko Žepič 8., Uroš Šilar 10., Rok Jerše 12., Dean Podgornik 13. in Matej Stare 33.
"V letošnji sezoni smo zmagali na devetnajstih dirkah. To sicer ni
malo, vendar pa sem sam pred sezono računal na kakšno odmev-nejšo zmago, morda zmago v Kranju, kjer smo bili drugi. Vseeno lahko fante pohvalim, posebno Marka Žepiča, ki je danes osvojil zlato kolo. Boril se je vse leto in vse dirke odpeljal v precej izenačeni formi. Čestitam tako njemu, kot ekipi, ki mu je vse leto pomagala, " je o svoji ekipi Save povedal trener Marko Polanc. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič
Pred kvalifikacijskima tekmama med Slovenijo in Romunijo
Katanec stavi na preizkušene
Konec prejšnjega tedna je selektor naše nogometne reprezentance Srečko Katanec objavil spisek igralcev za tekmi dodatnih kvalifikacij za SP z Romunijo, v njej pa sta od gorenjskih nogometašev znova Miran Pavlin in Rajko Tavčar.
NOGOMET
Kranj, 30. oktobra - Še enajst dni in naša nogometna reprezentanca se bo na štadionu za Bežigradom v tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo pomerila z ekipo Romunije. Povratna tekma bo sledila 14. novembra v Bukarešti, boljša od obeh reprezentanc pa bo prihodnje leto nastopila v družbi najboljših nogometnih ekip sveta na Japonskem in v Južni Koreji.
Selektor naše reprezentance Srečko Katanec je tako prejšnji teden že izbral reprezentante, ki bodo igrali proti Romuniji. To so: vratarji Mladen Dabanovič, Dejan Nemec in Marko Simeunovič, obrambni igralci Spasoje Bulajič, Marinko Galič, Željko Milinovič
ŠPORTNO PLEZANJE
in Muamer Vugdalič, zvezni igralci Milenko Ačimovič, Aleš Čeh, Saša Gajser, Amir Karič, Džoni Novak, Miran Pavlin, Zoran, Pavlovič, Rajko Tavčar in Zlatko Zahovič ter napadalci Se-bastijan Cimerotič, Milen Osterc in Mladen Rudonja.
Tako je spisek igralcev standarden, v ekipi pa nista strelca vseh treh golov za Slovenijo na zadnji tekmi proti Ferskim otokom Nast-ja Čeh in Senad Tiganj. Prav tako ni v ekipi poškodovanega Aleksandra Knavsa.
Kot je povedal selektor Srečko Katanec pred odločilnima tekmama, ni vzroka z nervozo, zmagala bo pač ekipa, ki bo bolje pripravljena. Prav tako ga ne skrbijo hvale romunskega selektorja Geor-
Čestitke Martini Čufar
Kranj, 30. oktobra - V olimpijski sobi v Tivoliju sta predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in predsednik olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič sprejela našo najboljšo športno plezalko in aktualno svetovno prvakinju Mojstrančanko Martino Čufar. Čestitala sta ji za septembersko lovoriko na svetovnem prvenstvu, Martina pa je povedala, da si želi nekoč nastopiti tudi na olimpijskih igrah. Seveda, če bo športno plezanje postalo olimpijska disciplina.
Sicer pa je Martina trenutno tudi vodilna na svetovni računalniški lestvici športnih plezalk, skupaj z reprezentančno prijateljico Natalijo Gros pa je včeraj odpotovala na predzadnjo tekmo letošnjega svetovnega pokala, ki se bo v petek začela v Maleziji. Kot je povedal njen trener Tomo Česen, pa bo tudi letos v Kranju znova potekalo finale svetovnega pokala. Na sporedu bo med 16. in 18. novembrom, na njem pa si bomo znova lahko ogledali nastope najboljših športnih plezalcev in plezalk sveta. • V.S.
PLES_
Zmagal plesni par iz Tržiča
Tržič, 30. oktobra - Na tekmovanju Pokal Slovenije v akrobatskem ročk and rollu, ki gaje 21. oktobra 2001 organiziral Plesni klub Bolero v Ljubljani, je predstavljalo Gorenjsko šest plesnih parov iz Plesnega kluba M Tržič. V kategoriji mladincev sta slavila Melanija Kogoj in Jure Markič, uspeh pa sta z 2. mestom dopolnila Tržičana Špela in Uroš Mandelc. V kategoriji mlajših mladincev sta Špela in Miha Roblek osvojila 3. mesto, v članski B kategoriji sta Karmen Markič in Kristjan Nadvešnik zasedla 4. mesto, v članski C kategoriji sta bila 2. David Rezar in Silvija Hren, v kategoriji mini pa sta se sestrici Pija in Manja Japelj prav tako uvrstili na 2. mesto. • S. Saje
Selektor Srečko Katanec mirno pričakuje obračun z Romuni.
HOKEJ
gheja Hagija. Seveda pa tudi ni skrbi, da bi naša reprezentanca tako doma v Ljubljani kot v Bukarešti ostala brez podpore s tribun. Čeprav so za srečanje za Bežigradom Romuni zakupili maksimalno število vstopnic, kar tisoč, jih bo precej ostalo tudi za domače ljubitelje nogometa. Prodaja vstopnic se bo začela danes na ustaljenih prodajnih mestih po Sloveniji, vstopnice pa bodo po ceni 4 tisoč tolarjev. Po 9. novembru bo moč kupiti tudi vstopnice za tekmo v Romuniji 14. novembra, ki jih bodo prodajali po ceni 3 tisoč tolarjev. Nekaj agencij je že pripravilo aranžmaje za odnod v Bukarešto, na Gorenjskem med prvimi Meteor iz Cerkelj.
• V. Stanovnik, foto: T. Doki
Na Jesenicah jutri Vojvodina
Kranj, Bled, Jesenice, 30. oktobra - V četrtek in petek so hokejisti v državnem prvenstvu odigrali 4. krog. Prva tekma je bila v Tivoliju, kjer je ekipa MARC Interierov gostila kranjski Triglav. Triglavani so bili slabši in izgubili s 5:2 (4:0, 0:0, 1:2). Ekipa Bleda je gostovala v Mariboru in zmagala z 1:7 (1:1, 0:1, 0:5), ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora pa je izgubila proti Olimpiji 6:0 (2:0, 3:0, 1:0). Edina tekma na Gorenjskem je bila v petek v Podmežakli, kjer je ekipa Acroni Jesenic gostila Slavijo M Optimo in zmagala s 6:2 (2:0, 1:2, 3:0).
Državno prvenstvo se bo nadaljevalo v petek, ko bodo na Gorenjskem tri tekme. V mestnem derbiju se bosta v Podmežakli pomerili ekipi HIT Casinoja Kranjska Gora in Acronija Jesenic, Bled bo gostil ekipo Marc Interieri, Triglav pa se bo prvič letos predstavil v domači dvorani v Kranju. Gostil bo ekipo Olimpije.
Že jutri pa bo v Podmežakli novo zanimivo srečanje v mednarodni hokejski ligi, saj bo domača ekipa Acroni gostila Vojvodino, tekma se bo začela ob 19. uri. Prvič pa bo danes v novi ledeni dvorani v Zalogu (v njej so konec tedna že igrali mladi hokejisti) zaigrala ekipa Slavije M Optime, ki bo ob 18. uri v mednarodni hokejski ligi gostila zagrebški Medveščak. Sicer pa uradnega odprtja dvorne v Zalogu še ne bo, saj dela še niso povsem končana. Zato so se v upravi kluba odločili, da tudi vstopine na tekmo z Medveščakom ne bo.
Konec tedna pa so redni krog odigrale tudi hokejistke. Na Jesenicah sta se pomerili ekipi Jesenic in Triglava, zmagale pa so izkušenej-še domačinke s 7:1.
Blejske levinje so z 0:10 izgubile z vodilnimi Termami Maribor, ekipi Olimpije in Celja pa sta se razšli z rezultatom 0:0. Konec tedna (v nedeljo ob 12.30) bo ekipa Triglava doma gostila Celje, ekipa Term Maribor se bo pomerila z Olimpijo, na Jesenicah pa bosta igrali ekipi Jesenic in Blejske levinje. • V.S.
Kranjčani so jezni na sodnika
Kranjski nogometaši so na nedeljski tekmi z Ero Šmartno imeli točko, vendar so jo zgubili v zadnjih minutah. Pomembno točko so v Mariboru osvojili Domžalčani. Kranjčani igrajo v nedeljo dom!" z Mariborom.
Kranj, 30. oktobra - Nogometaši Živila Triglava in njihovi navijači, skupaj z navijači gostujočega moštva iz Šmartnega se jih je zbralo v nedeljo na kranjskem stadionu okrog 1300, so razočarani zapuščali športni park. Po skoraj dobljeni točki so gostje 2 minuti pred koncem rednega dela tekme dosegli zmagoviti gol in iz Kranja odnesli tri točke. Trener gostov Bojan Prašnikar, ki je od nedelje zvečer naprej znova trener Maribora Pivovarne Laško, je načrtoval tri točke in jih tudi dobil. S tem se je maščeval za poraz, ki ga je Era v prvi tekmi s Kranjčani doživela doma. Tekma je bila lepa, izid pa bil lahko tudi drugačen. Vico je odločil tekmo, čeprav je nastopil poškodovan, je povedal Prašnikar. Trener domačih Vito Radosav-ljevič se je skupaj z direktorjem kluba Borisom Sirkom ob zadovoljstvu z igro svojega moštva jezil na sodnike. Po njegovem so Kranjčani prejeli oba zadetka po očitnih prekrških nad domačimi igralci, pri drugem golu nad vratarjem Damjanom Vidmarjem. V Kranju začenjajo utemeljeno sumiti, da jih hočejo spraviti iz lige. Tekma je imela še eno zanimivost. Na klopi Ere iz Šmartnega je kot pomočnik trenerja sedel bivši kranjski trener Stane Bevc, ki je
od nedelje po odhodu Prašnikarja prvi trener Ere Šmartno.
Tekma je bila ena boljših na kranjskem stadionu. V odprti igTj sta obe moštvi zamudili po nekaj priložnosti. Prvi gol so v 40. minuti zabili gostje. Zabil ga je Dani; jel Repovž. Oboji so zadeli tudi okvir vrat: pri Kranjčanih Jamina in pri gostih Teinovič. Kranjčani so izenačili z zadetkom Feigla iz prostega strela z okrog 20 metrov-Tri minute pred koncem regula!-' nega dela tekme je Smajlovi* zgrešil prazen gol, minuto potem pa je Vico, ki je prišel v igro v drugem polčasu, zabil zmagoviti g°^-Robnik je pred koncem tekme za' mudil priložnost za izenačenje-Domžale so gostovale v Mariboru in z golom Maretiča celo povedle* vendar je Mariboru uspelo izenačiti. Na lestvici si Kranjčani in Domžalčani niso uspeli bistveno popraviti uvrstoitve. Kljub porazu vodi Primorje pred Mariborom m Koprom. Živila Triglav je deveti z 12 točkami, HIT Gorica je deseta z 11 točkami, Korotan je 11. z *J točkami, Domžale pa zadnje z točkami. .
V nedeljo, 4. novembra, bo Živi' la Triglav igral doma z Mariborom Pivovarno Laško, Domžale P* bodo gostovale v Ajdovščini pn Primorju. • J. Košnjek
Presenečenje v Naklem
Kranj, 30. oktobra - Poleg prvoligašev so minuli konec tedna odi grali redni krog tudi nogometaši v nižjih ligah. Tako so v 3.SNL - cf ter nogometaši Šenčurja Protect GL 1:2 premagali Factor, ekipa Bnt ' fa je bila 0:2 boljša od Rudarja, Avto Debevc Dob je 4:0 prernag^ Kamnik, Slaščičarna Šmon pa je bila doma 4:0 boljša od Litije. Za ca je z 2:1 izgubila z ekipo Svobode. Na lestvici vodi GPG GrosupJ z 31 točkami. Že jutri, 31. oktobra, pa je v 3.SNL - center na sp01"^ prva tekma. Ekipa Zaricc bo ob 14. uri gostila Avto Debevc Dy • v tala srečanja bodo od petka do nedelje. Ekipa Šenčur Protect GL o petek ob 19. uri gostila Rudar Trbovlje, Kamnik in Slaščičarna Srn se bosta v Kamniku pomerila v soboto ob 13.30 uri, ekipa Britota F bo v soboto ob 13.30 uri gostila GPG Grosuplje. . g^je
V predzadnjem krogu jesenskega dela v 1. gorenjski ligi jo naJ ^j. presenečenje pripravila vodilna ekipa Ločana, ki je v Naklem i^^an la z ekipo Nakla. Rezultati: Kranjska Gora - Polet 1:1, Naklo - , 2:0, Visoko - Alpina 1:5, Lesce - Sava 1:4, Železniki - Velesovo o^ Vodstvo je prevzela ekipa Železnikov s 26 točkami. Kiju & nastopanju Jeseničanov v 2. gorenjski ligi je v vodstvu še vedno e Horveja Jesenic z 22 točkami. • V.S., F.P.
I^rek^o. oktobra 2001 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si___gorenjski glas • 13. stran
Vaterpolisti Triglava Živil so v Kijevu osvojili prvo mesto
KEGLJANJE
Doma brez poraza
Prvi načrt naših državnih vaterpolskih prvakov se je konec tedna uresničil, saj so v uvodnem krogu kvalifikacij za nastop na EP premagali vse nasportnike in se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja.
Kranj, 30. oktobra - Nova sezona se je za vaterpoliste Trigla-Va Živil začela po načrtih. V Predkrogu kvalifikacij za nastop v evropski ligi so v Kijevu pre-
magali vse tri nasprotnike in se zanesljivo uvrstili na turnir v Budimpešti, ki bo zadnje "sito" za nastop med elitnimi evropskimi ekipami.
V Kijevu, kjer so Kranjčani zastopali Slovenijo kot državni prvaki, so prvi dan, v petek zvečer, igrali z moštvom Hapoela. Od izraelskih prvakov so bili boljši vso
Naši državni prvaki so v Kijevu nastopili precej pomlajeni. Na sliki stojijo (od leve proti desni): Tadej Pera-novič, Primož Troppan, Igor Belofastov, Tevž Suhadolnik, Matjaž Homovec, Gašper Šenica, Aleksander Mertelj, pomočnik trenerja Aleš Komelj in trener Tomo Balderman. Čepijo: Matej Nastran, Rok Vehovec, 'iga Bukovac, Miha Vreček, Žiga Balderman, Tomaž Mihelčič in Jure Nastran.
tekmo, na koncu pa so zanesljivo slavili s 14:4(3:1, 3:0, 4:1).
Prav tako so si zanesljivo zmago priborili v drugem nastopu, ko so v soboto ekipo britanskega Bri-stola premagali s 13:8 (5:1, 2:4, 4:1, 2:2). Že po tej zmagi je bilo jasno, da so uvsrščeni v naslednji krog predtekmovnja, saj jih je v nedeljo čakala le še tekma z domačo ekipi Dinama. Kranjčani so znova zaigrali dobro in požrtvovalno in - kljub pomlajenem moštvu - zabeležili še eno zmago. Ukrajinske prvake so premagali 5:8 (2:1, 1:2, 0:4, 2:1).
Tako so osvojili prvo mesto s popolnim izkupičkom 6 točk. V nadaljevanje tekmovanja se je z drugim mestom uvrstila še ekipa domačega Dinama, Hapoel je osvojil 3. mesto, Bristol pa zadnje, četrto.
Naši državni prvaki bodo torej v odločilnem krogu kvalifikacij za ligo prvakov nastopili v Budimpešti, ki se je poleg Kranja potegovala za organizacijo tega turnirja. Na Madžarskem bo turnir potekal od 23. do 25. novembra, poleg Živil Triglava pa bodo nastopile še ekipe italijanskega Posili-ppa, Rapid iz Bukarešte in domači Honved.
• V. Stanovnik, foto: G. Kavčič
Odbojkarjem Merkur Lip Bleda se ni izšlo
Bled, Kranj, 30. oktobra -
Kljub temu da očitno državni prvaki iz Kamnika še niso v najboljši formi, pa so tokrat na gostovanju v Slovenski Bistrici le prišli flo novih treh točk. Odbojkarji Calcit Kamnika so sicer srečanje Precej bolje začeli in zanesljivo dobili prvi niz, v nadaljevanju pa s° jih domačini dobro namučili, Kamničani pa so le dosegli mak-S|rnalno zmago in so skupaj s Fu-Žinarjem in Salonitom v vodstvu P° dveh odigranih krogih. Grant: kalcit Kamnik 0:3 (-15, -22, -gX Tokrat pa se ni izšlo odbojnem Merkur LIP Bleda. Od-b°jkarji Šoštanj Topolšice so že PreJŠni teden v Kamniku nakaza-U' da so v odlični formi in so bili f°krat v izredno dramatični tekmi boljši
1:1
>i od Blejcev, ki  so po
malce nesrečno izgubili tretji ln četrti niz "na razliko" in se trenutno nahajajo na petem mestu s tremi točkami. Šoštanj Topolši-!*: Merkur LIP Bled 3:1 (19,-18, 28-23).
v ženski konkurenci 1. DOL so y?dstvo prevzele odbojkarice £ove KBM Branik, pred Formis , eUom, HIT Novo Gorico in izbijano.
Tokrat sta bila oba gorenjska Predstavnika v moški konkurenci 1 ,^OL uspešna. Medtem ko so °dbojkarji Termo Lubnika po
slabšem začetku ugnali goste s Portoroža s 3:1 (-17,15, 20,23) in so z dvema zmagama in enim porazom trenutno na četrtme mestu, pa so si odbojkarji Astec Triglava "privoščili" izgubo točke proti še eni ekipi iz obale - Izoli. Kranjčani so povedli že z 2:0 in namesto, da bi zanesljivo zaključili tekmo v svojo korist, so dovolili preobrat in so zmago morali reševati šele v petem nizu. Tudi Kranjčani so v treh krogih dosegli dve zmagi in so na petem mestu s točko zaostanka za Škofjeločani.
V ženski konkurenci 2. DOL so sicer novo zmago dosegle odbojkarice 3S Kamnika, pa vendar Kamničanke po zanesljivem vodstvu privoščile ležernost in ni veliko manjkalo, da bi ostale brez najmanj ene točke saj so četrti niz dobile šele s 30. točko. 3S Kamnik : P.Prevalje 3:1 (18, 17, -18, 28). Manj uspešne so bile zopet odbojkarice Mladi Jesenice, ki so doma izgubile s Kočevjem s 1:3 (23, -20, -20, -22), prav tako pa so brez točk ostale tudi odbojkarice Bleda, ki so na gostovanju v Ljubljani osvojile le niz. Ljubljana II : Bled 3:1 (15, -24, 19, 20). Jeseničanke in Blejke so trenutno v skupini štirih ekip brez osvojenih točk.
V zahodnem delu 3. DOL so v vodstvu odbojkarji Astre Teleko-
ma iz Žirovnice s polnim izkupičkom. Rezultati 3. kroga - Calcit Kamnik II: Krka Novo mesto 3:1, Astra Telekom : Merkur LIP Bled II 3:0. Odbojkarji Calcit Kamnika II so na drugem mestu, Merkur LIP Bled II je četrti, Iskra-Mehanizmi Kropa pa z eno odigrano tekmo na šestem mestu. V
ROKOMET
ženski konkurenci so vse tri gorenjske ekipe izgubile domače tekme - ŽOK Partizan Šk. Loka s Piranom z 0:3, Bohinj z Italijansko skupnostjo z 1:3 in Pizze-ria Morena s Semičem prav tako z 1:3. Vse tri gorenjske ekipa so v skupini štirih ekip na zadnjih mestih brez osvojene točke. • B.M.
Cent9 °en*ru 9neča ves teden - Ob odprtju novih prostorov so v Vita so V ^ak,em prejšnji teden pripravili dneve odprtih vrat, na katere Privrž°Vabi1' Z'asti 'Jubite,ie različnih zvrsti aerobike in fitnesa. Da je 2ova|6nCev tovrstne9a športa v Naklem in okolici res veliko, je doka-oranž Udeležba na promocijskih vadbenih urah, saj sta bili sicer veliki °L>isKna 'n moc'ra dvorana večino časa celo premajhni za množico pr0qr°Valcev. ki so vse dni vadili brezplačno. Mnogi so si po ogledu so v *e našli Prave9a zstse in se vpisali v redno vadbo, ostali pa ak|o vabljeni tudi v naslednjih dnevih in tednih.
• V. Stanovnik, foto: G. Kavčič
Nadaljevanje zmagovitega niza
Kranj, 30. oktobra - Sava in Jelovica sta zapravili prvo priložnost za uvrstitev pod vrh lestvice, zato pa zmagoviti niz nadaljujejo Ločani.
Tokrat so igralci Terma vzeli mero, na gostovanju, neugodni Veliki Nedelji, ki je bila lani hit prvenstva. Kot kaže, so njihovo vlogo letos prevzeli Ločani, ki igrajo kot prerojeni. Očitno je novi trener našel pravo formulo, potrebni pa so bili tudi nekateri odhodi igralcev.
Že med tednom so rokometašice Jelovice in Save zapravile prvo priložnost, da se zasidrajo pod sam vrh prvenstvene lestvice. Poraza z Olimpijo in Žalcem sta pokazala, da ekipi na gostovanjih z enakovrednimi nasprotniki naredita kakšno napako več kot tekmec. V sedmem krogu Jelovica ni imela možnosti za zmago, saj so Krimovke v Sloveniji za vse nasprotnik iz drugega planeta. Zato pa so si nov nepričakovan spodrsljaj privoščile "gumarke", ki so izgubile s Kočevkami. V izenačenem srečanju so gostej dosegle zadetek več in se veselile. Pravi debakl pa so doživeli rokometaši CHIO Kranja. Poraz s sedemnajstimi goli pove vse. Oba tekmeca sta igrala brez obrambe, doseženih je bilo kar 75 golov.
REZULTATI: 1. liga moški: Velika Nedela : Termo 19 : 23; Celje P.L. : Slovan 35 : 26; Inles Riko : Rudar 25 : 34; Trimo Trebnje : Gorenje 25 : 27; Mobitel Prule 67 : Sevnica 32 : 27; Prevent: Izola 39 : 23; 1. liga ženske: Jelovica : Krim E.N.R. 21 : 37; Sava : Gramiz 30 : 31; Burja : Olimpija 27 : 37; Škocjan : Žalec 29 : 31; Piran M.D.M.. Izola Bori 33 : 22; 1. B liga moški: Goriška : CHIO Kranj 46 : 29; Cimos : Šmartno 99 38 : 28; Mitol Pro Mak : Pivka Perutni-narstvo 21 : 29; Dobova : Mokerc KIG 26 : 19; Dol TKI Krastnik - Gorica Leasing 30 : 32; Novoles : Ormož 31 : 31; 1. B liga ženske: Branik : Zagorje 20 : 35; Vias Šentjernej : Keting 32 : 31; Polje : PUV Cerljc 40 : 24; Rače : Vegrad 16 : 32; Jadran : Tenzor Ptuj 15 : 39; Novo mesto : Celeia 19 : 51; Planina Kranj - prosta; 2. liga moški: Radovljica : Ajdovščina 21 : 33; Črnomelj : Sava 28 : 21; Grosuplje : Sviš 20 : 21; Radgona : Atom Krško 34 : 22; Grča : Drama 29 : 29; Fu-žinar : Krim 28 : 29. • M. Dolanc
SMUČARSKI SKOKI ______
Planica kmalu nared za sezono
Planica, 30. oktobra - Najbolj zagnani prijatelji Planice, ki so zdaj združeni pri Športnem društvu Rateče - Planica, so že pošteno zavihali rokave. Ob sobotah in nedeljah člani odborov in komisij, ki sodelujejo pri organizaciji skakalnih prireditev, organizirajo delovne akcije, na katerih čistijo okolico skakalnic, opravljajo različna vzdrževalna dela in se pripravljajo na tekmovanja v novi sezoni.
Tokrat so trdno odločeni, da do začetka zime pripravijo vse, da ne bodo spet tarča kritik, da Planica s številnimi pomanjkljivostmi izgublja ugled doma in v svetu. V ospredju je spet skrb za 185-metrsko velikanko, na kateri bo 22. in 23. marca 2002 finale svetovnega pokala v smučarskih poletih. Večjih del ne načrtujejo, le nekaj rednih vzdrževalnih na naletu in ob izteku.
Na 120-mctrski skakalnici urejajo nalet, največja novost pa se na tej Bloudkovi mojstrovini obeta naslednjo sezono, ko jo bodo pokrili s plastiko in bodo na njej možni poleti do 160 metrov. • J. Rabič
Za Gorenjce same zmage
Kranj, 30. oktobra - V 5. krogu l.A SKL za ženske sta obe gorenjski ekipi zmagali. Za Tržičanke je bila to celo prva zmaga na domačih stezah, Triglavanke pa so tudi po gostovanju v Cerknici še brez poraza v letošnjem prvenstvu in vodijo na lestvici. Ljubelj je s štirimi točkami na 7. mestu.
REZULTATI 5. krog: Brest Cerknica: Triglav Kranj (Vintar 467, Belcijan in Nardoni po 461) 2:6 (2561:2693); SHP Ljubelj Tržič (Schoffmann 484, Zaje 438): Proteus Postojna 7:1 (2582:2380); Gradnje IGEM SI. Gradec : Adria Ankaran 5 : 3 (2538:2509); Miroteks Celje : Gorica Nova Gorica 7:1 (2574:2306); Prosol-Stiking Ljubljana : Izola 4:4 (2330:2278).
V moški konkurenci l.A SKL je 1SKRAEMECO postavil nov rekord kegljišča v Dravogradu in zanesljivo zmagal. Za nameček je Boris Be-nedik popravil posamični rekord na 1047 podrtih kegljev. Prvo zmago je na domačih stezah v Kranju priboril tudi LOG-Steinel. Po zmagi Rudarja v derbiju s Konstruktorjem, so Trboveljčani in ISKRAEMECO še edini neporaženi ekipi, LOG-Steinel je s tremi točkami na 8. mestu. REZULTATI 5. krog: Elektrarna Dravograd: ISKRAEMECO Kranj (Benedik Bo. 1047, Hafnar D. 1016) 2:6 (5827:5904); LOG - Steinel Kranj (Benedik Br. 1004, Hafner 993, Šemrl 992) : Calcit Kamnik-Domžale 6:2 (5830:5542); Rudar Trbovlje : Konstruktor Maribor 6:2 (5767:5646); Litija 2001 : Proteus-LIV Postojna 6:2 (5465:5294); Prosol-Stiking Ljubljana : SI. Konjice 2:6 (5155:5317). • V.O.
KOŠARKA__
Dončič uspešno polnil koš
Škofja Loka, Kranj, 30. oktobra - Minulo soboto so košarkarji in košarkarice v 1. slovenski ligi igrali redni krog. V Hypo ligi za moške je doma igrala Loka kava TCG, ki je v zanimivi tekmi v dvorani na Podnu ugnala ekipo Alpos Kemoplasta 99:90 (61:60, 39:44, 21:19). V moštvu domačih se je zlasti izkazal povratnik Saša Dončič, ki se je izkazal v obrambi, v napadu pa Ločanom priboril kar 32 točk.
Tudi ekipa Triglava po dveh krogih ostaja še neporažena. Kranjčani so tokrat gostovali pri Rogli in zmagali 75:91 (57:71, 38:43, 18:19). Ekipa domžalskega Heliosa je izgubila pri Zagorju Banki Zasavje 94:92 (76:49, 55:32, 26:16). Poleg Triglava in Loka kave TCG ima popoln izkupiček štirih točk še ekipa Savinjskih hopsov.
To soboto, 3. novembra, bo tako derbi v Kranju, kjer bo Triglav gostil ekipo Savinjskih Hopsov. Tekma v dvorani na Planini se bo začela ob 20.15 uri. Domžalski Helios bo v soboto ob 19.30 uri gostil ekipo Rogle, Loka kava TCG pa bo gostovala pri Kopru.
V l.B moški SKL je ekipa Geparda Radovljice gostovala pri ZM Mariboru in izgubila 99:65 (75:39, 48:25, 28:15). V soboto Radovljičani doma gostijo ekipo Union Olimpija mladi.
Gorenjski derbi v 4. krogu 1. SKL za ženske pa je bil tokrat v Škofji Loki. Ekipa Odeje je gostila košarkarice Kobrama Jesenic. Gostje so zmagale 66:72 (43:50, 26:30, 11:17). V soboto bo ekipa Kobrama Jesenic v dvorani OŠ Prežihovega Voranca ob 19. uri gostila ŽKD Maribor, ekipa Odeje pa bo gostovala pri Lek Jezici. • V.S.
Za Evropo tudi v Kranju
Kranj, 30. oktobra - To nedeljo, 4. novembra, se bo v dvorani ŠRC Jezica zbrala slovenska košarkarska reprezentanca, ki si bo na kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo 2003 skušala izboriti mesto med najboljšimi ekipami stare celine. Tako je novi slovenski selektor Slobodan Subotič konec tedna že objavil imena reprezentantov, ki se bodo potegovali za mesto v ekipi, ki bo nastopila na prvih treh kvalifikacijskih tekmah v mesecu novembru. To so: Sani Bečirovič, Matjaž Smodiš, Dragiša Drobnjak, Samo Grum, Jaka Lakovič, Slavko Duščak, Goran Jurak, Smiljan Pavič, Goran Jagodnik, Arriel Mc Donald, Mario Kraljevič, Ivica Jurkovič, Marko Milic, Boštjan Nachbar, Marko Tušek, Beno Udrih in Želj ko Zagorac.
Naši reprezentantje bodo prvo kvalifikacijsko tekmo proti ekipi Portugalske odigrali v sredo, 21. novembra, v Kranju.
• V. Stanovnik
PADALSTVO
Padalci v Abu Dhabiju
Lesce, 30. oktobra - Minulo soboto je v Združene arabske emirate odpotovala naša padalstva reprezentanca, ki se bo od 1. do 9. novembra v Abu - Dhabiju udeležila svetovnega vojaškega prvenstva. V skokih na cilj in figurativnih skokih bodo Slovenijo zastopali Roman Kanin, Matjaž Pristavec, Uroš Ban, Senad Salkič in Borut Erjavec, v disciplini likovnih skokov pa bo Erjavca v vlogi snemalca zastopal Domen Vodišek. V ženski konkurenci bo nastopala Irena Avbelj. • V.S.
NAMIZNI TENIS_
Poraza Križ in Merkurja
Tržič, Kranj, 30. oktobra - V l.SNTL za moške je ekipa Križev gostovala pri Krki in izgubila 6:3. Z dvema zmagama so sedaj na šestem mestu. Prav tako je tokrat izgubila tudi ženska ekipa NTK Merkurja v l.SNTL za ženske. Kranjčanke so doma gostile ekipo Ar-rigonija iz Izole in bile z nekaj smole slabše 3:6.
Že prejšnjo nedeljo je bil v Puconcih 1. odprti turnir mlajših kadetov, na njem pa se je izkazal igralec NTK Merkurja Aleš Rot, ki je brez izgubljenega dvoboja osvojil prvo mesto.
V Škofji Loki pa so bile v nedeljo kvalifikacije za ekipno prvenstvo Slovenije za mldaince. Zmagala je ekipa NTK Merkurja izt Kranja pred NTK Škofja Loka in NTK Križe. Najboljši igralec turnirja je bil domačin Klemren Jazbič. • V.S.
ŠAH
130 igralk na Sterm trgu
Stari trg ob Kolpi, 27. decembra - Ob 40-letnici šahovskega delovanja v Starem trgu ob Kolpi so člani kluba v sodelovanju z osnovno šolo priredili zanesljivo največji ženski šahovski turinir v Sloveniji, prav tako pa tudi enega največjih, če ne celo največjega na svetu. 130 igralk se je potegovalo za Pokal revije Jana. V šestih starostnih skupinah so zmagovalke postale: Francka Petek v najstarejši skupini, Simona Orel v skupini igralk srednjih let, Petra Grošelj v skupini do 30 let, Darja Kapš do 20 let, Romana Herljevič do 15 let in Maja Nadvešnik do 10 let. Skupne zmagovalke so postale: Petra Grošelj pred Darjo Kapš s po 8 točkami in Francka Petek s 7,5 točke.
Vse igralke so preele tudi praktične in knjižne nagrade revije Jana in Šahovske zveze Slovenije. Nagrade klubom z največ udeleženk je prispeval Unior, obrat Stari trg ob Kolpi, turnir pa so podprli tudi ostali sponzorji: Schuster, d.o.o., Koper, Kolpa, d.o.o., krajevna skupnost in občina. • A.D.
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
POGOVOR / info@g-glas.si
Torek, 30. oktobra 200J.
Tečaji plavanja dojenčkov tudi v Sloveniji in na Gorenjskem
Tudi dojenčki so lahko plavalci
"Seveda nikomur ne morem obljubiti, da se bo njegov otrok pri šestih mesecih ali enem letu naučil plavanja. So pa tečaji, ko imajo dojenčki še "žabji refleks", zelo koristni za otrokov vsestranski, predvsem pa motorični razvoj. In ne nazadnje tudi za starše, ki jim druženje v bazenu prinesle marsikatero lepo urico," razmišlja
inštruktorica plavanja Nina Žepič iz Kranja.
Tečaji trajajo deset ur, enkrat na teden, kar pomeni približno tri mesece, saj ob praznikih seveda ne plavajo. "Tečaji pri nas potekajo po tako imenovani Fredovi metodi, ki je nastala na podlagi večletnih raziskav, v Nemčiji pa se je razvila leta 1986. To metodo smo v Sloveniji malce spremenili, saj na primer v originalu ne odobrava, da mamica ali očka vzame otroka iz obroča. Mi smo ugotovili, da je koristno, če ob koncu za nekaj minut eden od staršev otroka stisne na golo kožo. Takšnega stika pač doma ni dostikrat, saj so starši večino oblečeni in nimajo te možnosti," pravi Nina, ki je v zadnjih dveh letih z dojenčki in starši opravila že šest tečajev in pridobila veliko izkušenj. "Tečaji za najmlajše se delijo na več stopenj. Prvi je za dojenčke od štirih mesecev do enega leta, nato pa so tudi tečaji z drugačnim programom za malčke od enega do štirih let. Pri tem je marsikaj odvisno od motoričnega razvoja otrok."
Skrb za čistočo
"Ko se starši, navadno po telefonu, zanimajo za tečaj plavanja, jih najbolj skrbi, da otroku v bazenu, v vodi ali v
Da je plavanje za dojenčke povsem varno in da voda ostane čista je poskrbljeno s posebnimi plavalnimi hlačkami.
Prvi četrtkovi jutranji plavalci v bazenu Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki: Kaja, Tinkara, Mojca, Enej in Simon.
Škofja Loka, 30. oktobra - "Ko sem se
pri šestnajstih letih odločila, da preneham s treniranjem plavanja, sem bila z nenehnimi treningi res zasičena, toda s plavanjem in vodo še malo ne. Tako sem se odločila, da opravim vaditeljski tečaj. Začela sem se ukvarjati z otroki, vodila sem plavalne tečaje za predšolske otroke in bila sem navdušena. Pred kakšnimi šestimi, sedmimi leti sem po televiziji prvič videla, da plavanja, oziroma gibanja po vodi, učijo tudi že dojenčke. Predstavljali so sicer neko rusko metodo plavanja in tunkanja, vendar sem od takrat naprej
je veliko izkušenj o plavanju z dojenčkom nato pridobivala kar ob lastnem sinu Žanu. "Žan je skupaj z menoj in Damjanom prvič šel na bazen že pri treh mesecih, nato sva šla skupaj na tečaj plavanja za dojenčke. Do danes, koje star tri leta, je obiskoval že tri tečaje. Ves čas je bil navdušen, sama pa sem hkrati opazovala njegov izreden motorični razvoj. Shodil je že pri devetih mesecih, je zelo družaben in ima resnično rad vodo," pravi Nina, ki je ob Žanu našla dovolj časa, predvsem pa je imela veliko veselja, da se je posvetila tudi ostalim malčkom.
Dojenčki plavajo s pomočjo tako imenovanih Fredovih obročev, v katerih ležijo na vodi pod kotom 15 stopinj, kar jim omogoča gibanje v vodi v vse smeri. Neža kot prvo disciplino najraje "trenira" žabico...
imela v glavi zamisel, da bi tudi sama rada poskusila, kako bi se na plavanje odzivali dojenčki. Vendar pa to takrat pri nas še ni bilo možno, saj na tečaje in šole plavanja nismo sprejemali otrok, mlajših od štirih let," pravi Nina Žepič, ki pa na učenje plavanja dojenčkov kar ni mogla pozabiti.
Žan in prvi tečaji
Ko se je Nini pred tremi leti rodil Žan, sta se z možem Damjanom - ki je kot triatlonec seveda športnik po srcu - odločila, da poiščeta možnosti, kako začeti s plavanjem. "Imela sva srečo, ker se je ravno takrat na Fakulteti za šport v Ljubljani začelo plavanje dojenčkov po tako imenovani Fredovi metodi. Uvedla jo je dr. Dorica Šajber Pincolič, ki je obiskovala seminar za plavanje dojenčkov v Nemčiji in začela s prvim tečajem. Prvi štirje dojenčki so bili "difovski", se pravi otroci profesorjev na Fakulteti za šport. Res je bilo v začetku to plavanje zgolj nekakšno "tipanje", učenje za vse in ko sem se sama zanimala in šla na tečaj še za vaditelja plavanja za dojenčke, je bilo še marsikaj nedorečenega," pravi Nina, ki
Nekdanja plavalka, sedaj pa inštruktorica plavanja Nina Žepič, je mamice in očete že prepričala, da je čofotanje v vodi za dojenčke lahko užitek, prav tako pa vpliva na hitrejši razvoj
"Že pred dvema letoma, predvsem pa lani, sem na Fakulteti za šport vodila več tečajev plavanja za dojenčke. Z mentorstvom mi je sprva pomagala dr. Dorica Šajber Pincolič, ki mi je ob vsakem tečaju bolj zaupala in pri delu sem bila vse bolj samostojna. Starši so imeli v zgodnje plavanje otrok vedno več zaupanja, tečaji so se začeli s pomočjo vaditeljev širiti po Sloveniji, tudi na Gorenjskem, v Radovljici oziroma na Bledu je prvega pripravila nekdanja plavalka Polona Rob. Tudi jaz sem si želela, da bi vodila tečaje za dojenčke čim bliže doma, v Kranju ali Škofji Loki, kjer smo tudi stanovali nekaj časa. Začela sem iskati možnosti najetja bazena in najprej se mi je ponudila v Škofji Loki, kjer smo s prvim tečajem začeli v začetku oktobra. Ko so sedaj odprli tudi prenovljen bazen pri Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju, pa sem lahko dobila celo nekaj popoldanskih terminov najetja bazena in tako bomo sredi novembra začeli s tečaji plavanja dojenčkov v Kranju," načrtuje Nina, ki si je s svojim simpatičnim pristopom in ljubeznijo do otrok že na prvih tečajih pridobila zaupanje dojenčkov in njihovih staršev.
Voda je topla, okusna in ... tudi malce mokra, ugotavlja plavalec Lev.
družbi z drugimi ne bo všeč. Vsaki mamici, ki izrazi dvom rečem, naj pride, naj poskusita, če jima ne bo všeč naj pač ne hodita več. Toda še vsi, kar jih je prišlo, so na koncu ostali. Tudi enega primera se ne spomnim, da otroku ne bi bilo všeč. Je pa zanimivo, da zelo malo staršev izrazi dvom o čistoči vode, v možnost okužbe na tečaju," pravi Nina, ki seveda poskrbi, da tudi teh težav ni. "Največkrat imajo otroci na sebi posebne neoprenske hlač-
Dojenčkom, mamicam in očkom v vodi sploh ni dolgčas, saj je moč početi veliko vaj, vmes pa tudi kakšno zapojejo...
možganov, ki pa pri enem letu gibov Še ne morejo uskladiti. To se v največjih pri' merih zgodi v starosti med tremi in štirimi leti. Se pa že najmlajše uči pravilnih gibov in nato tudi vzdržljivosti. Zato p° zaključenem tečaju garancije, da bo kdo plaval, ne morem dati," v šali pravi Nina.
Mamice so navdušene
"Simon je moj prvi otrok in že na morju, ko smo ga dajali v vodo, je užival. Sh" šala sem za tečaj plavanja dojenčkov v Ljubljani, ko pa sem v Gorenjskem glasa prebrala, daje tudi v Škofji Loki, sem se hitro odločila. Ni mi žal, saj oba uživa; va," je zadovoljna Magda iz Medvod, k' z desetmesečnim Simonom uživa na tečaju. Tudi Alenka z devetmesečnim Enojem je zadovoljna s prvimi izkušnjami-"Že pred nosečnostjo sem slišala za pla' vanje dojenčkov in ker ima Enej rad vodo sem se odločila, da prideva. Že pri pet1"1 mesecih je rad čofotal in se vode sploh r# boji. Zame pa plavalni tečaj pomeni tudi malo družabnosti, saj jeseni in pozimi m moč biti toliko v naravi," pravi Alenka-
Maja iz Poljan vozi na tečaj devetmesečno hčerkico Kajo. "Če bil tečaj *e prej, bi jo zagotovo pripeljala že pred de; vetim mesecem. Kaja v vodi uživa, men' pa je všeč, ker sem ugotovila, da se otrokom v vodi lahko počne marsikaj-Prej smo Kajo enostavno dali v °Dr°. in v vodo, sedaj znava že kar nekaj zam mivih vaj," pravi Maja. .
Posebno so se tečaja v domu Slepih slabovidnih v Škofji Loki razveselile ma-
V bazenu je čas za družabnost
"Sama se spominjam, da je zame osebno, ko sva šla z Žanom prvič na tečaj plavanja, veliko pomenilo tudi to, da sva v družbi pozabila na vsakdanji ritem, z obiskom tečaja sva "razbila" monotonijo pustih zimskih dni in se pridružila ostalim mamicam in otrokom. Ugotavljala sem, da ponoči ne joče le moj otrok, ki mu rastejo prvi zobki, ugotovila sem, da joka tudi ostalih deset... Ker sem imela kar malo poporodne depresije, so me ti pogovori sproščali," se spominja Nina, ko sedaj opazuje mlade mamice, ki obiskujejo tečaje plavanja.
ke, ki zadržujejo urin in blato. Šele, ko  mice iz Podlubnika, ki imajo do baze otroka slečemo, gre vse to ven. Te hlačke  le nekaj minut hoje. "Sestra mi je po ^ oziroma pajaci so tudi varovalo pred pre-  dala za tečaj v Ljubljani, ker pa je prd°
nni.t tnv„ ui:~. «o cam cp odloČil*1'
Čutiva
hladom. So mi pa prav na tem tečaju v nost sedaj tako blizu, pa sem se odlo Škofji Loki mamice predlagale posebno da s Tinkaro prideva. Dobro se poču vrsto pleničk, ki zadržujejo vodo in blato  in uživava," je povedala mamica JernJ •
Tudi Nataša je svojo devetmesečno W>) co pripeljala v družbo mladih PlavalcHaj "Ko sem imela prvo hčerko, ki je seou stara pet let, za tečaje še nisem vede i Pred dvema letoma pa sem slišala za čaje v Ljubljani in bila zelo vesela, da ^ sedaj še pri nas. Zabavno je, pusti jes ski dnevi niso več vsi enaki in obe se
in se lahko uporabljajo v vodi."
Sicer pa na tečaje plavanja najbolj pogumno hodijo mlajše mamice in očki, čeprav tudi malce starejše niso več izjeme. Navadno so otroci iz bolj "športnih družin", vendar pa plavalni tečaj med četrtim mesecem in enim letom seveda ne pomeni, da otrok na koncu res plava. "Pri enem letu je logično, da otrok sam še ne more plavati, saj je to odvisno od razvoja
seliva čofotanja po vodi," pravi . -
• V. Stanovnik, foto: A. Korene*
Nataša-
82
Petrol ustanovil še Elektropetrol
Družba Petrol želi postati celovit ponudnik energije v Sloveniji, zato je poleg nove družbe Petrol Plin skupaj z avstrijskim partnerjem ustanovil še mešano podjetje
Elektropetrol, ki bo tržilo električno energijo.
J*led, 29. oktobra - V petek je vodstvo delniške družbe Petrol objavilo, da je z avstrijskim podjetjem Estag AG ustanovilo mešano Podjetje Elektropetrol, ki se bo ukvarjalo s trgovanjem z električno energijo. Na tak način Petrol uresničuje svojo ambicijo, da 1)0 lahko zagotavljal celovito energetsko oskrbo, torej poleg tekočih goriv, maziv in plina, tudi elektriko. Nova družba bo zajela s poslovanjem v začetku prihodnjega leta, v petih letih pa naj 1)1 osvojili najmanj petinski tržni delež. Vlagali bodo tudi v Proizvodnjo električne energije.
		
		
		
1		
v Sloveniji, saj je nekaj več kot tretjinski lastnik Adriaplin in s Petrolom soustanovitelj ter družbenik v podjetju Aquasystems v Mariboru.
Prvo leto poslovanja nove družbe Elektropetrol so najavili kot pripravljalno obdobje, ko v Sloveniji niti še ne bo povsem liberaliziran trg z električno energijo, že v letu 2003 pa naj bi nastopili s svojo ponudbo, ki jo bo, po njihovih napovedih, odlikovala visoka kvaliteta, velika zanesljivost in konkurenčna cena. V petih letih naj bi pri trgovanju z električno energijo dosegli letni promet 100
milijonov mark in v tem obdobju naj bi to področje (ta družba) postalo tudi dobičkonosno(a). Svojevrstno presenečenje pa je bila tudi najava, da bo Elektropetrol vlagal tudi v proizvodnjo električne energije, pri čemer predsednik Lotrič ni želel biti konkreten, saj je dejal, da je mnogo odvisno od načina privatizacije teh zmogljivosti. Vlagali bodo v gradnje - za savsko verigo novih hidroelektrarn je sicer dejal, da ne bodo sodelovali, vlagali bodo tudi v obnove in modernizacije že obstoječih proizvodno-elektroenerget-skih naprav. Tudi pri tem računa-
jo na izmenjavo znanja, saj je družba Estag solastnica najmodernejših hidroelektrarn v Avstriji, aktivno pa je tudi udeležena v nedavno ustanovljeni borzi za trgovanje z električno energijo, kar je samo še ena od garancij za zanesljivost dobave.
Seveda pa se na predstavitvi nove slovensko-avstrijske družbe ni bilo mogoče izogniti tudi neprijetnemu vprašanju, kaj pomeni, oz. kako komentirajo le dan prej objavljeno prepoved Avstrije o uvozu električne energije iz kar 20 držav, med katerimi je tudi Slovenija. Predstavnik Estaga se
je izognil odgovoru z izgovorom, da pač odločitve svoje vlade ne more komentirati, in hkrati izrazil mnenje, da gre le za začasen ukrep. Celo več: ukrep je po njegovem mnenju del iracionalnega ravnanja naše severne sosede v odnosu do energije proizvedene v jedrskih elektrarnah, pri čemer je prepovedan neposredni uvoz, kar precej energije pa se uvaža v Avstrijo preko tujih posrednikov. Električna energija pač ne pozna meja - teče pač tja, kjer jo potrebujejo. In Petrol se bo z Elektro-petrolom očitno pogumno vključil v ta posel. • S. Zargi
Kot sta sporočila predsednika uprav Petrola Janez Lotrič in Kraškega podjetja Estag AG Adolf Fehringer, sta 10. oktobra Podpisala partnersko pogodbo o Ustanovitvi družbe Elektropetrol, v kateri bo imel Slovenski Petrol 51-odstotni delež, avstrijski Estag Pa 49-odstotni. Sedež družbe bo v Ljubljani, poslovati pa naj bi za-^eli 1. januarja prihodnje leto. S tern se po Lotričevih besedah Uresničuje poslovna usmeritev, po kateri Petrol postaja iz naftne družbe družba za celovito energetsko oskrbo, saj je že lani Petrol ustanovil tudi družbo za trgovanje s plinom, ki se intenzivno razvija.
Podobno usmeritev ima tudi avstrijski partner, saj ga sestavljajo štiri hčerinske družbe: Stewag za proizvodnjo, prenos in prodajo električne energije, Steirische Ferngasea plinsko dejavnost, Steirische Fernvvarme za plinsko dejavnost ter Steirische Abfallver-wertungs za čistilne naprave, recikliranje in ekologijo. Partnerstvo sloni na potrebi po izmenjavi znanja iz proizvodnje in trženja električne energije in dobrega poznavanja slovenskega trga in trgov drugih jugovzhodnoevropskih držav, kamor naj bi dolgoročno tudi razširili svojo dejavnost. Dodajmo še, da je Estag AG že prisoten
Mercator v Kranju postavil temeljni kamen za nakupovalni center
Na Primskovem, ob kranjskem krožišču, so minuli petek položili temeljni kamen za nov Marcatorjev nakupovalni center, ki bo dokončan predvidoma konec aprila prihodnje leto.
V petek, 26. oktobra, sta predsednik uprave družbe Poslovni sistem Mercator Zoran Jankovič in generalni direktor družbe GP Gradiš Jesenice Uroš Ogrin, na gradbeni parceli na Primskovem, ob kranjskem krožišču, na priložnostni slovesnosti zazidala temeljni kamen za Mercator Center Kranj.
Center se bo razprostiral na 35500 kvadratnih metrih zemljišča. Ponudba bo na voljo v 21 prodajalnah in lokalih na 11500 kvadratnih metrih trgovskih površin, udobno nakupovanje pa bo dopolnilo 540 zunanjih in 211 garažnih parkirnih mest.
ŽIVILA
Največja prodajalna v centru bo Hipermarket Mercator, ki bo zasedal 5500 kvadratnih metrov površine. Mercatorjevo ponudbo bodo dopolnjevali še različni programi - restavracija, športna prodajalna Intersport, drogerija, tehnična trgovina Trgoavto, kavarna, vrtni center, tekstilna prodajalna Modiana - in pa ponudba lokalov in prodajalen, s katerimi bodo upravljali najemniki.
Mercator Center Kranj bo, tako kot vsi drugi Mercatorjevi centri, sodobno klimatizirano nakupovalno središče. Kupcem bo zago-
Direktor Mercatorja Gorenjska, d.d., Ludvik Leben, kranjski župan Mohor Bogataj in Predsednik uprave družbe Poslovni sistem Mercator Zoran Jankovič (od leve) in direktor NFD ter dosedanji predsednik nadzornega sveta Mercator Stane Valant (v ozadju).
te riOS tudi 31. 10. in 1. 11. 2001
TRŽIČ KRANJ
JESNICA BITNJE BRITOF BRNIK
Brklje
Golnik
jezersko
Naklo
preddvor
fENĆUR
SKORJA LOKA
JtSTENIK
^OGUE
P0DNART
KROPA
^DOVUICA BLED
j^ORNJE GORJE
breznica jesenice
KF{ANJSKA
GORA
HIPERMARKET Tržič, Cesta Marie aux Mineš 4
SM Drulovka, Drulovka 57
SP Čirče, Smledniška cesta 138
SP Delikatesa, Maistrov trg 11
SP Gorenja Sava, Gorenjesavska cesta 11
MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja 7
MARKET Na Klancu, Likozarjeva ulica 16
SP Oskrba, Begunjska ulica 4
SP Planina, Planina 65
MARKET Pri Nebotičniku, Bleivveisova cesta 7 a
SP Primskovo, Jezerska cesta 41
SP Storžič, Cesta na Brdo 5
SP Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12
SP Zlato polje, Kidričeva cesta 12
SP Besnica, V Čepuljah 19
SP Bitnje, Zgornje Bitnje 265
MARKET Britof, Briloff 313
SP Brnik, Zgornji Brnik 114
SP Cerklje, Trg Davorina Jenka 13
SP Golnik, Golnik 56
SP Kočna, Zgornje Jezersko 63
SP Naklo, Glavna cesta 32
SP Dvor, Dvorski trg 3
SP Šenčur, Kranjska cesta 3
SM Trata, Kidričeva cesta 81
SP Trstenik, Trstenik 8
SP Voglje, Na vasi 21
SP Podnart, Podnart 25 a
SP Kropa, Kropa 3 a
SM Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1
SP Predtrg, Ljubljanska cesta 39
SP Center I, Ljubljanska cesta 13 a
SP Mlino, Mlinska cesta 1
SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a
SP Breznica, Breznica 6 a
SM Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a
SP Center II, Cesta Maršala Tita 63
SP Jesenice, Cesta Maršala Tita 41
SP Kasta 1, Ulica Franca Benedičiča 2
SP Kasta 2, Cesta Maršala Tita 21
SP Kasta 4, Ulica Cirila Tavčarja 4
SP Tomšičeva, Cesta Toneta Tomšiča 70
SP Budinek, Borovška cesta 74
SP Vitranc, Borovška cesta 92
SM Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33
SM Mojstrana, Triglavska cesta 28
MARKET Dovje, Dovje 108_
Trgovina Sfinga, Valburga 37
sredo, 31.10.2001
8. do 13. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure
7. do 12. ure
8. do 12. ure 8. do 21. ure 8. do 12. ure
7. do 12. ure
8. do 12. ure
24 ur 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 7:30 do 11. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure
7. do 12. ure
8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 11. ure 8. do 12. ure 8. do 11. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 11. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure 8. do 12. ure
»Mek, 1.11.2001
8. do 11. ure
8. do 11. ure 24 ur
8. do 11. ure
8. do 11. ure
7:30 do 11. ure
Mercatorjev center pod budnim očesom GP Gradiš Jesenice precej hitro raste.
8. do 12. ure 7. do 12. ure
tavljal celovito in raznovrstno ponudbo kakovostnih izdelkov po konkurenčnih cenah, vrhunske prodajne storitve, enostaven dostop in udobno parkiranje. Zasnovan bo po najvišjih standardih za tovrstne objekte in se bo zlahka kosal s podobnimi centri svetovne
konkurence. Potrošniku bo zagotavljal tudi obilico možnosti za sprostitev in zabavo. Mercator bo posebno pozornost namenil tudi invalidom, saj jim bo omogočil neomejeno gibanje, ponudil prilagojene nakupovalne vozičke, blagajne, sanitarije in parkirne pros-
tore. Otrokom bosta na voljo igralnica in zunanje otroško igrišče.
Mercator Center Kranj bo že drugi tak center na Gorenjskem. Naložba bo znašala okoli 3,6 milijarde tolarjev, otvoritev pa bo predvidoma konec aprila 2002. • A. Brun, foto: G. Kavčič
kranjski trgovski center
8. do 12. ure
8. do 11. ure
TREN
VRTNAR
UGODNA PONUDBA
POMOĆ PRI JESENSKIH OPRAVILIH •PVC zaboji za obiranje •PVC posode •preše in mlini za sadje •nerjaveči sodovi in parafinsko olje za konzerviranje •orodje za vrtnarjenje
ZA LEPŠI CVETLIČNI VRT čebulice iz Holandije: tulipani, narcise, hiacinte,krokosi, ... vseh sort in barv
Nagrobne vaze iz GLINE
od 590,00 SIT dalje
ŽIVILA KRANJ, d.d., Cesta na Okroglo 3, Naklo
pon.-sob. 9h-19\ Savska c. 34, Kranj, *& 04-281-81-30
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 30. oktobra 2001.
Dražja elektrika, cenejši plin
S 1. novembrom se bodo podražili električna energija, telefonska naročnina in nekatere poštne storitve, pocenili pa mednarodni telefonski pogovori in zemeljski plin.
IZ TEČAJNICE LJUBLJANSKE BORZE
Enotni tečaj delnic v tolarjih na dan 26. oktobra, v oklepaju je primerjava s 4. septembrom:
Kranj - Vlada je na četrtkovi seji sprejela tri uredbe, na podlagi katerih se bo električna energija za gospodinjski odjem, javno razsvetljavo in ostali odjem na nizki napetosti podražila za pet odstotkov, znamke za pisma in dopisnice v notranjem poštnem prometu za štiri tolarje, telefonska naročnina pa za 14 odstotkov. Vlada je v petek na dopisni seji sprejela še eno uredbo, s to pa je izhodiščno ceno zemeljskega plina znižala za 8,7 odstotka.
Z uredbo o določitvi najvišjih cen osnovnih poštnih storitev v notranjem prometu se bodo v četrtek, 1. novembra, cene povišale za štiri tolarje oz. od 7,7 do 15,4 odstotka. Cena znamke za standardizirano pismo in dopisnico se bo povečala s 26 na 30 tolarjev, za nestandardizirano pismo (do 20 gramov) in dopisnico s 27 na 31 tolarjev, za pismo, težko od 20 do 100 gramov, pa z 52 na 56 tolarjev. Pošta Slovenije, ki je v letošnjih prvih devetih mesecih izkazala 700 milijonov tolarjev izgube, je predlagala višjo podražitev.
Telefonske storitve so se letos podražile že dvakrat, impulz skupno za 20 odstotkov in naroč-
nina za 15 odstotkov, Telekom Slovenije pa je ob koncu avgusta ministrstvu za gospodarstvo predlagal, da bi impulz povečali s 4,39 na pet tolarjev, naročnino pa kar za 75 odstotkov. V obrazložitev je navedel, da je že lani pri storitvah gospodarske javne službe izkazoval 7,5 milijarde tolarjev izgube, da telefonska naročnina zdaj pokriva le 46 odstotkov lastne cene in da več kot za polovico zaostaja za povprečno ceno v državah Evropske unije. Vlada ni odobrila tolikšnega povišanja, ampak je sklenila, da bo cena impulza ostala enaka kot doslej. Naročnino za enojni priključek (brez davka na dodano vrednost) je po-
Lastninske spremembe v bankah
Kranj - V lastništvu nekaterih slovenskih bank se obetajo kar precejšnje spremembe. Iz ministrstva za finance so sporočili, da so za nakup 34-odstotnega državnega deleža v Novi Ljubljanski banki do roka, 22. oktobra, prispele tri nezavezujoče ponudbe. Med ponudniki so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in dve veliki mednarodni finančni ustanovi. Ministrstvo ju ne omenja, v javnosti pa se je že zvedelo, da sta to belgijska skupina KBC in avstrijska Erste Bank, ki se usmerjata tudi na trge nekdanjih socialističnih držav. Komisija za vodenje in nadzor nad postopkom prodaje bo do 5. novembra pripravila ožji izbor, izbranim pa bo potlej dala
možnost, da skrbno pregledajo banko in do konca decembra pripravijo zavezujoče ponudbe. Ob tem, ko država prodaja tudi delež v Novi Kreditni banki Maribor, je vlada na četrtkovi seji sprejela še program, po katerem naj bi država prodala strateškemu partnerju tudi 62-odstotni delež v Poštni banki Slovenije. Lastniške spremembe se obetajo tudi v Banki Koper, saj naj bi njeni trije največji lastniki, to je Luka Koper, Istrabenz in Intereuropa, danes, v torek, s tretjo najmočnejšo italijansko banko Sanpaolo IMI iz Torina že podpisali okvirno pogodbo o prodaji večinskega, 51-odstolncga deleža.
•CZ.
večala s 1.259 na 1.440 tolarjev in za dvojni priključek s 1.025 na 1.340 tolarjev, cene mednarodnih pogovorov pa je znižala za 35 oz. 14. odstotkov. Vlada je tudi zavezala Telekom, da pripravi različne pakete osnovnih telefonskih storitev, med njimi vsaj enega z nizko mesečno naročnino in višjo ceno impulza. Ta paket bo primeren za uporabnike, ki sami redko kličejo in jih pogosto kličejo drugi, a jim socialni položaj ne omogoča plačila običajne mesečne naročnine. Ostali paketi naj bi bili odvisni od potreb uporabnikov na trgu in bi podobno kot pri mobilni telefoniji vključevali različne ravni storitev.
Gospodarsko interesno združenje Distribucije električne energije je že aprila v imenu javnih podjetij elektrogospodarstva predlagalo, da bi cene za odjem na nizki napetosti povečali za deset odstotkov, za odjem na visoki in srednji napetosti pa za štiri odstotke. Predlog je utemeljilo s težavnim gospodarskim položajem (izguba, zadolženost) ter 21-odstotnim zaostajanjem za cenami v državah Evropske unije. Vlada ni v celoti ustregla elektrogospodarstvu in je tarifne postavke za gospodinjski odjem, javno
razsvetljavo in za ostali odjem na nizki napetosti povečala za pet odstotkov: s 17,32 za kilovatno uro na 18,19 tolarja v višji dnevni tarifni postavki in z 10,19 na 10,70 tolarja v manjši postavki, k temu pa je treba prišteti še 19-odstotni davek na dodano vrednost. Cena električne energije se je nazadnje povišala novembra lani, skupno pa pri gospodinjskem odjemu lani za 8,2 odstotka in pri industrijskem za 5,1 odstotka.
Vlada je na četrtkovi seji soglašala tudi s podražitvijo zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov v občini Medvode, pri tem pa naj bi sedaj veljavno ceno povečali v treh delih: 1. novembra za 10,53 odstotka, za enak delež pa še 1. januarja in 1. marca prihodnje leto. Ob vseh podražitvah še bolj razveseljiva vest: vlada je dopisni seji v petek zaradi znižanja stroškov transporta zemeljskega plina po Italiji izhodiščno ceno za kubični meter znižala z 38,76 na 35,78 tolarja oz. za 8,7 odstotka, to pa bo povzročilo, da se bo s 1. novembrom sedanja cena zemeljskega plina iz transportnega omrežja znižala s 40,90 na 39,33 tolarja oz. za 3,8 odstotka.
• C. Zaplotnik
Dokapitalizacija pokojninske družbe
Ljubljana - Delničarji Prve pokojninske družbe so se na torkovi skupščini odločili za dokapitalizacijo, s katero bodo povečali osnovni kapital družbe. Izdali bodo 8.414 novih imenskih navadnih delnic po ceni 18 tisoč tolarjev in vplačani kapital družbe povečali na nekaj več kot 731 milijonov tolarjev. Podjetjem, ki se odločijo za dodatno pokojninsko zavarovanje, omogočajo, da z nakupom delnic postanejo tudi solastniki, za kar ima družba v okviru odobrenega kapitala še vedno na razpolago 150 milijonov tolarjev. Nekatera podjetja so to možnost že izkoristila, saj je bilo ob ustanovitvi le dvanajst solastnikov, zdaj pa jih je že 29. Kot so zapisali v sporočilo za javnost, so v družbi z dosedanjim poslovanjem zadovoljni, v skladu s pričakovanji pa je tudi vključevanje zavarovancev v dodatno pokojninsko zavarovanje. • CZ.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
ŽIVILSKOPRED. DELAVEC
PEK, DELA V PEKARSTVU; ned. č.; natančnost; B kat.; do 08.11.01; 0GREX D.O.O., PODREČA 5, MAVČIČE; št. del. mest: 2
POMOŽNI DELAVEC
NATAKARICA; d.č. 6 mes.; 5 mes. del. izk.; 10 ur na teden; angl. j. - gov.; do 02.11.01; ANT0NI0 D.O.O., GORENJA VAS 242, GORENJA VAS
KUHINJSKA POMOČNICA - POMIVAL-KA; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE AL-PINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 6
SOBARICA; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 2
SNAŽILKA
ČISTILKA; d.č. 5 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; MEPLAS-TNT D.O.O, BEZJE 13, KR. GORA
SNAŽILKA - POMIVALKA (DELO NA KRVAVCU); d.č. 5 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov.; bivanje v hotelu; do 02.11.01; A&S&CO D.O.O, ZGORNJI BRNIK 130, BRNIK-AERODROM
KUHARSKI POMOČNIK
KUHARSKI POMOČNIK; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 2
KUHINJSKA POMOČNICA; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO
RECEPTORSKI POMOČNIK
NOČNI RECEPTOR - ČUVAJ; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.: angl. j. - gov.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO
BOLNIČAR
BOLNIČAR; ned. č.; 1 mes. del. izk.; do 02.11.01; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR
PEK
PICOPEK (DELO NA KRVAVCU); d.č. 5 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; bivanje v hotelu; do 02.11.01; A&S&CO D.O.O., ZGORNJI BRNIK 130, BRNIK-AERODROM
MIZAR
MIZAR (SKLADIŠČNIK); d.č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; B kat.; do 30.10.01; SLO-VENIJALES GRADBENI MAT. U. PRODAJNO MESTO KRANJ, MIRKA VADNO-VA 9, KRANJ
STROJNI MEHANIK
OPERATER NA STROJU KOVINOPLASTIKE; d.č. 3 mes.; do 30.10.01; JAKOPIČ VINKO S.P., DOBRAVSKA UL. 13, JESENICE
AVTOLIČAR
LIČAR; ned. č.; 2 I. del. izk.; posk. delo 3 mes.; do 03.11.01; DOM-OPREMA ŽELEZNIKI, NA PLAVŽU 77, ŽELEZNIKI
FRIZER
FRIZER; d.č. 3 mes.; 4 ure na teden; do 30.10.01; BARTOLAC MOJCA S.P., TRŽIČ, PREDILNIŠKA 16, TRŽIČ
ZIDAR
ZIDARSKI MOJSTER; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov.; B kat.; do 10.11.01; PARTENON D.O.O., PLANINA 3, KRANJ; št. del. mest: 4
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK KAMIONA; ned. č.; 21, del. izk.; kat. B,C,E; do 02.11.01; PROMAS D.O.O., KRNICA 37A, ZG. GORJE
VOZNIK TOVORNJAKA; d.č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; kat. B,C,E; do 02.11.01; STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE
PROMET. TRANSPORT. ODPRAVNIK
PREMIKAČ; d.č. 2 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 06.11.01; SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D., U. DE JESENICE
PRODAJALEC
PRODAJALEC; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urej. besedil - osn.; B kat.; do 03.11.01; J&O D.O.O, MAVČIČE 75, MAVČIČE
PRODAJALEC (BLAGAJNIK); d.č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov.; Urej. besedil - osn., Delo s preglednicami - osn.; B kat.; do 30.10.01; SLOVENI-JALES GRADBENI MAT. U. PRODAJNO MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9, KRANJ
PRODAJALEC TEKSTILNIH IZDELKOV; d.č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; do 02.11.01; ROLK FRANJO S.R, ZAPUŽE 8, BEGUNJE
PRODAJALEC ŽIVIL. -PREHR. ARTIKLOV
PRODAJALEC; d.č. 6 mes.; slov. j. -gov. in pis.; do 02.11.01; ŽIVILA KRANJ NAKLO, C. NA OKROGLO 3, NAKLO; št. del. mest: 2
KUHAR
KUHAR - PICOPEK; ned. č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.P., STARA C. 25, KRANJ
KUHAR V GOSTILNI; d.č. 24 mes.; 21. del. izk.; B kat.; do 02.11.01; ČARMAN VESNA S.R, RETEĆE 48, ŠKOFJA LOKA
KUHAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 3
KUHAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO
KUHAR (DELO NA KRVAVCU); d.č. 5 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; bivanje v hotelu; do 02.11.01; A&S&CO D.O.O., ZGORNJI BRNIK 130, BRNIK-AERODROM; št. del. mest: 2
NATAKAR
NATAKAR; ned. č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.R, STARA C. 25, KRANJ
NATAKAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 10
STROJNI TEHNIK
BRUSILEC REZILNEGA ORODJA - PRIPRAVNIK; ned. č.; do 02.11.01; GLOBEV-NIK D.O.O., TROJARJEVA UL. 30, KRANJ
ELEKTROTEHNIK
ELEKTROTEHNIK VZDRŽEVANJA; d.č. 6 mes.; do 06.11.01; SAVA TIRES D.O.O, ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
GRADBENI TEHNIK
GRADB. TEHNIK, GEODET. TEHNIK; d.č. 12 mes.; B kat.; do 24.11.01; PRO-TEO D.O.O., REŠEVA UL. 4A, KRANJ
TRG.POSLOVODJA
TRG. POSLOVODJA (V HRASTJAH PRI KRANJU); ned. č.; 5 I. del. izk.; Delo z bazami podatkov - osn., Uporaba inter-neta - osn.; B kat.; do 30.10.01; PER-NECOM D.O.O, LOM POD STORŽI-ČEM 53, TRŽIČ delna objava
Prevzem Argona
Ljubljana - Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek iz Ljubljane je že na začetku leta najavila pridobitev 89-odstotnega deleža v poljski farmacevtski družbi Argon S.A., po dolgotrajnem pridobivanju potrebnih državnih soglasij in prenosu lastništva delnic pa je ta mesec končala s prevzemom. Družba Argon S.A. s sedežem v Lodžu izdeluje farmacevtske učinkovine, izdelke in zdravila za samozdravljenje, zaposluje 155 ljudi in letos načrtuje prodajo v vrednosti šest milijonov evrov. Lek bo s prevzemom Argona še okrepil položaj in konkurenčnost na poljskem trgu ter dopolnil ponudbo z zdravili.
•CZ.
Borzna kotacija • redne delnice			
Aerodrom Ljubljana	2.951 (3.322)	Droga Portorož	39.305 (9J00).
Emona Obala Koper	2.192 (1.929)	Gorenje Velenje	1.999 (2.13D
Istrabenz Koper	4.877 (4.246)	Kolinska	3.095 (2.915)
Intereuropa	3.484 (3.351)	BTC	16.546 (16J20)
Krka Novo mesto	26.302 (28.022)	Lek A	41.716 (46J352[
Mlinotest	1.380 (1.551)	Mercator, redne	16.172 (16,003).
Merkur Kranj	13.750 (13.489)	Kompas MTS	1.350 OJZU
Petrol	22.326 (22.406)	Pivovarna Laško	5.486 (4.8891
Pivovarna Union	63.353 (52.049)	Sava	17.000 (7248).
Živila Kranj	10.569 (10.000)	Žito	16.145 (15.958)
Prosti trg - redne delnice			
Alpdom	1.450 (1.450)	Alpetour pot. agencija	1.310 O100)
Color Medvode	1.665 (1.650)	Creina Kranj	3.300 (3.252).
Emona Krmila	29.000 (30.000)	GG Bled	892 J866).
Egoles Škofja Loka	936 (770)	PPC Gorenjski sejem	1.592 tfjttjj;
Gorenjski tisk Kranj	2.051 (2.060)	Helios Domžale	39.000 (39^5810
Integral Jesenice	612 (607)	Kompas hoteli Kr. Gora	7.615 (5^0002
LIP Bled	671 (684)	Oljarica Kranj	8.700 (8.700).
Niko Železniki	18.900 (22.800)	RTC Krvavec - im.	1.190 (4.874).
Svilanit Kamnik	850 (850)	Tosama Domžale	8.500 (6.0002
IZ URADNIH OBJAV			
Skupščine Vogla ni bilo
Kranj - V četrtek bi morala biti skupščina družbe Žičnice Vogel, a jo je direktor Jože Resman preklical, ker so medtem že registrirali dokapitalizacijo. Skupščina, na kateri bodo sodelovali tudi novi delničarji, bo predvidoma med 15. in 20. novembrom. Delničarji tržiškega Peka bodo na skupščini 6. novembra v osrednjih točkah dnevnega reda obravnavali poslovno poročilo za lani ter sklepali o pokrivanju lanske izgube in spremembi osnovnega kapitala. Uprava predlaga, da bi nekaj več kot dve milijardi tolarjev izgube pokrili v breme celotnega revalorizacijskega popravka kapitala tako, da bi domala 1,7 milijarde tolarjev izgube ostalo nepokrite. Delničarji delniške družbe Elmont Bled bodo 6. novembra na prvi izredni skupščini sklepali tudi o uporabi in razporeditvi čistega dobička in ustanovitvi sklada lastnih delnic v višini 15 milijonov tolarjev. Uprava predlaga, da bi nerazdeljeni dobiček iz 1996. leta in njegovo revalorizacijo v skupnem znesku 12,8 milijona tolarjev razporedili v rezerve, 10,6 milijona tolarjev lanskega čistega dobička pa naj bi ostalo nerazporejeno. Na četrti skupščini družbe
Corona iz Reteč, ki bo 7. novembra, bodo sklepali tudi o zamenjavah v nadzornem svetu. Na podlagi pisnih odstopnih izjav naj bi kot predstavnike delničarjev razrešili Moniko Rozman, Ksenijo Poljanec in Milana Matosa ter za čas do konca mandatnega obdobja izvolili dr. Tomaža Kmecla in Milana Forštnerja. Delničarji delniške družbe SKG Kamnik bodo na šesti skupščini 19. novembra med drugim odločali 0 razporeditvi lanskega čistega dobička. Uprava predlaga, da bi dobiček v znesku nekaj več kot 1,3 milijona tolarjev ostal nerazporejen. Na seji skupščine družbe Do-nit Tesnit iz Medvod, ki bo 12-novembra, bodo delničarji sklepali o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic in o spremembi statuta družbe. Uprava predlaga, da bi osnovni kapital zmanjšali z 900 na 775 milijonov tolarjev, pri tem pa naj bi 92.000 delnic po nominalni ceni l.OOO tolarjev umaknili v breme sklada lastnih delnic in njegovega revalorizacijskega popravka, 33.000 delnic pa v breme nerazporejenega dobička iz preteklih let in njegove revalorizacije.
• C.Z-
Nov bankomat Gorenjske banke
Ljubljana - Medtem ko je Merkur v sredo na Rudniku v Ljubljani odprl nov trgovski center, je Gorenjska banka že dva dni prej v tem centru odprla nov bankomat. Ker stoji ob vhodu, strankam omogoča opravljanje različnih bančnih storitev tudi zunaj odpiralnega Časa-Imetniki vseh debetnih (bankomatskih) kartic lahko dvigajo gotovino ter polnijo svoje mobilne telefone s predplačniškimi karticami Mobitela in Simobila (v kratkem naj bi se jima pridružilo tudi podjetje Vega), prav tako pa lahko dvigajo denar tudi imetniki kartic sistema Europav (Eurocard/Mastercard, Cirrus, Maestro, Eurocheque). Začetna besedila na ekranu bankomata so dodatno v angleškem, nemškem in angleškem jeziku, višina bankomata pa je prilagojena tudi in' validom. • CZ.
Lek posluje s Kitajsko
Tečaji z ljubljanske borze so v preteklem tednu v povprečju močno naraščali, tako da se je slovenski borzni indeks (SBI20) povzpel vse do 2026 točk, kar je 1,9 odstotka višje kot na začetku tedna. Nasprotno so tečaji pooblaščenih investicijskih družb v povprečju rahlo padli, indeks PIX pa se je znižal s 1537 na 1533 točk. Največje poraste tečajev od večjih družb smo pretekli teden opazili pri Istrabenzu (5,75 odstotka), Luki Koper (3,66 odstotka), Pivovarni Laško (3,39 odstotka), Banki Koper (3,28 odstotka). Največji padec pa je tednu, ki je za nami doživeia delnica Tehnouniona.
V torek naj bi največji lastniki Banke Koper, Istrabenz, Intereuropa in Luka Koper, z italijansko banko SanPaolo IMI podpisali okvirno pogodbo o prodaji delnic Banke Koper. Cena za delnico naj bi bila med 101 in 104 tisoč tolarjev. Na začetku prihodnjega tedna se bosta tako morala sestati nadzorna sveta Luke Koper in Istra-benza, ki morata dati soglasje k
prodaji. Po podpisu okvirne pogodbe morajo Italijani v 24 urah našo Agencijo za trg vrednostnih papirjev obvestiti, da nameravajo prevzeti Banko Koper. Ponudba za prevzem mora biti skladno z zakonom o prevzemih izdana najpozneje v mesecu dni po tem obvestilu. V okvirni pogodbi naj bi bilo določeno, da bodo trije največji delničarji takoj prodali 51-odstotni delež Banke Koper, za druge deleže pa naj bi veljala opcija put. To pomeni, da bodo imeli ti delničarji možnost, da v prihodnjih letih po že zdaj dogovorjeni ceni prodajo še svoje preostale deleže Banke Koper. Okvirna pogodba pa naj bi tudi določala, da se ime Banke Koper ne bo spremenilo vsaj prihodnjih pet let, banka pa naj bi ostala v tem času samostojna pravna oseba. Posel lahko propade, če k prodaji oziroma nakupu Banke Koper ne bosta dala soglasij guvernerja Banke Slovenije in Banke Italije.
Družba Lek s Kitajsko posluje že od leta 1984, v preteklem tednu pa so tam odprli tudi svoje
predstavništvo. Z njim bodo utrje-vali odnose z lokalnimi partnerji« predvsem pa računajo na od 20 do 30 odstotkov večjo porabo Amok' siklava kot sedaj. Kitajski far1113' cevtski trg je eden največjih v svetovnem merilu z visoko stop' njo rasti. Po ocenah analitikov Je bila letna rast v letu 2000, P> odstotna, v Evropi pa le 6-'" odstotna.
Delničarji Domela so na skupj ščini sklenili povedati kapjta podjetja za 38 milijonov tolarje* Nominalna vrednost delnic 1.000 SIT, njihova prodajna cena pa je 3.060 SIT. Z novimi delnicami bo Domel izplačal lastni*?5 Corone. Za prevzem so se odlof > li, ker Corona že zdaj za njih izdeluje elektromotorje, to proizvo^^' njo pa nameravajo še poveča • Nasploh pa so v Domelu v prvi devetih mesecih naredili za odstotkov več izdelkov kot v tem obdobju lani in ustvarili odstotkov več prihodka. k Boštjan PUberg Ilirika borzno posrednis* hiša,
lorek, 30. oktobra 2001
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Panoji za igralnice in omare za Irak
V Ključavničarstvu Peklaj, s.p., letno predelajo v polizdelke 40 ton pločevine in vsaj pol toliko aluminija. Zadnja leta so najpogostejše naročilo reklamni panoji, pred leti
pa so v Irak izvozili več kot 300 elektro omar.
Puštal, 30. oktobra - Ključavničarska obrt ima pri Peklajevih več sem imel sedem zaposlenih. Ti-kot štiridesetletno tradicgo. Pavel Peklaj starejši se je izučil obrti, sti časi so bili precej neprijazni j1* ga je veselila in se vselej držal vsaj dveh pravil; da mora biti kdelek odlične kakovosti in da je treba delo opraviti do dogovorjenega roka. Obrtnih veščin ga je naučil ljubljanski mojster Josip Rebek in Peklaj pravi, da je imel veliko srečo, da je leta 1945 sploh dobil učno mesto. Danes je ravno obratno, učnih mest je dovolj, Manjka vajencev, redkost pa so tudi dobri delavci
Po opravljenem mojstrskem iz-P«tu je leta 1958 na škofjeloškem Mestnem trgu odprl ključavničarsko delavnico in še istega dne dobil tudi prvo naročilo. Ogrodje za sušilnico  sadja.   Izdeloval je
večje naročilo so bile razdelilne omare za enega od jezov dravskih elektrarn in več kot 300 elektro omar za Irak. "Delal sem po naročilu in vesel sem bil raznolikih naročil, saj delo tako ni bilo
do obrtnikov in pokojninskega zavarovanja za obrtnike do leta 1967 sploh ni bilo. Strojev je bilo malo in ves prihranek smo porabili za njihov nakup. Danes je treba slediti novostim na področju strojne opreme, kajti slabo opremljena delavnica ni konkurenčna in ne more sprejeti vsakršnega naročila," je dejal Peklaj st.
Pred devetimi leti je obrt prevzel sin Pavel, ki se ni odrekel delu po naročilu. V delavnici v Puštalu, kjer so od leta 1972, ima zaposlene štiri delavce. Izdelujejo elektro omare, ogrodja za reklamne panoje, pokrove za jaške, za mehanike varijo aluminij, režejo in krivijo pločevino ter izdelujejo ostale izdelke po naročilu. "Delamo za 70 do 80 različnih naročnikov in zaenkrat so naši polizdelki namenjeni le slovenskemu tržišču. Naročil je dovolj in prodaje na tuja tržišča ne načrtujemo. Letna rast prihodka je od 10 do 20 odstotna, kar je za ob-
Veliko dela je še vedno ročnega, saj raznolike polizdelke za več kot 70 različnih kupcev izdelujejo po naročilu.
seg naše obrtne delavnice zadovoljivo. Včasih so delali v glavnem z železom, zdaj je čedalje pogostejši material aluminij. Letno predelamo 40 ton pločevine in vsaj 20 ton aluminija. Za razliko od očetovega prvega naročila, so bili moje prvo naroči-
Pavel Peklaj starejši in mlajši, dve generaciji, 40 let ključavničarske tradicije.
kmečke štedilnike, ograje, vrata m ustregel tudi posebnim naročilom. Strojev ni bilo, delal je v Slavnem ročno. Dobro je sodeloval s Slovenijacestami in škofjeloškimi Inštalacijami. Njegovo naj-
monotono. Za serijsko proizvodnjo se nisem nikoli odločil in tudi danes, ko je obrt prevzel sin, še vedno dela po naročilu. V moji delavnici se je izučilo osem vajencev in v najboljših časih
Priročnik za izjavo o varnosti pri delu
Kranj, 30. oktobra - Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je bil sprejet pred dvema letoma, veljati pa naj bi začel konec prihodnjega leta, je obrtnikom prinesel večje zahteve. Delodajalec mora Pripraviti izjavo o varnosti z oceno tveganja, poskrbeti mora za Pregled in atestiranje strojev ter z delavci opraviti preizkus iz varstva pri delu. Zakon predvideva tudi posebno pogodbo z Zdravnikom, izvajalcem tega zakona, ki naj bi zagotavljal Nravstveno varstvo na delovnem mestu.
Pohištveni sejem prinaša novosti
Ljubljana, 30. oktobra - V ponedeljek, 5. novembra, bodo v prostorih Gospodarskega razstavišča odprli 12. Ljubljanski pohištveni sejem, ki bo odprt do 11. novembra. Sejem bo odprl dr. Vlado Di-movski, minister za delo, družino in socialne zadeve. Na dobrih 13.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo 275 domačih in tujih razstavljavcev iz 15 držav.
Na sejmu bodo med drugim predstavili pohištvo za apartmaje, predsobe in garderobe, drobno, masivno, pleteno in kovinsko pohištvo, svetila, okovje, dekorativne tkanine, poudarek pa bo na pohištvenih novostih in novostih notranje opreme. Sejem bo celovita predstavitev pohištva za dom in poslovne prostore, zelo raznolik bo tudi program spremljajočih obsejemskih dogodkov. Za strokovno plat sejma bosta poskrbela Združenje lesarstva Slovenije in Zveza lesarjev Slovenije, ki povezujeta proizvajalce pohištva, lesarje in strokovne delavce. Zveza lesarjev Slovenije bo pripravila več strokovnih posvetov, na katerih bodo med drugim predstavili novosti površinske obdelave lesa ter govorili o okoljskih zahtevah Evropske unije do lesarjev in konkurenčnosti lesne industrije. Tudi na letošnjem pohištvenem sejmu bo delovala Galerija Forum, v kateri bo na ogled razstava svetovno znanega kiparja rezbarja Petra Veneta z naslovom Ljubezen v lesu. Ljubljanski sejem in slovensko Združenje lesarstva bosta najboljšim slovenskim proizvajalcem in oblikovalcem pohištva podelila priznanja, revija Les pa bo nagradila najbolje predstavljeno šolo. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure. • R. Š.
lo reklamni panoji za igralnico Perla," je povedal Peklaj mL, ki
je poskrbel tudi za posodobitev strojne opreme. Med 30 stroji so škarje za razrez, hidravlične klešče, preše za izsekovanje, varilni aparati, žage za profile, letošnja pridobitev pa je sodobna računalniško vodena hidravlična preša za krivenje pločevine, ki je stala dobrih deset milijonov tolarjev.
Peklaj st. pravi, da mora biti izdelek kakovosten in tudi cena mora ustrezati, kajti nekakovosten izdelek je na koncu vedno drago plačan. Nikakor pa ne more razumeti sedanje plačilne nediscipline in zakonodaje, ki ščiti nepoštene ljudi. Ključavničarski obrti se ne obetajo rožnati časi, saj manjka vajencev, po Peklajevem mnenju pa so prvi pogoj za uspešno delo dobri delavci. "Zelo težko jih je dobiti in dobri delavci, ki znajo delati, so pri nas pogoj, saj je veliko ročnega dela in različnih izdelkov. Vsakega novega delavca uvajamo vsaj leto do dve, šele
Poškodbe pri delu niso redke, jih od 150 milijonov delavcev v Evropski uniji skoraj 10 milijo-n°v letno doživi nezgodo, 8000 delavcev pa za posledicami ne-zgod umre. Novi zakon med dru-pm izenačuje male in velike delodajalce, kajti izjave morajo pripraviti vsi. Obrtniki lahko izjavo 0 varnosti z oceno tveganja pripravijo tudi sami, kar velja za
seznam dolžnikov v Pomoč Podjetnikom
Kranj, 30. oktobra - Plačilna ^disciplina v Sloveniji presega 'azumne meje in ni malo podjet-n»kov in obrtnikov, ki so zaradi d°lžnikov morali zapreti svoja Podjetja in obrtne delavnice. Uradnih seznamov o neplačnikih Pri nas ni, zato je opravljeno delo lahko tudi tveganje. Kljub zavaro-Var»ju plačil številni plačila svojih terjatev še niso dobili, tožbe pa so drage in dolgotrajne. Podjetniki jn obrtniki so nezadovoljni z zakonodajo, ki ščiti neplačnike. V ltaliji in Avstriji so težavo uredili s seznami neplačnikov, kjer lahko Vsak obrtnik in podjetnik preveri Plačilno sposobnost kupca in poslovnega partnerja ter se izogne Poslovnemu tveganju. Z ustanovijo Piar kluba pa se podobno reševanje težav z dolžniki obeta udi v Sloveniji. Klub bo ščitil interese svojih članov in z zbira-nJem poslovnih informacij omogočil varno poslovanje, kajti vodo kluba je, da je posel uspešen pe tedaj, ko zanj prejmete plači-9Dmočna obrtna zbornica
ranj bo sredi novembra svojim ^anom predstavila Piar klub, do-
atne informacije so na voljo na: oltP://www.piar-klub.com.    ' .
•R. Š.
obrtnike, ki imajo do 10 zaposlenih, in se tako izognejo velikim stroškom. Pomagajo si lahko s priročnikom za samopresojo Ocenjevanje tveganja, ki omogoča oceno pomanjkljivosti in nevarnosti za nezgode z namenom, da bi izboljšali varnost, kakovost proizvodov in storitev ter učinkovitost poslovanja malih in srednje velikih podjetij. Presoje v velikih podjetjih so običajne, v malih in srednjih pa zaradi velikih stroškov redke. S priročnikom lahko delodajalec analizira vprašanje varnosti in zdravja pri delu v svojem podjetju, za izpolnitev formular-jev potrebuje približno 4 ure. Delodajalci lahko priročnik kupijo v vseh gorenjskih območnih obrtnih zbornicah. • R. Š.
OBVESTILO
Člane društev obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje, na katerem bomo obravnavali:
• POPIS V LETU 2001
• KONTROLNI POSTOPKI KOT PRIPRAVA ZA LETNI OBRAČUN
• PROBLEMI DDV
Predavanje bo v ponedeljek, 5. novembra 2001, ob 9. uri v dvorani 15 Mestne občine Kranj.
Posvetovanje bo vodila svetovalka Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije univ. dipl. ekon. ga. Helena Kenda. Za udeležbo nakažite 10.000 SIT (z vračunanim 19-odstotnim DDV) na žiro račun DRFD Kranj, št.: 51500-678-80443. Ob prihodu na posvetovanje izročite, pri vhodu v dvorano, potrjen tretji del prenosnega naloga od Agencije... Za pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, je vstop prost.
Predsednik DRFD Vinko Perčič
Tržič - Minuli četrtek je v Kurnikovi hiši v Tržiču podjetje PelaR - Bandelj, d.n.o., iz Dupelj pripravilo razstavo svojih izdelkov, ki označujejo delovanje podjetja na področju izdelave embalaže in daril. Navzoče je pozdravila direktorica Muzeja ga. Melanija Primožič in župan občine Naklo g. Ivan Štu-lar, razstavo pa je odprla direktorica Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo ga. Zdenka Kovač. Podjetje PelaR je bilo ustanovljeno leta 1995 kot družinsko podjetje in do danes so svoj program razširili že na skoraj 250 izdelkov. Razvili so svojo blagovno znamko PelaR in kolekcijo Mozaik daril, s katerimi so se s pomočjo SPIM-a ter tudi samostojno udeležili sejmov doma in v tujini in zanj prejeli že številna priznanja. Namen razstave je predstavitev daril za bližajoče se novo leto. Razstava bo odprta do 1. decembra 2001. • M.P.
- i
potem je sposoben samostojno delati. V delavnici delam tudi sam, kar si lahko privoščim zaradi očetove pomoči, saj kljub upokojitvi še vedno skrbi za nabavo in razvoz, žena Darija pa vodi računovodstvo," je dejal Peklaj ml. Od vstopa v Evropsko unijo ne pričakuje večjih sprememb in ročno delo namerava še naprej obdržati, če bo treba, se lahko preusmeri tudi v serijsko proizvodnjo. "Imam srečo, da me je obrti naučil oče, ki je dober mojster in še danes ga pogosto vprašam za nasvet. Oče je nekajkrat sodeloval na celjskem sejmu, zdaj smo to opustili, saj nimamo končnih izdelkov in se je težko predstaviti oziroma potrebujem partnerja, ki naš polizdelek predstavi kot končni izdelek," je še dodal Peklaj ml.
Pavel Peklaj st. ni znan le po kakovostnih izdelkih in urejeni obrtni delavnici, ampak je bil tudi ustanovitelj škofjeloškega obrtnega združenja oziroma sedanje obrtne zbornice, ki je že praznovala svojo 25-letnico. Dejaven je bil tudi pri gradnji loškega obrtnega doma. Večino svojih funkcij je predal mlajšim in premišljuje, da bo tudi za gospodarjenje s stavbo treba poiskati nove moči. Za svoje delovanje v zbornici je prejel vrsto priznaj in pravi, da jim tedaj še na misel ni prišlo, da bi delo zaračunavali. Danes so časi drugačni, zagotovo pa sta tudi njegovo znanje in preudarnost prispevala k temu, daje Ključavničarstvo Peklaj obdržalo kakovost in dobro ime.
• Renata Škrjanc
Svet se začne
doma
_PD£>UJJJl) -A±\ Jj^JJ^JJjJŽjjliJ^
Če predhodno varčujete, Vam nudimo ugodnejše obrestne mere za posojilo.
Si želite stanovanje, hišo ali zemljišče zase ali za svoje? Bi radi svoj dom sezidali, obnovili ali ga spremenili?
Potem je ta ponudba nalašč za Vas:
V naši banki lahko najamete posojilo z zastavo nepremičnine
z nižjo obrestno mero in odplačilno dobo do trideset let. Če
pa pri nas varčujete vsaj tri leta (velja tudi za Vaše družinske
člane) ali ste takšno varčevanje zaključili v preteklih šestih
mesecih, Vam nudimo še ugodnejše obrestne mere za
posojilo!
Najbolje je, da se oglasite pri nas, še preden se odločite za nakup ali naložbo. Naš bančni svetovalec Vam bo informativno izračunal višino posojila, ki ga lahko dobite, in Vam povedal, kakšno dokumentacijo pri tem potrebujete. Ko boste pretehtali svoje želje in možnosti, boste lahko izbrali nepremičnino, ki Vam najbolj ustreza. Bančni svetovalec Vam bo potem pomagal, da uspešno pridobite posojilo. Posojilo si lahko sami informativno izračunate na internetu: www.nlb.si.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana
Šola z dvema županoma
Srednja biotehniška šola je ena redkih šol v Sloveniji, kjer na slovesnosti prihajata župana iz dveh občin - iz kranjske, kjer je sedež šole, in iz nakelske, kjer je šolsko posestvo.
Strahinj - Podobno je bilo tudi v petek, ko so na šoli proslavljali 20-letnico kmetijskega izobraževanja in sta prišla kranjski župan Mohor Bogataj in nakelski Ivan Štular. Že čez nekaj let bo verjetno drugače, celotna šola bo v občini Naklo, a kranjski župan bo tudi takrat še vedno lahko prišel na slovesnosti, se je pošalil Štular in vsem zbranim zaželel, da bi naslednjo obletnico praznovali že v novi šoli.
Mag. Marijan Pogačnik
Ljuba Erjavec
In kako kaže z novo šolo? Kot je povedal ravnatelj mag. Marijan Pogačnik, je v predlogu državnega proračuna za prihodnje leto predvidenih za izdelavo načrtov in začetek gradnje 360 milijonov tolarjev, ob tem pa seveda močno upa, da državni zbor ne bo odločil drugače. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport naj bi do decembra že objavilo natečaj za arhitekturno rešitev, ob koncu zime ali na začetku spomladi naj bi začeli s pridobivanjem dovoljenj, z gradnjo pa naj bi predvidoma zastavili sredi leta in jo dokončali prihodnje leto, ko naj bi država zagotovila še preostali denar. Vrednost naložbe ocenjujejo na 1,8 milijarde tolarjev, natančnejši znesek pa bo znan potlej, ko bodo izdelali načrte. Nakelska občina je zemljišče za šolo že brezplačno prenesla na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, v kratkem pa naj bi tudi končala postopek za spremembo namembnosti iz kmetijskega v stavbno. Ker predvidevajo, da se bo v prihodnje vpis nekoliko zmanjšal, so v pogajanjih z ministrstvom pristali na gradnjo šole s 24 oddelki. S kmetijskimi ustanovami se že tudi
dogovarjajo o tem, kako bi v prihodnje program izobraževanja rednih dijakov in odraslih prilagodili potrebam trga, pri tem razmišljajo predvsem o izobraževanju za sonaravno kmetovanje, sadjarstvo, konjerejo, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, čebelarstvo... Dijaki in zaposleni (vseh je 75) se nove šole že veselijo, saj bo razrešila veliko prostorsko stisko, ki se najbolj kaže v tem, da v letošnjem šolskem letu pouk in telovadba potekata kar na sedmih lokacijah.
Kot navaja Štefan Oštir, nekdanji ravnatelj kranjske šole, začetki kmetijskega šolstva segajo v leto 1939, ko je tedanja Dravska
Med ogledom sadjarske razstave.
skoraj 90 hektarjev veliko posestvo. Čeprav so zgradili le šolski internat, nikoli pa ne šolskega poslopja, je šola po drugi svetovni vojni kljub temu začela delovati in je obstajala dobrih dvajset let.
Na slovesnosti ob 20-letnici kmetijskega izobraževanja.
banovina po dolgoletnih prizadevanjih strokovne javnosti ustanovila Kmetijsko živinorejsko šolo v Poljčah ter kupila za šolo tudi
Koje 1961. leta prišla pod pristojnost tedanje radovljiške občine, ji je ta najprej odvzela posestvo in ga priključila zadružnemu, sredi
ČE NISTE VEČ ZADOVOLJNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE
BLIŽAJO SE NOVOLETNI PRAZNIKI
ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA!
kadar se na kritičnih mestih pojavijo maščobne blazinice,
kadar se na kritičnih mestih pojavi celulit,
kadar dieta in telovadba ne dajeta več nobenih rezultatov,
kadar odkrijete, daje vaše telo izgubilo vitkost in gibčnost...
Prišel je čas za hitro in uspešno metodo BODY lVR/kPPIIVG
REZULTATI TESTIRANJA
po 3 tednih:
58 % testiranih oseb Je shujšalo 9 kg in več 27 % testiranih oseb Je shujšalo 7 kg in več 9 % testiranih oseb je shujšalo 5 kg ln več 6 % testiranih oseb Je shujšalo manj kot 5 kg
POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO ŠE DANES IN PRESENEČENI BOSTE NAD REZULTATI!
Pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENIJA
Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 04/23 52 570
Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje B0DY VVRAPPING O.OOo. - 3.900.-sit
AKCIJA
Novembra še dodatni 5% popust
leta 1966 pa je sklenila, da za novo šolsko leto že ne bo več vpisovala dijakov. V naslednjih letih so se le redki mladi z gorenjskih kmetij odločili za šolanje na kmetijskih šolah v Novem mestu, v Šentjurju pri Celju ali v Mariboru, ampak so raje odšli na druge
srednje šole ali so ostajali kar doma brez ustrezne strokovne izobrazbe. V sedemdesetih letih so se na Gorenjskem ponovno pojavile zahteve po organiziranju kmetijskega izobraževanja, a ker je v nekdanji poljski kmetijski šoli medtem že nastal center za obrambno usposabljanje, je pobudo za ponovno uvajanje kmetijskega izobraževanja prevzel šolski mlekarski center v Kranju kot edina sorodna šola v bližini in jeseni 1981. leta je prva generacija dijakov že začela s šolanjem za kmetovalca in kmetijskega tehnika.
Z uvedbo kmetijskega izobraževanja je šola doživela razcvet, z nakupom šolskega posestva v Strahinju so bili postavljeni temelji novega izobraževalnega središča v kmetijstvu, v prilaganju tržnim razmeram in spremembam v pridelavi hrane pa so kasneje uvedli še programe živilski tehnik, vrtnar, cvetličar, vrtnarski tehnik, pomočnik gospodinje -
oskrbnice in pomočnik v živil-stvu. Letos je v 29 oddelkih vpisanih 626 dijakov, šoli "v prid" pa so tudi podatki, da je izobrazba kmetovalcev v Sloveniji še zelo nizka: 11 odstotkov jih je brez izobrazbe, 45 odstotkov z osnovno šolo, 40 odstotkov s poklicno ali srednjo šolo, kar 84 odstotkov pa brez kmetijske izobrazbe.
Na srednji biotehniški šoli so ob praznovanju 20-letnice kmetijskega izobraževanja pripravili pod mentorskim vodstvom Ljube Erjavec in aranžerstvom Sabine Še-gule sadjarsko razstavo s petdesetimi različnimi sortami jabolk in hrušk (največ jih je bilo z bližnje Matijovčeve kmetije v Podbrez-jah), poleg tega pa še proslavo, na kateri so ob navzočnosti županov kranjske in nakelske občine Mohorja Bogataja in Ivana Štular-ja ter zaslužnih za kmetijsko Šolstvo spregovorili o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti kmetijskega izobraževanja na Gorenjskem.
• C. Zaplotnik
Ženski šepet močnejši od moškega kričanja
Milena Kulovec: "Ženski šepet je toliko glasen, kot so glasne ženske. Mislim, da se kmetice kar sliši."
Sora - Društvo kmetic ter žena in deklet na podeželju Medvode in medvoška enota kmetijske svetovalne službe sta v četrtek pripravili v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori tradicionalno srečanje predstavnic gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena.
Za okroglo mizico in ob skupni čajni.
Udeležba je bila dobra, iz enajstih gorenjskih društev je prišlo okrog 120 kmetic, ki so prisluhnile izbranim besedam gostiteljev in gostov, si ogledale kratko filmsko predstavitev Medvod in zaploskale kulturnemu programu, ki so ga pripravile članice društva in učenci osnovne šole Sora. Kmeticam so se pridružili še vodiški župan Anton Kokalj, vodja oddelka za kmečko družino in socialne zadeve v kmetijsko gozdarski zbornici Milena Kulovec, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe mag. Jurij Kumer in njegov ljubljanski kolega Jože Benec, zaslužni za organizirano delovanje kmečkih žena 80-letna Marija Koželj iz Vodic in Ivanka Jamšek iz Bukovice pri Vodicah in drugi.
Kot je povedala svetovalka za kmečko družino in dopolnilno dejavnost Barbara Lapuh, je bilo prvo srečanje pred osemnajstimi leti v Medvodah. Takrat je bilo v manjšem obsegu in bolj skromni obliki, saj so se kmetice zbrale kar v zadružni sejni sobi in potlej odšle še na kosilo v tovarno menzo Donita. Odslej se kmečke žene z Gorenjskega redno srečujejo, med njimi pa so vedno tudi kmetice iz medvoškega društva, ki sicer upravno sodijo v ljubljansko regijo, a se štejejo za Gorenjke. Tokrat so bile že tretjič gostiteljice gorenjskega srečanja, ki pa se je po vsebini nekoliko razlikovalo od dosedanjih. "Danes ne bomo govorile o problemih, danes se bomo imele lepo. Pozabite na skrbi. Ko boste prišle domov, vas bodo pričakale že na pragu," je kmetice nagovorila predsednica
medvoškega društva kmetic in žena na podeželju Mihaela Logar, čestitala ženskam ob svetovnem dnevu kmetic in poudarila, da so njihove vsakdanje teme: kako na kmetiji preživeti, kako zagotovi dovolj dohodka za normalno življenje in šolanje otrok, kako otroke na lep način prepričati, da se tudi od kmetovanja da ži-
območju kmetijske zadruge Medvode oz. občin Medvode, Vodice in nekdanje občine Ljubljana - Šiška, združuje okrog petdeset aktivnih članic, pri svojem delu pa dajejo poudarek izobraževanju. Na gorenjsko srečanje so se pripravljale približno en mesec: posebej za to priložnost so se naučile kratek skeč, napeklc so dobrote, pomagale pri organizaciji...
In kaj so kmeticam povedali moški?
Jože Benec je dejal, da bo ob morebitni privatizaciji dela kmetijske svetovalne službe verjetno tudi manj časa za delo z društvi, a se za njihovo usodo ne boji, ker imajo v društvih močna jedra-Slovensko kmetijstvo je po njegovem mnenju preveč razdrobljeno in gospodarsko prešibko, da bi kmetje lahko plačevali njene sto*
Ivanka Jamšek (levo) in Milena Kulovec (desno).
veti, kako preživeti v razmerah Evropske unije in podobno. Čeprav ni natančno znano, kdaj je društvo nastalo, pa Mihaela dobro ve, koliko časa je že predsednica društva: osemnajst let oz. prav toliko, kot je star njen najmlajši sin. Že dolgo časa za to funkcijo nagovarja eno od kmetic, ki bi bila lahko odlična predsednica, a sojo doslej zaradi obveznosti do družine s sedmimi otroki te naloge še vedno oprostili. Društvo deluje na
ritve podobno kot že v nekaterih evropskih državah. Mag. Jurij Ku-mer je opozoril, da je v druŠtvin zdaj tudi čas za pripravo progr£ mov za prihodnje leto in za kand'^ diranje za državni in
občinski denar. Medtem ko država v proračunu za prihodnje leto ne predvideva podpor za organiziranje ra/H nih strokovnih srečanj, V občina kažejo za to več pripravljenosti.
. C. Zaplotn^
I°rgK3o. oktobra 2001_____TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si_gorenjski glas • 19. stran
Do konca septembra na Bledu 13 odstotkovveč nočitev
Dobri obeti za zimske počitnice
"Od naših poslovnih partnerjev v tujini smo dobili podatke, da zaradi septembrskih dogodkov v ZDA ni zaznati bistvenega zmanjšanja števila rezervacij za zimske počitnice."
'Angleški organizator potovanj celo beleži 20-odstotno povečanje rezervacij za počitnice v Bohinju, na Bledu in v Kranjski Gori," Je povedala direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar na no-v,narski konferenci prejšnji teden. Največ zanimanja angleških gostov je za Bohinj, za hotel Zlatorog (vesti o novi nihalki so očitne privabile angleške turiste), pa tudi blejski hotel Park naj bi bil dobro zaseden. A na drugi strani rezervacije iz ZDA in Kanade bojijo.
Na novinarski konferenci so načrtovanih velikih prireditvah, ki Predstavniki blejske obč ine na bodo potekale na Bledu. Po bese-~e'u z županom Borisom Male- dah Eve Štravs Podlogar so od jajem predstavili tudi letošnje turi- nuarja do septembra v hotelih, stične rezultate in spregovorili o   kampu, gostiščih in penzionih
imeli nekaj manj kot 403 tisoč nočitev, kar je za 13 odstotkov več kot lani. Domačih gostov - ti predstavljajo le sedem odstotkov vseh gostov - je bilo za štiri odstotke manj, tujih pa za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ gostov je bilo iz Nemčije, Velike Britanije in Italije, razveseljivo pa je, je povedala Štravs-Podiogarjeva, da se povečuje število gostov iz bolj oddaljenih držav, denimo Avstralije, Irske, Skandinavije. Na vseh teh tr-
Uspehi blejskih gostincev
Bled - V Moravskih Toplicah je prejšnji teden potekal 48. Gostinsko turistični zbor, na katerem je v kuhanju in strežbi menijev, v tekmovanju sobaric, receptorjev, poznavalcev vin, barmanov, v kuhanju bograča, pripravi kulinaričnih izdelkov, v slaščičarstvu, ^zstavi omizja, pripravi kave in za znak kakovosti tekmovalo kar 360 gostinskih in turističnih delavcev.
T^di Gorenjci so se dobro odrekli, ekipa Hotela Astoria je v tekmovanju v pripravi in postrežbi Kenija dobila priznanje in srebrno medaljo. Kuharski del ekipe - Igor •Jagodic in Denis Nikolov - sta prejela priznanje in zlato medaljo, Matevž Strajnar in Edo Halačevič v strežbi pa priznanje in srebrno medaljo. Ekipa G&P Hoteli Bled Je osvojila priznanje in srebrno medaljo; v strežbi Slavica Golob ln Milena Koder priznanje in zlato medaljo, kuharska ekipa Mateja
Avsenik in Danica Resman pa priznanje in bronasto medaljo. Odlično so se odrezali tudi blejski bar-mani, Aleš Petek iz restavracije Kamp Zaka in Edo Halačevič iz Vile Prešern sta osvojila priznanje in zlato medeljo v pripravi mešanih pijač. V kategoriji priprava jedi pred gosti je priznanje in srebrno medaljo prejel Milan Brlogar iz G&P Hoteli Bled. Priznanja pa so prejeli še Uroš Ambrožič, David Sluga in Milena Šuštcršič. Dobili pa smo tudi rezultate iz tek-
Marjeta Vizovišek je v Moravskih Toplicah kot vodja Kampa Bled prejela zlato plaketo za dosežke v letu 2001 - gre za najvišje priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za dosežke turističnih podjetij.
movanja dijakov Srednje gostinske šole Radovljica. Kuhali so dijaki 4.a letnika gostinski tehnik Franci Bukovnik, Polona Ahčin in Janez Bertoncelj pod mentorstvom Teje Šmid. Na temo Testenine so osvojili bronasto medaljo. Jedi so postregli Petra Dolinar, Sana Bukovac in Matej Bohinjec pod mentorstvom Borisa Lindiča in osvojili srebrno medaljo. • U. P.
GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno
Sv. Martin, iz mošta dela vin'
, Po kakovosti bo letošnji vinski letnik vpisan med najboljšimi, čeprav Je količina povprečna. V dneh, ko se mošt spremeni v vino, bodo Podvsod pripravili martinovanja; in nekaj najboljših Martinovih programov vključujemo v GLASOVE IZLETE.
Redana, Dornberk, Ruj: *asedeno!
V Medani v Goriških Brdih bo martinovanje na prostem (zaradi Jemena je poskrbljeno za prireditveni šotor!). Tja vas vabimo v ^°boto, 10. novembra; za ta MARTINOV GLASOV izlet, ki Se bo začel (in zaključil na Jesenicah) ne sprejemamo več prijav, knako velja za ljudski običaj DAHTANJE bo v Dornberku v ViPavski dolini že to soboto, 3. n°vembra. Z njim obujajo staro j^dicijo praznovanja ob zaključ-
u trgatve in vahtanje vključujejo v GLASOV Martinov IZ-^ET, za katerega prijava ni več ?°žna, ker je Integralov avtobus že zaseden.
^slokranjsko martinovanje
Turistično društvo VI GRED Metlika Vas ob zaključku letoš-Je trgatve že to soboto, 3. no-embra, vabi na tradicionalno martinovanje po belokranjsko. V dyetovno znani Metliški kleti bo £§ustacija vrhunskih belokranj-
delček zanimivega izletniškega programa. Možno bo tudi kopanje v Dolenjskih toplicah (vstopnina za4ermalnc bazene ni zajeta v ceni izleta). Cena izleta je 6.400 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.100 SIT; izletniška relacija In-tegralovega avtobusa je tokrat, na predlog bralk in bralcev, PRVIČ po prometno manj obremenjeni stari gorenjski cesti: Tržič -KOVOR - Radovljica - POSA-VEC - PODBREZJE - NAKLO -Kranj - STRAŽIŠČE - Škofja Loka - Medvode (in na povratku seveda v obratni smeri).
"Moj predlog: lire Italijanom!"
"Večkrat napišete, da sprejemate tudi predloge, kam bi naredili GLASOV IZLET. Predlagam, da spet razpišete nakupo-
valni izlet v Italiji. Veliko nas je, ki imamo doma še nekaj tisočev neporabljenih lir, in bi jih nesli kar Italijanom nazaj tako, da bi zanje kaj kupili, pa še lepo bi se imeli na izletu. Je to bolj enostavno kot nesti lire enkrat do konca leta v banko, da mi bodo potem prvega januarja naračuna-li nekaj evrov iz tega," nam je sporočila bralka iz Kranja. Njen predlog je zanimiv in zato Vas v soboto, 24. novembra, vabimo v znani nakupovalni center Alpe Adria severno od Vidma/Udine. V neposredni bližini je tudi velik market LIDL. Avtobus bo peljal na relaciji Tržič - Medvode -Škofja Loka - Kranj - Radovljica - Lesce - Žirovnica - Jesenice, cena izleta je 3.600 SIT na osebo. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (in družinskim članom!) je zagotovljena eno tretjino nižja cena, samo 2.400 SIT
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnev-
gih so Bled še posebej predstavljali, je povedala. "Nacionalna struktura gostov je pestra, kar pomeni dodatno varnost glede na trenutno situacijo v svetu," je menila direktorica Turizma Bled.
Optimizem na Bledu pa zbujajo tudi načrtovane velike prireditve do konca leta in v naslednjih letih. Tako bo sredi decembra na Bledu potekalo finale svetovnega pokala v umetnostnem drsanju (Ledena dvorana bo po zagotovilih pripravljena) ter svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki. Prihodnje leto Bled čakajo svetovne vojaške zimske igre, svetovno prvenstvo v kastingu, svetovno barmansko prvenstvo, od konca oktobra do sredine novembra pa šahovska olimpiada, ki bo ena največjih prireditev v zgodovini Bleda. Kot je povedal blejski župan Boris Malej, je Bled doslej opravil vse naloge, ki jih je bil kot mesto olimpiade dolžan opraviti. Športna dvorana bo pravočasno do konca prenovljena, dela že potekajo, trenutno končujejo /. gradnjo prostorov pod južno tribuno, do konca novembra pa bodo uredili tudi ogrevanje. Sledila bo prenova prostorov pod severno tribuno, kar je pogoj za izvedbo olimpiade. Šahovska olimpiada bo na Bled pripeljala 2200 udeležencev iz 145 držav, ki bodo ustvarili kar 30 tisoč nočitev. Predvsem pa je pomembno, pravijo na Bledu, da bodo informacije o Bledu kot olimpijskem mestu šle v vse te države.
• Urša Peternel
no, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
skih
vin, za nakup vrhunskih vin
P° najugodnejših cenah, nekaj asa bo za nakupe izdelkov Beti, ? obisk tipične belokranjske va-ia°e ^°salmcc- Martinova večer-\\*t Zar)avnim večerom bo v met-
7 Ion11 holelu Bela kraJina- Cena: ni. za naročnice in naroč-
ate Gorenjskega glasa le 5.400 n1.1- Izletniška relacija: TRŽIČ -RADOVLJICA - Kranj - Škofja "-oka -Medvode.
^PMcSki 9rad in Do,eniske
niMuželJ° nekaterih, ki ste v po-pJJab» GLASOVIH martinovanj oh dolenjsko vinorodno
vj^čje, bo v sodelovanju s to m ZDRAVILIŠCA v soboto    novemnra, izlet na Bizelj-
*aki-Zatem P° dolini Krke ln z cah SČkom v Do'cnjskih topli-jevie eljska vina Pri K'akočar-tjn na Bizeljskem gradu, Mar-Va večerja, zabava - to je le
V I N D O R
Matjaž Berce, Draga 20/a, 5294 Dornberk, tel.: 05 30 17 656
vinarstvo / sadjarstvo / svetovanje
VIND0R je nova blagovna znamka vin, ki je leta 1999 odprla prvič vrata v tržni in kulturni svet. Vindor pred stavlja tudi združitev treh kmetij v tržno sožitje ali soodvisnost. Vse tri kmeti je se želijo, v tem današnjem času čim bolj uveljaviti. Da bi to dosegle, so se združile in s tem začele zmanjševati stroške na vsakem koraku. VIND0RJEV moto izhaja iz samega imena. Vina Dorn berk, vinska vrata (v angleščini wine door), vina zlata (v italijanščini vino d'oro, v francoščini vin d'or)
izpeljanke iz te besede nas motivirajo k delu, razvoju in izpolnjevanju, da odpiramo ta vinska vrata in ponujamo naša zlata vina.
Sonček, ki nas vedno spremlja, je znak naše blagovne znamke. S svojo i simboliko daje moč in 1 nas podpira. Cez dan nas spominja na spočitega moža polnega elana, naj-l   jf boljšega trgovca in poz-JKj^ navalca  vin, veseljaka. ^ Ponoči pa je njegova simbolika do utrujenega od dela, skrbi ali prevelikega nazdravljanja izmučenega človeka.
Akcija izbiranja 'Naj' kopališč 2001
Bled ima tudi 'naj' kopališče
Najboljše bazensko kopališče je radovljiško, posebno priznanje za največji napredek pa je prejel kamp Zaka Bled.
Bled - Minuli teden so na Bledu razglasili najboljša slovenska kopališča v akciji 'Naj' kopališče 2001. V skupini naravnih jezerskih in rečnih kopališč je zmagal Bled, v kategoriji bazenskih kopališč Letno kopališče Radovljica, v kategoriji naravnih morskih kopališč HTP Simonov zaliv, v skupini termalnih kopališč pa Terme Olimia.
Akcija ocenjevanja najboljših slovenskih kopališč je nastala v sodelovanju s sedmimi radijskimi postajami (Radio SI, Radio Maribor, Radio Ptuj, Radio Zeleni val. Radio 94, Notranjski radio NTR in Štajerski val) in redakcijo oddaje Dobro jutro, Slovenija, ki deluje pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing. Glasovalo je skoraj 14 tisoč poslušalcev prek telefona, elektronske pošte ter dopisnic in razglednic. In kako so izbirali? V kategoriji šestnajstih termalnih kopališč jih je največ glasovalo za Terme Olimia, sledijo Moravske Toplice, tretje so Terme Čatež. V skupini devetnajstih bazenskih kopališč je zmagalo Letno kopališče Radovljica pred Mariborskim otokom in Let-
nim kopališčem Tržič. V skupini devetih naravnih jezerskih in rečnih kopališč je največ glasov dobilo blejsko Grajsko kopališče, sledi Bohinj, nato pa Kamp Podzemelj ob Kolpi. V skupini naravnih morskih zdravilišč je prvi HTP Simonov zaliv, sledita pa Portorož in Strunjan. V akciji so podelili tudi posebna priznanja za največji razvoj v zadnjem letu dni. Med njimi sta tudi dva nagrajenca z Gorenjske - Kamp Zaka Bled in Terme Šnovik. Posebna priznanja pa so prejeli še Terme Rogaška, Terme Zreče in Terme Topolšica. Kot je povedal redaktor oddaje Dobro jutro, Slovenija Franci Potočnik, bodo na podoben način že kmalu začeli ocenjevati tudi slovenska smučišča. • U. P.
PELIK^
TURISTIČNA AGENCIJA
Rezervacije in informacije: turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 20, KRANJ Tel. in tax: 04 2023 285, E-mail: pelikan@siol.net
SLOVENIJA IN HRVAŠKA PORTOROŽ - hoteli PALAČE vikend paketi že od 14.400 sit dalje hoteli MORJE - vikend paket od 18.900 sit dalje
MALI LOŠINJ - HTL AURORA že od 26.900 sit dalje (7 x polpenzion -otroci do 7. leta GRATIS)
NOVO LETO 2002
Budimpešta od 30.900 sit dalje, Praga 32.900 sit, Rimini 33.900 sit, v Pariz z avtobusom za 49.900 sit in krajši paketi s pol penzionom na Pokljuki, Bloški planoti, v zdraviliščih...
ZIMA 2001/2002
SMUČANJE - Apartmaji in hoteli v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Franciji, Slovaški, Švici itd. TOPU KRAJI • KANARSKI OTOKI, EGIPT, SRI LANKA, MALDIVI, TAJSKA...
IZLETI V ČASU JESENSKIH POČITNIC Vikend v Londonu - 79.000 sit, Jugozahodna Anglija - 7 dni za
177.200 sit
Irska - 5 dni za 167.50 sit, Pariz 3 dni za 129.900 sit,
Nizozemska In Belgija - 4 dni za
139.000 sit
Krajši Izleti: Budimpešta 2 dni 3.11. že za 22.500 sit, Benetke - Rimini -San Marino v dveh dneh 3.11. za 20.000
DUNAJ Z OGLEDOM MUSICLA
organiziran izlet ali le nakup vstopnice
REZERVACIJA HOTELOV IN LETALSKEGA
PREVOZA V EVROPSKIH MESTIH PO VAŠIH ŽELJAH!
NUDIMO ARANŽMAJE "LAST MINUTE' Z ODHODOM IZ AVSTRIJE
Dominikanska republika -14 dni vse vključeno že od 228.200 sit dalje Kuba - 7 dni vse vključeno od 191.900 sit dalje Klub "MAG1C LIFE" • Turčija, Grčija, Tunizija, Egipt in smučarski centri v Avstriji od 100.000 sit dalje
PRIPRAVIMO VAM TUDI IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE!
TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ
Maistrov trg 2, 4000 Kranj Tel
04/980-30-00
■I IomkjH
Živila Mesa market,
Črnuče
Tel.:
01/58-00-250
ROGLA - OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE
3 DNI + 2 VOZOVN
ZIMSKI KATALOG t
SNEŽNI FESTIVAL KRVAVEC
1.12.-2.12.
2 X SMUČ. VOZOVNICA. ŽUR + NOČITEV 9.500 SIT
SILVESTROVANJE
m*
ni
(PORTOROŽ, ROVINJ, KRK, RAB...)
H» @HDB Ml (NAJVEČJI ŽUR)fl
952736
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87
Trst 30.10., 31.10., Lidl 22.11., Lenti 3.11. in 15.11., Palmanova in tovarna čokolade 20.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12.
Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02
HOKO - kombi prevozi
Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757
Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL
Trst 14.11.
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
METEOR, d.o.o.
Stara c. 1, Cerklje
Lenti 27.10. in 8.11., Brno 8.11., Tovarna čokolade Portuqara Palmabova 22.11.    Tel.: 252-62-10, 041/660-658
prof.
META KONSTANTIN, ,.P.
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
NEMŠČINA
ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590
4»
DRAMA
Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
C. McPherson: JEZ. IZVEN (KONTO), sobota 3. 11. od 20.00 do 22.00 ure
T. Bernhara: RITTER, DENE, VOSS. IZVEN (KONTO), ponedeljek 5.11. od 20.00 do 22.00 ure
8
Prešernovo gledališče Kranj
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6
4000 Kranj, Slovenija
telefon blagajne: 04/2022681
telefon uprave: 04/2804900
faks: 04/2804933
e-mail: presern-gled@s5.net
www.pgk-gledalisce.si
L. Hiibner: MARJETKA, STR. 89 (Gledališče Ruj) petek, 2. novembra 2001,
ob 19.30 uri za abonma PETEK 3, IZVEN in KONTO sobota, 3. novembra 2001,
ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO ponedeljek, 5. novembra 2001, ob 19.30 uri za abonma RUMENI, IZVEN in KONTO torek, 6. novembra 2001,
ob 19.30 uri za abonma ZELENI, IZVEN in KONTO sreda, 7. novembra 2001,
ob 19.30 uri za abonma MODRI, IZVEN in KONTO četrtek, 8. novembra 2001,
ob 19.30 uri za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO petek, 9. novembra 2001,
ob 19.30 uri za abonma PETEK 2, IZVEN in KONTO sobota, 10. novembra 2001,
ob 19.30 uri za abonma SOBOTA 2, IZVEN in KONTO
GORENJSKI SEJEM
REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34
POČITNIŠKO DRSANJE: 30. in 31. oktobra, 2. novembra od 10.30 do 12.00 ure in od 13.00 do 14.30 ure
BLED
Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527
V času šolskih počitnic bo drsališče obratovalo vsak dan od 10.00 do 11.30 ure in od 16.30 do 18.00 ure.
HC ACRONI JESENICE
Ledarska 4
tel.: 04 58-63-363
fax: 04 58-63-373
e-mail: hd-jesenice g-kabel.si
PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS)
VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE
SLIKARSKA ŠOLA
za začetnike. Začnemo 19. oktobra. Samo še 5 prostih mest. Izobraževalni center FREISING, tel.: 04/5155880
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
MIKADO
Zaradi krčenja odraslega programa vam od 22. oktobra nudimo 30 % popust na večino odrasle konfekcije. MIKADO Kranj, Likozarjeva 15, tel. 04-2334088 MIKADO Železniki, Češnjica 9, tel. 04-5147496 MIKADO Bled, Ribno, Za Pižem 6, tel. 04-5765800
Linhartova dvorana
RADOVLJICA Gorenjska c. 1A Tel.: 04/ 537 29 00 04/ 537 29 11
Dragi mali in malo večji abonenti!
V petek, 26. oktobra, izjemoma ob 17.30 vas vabimo na ogled predstave
TAKE MAČJE, TAKE MIŠJE
Glasbenega gledališča MELITE OSOJNIK
Ko v dvorani ugasnejo luči, se oder osvetli in pravljic škrat neviden prihiti,odžene sitnosti in micene skrbi, domišljija v nas in z igralci oživi! Veselimo se vas, dragi gledalci!
PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p.
Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132
Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Ura pravljic
škofja Loka - V Knjižnici v Škofji Loki lahko otroci prisluhnejo pravljici danes, v torek, 30. oktobra, ob 17. uri. Ana Miklavčič bo pripovedovala slovensko ljudsko pravljico z naslovom Čudodelna torbica.
Maša pobitim v 2. svetovni vojni in po njej
Kranj - Jutri, v sredo, 31. oktobra, bo ob 15. uri v gozdu za kranjskim pokopališčem sveta maša za pobitimi med
www.goiGnjsknonlinG.com
vojni in po njej. Daroval jo bo kranjski dekan prelat Stanislav Zidar.
Cirkus Lina Orfej
Kranj - Na Gorenjskem sejmu bo od danes, 30. oktobra, do nedelje, 4. novembra, gostoval cirkus Una Orfej. Predstave bodo vsak dan od 17. uri in ob 19.30.
Jesensko potepanje
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na jesensko potepanje po Fužinskih planinah, in sicer v soboto, 3. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred Elektra Žirovnica, z lastnim prevozom. S planine Blato se boste povzpeli na planino Krštenico in obiskali še planini
Laz in Jezero. Nezahtevne hoje v popolni planinski opremi bo za 5 do 6 ur. Prijave sprejema vodja izleta Dušan Rajgel, tel.: 031/322-249 (zvečer) do četrtka, 1. novembra.
Popotovanje po Levstikovi poti
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 10. novembra na 15. popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot ni naporna. Skupne hoje bo za 4 do 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje pri Čufarju. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva od 5. novembra do 8. novembra.
V Terme Radenci
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane, ki so za izlet 7. novembra ostali brez sedeža avtobusu, da se prijavijo za naslednji izlet, ki bo v sredo, 14. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z
obveznimi vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu, ki bo imel 51 sedežev.
Po zgornjem Krasu
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira prečudovit jesenski izlet po zgornjem Krasu. Ogledali si boste kraške znamenitosti, ogled pa bo s svojo poezijo popestrila domačinka iz Ocizle. Pot ni zahtevna in je pirmerna za vsakogar. Hodilo se bo 2 uri. Izlet bo 8. novembra ob 7. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo jesenskemu vremenu primerna s trdimi čevlji zaradi mokrega terena in s pohodnimi palicami. Malico imejte v nahrbtniku, čeprav bo po pohodu postanek za enolončnico s kozarčkom refoškega. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Martinovanje na Dolenjskem
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na martinovanje na Dolenjskem, in sicer 13. novembra z odhodom avtobusa ob 8. uri izpred hotela Creina. Po postanku za odlično malico in po ogledu znamenitosti bo martinovanje na kmečkem turizmu v vasi Jablanci pri Kostanjevici na Krki. Prijave z vplačili zbirajo v društveni pisarni.
Martinovanje z DU Naklo
Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na martinovanje 13. novembra, ki bo v Drašičih v Beli krajini. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Pred začetkom martino-vanja bodo zanimivi ogledi. Prijavite se!
Martinovanje v Prekmurju
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi na izlet v Prekmurje z martinovanjem, in sicer 10. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje Kranj. Med drugim bo postanek tudi v Termah 3000, kjer bo možno kopanje v 20 različnih bazenih. Kdo se bo kopal, naj to sporoči ob prijavi. Za tiste, ki se ne bodo kopali, bo organiziran ogled Plečnikove cerkve v bližnji Bo-gojini in lončarstva v Filovcih. Popoldne bo martinovanje s plesom. Prijave za izlet sprejema vsak delovni dan po 16. uri ga. Irma Zupan, GSM: 031/343-171 do zasedbe avtobusa oz. do 5. novembra.
Veselo martinovanje
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi na veselo martinovanje, in sicer v soboto, 10. novembra. Peljali se boste v Litijo, Izlake in do končne postaje Mlinše. Odhod izpred Kjižni-ce Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo ob 8. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo, od 16. do 18. ure, in sicer z vplačili do zasedenosti avtobusa.
Na Krn
PD Kranj vabi na turo Krn - pohod spomina 1918-2001, in sicer v soboto, 10. novembra. Odhod udeležencev bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Prevoz z osebnimi avtomobili. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 23-67-850.
Letovanje v Istri
Kranj - Za upokojence in njihove svojce organiziramo izredno počitnikova-nje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrtskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 12. do 22. novembra. Prijave sprejemajo na tel.: 041/ 626 154, 031/ 460 297 ter 04/ 204 55 23.
Pohod po Levstikovi poti
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Zmerne hoje bo za 5 ur, priporočajo pa dobro obutev, pohodne palice in vremenu primerno obleko. Prijavite se lahko v pisarni društva, na Tomšičevi 4.
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra, z odhodom posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 7. uri. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850.
Obvestila
PD Jesenice obvešča
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice sporoča, da so zaprli Tičarjev dom na Vršiču, Vabijo pa vas v Erjavčevo kočo na Vršiču, ki bo odprta vso zimo. Sporočajo tudi, da že sprejemajo rezervacije za novoletno praznovanje v tej postojanki.
Obvestilo DU Žirovnica
Žirovnica - Iz Društva upokojencev Žirovnica sporočajo, da bodo v novembru preventivni pregledi krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi opo naslednjem razporedu: V ponedeljek, 5.
novembra, med 8. in 10. uro v vasi Smokuč, v prostorih pizzerije Ledina. V Žirovnici, v rojstni hiši Matije Čopa pa 19. novembra, med 8. in 10. uro.
Družinska rekreacija
Škofja Loka - Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v Občini Škofja Loka, vas vse tja do pomladi, vabi vsako soboto med 16.30 in 18. uro v telovadnico OŠ Ivana Groharja, med 18.15 in 19.30 uro pa v telovadnico OŠ Cvetka Golarja na družinsko rekreacijo. S seboj prinesite športno obutev in copate, ki ne drsijo. Z rekreacijo boste pričeli v soboto, 10. novembra.
Koncert v Škofji Loki
Škofja Loka - V nedeljo, 4. novembra, ob 19.30 uri bo v kapeli loškega gradu koncert Komornega pevskega zbora Loka
Podobe Leka
Ljubljana - V torek, 6. novembra, ob 19. uri se lahko udeležite otvoritve razstave portretov ob 55-letnici Leka, ki bo v Galeriji Lek na Verovškovi 57 v Ljubljani.
Predavanja
Zdravljenje kronične bolečine pri napredovanem raku
Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v torek, 6. novembra, ob 20. uri v sejni sobi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 12, strokovno predavanje z naslovom: Zdravljenje kronične bolečine pri napredovanem raku. Predavateljica bo Slavica Lahajnar, dr. med. spec. anesteziolog. Durogesic pa bo predstavil Bojan Madjar, mag. farm.
KRVODAJALSKA AKCIJA
Območno združenje Rdečega križa Radovljica vas vabi na KRVODAJALSKE AKCIJE, ki bodo potekale; v torek, 6. novembra, v Kropi; 7. in 8. novembra na Bledu in 9. novembra v Bohinjski Bistrici, in sicer vse dni med 8. in 14. uro.
ŽALNE KOMEMORACIJE
Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica organizira žalne komemoracije, in sicer v Radovljici danes, v torek, 30. oktobra, ob 16. uri pri Grajskem dvoru; v Bohinjski Bistrici jutri, v sredo, 31. oktobra, ob 16. uri pri glavnem spomeniku; V Ribnem v četrtek, 1. novembra, ob 9.30 uri pri spomeniku v Ribnem; na Bledu v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri pri spomeniku na partizanskem pokopališču; V Zgornjih Gorjah v četrtek, 1. novembra, ob 9. uri na pokopališču borcev; v Bohinjski Beli v četrtek, 1. novembra, ob 9.30 uri pri spomniku; v Kropi v četrtek, 1. novembra, ob 15. uri pri spomeniku; v
Zasipu v četrtek, 1. novembra, ob 8.45 uri na pokopališču; v Podnartu v četrtek, 1. novembra, ob 16. uri na pokopališču; v Dragi v četrtek, 1. n°" vembra, ob 10. uri; v Begunjah v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri v graščinskem vrtu.
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka organizr ra žalne komemoracije: v Škofji Loki v torek, 30. oktobra, ob 16. uri pred Domom ZB NOV; v Železnikih v torek, 30. oktobra, ob 16. uri pri spo; meniku NOB na Trnju; v Gorenji vasi v sredo, 31. oktobra, ob 9. uri pri spomeniku NOB; na Hotavljah v sredo, 31. oktobra, ob 10. uri pri spomeniku NOB; v Leskovici v sredo, 31. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku NOB; v Poljanah v četrtek, 2. novembra, ob 9. uri pri spomeniku NOB; na Trebij' v četrtek, 1. novembra, ob 9. uri pn spomeniku NOB; pri Sv. Duhu v četrtek, 1. novembra, ob 9. uri pri spomeniku NOB; v Žireh v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri na pokopališču na Dobračevi; na Godešiču v četrtek, % novembra, ob 10.30 uri pri spomniku NOB.
Združenje borcev in udeležencev NOB občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica organizira žalne komemoracije, občina Kranjska Gora:
Rateče v sredo, 31. oktobra, ob Wj uri pri spomeniku (avtobusna postaja), na Dovjem v sredo, 31. oktobra, ob 15.30 uri pri spomeniku žrtvam I. in svetovne vojne; občina Jesenice: Planina pod Golico: v četrtek, 1. novembra, ob 15. uri pri spomeniku; J6" senice: v četrtek, 1. novembra, ob 9. uri v Spominskem parku na Plavžu; Koroška Bela: v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri v Parku talcev koncert Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora; Blejska Dobrava: v sredo, 31. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku NOB (kulturno gasilski dom); v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri v brezovem gaju na pokopališču koncert Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora; občina Žirovnica: v četrtek, 1-novembra, ob 14. uri na pokopališču na Breznici.
Občinsko združenje in Krajevna združenja Zveze Borcev in udeležencev NOB Tržič organizira naslednje žalne komemoracije, ki bodo: v Tržiču na centralnem partizanskem pokopališču bo osrednja komemoracija, v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri. Ob
9. uri bo v Križah pri spomeniku; V Kovorju na pokopališču ob 9.15 uri;v Lešah, pri spomeniku ob 10. uri; na Brezjah, pred Domom krajanov, ob
10. uri. V torek, 30. oktobra bo žalna komemoracija v Podljubelju pri plošči, ob 16. uri in v Bistrici ob 17. uri. pred spominsko ploščo.
Obmožno združenje borcev in ud* ležencev NOB Kranj obvešča, da dobo žalne komemoracije v naslednji*1 krajih: V torek, 30. oktobra, v Kranja ob 16. uri pri centralnem spomenik1' padlim borcem NOB na pokopališč11 na Planini; na Primskovem, ob 16-uri pri spomeniku NOB pred šolo; v Preddvoru, ob 16. uri pri spomeniku poleg občinske hiše. V sredo, 31. °r. tobra, ob 14. uri na pokopališču v Z'' tari vasi na Koroškem ; v Pred0' sljahbo ob 16. uri polaganje vencev £ cvetja na grobišču NOB na pokopališču; v Naklem, ob 16. uri pri centralnem spomeniku pred vrtcem; nfl. Zgornjem Jezerskem, ob 18. uri P11 centralnem spomeniku padlim bof' cem NOB. V četrtek, 1. novembra, o0 '9.30 uri na Kokrici pri spomenik^ padlim borcem NOB in talcem; v P0^ brezjah, ob 10. uri pri spomeniku pred OŠ; v Žabnici, ob 10. uri Pn centralnem spomeniku; v Gorica*1; ob 10.05 uri pri centralnem sporne^ ku; v Cerkljah, ob 11. uri pri centra'' nem spomeniku; v Šenčurju, ob 1 uri pri centralnem spomeniku in 9r0[ bišču na pokopališču; v Dragi (Be9u' nje), ob 10. uri v spominskem parku1 v Graščinskem vrtu v Begunjah °
11. uri.
§ijt®ff@® ■=«
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7MH*
tel.: 05/373 - 47-70    Lokalna radijska postala, Pot na Zavrto 10
KVIZ /, 2y 3,  A DRŽI? HA RADIU COReHC In v GORENJSKEM G LASO
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3	A3	B3	C3
NA RADIU GORENC SMO VAM PRtPRAVlU IZJEMNO ZANIMIVO M PREPROSTO KV!Z H DAJO t 2 3 - A DR)..lf KVIZ POTEKA TAKO, DA SE V VSAKEM POUU SKRIVA TRDITSV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO 2 DRŽI Atl Hi DRŽI. 2A POSAMEZNIMI POUI SO SKRITE NAGRADE, Kl SO JIN »tU TISTI, KI 9 SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VtSttl. PRIDRUŽITE St NAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POROlDNt, OD 13.30 NAPREJ,
Torek,
30. oktobra 2001
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM / avtostii@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Test: Citroen C5 Break 3.0 V6 24V Exclusive
Podobnost s pravljico je naključna
"Zrcalce, zrcalce na cesti povej, kateri najlepši je kombi v razredu srednjem?" Zrcalce bi si najbrž na hitro ogledalo konkurenco in nato odločno kot v pravljici hudobni kraljici
izstrelilo: "Ti C5 break, ti si najlepši in tudi najprostornejši!" Potem je pravljice konec in nastopi avtomobilska resničnost.
Toda tudi v resničnosti ni dosti drugače, saj je le malo tistih, ki jim C5 break ne bi "padel v oči" in med njimi še manj takšnih, ki bi skritizirali njegovo elegantno zunanjost. Do zadnjih vrat je kombi-jevska izvedba sicer popolnoma enaka kot limuzinski C5, vendar se tu zgodba o breaku šele začne. Oblikovalci so se zelo potrudili v
iskanju ravnovesja med harmonično podobo in prostorsko uporabnostjo. Bočna linija je zaradi dodatnega dolžinskega prirastka in brezhibno dodanega rahlo dvignjenega kombijevskega zadka morda še bolj elegantna kot pri limuzini, za piko na i pa poskrbita tudi strešna vzdolžna nosilca prtljažnika. Zadnje luči so odri-
KAJ PRAVI ONA?
Tudi njeno srce, ki sicer ni naklonjeno velikim avtomobilom, je osvojil na prvi pogled in limuzina se ji nasploh ne zdi več zanimiva. Na udobje, ki ga nudi notranjost nima nobene pripombe in na potovanje bi lahko vzela vso prtljago, ki jo je zaradi manjših prtljažnikov morala puščati doma. Za volanom se počuti dobro, moti jo le, da ne more videti, kje natančno je avtomobilov nos.
njene popolnoma na stran, vendar se svetlobna telesa zato raztezajo od strešnega stabilizatorja do roba odbijača, s tem pa je na sredini ostalo dovolj prostora za široko odprtino prtljažnega prostora. Ker je C5 v primerjavi z limuzino pri-
v Primerjavi z limuzino je C5 break 13 centimetrov daljši, vendar so oblikovalci na zadku uspeli "ujeti" harmonijo med eleganco in uporabnostjo.
tehnični podatki
vozilo: .............................................................................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
mere: ................................................................d. 4.756, š. 1,770, v. 1,558 m
medosna razdalja: ..........................................................................................2,750
Prostornina prtljažnika:......................................................................563/1658 I
motor: ...........................................................................šestvaljni, bencinski, 24V
9ibna prostornina:..................................................................................2946 ccm
moč:...............................................................152 kW/210 KM pri 6000 v/mjn
navor: ................................................................................285Nm pri 3750 v/min
najvišja hitrost:..........................................................................................226 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h:.....................................................................9,7 s
Poraba EU norm.:....................................................14,8/7,7/10,3 1/100 km
maloprodajna cena:......................................................................6.730.000 SIT
zastopnik:......................................................................Citroen Slovenija, Koper
+ prostornost, udobje in prilagodljivost, uporaben in dodelan
prtljažnik, motorne zmogljivosti * Preglednost nad sprednjim delom, sorazmerno visoka
Poraba goriva, površna končna obdelava
Zima je lepa pri Škodi
Pri vseh pooblaščenih prodajalcih in serviserjih vozil znamke Škoda ^d konca oktobra potekajo tradicionalni brezplačni preventivni pregle-i1 avtomobilov pred zimo. Poleg pregledov bodo v servisih (na željo ;j*stnikov in proti plačilu) odpravili tudi morebitne napake in pomanjkljivosti in ponudili zimsko obutev. Brezhibni in za zimo pripravljeni ?vtornobili bodo tudi letos dobili nalepko, na kateri sta upodobljena pridni Snežko in Snežka. Zima je lepa, pravijo pri Škodi.
Zunanja eleganca, prostornost in prilagodljivost odlikujejo citroen C5, za katerega je velikokrat slišati, da je najlepši kombi v svojem razredu.
Prtljažniške prijetnosti: ločeno odpiranje stekla prtljažnih vrat, nivojska nastavitev, veliko prostora za prtljago in dvoplastna obloga dna.
dobil dodatnih 13 centimetrov dolžine in je nekoliko višji od podobnih avtomobilov, je na pogled resnično velik. In zato morda niti ni tako presenetljivo, da se ponaša z največjim razrednim prtljažnikom, ki s 563 litri prostora brez večjih težav pogoltne vso prtljago razvajene družine ali tudi kakšen zahtevnejši kos tovora, saj je s podrto zadnjo klopjo že krepko nad razrednim povprečjem. Sicer pa se prtljažne prijetnosti začnejo že z možnostjo ločenega odpiranja
samo steklenega dela prtljažnih vrat, kar je pripravno, kadar je iz prtljažnika potrebno vzeti kakšno drobnarijo naloženo na vrhu, še bolj edinstven pa je ta avtomobil zaradi možnosti uravnavanja višine zadka. V ta namen je v prtljažniku gumb, ki lahko tudi pri ugas-njenem avtomobilu dvigne ali spusti zadek in omogoča lažje natovarjanje. S tem pa seznam uporabnih rešitev še ni končan, dodati je namreč treba še dvoplastno oblogo dna prtljažnika, ki je na eni strani tekstilna in na drugi gumijasta, kajpak za potrebe prevažanja manj čistih kosov tovora.
Po udobju in voznih lastnostih se C5 break ne razlikuje od svojega limuzinskega sorodnika, preglednost nazaj pa je zaradi prisekanega zadka celo boljša. Potniško udobje je seveda nezmotljivo francosko: z mehkobno prijetnim hidroaktivni vzmetenjem, razkošno odmerjenimi sedeži in prostorom za noge ter z opremo, ki jo je zlasti v paketu z oznako exclusi-ve spodobno veliko.
Pred voznikovimi očmi, ki zaradi višine zgornjega dela pokrova motorja ne vidijo najbolje sprednjega dela avtomobila, je oblikovno zanimiva armaturna plošča, vendar s premalo razgibanimi merilniki in nekaterimi premalo premišljeno razmeščenimi stikali.
Okraski z imitacijo plemenitega lesa so namenjeni vzbujanju občutka prestižnosti, obloge vrat in sedežev so kakovostne in počutje je zaradi precej svetlih tonov prijetno. Prijeten za vožnjo je tudi
tudi samodejni menjalnik z možnostjo ročnega elektronsko nadzorovanega pretikanja, ki se zelo dobro poda bencinskemu šestvalj-niku, toda žal je avtomatika samo štiristopenjska, čeprav nekateri
Pred voznikovimi očmi, ki nekoliko slabše vidijo sprednji rob avtomobila, je oblikovno prijetna armaturna plošča z nekaj drobnimi pomanjkljivostmi.
3,0-litrski bencinski šestvaljnik, ki lahko s kar 210 konjskimi močmi zagotavlja visoko stopnjo udobja tudi na daljših potovanjih, deluje zelo tiho in uglajeno, razveseljiva pa je njegova poraba, ki se le nerada spusti pod 14 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Povsem na novo je v tem avtomobilu
proizvajalci intenzivno razvijajo podobne menjalnike s šestimi prestavami. Sicer pa se splošen vtis o citro%onu C5 break s 3,0-litrskim šestvaljnikom kaj dosti ne razlikuje od pravljice o zrcalcu in v srednjem razredu je vsekakor med najpopolnejšimi sodobnimi kombiji. • M. Gregorič
Rekordne številke pri Toyoti
Japonski Tovoti gre zadnje čase na evropskih trgih prodaja zelo dob-r° od rok. Njihova evropska centrala Tovota Motor Marketing Engi-neering (TMME), s sedežem v Bruslju, je sporočila, da je septembrska zahodnoevropska prodaja dosegla 64.591 vozil in s tem rekordni ržni delež 4,2 odstotka. Na letni ravni je bilo prodanih že 512.769 0zd in tako je Tovota na najboljši poti, da že peto leto zapored doseže Voj evropski rekord. Prodajni uspeh pripisujejo predvsem dobri pro-
aJi novih modelov in ponudbi sodobnih turbodizelskih motorjev v 1qq m°delih. Srednjeročni prodajni načrt, ki so ga obelodanili leta rvi °k Prcdstavitvi modela yaris, je predvideval tržni delež 5 °dstotkov, oziroma prodajo 800.000 vozil v letu 2005.
^ri slovenskem zastopniku Tovota Adria, ki sicer ne sodi v pristoj-st TMME prav tako že drugo leto zapored beležijo rast prodaje in
°yota se je med japonskimi znamkami na slovenskem trgu že zavi-
eia na prvo mest0 Kljub črnogledim napovedim za celoten sloven-' 1 avtomobilski trg, tudi prihodnjo pomlad (predvsem zaradi prihoda , Ve generacije modela corolla) pričakujejo še večji porast in omem-l^redne prodajne številke. • M.G.
^•"i Renaultu tudi e- povpraševanje
^enaultova slovenska spletna stran, ki je zaradi svoje urejenosti do-tj a tudi srebrno priznanje na lanskem Slovenskem oglaševalskem fes-cei *n na8rado Gospodarskega vestnika, je v dveh letih doživela pre-tak V?ek'nskih in oblikovnih sprememb. Najbolj sveža novost pa je dost 'menovano e" povpraševanje, ki omogoča še lažji in udobnejši Ob- ^° informacij ter dodaten korak v razvoju e-poslovanja. docT ec strani si v spletni galeriji izbere želeni model, različico in Poohi 0prerno' nat0 Pa lahko zaprosi za neposreden stik z izbranim jelec prodajalcem vozil na način, ki ga izbere sam. Proda-
ja * nato posreduje ustrezne informacije, sistem pa tudi samodejno oh-,Una ceno izbranega vozila. S klikom na gumb "kontakt" nato 'ahk °Va'ec po zemljevidu Slovenije pride do izbranega prodajalca, Cern° Pa s' izbere tudi barvo vozila in način kontaktiranja s prodajal-skim k Sta' e-pošta, telefon, fax). Renault je tako prvi, ki je sloven-°ben pcem P°nudil popolno transparentnost ponudbe in cen ter ciain?m. omogočil tako imenovano "izbiro iz naslanjača". V Komer-i2s| ,^!v'ziji Revoza so najnovejšo osvežitev spletne strani uskladili z a raziskave o navadah in željah obiskovalcev spletne strani
Novi V-rod je šokantno drugačen Harley
Stran s starim železjem!
Sedaj je povsem jasno, da so časi težki tudi v motociklistični industriji, in da morajo tudi največji in nekdaj zelo uspešni tradicionalisti poseči v svoje korenine in jih tudi izruvati, če je potrebno. Tržni boj je težak in od stare slave se ne da živeti. To so ugotovili tudi pri Harlev Davidsonu, saj so na cesto postavili hudo drugačen motocikel V-rod.
Novi V-rod postavlja filozofijo Harlev Davidsona na glavo. Za motocikle te znamke je doslej veljalo, da so karseda zajetni, težki,
\v\v\v.
renault.si. • M.G.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radic-sora.si
89.8 91.1 96.3
okičeni z obilico kroma, in zmogljivi le v smeri navora; ne pa tudi konjskih moči. Tudi tresti so se mogli prav pošteno, menda so kupci tako želeli. Koncept, ki so ga v hiši negovali vse od začetka ni potreboval kakšne posebne nege in Harlev Davidson je zaspal. Začel se je prebujati šele pred leti, ko so v tovarnim popravili šibke zavore in dodelali agregat, ki je bil zaprašen od zanemarjanja. Harlevji so postali sodobnejši, a še zdaleč ne tako kot japonski kloni. Tudi sama filozofija motociklov je ostajala jasna. Harlev Davidsoni so umirjeni motocikli, ki razvajajo z navorom in ne močjo. Razni "street fighterji" z brutalno močjo in klasično obliko so ponovno ganili le kupce. Vodstvo Harlevja pa ne. Tako se je vsaj zdelo in v hiši je bilo vse do letošnjega poletja precej tiho. Nato je Harlev usekal in šokiral z oblikovno čudovitim motociklom. Po obliki nekakšen "low rider", a hudo privlačnih potez. Barvno povsem srebrn od rezervoarja, strešic, okvirja do kroma na dvo-
valjniku. Zelo skladna "zverina", ki nima nič skupnega z običajno hišno okičenostjo in hudo zmogljiva tudi. 1,1-litrski dvovaljnik, ki SO ga pomagali razvijati pri Porsc-heju zmore kar 115 konjskih moči oziroma vsaj enkrat več kot katerikoli drug Harlevjev model. Vzmetenje, zavore in drugi tehnični elementi so na visoki ravni. Spredaj sta dva zavorna koluta s skoraj 300 milimetri premera, kolesa so aluminijasta in polna, agregat je vodno in opremjen z vbrizgom goriva. Teža pa je z 270 kilogrami celo razmeroma nizka glede na velikost motocikla, ki v medosje meri kar 1,71 metra.
Zmogljivosti in vozne lastnosti novega V-roda naj bi bile odločne, če ne celo brutalne in motocikel naj bi se kljub dolgemu me-dosju in velikim kotom vilic dobro počutil tudi med zavoji. Ob tem je novinec zagotovo eden najlepših motociklov ta hip in še znamka ga dela ekskluzivnega. S ceno 4,5 milijona bo kmalu na voljo tudi na našem trgu. Pri Harlev Davidsonu pa z njim najbrž želijo sporočiti: "stran s starim železjem, omislite si novega V-roda!" Čeprav ob tem pljuvajo tudi v lastno skledo.
• M. Milač, foto: Harlev Davidson
Volksvvagen bo končno razkril vse skrivnosti luksuznega D1
Ime admiralske ladje konec leta
V novi stekleni tovarni v nemškem Dresdenu bo Volksvvagen ob koncu leta zagnal proizvodnjo svojega novega, doselj največjega in najbolj luksuznega avtomobila, katerega uradno ime je še vedno skrito pod oznako D1. Novinca pošiljajo v tekmo z največjimi limuzinami, ki jih imata BMW in Mercedes-Benz.
S projektom Dl v Wolfsburgu torej hočejo med zvezde in kljub nekaterim svarilom, da to ni najbolj pametna poteza, bo avtomobil spomladi prihodnje leto zapeljal na cesto. Največ kritik na račun koncernske politike so povedali prodajalci znamke Audi, češ da oni precej bolj nujno potrebujejo novi A8 kot pa Volksvvagen
limuzino luksuznega razreda. Kakorkoli že, nova limuzina z več kot 5 metrov skupne dolžine nadaljuje hišno oblikovalsko filozofijo in se samozavestno postavlja z izrazito puščičastim pokrovom motorja, spuščeno masko hladilnika z vodoravnimi režami, z zadnjimi lučmi, kijih sestavljajo enote svetlobnih diod in z elegantno
KLEMEBTC
aicrvts nvtogum
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512
• optičan nastavitev • centriranje
• vulkanizerstvo • popravilo in prodaja vseh avtogum
Predsezonski gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
BOLTEZ
C. Staneta Žagarja 58c, KRANJ tel.: 04/201 40 50
cene na www.boltez.si
ESKIMO S3
_Saoa1
stransko linijo, ki ima nenavadno oblikovano zadnje steklo. Med petimi motorji, ki bodo na voljo za pogon, bodo v Dl sprva vgrajevali 3,2-litrski šestvaljnik z 241 konjskimi močmi in 315 Nm največjega navora ter 6-litrski dva-najstvaljnik W12, ki bo razvil kar 420 konjskih moči in 550 Nm navora. Premiero bo doživel tudi 5,0-litrski desetvaljni turbodizel-ski V10 TDI s 313 konjskimi močmi in orjaškim navorom 750 Nm, ki bo najmočnejši dizelski avtomobilski motor na svetu in bo na voljo tudi v kombinaciji z novim samodejnim šeststopenjskim menjalnikom.
Očitno pri novi Volksvvagnovi admiralski ladji, katere ime bo znano ob otvoritivi tovarne, ni bilo nič prepuščeno naključju.
Sodobno podvozje bo opremljeno s štiristopenjskim sistemom zračnega vzmetenja z brezsto-penjskim elektronskim uravnava-
Evropski avto, slovenska cena
MMS
KREDIT &
LEASING
Magja 323F*    ^ v^iSl 2.545.000 SIT ali €11
Prihranek 378.000 SIT.
Mazda 323F Edition le za 2.545.000 SIT, kar pomeni, da boste prihranili kar 378.000 SIT! Prihranek do 355.000 SIT pa velja tudi pri nakupu drugih Mazdinih modelov: Demia, Premacvja in 626 karavana.
Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 WWW.mazda.mms.s1
RAZBURLJIVO!
NISSAN VAM PONUJA RAZBURLJIVE PRIHRANKE
TRILETNA SPLOŠNA GARANCIJA aU lOO.OOO km ZA VSANISSANOVA
VOZILA — TRI LETA BREZSKRBNE VOŽNJE
NISSAN ALMERA
a comfort, 1,6, a vrat«), cena s prthr«*om: 2.245.OOO SIT [19.867 DEM]
: od 250.000 do 400.000 SIT (trt m pet vrat i banclnskim motorjem)
NISSAN PRIMERA
(Primere Comfort, 1 JI, 4 vrata]
cena a prihrankom« 3.090.000 SIT
(27.345 OEM)
Prihranek: 350.000 sit
NISS FINANCE - Različne možnosti ugodnega financiranja.
NISSAN ADRIA d.o.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 47 10 800, http:/www.nissan.si Poobtoicenl trgovci: LJUBLJANA. Avloniss (01) 5818 650, AvtoTrunk (01) 56 80 910; DOMŽALE; Avtoservis Pižem (01 ] 56 27100, Nissan servis Krute (01) 72 31 200; MARIBOR: AvtohUa Ferk (02) 33 381 00: MURSKA SOBOTA; Avtohiša Murska Sobota (02) 53 21 209; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Csntsr (02) 87 85 888; CELJE: Panadria Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avto Močnik (04) 2042 277; ŠKOFJA LOKA: Plsek d.o.0. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721: KOPER: Avloniss Koper (05) 66 82 451; BRANIK Avtoservis Fabjan (OS) 30 57 840. SEVNICA Avtomehanlka ZJerer (07) 8140 389; 0T0CEC: Avtomehanika Vidrin (07) 30 99 310.
ki
Načrtujomo in izboi|šu|emo Že već kot 80 let.
I
njem, pri oheh najmočnejših motorjih bo serijski tudi štirikolesni pogon. Visoko stopnjo varnosti in udobja bodo zagotavljali ksenon-ski žarometi, obe čelni in stranski varnostni vreči ter napihljivi stranski zavesi za zaščito glav potnikov, novi informacijsko razve-
drilni sistem s 7-palčnim barvnim zaslonom, ki združuje audio sistem, strežnik za 6 CD plošč, navigacijski sistem, telefon, TV sprejemnik in klimatsko napravo. Pri zasnovi Voznikov delovni prostor je zasnovan v iskanju ravnovesja med luksuznim in na-
prednim, z logično in razumljivo tehniko upravljanja. V novo tovarno, ki bo zaposlovala 800 delav cev, je Volksvvagen vložil 365 mark, dnevno pa bodo izdelali po 100 avtombilov.
• M.G., foto: Volkswagen
Novi Audi A4 Avant nadaljuje uspeh predhodnika
Avant gre odločno naprej
Pri ingolstadtskem Audiju je avtomobilom s komhijevskiin zadkom že dolgo časa ime avant. Oznaka je postala sinonim za mešanico oblikovne elegance in športnosti ter napredno tehniko in vse te lastnosti združuje tudi A4 avant, ki je pred kratkim zapeljal tudi na slovenske ceste.
Novinec iz Audijeve kombi-jevske ponudbe ima tudi tokrat nezmotljiv slog z visoko bočno linijo in diskretno nakazano klinasto silhueto, oblikovalci pa so brezhibno spojili sprednji del, ki je enak kot pri limuzini in na novo oblikovani zadek. K temu je potrebno prišteti že preverjeno zanesljivo podvozje in napredno tehniko (tudi brezstopenjski menjalnik multitronic), medtem ko je prtljažnik s 442 osnovnimi litri za 52 litrov večji kot pri predhodniku, ki so ga izdelovali od leta 1996. Novinec ima poleg ostalih dva nova bencinska motorja 2,0-litrski štiri valjnik s 130 in 3,0-
litrski šestvaljnik z 220 konjskimi močmi. V bencinski paleti je še uveljavljeni 1,8-litrski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom in 150 ter 1,6-litrski s 102 konjskima
močema, pestra pa je tudi izbira med turbodizli: 1,9-litrski štirivaljni s sistemom vbrizga goriva črpalka-šoba s 130 konjskimi močmi, ter 2,5-litrski šestvaljnik j 155 ali 180 konjskimi močmi. Pri močnejših motorjih je seveda na voljo tudi uveljavljeni štirikolesni pogon quattro.
Pri zastopniku Porsche Slovenija so ceno osnovnega A4 avanta Z 1,6-litrskim motorjem nastavili na 5,16 milijona, najdražji pa je s 3,0-litrskim šestvaljnikom in tip' tronic menjalnikom, ki stane 8,7^ milijona tolarjev. Dobavni rok f od 6 do 8 tednov, letos bo na volj0 do 60, prihodnje leto pa računaj0 na prodajo od 100 do 150 avtomobilov. • M.G., foto: Audi
BMW in Tehnounion avto: konec!
Bavarska tovarna avtomobilov in motociklov BMW je slovenskeg3 zastopnika ljubljansko podjetje Tehnounion avto obvestil, da ne na' merava podaljšati zastopniške pogodbe, ki poteče konec letošnjeg3 leta. Tehnounion avto je BMW pri nas zastopal več kot 30 leta, z z*' četkom prihodnjega leta pa naj bi zastopniške posle začela opravljaj podjetnica Martina Plesnik (lastnica hotela Plesnik v Logarski dolini in njen poslovni partner nemški podjetnik Horst Koulen. Slednja bosta kmalu ustanovila novo podjetje, uvozna pogodba pa bo začela velja11 že s 1. januarjem. Vodstvo Tehnouniona je o dogajanju že obvestil0 svojega večinskega lastnika Aktiva Group. • M.G.
Del. čas: med tednom od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure
Znamka in tip
Peugeot 106 1,0 cz,es,air Renault Laguna 1,8 RT sv,cz,es,air VVV Golf GTT 2,0 (k,abs,r,cz) Renault Clio 1,2 2x airbag Renault Megane 1,4 (sv,2x airbag) Renault Megane 1,6 RT(sv,es,cz,air) Renault Clio 1,2
Hyundai Lantra 1,8 (k,sv,cz,es,abs,air) Renault Laguna 2,0 kar. (sv,es,cz,air) Ford Focus 1.4 (sv,air,es,cz) Volvo 460 1,8 (sv,cz,es,air)
Letnik in barva
2000 SREBRNA
1997 BELA 1992 BELA
1999 BELA
1998 RDEČA
1997 MODRA
1998 SREBRNA 1995 BELA 1995MET.SIVA
2000 MET.SIVA 1992 RDEČA
Cena v SIT
1.360.000,00 1.680.000,00
990.000,00 1.220.000,00 1.350.000,00 1.390.000,00 1.280.000,00 1.290.000,00 1.550.000,00 2.130.000,00
680.000,00
RENAULT
www.alpetour-rcmont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ Brezplačen preizkus
a- 45 točk kontrole na vozilu
♦ tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih, pomoč na cesti, vleko ali popravilo
♦ 3 mesečno tehnično garancijo
Legenda: G: vozilo z garancijo K: klima SV: servo volan CZ: centralno zaklepanje R: radio
ES: elektr.dvig stekel
AIR: airbag __,
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 200
Vse za vaS avto na enem mestu: ^
• Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vo
♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vo
♦ Najem vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih,
• Prepis vozil tovornih in priklopnih vozil___
Indijanski praznik na kmetiji pr' Gvvolešn'k v Suši nad Hotavljami ob koncu indijanskega poletja
Vsak trenutek je lahko praznik in obred
Suša nad Hotavljami - Ob zaključku jesenskega indijanskega poletja je društvo Harmonija iz Medvod, ki je konec avgusta pripravilo tudi teden indijanskega tabora, minulo nedeljo pripravilo indijanski praznik s "slovenskim" kostanjevim piknikom. Tudi tokrat so Povabili k sodelovanju Indijanca Richarda Mansona iz plemena Navaho iz Arizone, ki je vodil obred indijanske savne in navzoče učil o duhovnem življenju svojega ljudstva.
Ob iztekanju še zadnijih toplih oktobrskih dnevov indijanskega poletja, ko je jesen že obarvala naravo v čudovite odtenke, seje na prizorišču poletnega indijanskega tabora na kmetiji pr' Gvvolešn'k zgodil indijanski praznik, ki gaje organiziralo društvo Harmonija iz Medvod. Organizirali so indijansko savno, ki jo je vodil Indijanec Manson, pripravljeni pa so bili Mdi na indijanske igre, streljanje z toki, izdelovanje tradicionalnih indijanskih okraskov in nakita. Praznik se je nadaljeval s kostanjevim Piknikom in petjem ob ognju, zaključil pa z spravljanjem indijanskega totema. Indijanec Richard Manson, ki že dalj časa živi in deluje v Sloveniji, je ob tej priložnosti povedal, daje za Indijance vsak trenutek praznik in obred: "Naš °bstoj je praznik. Pred nekaj trenutki je bilo jutro, zdaj je dan. Mi feniu rečemo rdeča pot - vsak korak •n vsak trenutek. Za naše pleme je največji praznik junija vsako leto 00 sončnem solsticiju, ko je sonce najvišje in ko je nova luna. Ljudje Se zberejo in se poglobijo v filozofi-
jo našega obstoja in življenja. Naši prazniki so v zvezi z zdravljenjem, ne pa za nabiranje moči ali za vojno. Poleg tega praznujemo tudi vsako novo luno." Namen njihovega praznovanja je, da dajo del sebe
nikogar med njimi in Velikim duhom, tako da lahko z njim vzpostavijo direkten stik. Skupaj sevajo ljubezen v svet in materi Zemlji. "Veliko ljudi je pozabilo na ta dar. Naš obstoj je le v tem, da so stvari v rav-
nazaj materi naravi v zahvalo za svoj obstoj. Molijo za bolne, nihče ni višji od drugega, vsi so si enaki. Ob takšnih praznikih in obredih ni
notežju, saj disharmonija vodi v bolezni," uči Manson, ki ob srečevanju z zahodnim načinom življenja vidi, da danes živimo vse prehitro, da bi lahko posvetili vsakemu trenutku obrednost in pozornost, zato je potrebno njihovo filozofijo razumeti in jo vzeti v obzir. Le sčasoma in z veliko pozornosti, vztrajnosti, osebne usmerjenosti in zavzetosti je mogoče v posamezne trenutke svojega vsakodnevnega delovanja vnesti del pozornosti, zavesti in svečansti, katere naj bi bila po indijanski filozofiji deleža vsaka stvar s katero se ukvarjamo. Za človeka je to nadvse pomembno, saj mu prav to omogoča stalno ohranjanje stika s svojo notranjostjo, z naravo in celotnim stvarstvom ter vzdrževanje notranje harmonije in s tem tudi zdravja. • Katja Dolenc
OSMRTNICA
Z veliko žalostjo v srcih sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA ŠIMENC
rojena Konc
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 30. oktobra 2001, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Na dan pogreba bo žara od 8. ure dalje na pokopališču.
VSI NJENI Kranj, 29. oktobra 2001
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48 «201-42-49
APARTMA - PRIKOLICE
PORTOROŽ ODDAMO 2 ss za počitnice, za več mesecov. tT 031 /610-290 15599
APARATI STROJI
Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom, cena po dogovoru. tT 2353-666 15594
BISERNO KOPEL, nerabljeno, ugodno prodam. IT 041/771-510 16826
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. v 041/878-494 16855
VRTAVKASTO BRANO Cimos 2 m, prodam. U 031/604-918 16917
GARAŽE
GARAŽO v garažni hiši za gimnazijo na Jesenicah, oddam. IT 5800-002 16839
Za več let ODDAM V NAJEM GARAŽO na Vrečkovi ulici. tT 235-74-44, po 19. uri
GR. MATERIAL
UTO Jelovica, staro 25 let, 3 x 3 m, ugodno prodam. tT 51-20-220 16819
Prodam smrekove deske deb. 2,5 in 5 cm, cena 25000 SIT/m3. tT 031/615-719
SNEGOLOVCE iz rostreja 1,5 mm, prodam, 800 kosov. tT 041 /893-682 IW41
KUPIM
V Bitniah ali Žabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, GOZD. tT 041/640-949 i384i
ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. KGZ, z.o.o., Škofja Loka, 506-20-12, dopoldan utim
ODKUPUJEMO bukovo, javorjevo in smrekovo HLODOVINO ter celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podanrtu 6, tT 041/680-925, 04/5306-555 15300
Kupim PREVIJALNO MIZO s predali, ohranjeno, tT 041 /866-802 ali 041 /853-
8 1 6 16889
Kupim čimbolj ohranjene KOPALNIŠKE OMARICE z ogledalom, dva pisarniška vrtljiva STOLA in ZAVESE. tT 041/949-929
LOKALI
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126
KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča in 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, center - lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 292.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - gostinski lokal 52 m2 v pritličju poslovnega objekta, skladišče, cena z inventarjem ■ 22,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Oddamo: KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, center, prodam pisarne različnih izmer, dobra lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka, oddam pisarne različnih izmer v centru in v bližini Šk. Loke in poslovne prostore v izmeri 135 m2 za mirno dejavnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. KRANJ CENTER ugodno oddamo lokal v pritličju meščanske hiše, primeren za trgovsko ali pisarniško dejavnost, 13 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222_Maie
Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj. tT 041/737-146, 031 /773-974_16465
Ugodno prodamo GOSTINSKI LOKAL v TC Deteljica Tržič. Ugodni plačilni pogoji. Možnot kredita oz. leasinga. tT 041/627-
572 16802
OTR. OPREMA
OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, zelo malo rabljen, prodam. tT 031/703-785 16877
Prodam OTROŠKO POSTELJICO. tT 041/266-417 16932
OSTALO
Starejši osebi brez svojcev nudim vsestransko pomoč. tT 031/743-170, po 5.11.
PRIDELKI
Prodamo REZANO CVETJE, lončne krizan-teme, izdelamo tudi aranžmaje. tT 252-68-4
Prodam pristni BRINJEVEC in 6 mesecev brejo TELICO. tT 512-20-33_16762
Po 800 SIT prodam DOMAČE ŽGANJE, odčine kvalitete. tT 51-31-637, 041/278-029_lesu
Prodam ZELJE v glavah. tT 2501-538
Prodam belo in rdeče VINO. tT 05/36-66-075, 041/518-171_i68to
Prodamo MAČEHE ali REZANO CVETJE KRIZANTEM. Bašelj tT 255-15-32 ali 041 /967-960 16890
Prodam rdeče in rumeno KORENJE, korenje za krmo, korenček za sok. tT 01 /834-20-59, zvečer 16902
PODARIM
PODARIMO PSIČKA mešančka, starega 5 mesecev (kraški ovčar-šnaucer). tT 595-88-
71_16596
PODARIM malega MUCKA. tT 2324-338
Podarim 3 MUCKE stare 2,5 meseca. tT 040/250-188_16687
Podarim DVE PSIČKI črno-bele barve, stari en mesec. tT 255-51-20 16700
Podarim tri mlade MUCKE, stare dva meseca. tT 2522-876_16758
Podarim KUŽKA starega 2,5 meseca. tT 25-11-319 16850
PODARIMO PSIČKE labrador-bernski planšar, stari 6 tednov. tT 580-20-87 ali 031/325-133 16854
POSESTI
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz. parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121
Stanovanjske hiše KOKRICA-KRANJ
*\0
Novogradnja, IV. gr. faza. Prevzem november 2001. Revok Trade, d.o.o.. GSM: 040/413-281
MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIĆNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10122
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večstanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222_
Hlebce, prodam zazidljivo parcelo, 1000 m2, ravna,zelo ugodno, TRIDA, 041 860 938, 04 513 75 90_
Kranj okolica, prodam zazidlj. parcelo, 700 m2, z lok. dok. za stan.posl.namembnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Medvode, okolica, zelo lepa nova hiša, IV. gradbena faza in nov dvojček v IV. gradb. fazi, v lepem in urejenem naselju, prodam, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šenčur, prodam vrstno hišo, zeio lepa, stara 5 let, v urejenem naselju, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
Radovljica bližina, prodam novejšo hišo, dvojček, lahko tudi dvostanovanjski, atrij, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Naklo, okolica prodam alpsko hišo na večji parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Gorenjska, prodam prenovljeno kmečko hišo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš različnih cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel.: 04/236-66-70, 040/204-661,041 /755-296_
ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
STRAŽIŠĆE - poslovno-stan. hišo z delavnico 21 x 7 m, na parceli 1125 m2, za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KOKRICA- 20 let stara stan. hiša na parceli 1.033 m2, cena - 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - 587 m2 zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, cena -16,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Primskovo - na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, IV. gr. faza, cena enega - 40,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BAŠELJ - nedokončana stan. hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela • 780 m2, cena ■ 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66
CERKLJE vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena t 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
MAVČIČE - starejša stan. hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Orehovlje - popolnoma obnovljeno 1. nad. stan. hiše v vel. 140 m2, samostojen vhod in CK, cena - 20,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2 in tudi 3.000 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.pritl. hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_\om
HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/333-222 11527
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. RETEČE (pri Šk. Loki) na robu naselja prodamo vis. prilično montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 m2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku garaža. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041 /333 222 12749
KMETIJSKO ZEMUIŠČE ali KMETIJO kupim. tT 2368-001 13269
Cenejšo hišo, manjšo kmetijo ali zazidljivo parcelo v okolici Domžal, kupim. tT 01 /72-13-445 16674
vTiiii/
VASA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA do 5. 11. 2001
Popevke:
1. Zelena dežela - rembe - Victorv
2. Povabi me-rembt -Irena Vrčkovnik
3. Prihajam domov-rembe -Pop Design
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Tvoj song -Jan Plestenjak
2. Očka odhaja -Mladi Dolenjci
Naj - viže
1. Čuj kaj ste nore - Vesele Štajerke
2. Dons zvčr dčva moja si - Milan Pečovnik-Pidži HH 3. Muoj kralj Matjaž - Marjana Mlinar
VAŠA PESEM A GLASUJEM ZA
Popevko:
Narodnozabavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
PoŠta:
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE TEH'
NAGRADNA IGRA 5 x 5 - 30. oktober 2001
Petmestna naročniška številka je lahko nagradna
Tudi v letu 2001 občasno na tak način objavimo seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5x5" že pozabili: našo datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5x5". iz računalniškega "bobna" izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad.
Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: če med OBJAVLJENIMI petmestnimi naročniškimi številkami v nadaljevanju tega poročila o izidu žreba najdete tudi Vašo, čimprej, do izida naslednje številke Gorenjkega glasa v petek, 2. novembra, do 15. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/201-42- 00, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Brez tega pisma nagrade ni mogoče dvigniti! Naročniška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici desno spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno izpisuje Pošta Slovenije v PC Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki "šifra". Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in ne kakšne druge - kar precej klicev v naše uredništvo je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5x5" nima prav nikakršne povezave. Ker je žreb nadvse muhast način izbire, se lahko celo zgodi, daje ista naročniška številka izžrebana tudi dvakrat; že izžrebanih številk namreč ne izločamo, ker vsakič "zavrtimo" celotno datoteko vseh naročniških številk.
Izžrebane naročniške številke v zadnjem oktobrskem krogu nagradne igre "5 x 5 petmestnih naročniških številk": 1/ za pet nakupov izdelkov SODAVIČARSTVA VOLK Kranj, vrednost posamezne nagrade 7.000 SIT: 10425; 32111; 60118; 63985 in 67024; 2/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v podjetju LEKERO, d.o.o., KRANJ: 14912; 32149; 60750; 64349 in 66989; 3/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem centru) TRENČA v Kranju: 18498; 32885; 61428; 65360 in 67013; 4/ za pet družinskih obiskov v FITNESS CENTRU MONIKA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem bazenu) v vrednosti po 5.000 tolarjev: 31728; 36300; 57442; 66553 in 66982; 5/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v GOSTIŠČU SMUK v Retnjah pri Mateji Smuk, s.p., v vrednosti po 5.000 tolarjev: 30413; 31100; 45510; 57266 in 66667.
Alpci s prijatelji praznovali na Bledu
Alpski kvintet je v soboto v Festivalni dvorani na Bledu s prazničnim koncertom proslavil 35-letnico ansambla.
Bled, 30. oktobra - Alpski kvintet, poznani ansambel, ki ima s svojim alpskim stilom igranja številne poslušalce in prijatelje ter privržence in posnemovalce med ansambli doma in v tujini, je v soboto zvečer v Festivalni dvorani na Bledu s slavnostnim koncertom proslavil 35-letnico delovanja. Dvorano, ki so jo tokrat napolnili obiskovalci z onkraj meje in iz različnih krajev Slovenije, med njimi so bili tudi nekateri nekdanji člani ansambla (Ivan Prešeren, Vinko Sitar, Jože Burnik, Ivanka Kraševec), koje le-ta nastopal in deloval še v profesionalni sestavi, je tokrat Alpski kvintet z gosti v programu navdušil z izbranim repertoarjem iz bogate zbirke lastnih skladb.
Trideset let je ansambel nastopal poklicno v Franciji, Švici, Nemčiji, Avstriji. Veliko je nastopal tudi doma v Sloveniji. Z gorenjskim temperamentom in resnim pristopom do te zvrsti glasbe ter predvsem z znanjem je Alpski kvintet dosegel visoko kvalitetno raven. Uspel je razviti poseben tako imenovani alpski stil glasbe, ki je hitro postal priljubljen med obiskovalci in poslušalci njihovih številnih nastopov in med glasbenimi kolegi po Evropi.
Več kot petsto skladb je nastalo v obdobju Alpskega kvinteta. Njegova ustvarjalnost je bila nenehna v prvih tridesetih letih; pa tudi zadnjih pet let, ko Alpci ne nastopajo več poklicno, ni zamrla. Če sta bila prej avtorja skladb predvsem Jože Burnik in Ivan
Prešeren, so danes med ustvarjalci vsi člani. Tako se je izkazalo tudi na koncertu v soboto v Festivalni dvorani, da je še posebno poznana in priljubljena med poslušalci in prijatelji ansambla Alpski kvintet skladba Jožeta An-toniča Na Brezjah že zvon zvoni.
Na koncertu so potrdili, da so še vedno priljubljene njihove skladbe iz časov, ko so bili v sestavu s pevci Otom Pestnerjem, Ivanko Kraševec, Bracom Korenom, Branko Kraner in drugimi. Njihov nastop pa je še posebno prevzel polno dvorano ob spremljavi godalnega orkestra. Poseben čar večera je bil ob harmonikarju Ediju Semeji nastop njegove hčerke Alenke Semeja ob spremljavi z godalnim orkestrom. Do tridesetletnice ansambla je bila poznana
V soboto v Dupljah
Na prireditvi Vesela jesen bomo skupaj v soboto, 3. novembra, v dvorani gasilskega društva Duplje
Duplje, 30. oktobra - Že lani ta čas, ko smo bili prvič v Dupljah, je bilo veselo. Tudi letos bo tako. Prireditev, kjer bo Gorenjski glas spet Več kot časopis, organizira Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje. Predsednik društva Ivan Meglic je na prvem skupnem srečanju napovedal, da bodo od domačinov med drugim nastopili ženski pevski zbor Dupljanke pod vodstvom Katje Klančnik, Moški pevski zbor Kulturnega društva Triglav pod vodstvom Andreja Zupana, Rokovnjaška godba folklorne skupine Društva upokojencev Naklo in še nekateri. Da bo veselo pa bodo z nami tudi instrumentalisti, pevci, ansambli... Žrebali pa bomo tudi nagrade.
Že v petek smo napovedali, da bo z nami ansambel Tulipan, ki je letos na naših prireditvah po Gorenjskem že nekajkrat navdušil občinstvo. Poleg tega se nam bo v novi zasedbi predstavili ansambel Svežina, pa Nota, svojo tridesetletnico delovanja in uspešnih nastopov bo potrdil ansambel, ki ga prav tako dobro poznate. Z nami bo pevec Valentin Antonijo, harmonikarica, ki vse bolj navdušuje občinstvo Kristina Pahor in drugi.
Medtem pa nam vi še naprej pridno pišite, če želite, da se dobimo tudi pri vas še letos pred koncem leta. • A. Žalar
Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 6
Ime in priimek................................................................
Naslov..........................................................................
Pošta...........................................................................
Vabim vas (napišite ime kraja).
Predlagam nastop.........................................................
Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124
LASTOVKA PRINAŠA GLASBO
Nagradno vprašanje: Katera založba vam predstavlja album na naslovnici? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenca: Uroš Špenko, Selo 37, Vodice;
Mihela Nakrst, Hribarjeva 31, Mengeš
MATEJ KRAJNC & AGENCIJA R0KENR0L: VAKCUI
Alpski kvintet: praznični nastop pred prijatelji v Festivalni dvorani 9. novembra pa bo ansambel imel koncert ob 35-letnici v Mengšu.
zasedba Alpskega kvinteta v sestavi s trobentarjem Ivanom Prešernom (27 let v ansamblu), klarinetistom Vinkom Sitarjem (20 let v ansamblu), pevko Ivanko Kraševec (20 let v ansamblu), pevcem Otom Pestnerjem (8 let v ansamblu) in Branko Kraner (3 leta v ansamblu). Po tem pa so od takratnega sestava ostali še vodja, kitarist, komponist in pisec besedil Jože Antonič iz Gonj pri Bledu, basist, pevec, in komponist Janez Per iz Mengša ter harmonikar in komponist Edi Semeja iz Doba pri Domžalah. Novi člani pa so trobentar Matej Bovhan iz Trbovelj, klarinetist in komponist Franc Maček iz Laškega, pevka Irena Vidic iz Podgorja pri Kamniku in pevec Mihael Možina iz Kočevja.
Posebnost ansambla so tudi od vsega začetka nastopi v gorenjskih narodnih nošah. V petintridesetih letih je izšlo 35 plošč, CD plošč in kaset in založba VM Re-kords v Avstriji jim je podelila pet zlatih in eno diamantno ploščo, v Sloveniji pa so prejeli dve zlati plošči. Prejeli so tudi več priznanj in odličij. Med drugim so za prireditev Alpski večer na Bledu, ki je izšla iz Alpskega kvinteta, pre-
jeli Turistični nagelj, letos pa je ansambel ob prazniku občine Bled dobil zlato plaketo občine. Poznano je njihovo nastopanje na gorenjskih prvenstvih harmonikarjev v Besnici, za kar ima prav Alpski kvintet veliko zaslug za uspešnost, prepoznavnost in odmevnost te prireditve danes, saj je v repertoarju ansambla tudi poznana skladba Pojdi z mano v Besnico.
Jubilejni koncert na Bledu minulo soboto je bil praznični dogodek za vse prijatelje Alpskega kvinteta in za številne poslušalce ob radijskih sprejemnikih, saj je koncert prenašal Radio Slovenija na prvem programu. Koncert so popestrili in obogatili še pevci okteta Lip Bled, virtuoz na harmoniki iz Trsta Denis Novato, gostujoči ansambel Volksmusik Aspri-an z avstrijske Koroške in pevka Nuša Dercnda. Po koncertu je ansambel in vodja Jože Antonič dobil številne čestitke. Ob ansam-blovem jubileju se čestitkam pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. Ob lepih in dobrih željah pa naj še posebno velja tista o nadaljnjem ustvarjalnem delovanju in sodelovanju. • A. Žalar
Tanja v Domžalah
Nožice, 30. oktobra - Tanja Zaje Zupan bo tudi letos imela tradicionalni in priljubljeni koncert v Hali Komunalnega centra Domžale-V primerjavi z dosedanjimi pripravlja letos v soboto, 24. novembra, dva koncerta. Prvi bo ob 16.30, drugi pa ob 20. uri. Ob Tanji bodo nastopili še Nuša Derenda, Oto Pestner, Korado in Brendi,Gamsi. Foxy Teens, Stane Mancini, Marjan in Branko Zgonc, ansambel Mim Klinca z Jožico Svete, The Tsvins, Alenka Kolman, Anja Burnik in Breda. Vstopnice so že v prodaji v mali oglasni službi v Gorenjskem glasu. • A. Ž.
Telefonske ankete o Gorenjskem glasu
Nagrade za Antona, Frančiško, Majo, Marico in Tomaža
Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izva' jajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa-Ankete izvajamo tudi v letu 2001.
Enako kot prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih orga; nizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijsk pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da,s več kot celo leto časa je za koriščenje te nagrade!
Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasuje bil žreb včeraj,
30.
oktobra, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o Gregorju, naši mesecn prilogi. Oktobrski Gregorje izšel danes. Tokratni izžrebanci so: Anto Burja, Zduša 4/b; Frančiška Dolinšek, Nevlje 4; Maja Bizjak, Podgorje 60; Marica Blatnik, F. Pirca l/a ter Tomaž Cajhen, Bakovnik 6 (vs iz kamniške občine)... Vsem petim čestitamo!
Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo tri izžrebanke in oba izžrebanca, da najkasneje do vključno petka, • novembra 2001, (ko naslednjič izide Gorenjski glas!), do 14. ure po ličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če _žel». svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasn glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. ... ^
Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabih sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, P"P0Irne ter predloge najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi letos delamo P°d° jj ankete o naših sedemnajstih (!) edicijah in izmed vseh, ki so kac"a|\ e doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo ta k s imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' do konca januarja 2003. e
Nagradna igra založbe
Nagradno vprašanje:
Kakšen je naslov najnovejše- plošče Skupine Pop design? Odgovore pričakujemo na telefonsko številko; 01 / 280 38 80 izmed vseh pravilnih odgovorov bomo izžrebali 3 nagrajence.
ki bodo prejeli majice skupine POP DESIGN.
Založba
Ižanska 2 A,   !()<)() LJu.bljei.ria
Tel.: O .1 /    I 2 88 500 E mail:
žSSSefe l9raJte nagradno igro DALLAS RECORDS
Nagradno vprašanje: Povejte imena članov skupine Čuki Nagrada: 2xCD Založbe Dallas records
Nagrajenci: Tiringer Helena, Smarjetna gora 2, Kranj Lenka Tavčar, Za gradom 1, Bled
DALLAS MUSICSH0P,
Plava Laguna - atrij (ex Dots Shop), Dunajska 48, Ljubljana, 01 431 9009, Dallas music shop, Rimska 14, Ljubljana, 01 252 4186
Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj do petka, 2. 11. 2001. s pripisom /a Dallas recortls.
'OK - Telefon Odvisnosti Kranj
04/23-26-928
Vsako sredo od 17.00-19.00
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
LESCE prodamo polovico dvojčka na Parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, W °lje, obnovljen parket, dve novi kopalni-% 0»na 27,6 mio SIT (245.000 DEM),
tRKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo J^11 m s poslovnim prostorom, lahko ^stanovanjska na parceli 500 m2, cena mio SIT (280.000 DEM), BAŠELJ prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris '2x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 ™0 SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČ-!^jE1202-33-00, 041/333-222 16694
HRUŠICA na Gorenjskem prodamo 'arešo dvostanovanjsko hišo, pritličje Možnost lokala.  Vseljiva takoj. Cena j^OOO SIT, g 041/938-215 leezs
STRAŽIŠČE hiša, parcela 900 m2, obavljena, sončna lokacija, cena ugodna, podamo, g 23 15 600, 23 15 601 Pl-^jgVA NEPREMIČNINE_I6S4S
BUKOVICA prodamo 1100 m2 veliko Parcelo delno stavbno delno kmetijsko temljišče, parcela je ravna. PIA Šk. Loka,
ZMINEC pri Škofji Loki prodamo zazidljivo Parcelo 450 m2. PIA Šk. Loka, 50-60-300
kupim zazidljivo parcelo na območju Šk. Loke ali Kranja, prodam obžagan les-suh. g £^lp~64. zvečer 16882
. OBDELOVALNO ZEMLJO vzamem v na-Jem v okolici Brnika, g 252-26-73
__POZNANSTVA
ženska srednjih let, vitka, želi spoznati simpatičnega moškega za resno zvezo. g !jgV698-686_16638
Iščete partnerja za prijateljstvo ali resno ^ezo? Pokličite AFRODITO, ženitno posredovalnico, g 5961-245, kjer je za ŽENSKE BREZPLAČNO! Obenem vabljeni na PLES P 01 v Hotel Transturist Škofja Loka, kjer 'ahko dobite tudi SUPER NAGRADO. Za vse, J sjželijo naučiti plesa se organizira PLESNI
'tCAJ. 16868
^RAZNO PRODAM
Ugodno prodamo KRIZANTEME, MAČEHE in IKEBANE. kONC, MOŠNJE 37, g
^3-80-17_16665
JESENICE prodam rabljen HLADILIK Gorenje, 2 jogija (185x85), rabljen kuppers-^ch. g 5831-126, 05/639-55-52 16820
DRVA meterska ali razžagana, možnost gpstave, prodam. g 041/718-019 16825
Prodam UMIVALNIK s podstavkom in ALU kANGLE" za mleko ali med 40 I, zelo ugod-JJP^P 595-73-28 16836
BETONSKI MEŠALEC in 10 kg JEKLENKE 5jPlin, prodam. Turistična 2, Naklo 16846
Prodam ČELADO VAROVALNI PAS TER ^PIN. g 041/411-508_16853
, Prodam dobro ohranjeno POSTELJO z )0gijem 190x90, KAVČ in OMARE ter SESALEC Iskra avtomatik 1050, cena po Ugovoru, g 031/429-693_
Ugodno prodam kombiniran vgradni ŠTETNIK in PLINSKO JEKLENKO, g 2561-
BUKOVA DRVA z dostavo prodam, g 21^042, 041/692-786_16937
Prodam dve električni MESOREZNICI za ^000 in OKNO 80 cm x80 z roleto za IgOOSIT. g 513-71-41_16938
Prodam suha BUKOVA in mešana DRVA, ■Jjgjnost dostave, g 041 /528-697 16939
Prodam 10 kg PLINSKO JEKLENKO, reg-rator plina (skoraj nov) in 3 m CEV za 6000 "T, g 041/250-605 16942
^STAN. OPREMA
ra^rodam kotno SEDEŽNO GARNITURO, ^PJieno. g 2332-212
16821
Prod
POSTE
SIT.
!am dva meseca staro FRANCOSKO LJO dim. 180x200, cena 65000
»041/575-209
SOBO3"1 2 REGALA 1 2 mizi za otroško
ugodno, g 5743-899
ŠPORT
*p komisijsko prodajo sprejemamo zimsko bu hN0    OPREMO, snovvboarde, RUBIN Kokrica, 204-91-91 16898
_ STORITVE
ZAKUUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Šuška c. 28, Šk. Loka, g 513-40-83, 041/806-751 13292
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 A, Kranj, 031/442-779 ali 031/830-416
PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA hitro in ugodno, g 041/737-245, 041/35-80-55 Tadej Brce,s.p., c. Jaka Platiše 11, Kranj
SENČILA
ASTERIKS, Senično 7, Križe, g
L^-170, 'i-       ll/ H !:•
kOMkLAMELNE ZAVESE. PLISE ZAVESE, :! Sestavni in nadomestni deli za
TENDE IK1, R0L0JI' PVC KARNISE, lete • sestavni in nadomestni deli za ro-'aža'n za'Uz'ie- Izdelovanje, svetovanje, mon-iše^A servis- Dobava in montaža v najkra-Pli^.asu- V MESECU OKTOBRU 5 % PO-
SERVis
Pralnih
kc 2?1
PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravi-pomivalnih, sušilnih strojev, štedil-
ko\bojierjev. g     i     /   .: i ■ ■: u
KranjF,0ge,i Matiaž, s.p., Krašriova ul. 13,
Nlk7^E,STR0INSTALACIJE, TELEKOMU-041/Rc ' ADApTACIJE, hitro in ugodno, g 177 2 i112- PLJHEK, d.o.o., Podbrezje' 1 ^aklo m«
SSL Kgips
L ^mationg
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396
Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. g 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 16079
Načrtovanje, vzdrževanje in zasaditev vrtov grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, g 231-27-22, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva ul.1, Kranj 15409
RTV SERVIS - POPRAVILO TV, VIDEO, HI - Fl in ostalo kakovostno popravimo v PROTON RTV SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj g 202-20-04 16487
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela, fasade, notranje omete, adaptacije, novogradnje. Bvtvgi Halim, s.p., Glavni trg 14, Kranj, 041/760-614, 202-70-
31 16607
ENTER KRANJ, d.o.o.
PLANINA 3, 4000 KRANJ
VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
Tel.: 04/280 58 00
Nudim vse SLIKOPLESKARSKE STORITVE, izravnava sten in stropov, dekorativne omete, beljenje, pleskanje naravnega lesa. g 04/533-14-05, 031/39-29-09, Pavec Ivo.s.p., Podbrezje 179, Naklo i67eo
Ing. strojništva nudi usluge v POSREDNIŠKI PRODAJI, g 040/394-993, Ivan Debelak,s.p., Tavčarjeva 10 Jesenice 168I8
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 16830
IZVAJAMO SPLOŠNA GRADBENA DELA: fasade, ometi, adaptacije, novogradnje. Čutar Boštjan,s.p., Rudno 16, Železniki, g 510-2000,041/703-826 16899
STANOVANJA
STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabi-net, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina
I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon,
10.1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_12055
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na g 040/549-030 13939
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena,
13.2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 uoi3
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina
II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. MLAKA ugodno prodamo stanovanje v I. nads., hiše 44 m2+25 m2 terase, potrebno dograditi kopalnico in stopnice. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, 041/333-222 14814
STANOVANJA ODDAMO KRANJ center 3 ss, opremljeno, 86 m2/VII, 73000 SIT/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222
KRANJ PLANINA II prodamo 1 ss, 39 m2/VII, 10,7 mio SIT. g 2323-457 16598
Škofja Loka, 2 ss v hiši, prenovljeno, vrt, ugodno. TRIDA 041/860-938, 513-75-90
Planina I, 2,5 ss, prodam mansardo, 77 m2, nizek blok, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Planina II, prodam 2 ss, 68 m2, 5. nadstr., zelo ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Planina II, prodam zelo lepo 3 s stanovanje, 84 m2, 10.n., zelo ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 JESENICE BOKALOVA DVOSOBNO STANOVANJE 54 M2, 1. NAD., PRODAMO ZA 7,1 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE TAVČARJEVA TRISOBNO STANOVANJE 71 M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9,8 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE BOKALOVA ŠTIRISOBNO STANOVANJE V HIŠI, + MANSARDA, GARAŽA, VRT, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
KRANJ PLANINA I GARSONJERA Z BALKONOM, 29,4 M2, VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSELJIVA, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si)
KRANJ PLANINA I ENOSOBNO STANOVANJE 44,7 M2, Z VSEMI PRIK-LUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si)
KRANJ, Planina - 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje -1 SS 41 m2 v l.nad., nova CK, okna, cena =10,7 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena ■ 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 m2 v 6.nad.,
2 balkona, takoj vseljivo, cena ■ 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
KRANJ, Planina I - 1 SS 38 m2 v 2.nad./zadnje, cena ■ 11,2 mio sit , 1 SS
41.5 m2 v pritličju za 10,0 mio SIT, 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena =13,7 mio SIT,
3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena ■ 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - ugodno 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena ■ 17,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
KRANJ, Planina lil -1,5 SS 54 m2 v 5.nad., predelano v 2,5 SS, cena = 12,9 mio SIT, 2 SS 62,8 m2 v 7.nad., cena - 14,5 mio SIT, 2,5 SS 76 m2 v 3.nad., cena ■ 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 SS 40 m2 v 2.nad., zadnje nadstropje, takoj vseljivo, 15 let star blok, vsi priključki, cena =11,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,5 mio SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena = 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., krajna lega, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66
LESCE ugodno 3 SS 63 m2 v celoti mansarde stan.hiše, s sadnim vrtom, cena =
10.6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66
Oddamo: Škofja Loka - 1 SS 42 m2 z vso opremo, Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, 1 SS na Planini III z vso opremo, 1/2 H na Primskovem, 3 SS na Zoisovi, 4 SS s celotno opremo na Drulovki in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
^^^^^ BR
BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA *
Podarim 1.2.3. već KUŽKA/MUCKA- ov. starega
(obkroži)
mesecev. Tel.:_.
* 2A LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI *
nd o m p I a n družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem mg I in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/2O68-701 GSM: 041/647-433
KRANJ-PLANINA I: V nizkem starejšem bloku prodamo 2SS, 70m2, l/l nad., brez CK, potrebno manjše obnove. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661
KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, I. nad, 33,70m2, vsi priključki, takoj vseljivo. Planina III: 1SS, IV. nad., 42m2, zelo lepo, vsi priključki, takoj vseljivo. Planina II: 1 SS, pritličje, 38m2, vsi priključki, prodamo ali menjamo, lokacija Zlato polje. Cena ugodna.
KRANJ- PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS + kabinet 70m2 z atrijem 40m2, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204- 661
Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755- 296, 040/204-661
Planina III, prodam 2,5 ss, 75 m2, prijetno, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
Planina I, prodam 2 ss, 58 m2, nizek blok, TRIDA 041 860 938,04 513 75 90
STRAŽIŠČE, 1 ss(37 m2), 1. nad., nizek blok, balkon, nova kopalnica, ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE iBB4i
FRANKOVO NASELJE 1 ss (42m2), 2.nad/3, priključki, obnovljeno, nova kuhinja, ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16842
PLANINA več garsonjer in enosobnih stanovanj, balkon, priključki, ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16843
KRANJ bližina AP, dvosobno (51 m2), pritličje, obnovljeno, balkon, CK-kamin, prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 16844
ODDAMO 1 sobno STANOVANJE v Kranju, g 041 /322-653, 2576-070 16866
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 sobno STANOVANJE 37 m2. 8. nadstr. delno opremljeno, vsi priključki. PIA Šk. Loka, 50-
60-300 16880
ŠKOFJA LOKA-Novi Svet prodamo obnovljeno 3 ss, 57 m2, 2. nadstr., nizek blok. PIA Šk. Loka, 50-60-300 leaei
KRANJK - OREHOVUE : v večstanovanjs-ki hiši prodam 1. nadstropje 150 m2, CK, CATV, svoj vhod, del dvorišča, pritličje 60 m2, še neizdelanega stanovanja. Cena zelo ugodna, brez posrednika, g 041 /500-809
V Hotemažah oddam opremljeno STANOVANJE, 45 m2, za dve osebi, g 040/392-519, 04/253-14-07_16893
STANOVANJA ODDAMO Kranj Šorlijeva ul. oddamo garsonjero, 27 m2, 34000 SIT/mes., poli. predplačilo. KRANJ Planina II 1 ss, 42 m2/ll. opremljeno, 56000 SIT/mes, poli. predplačilo, KRANJ Planina III, 1 ss, 45 m2, opremljeno, 56000 SIT/mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16896
STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek blok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16B97
VOZILA DELI
Prodam 4 ZIMSKE GUME s platišči za R 4. g 041/889-110_16827
Prodam zimske GUME in PRTLJAŽNIK za GOLF 1. g 5725-386 16936
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Ore-hovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939
KRANJ: Na območju Kranja prodamo več 1SS, 2SS, 3SS različne velikosti, različnih cenovnih razredov, vrednih ogleda, za informacije smo vam na voljo na tel: 04/23-66-670, 040/ 204- 661,041/755-296 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
TRŽIČ: Prodamo 1/2 hiše zgornji del+pod-strešje, 2 x garaža, vrt 650m2, vsi priključki, lepa lokacija zelo ugodna cena možna menjava za 2SS z doplačilom. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-PLANINA I: V novejšem nizkem bloku prodamo zelo lepo 1SS, II.nad. 39m2, vsi priključki.takoj vseljivo takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
LESCE-FINŽGARJEVA: Prodamo zelo lepo 3SS, I.nad.,73m2,2x balkon vsi priključki, vredno ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23- 66-670, 040/ 204-661
KRANJ - BRITOF: V stanovanjski hiši I. nad. prodamo popolnoma novo 5SS, 150m2+4 parkirna mesta in 65m2 delavnic lahko -reuredi v 2SS, vredno ogleda, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS + 2kabineta, 89m2, l.nad., vsi priključki zelo lepo cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-Savska Loka: Prodamo zelo lepo 3SS, popolnoma obnovljeno, lastna CK.vsi priključki, I. nad., 89m2,+ garaža + vrt, v ceno vračunana kuhinja, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
JESENICE-Plavž: Prodamo zelo lepo 3SS, V. nad.70m2, vsi priključki, zelo lepo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
JESENICE: Prodamo zelo lepo - luksuzno -3SS, 70m2, VI. nad., zastekljen balkon, v ceno vračunana kuhinja in spalnica. Vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
VOZILA
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o.
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
Prodam R TVVINGO PACK, 1.97, 37000 km, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru, g 041/873-662 16833
Prodam FORD MONDEO KARAVAN, kovinsko rdeče barve 1.8 TD, 90 KM, I. 195, prevoženih 188.000 km, reg. do 5/02, oprema 2 x AB, CZ, nastavljiv servo volan, elek.pomik stekel in ogledal, gretje vetrobanskega stekla, sprednje in zadnje meglenke. g 031/287-609, 514-68-98
Prodam R 5 CAMPUS, I. 91, karamboliran, spredaj in zadaj levo, registriran do 38.6.02, je vozen, g 031 /736-928 ibb40
Prodam VW TRANSPORTER 1.4, dolgi, I. 92, z dodatno opremo 8+1. g 041/708-
733_16849
GOLF 1.6 diesel, 1.88, prodam, g 041/623-835 16851
r^JGflhTflR
C"1 JrtJ" D"'orotnik 10, NAKLO
I Te! Fax: 04/25-71-035
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER .^VV AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV¥MOHROEy
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, g 20426-
00. 041/668-288 5
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) g 5134-148, 041 /632-577 6248
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 xalarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam, g 041/644-991 14012
LAGUNA 1.8 KARAVAN, I. 97, 1. lastnica, ABS, servisna, kot nova, 1.690.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 14847
OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AvTO-LESCE.SI_usei
MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam, g 041/685-789 15355
SCENIC 1.61. 98, rdeč, 1. lastnica, servisna, 2 x AB,elek.oprema, 1.840.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_15705
LANCIA Y 1.2,1. 00, met zlata, 19000 km,
1. last., servisna, AB, SV, CZ, ES, 1.540.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
UNO 1.0 IE, 1.97, metalno vijola, 5 v, 49000 km, 1. lastnik, servisna, 650.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 16395
CAKLIBRA 2.0 I, I. 91, rdeča, ABS, ALU, nove gume, s streha, 690.000sit. AVTO LESCE 531-91-18_16574
KIASEPHIA 1.6 SLX, I. 95, modra, 1. last., servisna, reg. 6/02, 590.000 SIT. AVTO LESCE, 531-91-18_issre
R 5 GT TURBO, I. 90, met modra, reg. 5/02, CZ, ES, ALU, ohranjena, 490.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_16577
XARA 1.6 BREAK, I. 00, 12000 km, met zelena, 1. lastnica, klima, 4xAB, elek.opre-ma, kot nova, 2.250.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 16678
ASCONA 1.8 I.88, met modra, katalizator, CZ, s streha, AR, 145.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 16579
NISSAN SUNNY 1.4, I. 91, nov model, 400.000 SIT. g 040/385-046 teasa
Prodam FORD ESCORD CL, I. 88, registriran do 4/02, ugodno, g 041/347-943
16859
Prodam GOLF VARIANT DT, 1900 cm, kovinska barva, 1. reg. 5/95, kupljeno v Sloveniji, prvi lastnik, 150.000 km. g 040/385-602 168/2
LAGUNA 1.8,1 96, karavan, klima, 2xAB, ohranjena, cena po dogovoru, ugodno, g 259-13-18,041/341-567 16885
CITREN XANTIA 1.8 SX paket opreme, I, 93/10, komplet nove zimske gume, redno servisiran, nekaramboliran, garažiran, odlično ohranjen, g 040/344-333 leeen
Prodam FIAT TIPO 1.6 SX, bele barve,; 1.93. g 031/336-408 ibbh/
Prodam SUZUKI BALENO 1.3 GL, I. 97, dobro ohranjen, plava metalna barva, g 512-21-40 16900
BMW 320 I, I. 92, met zelen, reg. 8/02, ALU, NOVE GUME, zelo ohranjen, 1.310.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
POLO 1.4, I. 97, 1. reg. 98, bel, 1. last., servisna, 2 x AB, reg. 6/02, 1.250.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 16905
POLO 50, I. 97, rdeč, reg. 6/02, 1. lastnik, servisna, 2 x AB, 1.190.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_mgoe
R5 FIVE, I. 95, modra, 5 v, reg. 9/02, 510.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
VECTRA 1.6 16 Vkaravan, I. 98, 1, lastnik, servisna, klim, ABS, 2 x AB, reg. 5/02, met rdeča, ohranjena, 2.090.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 i6908
FELICIA 1.6 LX, I. 97, met srebrna, 49000 km, ABS, c. zakl, 840.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 Kj*»
CMC 1.4 IS SEDAN, I.98, met siva, klima, ABS, 2 x AB, ALU, servisna, 1. last , 1.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
PASSAT 1.8 KARAVAN, I. 95, 2 x AB, ABS, s streha, reg. 2/02, 1.090.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_ibom
SUBARU LEGACY 2.0 4 WD karavan, I. 94, srebrn, reg. 5/02, nov moedl, reduktor, ohranjen, 1.390.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 i69i2
STRATUS 2.5 LX avtomatik, I. 95, met moder, reg. 5/02, klima, ABS, 2 x AB, elek. oprema, 1.490.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 16913
MONDEO 2.0 karavan, I. 94, zelen, vsa oprema, 890.000 SIT. AVTO LESCE 531-
91-18 18914
VW POLO 75 servo, I. 95, registriran do 5/02, veliko opreme, kovinsko moder, g 041/787-050 16943
ZAPOSLITVE
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) nudimo redno zaposlitev. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE
telefon: 04/2365 360, 2365 361
MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, bo kmalu dokončan nov večstanovanjski objekt. Na razpolago je še nekaj stanovanj v pritličju, primernih za invalide, v izmeri od 57,00 m2, do 66,40 m2, v nadstropju 46 m2, ter v mansardi tri večja stanovanja v dveh etažah 83,70 mZ,.85,70 m2 in 103,80 m2. Za već in-formacij pokličite na št. 040/643-493
KRANJ - CINTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, ŽELEZNIKI kupimo več garsonjer, za znane stranke! Zaželen balkon.
KRANJ - PLANINA I prodamo garsonjero. 29,40 m2, VI. nadstropje, takoj vseljivo, za 8.362:000 SIT.
KRANJ - G0GA10VA prodamo takoj vseljivo, enosobno stanovanje, 42,50 m2, z vsemi priključki, za 10.509.000
ar.
KRANJ • PLANINA II prodamo enosobno stanovanje z atrijem, 39 m2, z vsemi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. .
KRANJ - UL. I. AVGUSTA prodamo v celoti obnovljeno enosobno stanovanje, 43 m2, CK-na plin, tel., KATV, manjši balkon, I. nadstropje, vseljivostin cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA III prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 54 m2, vsi priključki, balkon, vseljivostin cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I UGODNO prodamo dvosobno stanovanje, v I. nadstropju nizkega bloka, 70,50 m2, z balkonom, brez CK, kmalu vseljivo, cena 11.304.000 SIT.
KRANJ - PLANINA I. v nizkem bloku prodamo vzdrževano dvosobno stanovanje, 62,40 m2, III. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, za 14.125.000 SIT.
KRANJ - VAUAVČEVA prodamo lepo dvosobno stanovanje, 54 m2, v celoti obnovljeno, CK, TEL, visoko pritličje, sončna tega, cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje z atrijem, 60,10 m2, vsi priključki, lepo urejeno, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - J. PUCUA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 m2, III. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIČ nujno kupimo dvosobno stanovanje do 10 mio ■
SIT! I
KRANJ - J. PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s '
kabinetom, 79,50 m2, v VI. nadstropju, vsi priključki, I
balkon, vseljivo po dogovoru, za 16.950.000 SIT. |
JESENICE - TITOVA prodamo trisobno stanovanje, 62 m2 + I
2x klet, I. nadstr., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za i
9.492.000,00 srr. i
KRANJ - PLANINA 1 prodamo trisobno stanovanje, 83,8 m2, |
z vsemi priključki in dvema balkonoma, III. nadstropje, , vseljivo po dogovoru, za 17.151.000 SIT.
HIŠE
KRANJ - ČIRČE na parceli 922 m2, prodamo lepo, novejšo, enodružinsko hišo, vsi priključki, dva balkona, zimski vrt, savna, velika dnevna soba, garaža, vseljiva najkasneje aprila 2001, cena 62.300.000 SIT. .
KRANJ • BLIŽINA SODIŠČA kupimo samostojno hišo, s vsaj 400 m2 zemljišča, primerno za poslovno dejavnost.
V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TU PALIC,...
kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT.
I
NA RELACIJI KAMNIK - RADOVLJICA kupimo zazidljivo 1
parcelo, 1000-2000 m2, lahko tudi nadomestna gradnja, za I znanega kupca. Plačilo v gotovini!
KRANJ - STRAŽIŠČE na parceli 411 m2 prodamo I
dvostanovanjsko hišo, cca. 120 rn2 stanovanjske površine, | adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih
vhodov, takoj vseljiva, za 23.730.000 SIT. ■
KRANJ - VISOKO prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5 .
leti, na 725 m2 zemljišča, CK- je, vseljiva po dogovoru, za ■
23.730.000 SIT. |
ZG. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko "
hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena I
vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK ■ kombinirana, mirna lokadja, vseljiva po dogovoru, za
40.680.000 SIT. I
KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z "
bazenom, na parceli cca. 1500 m2, z vsemi priključki, v I
celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru. |
AMBROŽ POD KRVAVCEM prodamo zazidljivo parcelo za I
vikend, v izmeri 494 m2, za 6.780.000 SIT. I
•••••••
GORENJSKI GLAS » 26. STRAN_OGLASI / JnfO@g-glaS.SJ Torek, 30. oktobra 2001
eR
SALON KERAMIKE
KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ul: 05/373 47 70    Lokalna ntfttU BMlil«. P»i n ZairU 10
OBČINA BLED
ODDAJA V NAJEM
POSLOVNE PROSTORE v pritličju hotela KRIM na Bledu, Ljubljanska c. 7, v skupni izmeri 60,5 m2.
POSLOVNI PROSTOR v pritličju hotela TRST na Bledu, Cesta svobode 19 (bivša trgovina Motoklub), v izmeri 40 rr»2.
Ponudbo posredujte na naslov: OBČINA BLED, C. Svobode 13, 4260 BLED, do 16. 11. 2001, s pripisom "PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR".
V ponudbi navedite višino najemnine, način varovanja plačila in druge pogoje najema.
Dodatne informacije po telefonu: 04/575 01 36.
gradbinec gip
Smo družba, ki deluje v sistemu Primorja, d.d., iz Ajdovščine, enega vodilnih gradbenih podjetij v Sloveniji in se ukvarjamo z vsemi vrstami gradbenih del.
V svojo sredino vabimo
DVA GRADBENA INŽENIRJA
za dela na področju:
1. MARKETINGA (tehnična komerciala)
2. INŽENIRINGA (gradbena operativa)
Iščemo
• dipl. gradb. inženirja ali inženirja gradbeništva
• vsaj 3-leta delovnih izkušenj
• poznavanje dela z računalnikom
Pričakujemo
• samoiniciativnost, ustvarjalnost in komunikativnost
• organizacijske sposobnosti
• pripravljenost za skupinsko delo
Nudimo
• zanimivo, kreativno in dinamično delor
• strokovno usposabljanje,
• nagrajevanje v skladu s dosežki.
Vabimo vse, ki izpolnjujete pogoje ter vidite v ponujenem razpisu izziv, da v roku 15 dni pošljete svoj življenjepis z opisom svojih pogledov na naslov:
GRADBINEC GIP, d.o.o., Polica 25, 4202 Naklo (za razpis) Tel.: 04/271 10 00
Številne možnosti financiranja in znanje Izkušenih strokovnjakov vam lahko še danes pomagajo ujeti avto po vaših željah In potrebah. Vprašajte za prednosti in lastnosti Leasinga osebnih avtomobilov, ki vam jih ponuja Sparkassen Leasing. Dobite nas na telefonski številki: 01 309 23 80. www.s-leasing.si
S Leasing
V kinu je...
Za otroke Dr. Dolittle 2
Eddie Murphv, kot dr. Dolittle oziroma zdravnik, ki se lahko pogovarja z živalmi, se po uspešnici iz leta 1998 torej vrača v drugem delu. Slavni zdravnik ima v Dr. Dolittle 2 več pacientov (z dvema in s štirimi nogami), kot jim je lahko kos. Živali pa hočejo več kot le zdravniški tretma, svoj gozd namreč želijo rešiti pred pokvarjenimi gradbinci. Seveda Dolittle skuje načrt kako bo rešil gozd. Odloči se, da bo v njem našel ogroženo vrsto živali, ki jo ščiti zakon, in s tem tudi rešil gozd. Odkrije zahodnopacifiško ogroženo medvedko Avo. Treba ji je dobiti še partnerja in doktor ga najde v cirkuškem medvedu Archieju. Kaj sledi, si lahko le predstavljate, v filmu pa boste to tudi videli. Film je prava poslastica za otroke, v njem pa nastopa čez 250 štirinožnih zvezdnikov, ki predstavljajo skoraj 70 odstotkov divjih živali Severne Amerike. Da ne boste mislili, da so živalice izdelane le na računalnik, tudi prave medvedje mrcine je bilo treba čakati, da so izvolile nastopati... • I.K.
Za očije pa Operacija Mečarica
Akcijski triler, jasno, kaj pa drugega. Zgodba: Obstaja svet znotraj našega sveta, ki mu pravimo kiberprostor, svet, ki ga ščitijo najbolj izpopolnjeni varnostni sistemi. Zakaj? Zato, ker se v tem svetu skrivajo naše najgloblje skrivnosti, najbolj obremenjujoči podatki, mnoga imena in seveda kup denarja. Gabriel Shear (igra ga John Travolta) je nevaren in karizmatičen vohun, ki hoče priti do sredstev za izkazovanje svojega patriotizma, torej se mora prebiti v ta "podsvet". Tam ga v nelegalnih vladnih skladih čakajo milijarde. Kako jih bo ukradel? S superhekerjem, ki bi mu bil vdor v varnostni sistem otroška igrica. To je Stanlev Jobson (Hugh Jackman), ki je že bil v zaporu, ker je s svo-
John Travolta se je v zadnjih desetih letih (v svoji drugi filmski mladosti) izkazal v številnih uspešnicah. Tudi v "Mečarici".
jim hekerstvom motil delo FBI in sedaj živi brez denarja v propad3' joči prikolici, brez hčere, ki jo je ob ločitvi vzela žena. Gabriel in njegova lepa družabnica Ginger (Halle Berry) ga uspeta zvabiti v akcij0' a ko spozna, da ne gre le za navaden bančni rop, je zanj že prepozno-Režiser Dominic Sena je posnel izvrsten film (njegova je tudi uspešnica Matrica), v katerem ne manjka akcije, "razkrivanja" sveta, ki ga doslej nismo poznali in seveda dobre igre. Travolta je odličen, tako tudi Jackman in Berrveva. Menda je posebnost živo snemanje pri' zora, v katerem ogromen žerjav dvigne avtobus, pol talcev in ga odi0* na streho nebotičnika... Ja, ja nebotičniki.... • I.K.
PPI NA* POAUI^O EP n7'UJi»
RADIO KRANJ d.o.o-
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON;
(04) 2022-820 MBA*«* (04) 2021-100 tužinj* (04) 2022-222 pkoobam
FAX
(04) 2021-000 morija (04) 2020-200 Tt»feNJB
r«8ekr«riJttr«dle-k r«nj.»*
ftfljeou poslusrrr rrouskr postaja rr fiOREAJSKEm
I^li_3p. oktobra 2001 _ MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si___gorenjski glas • 27. stran
Gostilna s prenočišči in pivovarna MARINŠEK MARJAN, s.p.,
Glavna c. 2, 4202 NAKLO Tel: 04/257 72 70 031/658 155
Takoj zaposlimo
KUHARJA ali KUHARICO
z izkušnjami, redno ali honorarno.
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. Nedelje prosto. Kavni kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj 13532
Za delo v strežbi v piceriji zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO. tT 236-13-02, Pizzerija Gorenc, Koroška 59, Kranj
Iščemo simpatično dekle za delo v baru. g 041/652-653, Kamaži d.o.o., Retnje 49, Križe 16652
Zaposlimo dekle za delo v strežbi in KUHARJA-ico. Ribnikar Janko.s.p., Senično 8, Križe, 031/360-476 16736
Simpatično dekle za delo ob vikendih, zaposlimo, g 533-01-35, Katra Bar, Podnart 42 b, Podnart 16753
Redno zaposlimo VEČ SODELAVCEV za ^stopniško delo. OD nad 200.000 SIT in ^joznost napredovanja. g 041/390-256,
Ljublja
»nska knjiga Založba, Slovenska 29,
Delo dobi pek in pomožni delavec v pekarni. Zaželene izkušnje. Informacije po telefonu 04/233 20 09 OREHEK, d.o.o., Kutinova 3, Kranj
2e delate na področju terenske prodaje, Pa vas zanima boljši zaslužek in možnost napredovanja, pokličite 041/617-132, "41/513-664, Jancomm, d.o.o., Retnje 54,
£SS___16371
Zaposlimo MIZARJE. Fibra d.o.o., Puštal ^Škofja Loka, inf na g 041/661-805
Zaposlimo NATAKARICO, nudimo redno zaposlitev, g 041/75-11-66, Avtobit d.o.o., z9Bitnje 191, Žabnica lesoa
Zaposlimo KUHARICO v gostilni Tavčar, Begunje 73, tT 533-38-15 po 19. uri 16766
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem prometu. Zaželjeno znanje nemškega ali angleškega jezika. g 041/633-195, Marko's d.o.o., Zg.Bitnje 245, Žabnica 16791
Iščem zaposlitev delo ali honorarno - pomoč v kuhinji ali zidarska dela. g 031 /429-
693 16862
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
komunala kranj - de Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
navček, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, mob.: 041/628-940
jeko - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, gsm 041/587-283
pogrebnik Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
komunala radovljica
telefon 531-5411, 531-00-11
°d ponedeljka do petka od 6. do 14. ure
dežurna služba od 14. do 6. ure
^slednjega dne na tel.: 531-0011
a'i 041 /655-987
loška komunala, d.d., škofja loka
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
°d ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
°ežuma služba od
14- do 7. ure zjutraj naslednjega dne
°<1/648-963
°41 /357-976
^ogrebna služba štirn in Co., d.o.o., qsm (041) 712-329, (041) 833-375 non stop
[JOGREBNE storitve hipnos d.o.o.
°arletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
*A OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH °EZURNIH SLUŽBAH.
REGENERACIJA, d.o.o. Alpska 43, 4248 LESCE
zaposli
skladiščnika
Pogoji:
- končana srednja šola
- opravljen izpit za viličarja
- natančnost, zanesljivost
Pisne ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh po objavi oglasa.
Iščemo PRODAJALKO za delo v trgovini z živili. IT 5861-583, Pierre.d.o.o., ul. V. Kejžarja 8, Jesenice 16863
Iščemo LIČARJA za barvanje KMETIJSKE MEHANIZACIJE. g 041/652-285, Kozina Kranj.d.o.o., Pintarjeva ul. 5, Kranj 16864
Redno zaposlimo več sodelavcev za zastopniško delo. OD nad 200.000 SIT in možnost napredovanja.
Telefon: 041390-256, Mladinska knjiga, Založba, Slovenska 29, Ljubljana
Gradbena skupina sprejme vsa gradbena dela, adaptacije in fasade. Bratje Sopaj, d.n.o, Struževo 22 A, Kranj, g 2025-795, 041/719-109 16873
Gostilna v Kranju pogodbeno zaposli KUHARJA ali KUHARICO (lahko upokojenka). Nedelje proste. Štibelj Špela s.p., Partizanska ul. 17, Kranj, 040/236-074 168/4
EKONOMSKO - KOMERCIALNEGA TEHNIKA za delo na ekspeditu takoj zaposlimo. Pogoj: starost do 30 let, že vozil kombi, iz okolice Lesc. Mesarija Mlinaric d.o.o., Žerlezniška 1, Lesce g 531-83-32
ŽIVALI
Verjamem da so še dobri ljudje, ki bi sprejeli mucke brezdomčke, stare od 4 do 5 mesecev. g 040/560-749 16146
KMETIJSKA TRGOVINA KOROTAN, STRUŽEVO 20, Kranj, sprejemamo NAROČILA za enodnevne PIŠČANCE pi-tance. g 2024-235_16609
Prodam srnasto KOZO, g 23-10-077
Prodam 14 dni starega BIKCA. g 25-61-
010 16823
Prodam TELICO s teletom ali kravo tik pred telitvijo, 3 tele. Tr 041/603-240 16824
Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca. g 041/582-168_16831
Prodam več JAGNJET za zakol, g 031/611-357 16832
Prodam KRAVO z mlekom za zakol ali rejo in teleta, g 25-51-457 ibs47
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. g 572-32-31 16852
Prodam PAŠNO simentalko po prvem teletu, z bikcem ali brez. g 531-55-38 mase
Sprejemam naročila za doma gojene PIŠČANCE in ZAJCE, g 040/834-563
Prodam TELIČKO čb pasme, staro 10 dni. g 041/833-433 16865
Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. g 51-46-859 16869
Prodam čistokrvno KOZO, brejo 2 meseca, g 530-96-10 16875
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. g 2311-766_16876
Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. g 580-
30-56_16883
BIKCA čb, starega 14 dni, prodam, g 250-13-67_16894
Prodam 14 dni starega BIKCA čb. g 031/739-128_18901
Prodam 10 tednov staro TELIČKO za zakol ali nadaljno rejo. g 533-36-89 16915
LABRADORCE mladiće z rodovnikom, rumene barve, prodam, g 041/266-417
Prodam TELICO ŠAROLE, staro 7 mesecev, g 031/547-948 16940
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. g 031/568-140 16884
TELICO brejo in BIKCA do 400 kg, kupim, g 5725-254 ieeie
ZAHVALA
Prav zdaj, ko jesen razgrinja vso svojo lepoto,
ko se osipa listje in se poigrava v vetru,
ko se narava odpravlja k počitku,
je odšla k večnemu počitku tudi naša draga mama
LJUDMILA KLEMENČIČ
rojena Leben
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti: gospodu Bojanu Likarju, župniku iz Sele, pevcem iz podružnične cerkve na Bukovici, or-ganistu, gospodu profesorju Tonetu Potočniku, sosedom, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in darove za cerkev. Z globoko hvaležnostjo se zahvaljujemo tudi zdravniku, gospodu dr. Koširju, in vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje.
Za mamo žalujemo: otroci Ivan, Lojze, Ana, Minka in Marta z družinami, brata, sestre ter drugi sorodniki Ševlje, 22. oktobra 2001
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
V družinskem krogu smo se 24. oktobra 2001 poslovili od našega ljubljenega in
predanega očeta
ANTONA STEPANA
mesarskega mojstra v pokoju
Besede zahvale so namenjene našim sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim ljudem, ki so se z izrazi sočutja, cvetjem, svečami, predvsem pa z lepimi mislimi poklonili
njegovemu spominu.
Za vedno žalujoči: žena Marija, hčerki Zdenka in Majda z družinama
ZAHVALA
V 93. letu starosti seje 18. oktobra 2001 poslovila od nas naša draga mama
MARIJA RIHTARŠIČ
roj. Čufer, iz Grabč 18 pri Zg. Gorjah
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti dragega
VALENTINA CERNIVCA
iz Železnikov
se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, darove in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu in pevskemu zboru za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Habjanu in zdravstvenemu osebju ter župniku g. Dularju za obiske na domu.
Žalujoči: žena in sinova z družinama
V SPOMIN
Zadnjega oktobrskega dne bo minilo že štiri leta, kar je prenehalo biti zlato srce moje drage, dobre mame
MARJETKE ŠARC
rojene NAHTIGAL, učiteljice v pokoju
Vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi, ki seje še spominjate in vam, ki ji na grob prinašate svečke in cvetje - prav lepa hvala.
ANDREJ Kranj, 31. oktobra 2001
Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo. V srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
ZAHVALA
24. oktobra 2001 smo se z bolečino v srcu, mnogo prezgodaj poslovili od naše drage,žene, mamice, sestre, snahe, svakinje in tete
KATE DEJANOVIČ
rojene Tadič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter izrazili iskreno sožalje. Zahvaljujemo se OS f. Prešerna, kolektivu CHEMIE NPK iz Kranja, sosedom Gradnikove ulice in Koroške ceste v Kranju, g. župniku Milanu za pogrebni obred in JP Komunala Kranj.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI Kranj, 24. oktobra 2001
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
4*
29 oct 2031 110»
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
		
od 4 °C	od 5 °C	od 9 °C
do16°C	do 17 °C	do 11 °C
Danes, v torek, bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Jutri, v sredo, bo pravtako pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter, zato se bo v južnem predgorju Julijskih Alp pooblačilo. V četrtek dopoldne nas bo prešla hladna fronta. Sprva bo oblačno z rahlim dežjem, popoldne se bo razjasnilo. Ohladilo se bo.
Srečanje gumarjev vseh generacij
Več kot 200 gumarjev iz prvih 21 generacij diplomantov
Stražišču, popoldne pa so se
Kranj, 30. oktobra - Gumarji, ki so jih gostile sedanje savske družbe Sava, Sava Tires in Goodvear EPE, so se s petkovim srečanjem spomnili 50. obletnice diplomantov prve generacije gumarjev. V letih od 1947 do 1995 je skozi redne in izredne oblike izobraževanja poklic gumarja pridobilo več kot tisoč mladih delavcev.
Prva dvajseta leta industrijske in kasneje poklicne gumarske šole so bila za razvoj gumarstva v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji izjemno pomembna. Diplomanti so namreč s praktičnimi znanji in dopolnilnim izobraževanjem zasedali vsa ključna proizvodna mesta, skupaj z diplomanti drugih tehničnih strok pa so kranjsko gu-marstvo uveljavili in razvili do te mere, da danes sega v sam svetovni vrh.
Srečanje gumarjev je bilo prisrčno pa tudi po svoje ganljivo, saj se številni med njimi, zdaj že upokojeni ali zaposleni zunaj savskih družb, niso videli že dolga leta. Prijateljskim stiskom rok je sledilo živahno obujanje spominov na šolska leta, internat. Kdo je bil s
se je v petek dopoldne srečalo v Šmartinskem domu v jim pridružili še mlajši kolegi.
kom v letniku in kakšna je bila zgodovina gumarske šole, se je dalo razbrati tudi s stenčasa oziroma priložnostne razstave fotografij v avli Šmartinskega doma.
"Uradnega" dela dopoldanskega srečanja gumarjev v dvorani doma so se udeležili tudi kranjski
župan Mohor Bogataj in direktorji vseh treh družb, zraslih iz Save. Mohor Bogataj je dejal, da je mestna občina Kranj tesno povezana z vsemi tremi družbami, ki jim zlasti z urejanjem prostora želi omogočiti nadaljnji razvoj. Predsednik uprave Save Janez
Bohorič je predstavil razvoj gumarske proizvodnje v Kranju ter se, tako kot glavni direktor Save Tires Richard A. Johnson in glavni direktor Goodveara EPE Stanko Cvenkel, diplomantom gumarske šole zahvalil za njihov prispevek k razvoju. V imenu pobudnikov srečanja, ki je prvo in verjetno ne tudi zadnje, je spregovoril Jože Boltez, praznično vzdušnje, na katerem so prejeli pisna spominska priznanja udeleženci prve generacije diplomantov, pa so popestrili še film o Savi in Savi Tires ter savski kulturniki. Gumarji
Preveč pesticidov le v dveh vzorcih
Večjo količino ostankov pesticidov, kot je dovoljeno, so odkrili le v vzorcu jabolk in zelja.
Ljubljana - Uredba o monitoringu pesticidov v živilih in kmetijskih proizvodih določa, da morata ministrstvo za zdravje in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najmanj enkrat na leto obvestiti javnost o rezultatih nadzora.
Ministra prof. dr. Dušan Keber in mag. Franc But sta to naredila s skupno izjavo, v kateri navajata, da so lani na ostanke pesticidov preiskali 14 odstotkov vzorcev živil in kmetijskih pridelkov več kot leto prej. Vzorce živil so vzeli na naključno izbranih prodajnih mestih v vseh slovenskih mestih z več kot deset tisoč prebivalci, vzorce kmetijskih pridelkov pa na različnih pridelovalnih območjih. Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Kmetijski inštitut Slovenije in republiška veterinarska uprava so preiskali 134 vzorcev živil rastlinskega izvora, odvzetih v prometu, 20 vzorcev mleka, odvzetih na začetku tehnološkega postopka, in 150 vzorcev kmetijskih rastlinskih pridelkov. Od živil v prometu so preiskali vzorce jabolk, zelene solate, glavnatega zelja in vina z geografskim poreklom, od kmetijskih pridelkov vzorce krompirja, jabolk, zelene solate, kumar, belega in rdečega grozdja ter mleka. In kaj so pokazali rezultati preiskave? V 65 vzorcih živil v
prometu in 87 vzorcih kmetijskih pridelkov niso zaznali ostankov pesticidov, v 67 vzorcih živil in v 63 vzorcih kmetijskih pridelkov so bili ostanki pesticidov v dopustnih mejah, v dveh vzorcih živil v prometu (zelju in jabolkih) pa jih je bilo več, kot je dovoljeno. Rezultati kažejo, da je izpostav-
ljenost prebivalstva ostankom pesticidov prek živil in kmetijskih pridelkov v primerjavi z dnevnin> vnosom zelo nizka. Redno in sistematično preverjanje ostankov pesticidov v živilih in kmetijskih pridelkih je potrebno zato, da bi zaznali morebitno onesnaženost s pesticidi in izvor onesnaženosti in da bi ugotovili spoštovanje načel dobre kmetijske prakse pri pridelavi oz. pravilnost uporabe pesticidov.
• Cveto Zaplotnik
	37TJn	Danes
		izšel
		Gregor
		Brezplačno
		za naročnike
		Gorenjskega glasa
Kranj - V oktobru, mesecu varčevanja, je Probanka v svojih poslovnih enotah po vsej Sloveniji pripravila zabavne prireditve. Tako sta minuli petek v Kranju otroke (in odrasle) zabavala Spidi in Gogi. Otroci so pridno odgovarjali na vprašanja o varčevanju, za nagrado so dobili hranilnik - pujska. Sladkali so se s čokoladnimi zlatniki in se smejali vragolijam Spidija in Gogija. Probanka se je ob svetovnem dnevu varčevanja seveda spomnila tudi svojih komitentov, zanje so pripravili sprejem tudi v Kranju, direktorica Hermina Krt jim je predstavila poslovanje banke, ki letos praznuje desetletnico obstoja.
NOVOROJENČKI
Gorenjci smo v minulem tednu dni dobili 32 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 25, na Jesenicah pa 7 novorojenčkov.
V Kranju je izmed 25 dojenčkov na svet prijokalo 12 dečkov in 13 deklic. Najtežja je bila tokrat deklica, ki se ji je kazalec na tehtnici ustavil pri 4.080 gramih. Najlažjemu dečku pa pri 2.800 gramih.
Na Jesenicah je svoje gasilke prvič preizkusilo 7 Gorenjčkov, in sicer 3 deklice in 4 dečki. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.790 gramov. Najtežjemu dečku pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 3.940 gramih.
so si zatem ogledali proizvodnjo, popoldne pa nadaljevali v spro-ščenejšem vzdušju.
* H. J., foto: A. KorenčaP
Pri Coroni ni soglasja
Kranj - Domel iz Železnikov je prevzel Corono Reteče, vendar vse kaže, da med največjima solastnikoma ni soglasja.
Domel je postal 59,7-odstotrU lastnik Corone, o čemer so Dome-lovi delničarji 23. oktobra na skupščini že sprejeli ustrezne sklepe. Drugi največji lastnik Corone je velenjsko podjetje Fofl-Tinko, ki ima 29-odstotni delež-Za Coronino skupščino, ki je skli; cana za 7. november, je Fori-Tofl podal niz nasprotnih predlogo^ vprašanje je seveda, ali bodo spre' jeti, saj ima Domel večino delnic-Nasprotni predlogi kažejo, da med največjima lastnikoma še ni soglasja glede prihodnosti Corone.
Mesec varčevanja
Kolegi iz časopisa American ex-press so naredili zanimivo anketo po več državah Evropske unl^'. ali hranite denar doma, in kje. V. nedavni desetletnici slovenskeg tolarja in jutrišnjem svetovnem Dnevu varčevanja so rezultati ffl' kete vredni objave, saj brez dvo ma tudi na sončni strani Alp &v. več kot dovolj tistih, ki za črne dni hranijo tolarje in devize najraj kar doma 'v štumfih'.
Najbolj neprimerno mesto -skrivanje gotovine domaje vzrn£ niča, najboljše skrivališče pa kovinska škatla s ključavnico. /w tega so priljubljena skrivališč gotovine v kleti, v cvetličnih jo čkih, na vrtu (primerno SloJ° zakopano). Tako pravijo izidi a kete. Nemci, po katerih se ze radi zgledujemo, pa marke in dr ^ go gotovino najraje skrivanjj> hladilnikih. Kar 36 ostotkov Mfl
cev hrani denar doma, isto p
očrte
30 odstotkov Nizozemcev, stoikov Francozov...
21 od'