2IVLJEN7E IN JVEI ŠTEV. 6. V LJUBLJANI, 5. AVGUSTA 1938. KNJIGA 14. U. HUBNER POLETNI DAN ŽUŽELKE - NAŠE NASLEDNICE NAJNEVARNEJŠE SOVRAŽNICE ČLOVEŠTVA Današnji človek se s ponosom imenuje »gospodarja zemlje« in misli, da si je podjarmil vse ____živali. Največji raziskovalec življenja žuželk naših dni, angleški profesor L. Howard, pa je pred kratkim v neki znanstveni razpravi znova omenil, da bi prav lahko postavili na videz paradoksno trditev, da ne živimo v dobi človeka, temveč v dobi žuželk. Najmanj kar moremo trditi, pa je to, da bitka med človekom in žuželko še davno ni odločena — in morda bodo žuželke nekoč naše naslednice, če bo kdaj v daljni bodočnosti človek prav tako izginil z zemlje kakor mogočna živalska dinastija zavrov, naših predhodnikov v gospostvu nad zemljo. žuželke — najštevilnejša I živalska vrsta Znani ameriški zoolog dr. W. Horn je pred nedavnim priredil »ljudsko štetje« vseh na zemlji živečih živalskih vrst. Prišel je do posledka, da je teh vrst najmanj 920.000; sesalci so zastopani s 13.000 vrstami, ptice z 28.000, ribe z 20.000 vrstami, žuželke pa štejejo najmanj 750.000 vrst in so tedaj daleč prevladujoče živalsko prebivalstvo na zemlji! Pri tem je vzel to število gotovo še dosti prenizko, kajti vseh vrst in pavrst žuželk še niti ne poznamo. Verjetno je, da bivajo na zemlji 3 do 4 milijoni različnih vrst žuželk, dočim jih število vseh ostalih še neznanih živalskih vrst niti od daleč ne dosega. A ni samo število žuželskih vrst, ki jih dela človeku tako nevarne. Še važnejša je njihova naravnost neverjetna razmnoževalna sila. Ta sila je njih najučinkovitejša obramba zoper človeka in vse druge njihove nasprotnike. Prof. Howard je n. pr. izračunal, da ima ena sama navadna muha v nekoliko mesecih 720 milijonov potomcev, ena sama rastlinska uš, ki tehta nekako 1 mg, ima teoretično lahko v eni sami sezoni toliko potomstva, da bi tehtalo skupaj 16 milijard stotov. Za primerjavo: Vse človeštvo skupaj tehta približno tri milijarde stotov... žuželkesobiležemilijonelet pred človekom Okamenine, ostanki v jantarju itd. nam dokazujejo, da so žuželke živele na zemlji že pred kakšnimi 40 milijoni let in že tedaj so bile na razmeroma visoki razvojni stopnji. Zemlja jih je videla tedaj že mnoga milijonletja pred prvim človekom in v tem nepojmljivo dolgem času so razvile tolikšno preobilico oblik LIBELLULA PRATENSIS z ogromnimi očmi, ki zavzemajo skoraj vso glavo, s katerimi lahko vse vidi, ne da bi krenila z glavo in lastnosti, da so z lahkoto prebile vse zemeljske katastrofe, napade svojih sovražnikov itd. žuželke živijo v tropih in v tečajnih ozemljih, v vodi, zraku in na zemlji, živijo v greznicah in v petroleju, živijo dobesedno povsod, kjer so vsaj malenkostne možnosti za življenje — in žrejo vse, razen stekla in menda železa. A tudi v drugih ozirih so se žuželke v svoji dolgi razvojni dobi posebno ugodno razvijale: v gradnji svojega telesa in v njegovih neštetih orodjih (rilci, žela, tipalke itd.), v svoji čudoviti mišični sili — ki je pri premnogih žuželkah relativno dosti večja nego pri najmočnejših drugih živalih — in v svoji prilagodljivosti vročini in mrazu. Kuhinjski ščurek v velikosti človeka bi bil n. pr. zmožen dvigniti železniški voz z 8 tonami premoga in skakalna zmogljivost nekih kobilic je tako velika, da ïbi človek z njo skakal po pol kilometra daleč! Pomislimo končno tudi na presenetljivo višino, ki jo je doseglo skupno življenje n. pr. pri čebelah in mravljah — in predstavljajmo si, kaj bi se zgodilo, da niso člani takšnih dobro urejenih državnih tvorb tako majhni, kakor so v resnici. Če opazujemo nekatere žuželke v močni povečavi, vidimo pred seboj čudovit svet grozotnih, pravljičnih ne-stvorov s strašnimi orožji, ki jih opa- DYTICUS MARG1NALIS sliči ogromni izumrli pošasti ter se krvoločno bliža svoji žrtvi zimo razločno šele v povečavi, a ki zadostujejo tudi v svoji naravni neznat-nosti popolnoma, da je ostala bitka med človekom in žuželko do današnjih dni v najboljšem primeru neodločena. Človek se bojuje proti žuželkam Na vseh frontah divja danes Ijut boj med človekom in žuželko: zdravnik jih pobija kot nevarne prenašalke neštetih bolezni — pomislimo n. pr. na malarijo in neštevilne bolezni, ki jih prenašajo komarji, na vlogo muh pri epidemijah legarja in griže; na -vlogo bolh pri infekcijah kuge; poljedelec se bije proti žuželkam, ker pustošijo njegova polja in mu delajo živino bolno; gozdar uporablja vse pripomočke najmodernejše tehnike proti gozdnim škodljivcem... in vendar gre škoda, ki jo povzročajo žuželke leto za letom, v milijarde in milijarde! Računamo lahko, da gre vsako leto petina vseh poljskih pridelkov po zaslugi žuželk v nič, Vsak izmed nas lahko vidi sledove žuželske vojne proti človeku: uničenje ogromnih gozdnih kompleksov po hroščih in gosenicah; opustošenje polj, sadovnjakov, vinogradov po vseh mogočih škodljivcih iz sveta žuželk. Seveda, le redko si predstavljamo ves ogromni obseg te škode — in vsot, ki jih požira boj proti žuželkam. Direktno in indirekt-no, kajti so Velikanska, rodovitna ozemlja na svetu, ki jih preprosto ni mogoče naseliti, ker preprečujejo žuželke vse donosno poljedelstvo. Italija je v zadnjih letih omogočila naselitev velikih ozemelj, ki so jih kužili komarji malarije — a to je stalo ogromne vsote in v nekem primeru so morali izdati n. pr. za sanacijo samih 6 kvadratnih kilometrov vsoto kakšnih 50 milijonov dinarjev Kaj stane boj proti žuželkam O izgubah, ki jih utrpeva človeštvo vsako leto zaradi bolezni, ki jih prenašajo žuželke, niti ne govorimo. Vemo n. pr., da umre samo v Zedinjenih državah letno preko 12.000 ljudi zaradi malarije, v Indiji pa mnogi milijoni! V Ameriki potrosijo letno 40 milijonov dolarjev samo za mreže proti muham, okrog 600 milijonov pa požre pobijanje bolezni, ki jih muhe prenašajo, vlada izda neštete milijone za pobijanje pšeničnih škodljivcev in še pred kratkim je moral dovoliti kongrès več milijonov dolarjev za pobijanje enega najhujših škodljivcev sadnega drevja, neke muhe, ki je pretila z uničenjem sadnih plantaž v Floridi. Skupno škodo zaradi žuželk cenijo v Zedinjenih državah na okroglo 2 milijardi dolarjev ... Francija je imela v zadnjih 50 letih samo zaradi trtne uši kakšnih 400 milijard dinarjev škode! Španija izda za zatiranje anofelidov letno 35 do 55 milijonov dinarjev. Nemčija izgubi • letno samo zaradi usnja, ki ga pokvarijo žuželke, okrog 100 milijonov dinarjev. Itd. itd. A navzlic silovitemu naporu civiliziranih dežel v boju proti žuželkam, ki daje mnogo velikih delnih uspehov, ni mogoče govoriti o kakšni zmagi človeštva nad temi strašnimi živalcami. Nasprotno: opaziti je celo neko stalno naraščanje žuželske nevarnosti. Nemški entomolog dr. Horn je pred kratkim dejal v nekem intervievu, da je popolnoma resno in nikakor ne samo »akademsko« vprašanje, da-li se bo moglo človeštvo obdržati proti svojemu najhujšemu sovražniku, žuželki. Na raz- polago nam je sicer čedalje več tehničnih pripomočkov, ki zelo izboljšujejo naše âanse (n. pr. pobijanje žuželk s strupenimi snovmi iz letal) : a bitka še dav- no ne bo dobljena. In kakor vidimo, dvomijo celo resni učenjaki, da-li bo kdaj zmaga naša. (Po razpravi dr. W. Sieverisa)) STEKLINA - PASJA STEKLINA DR. AVGUST KOBBAS NADALJEVANJE Kako postopamo, če nas je ugriznil pes? ažno je vedeti, da nas stekla žival okuži s steklino lahko že nekaj dni prej, preden se pri _ njej pokažejo znaki stekline, zato je potrebno, da smo jako oprezni. Žival, ki nas je ugriznila, mora takoj preiskati živinozdravnik, rano pa, in to še posebno, če je žival sigurno stekla ali pa sumljiva stekline, moramo po možnosti izžgati z žarečo kovino ali n. pr. s kadečo se soliterno kislino, da po možnosti že na ta način uničimo uzročnike, ki so z ugrizom prišli v rano. Seveda pa moramo takoj v najbližji Pasteur j ev zavod, oziroma antirabični oddelek na cepljenje proti steklini. Pasteur je ugotovil, da so uzročniki Stekline v glavnem v možganih in če potem te možgane emulgiramo in dalje na poseben način pripravljamo, uzročnike oslabimo, itd. dobimo material, s katerim potem cepimo ljudi ugrizene od steklih živali in jih na ta način imuniziramo. Pasteur sam je prvič cepil od steklega psa ugrizenega človeka leta 1895. Pozneje pa so se tudi drugod odprli Pasteurjevi zavodi. Pri nas v dravski banovini imamo antirabične oddelke pri Higienskem zavodu v Ljubljani, v Zdravstvenem domu V Mariboru in v Zdravstvenem domu v Celju. Cepljenje se i-ri nas vrši po državni standardni metodi in je cepljenje popolnoma brez bolečin, dočim je bilo cepljenje prej pri prejšnjih metodah združeno s precejšnjimi bolečinami. Po uvedbi cepljenja je število onih, ki so oboleli na steklini zato, ker so bili ugriznjeni od steklih živali, jako padlo. Medtem ko je prej obolelo od ugriznje-nih na steklini ca 20 %, jih zdaj oboli komaj še pol do 1 %. Znano je, da od steklih živali ugriznjeni obolijo na steklini le v približno 20 %, vendar pa nismo nikdar sigurni, da tudi mi, če smo ugrizeni od stekle živali, ne bomo oboleli na steklini, zato je cepljen je proti steklini nujno potrebno. V Ljubljani je bilo leta 1932. v oskrbi antirabičnega oddelka Higienskega zavoda vse skupaj 101 od živali ugriznjenih oseb. Od teh oseb jih je bilo 25 ugriz-njenih od sigurno steklih živali, 33 oseb pa od stekline sumljivih živali. Od vseh teh 101 oseb ni po dovršenem cepljenju nihče obolel ali pa celo um rl na steklini. Seveda, čim prej pridete na cepljenje, tem sigurnejši je uspeh, ker je inkubacijska doba včasi jako kratka, imuniteta pa nastopa šele 14 dni po cepljenju. V izredno redkih primerih se zgodi, da kdo kljub cepljenju, in to navadno če pride na cepljenje že pozno, oboli na steklini. Vendar pa. v takih primerih nastopa steklina v lažji obliki in bolnik navadno ozdravi. Če pa je bolezen že izbruhnila in bolnik ni bil prej cepljen proti steklini, poklicani zdravnik pazi samo še na to, da lajša bolniku bolečine in čaka na smrt bolnika. Kdor je kdaj videl, kako se muči tak bolnik, ki ima krčevite napade, ta tega ne bo nikoli pozabil. Zato nikdar ne čakajte, da bo steklina živali že sigurno ugotovljena, ampak podajte se takoj v enega že omenjenih zavodov na cepljenje proti steklini. V Jugoslaviji imamo poseben pravilnik o cepljenju proti steklini, ki določa: Člen 1. Cepljenje zoper steklino je obvezno za vse osebe, ki jih je poškodovala stekla ali glede stekline sumljiva žival. Člen 2. Vsaka oseba, ki so jo poškodovale stekle ali glede stekline sumljive živali, se mora takoj prijaviti občini. Ako pristojni zdravnik ni usposobjjen sam izvršiti cepljenje, mora poslati občina poškodovano osebo k najbližnjemu antirabičnemu zavodu s spremnico. člen 3. Občina mora takoj poiskati žival, ki je prizadela poškodbo, jo dati kar najhitreje pregledati po najbližjem veterinarju v javni službi, ali je žival stekla. Veterinar kar najhitreje obvesti o uspehu pregleda oblastvo obče uprave 1. stopnje in zavod, kjer se vrši cepljenje, živali, ki so prizadele poškodbo, se ne smejo ubijati, temveč se morajo pregledati po veterinarju žive. Samo, če je žival očividno stekla in če preti nevarnost, da bi mogla poškodovati tiste, ki jo primejo, se sme ubiti; pri tem je treba paziti, da se ne poškoduje lobanja (možgani) živali, zaviti se mora v platno, namočeno s karbolom ali sublimatom, dejati v lesen zabojček, napolnjen z žagovino aH pepelom. Ta zabojček je treba poslati po posebni osebi pristojnemu higienskemu zavodu. Odpravljati glavo po pošti je prepovedano. Člen 5. Ako občina iz malomarnosti živali, ki je poškodbe prizadela, ni odposlala na veterinarski pregled, jo pozove na odgovornost pristojni organ občinske uprave. Člen 6. Občina mora, čim pošlje kako osebo na cepljenje, najkasneje v 24 urah obvestiti občepravno oblastvo I. stopnje o poškodbi in navesti po možnosti točen popis živali, ki je prizadela poškodbo, kakor tudi, odkod in čigava je. Poleg tega je treba obvestiti, v kateri zavod je poslala poškodovanca. e člen 7. Ta člen pove, kam se pošiljajo od steklih živali ugriznjene osebe na cepljenje. Kakor rečeno že prej, so v dravski banovini antirabični oddelki pri higienskem zavodu v Ljubljani, pri zdravstvenem domu v Mariboru in pri zdravstvenem domu v Celju. člen 9. Stroške za antirabično cepljenje državnih in banovinskih uradnikov trpi država, oziroma banovina. Stroške za cepljenje siromašnih državljanov plačujejo samostojne, oziroma združene zdravstvene občine. Za učence srednjih šol plačujejo fondi za zdravstveno zaščito učencev, uradi za TRDO TODA HLADNO У vročini je počitek na prostem zelo prijeten ožje rodbine, za vojake in častnike pa ministrstvo vojske in mornarice. Občine, kakor tudi privatne poškodovane osebe imajo pravico zahtevati' povračilo stroškov od lastnika živali, ki so prizadele poškodbo. člen 10. Potne stroške za siromašne državljane plačujejo občine, premožni držav* ljani pa plačujejo sami te stroške. Občina in državljani lahko zahtevajo povračilo od lastnika živali po predpisih občega državljanskega zakona. člen 11. Ako se pošljejo v zavod otroci Izpod 15 let, se jim mora dati spremljevalec do zavoda in tudi nazaj, za kar poskrbi pristojna upravna občina. člen 17. Zaradi zatiranja stekline morajo oblastva obče uprave odrediti ukrepe, ki jih banski veterinarski referent predlaga v sporazumu s pristojnim higienskim zavodom. V posebno okuženih krajih se sme predlagati razen ostalih zdravstveno policijskih ukrepov tudi obče preventivno cepljenje psov. člen 18. Kdor se pregreši zoper predpise tega pravilnika, se kaznuje po § 61. zak. o zatiranju nalezljivih bolezni. Naj omenim še to, da se mora priti na cepljenje v enega zgoraj omenjenih zavodov le prvikrat, naprej pa lahko cepi tudi vsak drug zdravnik po navodilih antirabičnega oddelka. NIKOLÀ TESLA O SVOJEM DELU esetega julija je naš slavni rojak, poleg Ivana Mestroviča najbolj znani predstavnik ju-goslovenstva v širokem svetu, Nikola Tesla učakal 77-letnico svojega rojstva in ta dan je bilo videti najbolje, kakšen ugled uživa med javnostjo v Ameriki, ki je postala njegova druga domovina. Tega dne v New Yorku, kjer stalno biva, ni bilo niti enega lista, niti ene znanstvene institucije, ki bi ne spregovorila o njem. Nešteti novinarji so bili ta dan pri njem, da ga povprašajo o njegovem delu in nazorih o znanstvenih in splošnih problemih. In vsi pravijo, da ni bil še nikoli tako zgovoren kakor ob tej priliki. Skoraj osem križev nosi na. svojem hrbtu, pišejo listi, a vendar si je ohranil popolno svežost duha in prožnost telesa.. Visok in koščat kakor pravi »junak iz Like«, z lasmi, v katerih so sive nitke še vedno v manjšini, z očmi, ki gledajo človeku in času v drobovje, tako stopa vsak dan peš, s krepkim, dolgim korakom osem do deset milj iz svojega samskega stanovanja v hotelu Governor Clinton v VII. aveniji do svojega laboratorija v sredini Manhattana in nazaj. V vetru mu vihrajo robovi staromodne dolge suknje, obraz mu senči slamnat klobuk, a v roki nosi vedno sive rokavice. Časniki pravijo, da je to mož, ki v Ameriki najmanj spi. »Ne morem dosti spati,« je izjavil novinarjem, »možgani mi ne dajo. Neprestano so v delu, podnevi in ponoči. Ni večjega tirana od možganov, ki so navajeni misliti. Kakor da se srdijo nad mojim spanjem, me takoj zbude na delo.« To nezlomfjivo zdravje mu je v krvi. Oče in ded sta mu učakala skoraj, stoto leto, ded je s 86 letom jahal konja kakor mladenič. Njegovi nazori? Ameriško javnost zanima naravno najbolj njegovo mišljenje o aktualnih tehničnih vprašanjih. Največjo senzacijo pa so zbudile njegove izjave, da se bavi s proučevanjem novega vira ^ener-gije, ki bo zrevolucioniral vse naše življenje. Dopisniku »New York Heralda« je izjavil o tem: »Pet in trideset let sem delal na tem problemu, a prihodnje leto mi bo mogoče objaviti rezultate. Kakšna je ta nova energija, za sedaj ne morem po- NIKOLA TESLA vedati, a ljudje je še niso slutili. Povedati morem le to, da je v zvezi s soncem in da jo bo mogoče pridobivati povsod na svetu v vsaki potrebni množini. Prvi stroški za pridobivanje te energije bodo zelo veliki, ali čim bodo aparati postavljeni, postanejo stroški proizvajanja naravnost neznatni, a stroji bodo delovali najmanj pet sto let. Naravno, da se je v te osnove prikradla morda kakšna pogreška, тбгет pa izjaviti z mirno dušo, da je stvar mogoča. V to verjamem prav tako čvrsto, kakor sem verjel, ko sem delal na svojem indukcijskem motorju in na svojih izumih po-lifazne struje. To bo moje največje dé* lo in bo živelo še tedaj, ko bodo vsa moja ostala dela že davno pozabili. Ko sem 1. 1896. objavil svojo prvo razpravo o kozmičnih žarkih, so me vsi smatrali za blaznega. Danes so znanstveni listi polni razprav o kozmičnih žarkih in nikomur ne pride niti na um, da bi avtorje teh razprav imenoval blazneže — nasprotno, delijo jim še Nobelove nagrade.« Na vprašanje, kakšen je njegov p» veku in njegovem delu nekaj več, gre prva zasluga za to večinoma Guten« bergovi družbi v Mogunciji, ki časti njegov spomin in je v svojem muzeju zbrala vse in še zbira, kar bi moglo pojasniti skrivnost o Gutenbergovi osebnosti in njegovem izumu. Zdaj že vemo za gotovo, da je Mo» guncija Gutenbergov rodni kraj, leto njegovega rojstva pa je neznano. Do« mnevajo, da se je rodil okrog 1. 1400. E. 1450. mu je končno uspelo prido« biti Johanna Fusta za financiranje njegovega prvega velikega dela, tako zvane 42 vrstne biblije, ki jo je do« končal I. 1455. To veličastno delo nI samo prva ti« pografska ustvaritev sploh, temveč tudi dovršena in neprekosljiva moj» strovina v tej stroki, kar se tiče izra« be prostora in medsebojne lege posa« meznih črk. Razen tiskarsko tehnič» nega problema pa je Gutenberg s svo» V Gutenbergovem muzeju: »tiskalni stroj« iz 17. stoletja jo veliko umetniško nadarjenostjo vzorno rešil tudi estetsko stran tiska. Poleg 42 vrstne biblije je začel z Albrechtom Pfisterjem izdelovati tu« di novo, 36 vrstno biblijo. Tedaj se je njegovo razmerje do Johanna Fu» sta nesrečno končalo. Fust je zahte» val nenadoma svoj denar nazaj In Gutenberg, ki denarja ni mogel vrni» ti, mu je moral odstopiti svoje tiskal» je bil zamišljen kovinsko tehnično. Ves svet slavi letos 500 letni jubl* lej tiskarske umetnosti in posebno ve« like so bile seveda slovesnosti v Gu« tenbergovem rojstnem kraju, Mogun» ciji, kjer so po dolgem času uvedli za to priliko znova starodavni običaj sprejemanja vajencev v tiskarski stan. [Vajenca, ki je dobro prebil izpit za »Tiskalni stroj« iz 16. stoletja pomočnika, zgrabijo nenadoma štirje staTejši tovariši in ga vržejo v sod vode, eden pa zlije krščencu kozarec piva na glavo. Moguncijska Gutenber» gova družba pa je v poslopju »K Rim» skemu cesarju«, kjer sta živela tudi Goethe in Mozart, uredila nov, večji Gutenbergov muzej. kk NOVA LAHKA KOVINA Ze del j časa so govorili, da se Je posrečilo v laboratorijih največjega koncema kemične industrije I. G. Farben sestaviti novo, zelo lahko kovinsko zlitino, ki se ji zlasti v letalski industriji obeta velika bodočnost. Šele zdaj se je izvedelo ime nove zlitine in vsaj v okroglih številkah tudi nje sestav. »Hidronalij« spada v skupino aluminijevih zlitin Teh poznamo že več in vse imajo odlična mehanična svoistva, dokaj boljša od samega aluminija. Njih glavna napaka je neodpornost proti vnanjim kemičnim vplivom. Na zraku začno zaradi korozije prav naglo razpadati, njih smrtni sovražnik je pa morska voda. Samo tr^ne, skrbno izvr- šene prevleke, ki se morajo pogosto obnavljati, utegnejo delj časa očuvati potrebno trdnost posameznih konstrukcijskih delov, ki prihajajo v dotik z morsko vodo. Zlasti pri vodnih letalih se je to doslej zelo neprijetno občutilo. Zelo škoduje lahkim aluminijevim zlitinam tudi dež in jedke pare. Hidronalij je po zatrjevanju strokovnjakov rešen vseh teh šibkih lastnosti. Hidronalij sestoji v glavnem iz aluminija, magnezija (5 do 15 odstotkov) ter malenkosti mangana. Zlitina je takoj godna za prede-loyanje brez predhodnih požlahtnievalnih procesov кг' r nekatere druge aluminijeve zlitine. Posamezni konstrukcijski deli se do neke mere dbila, ki je v daljavi vozil v nasprotni smeri. Izgubil je orientacijo, izogniti se je hotel tovornemu avtomobilu z desne na levo stran ceste, pa je preveč okrenil in se zaletel v drevo. Policija in zavarovalnica pa trgovcu nista posebno verjeli, ker je sam trdil, da je bil na smrt utrujen. Sumili st«., da je bilo prav to krivo nesreče. Prišlo je do tožbo, z Beli na potezi dobi Rešitev problema 32 1. Df5—e6 K: d3(a), Sf4 mat 1____S: d3(b), 2. b2—b3 mat. 1____T: d3 (c) 2. Dc6 mat ali S: e3 mat 1____L: d4 (d) 2. Sd5—b6 mat 1.... f4—f3+(e) 2. Sd5~f4 mat 1.... L: h3 ali L: d5(f) 2. Se5 mat.