Slika na nattlovni strani: Prekmurski lončar oblivu izdelke z raztopino svinčeno olajenke. Foto x Sandi Sitar Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, ki je bilo od 31. januarja do 5. februarja v dvorani Tivoli v Ljubljani, je vsestransko uspelo. Udeležilo se ga je rekordno število tekmovalcev iz 17 držav, ki so prav gotovo vsi odnesli lepe vtise iz Ljubljane. Slovensko glavno mesto je v teh dneh spet doživelo nekaj samosvojega in postalo velemesto v pravem pomenu besede, sloves o njem pa se je znova razširil po tujini. Na sliki zgoraj: na otvoritvi evropskega prvenstva sta sodelovala tudi najmlajša drsalca iz Ljubljane — Helči Gazvoda in Silvo Švajger. RODNO GRUDO izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Cankarjeva cesta l/II. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica ZIMA VRSCAJ. Urednika: INA SLOKAN in JOŽE PREŠEREN. Grafično oblikovanje: Spela Kalin in Sašo Machtig. Izhaja dvanajstkrat na leto. V poletnem času izideta dve številki skupno. Letna naročnina za prekomorske dežele je 5 ZDA dolarjev. Za plačila iz inozemstva: devizni račun pri Splošni gospodarski banki 501-620-5-3204-10-4; za dinarska plačila 501-8-51. Poštnina plačana v gotovini. Tisk tiskarne -Toneta Tomšiča« v Ljubljani. OB GREGORČIČEVI PROSLAVI Rodno grudo in Slovenski izseljenski koledar rad berem. V novembrski številki mi je bil še posebno všeč članek Rada Vouka ob 60-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Avtor čustveno opisuje to veličastno slavje v Vršnem, da se bralec kar ustavi, da zajame vso milino, vso prizadetost pesnika za svoj trpeči narod in vso ljubezen našega ljudstva do njega. -Kakor bron so donele besede Staneta Severja, ko je recitiral pesmi -Soči« in -V pepelnični noči« in tisoč src je prisluhnilo tem besedam goriškega slavčka.« Spomin mi beži nazaj v tista leta italijanske okupacije naših krajev, ko smo fantje in dekleta iz treh vasi — Materija vas, Rakitnik in Žeje z navdušenjem peli pri pevskem zboru »Javornik« (pevovodja učitelj M. Požar) tudi Gregorčičevo -Nazaj v planinski raj«. Prav tako smo peli leta 1925 tudi pri pevskem zboru -Ljubljanski Vrh« v Detroitu, Michigan. Kako daleč nazaj je danes vse to. Danes naša društva samo še životarijo. Bridko in boleče je to za nas izseljence tukaj, ko vemo, da ne bo nikoli več lepše. Jakob Gorup, Detroit, Michigan, ZDA Hvala za redno pošiljanje vaše lepe in zanimive revije, ki nas vsak mesec ponovno razveseli. Še posebno se vam zahvaljujem za sliko pesnika Simona Gregorčiča v enajsti številki preteklega letnika, kakor tudi Radu Vouku za zanimiv članek ob 60-letnici smrti našega goriškega slavčka, ki je s pesmijo posejal naše trate in planine in iz česar je vzklilo tisočero cvetje, ki ste ga ta dan Slovenci zbrali v neovenljiv šopek. Ker je moja naročnina za letos že plačana, vam prilagam 200 frankov kot pomoč Rodni grudi, 300 frankov pa je za hišo Simona Gregorčiča. Katarina Čargo, serraing, Belgija Veseli nas, da ste zadovoljni z našim člankom o Gregorčičevi proslavi. Tudi v badoče si bomo prizadevali, da bodo članki čim kvalitetnejši in da bodo tudi po vsebini odgovarjali čim večjemu krogu bralcev. Še posebna zahvala za prispevek našemu tiskovnemu skladu in za Gregorčičev muzej. Vabimo tudi ostale naročnike in bralce, da nam pišejo o tem, kaj jim v naših prispevkih ugaja in kaj ne. Skušali bomo ustreči čim več željam, kakor smo to delali tudi v preteklosti. Marec ROOM «RUDA revija Slovenske izseljenske matice XIV. leto St. 3 Branko Babič: Jugoslovanski delavci v tujini Mednarodno turistično leto in izseljenci Jože Prešeren: Ali ste že bili v Novem Velenju? Sandi Sitar: Srečanje s prekmurskim lončarjem Janez Zrnec: Od Kansasa do Kalifornije KanimivoHti — norice Obsojamo teroristične akcije v ZDA in Kanadi Konvencija o socialnem zavarovanju s Francijo dopolnjena Dolenjski piknik in druge prireditve Slovenske čipkarice — njih delo in običaji Ivo Pirkovič: Grad Otočec in njegovi gospodarji Knlttsra Jana Milčinski: Ilustracije Marlenke Stupice Ob letošnjem Prešernovem dnevu Nove knjige Dva pogleda z očesom filmske kamere Otroci Iifrit« Neža Maurer: Marec Slovenska narodna: Prišla bo pomlad Marija Vogelnik: Deščica, deščica, àli smem? Kaši po s votli Vprašanju — odgovori Nasi ponicniii Zima Vrščaj: Dvoje pisem iz Švice Beseda naših dopisnikov in bralcev Andrej Hieng: Gozd in pečina (odlomek) beseda Vri mo sr slovenščine Slovene for you — Le slovène a votre portée Humor Ježek: Za tiste, ki pozabljajo dežnik Se vedno povprašujete po našem bogato opremljenem in zanimivem zborniku Slovenskem izseljenskem koledarju 1967 Opozarjamo rojake, da KOLEDAR 1967 lahko i kupijo pri naših zastopnikih. V ZDA vam knjigo lahko pošlje PROSVETA 2657 So. Lawndale Ave. CHICAGO, lil. 60623 ali TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave. CLEVELAND, Ohio 44103 Slovenci v Argentini lahko nabavijo to lepo knjigo pri: PERIODICO YUGOSLAVO EL TILO TRELLES 2526 BUENOS AIRES, Suc. 16 Vsi drugi pa pri svojih najbližjih zastopnikih, ki skrbijo tudi za naročnike RODNE GRUDE. SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR je v ponos vsaki slovenski družinski knjižnici doma in v svetu! mali oglasi mali oglasi mali — prodaja hiš, stanovanj — poizvedbe — pozdravi, čestitke Cena malih oglasov do 30 besed je 60 N din ali enakovrednost v drugi valuti za naročila iz inozemstva. Pri obširnejših oglasih stane vsaka nadaljnja beseda 3 N din ali enakovrednost v drugi valuti. Naročnik malega oglasa prejme z računom tudi dokazni izvod. Naročila z vsebino oglasa pošljite na naslov: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA Cankarjeva l/II Telefon 21 234 maii oglasi mali oglasi mali Dragemu stricu Valentinu Stroyu iz West Allisa v ZDA iskreno čestitamo k 78-letnici, želimo mu vse naj lepše, posebno pa zdravja! Teto F any Stroy in Tončko Urankar pa prisrčno pozdravljamo! FRANCKA, BARBKA IN FRANCI PRETNAR iz Podbrezij na Gorenjskem IZREDNA PRILOŽNOST! Prodajam novogradnjo, dve štirisobni komfortni stanovanji (v podstrešju možno tretje), podkletena, tri garaže, štirje balkoni, centralna kurjava, center Zdravilišča Rogaška Slatina. Ponudbe nasloviti reviji »Rodna gruda« PRODAM NOVEJŠO HIgO v Ljubljani s komfortnim trisobnim stanovanjem v I. nadstropju in poslovnim prostorom v pritličju. V drugem nadstropju je možno' urediti še eno stanovanje. Zazidalna površina 110 m* 2. Matija Perko Ljubljana, Celovška 97 Telefon 317 837 Prodam VILO NA BLEDU enanadstropna z mansardo, 2 kuhinji, 12 sob s pritiklinami, na dominantnem položaju, 3000 m2 vrta, dvosobna podkletena weekend hišica, vrtna utica, tri garaže. Primerno za ureditev letoviškega doma. Naslov v upravi RODNE GRUDE VELEJI Ji VAS VASI Kdo ne pozna zelene Štajerske in lepe Šaleške doline? Če jo že poznate, jo boste ponovno želeli videti! Če pa še niste bili pri nas, pridite in presenečeni boste nad enim najlepših mest Jugoslavije! VELENJE je oddaljeno od Celja 25 km, od Ljubljane pa 88 km. Zveze so ugodne z avtobusi, osebnimi vozili in vlaki. Ko boste prišli k nam, boste navdušeni nad izredno prijetno lego Velenja, ki se izpod romantičnega gradu in starega dela kraja preliva v moderno sodobno mesto — ponos Slovenije! VELENJE je pomemben turistični kraj s prelepimi parki, igrišči, kulturnimi in športnimi objekti, z jezerom, weekend naseljem, avtocampom, mladinskim počitniškim centrom, z modernim hotelom PAKA in odlično restavracijo JEZERO ter drugimi gostinskimi in trgovskimi obrati. VELENJE VAS VABI LETOS SE POSEBEJ, saj bo pri nas Xllo TRADICIONALNE IZSELJENSKI PIKNIK Dobri, veseli in pridni ljudje vas bodo prisrčno sprejeli in naredili vse, da se boste pri nas počutili dobro! NASVIDENJE 4. JULIJA 1967 V VELENJU! TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE telefon 85 133 VELENJE VAS VAH JUGOSLOVANSKE DELAVCI V TUJINI ■'KAVKO KAKI« . ® 4"- V zadnjih nekaj letih se je število jugoslovanskih delavcev, ki so se zaposlili v tujini, močno povečalo. Računa se, da je trenutno v tujini okoli 250.000 naših delavcev. Pri tem seveda niso všteti tisti, ki so odšli v tujino že pred prvo in drugo svetovno vojno, in katerih večina se je za stalno naselila v raznih deželah Evrope, Amerike, Avstralije. Da si naši delovni ljudje iščejo zaposlitev v tujini ni torej ničesar novega, vendar pa se sedanje zaposlovanje v tujini v mnogočem razlikuje od prejšnjega. Pred prvo in drugo svetovno vojno so se naši delovni ljudje predvsem izseljevali v razne evropske in prekomorske dežele. Čeravno so se mnogi nameravali po nekaj letih dela v tujini vrniti v domovino, si je večina na tujem ustvarila nove domove. Vživeli so se v novo okolje, postali tamkajšnji državljani in tako za vedno zapustili domači kraj, ki jim ni mogel nuditi dovolj možnosti za življenje. Postali so izseljenci. Le majhno je število tistih, ki jih je premočno domotožje pripeljalo nazaj v domače kraje. Sedanjega zaposlovanja v tujini pa ne moremo smatrati za izseljevanje, saj danes naši ljudje odhajajo na delo v tujino le za krajši čas (največ 3 do 4 leta), družine puščajo doma in jim pošiljajo svoj zasluženi denar. Večina odhaja celo na dopust v domovino (za letošnji Božič in Novo leto jih je okoli 100.000 preživelo dopust doma v krogu svoje dužine). Zato se tudi zaposlujejo le v evropskih deželah. Največ jih je zaposlenih v Zvezni republiki Nemčiji (nekaj čez 100.000), sledi Avstrija, Francija, Švedska, Švica in manjše število še v nekaterih drugih industrijsko razvitih zahodnoevropskih deželah. Kateri so vzroki, da se v zadnjih letih tolikšno število naših delavcev zaposluje v tujini? Eden glavnih vzrokov je dejstvo, da kljub ogromnemu gospodarskemu napredku, ki ga je v povojnih letih dosegla Jugoslavija, še ni v stanju zaposliti doma vseh, ki iščejo delo. Treba bo še nekaj časa, da bo Jugoslavija dosegla takšno stopnjo industrijskega in gospodarskega razvoja, da bo za vsakega dovolj dela doma. To, kar so razvite industrijske dežele dosegle v 150 letih svojega intenzivnega gospodarskega razvoja, ni mogla Jugoslavija, ki je bila še pred zadnjo vojno zaostala agrarna dežela, ustvariti v komaj dvajsetih povojnih letih, kar je povsem razumljivo. Zato je pomanjkanje delovnih mest še vedno pereče vprašanje in rešljivo le z nadaljnjim intenzivnim gospodarskim razvojem Jugoslavije. Naš nagel gospodarski razvoj, posebno v zadnjih nekaj letih nam daje vso perspektivo, da bomo tudi to vprašanje v doglednem času rešili. Vključevanju Jugoslavije v evropski in svetovni trg, integraciji in kooperaciji s tujino na gospodarskem področju je nujno sledilo tudi odprtje meja nasproti svetu, katerega del smo. Odpadle so razne administrativne ovire, ki so do nedavna še bile, in omogočeno je vsakomur, da svobodno potuje prek meja in se tudi zaposluje v tujini. Te pravice so vsakemu državljanu tudi z ustavo zagotovljene. Tako se Jugoslavija tudi z delovno silo vključuje v svetovni migracijski proces, to je v gibanje delavcev in strokovnjakov, ki si iščejo zaposlitev izven meja svoje domovine v težnji za boljšim zaslužkom. Mnogi se odločajo za zaposlitev v tujini, da si v nekaj letih prislužijo toliko denarja, da si lahko zgradijo dom, nakupijo razne potrebščine (pohištvo, gospodinjske stroje) in tako opremijo hišo; kmetje, da si nabavijo razne kmetijske stroje za obdelovanje zemlje, drugi (predvsem mlajši), da si kupijo avto itd. Težnja za izboljšanjem osebnega standarda je torej tudi eden od pomembnih razlogov zaposlovanja v tujini. Sprostitev gibanja prek meja, svobodno zaposlovanje kjerkoli, razpolaganje z devizami, ki jih zaslužijo v tujini, vse to našim delovnim ljudem vsestransko omogoča zadostiti svojim težnjam in potrebam. Vse to nam tudi govori, da se naši delovni ljudje danes ne odločajo za izselitev, temveč le za začasno zaposlitev v tujini, da bi se po nekaj letih vrnili in zaposlili doma. Zato jih tudi ne moremo smatrati za izseljence, temveč le za začasno zaposlene v tujini. Če se je nekdo odločil vendarle ostati zunaj, ker si je morda tam uredil nov dom (kar velja le za posameznike), bodisi da se je tam poročil, ostal pri sorodnikih (starih izseljencih) ali ka-karkoli že, ne menja bistva in značaja današnjega odhajanja na delo v tujino. Tako številno zaposlovanje naših delavcev v tujini pa ustvarja določene probleme, ki jih mora Jugoslavija kot država in družbena skupnost reševati v svojem in v interesu delavcev, ki se zunaj zaposlujejo. Predvsem je tu problem njihove zaščite in pravic, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Tu je zdravstveno in socialno zavarovanje, delovni pogoji, ustrezno plačilo za delo, ki naj bo izenačeno z domačimi delavci, zdravstvena zaščita za člane družine, ki so doma, otroški dodatki, pokojninsko zavarovanje itd. Številni so problemi, ki jih je treba reševati z mednarodnimi pogodbami tako, da bodo naši delavci čim manj izkoriščani in na delovnem mestu izenačeni s pogoji, ki jih imajo domači delavci. Vse to je treba urejati s socialnimi konvencijami in sporazumi o zaposlovanju z državami, kjer so jugoslovanski delavci. Z večino držav te pogodbe že obstajajo. Z nekaterimi še ne. Z Zvezno republiko Nemčijo, kjer je največ naših delavcev, teh pogodb še ni. Ne obstoji niti socialna konvencija ne sporazum o zaposlovanju. Zato je tudi položaj naših delavcev tam najtežji v pogledu njihove zaščite. Zelo važno je, da odhajajo delavci na delo v tujino organizirano, prek zavodov za zaposlovanje. Tisti, ki na svojo roko iščejo zaposlitev v tujini, ne morejo uživati tiste socialne zaščite in delovnih pogojev, ki jim jo nudijo zavodi za zaposlovanje v okviru pogodb, ki jih sklepajo z ustreznimi uradi za delo v tistih državah, kamor gredo, ali s posameznimi delodajalci. Zato je v interesu delavcev samih, da gredo ven na delo organizirano, kajti mnogi ne vedo, kakšne dokumente potrebujejo, da lahko uveljavijo svoje pravice iz socialnega in zdravstvenega zavarovanja zase in za člane svoje družine, do otroških dodatkov itd. Zato so potem mnogi oškodovani za svoje pravice in na delovnem mestu izpostavljeni večjemu pritisku in izkoriščanju delodajalcev. Najuspešneje pa bodo delavci uveljavili svoje pravice, če bodo postali člani sindikalnih organizacij dežele, kjer delajo, in se tako skupno z domačimi delavci borili za boljše pogoje in večje zaslužke. Sindikati teh dežel so pripravljeni nuditi našim delavcem vso pomoč, če seveda postanejo člani njihovih sindikatov. Ze dosedanje izkušnje s sodelovanjem naših in avstrijskih sindikatov so pokazale, kako potrebno in koristno je za naše delavce, če se organizirano borijo za svoje pravice. Ta organizirana sila pa so sindikati; zato naj postanejo njihovi člani in skupno z domačimi delavci zahtevajo, da se spoštujejo že zapisane pravice, ki izhajajo iz raznih konvencij in pogodb, in da se borijo za nove pridobitve, za katere se zavzemajo tamkajšnji delavci prek svojih sindikatov. MEDNARODNO TURISTIČNO LETO IN IZSELJENCI Predsednik turistične zveze :j IIIli.VG: (■ozd in pečina Eno najpomembnejših izvirnih slovenskih proznih del, ki so izšla v preteklem letu, je bil roman Andreja Hienga Gozd in pečina, ki ga je izdala založba Slovenska matica. Andrej Hieng je do zdaj izdal že dve samostojni zbirki novel, ukvarja pa se tudi z režijo v gledališču. Roman Gozd in pečina zajema snov iz življenja slovenskega skladatelja (Miro Leban) v Zagrebu. Miro Leban je bil nezakonski sin poštne uradnice, ki se zaradi dote ni mogla poročiti s častnikom. Miro si ni sam nikoli ustvaril varnega doma: najprej je zanj skrbela mati, za tem pa razne ljubice, ki so skoraj brez kakega večjega vpliva nanj šle mimo njega. Zaradi nekaterih posebnosti v njuni usodi sta ostali v njem le dve ženski: Ema in Ana. Z Ano se je seznanil na nekem koncertu, kjer so izvajali njegovo glasbo. Skupaj sta preživela nekaj ljubezenskih dni, za tem pa ga Ana zapusti. Šele kasneje je zvedel, da je odšla z nekim bogatim Italijanom v Logarsko dolino, in da sebe in svojo mamo preživlja s prodajanjem lastnega telesa. Leban se odloči in gre iskat Ano v Logarsko dolino. Najde jo in tu se v dokaj dramatičnih okoliščinah roman zaključi. (Iz tega zaključnega dela romana je tudi naš odlomek na straneh 92 in 93.) Mira Lebana so v življenju zanimala le tri področja: on sam, glasba in ženske. Njegovo življenje sestavljajo drobni dogodki, ki jih je doživljal sam ali pa osebe, ki so v zvezi z njim. Leban si je pisal tudi dnevnik, ki ga pisatelj spretno vključi v roman: to so zapiski raznih ljubezenskih doživetij, ki na izviren način dopolnjujejo lik skladatelja Lebana. Zelo natančni so v romanu opisi pokrajine kakor tudi drugih prizorišč dogodkov: kavarne, potovanje z vlakom idr., kar kaže na pisateljevo mojstrstvo opazovanja. V romanu je z ozirom na to, da opisuje življenje skladatelja, več glasbenih izrazov, s katerimi pisatelj ponazarja dogajanje. Pa tudi razen tega je roman poln lepih stilnih posebnosti in slikovitosti. Roman Gozd in pečina Andreja Hienga vsekakor zasluži, da mu izrečemo priznanje najboljšega originalnega slovenskega proznega teksta v preteklem letu, pomemben mejnik pa pomeni tudi v celotnem slovenskem romanopisju. j. p. NOVE KNJIGE Z drugo knjigo »Zbrano delo« Franceta Prešerna, ki jo je izdala Državna založba Slovenije, je slavila zbirka »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev« dvajsetletnico izhajanja. To je po vrsti 80. knjiga zbirke, v kateri so že izšle knjige osmih klasikov (Trdina, Kette, Murn, Gregorčič, Stritar, Mencinger, Jenko, Prešeren), od devetih, ki so še v delu, pa je doslej izšlo 42 knjig (Kosovel, Jurčič, Kersnik, Linhart, Levstik, Tavčar, Aškerc, Župančič, Prežihov Voranc). Prešernovo zbrano delo je za to izdajo pripravil in uredil J. Kos. Zvezek obsega nezbrane lirske pesmi, balade in romance, napise in drobiž, zraven tega še nameček nemških in ponemčenih poezij, nezbrane nemške pesmi, prepesnitve ljudskih pesmi in pisma. Založba Obzorja v Mariboru, ki zelo širokosrčno odpira vrata slovenskim avtorjem, bo v desetih knjigah izdala izbrane spise Antona Ingoliča. Kot osma knjiga je izšla zbirka novel z vojno tematiko »Vrelec v planini«. V teh novelah opisuje Ingolič vojne tragedije — izgnanstvo v Srbijo in Bosno ter partizanske zgodbe. Ta zbirka povede bralca v grozljivo usodnost vojnega časa, obenem pa mu razkriva pisateljev umetniški razvoj in njegovo izpoved. Pregljev roman »Tolminci« je v založbi Mladinske knjige doživel že četrto knjižno izdajo. Zgodovinsko zasnovo tega romana tvori upor tolminskih kmetov proti previsokim dajatvam in pobiralcev davkov leta 1713—14, ki se je končal z obglavljenjem enajstih vodij upora na Travniku v Gorici. Pisatelj nam v svojem delu ni opisal izjemnih junakov, marveč ljudsko množico, ki je šla zavestno v boj za »staro pravdo«, v boj proti krivičnemu redu tistega časa. V isti založbi je v zbirki »Knjižnica za mladino« izšla knjiga novel »Viragova Verona«, ki jih je spisal Ferdo Godina. Knjiga vsebuje osem novel o mladih ljudeh, ki hrepene po kruhu in svobodnem, boljšem življenju. Zgodbe, ki so nastale na začetku pisateljeve poti, naj današnjemu mlademu svetu pokažejo stiske in zagate včerajšnjega sveta. Knjigo je ilustrirala in opremila Melita Vovk-Štihova. Pomembna in privlačna novost v slovenski književnosti je novi roman istega avtorja »Babilon ljubezni in sovraštva«. Ferdo Godina je dogajanje tega romana postavil v življenje filmskih delavcev in nam razkril blišč in bedo filmskega sveta. Njegove osebe so žive, vzete iz resničnosti, prav tako kot problemi, ki se jim postavljajo na pot in jih premetavajo od poštenega prizadevanja do sebičnih odnosov. Tudi to knjigo je opremila in z izvirnimi »filmskimi« vinjetami ilustrirala Melita Vovk-Stihova. Knjiga »Srečni otok«, izšla je pri Cankarjevi založbi — vsebuje pet novel mladega pisatelja Marjana Krušiča, ki se je s tem delom prvič predstavil slovenskim bralcem. Novele so sicer samostojne enote, v celoto pa jih spajata isti kraj: otok v Dalmatinskem Primorju in isti čas: sedanjost. Avtor opisuje življenje na otoku, notranji svet ljudi, njihovo čustveno in miselno zavzetost, ki jo veže mali svet vsakdanjosti. Jezik avtorja je svež, sočen in bogat, knjiga pa zrela izpoved avtorja, ki je, doslej neznan, z uspehom stopil v našo književnost. Cvetko Zagorski je v samozaložbi izdal pesmi »Molčeči svet«. Iz tišine »Molčečega sveta« govori srce pesnika, ki želi ostati zvest staremu, večnemu poslanstvu lirikov: razkriti bralcu to, kar vznemirja pesnika samega in navdihuje njegovo poetično izpoved. Pesmi Marije Goršetove »Krog« pa nam predstavljajo čustveni svet osamljenega dekleta in žene, ki skuša najti svoje mesto med ljudmi in vztrajno išče pravo resnico in res- Veliko zanimanje za razstavo v Slovenjem Gradcu Do konca januarja je razstavo »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi« v Umetnostni galeriji v Slovenjem Gradcu obiskalo okrog 25.000 ljudi. Še več obiskovalcev pričakujejo spomladi, ko bodo prišle številne šolske ekskurzije, prihode pa so najavile tudi že številne domače in tuje potovalne agencije. Razstava bo odprta do jeseni, zato si jo bodo lahko ogledali tudi mnogi izseljenci, ki bodo letos na obisku v starem kraju. Obiščejo jo lahko tudi pred ali po izseljenskem pikniku, ki bo letos 4. julija v Velenju. Razen razstave pa si je v Slovenjem Gradcu vredno ogledati še celo vrsto zanimivosti. Naj omenimo samo muzej slovenjegraškega župnika Jakoba Sokliča, ki hrani mnoge dragocenosti, v isti hiši je tudi spominska soba pisatelja Ksaverja Meška, v cerkvi pa so znamenite srednjeveške freske. Slovenjegradčani bodo letos svojemu mestu posvetili še večjo pozornost: spomladi bodo vse mesto okrasili s cvetjem in zelenjem, uredili bodo trgovske in gostinske lokale, v hotelu bodo poskrbeli za zabavni program. Tako bodo privabili tudi zahtevnejše turiste, saj se zavedajo, da jim lahko marsikaj nudijo. V mestu imajo tudi dobro razvito zdravstveno službo. Mesto ima prijetno podnebje, saj je v zatišju gozdov, ki so lepo urejeni, in nadvse primerni za mirne sprehode. V Slovenjem Gradcu bo letos več prireditev, od katerih bodo nekatere celo mednarodne. Veliko pozornost posveča razstavi v Slovenjem Gradcu ves domači in svetovni tisk. Tako je pred kratkim govoril o raz- stavi publicist Bogdan Pogačnik na dunajski televiziji, revija LIFE pa pripravlja večstransko reportažo o razstavi v Slovenjem Gradcu. Dva pogleda * očesom filmske kamere Slovenska filmska proizvodnja je zaradi majhnih denarnih možnosti in zaradi premajhnih izkušenj naših filmskih ustvarjalcev še vedno dokaj skromna. Toda vsako leto dobimo nekaj novih filmov, vendar gledalcem kljub temu povedo nekaj o našem človeku in o življenju v majhni in lepi slovenski deželi. Dva slovenska celovečerna filma, ki smo ju dobili letos, sta posnela mlada slovenska režiserja Matjaž Klopčič in Jože Pogačnik. Oba sta doslej snemala samo kratkometraž-ne filme, v katerih sta obravnavala današnje življenje in nam skoz oko kamere skušala posredovati svoje misli, svoje nazore v našem času. Zato je razumljivo, da sta se tudi v svojih prvih dolgometražnih filmih spoprijela s sodobno temo. Matjaž Klopčič nam v svojem filmu »Zgodba, ki je ni«, za katerega je sam napisal scenarij, govori o človeški odtujenosti, ki je tako značilna za ljudi v sodobnem svetu. Njegov film ne pripoveduje nobene določene zgodbe; prikazuje nam današnjega človeka v vrsti srečanj. Ta naj bi vzbudila v gledalcu vrsto asociacij. Šele tako pravi Matjaž Klopčič, lahko film doseže zaželeni uspeh. Glavnega junaka igra naš gledališki igralec Lojze Rozman, ki pravi o svoji zahtevni vlogi takole: »Klopčič ni pri pisanju svojega scenarija upošteval nekaterih tra- Češka filmska igralka Hana Brejchova dicionalnih pravil; hote jih je razbijal, da bi bil učinek večji. V filmu ni klasičnih konfliktov, ni značilne dramaturške gradnje. To je vsekakor drzen film in to mi je všeč. Glavnega junaka nam avtor pokaže iz nenavadnega, nekoliko tujega zornega kota. Junak ni po svojem bistvu nenava^ den, samo na nenavaden način reagira na zunanje dražljaje. Včasih s silovitostjo, včasih z notranjo presunjenostjo ... Vloga je zame vsekakor nova igralska izkušnja, v njej sem imel možnost pokazati vso svojo igralsko pahljačo čustev in občutij.« Jože Pogačnik si je za svoj film izbral zgodbo z naslovom Grajski biki, ki jo je napisal in objavil v knjižnici mladi slovenski pisatelj Peter Kavalar. V njej je avtor zelo odkritosrčno spregovoril o zapletenosti odnosov in o razmerah v naših vzgajališčih — »poboljševalnicah«. Režiser Jože Pogačnik je o tej aktualni temi v proizvodnji Vibe filma posnel celovečerni film, ki ima isti naslov kot Kavalarjeva knjiga. Grajski biki zato, ker tako imenujejo gojence vzga-jališč preprosti kmečki ljudje, kajti pretežna večina vzgajališč je prav v starih gradovih. Režiser Pogačnik je pred tem filmom posnel šestnajst kratkih filmov različnih žanrov. Pozornost je vzbudila predvsem njegova družbeno kritična serija. Mladega režiserja je zanimala predvsem »senčna stran ceste«. Pri tem ga je vodila misel: ne kazati teme zaradi teme same, ampak zato, da bi se stvari izboljšale. »Na stranskem tiru«, »Sestra« in »Primer strogo zaupno« so naslovi treh filmov, ki so bili deležni še prav posebne pozornosti zaradi pronicljivega, pedantnega in nekompromisnega obravnavanja perečih problemov našega časa. Film »Primer strogo zaupno« govori prav o vzgajališču in pomeni za Pogačnika nekakšno generalko pred snemanjem celovečernega filma »Grajski biki«. V tem zadnjem Pogačnikovem filmu nastopa veliko znanih in manj znanih slovenskih igralcev in igralcev iz drugih republik. Pomembno žensko vlogo pa igra češka igralka Hana Brejchova, ki je postala znana v svetu s svojo vlogo v češkem filmu »Plavolaskine ljubezni«. Pogačnik je v svojem filmu dal največ poudarka vsebinski plati, ki ga kot sam pravi, bolj zanima kot pa po sili atraktivna filmska oblika. Oba nova slovenska filma je domače občinstvo toplo sprejelo. R. v. nično ljubezen. Knjigo, ki vsebuje 40 pesmi, je izdala Državna založba Slovenije. »Lakota«, pesniška zbirka Brača Rotarja — izšla je pri založbi »Obzorja« v Mariboru, je v sodobni slovenski liriki samosvoj pojav. Mladi pesnik je izšel' iz vrste najmlajših slovenskih literatov in je njegova zbirka nujno dopolnilo sodobnega dogajanja v slovenski poeziji. Marsikaterega rojaka bo zanimala knjiga »Slovenska zgodovina« od konca 18. stoletja do 1918, ki sta jo spisala Ferdo Gestrin in Vasilij Melik. Zgodovina slovenskega naroda v tej dobi odseva vse značilnosti družbenega in političnega dogajanja tega časa. Napoleonove vojne so vplivale na našo narodno zavest, revolucionarne ideje evropskega meščanstva so našle ugodna tla na Slovenskem, marčna revolucija je zalila tudi naše bregove. Kulturno in politično gibanje Mladoslovencev je bilo prežeto z napredno miselnostjo Evrope, s prvo svetovno vojno pa smo se približali zaključnemu obdobju boja za narodno osamosvojitev. Knjiga je izšla pri Državni Založbi Slovenije in je bogato ilustrirana. Za mlade bralce je v založbi Mladinske knjige izšla povest Mirka Mahniča »Turnir«. »Turnir« je živo in sočno napisana zgodba iz predvojne Jugoslavije, ki nam prikaže prepad med gospodo in preprostimi ljudmi v letoviškem kraju. Teniški turnir je osrednji dogodek, okrog katerega naplete avtor socialno uglašeno zgodbo dveh revnih, a pogumnih bratcev, ki se s svojo druščino vztrajno in pošteno borita za zmago nad izkoriščevalsko in zahrbtno gospodo. V Cicibanovi knjižnici iste založbe je v sodelovanju z mtinchensko, bratislavsko in bu-dimpeštansko založbo izšla Frana Milčinskega pravljica po narodnih motivih »Desetnica«. Lidija Osterc je za to razkošno izdajo pripravila ilustracije in opremo. Ista slikarka je ilustrirala tudi pesniško zbirko Nike Grafenauerja »Pedenjped«, ki je izšla pri mariborski založbi Obzorja in vsebuje vesele in kratkočasne pesmice za otroke. »Uspavanke in nagajivke«, otroške ljudske pesmice, ki jih je izbrala Kristina Brenkova, ilustrirala Marlenka Stupica, uglasbil pa Janez Bitenc, se otrokom same priporočajo s svojimi imenitnimi ilustracijami, živimi barvami in veselo melodijo. Izšle so pri Mladinski knjigi. Ista založba je izdala tudi tri kartonirane slikanice »Jazbec — Račka — Zajček«. Vsaka knjižica vsebuje osem risb domačih in gozdnih živali, ki jih je domiselno upodobila Marlenka Stupica. Za šolarje pa je v isti založbi izšla knjiga »Mule in liščki«, ki vsebuje znane Seliškarjeve zgodbe za mladino iz partizanskega življenja. Knjigo je ilustriral Božo Kos. V Knjižnici za starše, ki jo izdaja Cankarjeva založba, so izšle tri knjige, ki bodo mnogim staršem pomagale iz vzgojnih zadreg. Avtorji knjig so znani pedagogi in zdravstveni delavci Leopold in Milena Bregant, dr. Zlatica Hribar in Zoran Jelenc; naslovi, ki vam povedo, katere teme knjige obravnavajo, pa so: Otrok v stiski, Moj otrok jeclja in Motnje in težave našega šolarja. NEŽA MAURER OT BE MAREC PIŠEM NALOGO: NAŠE DOMAČE ŽIVALI SO VRABCI. NA DVORIŠČU SMO JIM STANOVANJE DALI. TAM SKAČEJO, LETAJO IN KRIČIJO. ZATO PA DROBTINE DOBIJO. DANES SO V JATO SE ZBRALI IN SE PROTI DALJNIM GRIČEM ZAGNALI. »ATA, SO ŠLI ZA ZMEROM?« »NE - SAJ SO NAŠI. LETELI SO LE SVATOVAT.» »ZAKAJ?« ATA JE TIHO. DVORIŠČE JE TIHO. RADIO POJE: POMLAD, POMLAD... SLOVENSKA NARODNA PRIŠLA BO POMLAD PRIŠLA BO POMLAD, DOČAKAL BI JO RAD, DA BI ZDRAV, VESEL, LEPE PESMI PEL. TO ME VESELI, TRAVCA ZELENI, DROBNA PTIČICA PA ŽVRGOLI. VERA ALBREHT DVOGOVOR - BOŠ, MAMA, ZMEROM Z MANO Tl? - - KO ZRASTE PTIČEK, ODLETI.- - KDO MU POKAŽE KOD IN KAM? - - IZ GNEZDA NAJDE POT Sl SAM. - - KO PA JE TOLIKO POTI! - - SO, SINKO, SO! NA VSE STRANI. - - KAKO BOM NAŠEL PRAVO POT? - - VEŠ, SINKO, ČLOVEK JE POVSOD! - - A ČE BOM SAM IN BO TEMA? - - PRISLUHNIL GLASU BOŠ SRCA! - ČRTOMIR ŠINKOVEC UGANKA VČASIH CEL HLEB, VČASIH SAMO KRAJEC HLEBA PELJE NA POTEP SE PREKO NEBA. (oasaLu) MARIJA VOGELNIK DEŠČICA, DEŠČICA, ALI SMEM? Teče potoček, teče v daljni svet. Skozi sončno jutro, skozi dež in nevihto in skozi novo sonce v daljni svet. Na njem plava majhna, najmanjša deščica. Ziblje se in plava v daljni svet. Srečno pot, majhna, najmanjša deščica! Mimo prinese voda čebelico. — Deščica, deščica, ali smem sesti nate, da si osušim krila? — Sedi in osuši se, je metuljčku dovolila deščica! Mimo prinesa voda čebelico. — Deščica, deščica, ali smem zlesti nate, da se rešim iz potočka? — Zlezi in reši se, je še čebelici dovolila deščica! Mimo priplava miška, ki ji je nevihta zalila rov. — Deščica, deščica, ali se te lahko primem in spočijem? — Primi se in spočij! Na kamnu sedi žabica. — Deščica, deščica, ali lahko skočim nate in se raztegnem? — Skoči in se naravnaj! Na mokrem drevesu, na mokri veji sedi premočena ptička. — Deščica, deščica, ali se lahko spustim nate in se sončim? — Spusti se in se sonči! Plava, plava deščica po potočku mimo hišice hiše. V njej Jakec in Jakčeva mama. Stoji Jakec v kavbojkah in mornarski majici na bregu in pravi: — Glej jo, deščico; plava in nosi metuljčka in čebelico, pa miško, žabico in ptičko v daljni svet. Zakaj ne bi še mene ponesla s seboj? Kavbojke imam in mornarsko majico. Pa zaviha Jakec kavbojke in zabrede v potoček do deščice; prime deščico in sede nanjo. Deščica se zaziblje, zaziblje, zaziblje. Metuljček odleti. Čebelica odleti. Žabica odskoči čim dalje, čim dalje. Miška se prime okleščka in odplava čim dalje, čim dalje. Ptička se dvigne na vejo čim više, čim više. Deščica potone, potone, potone. Z deščico potonejo Jakčeve kavbojke in Jakčeva mornarska majica. Z deščico potone tudi Jakec do vratu in čez. Pa se Jakec skobaca do brega, zleze na breg in teče, teče domov. Mokre so kavbojke, mokra je mornarska majica, moker je Jakec in blaten povrhu. Majhna, najmanjša deščica pa se spet dvigne z dna in iz vode, zaplava in leže na gladino in na valčke in na sonce. - Neumni Jakec, začivka ptička in se spusti na deščico, da se bo sončila; zakaj ni vprašal deščice, če sme sesti nanjo. — Nerodni Jakec, zacvili miška in se prime deščice, da se bo spočila; zakaj ni vpraša! deščice. — Nevedni Jakec, zakvaka žabica, zabren-či čebelica, pomisli metulj. - Le zakaj me nisi prej vprašal, se huduje tudi Jakčeva mama in ošteva mokrega Jakca, pa mu pomaga sneti in sleči in sezuti mokre kavbojke in mokro majico. Potem ga pošlje naravnost v posteljo, dokler se mu obleka ne osuši. Mokre kavbojke in mokro mornarsko majico pa obesi na sonce. NAŠI SVETU BELGIJA 2 S let plod nori» druMt Venerin delu Društvo Svobodna Jugoslavija v Serraingu je bilo ustanovljeno še v zadnjem letu nemške okupacije 1. 1944. Takrat so naši zavedni rojaki predvsem zbirali pomoč za od vojne prizadeto domovino. Leta 1947 je društvo ustanovilo mladinsko brigado, ki je pomagala graditi železniško progo Brčko—Banovičl. Dve leti kasneje je mladinska brigada mladih rojakov iz Belgije sodelovala pri gradnji avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti. Člani društva Svobodna Jugoslavija so uspešno sodelovali pri številnih akcijah za pomoč Jugoslaviji. Za prizadete po potresu v Makarski so zbrali 65.000 belgijskih frankov, za prizadete po potresu v Skopju 105.000 BF, za poplavljence v Zagrebu 70.000 BF itd. Vselej so gostoljubno sprejemali kulturno-umetniška in športna društva, kadar so prišla gostovat v Belgijo. Zdaj delujeta pri društvu dve sekciji: glasbena in dramska. Zlasti je delavna glasbena sekcija, ki je organizirala tudi že številna gostovanja po naših naselbinah v Belgiji. Nastopili so v Eisdenu in Charleroiju, na našem poslaništvu v Bruslju, na belgijski televiziji, pri upokojencih in šolarjih v Liegu, dalje med našimi izseljenci v Holandiji, itd. Zelo uspešen je bil njen nastop tudi na mednarodnem folklornem festivalu v Liegu. Na zadnjem občnem zboru so v odbor vključili tudi lepo število mladih članov, ki bodo prevzeli delo starejših. Da bi se nastopajoči mladi člani srbohrvatskega porekla ne odtujili rodnemu jeziku, so dobili iz domovine učitelja, ki organizira tečaje v društvenih prostorih. Ti prostori pa so veliko pretesni, saj obstoje le iz dveh sobic. Tako morajo za svoje nastope vselej najemati drage dvorane v mestu. Brez ustreznih prostorov še zlasti mladini ne morejo nuditi tega, kar želi in kar potrebuje. Zato so se trdno odločili, da bodo začeli z akcijo za gradnjo lastnih prostorov. Začeli so zbirati prostovoljne prispevke med člani in prijatelji društva. S prošnjo za pomoč so se obrnili tudi na jugoslovanske izseljenske matice, na zvezo sindikatov Jugoslavije in na svet za izseljenska vprašanja v Beogradu. Umrl je nuš član Po dolgotrajni bolezni nas je za vselej zapustil dolgoletni član našega društva Sv. Barbare v Eisdenu Miha Pucelj, rojen 16. septembra 1898, doma pa je bil z Dolenjske. K zadnjemu počitku smo ga spremili z društveno zastavo 11. januarja. 'Ob grobu se je poslovil od njega predsednik društva Gostiša. Bodi mu lahka zemlja na tujem. Vdovi in ostalim svojcem izrekamo iskreno sožalje! Odbor društva sv. Barbare v Eisdenu FRANCIJA Večer Nloveimke pesmi in proze v Parizu Tudi v Parizu smo Slovenci lepo proslavili 60. obletnico smrti pesnika Simona Gregorčiča, »goriškega slavčka«. Na ulici Sevres-Ba-by]one, kjer se Slovenci običajno zbirajo po nedeljski maši, je bilo tistega večera vse polno ljudi. Večina je bila starejših, mlajši pa so pripravili program. Skoraj vsak je prispeval kako recitacijo, pa pesem in najlepše je bilo, ko je občinstvo pritegnilo s pesmijo in tako ustvarilo čudovito vzdušje. »Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja,« je recitiral pater Robert in to smo tokrat še posebej čutili. Za prvi del proslave smo izbrali Gregorčičeve pesmi, v drugem delu pa smo recitirali Cankarjevo Skodelico kave in odlomke iz Kurenta, Kajuhovo in Borovo partizansko pesem, pa Minattija, Ketteja. Menarta, Kosovela, Pavčka, Aškerca, Gradnika, Župančičevo Dumo in celo Desetnico; kar mali prerez slovenske pesmi in proze, od začetkov pa do danes. Večer so zaključili s Prešernovo Zdravljico. Proslava je lepo uspela. Ni bila prva in čeprav se je pater Robert, ki je pripravil program, že vrnil v Slovenijo, ta dejavnost med Slovenci v Parizu gotovo ne bo zamrla. Veliko je mladih in ob nedeljah prihajajo tudi do dvesto kilometrov daleč v Pariz, da skupaj preživijo »slovenski dan«. Škoda je le, da je udeležba na teh srečanjih bolj ali manj vezana na mašo, k tej pa vsi Slovenci, ki so v Parizu, seveda ne hodijo. Danica Purg Družabni večer združenja JugoNlovanov Mi živimo in bomo še živeli. Najlepši dokaz temu je bil tudi družabni večer, ki ga je priredilo Združenje Jugoslovanov v Sallau-minesu, P. de C. letos 8. januarja. Uspeh je bil res lep, saj je bila velika dvorana pri Jeanette nabito polna rojakov. Med gosti je bil tudi naš poslanik iz Pariza ter naša godba in folklorna skupina, da je bilo vzdušje res prijetno domače. Tudi postrežba je bila domača: manjkalo ni kranjskih klobas s kislim zeljem, naše domače slivovke in cigaret. Po večerji nas je obiskal še dedek Mraz, ki nam je prinesel pozdrave iz vseh krajev naše domovine, med njimi tudi pozdrav Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane ter njene podružnice iz Trbovelj. Mali in veliki otroci smo dobili tudi darilca. Prav gotovo bo ta večer ostal vsem v prijetnem spominu. Želimo si še takšnih srečanj, ki so vselej ponovna potrditev, da je veselje in delo naj lepše, čim bolj smo složni. Edi Lenič, Montigny en Ostervent Umetnica jugoslovanskega porekla nagrajena v Parizu Mlada umetnica jugoslovanskega porekla Mileva Jekič Guita, ki je za svoje umetnine prejela nagrado Femina, je v decembru lani priredila v latinski četrti Pariza, v Libraire-Galerije Peron zelo uspelo razstavo svojih najnovejših grafik. Razstavi je dala duhovit naslov: »Que ma joie demeure«. Pariški listi so s simpatijami pozdravili razstavo naše umetnice in poudarili, da Jekičeva v svojih umetninah očitno izraža slovansko bitnost, živahno fantazijo in poezijo. Razstavo mlade umetnice je poleg drugih rojakov obiskal tudi predsednik jugoslovanskega društva Bratstva in jedinstva v Parizu. V prijateljskem pomenku z umetnico in njenim očetom Vladimirjem Jekičem, ki je po rodu Beograjčan, so govorili tudi o stricu umetnice, Dragomirju Jekiču, ki je bil v balkanski vojni znan pod imenom vojvoda Dejan. Oče umetnice je bil tudi v prvi svetovni vojni na solunski fronti, od koder so ga poslali na zdravljenje v Grenoble, kjer je potem ostal. Umetnica Mileva je bila rojena v Parizu. M. A. Ivaniševič ZDA Spet nas bodo obiskali V Prosveti z dne 3. januarja beremo članek Franka Česna, v katerem piše o letni seji (občnem zboru) Federacije klubov upokojencev, ki je bila lani 27. decembra v Euclidu v državi Ohio. V tej federaciji so včlanjeni štirje clevelandski klubi s skupnim številom 1160 članov, en klub pa še ni včlanjen v federaciji. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika ponovno Krist Stokel, za podpredsednika Joseph Okorn, tajnika Viliam Kenik, blagajnika Andrew Hozich, zapisnikarja John Terček. V nadzorni odbor so bili izbrani: John Zaman, John Babnik, Louis Dular. Na občnem zboru so tudi sklenili, da bodo naši upokojenci letos spet skupaj obiskali Slovenijo. Tokrat bo organizacijo skupinskega potovanja prevzel klub v Milwaukeeju. Potovali bodo z letalom. Datum bodo še določili. Ob 40-letnlci Slovenskega delavskega doma Naš slovenski Cleveland je imel v dneh 7. in 3. januarja pomembno kulturno slavje: 40-letnico Slovenskega delavskega doma. V soboto 7. januarja je bil slavnostni banket, na katerem so govorili: clevelandski župan g. Ralph S. Locher, okrajni sodnik Avgust Priyatel in councilman Jack Banko. Po krajšem kulturnem programu so bili predstavljeni ustanovitelji Slovenskega delavskega doma. Kakor nam je pisala naročnica ga. Jennie Kapel, znana društvena delavka, se je banketa udeležilo 500 rojakov, da so se morale pridne društvenice kar pridno zasukati pri serviranju. V nedeljo 8. januarja je bila kulturna prireditev, na kateri so sodelovali pevci zbora Jadran, mladinski pevski zbor SDD, Slovenska šola SDD in dramski zbor Anton Verovšek. Ob obletnici Slovenskega delavskega doma je odbor izdal tudi lično brošuro. Več bomo o tem poročali prihodnjič. Radiu program 8KPJ V Chicagu je federacija društev Slovenske narodne podporne jednote sklenila pogodbo z radio postajo WTAQ za oddajanje programa v trinajstih zaporednih sobotah. Prva oddaja je bila v soboto 7. januarja. V programu bodo predvsem obvestila jednotinih društev o raznih prireditvah, vmes pa bodo predvajali plošče slovenskih pesmi in glasbe. KANADA Skupni izlet društva Simon Gregorčič Kakor nam je sporočil predsednik Slovenskega kulturnega društva Simon Gregorčič iz Toronta L. A. Stegu, je odbor že začel s pripravami za skupinski izlet v Slovenijo. Kakor prejšnja leta, bodo tudi letos dopotoval z letalom slovenskega podjetja Adria. To bo že četrti skupinski izlet tega društva. Izletniki bodo odpotovali iz Toronta 1. julija, vrnili pa se bodo 28. avgusta. Izletniki se že prijavljajo. Tudi družabno življenje društva je zelo razgibano. Na veselem silvestrovanju so člani in prijatelji društva skupaj pozdravili prihod novega leta. V soboto 4. februarja pa je priredilo društvo v Latvian Hall pustno zabavo, na kateri se je v Torontu prvič predstavil odlični orkester iz Niagara Falls, ki ga vodi naš rojak Frank Seršen. Vabilo na svetovno razstavo V Montrealu bo letos od 28. aprila do 27. oktobra svetovna razstava EXPO 1967. Udeležbo na razstavi je doslej prijavilo rekordno število držav, med drugimi tudi ZDA, Sovjetska zveza, skoraj vse evropske države, med temi tudi Jugoslavija. Računajo, da bo razstavo obiskalo nad 30 milijonov ljudi. Montreal je največje mesto v Kanadi. Ima blizu 2 milijona prebivalcev. Leži ob reki St. Lawrence, ki je eno izmed največjih rečnih pristanišč na svetu. V Montrealu je največ Francozov, Slovencev pa živi v tem mestu nekaj nad tisoč. Slovencem iz ZDA in Kanade, posebno tistim, ki nameravajo letos potovati v Slovenijo, toplo priporočam obisk svetovne razstave v Montrealu. Lahko prispejo v Montreal zjutraj, si ogledajo razstavo, nato pa še isti večer nadaljujejo potovanje prek Atlantika v Jugoslavijo. Edina slovenska potniška agencija v Montrealu ADRIA TRAVEL SERVICE lahko organizira obisk razstave in uredi vse potrebno za potovanje v Jugoslavijo. Ta agencija bo letos organizirala tudi več skupinskih potovanj v Jugoslavijo po izredno ugodnih cenah. Tisti, ki se za to zanimajo, naj pišejo rojaku: Vladimir Urbanc, Adria Travel Service, 3968 St. Lawrence BLVD. Montreal 18. Canada. Kaše društvo v Edmontonu Naše društvo v Edmontonu, država Alberta, že tri leta pridno dela. Sedaj ima 110 članov. Lani smo imeli več prireditev, na katerih se zberemo, pogovorimo in poveselimo. Poleti smo imeli več piknikov, v začetku leta pustno zabavo, v jeseni vinsko trgatev in seveda ob zaključku leta silvestrovanje. Na vseh zabavah je bila velika udeležba. Vsi so bili zadovoljni: obiskovalci, kakor tudi mi, ki smo zabavo priredili, ker smo imeli od nje tudi nekaj dobička za društveno blagajno. Letos slavi Kanada svoj stoti rojstni dan. Tudi Slovenci v Ed-tonu bi se radi postavili. Želeli bi kupiti slovensko narodno nošo za naš mlad par: fanta in dekle. Najraje bi takšno narodno nošo, ki bi bila najbolj zadovoljiva za vse slovenske pokrajine, ker so tukajšnji Slovenci z raznih strani Slovenije. (Slovenci imamo v raznih pokrajinah različne narodne noše, ki se med seboj zelo razlikujejo. Toda ob raznih slovesnostih doma in na tujem, če hočemo predstaviti slovensko narodno nošo, največkrat oblečemo gorenjsko nošo z avbo ali anviječko. Op. uredništva.) Zahvala IzticljenNliim maticam za pomoč in H» knjigo, ploščo in podobno, ker nam to mnogo olajša delo. Naročnino iz inozemstva je torej nakazati na naslov: BANQUE GENERALE LJUBLJANA Devizni račun št. 501-620-5-3204-10-4 Slovenska izseljenska matica Iz KANADE smo prejeli naročnine od Bernardke Timor-didio, Marije Komočar, Luisa Gačnika in Johna Divjaka. Družina Mirka Močnika nam je poslala kar 20,00 can. dolarjev za koledar, za revijo do konca 1968. leta in za tiskovni sklad. Prav tako je oboje poravnal in daroval za tiskovni sklad Vlado Jesenko. Spoštovani rojak Vlado, upamo, da ste decembrsko številko RG le prejeli? Za vsak primer smo: poslali še en izvod. Iz ZDA so poslali denar za RG ali SIK Darko Berginc, Drago Drakulič, Anton Richtar, Charles Bogataj za sebe in za Josephin Dolinar, dalje John Peternel, Rozi Slejko', Albert Krauland, Anton Gorenc, Albina Pahor, Jennie Marinšek, Anton Fatur, Luis Yarm, Mary Leskovec, Joseph Glavan, Mary Grasch, John Fajdiga, John Horvat, Maria Esca in Agnes Tratnik. Mary Matyazich je poleg nakazila priložila še nekaj vprašanj glede letošnje sezone, prireditev, izletov itd. No, Mary, gotovo si ti in tisti, ki se zanimajo, kaj pripravljamo za letošnje obiskovalce, že zasledila v februarski številki nekaj pojasnil: ostala pa pridejo sproti v naslednjih številkah. Helen Pellich, iskrena hvala za vaše lepe želje: »mir v svetu in dosti novih naročnikov«. Hvala tudi za naročnine in tiskovni sklad. Ste se PAVLIHOVI PRATIKI kaj nasmejali? Naš dragi zvesti zastopnik Philip Progar, hvala za naročnino za Franka Štefančiča. S februarsko številko so naročniki v ZDA in Kanadi bili obveščeni, do kdaj imajo poravnano naročnino, morebitni zaostankarji bodo zdaj gotovo uredili svoje obveznosti. Vam pa želimo, da bi zmogli še dolgo let tako pridno skrbeti za širjenje RODNE GRUDE in PROSVETE. Justina Sperotto, hvala za naročnino, za denar za pesmarico in za vesti o pevskem zboru, oziroma oktetu iz Pittsburgha. Mary Polšak, denar po bančni nakaznici smo v redu prejeli. Hvala in lep pozdrav! Tudi vaš ček, Mary Jellar, je prispel v redu. Posebno veseli smo vašega stavka: »RODNA GRUDA mi je nadvse ljuba«. Dragi Anton Vatovec, vi ste pa tako prisrčno povedali: »Koledar je zelo lepa knjiga in prav zanimiva. Škoda le, da ni v njej kaj o našem Krasu, o njegovih čudežnih podzemskih jamah, pa še o. teranu, sladkih figah in rumenih breskvah in kraškem marmorju. Pa kaj bi sanjaril, še k računu: pošiljam za RG, SIK, knjigo Borec, za dve plošči in za tiskovni sklad, pa še srčne pozdrave!« Srčna hvala za vse, Vatovec. Rojak Jože Paulič, denar za koledar smo prejeli. Pravite, da je bogat in lepo ilustriran in da tudi RODNO GRUDO z velikim veseljem prejemate. Le predolgo potuje, res je, ampak letalska poštnina bi znašala okrog deset dolarjev letno, to pa je najbrž preveč, kaj ne? Iz NEMČIJE so poslali naročnine Štefka Klokow, Martin Perc, Pavel Zupanc, Vinko Mugerle, Stanko Ruš in Alojzija Slapšak, ki pravi: »KOLEDAR in RODNA GRUDA sta moja najboljša prijatelja, saj je materin jezik najlepši. Tudi med Nemkami sem našla prijateljico v tovarni, ki se pomalem uči slovenščine in želi preživeti dopust v Sloveniji,« Iz ŠVEDSKE smo prejeli naročnino: od Jožeta Zupančiča in Vinkota Vodopivca, iz ZSSR pa od Antona Pasariča. Iz Avstrije sporoča Marija Lazar novi naslov in pravi: »Z vašo revijo in koledarjem sem zelo zadovoljna. Izredno me je razveselila turistična karta in ostali prospekti. Ce bo revija vedno tako lepa, boste kmalu imeli še preveč naročnikov!« Iz Argentine pošilja denar za plošče in RG Herman Bačer. Iz FRANCIJE pošilja Anton Gantar naslov novega naročnika Antona Troha in naročnino. Tereza Mlekuž, v redu smo prejeli denar. Knjižili smo 9 NF za doplačilo naročnine za RG 1966 in 11 NF na račun Koledarja 1967. Hvala. Iz BELGIJE smo prejeli 150 Bfr od Franca Bosina. Hvala! Iskreno želimo, dragi naš rojak Bosina, da bi vam se vid spet izboljšal. Vsi vas naj lepše pozdravljamo! Enako toplo pozdravljamo vas, rojak Anton Kovše in vam zagotavljamo, da tudi domovina misli na vas in vsi mi, na matici, ki vam predvsem želimo toliko zdravja, da bi lahko še enkrat obiskali tolikanj ljubljeno rodno zemljo. Z naročninami ste na tekočem do konca 1967. leta in še za tiskovni sklad je ostalo 20 Bfr, hvala! ¡Popravek Pri malem oglasu Papež-Rogelj, v januarski številki manjka beseda prodam štirisobno stanovanje, pravilen naslov pa je: Ljubljana, Šaranovičeva 15. Rojaki, ki potujete po stari domovini in ostali Evropi, zaupajte se nam! »'Jrcms LutlsL « vam nudi vse vrste turističnih uslug — prevoze in izlete z lastnimi najmodernejšimi avtobusi, hotelske rezervacije v lastnih in tujih hotelih, vse vrste vozovnic, karte za prireditve, lov in ribolov in druge. Centrala: LJUBLJANA, Titova 48/II. Tel. 313 366 telex AdriaAvio Ljubljana 31268 Poslovalnice: Ljubljana, Bled, Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Domžale, Piran Podrobnejše informacije v ZDA pri August Hollander, Travel Bureau, 6419 St. Clair Ave. Cleveland 44103. Zahtevajte prospekte! Želite podariti vašim sorodnikom v Jugoslaviji PRALNI STROJ? Potem samo BOSCH Devizno plačilo za Deutsche Bank A. G. — Filiale Stuttgart v korist firme ROBERT BOSCH GmbH, STUTTGART Cene in ponudbe izvolite zahtevati pri: Tekstil in konfekcija za dom, delo ali potovanje modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR avfofehna Ljubljana Titova 25 Zagreb Petrinjska 51 Beograd Galsworthyeva 23 PRI PLAČILU V DEVIZAH UŽIVATE POPUST Naj večja specializirana detajlistična tekstilna organizacija v Jugoslaviji TOVARNA KLEJA LJUBLJANA, ŠMARTINSKA CESTA 50 Telefon: direktor 313 621 komerciala 313 564 centrala 316 894 310 368 (yj (§ ® Ij* Ü K Ö "ÍF 0 (L Impex LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA Uvoz: bombaž, volna, lan, juta, surova svila, sta-nično vlakno, sintetična vlakna, volnene krpe, bombažna preja, volnena preja, lanena preja, jutina preja, preja sintetičnih vlaken, specialne preje, sukanci, tkanine za široko potrošnjo, tekstilni stroji, nadomestni deli in utenzilije Proizvajamo : kostni klej v biserih (perle) znamke »Maček«, odlične kvalitete, kožni klej raznih kvalitet, tehnično in prečiščeno želatino, tehnične maščobe, razne kostne moke Izvoz: bombažne tkanine, volnene tkanine, lanene tkanine, jutine tkanine, tkanine iz naravne in umetne svile, stanične in sintetične tkanine, bombažne, volnene, stanične in sintetične preje ter sukanci, tekstilna konfekcija, tekstilni izdelki domače obrti, bombažne, volnene, svilene in sintetične pletenine in trikotaža, tekstilni izdelki za tehnično uporabo, tekstilni stroji, nadomestni deli in utenzilije. PRIOSTE NA POČITNICE V DOMOVINO! © ARANŽMANI ZA INDIVIDUALNE GOSTE — potovanje po Vaši lastni želji po Jugoslaviji in eventualno povezano s potovanji v obmejne države kot Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko, Bolgarijo, SSSR in Turčijo; © »KOMPASOVE POCENI POČITNICE« kot 7- in 14-dnevni aranžmani ob naši lepi Jadranski obali. Cene se gibljejo med $ 28 do $ 78. © BUNGALOWI De Luxe in I. kategorije ob slikovitih, romantičnih zalivih ob Istrski obali, oddaljeni približno 30 km od Trsta (Italija) VAS VABIJO! Možnosti za vodno smučanje, podvodni ribolov, hišice tik ob morju — edinstvena priložnost za prijeten počitek. Tedenski najem (7 dni) cene v glavni sezoni se gibljejo med $ 70 do $ 100, kar je odvisno od kategorije in kapacitete bungalowa. Pred sezono in po njej se cene zmanjšajo do 30 %, v maju in oktobru celo' do 70 %>. @ RENT-A-CAR SERVIS za turiste brez osebnega avtomobila. KOIVIPAS - HOLIDAY SERVICE, Ljubljana, Titova 12 - Jugosiavija (telefon: 22 479, 21364) Vam omogoča s svojo hitro in natančno službo udobne in prijetne, počitnice. Pohitite, ker vas pričakujemo! ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Ob prihodu v domovino oskrbi vse usluge po železnici v zvezi s prevozom oseb, prtljage, ekspresnega blaga in blaga ter opravi carinske obveznosti pri uvozu in izvozu, udobno, hitro in solidno TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Rodno grudo pošiljamo v 45 dežel po svetu