številka U9 • leto XLIII • cena 40.000 din
Celje, 7. decembra 1909
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZliME, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Sonce še kar vzhaja
Takole je sonce vzšlo nad Celje tudi na dan
odpovedanega mitinga resnice, medtem ko
so gasilci s polnimi brizgalnami ledene vode
čakali v svojih domovih. Regijski gospodar-
stveniki so nam že v petek večinoma zago-
tavljali, da jih srbska gospodarska blokada
ne bi prizadela preveč, temveč le še bolj
vzpodbudila k iskanju cenejših repromate-
rialov in surovin ter prodajanju na drugih
trgih, ki so vs^ plačilno sposobni in poslov-
no resni. Neksù ur po sončnem vzhodu so se
v Celju sestah regijski politiki, bankirji in še
nekateri in nato pozabili o svojih dogovorih
obvestiti tudi novinarje. Tako tudi javnost
na Celjskem ni iz domačih logov izvedela
nič aktualnega. Novica dneva na Celjskem
je bila torej v petek le, da je sonce ponovno
vzšlo. Obenem pa smo bogatejši tudi za
spoznanje, da se Slovencem čez teden ne
more zgoditi nič nepričakovanega, preko vi-
kenda pa smo - vsaj na Celjskem - še vedno
velika provinca. Tudi politična.
BRANE PIANO
Za pravično pogodbo
Po petnajstih, nekateri pravijo tudi dvajsetih letih, se savinjski hmeljarji
borijo za novo hmeljarsko pogodbo. Takšno, ki bo omogočala normalno
delo in pravično plačilo. V teh dneh je zadruga sicer ponudila novo,
tripartitno pogodbo, ki naj bi jo podpisali hmeljarji, zadruga in Export
Import. Tokrat pa o osnutku, ki ga je na dan spravila zadruga in o tem,
kaj o vsem skupaj meni kmečka zveza. Stran 10.
Oficir brez
vrtnice
Ga poznate? To je naš Luka,
celjski posebnež, ki vsak
dan s svojim gromkim gla-
som pretrga dremavico tega
zaspanega mesta. Ste se
kdaj vprašali, kdo je pravza-
prav ta človek, ki vzbuja
smeh in ogorčenje zaradi
svojih nevsakdanjih navad?
Če vas to zanima, odprite
naš tednik na strani 12.
POMAGAMO
Okrešelj naj bo spet
v ponos slovenskim
planincem
Odziv za pomoč Damjanu Skutniku je bil velik,
tako med delovnimi organizacijami, kot med
ljudmi. Denarja za nakup električnega vozička se
je nabralo dovolj, še preden se je akcija v našem
časopisu prav razmahnila. Prav zato smo skleni-
li, da bomo s tovrstnimi akcijami nadaljevali
- pomagali bomo posameznikom, društvom in
organizacijam, za katere bomo v uredništvu oce-
nili, da pomoč potrebujejo. Vsak teden bomo
v našem časopisu ustrezno predstavili tiste, ki
bodo prispevali za kakšen skupen cilj.
Naš prvi naslednji skupen cilj bo obnova Friša-
ufovega doma na Okrešlju. Gre za eno najpo-
membnejših planinskih postojank v Savinjskih
Alpah, ki pa jo je čas nekoliko »povozil«. Potreb-
na je temeljite obnove.
Celjski planinci so se dela lotili že lani, vendar
jim je stalno zmanjkovalo denarja, tako da se je
obnova zavlekla še v naslednje leto. Potrebno je
še precej milijard dinarjev, ki jih bo inflacija še
pomnožila.
Frišaufov dom na Okrešlju so zgradili 2. avgusta
leta 1908, potem ko je leto poprej plaz z Mrzle
gore podrl nemško kočo. Sploh je za začetek
planinarjenja v Savinjskih Alpah značilen zagri-
zen narodnostni boj in prav Frišaufov dom na
Okrešlju je predstavljal pomembno zmago slo-
venskih planincev. Zato smo menili, da je prav,
da pomagamo, da bo planinska postojanka na
Okrešlju spet v ponos slovenskim planincem.
Že danes pozivamo posameznike, organizacije
in društva, da se vključijo v akcijo
POMAGAMO.
Pregrete glave
iščejo resnico
Jugoslavija ima Slovenijo in Srbijo, Šentjur
ima svoj kombinat. V obeh primerih razgrete
in pregrete glave vztrajno iščejo resnico.
Šentjurska resnica se vrti okrog vprašanja
reorganizacije kombinata. Katera pot bo pra-
va? Enovito podjetje? Dvoje ali troje podje-
tij? Morda pet podjetij? Bo zaradi notranjih
nesoglasij v kolektivu »padel« direktor
Kombinata Stanko Lesnika? Stran 9.
Je pel na
zaslišanju
pendrek?
Na velenjskem sodiš-
ču bodo ponovno sodi-
li kriminalistoma iz
Kotor Varoši, ki sta
obtožena, da sta med
zaslišanjem na velenj-
ski postaji milice pre-
tepala osumljenca.
Stran 15.
NOVOLETNI
POPUST
za moške, ženske in otroške hlače
v industrijski prodajalni ZARJE iz Petrovč.
Če boste 50. kupec, boste dobili hlače kot darilo.
Torej, vsak 50. kupec bo dobil hlače zastonj.
Pridite v industrijsko prodajalno ZARJE iz Petrovč še
pred Novim letom.
Zajčja smrt
Veterinarska inšpekcija v Celju je izdala odloč-
bo o ukrepih za preprečevanje širjenja hemora-
gične bolezni kuncev in zajcev.
Bolezen povzroča virus, ki pa po besedah veteri-
narskega inšpektorja ni nevaren človeku, niti do-
mačim živalim, prenaša ga lahko edino mačka. Na
Celjskem sicer niso zasledili okužbe, bolezen pa se
je pojavila in razširila zlasti na Primorskem, v Sev-
nici in v Krškem.
Da se bolezen ne bi širila tudi na našem območju,
so veterinarji prepovedali vsakršen promet s kun-
ci in zajci, ki niso cepljeni, prav tako so prepoveda-
li vse razstave. Do petnajstega decembra morajo
rejci prijaviti rejo kuncev Zavodu za živinorejo in
veterinarstvo v Celju ali veterinarski inšpekciji.
Na celotnem območju so odredili obvezno ceplje-
nje. Lastnike zajcev veterinarji opozarjajo na zna-
ke bolezni. Za hemoragično boleznijo zbolijo kun-
ci, starejši od 35 dni, težko dihajo, imajo krvav
izcedek iz nosu, obolele živali pa v nekaj dneh
poginejo. Kdorkoli bi takšne znake opazil, mora to
takoj javiti inšpekciji ali zavodu. Meso okuženih
zajcev in kuncev je sicer užitno, vendar veterinarji
predlagajo oziroma zahtevajo odstranitev vseh
obolelih živali, ker se na ta način preprečuje širje-
nje bolezni. IB Poto; EINSPIELER
2. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Nobena juha se ne pole tako vroča
Käß menüo o napovedi srbske fronte regijski politiki In gospodarstveniki?
Na razglas srbske sociali-
stične zveze o prekinitvi
vseh odnosov s Slovenijo in
pozivu srbskega gospodar-
stva k bojkotu slovenskega,
je bilo v minulih dneh veli-
ko odzivov domače politike
in gospodarstvenikov. V pe-
tek so se zaradi tega sestali
tudi območni politiki, mi
pa smo zabeležili tudi nekaj
gospodarskih odzivov
s Celjskega.
Da bi izmenjali informaci-
je, proučili stanje v posamez-
nih občinah in se opredelili
do poziva k bojkotu kot poli-
tičnega dejanja, so se v petek
opoldne v Celju sestali pred-
stavniki regijskih konferenc
socialistične zveze, občin-
skih komitejev zveze komu-
nistov, medobčinskih sindi-
katov in mladine, celjske in
savinjsko šaleške gospodar-
ske zbornice, bank in službe
družbenega knjigovodstva.
Dogovorili so se, da do kon-
ca tega tedna obe gospodar-
ski zbornici pripravita po-
drobno poročilo o možnih
posledicah, če bi do prekini-
tve gospodarskega sodelova-
nja s Srbijo res prišlo. Obe-
nem so se zavzeli za to, da se
slovenska, srbska in zvezna
skupščina izrečejo o omenje-
nih potezah srbske frontne
organizacije ter da na dosto-
janstven način vendarle sku-
šajo vzpostaviti stike s po-
bratenimi občinami in dru-
štvi v Srbiji.
Čeprav so gospodarstveni-
ki s Celjskega skeptični do
obljub, da bo srbsko gospo-
darstvo res prekinilo stike
s slovenskim - gre v bistvu
že za tretji tovrstni »bojkot«,
ki je dvakrat ostal večinoma
le pri grožnjah - večina me-
ni, da bi se tudi izpad poslo-
vanja s Srbijo dalo relativno
hitro nadomestiti. Todor
Dmitrovič, direktor Gorenja
Servis na primer pravi, da je
Servis tako ali tako nekakš-
na zvezna firma, v Srbiji in
Vojvodini pa im^o 26 servi-
sov, v katerih je zaposlenih
več kot 300 domačinov. Obe-
nem ne verjame, da bi se
lastniki Gorenjevih aparatov
in strojev kar tako odpove-
dali strokovnim servisnim
uslugam.
Mozirski Elkroj ima v Ali
Bunarju v Srbiji tovarno
z okrog tristo zaposlenimi,
poslovno pa sodeluje tudi
s tovarno v Čajetini, ki na-
menja petino svoje proizvod-
nje za potrebe Elkroja. Ivan
Kramer, direktor Elkroja,
pravi: »Gre za politično brez-
umje. Če bodo Srbi pri zah-
tevi vztrajali, bo po njihovi
krivdi v Srbiji brez dela osta-
lo še štiristo delavcev, saj
brez nas enostavno ne more-
jo poslovati. To bi tudi nas
v Mozirju za пекгц časa pri-
zadelo, vendar bi prodajo in
delni izpad proizvodnje lah-
ko nadomestili že v nekaj
mesecih.«
Namestnik direktorja Že-
lezarne Štore, Boris Marolt
pravi, da iz Srbije dobivajo
predvsem staro železo, og-
njestalne materiale, prodaja-
jo pa odlitke. Na srbsko tr-
žišče prodajo okoli 24 odstot-
kov jekla in 20 odstotkov li-
tin. V primeru blokade se
bodo pač preusmerili na tuja
tržišča, čeprav so imeli dose-
daj s partnerji iz Srbije dobre
izkušnje.
Petrovška Zarja prodaja
v Srbijo slabo tretjino svojih
tekstilnih izdelkov. Zadnje-
ga pol leta pa pravočasno ne
prejemajo plačil, zato se že
preusmerjajo na Hrvaško in
posebej v Dalmacijo. Ta čas
njihov lesni obrat v Vojvodi-
ni opremlja poslovne prosto-
re, kar pa so dobili plačano
vnaprej.
Malce več težav bi ob blo-
kadi imeli v preboldski Tek-
stilni tovarni, saj v Srbijo
prodajo 40 odstotkov svoje
proizvodnje. Na tuje tržišče
se ne bi mogli usmeriti brez
večjih vlaganj v stroje, zato
ирцјо, da se bo politični vi-
har kmalu polegel.
Keramična industrija Li-
boje dobiva sicer glino iz
Šabca (trenutno je imajo za
tri mesece), po potrebi pa bi
jo lahko kupovali tudi dru-
god kot v Srbiji. Izdelkov
prodajo v Srbijo okoh 20 od-
stotkov in bi se ob gospodar-
skem bojkotu pač morah
preusmeriti na druga tržišča.
Franc Ban iz sozda Merx
meni, da prekinitev odnosov
med Srbijo in Slovenijo ne
bi povzročila bistvenih mo-
tenj v delovanju poslovnega
sistema Merx. Do manjših
prekinitev v poslovnem so-
delovanju dosedaj ni priha-
jalo le zaradi političnih, tem-
več tudi zaradi tržnih raz-
mer. Ban posebej poudarja,
da se nimajo česa bati niti
občani, ki so že vplačali Za-
stavina vozila, saj je sloven-
sko tržišče za kragujevškega
izdelovalca avtomobilov pre-
več pomembno.
Resolucija o podeželju
v Šentjurju bo danes popoldan predkongresna seja
konference občinske organizacije zveze komunistov.
Po sklepu Centralnega komiteja se bo 11. kongres ^
slovenskih  komunistov  začel  s   predkongresnimi |
sejami občinskih konferenc. Z njimi se nameravajo j
izogniti kongresnemu »poročanju« in kongresne raz- ^
prave nameniti argumentom za in proti alternativam i
in vsebini iz osnutka posameznega dokumenta. Na i
današnji predkongresni konferenci bodo Šentjurčani ■
povzeli stališča in predloge članstva iz te občine in dah j
usmeritve njihovima kongresnima delegatoma dr. Ivu '
Moserju in Mirjanu Bevcu. Na dnevnem redu današnje
konference je tudi na programsko volilni seji dogovor-
jeni osnutek resolucije, o slovenskem  podeželju.
V resoluciji opozarjajo Šentjurčani vse, ki odločajo
o razvojni strategiji Slovenije, da oblikujejo tudi tiste
razvojne projekte, ki bodo omogočali razvoj podeželja
in hkrati omilili gospodarsko vprašljive pritiske eks-
tenzivne rasti centrov. Za spremembe v razvojni stra-
tegiji Slovenije je potrebno bolj organizirano znanje in
dejavnost tudi na podeželju, menijo šentjurski komu-
nisti v delovnem osnutku izhodišč omenjene resolu-
cije.
BJ
Banka Emu ne da več denarja
Od ponedeljka ima Emo
blokiran žiro račun, Ljub-
ljanska banka Splošna ban-
ka Celje je ocenila, da je
EMO kreditno nesposoben
in da ne more dobiti dodat-
nih kreditov. O tem je pred-
sednik začasnega organa
Marjan Drev seznanil dele-
gate občinske skupščine in
menil, da obstajata dve
možnosti: ali stečaj fírme
ali pa nadaljnja sanacija, ki
pa ni možna brez tinančne
konsolidacije firme.
Marjan Drev je ocenil, da
je Emo letos sicer dosegel
pomembne premike v poslo-
vanju. Kot celota ni posloval
z izgubo, povečal se je delež
lastnih virov poslovnih sred-
stev, zmanjšale so se zaloge
končnih izdelkov... Vendar
ima Emo še vedno zelo ne-
ugodno strukturo virov sred-
stev, saj posluje pretežno
s tujimi viri in preliva krat-
koročna sredstva v dolgoroč-
ne naložbe. To povzroča vi-
soke stroške financiranja, ki
negativno vplivajo na fi-
nančni rezultat. Po podatkih
devetmesečja je znašala
kratkoročna zadolženost
Ema skoraj 300 milijard di-
narjev. Zato je banka oceni-
la, da je Emo kreditno ne-
sposoben. V Emu so ugoto-
vili, da v tem trenutku niso
sposobni zmanjšati zadolže-
nosti tako kot zahteva ban-
ka. Zato je Marjan Drev dele-
gate seznanil s predlogom,
da bi do finančne konsolida-
cije prišh z odprodajo dela
stanovanj, s čimer bi prido-
bili 8 milijonov dolarjev last-
nih virov. S tem bi imeli ena-
ko osnovo kot druge firme in
lahko bi se lotili razvoja per-
spektivnih programov, ki jih
v Emu imajo tako po latnih
kot po ocenah zunanjih stro-
kovnjakov. V nasprotnem
primeru se z blokado žiro ra-
čuna pričenja 60-dnevni rok,
po katerem se začne posto-
pek za stečaj. To pa pomeni,
da bi na cesti ostalo 3 tisoč
ljudi, da bi bilo Celje ob po-
memben vir prispevkov in
da bi s tem uničili tudi pro-
grame, ki so razvojno zani-
mivi.
Marjan Drev je delegate
seznanil tudi z načrti pri re-
ševanju ekološkega proble-
ma tozda Frite. Emo naj bi
zaprosil za dovoljenje za
gradnjo čistilne naprave, pri
čemer bi posebne odpadke
vračah v proizvodnjo. Tisti
del frit, ki so vezani na po-
sebne odpadke za skladišče-
nje, pa bi ukinili, dokler ne
bi našli ustrezne rešitve.
Res vroče
v jugoslovan-
skem loncu
v žalsko občino so dobili
sporočilo, da občina Bačka
Palanka prekinja pobrate-
nje in vsakràno sodelova-
nje. Uradnega obvestila
v občino sicer niso dobili,
v torek dopoldne pa je v iz-
vršni svet prešel sestavek
iz tamkajšnjega časopisa.
V njem je rečeno, da so čla-
ni predsedstev družbeno-
političnih organizacij Bač-
ke Palanke zahtevali su-
spenz pobratenja z žalsko
občino. Razlog je v tem, ker
je tudi žalska občina pod-
prla slovensko vodstvo in
njegovo odločitev o tem, da
prepove   miting   resnice.
V Bački Palanki so še me-
nili, da bi prekinitev pobra-
tenja morali zahtevati že la-
ni, koje žalska socialistična
zveza zahtevala od Bačke
Palanke, da se opredeli do
napadov Mihaela Kertesa
na Slovenijo.
Uradnih izjav iz občine
do zaključka redakcije še
ni, po besedah predsednika
socialistične zveze Milana
Zupanca pa so Žalčani na
današnji seji predsedstva
nameravali sprejeti izjavo,
kjer bi od Bačka Palanke
zahtevali opredelitev do
odnosov med pobratimi in
o nadaljnjem sodelovanju.
IRENA BASA
Srbski bojkot napoveduje Celju težave
Posledice prekinitve odno-
sov SR Srbije s Slovenijo je
za celjsko gospodarstvo na iz-
redni seji ocenil celjski izvrš-
ni svet in informacijo posre-
doval delegatom občinske
skupščine.
Ugotovili so, da direktnih
odpovedi glede sodelovanja
s celjskim gospodarstvom še
ni, obstajajo le posamezne na-
povedi. Tudi v celjskih organi-
zacijah še ni točnih ocen, ali bo
prišlo do prekinitve, imajo pa
ocene, kaj bi to za njihovo de-
lovanje pomenilo. V Železarni
prodajo približno četrtino svo-
je prozvodnje na srbsko tržiš-
če, kar predstavlja naročila za
8 do 10 dni proizvodnje.
V kratkem času se ne bodo
mogli preusmeriti na druga tr-
žišča, čeprav zaenkrat nimajo
nobenega uradnega obvestila
o prekinitvi. Skrbi jih nabava
starega železa iz beograjskega
območja, kjer bi s prekinitvijo
imeli precej težav. Zlatarna
proda v Srbiji 28 odstotkov ce-
lotne proizvodnje, ima pa tudi
nekaj predstavništev s 35 zapo-
slenimi. Sprejeli so izredne
ukrepe za povečanje prodaje
v drugih republikah in v tujini,
pri nabavi pa nimajo težav.
V Aeru nimajo uradnih odpo-
vedi, čeprav ugotavljajo, da se
prodaja na območju Srbije
ustavlja. Njihova temeljna or-
ganizacija Kemija proda v Sr-
biji 40 odstotkov količinske
proizvodnje, grafičnih proizvo-
dov pa prodajo za 25 odstot-
kov. Pri nabavi je zlasti proble-
matična dobava celofana in
polipropilena iz Loznice, kar
bi lahko ohromilo proizvodnjo
samolepilnih trakov. V Emu bi
imeh največji problem pri pre-
kinitvi v tozdu Frite, kjer pro-
dajo polovico svojih izdelkov
na srbski trg, vendar pa je za-
enkrat srbski partner potrdil
naročilo izdelkov. V Merxu sta
ogrožena Avto Celje in Avto-
tehnika, vendar natančne oce-
ne še nimćoo. V Kovinotehni je
osnovni problem plačilo blaga,
precej manjši pa nabava in
prodaja. V Cinkarni prodajo
v Srbiji nekaj več kot 10 od-
stotkov proizvodov, nabava pa
ni tako problematična. V Kli-
mi obsega poslovanje s Srbijo
15 odstotkov in prodaja že pa-
da. Podobno je v Žični, saj je
imela U do 12-odstotno proda-
jo v Srbiji, upadla paje na 7 od-
stotkov in se še znižuje. V Eto-
lu gre 35 odstotkov prodcye na
srbski trg in v teh dneh si že
sledijo odpovedi sodelovanja
in zahteve po izpraznitvi skla-
dišč. Obstaja bojazen, da dolg
v višini 60 milijard dinarjev ne
bo plačan. Med manjšimi de-
lovnimi organizacijami bi ime-
li ob prekinitvi največ težav
v Aurei, kjer v Srbiji kupujejo
80 odstotkov surovin in v Ste-
klarju, kjer dobivajo surovine
iz Pančeva. Težave pričakujejo
tudi v Vrvici.
TC
Voz na vrhu klanca
Opazen razcvet konjiškega gospodarstva
Informacija o gospodar-
skih gibanjih v minulih de-
vetih mesecih leta v občini
Slovenske Konjice, ki jo je
v novembru pripravil ko-
mite za planiranje in druž-
benoekonomski razvoj ob-
čine, prinaša v oceni tudi
predvidena gibanja v go-
spodarstvu do konca leta,
vendar pa spremembe
v obračunskem sistemu ne
omogočajo, da bi bolj po-
drobno prikazali tudi pri-
merjalnost dohodkovnih
razmerij.
V občini ugotavljajo, da
uresničujejo sprejete usme-
ritve za letošnje leto. Nekate-
ri kazalci so nad načrtovani-
mi in zato toliko bolj spod-
budni. Fizični obseg indu-
strijske proizvodnje je v de-
vetih mesecih leta v primer-
javi z enakim obdobjem lani
višji za skoraj 6 odstotkov.
I;:med desetih industrijskih
delovnih organizacij je v de-
vetih mesecih leta pet delov-
nih organizacij povečalo ob-
seg industrijske proizvod-
nje: največ Unior, za 35,8 od-
stotkov, Dinos za 22 odstot-
kov, IMP za nekaj več kot 13
odstotkov, Konus za poldru-
gi odstotek in nekaj mary
Pekarna Rogla.
Zaradi delovanja devizne-
ga tržišča in sprostitve uvo-
za, kar omogoča organizaci-
jam takojšen uvoz in tudi
plačilo uvoženega repro ma-
teriala in surovin, je pri indu-
strijskih organizacijah v ko-
njiški občini opaziti skrajše-
vanje časa pri vezavi sred-
stev v zalogah. Ta proces je
viden pri zalogah surovin in
gotovih izdelkih. Ob devet-
mesečju so imeh večje zalo-
ge gotovih izdelkov v Unior-
ju - ročno orodje, 135Q ton ali
za 62 odstotkov, v Lipu se je
nakopičilo 449 kosov polic in
680 miz, ali za tretjino pre-
več. V ostalih delovnih orga-
nizacijah večjih zalog v tem
obdobju niso imeli.
Kljub vsemu pa je gospo-
darstvo konjiške občine že
nekaj let paradni konj slo-
venskega izvoza, pri čemer
s polovico vsega izvoza še
vedno vleče voz Unior. Sle-
dita mu Konus in Kostroj.
V devetih mesecih leta so
v občini uspeli skupni izvoz
povečati za 19 odstotkov in
znaša 48,5 milijonov dolar-
jev. K povečanju izvoza so
prispevali ukrepi razbreme-
njevanja izvoznega gospo-
darstva, ugotavljajo v občini,
kakor tudi manjše povpraše-
vanje na domačem trgu. Ta-
ka dinamika izvoza pa je
omogočila tudi večji uvoz.
V devetih mesecih leta so
uvozili za 24 milijonov dolar-
jev surovin in povečali uvoz
za skoraj 58 odstotkov. Oce-
ne pa kažejo, da bo letošnji
izvoz večji kot so načrtovali.
V glavnem izvažajo na kon-
vertibilni trg in to za 84 od-
stotkov celotne izvozne
usmerjenosti, so izračunali
za minulo obdobje.
MATEJA PODJED
Pobude mladih
Delegatom žalske občinske
skupščine so mladi predlagali
obnovitev in vzpostavitev turi-
stične dejavnosti v občini ter
ureditev celostne podobe me-
sta Žalec in njegove okolice.
Mladi so namreč prepričani, da
žalska občina in samo mesto še
zdaleč ne izkoriščata vseh
možnosti.
Nadalje so mladinci delega-
tom predlagali, naj se končno
zagotovijo normalni pogoji de-
la za konjeniški klub v Gotov-
Ijah.
Mladince v žalski občini na-
dalje zanima, kakšna organiza-
cija bo tako imenovani kultur-
ni center ter kako daleč so pro-
jekti v zvezi s poslovnim cen-
trom.
Ker je bila skupščina pred
napovedanim prihodom mitin-
garjev v Ljubljano, so mladi
predlagali tudi sprejem poseb-
ne izjave, kjer so dejali, da ne
potrebujemo v Sloveniji nobe-
nih jurišnikov. IRENA BASA
Dimna zavesa nad Celjem
Celje sodi po onesnaženo-
sti zraka še vedno v četrti,
najbolj kritični razred. To
dokazujejo tudi vsakoletne
meritve onesnaženosti
z žveplovim dioksidom in
dimom. Po povprečnih kon-
centracijah žveplovega di-
oksida se je v pretekli kuril-
ni sezoni uvrstilo na šesto
mesto v republiki. Nič bolj-
ši pa niso podatki o onesna-
ženosti zraka z dimom.
Meritve celjskega Zavoda
za socialno medicino in higi-
eno v zadnji kurilni sezoni
kažejo, da seje Celje po pov-
prečnih -koncentracijah di-
ma uvrstilo na drugo do sed-
mo mesto v Sloveniji. Pov-
prečna koncentracija je zna-
šala 0,04 miligramo dima na
kubični meter zraka. Pred
Celjem se je uvrstilo Zagor-
je, medtem ko so Idrija, Tr-
bovlje, Medvode, Kamnik,
Slovenj Gradec in Škofja Lo-
ka dosegli enaka polletna
povprečja kot Celje, znotraj
lestvice pa so jih razvrstili
glede na najvišja 24-urna
povprečja. Glede na najvišjo
24-urno koncentracijo pa se
je Celje uvrstilo na tretje me-
sto takoj za Ljubljano in Tr-
bovljami. Podatki o koncen-
tracijah dima v preteklih de-
setih letih kažejo, da se pol-
letne koncentracije sicer zni-
žujejo, vendar se Celje še
vedno uvršča med najbolj
onesnažene kr^e v Sloveni-
ji. Na osnovi tega sklepajo,
da se je onesnaženost z di-
mom sicer zmanjšala na ra-
čun sprememb v industriji
in zmanjšanja števila velikih
kotlovnic zaradi prehoda na
daljinsko ogrevanje. Istočas-
no pa je več velikih kotlov-
nic v terciarni dejavnosti
prešlo na plinasta in bolj ka-
kovostna tekoča goriva. Ta-
ko so v zimskih mesecih naj-
večji onesnaževalci zraka
z dimom drobna kurišča in
nekatere večje kotlovnice, ki
kurijo s premogom. Število
teh se bistveno ne zmanjšuje
niti v starem mestnem jedru,
kjer je bila opravljena plinifi-
kacija. To kaže, da brez ukre-
pov, ki bodo onesnaževalce
prisili k spremembam, ne bo
izboljšanja. Primera, kako se
da s toplifikacijo mesta iz-
boljšati kakovost zraka, sta
Titovo Velenje in Šoštanj, ki
sta po koncentracijah dima
na 40. oziroma 31. mestu
v Sloveniji, podobno pa velja
tudi za koncentracije žveplo-
vega dioksida. Zato v Celju
predlagajo sočasno sanacijo
virov onesnaževanja v indu-
striji, toplifikacijo drobnih
kurišč in plinifikacijo pre-
mogovnih kotlovnic v terci-
arnih dejavnostih.
TC
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
V Evropo se ne odhaja z rokami v žepu
čez dobre tri tedne bo današnji
sozd Merx uradno postal sestavljeno
podjetje. Pod njegovo streho ostaja
večina članic, med večjimi ubira
lastno pot Tkanina, v druščino pa
stopa Toper. O dosedanji poti in ju-
trišnjih hotenjih so ob tridesetletnici
sozda Merx spregovorili Frac Ban,
Jože Gračner in Tone Rozman.
Merx v številkah izgleda takole: 7608
zaposlenih predstavlja 1 odstotek vseh
zaposlenih v slovenskem gospodar-
stvu. Celotni prihodek je leta 81 znašal
1,1 odstotek vseh prihodkov sloven-
skega gospodarstva, lani 1,5 odstot-
kov. Dohodek sozda predstavlja od-
stotek dohodka slovenskega gospo-
darstva (leta 81 0,6 odstotkov), akumu-
lacija sozda pa znaša 1,2 odstotka aku-
mulacije SRS (leta 81 0,2 odstotka).
Levji delež prihodka ustvarja trgovina
in sicer 78 odstotkov in 63 odstotkov
akumulacije. Merx oskrbuje 15 odstot-
kov prebivalstva Slovenije, prisoten je
v 28 občinah.
Predstavniki Мегха so na tiskovni
konferenci zatrdili, da nimajo likvid-
nostnih težav, polovico denarja pa po-
sojajo organizacijam izven Мегха.
V zvezi z blagovnim prometom je
Franc Ban ocenil, da v zadnjem času
povzročajo pravo zmedo plačilni pogo-
ji. Zanimive so ugotovitve, do katerih
so v Merxu prišli: nenasitno narašča
povpraševanje po avtomobilih, vse
bolj šepa prodaja prehrambenih arti-
klov. Prodaja upada zlasti v šmarski
občini, ker je hrvaška stran bistveno
cenejša, zatika pa se tudi pri prodaji na
Koroškem, kjer je tok kupcev ravno
obraten od tistega, kakršnega so načr-
tovali v Merxu.
Zaradi vseh trenutnih razmer pri
prodaji poskušajo v tem sozdu z širje-
njem diskontne mreže. 16 jih je na nji-
hovem seznamu. Pred kratkim so od-
prli nov diskont v Mariboru, zanj ima-
jo kupljene prostore v Kopru, prebiti
se hočejo na zagrebško in ljubljansko
tržišče. Ravno zato je MPI pred časom
vključil gostinsko podjetje iz Ljublja-
ne, kajti po besedah predstavnikov
Мегха je to edini način osvajanja naše-
ga glavnega mesta. Domačim kupcem,
torej Celjanom, pa Merx obljublja novi
blagovni center pri Vrtnici.
Poleg plaket in priznanj so ob tri-
desetletnici Merxa podelili zlate
značke, kar velja za najvišje prizna-
nje v sozdu. Prejeli so jih: Florjan
Jančič, Dravinjski dom Slovenske
Konjice, Ivan Požlep, Avto Celje, To-
ni Rifelj, izumitelj v svobodnem po-
klicu, Edi Stepišnik, MPI, Anica
Štrucl, Pražarna.
Problem zase je Merxova gostinska
dejavnost. 88 samostojnih gostinskih
enot premorejo, rezultati pa so v večini
dokaj klavrni. V nazarskem Turistu je
mozirski izvršni svet pred kratkim
uvedel ukrep družbenega varstva.
Problem je Savinja v Laškem, pred-
vsem zaradi viška kadrov, problem je
konjiški Jelen, kjer vsak teden razmi-
šljajo o novi varianti. Svojevrsten pro-
blem ostajajo Golte. »Rešili smo jih,
ko jih teden dni nismo nadzorovali, so
bili spet zadolženi za 200 starih mili-
jard,« je povedal Ban. Skratka, gostin-
stvo ostćOa nerešena uganka, Franc
Ban pa je posebej izpostavil problem
drobljenja. Po novem hoče vsaka go-
stilna postali družbeno podjetje, nihče
pa se ne vpraša, kako bodo ta podjetja
preživela.
Sicer pa, tudi te dileme bo treba
v kratkem razčistiti, jasne odgovore pa
bodo morali najti tudi vsi tisti, ki se
v tem trenutku še iščejo in po drugi
strani želijo pod skupno Merxovo stre-
ho. Npr. v šentjurskem kmetijskem
kombinatu. »Dobrim bodo vrata ved-
no odprta,« so dejali predstavniki
Merxa.
Franc Ban, predsednik kolektivne-
ga poslovodnega organa sozd Merx
ob tridesetletnici:
»Letošnje leto je terjalo ogromno de-
la predvsem pri reorganizaciji v se-
stavljeno podjetje. Stvari so zdaj jasne,
po novem letu začnemo uradno delo-
vati kot sestavljeno podjetje, ki bo
imelo tri funkcije: razvojno - investi-
cijsko, fmarično in funkcijo trženja.
Poleg reorganizacije pa je bilo treba
misliti tudi na gospodarjenje. Rezulta-
ti so letos dobri, zatika se v gostinstvu
in v kmetijstvu. Ni nam vseeno, da
smo ob tridesetletnici uvedli ukrep
družbenega varstva v eni organizaciji,
v drugi smo šli na zajamčene osebne
dohodke. Oba primera sta tokrat v go-
stinstvu. Vendar drugače ne gre, treba
se bo navaditi, da bodo takšni primeri
postali običajni. Minili so namreč časi
raznih krovnih firm in botrov. Če ho-
čemo Evropo zdaj in tukaj, potem nih-
če ne more držati križem rok.«
IRENA BASA
Etol še vedno
med najboljšimi
Celjski Etol je pred dnevi
proslavil visok jubiIej-65
let delovanja. Kolektiv
z več kot 200 zaposlenimi
sodi med najuspešnejše
v celjski občini, kar so dose-
gli predvsem s kakovostjo
svojih izdelkov.
Teh je več kot 500, najbolj
znane so surovine za izdelo-
vanje brezalkoholnih pijač,
aroma za alkoholne pijače, ki
so bile tudi osnova za nasta-
nek firme, arome za tobak,
sladolede, dodatki za sadne
jogurte in podobno. Stro-
kovnjaki v Etolu omogočajo
organizaciji, da je po svojih
dosežkih ves čas korak pred
konkurenco. V Etolu je na-
mreč le četrtina delavcev
brez kvalifikacije. Tudi z de-
vetmesečnimi rezulati so le-
tos zadovolji, čeprav se pri
njihovem poslovanju kažejo
širše gospodarske razmere.
To velja zlasti za upadanje
kupne moči in politično situ-
acijo, ki ni naklonjena njiho-
vim tržnim prizadevanjem
zlasti na jugu države. Zato se
že vrsto let usmerj^o v izvoz
in lani je znašal ta delež 20
odstotkov. V zadnjih letih so
veliko naredili tudi za širitev
in modernizacijo proizvod-
nje. Tako so še v petih letih
razširili za več kot 6 tisoč
kvadratnih metrov površin
s sodobno opremo, vse to pa
so uredili z lastnimi sredstvi.
To naj bi pomenilo tudi bolj-
še pogoje za delavce, ta skrb
pa se odraža tudi v zagotav-
ljanju letovanja v lastnih
zmogljivostih, v reševanju
stanovanjskih problemov in
v osebnih dohodkih, ki so
med najboljšimi v regiji.
V Etolu so ob ljubileju po-
delili številna priznanja de-
lovne organizacije in nekaj
državnih odlikovanj. Meda-
ljo dela je prejel Franc
Zgozdnik, red dela s srebr-
nim vencem Milena Alek-
sandrov, red zaslug za na-
rod s srebrno zvezdo Milan
Zaveršek in red dela z zla-
tim vencem Jože Bučer.
V naslednjem obdobju jih
čaka pomembna naloga
- podaljšanje pogodbe s tu-
jim partnerjem IFF. Njihov
vložek je v zadnjem času pa-
del pod 7 odstotkov in raču-
najo na povečanje, vendar
pri programih, ki bodo izvoz-
no zaniniivi. LotevçOo se tudi
ukrepov za sanacijo vplivov
proizvodnje na okolje. Pre-
hajajo na kuijenje s plinom
in pripravljajo sanacijo od-
padnih voda in sicer njihovo
predčiščenje za navezavo na
bodočo čistilno napravo.
TC
KOMENTIRAMO
Vrtičkarstvo
Tudi pametne ljudi zadnje
čase zasvaja prepričanje, da
moramo biti v Sloveniji, ka-
dar kakorkoli nastopamo
v Jugoslaviji, enotni, enako
govoreči, skratka, dajati mo-
ramo vsaj videz, da smo Slo-
venci med sabo v popolnem
soglasju o vsem. Da se slo-
venska zvezna politika tega
že povsem drži, je na dlani,
da ima za takšno diplomat-
sko obnašanje tudi podporo
večine državljanov Sloveni-
je, tudi. Če pa se to pričakuje
tudi od slovenskih novinar-
jev, je treba reči odločen ne.
Tudi po Sloveniji je namreč
kup nepravilnosti in če bi
novinarji o tem nehali pisati
in govoriti, bi »v interesu na-
roda« in po načelu »cilj opra-
vičuje sredstvo« pristali na
novinarstvo, ki ga zdßj že
zdiferenciranemu in večino-
ma homogeniziranemu srb-
skemu žurnalizmu najbolj
očitamo.
Zato je treba neksò stvari
postaviti na pravo mesto.
Slovensko novinarstvo mora
ostati v največji možni meri
še naprej kritično do vsega,
naj se zgodi v »ožji« ali »šir-
ši« domovini, le tako pa lah-
ko ob obstoječih se novih ča-
sih demokratizacije in plura-
lizacije Slovenije postane še
bolj neodvisno in če že ne
neobarvano vsaj politično
pisano. Protiargumenti sicer
navajajo, da se nam lahko ob
medijsko-politični nehomo-
logiji zgodi najprej, da damo
»antibirokratksim revoluci-
onarjem« v usta kup navi-
deznih argumentov po nuj-
nosti političnega ali kakšne-
ga drugega posredovarija
v Sloveniji, da se nam torej
lahko zgodi narod. Vendar
se nam ob popolni slovenski
medijski homologiji lahko
zgodi prav isto, le da si bomo
potem tega krivi samo sami.
Da se nam homologija do-
gega že krepko, je videti mar-
sikje. »Provokacijska« Mla-
dina v glavnem provocira le
še proti jugu, če se prav
spomnimo, pa ji je naklada
pričela rasti prav zaradi od-
piranja slovenskih žgečklji-
vih tem. Opozicija očita par-
tiji, da je pokradla že vso sol
iz njenih programov, od zu-
naj pa je seveda videti le, da
se eni in drugi programi pre-
težno pokrivajo. In nenazad-
nje, slovenske provincialne
prometne, ekološke ali go-
spodarske težave državljani
praktično več ne terjamo
razreševati z odločnimi akci-
jami (recimo s samoorganizi-
ranjem ad hoc, mirnim de-
monstriranjem zahtev), ker
smo od politikov in iz medi-
jev dobili vtis, da se to ne
spodobi, da to pač počnejo le
tam doli...
Zaključimo. Slovenija, če
hoče evropsko družbo zdaj
ali jutri, bo morala kaj posta-
viti tudi na kocko. Torej tve-
gati že omenjeno možno
grožnjo s strani antibirokra-
tov. V nasprotnem bomo žal
prepozno spoznali, da so raz-
mere v pretežnem delu Ju-
goslavije po naši lastni kriv-
di tudi iz Slovenije naredile
le del Jugoslavije, kakršne
pravzaprav nočemo. Razen
če ne pozabimo, da tudi v na-
šem vrtu raste različna zele-
njava. Pa seveda pokažemo
zobe vsakomur, ki bi jo na-
mesto nas hotel pleti.
BRANE PIANO
Mozirski komunisti za demokratizacijo družbe
Tudi komunisti v mozirski
občini se bodo morali bolj
usmeriti na tista področja,
kjer bodo najuspešneje pre-
magovali trenutne razmere
in kjer bodo lahko pravočas-
no preprečevali nadaljnje
slabšanje gospodarskih in
družbenih razmer.
Gre seveda predvsem za
družbeno ekonomske odno-
se ter področje političnega
sistema in organiziranosti
ter razvoja Zveze komuni-
stov. To so poudarili na pro-
gramsko volilni konferenci,
na kateri je ta družbenopoli-
tična organizacija dobila tu-
di novo vodstvo. Za predsed-
nika občinske konference so
izvolili Marka Pirnata, za se-
kretarko pa Reziko Plaznik.
Precej pozornosti so na
konferenci namenili član-
stvu. V občini je 450 članov
Zveze komunistov. V zad-
njih treh letih je vrste zapu-
stilo okrog sto članov, kar se-
veda ni nikakršna mozirska
posebnost. Bolj zaskrbljujo-
če je, da skoraj ni novih čla-
nov. V več kot polovici os-
novnih organizacij v občini
niso v zadnjih petih letih
sprejeli niti enega novega
člana.
Sicer pa so tudi mozirski
komunisti poudarili, da bo
treba še naprej odpirati nove
poti demokratizacije družbe.
Vse to ima seveda velik vpliv
na delo občinske organizaci-
je zveze komunistov. Že ta
mesec se bodo pričele raz-
prave o nadaljnjih program-
skih usmeritvah, ki jih bodo
dopolnili ob razpravah za
kongres ZKS in ZKJ ter na
občinski konferenci.
JANEZ VEDENIK
SVETMÍD TEDNOM
Piše Slobodan Vujanović
Konec Jalte na Malti
Težko pričakovano вгесацје med predsednikoma velesil
Georgom Bushom in Mihailom Gorbačovom - zlasti
zaradi burnih vzhodnoevropskih dognanj - resda ni prine-
slo nikakršnih »zgodovinskih« pisnih sporazumov, a kljub
temu ga opazovalci večinoma označujejo za nič тацј kot
vstop v novo, pojaltsko zgodovinsko obdobje. Bistvo
pogovorov na krovu sovjetske potniške ladje Maksim
Gorki (slabo vreme je preprečilo predvidena srečanja na
vojaških ladjah) morda še najbolje izražajo sklepne besede
Gorbačova Bushu: »Slišal sem že, da izražate želje za
uspehom perestrojke, toda roko na srce, nisem vedel, ali
mislite resno. Zdaj vem, in zd^j imam nekaj oprijemlji-
vega. «
Gorbačov teh besed seveda ni izrekel le zaradi lepšega,
pač pa so bile posledice dejstva, daje na srečanju vladalo
izjemno konstruktivno ozračje, s predlogi - ne o delitvi
interesnih sfer, temveč o sodelovanju in pomoči. Za raz-
liko od Reykyavika 1986, kjer je Gorbačov šokiral Ronalda
Reagana s kopico razorožitvenih predlogov (tedaj še
v veliki meri utopičnih), je na Malti s podrobno listo
napisanih predlogov prišel pred Gorbačova Bush. V njih
seje ameriški predsednik med drugim zavzel za sklenitev'
ženevskih pogajanj o zmanjšanju strateške oborožitve do
naslednjega srečanja obeh državnikov junija v Washing-
tonu, za zmanjšanje konvencionalnih sil v Evropi do
konca leta 1990 in za ustavitev proizvodnje binarnih
kemičnih orožij.
Kar pa zadeva konkretnejšo pomoč sovjetski perestrojki
je Bush obljubil odpravo ameriškega zakona o omejevanju
trgovine s SZ (pogoj: Sovjetska zveza naj odpre meje), še
prej pa naj bi državi podpisali novo trgovinsko pogodbo.
Obljubil je tudi podporo SZ za dodelitev statusa opazo-
valca v Splošnem sporazumu o trgovinah in carini
(GATT), kar si Moskva že dolgo zaman prizadeva doseči.
O spremembah v Vzhodni Evropi sta Bush in Gorbačov
seveda govorila, vendar so bile izjave za javnost bolj
splošne. Njihovo bistvo paje v tem, da velesili ne namera-
vata diktirati procesov v Evropi, temveč naj bi s svoje
strani le prispevali k večjemu in zanesljivejšemu sožitju.
Glede združitve Nemčij sta bila državnika previdna, ven-
dar je nista izključevala.
Skratka, Bush in Gorbačov sta si na Malti čvrsto segla
v roke. Seveda se na tem mestu ne moremo spuščati
v zapletenejše aspekte njunega srečanja, zlasti, kar zadeva
strateške premike med NATO in Varšavskim paktom in ki
kažejo, da tudi čas popuščanja napetosti zaradi brisanja
dosedanjih železnih ločnic med velesilama še zdaleč ni in
ne bo miren in brez tveganj. Prav zaradi sedanje dinamike
dogajanj, zlasti v Evropi, je toliko bolj negotovo in zani-
mivo pričakovanje, kaj se bo zgodilo do naslednjega vrha
velesil v prihodnjem letu, ki naj bi dal dokončen pečat
»pojaltskemu obdobju«.
Partija brez glavnih, opozicija
brez glave
v tem tednu je nekoč slavna in močna Enotna socialistična
partija Nemčije ostala brez generalnega sekretarja, brez polit-
biroja in brez centralnega komiteja, če pa se bo tako nadalje-
valo, bodo kmalu tudi brez članstva; vse skupaj pa le 14 dni
pred izrednim partijskim kongresom, na katerem naj bi nare-
dili zgodovinski preobrat. Partija je torej obglavljena, kar je
dejstvo, kot je dejstvo tudi, da je partija s tem potisnjena na
rob družbenih dogajanj. Dogodke v državi uravnava le še
opozicija, pod pritiskom ulice, kije očitno izgubila potrpljenje,
pa tudi glavo. Drugače res ni mogoče opisati aretacij vseh
bivših partijskih voditeljev, ki so jih zaprli v svojevrsten geto,
kjer jim tudi bolj ćtli manj grozijo. Opoziciji res ni mogoče
zameriti nagle jeze, ker je bila vendarle štiri desetletja na
stranskem tiru, vendarle pa mora, če hoče še zagotoviti kakrš-
nokoli demokracijo v bodoče, ravnati bolj modro. V demokra-
tične postopke namreč sodi tudi ravnanje z bivšimi voditelji,
ki so resda krivi za marsikaj, a ne v tolikšni meri, da bi se lahko
znašli v priporu (in to brez sojenja ali česarkoli), kjer čakajo
tudi na svoj morebitni fizični konec. Tako je lahko zaskrbljen
tudi sedaj že odstavljeni partijski šef Egon Krenz, kije zaen-
krat še šef države. Potem koje pod silnim pritiskom odstopil
kot sekretar partije, so se začele vrstiti zahteve po odstopu tudi
s položna šefa države. Če bi se to zgodilo, bi se Krenz verjetno
kmalu znašel v priporu skupaj s Honeckerjem, čeprav je ravno
on zaslužen, da ni Honecker z demonstranti obračunal tako,
kot je sprva nameraval. Torej, opozicija ima res »pravico«
spodbujati reforme, zahtevati svobodne volitve in združitev
Nemčij. toda na miren in nekriminalen način. Sicer je tudi
njihova demokracija zgolj farsa.
Scenarij »đeja vù^<
češkoslovaški dogodki so, to lahko z gotovostjo rečemo, le
zakasnela ponovitev dogodkov iz Vzhodne Nemčije letos. Vse,
kar se zadnje dni dogaja, je scenarij, ki smo ga že videli (déjà
VÙ, kot radi parafraziramo Francoze). Po odstopu partijskih
šefov, ki so hoteli grobo obračunati z demonstranti, se namreč
nadaljujejo množične demonstracije, na katerih zahtevajo svo-
bodne volitve in delitev oblasti v novi vladi. Vsakšno zavirai\je
sprememb bi privedlo zgolj do splošne stavke, pravijo. Zato se
v tem vrtincu dogodkov tudi partija ne znajde več najbolj; kot
v Vzhodni Nemčiji, tudi v CSSR dogodke vodi in uravnava
čedalje bolj organizirana opozicija pod vodstvom prej večkrat
zaprtega pisatelja Vaclava Havla in ulica postaja čedalje bolj
nestrpna. Premieru Adamcu niso pustili niti toliko časa, da bi
resneje razmislil o novi vladi; sestaviti jo je moral na hitro, čez
noč, v njo pa postaviti večino nekomunistov. Vrstijo se tudi
zahteve po odstopu predsednika države Gustava Husaka, biv-
šega šefa partije in po aretacijah in zasliševanjih tistih, ki so
državo pripeljali v sedanji položaj. Verjetno bo nova vlada,
v kateri so le še štirje komunisti (med njimi predsednik vlade
Adamec), delno pomirila demonstrante, toda če ne bo odstopil
Husak, bo opozicija pripravila splošno stavko. Toda miru ne
bo vse dotlej (kot v NDR), dokler ne bo svobodnih volitev, ko
naj bi v ČSSR prišli na oblast nekomunisti. tudi z nekomuni-
stičnim predsednikom vlade, verjetno pa tudi države. Komu-
nisti na čelu z rahlo izgubljenim Karlom Urbankom izginjajo
v ozadje, od koder so se s pomočjo SZ tudi prebili na oblast.
Vs^ glede tega postaja polož^ v CSSR »normalen«; preden pa
se bo normaliziral, bo, kot rečeno, preteklo še precej časa.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Prodajajo
U Savinja
Izvršilni odbor Ljubljan-
ske banke splošne banke
СеЏе je pred kratkim potr-
dil sklep o prodéói osnov-
nih in obratnih sredstev
bivšega Lik Savinja, ki sta
ga prejela poslovni odbor
konzorcija upnikov LIK
Savinja in poslovni odbor
skupnega podjetja LI Sa-
vinja.
Kupnina za osnovna
sredstva je blizu 6 milijo-
nov zahodnonemških
mark, kupnina za obratna
sredstva pa bo določena na
dan prevzema. Z nakupom
osnovnih in obratnih sred-
stev naj bi prevzel kupec,
njegovo ime je zaenkrat še
poslovna skrivnost, vse za-
poslene v LI Savinja. Ta
sklep morajo seveda pred
tem potrditi tudi ostali so-
lastniki podjetja LI Savi-
nja, upniki ter tudi organi
upravljanja v organizaciji,
ki bo podjetje kupila.
Livarna stoji
Delavci so na prisilnem dopustu
Zaradi tega, ker že nekaj
časa nimajo naročil za no-
dularno litino in ker kupci
ne poravnajo svojih dolgov,
so v Štorah, predvidoma za
en mesec, ustavili proizvod-
njo v livarni dve.
Dolgovi največjih kupcev
Železarne Štore so enaki
enomesečni proizvodni re-
alizaciji livarne. Na drugi
strani je prav toliko svojim
dobaviteljem dolžna tudi Že-
lezarna, ki ima zaradi nelik-
vidnosti težave z oskrbo in
tudi blokiran račun.
Že nekaj časa tudi ni več
pravega zanimanja, niti ni
zadosti naročil za specialno.
nodularno litino, zato so se
odločili proizvodnjo livarne
zaustaviti, s čimer bodo tudi
zmanjšali izgubo. Delavci
bodo decembra na dopustu,
izplačali pa jim bodo osnovo
in delež za minulo delo, ne
pa tudi dodatkov. Izgubljeno
bodo skušali nadoknaditi
kasneje.
Svoje obveznosti do naj-
veččih dobaviteljev, ki dela-
jo za izvoz, pa bodo vseeno
izpolnili. Tako v tem tednu
izpolnjujejo svoje obveznso-
ti do delovne organizacije
TAM in nekaterih drugih iz-
voznikov, tako da vsi delavci
še niso na dopustu.
Nekaj upanja, da bi jim
lahko 1. januaipa prihodnje
leto krenilo bolje, jim dajejo
obeti, da bi na zahtevne za-
hodne trge izvozili 35 odstot-
kov proizvodnje.
Miiijonti barvni televizor iz Gorenja
s tekočega traku Gorenje-
ve delovne organizacije
Elektronika je prejšnji te-
den prišel miiijonti barvni
televizijski sprejemnik. Ob
tej slovesnosti so na tiskov-
ni konferenci predstavili
dokaj smele proizvodne na-
črte za prihodnje leto.
Prvi barvni televizijski
sprejemnik so v Gorenju iz-
delali leta 1972, ter nato pro-
izvodnjo do leta 1978 hitro
višah. Po polomiji s Koertin-
gom je proizvodnja krepko
padla, po letu 1985 pa je pri-
čela spet naraščati. Letno so
namreč v tem času zviševali
proizvodnjo za okoli 50 od-
stotkov, tako da bodo letos
proizvedli približno 110 tisoč
barvnih televizijskih spre-
jemmikov.
Gorenje ima danes pribUž-
no 32 odstotkov jugoslovan-
skega tržnega deleža pri pro-
izvodnji televizorjev. Znatno
več kot ostali iueoslovanski
proizvajalci izvažajo in načr-
tujejo, da se bodo kmalu pri-
bližali želenemu cilju, na-
mreč, da bi izvozili tretjino
proizvodnje.
Ob delovnem jubileju pa
bolj razveseljuje dejstvo, da
se bodo v prihodnje še bolj
približali svetovnim proizva-
jalcem. Že sedaj so v Jugo-
slaviji v vrhu, z obliko in
funkcionalnostjo pa tudi ne
zaostajajo za Evropo. Upo-
rabljajo tudi najsodobnejše
ekrane, ki jih v tem času nu-
di svetovni trg. Prihodnje le-
to bodo pričeh proizvajati di-
gitalna ohišja televizoijev,
v konkurenco z ostalimi pa
se bodo spustili skupaj
s priznano firmo ITT.
Samo podjetnilci nas ne bodo rešili
Bo podjetništvo res tista
čarobna paličica, ki bo sa-
ma po sebi prispevala tudi
k razmahu inovativne in
razvojne dejavnosti ali pa
so trenutni družbeni proce-
si obšli to najpomembnejše
področje, ki je osnova vsa-
kemu napredku.
To je bilo osrednje vpraša-
nje na katerega so iskali od-
govor člani sveta za inovaci-
je pri OK SZDL Celje, ko so
razpravljali o razvojni in ino-
vacijski dejavnosti v občini
Celje. Na koncu so si bih
enotni, da naj bo razvojna
dejavnost v občini spodbuja-
na iz posebnega sklada.
Dobiček lahko podjetniki
kujejo tudi brez vlaganja
v razvoj in ravno zato lahko
takšna kratkoročna usmerje-
nost v sedanjem času naredi
razvojni dejavnosti največ
škode. Res je sicer, da je ino-
vativnost v tržnem gospo-
darstvu vsakdanja potreba
in da bi jo zaradi tega nekate-
ri radi črtali iz našega besed-
njaka, vendarle pa v svetu za
inovacije pri OK SZDL Celje
niso istega mnenja. Vsega
namreč ne kaže prepustiti
naključju, še vedno je treba,
podobno kot v razvitih drža-
vah, opredeliti, kakšna je pri
tem vloga občine, regije, re-
publike ...
Vajeti sicer prevzemno re-
pubhka in občine a vseeno je
treba organizirati sistem, ki
bo vsakemu zasebniku idejo
omogočil, da jo uresniči
v praksi. Ker je glavni pro-
blem še vedno rizični kapi-
tal, bi morala biti razvojna
dejavnost oblikovana v obli-
ki sklada, ki podpira najbolj-
še oziroma dovolj zanimive
projekte. Pogoj pa je tudi, da
se kaj več naredi tudi pri izo-
braževanju za razvoj, ki mo-
ra sistematično zajeti prav
vse. Tudi odrasle, ki smo jih
iz procesa izobraževanja po-
vsem izločili. Posamezniki
(podjetniki) z nekaj več svo-
bode in moči nas namreč ne
bodo rešiU.
RP
Avnojev nagrajenec
Herman Rigelnik edini nagrajenec Iz
Slovenije _
Med letošnjimi šestnajsti-
mi nagrajenci Avnoja, od
tega je devet posameznikov
in sedem organizacij, je edi-
ni iz Slovenije Herman Ri-
gelnik, predsednik nekda-
njega sozda (bodočega kon-
cema) Gorenje iz Titovega
Velenja. Magister Rigelnik
je to visoko priznanje med
drugim prejel tudi zato, ker
ima kot izjemen strokov-
njak med posamezniki naj-
več zaslug za preporod ko-
lektiva, ki je bil še ne dolgo
tega največji slovenski go-
spodarski problem.
Herman Rigelnik je vod-
stvo Gorenja prevzel junija
1983, po dveh ekipah ne-
uspehh sanatorjev. S pomoč-
jo družbene skupnosti, ta je
imela namreč pri sanaciji po-
memben delež, ter s pomoč-
jo univerze, inštitutov, po-
slovnih partnerjev in z izjem-
nim prizadevanjem vseh za-
poslenih, je izdelal novo po-
slovno filozofijo.
Ta filozofija nikakor ne te-
melji na tem, da sami zmore-
jo vse, kajti tako radikalnih
potez ni mogoče vleči brez
širše podpore, brez upošte-
vanja interdisciplinarnosti,
brez pomoči celotne vod-
stvene ekipe, saj v tem pro-
cesu, kot poudarja Herman
Rigelnik, sodeluje 60 do 70
ljudi.
Gorenje je zato danes na
poti preobrazbe v sodobno
mednarodno korporacijo, ki
bo imela v Jugoslaviji 22 po-
djetij, v svetu pa 11 lastnih
predstavništev in poslovnih
enot. Korporacija bo zapo-
slovala približno 21 tisoč de-
lavcev, v tem letu pa bo
vrednost njene zunanjetrgo-
vinske menjave v 92 državah
sveta 550 milijonov dolaijev.
Delež Hermana Rigelnika,
da Gorenje ni pokleknilo in
da je v takšnem vzponu, je
precejšen.
Avnojev nagrajenec Her-
man Rigelnik pa je kot vr-
hunski strokovnjak tehnične
izobrazbe in z magisterijem
iz marketinga, uspešno
opravljal tudi najtežje naloge
v mariborski Metalni in pri
sanaciji in razvoju Kovino-
tehne.
Ingrad - 30 let
Gradbena organizacija In-
grad Celje praznuje letos 30
letnico obstoja. Jubilej so
proslavili pred prazniki, ko
so na slavnostni seji delav-
skega sveta podelili tudi dr-
žavna in delovna priznanja.
Ingrad je, tako kot vse druge
organizacije, v končni fazi re-
organizacije, vendar ima pri
tem nekaj prednosti, saj so re-
ferendume za reorganizacijo
speljali že poleti. Namesto toz-
dov bodo imeli po novem po-
slovne enote. Po besedah di-
rektorja Ingrada, Janka Golo-
ba, si obetajo boljše poslova-
nje, k čemur naj bi največ pri-
speval drugačen način dela, ki
bo merjen z učinki. Nagrajeva-
nje naj bi bilo namreč v bodo-
če bistveno bolj vezano na de-
lovne rezultate.
Trenutno imajo, podobno
kot v večini organizacij na
Celjskem, precejšnje likvid-
nostne probleme, posebej še.
ker se objekti za trg težko pro-
dajajo. Hkrati z reorganizacijo
bodo zato ustavili novo zapo-
slovanje, rešiti pa bodo morali
tudi problem odvečne delovne
sile. Pri tem se bodo najprej
lotili proizvodne režije.
Tako kot v preteklosti pa tu-
di v bodoče Ingrad želi ostati
zgolj regijska firma, še bolj se
bodo namreč skušali uveljaviti
v Jugoslaviji in svetu.
Ob jubileju so številnim de-
lavcem Ingrada podelili držav-
na in delovna priznanja. Priz-
nanja za izjemne dosežke
v lanskem letu pa so prejeli:
skupina osmih delavcev za pri-
spevek pri izgradnji Atomske
vasi, skupina šestih projektan-
tov za izdelavo projektne do-
kumentacije Poslovno stano-
vanjskega objekta v Levstiko-
vi ulici in skupina šestih delav-
cev industrije gradbenega ma-
teriala za tehnološke dosežke-
Lepša, širša in popolnejša
Razširjena, obnovljena in
posodobljena Korsova in-
dustrijska prodajalna v Ro-
gaški Slatini je naložba, ki
so jo predali namenu
v predprazničnih dneh.
Prodajalno, ki je povečana
od prejšnjih 220 na sedanjih
560 kvadratnih metrov povr-
šin, odlikujejo zlasti boljša
preglednost, večja funkci-
onalnost ter širša, zaokrože-
na ponudba. Poleg Korsovih
izdelkov bodo namreč na po-
licah tudi proizvodi sovlaga-
teljev pri tej naložbi: Jutranj-
ke iz Sevnice, Rašice, Teksti-
ne iz Ajdovščine, tovarne no-
gavic iz Polzele ter Svile iz
Maribora.
Naložba, s katero namera-
vajo v Korsu podvojiti obseg
prodaje, je vredna blizu 7 mi-
lijard dinarjev. Banka je so-
delovala z 32 odstotki posoji-
la, 18 odstotkov sredstev so
prispevali omenjeni sovlaga-
telji, polovica potrebnega
denarja za naložbo pa so bila
Korsova lastna sredstva.
M. A.
Vabilo
za ustanovni zbor Ljubljansl^e banite Splošne banke
Celje, delniške družbe, ki bo
v petek, dne 22/12-1989 ob 12. uri v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju.Trg svobode 9.
Za ustanovni zbor predlaga odbor ustanoviteljic
naslednji
dnevni red:
I. Otvoritev zbora in izvolitev delovnih teles:
- tričlanskega delovnega predsedstva
- zapisnikarja
- tričlanske verifikacijske коглЈ51је
' 2. Sprejem Poslovnika za delo ustanovnega zbora
3. Poročilo predsednika odbora ustanoviteljic
4. Poročilo predsednika poslovodnega odbora banke
5. Sprejem ugotovitvenega sklepa o sprejemu Sklepa
o ustanovitvi Ljubljanske banke Splošne banke Celje,d.d.
6. Sprejem ukrepov o postopni prilagoditvi
poslovanja banke do konca leta 1991
7. Sprejem Statuta Ljubljanske banke Splošne banke
Celje, d.d.
8. Volitve članov izvršilnega odbora banke
9. Volitve članov nadzornega odbora banke
10. Imenovanje v.d. direktorja banke in v.d.
pomočnikov direktorja banke
II. Sprejem Sklepa o razpisu direktorja banke in
imenovanju razpisne komisije
12. Sprejem aktov poslovne politike banke za leto
1990
Vabljeni predstavniki delničarjev, ki so sprejeli Sklep
o ustanovitvi Ljubljanske banke Splošne banke Celje, d.d.
Predsednik odbora
ustanoviteljic:
Stane Seničar
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Odlikovanja ob
prazniku
Pred dnevom republi-
ke so podelili tudi števil-
na državna odlikovanja.
Na osnovni šoli Franja
Vrunča na Hudinji v Ce-
lju so za svoje delo prejele
državna odlikovanja ob
Dnevu republike profeso-
rici Darinka Bervar in
Marija Ramšak ter učite-
ljica Silva Izlakar.
V občini Laško je dr-
žavno odlikovanje Red
zaslug za narod s srebrno
zvezdo prejel Matevž Ko-
lar, z redom dela s srebr-
nim vencem paje bila od-
likovana Zdenka Vidali.
V Šmarju pri Jelšah je
Silva Vrhovnik ob Dnevu
republike prejela Red za-
slug za narod s, srebrno
zvezdo, Marjan Šarlah pa
Red dela s srebrnim ven-
cem. Na osrednji proslavi
v Domu kulture v Šmarju
je Občinska konferenca
SZDL podelila tri knjižne
nagrade učencem, ki so
napisali najboljše literar-
ne izdelke na temo brat-
stvo in enotnost.
V občini Velenje so ob
letošnjem dnevu republi-
ke državna odlikovanja
podelili le v Rekovi Elek-
trostrojni opremi. Red za-
slug za narod s srebrno
zvezdo je prejel Alojz Fili-
pančič. Medaljo zaslug za
narod Dragan Bera in Jo-
že Rebolj, Medalje dela
pa Nada Gril, Emil Meh,
Damjan Špacapan, Mar-
tin Trebše.
Tretji vozni pas? Ne, hvala!
Mladinci celjske regije, ki
so pred tedni na protestnem
shodu odločno izrazili zah-
tevo po izgradnji avtoceste
Arja vas-Ljubljana, to še
vedno neizprosno zahteva-
jo. Variantnemu predlogu
o izgradnji tretjega voznega
pasu čez Trojane so se uprli,
svoje zahteve pa so včeraj
posredovali tudi pristojnim
organom celjske regije.
Mladinci zahtevajo izgrad-
njo avtoceste Arja vas-Ljub-
ljana in zavračajo graditev
tretjega voznega pasu čez
Trojane ter rekonstrukcijo
Babe. Zahtevno tudi izdela-
vo načrtov za izgradnjo avto-
ceste, ki naj bi se vila preko
Trojan. Zavzemajo se za iz-
gradnjo štiripasovnice preko
Trojan ter na cestnih odse-
kih med Celjem in Šempe-
trom ter med Črnučami in
Zelodnikom. Ti odseki so
prometno izredno obreme-
njeni, zato mladi zahtevajo
naj jih z dodatnima voznima
pasovoma razbremenijo
v najkrajšem času.
Svoje zahteve so mladinci
izoblikovali v ponedeljek na
seji Medobčinskega sveta
ZSMS, na katero so povabili
tudi Jožeta Zimska iz celj-
skega Zavoda za planiranje,
da bi s strokovnega stališča
utemeljil ali zavrnil upravi-
čenost njihovih zahtev. Izka-
zalo se je, da mladim priki-
mavajo tudi strokovnjaki.
Zimšek je med drugim de-
jal, da se gostota prometa na
slovenskih cestah letno po-
večuje za okoli tri odstotke-
,kar bo pristojne primoralo,
da bodo o avtocesti med Ar-
jo vasjo in Ljubljano pričeli
razmišljati vsaj čez pet let.
Trije cestni odseki med Ce-
ljem in Ljubljano, pa glede
na gostoto prometa zahteva-
jo vsaj štiri pasove že sedaj.
Gre za cestni odsek med Ce-
ljem in Šempetrom, kije s 15
tisoč vozili dnevno ena nag-
bolj obremenjenih sloven-
skih cest^ na cesti med Črnu-
čami in Zelodnikom je dnev-
no okoli 13 tisoč vozil in čez
Trojane blizu 9 tisoč vozil
dnevno. Po veljavnih nor-
mah šteje za izredno obre-
menjeno cesta, po kateri vozi
12 tisoč vozil dnevno.
Zim:šek je tudi poudaril^
da zamisli in načrti o izgrad-
nji avtoceste Arja vas - Ljub-
ljana izvirajo iz srede sedem-
desetih let in so zaradi števil-
nih sprememb v tem obdob-
ju zastareli in potrebni po-
pravkov.
Mladinci in Jože Zimšek
so se v ponedeljek razšli
z mislijo, da je na avtocesto
bolje še nekohko počakati in
jo nato zanesljivo izgraditi,
kot pa da bi se zadovoljili
s tretjim voznim pasom, ki bi
najverjetneje zatrl možnosti
avtocestne povezave med
Celjem in Ljubljano.
^...^.......NATAŠA GERKEŠ
Sledove ujme bodo
zabrisali do pomladi
v občini Laško so še ved-
no ukvarjajo s posledicami
neurij, ki so tam divjala
v poletnih mesecih. Izraže-
no v dinarjih, so Laščane
oškodovala za okoli 1019
milijard dinarjev. Do po-
mladi pa naj bi sledove ne-
urij vendarle zabrisali.
Solidarnostna sredstva, ki
jih je za odpravljanje posle-
dic neurij prejela občina La-
ško, znašajo okoli 41 milijard
dinarjev, medtem ko so na-
kazila solidarnostne pomoči
sedaj že redka. Nadzor nad
odpravljanjem del v zvezi
s sanacijo opravlja celjski
Razvojni center.
Pri delih na poškodovanih
površinah so v Laškem opra-
vili tudi že 14 tisoč prosto-
voljnih ur dela, pomoč obča-
nom pa dajejo občinske soci-
alne službe in organizacije
Rdečega križa. Celjski Nivo
in Cestno podjetje opravljata
sanacijska dela na vodotokih
in cestah, ki jih upravljata,
sicer pa je dokončna sanaci-
ja opredeljena v petnajstih
projektih.
Medtem ko je za plaz des-
nega brega v Tevčah že izde-
lan sanacijski načrt. Nivo pa
je ponudil za sanacijo osem
milijard dinarjev, pa za levi
breg še ni ponudbe. Predvi-
devajo pa, da bodo stroški za
to sanacijo nižji.
Pri delih na cestah se s te-
žavami srečujejo pri popra-
vilu ceste v Vrh nad Laškim
zaradi drsenja levega brega
Tevč. Poletne ujme so priza-
dele tudi več stanovanjskih
hiš, zato so ocenih, da bodo
morali zgraditi več novih hiš.
Za devet novogradenj, od
skupno dvanajstih, so že pri-
čeli z montažo objektov,
predvidevajo pa, da se bo
število le-teh še povečalo.
Narastlo je tudi število po-
škodovanih kmetij, od 120
na 140, ocenjujejo pa, da bo
popravil potrebno še okoli
30 manjših enot. V sanacijo
gospodarskih objektov je
trenutno vključenih 17 po-
slopij.
Novembra je Kmetijska
zadruga Laško prejela tudi
dodatnih 250 ton koruze, ki
jih je že razdelila kmetom
pod enakimi pogoji kot pr-
vih 950 ton. Na izvršnem sve-
tu v Laškem, kjer vodijo ko-
ordinacijo celotne sanacije
posledic neurja ocenjujejo,
da jim bo sledove neurij
uspelo zabrisati do spo-
mladi.   NATAŠA GERKEŠ
Komunisti bodo
sejali
o osnutku programskega
dokumenta Zveze komuni-
stov Slovenije - za evrop-
sko kakovost življenja, bo-
do med drugim govorili da-
nes, 7. decembra ob 17. uri
na konferenci občinske or-
ganizacije ZK Slovenske
Konjice.
Na dnevni red prihaja tudi
osnutek sprememb in dopol-
nitev statuta ZK Slovenije,
predlog projektnih nalog ko-
munistov celjske regije za
obdobje 1989/90 in Usta mož-
nih kandidatov za člane or-
ganov ZK Slovenije in ZK
Jugoslavije iz Slovenije.
Konferenca bo sestavni
del izvedbe kongresa Zveze
komunistov Slovenije, ki se
bo pričela 22. decembra in
pomeni vsebinsko pripravo
kongresnega gradiva - pred-
vsem oblikovanje in konkre-
tizacijo programskih usmeri-
tev Zveze komunistov Slo-
venije. MP
Celje bo dobilo Argument
Zadnje dni novembra je
bila v prostorih celjskega
Kljuba tiskovna konferen-
ca, ki jo je sklicalo uredni-
štvo rojevajočega se novega
celjskega časopisa Argu-
ment. Gre za prvi časopis
na Celjskem, ki naj bi ga
izdajala skupina občanov.
»Slovenija je prespala se-
demdeseta, Celje tudi osem-
deseta leta. Vsi, ali natančne-
je rečeno, skoraj vsi mega-
trendi osemdesetih so Celje
zaobšli. Novih družbenih gi-
banj in ustvarjanj skoraj ni
čutiti. K temu je mnogo pri-
pomogel neučinkovit lokalni
medijski sistem,« je v uvodu
dejal eden izmed ustanovite-
ljev Argumenta, Boštjan
Volf. Celje torej za vstop
v devetdeseta leta potrebuje
sodoben lokalni mestni ča-
sopis, ki bo v skladu s krilati-
co »misli globalno, deluje lo-
kalno,« prenašal pozitivne
trende in vrednote iz razvite-
ga sveta, krepil in razvijal
identiteto, oživil duh podjet-
ništva, skratka razvijal mest-
no življenje.
Pri predstavitvi koncepta
in programskih izhodišč so
predstavniki Argumenta po-
udarili, da bodo v časopisu
obveščali, poročali in ko-
mentirali vse dogodke, po-
membne za razvoj mesta.
S tem bodo poskušali razvi-
jati zavest o pripadnosti me-
stu in soodgovornosti za nje-
gov ravoj. Pri tem bodo po-
membno mesto namenili
kulturi in družabnemu živ-
ljenju. Sicer pa bo Argument
dopuščal in obveščal enako-
pravno zastopanost različnih
političnih, filozofskih in reli-
gioznih usmeritev s tem, da
jih bo ocenjeval v skladu
s konkretnimi rezultati in
njihovimi posledicami.
V skladu s tem bo časopis
deloval neodvisno od dnev-
nih ali parcialnih potreb ka-
terekoli skupine pritiska in
bo nadzoroval delo občin-
skih služb vseh voljenih po-
litičnih predstavnikov.
Jedro Argumenta bodo
tvorile politične, ekonom-
ske, ekološke, zgodovinske,
sociološke, kulturne in izo-
braževalne teme, ki bodo,
kadar bo potrebno, oprem-
ljene z raziskavami javnega
mnenja. Časopis pa bo bral-
cem posredoval tudi poslov-
ne informacije vseh vrst.
Na vsebino časopisa bodo
vplivali vsi soustanovitelji
v skladu s svojimi funkcija-
mi. Tisti, ki so vložili sred-
stva, pa so v skladu z višino
zneska tudi solastniki časo-
pisa. Ti bodo tudi odločali
o finančno-razvojnih vpraša-
njih in delitvi dobička.
Časopis naj bi v začetku
izhajal dvakrat mesečno,
kasneje pa naj bi se prelevil
v tednik. Prvo številko lahko
pričakujemo že v drugi polo-
vici januarja prihodnjega le-
ta. Vodstvo časopisa bo
predstavljal časopisni svet,
ki mu predseduje Janez
Çvirn, člani pa so Nevenka
Šivavec, Mojca Majerle, Av-
gust Penič in Danica Ho-
man. V. d. glavnega in odgo-
vornega urednika bo prvo
polletje Boštjan Volf, po-
močnica pa Jasna Rode. Do-
kler časopis ne bo dobil last-
nih prostorov, bo domoval
na sedežu OK ZSMS Celje.
KAMILO LORENCI
Gospodarstvo je nelikvidno
Devetmesečna krvna sli-
ka regijskega gospodarstva
je sicer nekaj boljša kot pol-
letna, vendar pa gre zaradi
Sedanjega obračunskega si-
stema za precej zamegljen
Prikaz stanja. V bistvu je
gospodarstvo bolno kot že
•lolgo ne.
To potrjujejo tudi vse po-
gostejše blokade žiro raču-
^o-v posameznih organizacij
(v novembru Ema, Sipa,
Metke, Železarne Štore, Iz-
letnika, Obnove in IMP-ja)
^er visoke izgube, ki jih je
skupaj za 1975 milijard di-
•^arjev. Večina teh je v ve-
lenjski občini (82%) na račun
energetike, precej, kar 7 od-
stotkov pa jih je, predvsem
na račun Sipa, v žalski obči-
ni. Zaskrbljuje, da kar pri
polovici izgubarjev prihodki
ne pokrivajo odhodkov, to-
rej gre za substančne izgube.
Močno se je v primerjavi
z enakim lanskim obdobjem
znižalo tudi število zaposle-
nih, saj je teh za okoli 2 tisoč
manj (-2%). Na slabo krvno
sliko gospodarstva pa opo-
zarja tudi dejstvo, da pred-
stavljajo tečajne razlike,
obresti in revalorizacija kar
23 odstotkov vseh prihod-
kov podjetij. Akumulacija je
v primerjavi z letošnjim pol-
letjem (kar je edino primer-
ljivo) zdrsnila 18 na 14 od-
stotkov, obveznosti do druž-
be pa so se v istem času po-
večale za dva odstotka (od 40
na 42 odstotkov). Preostali
del dohodka (43%) je bil raz-
porejen za osebne dohodke,
in je za tri odstotke višji kot
ob polletju. Verjetno pa bo
gospodarska slika veliko
slabša po novem letu, ko pri-
čakujemo spremembe obra-
čunskega sistema.
RP
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Srbija ruši ustavo
Državljanske vojne, na srečo, v Jugoslaviji še ni, zato pa
smo iz dneva v dan priče vse hujšim bojem, ki jih proti-
ustavno vodi Močna Srbija proti slovenskemu gospodar-
stvu in proti izvoljenim in legitimnim predstavnikom slo-
venskega naroda.
GOSPODARSKA VOJNA: grožnja z enostransko prekini-
tvijo poslovnih stikov, ki jo je zaukazalo predsedstvo RK
SZDL Srbije, seje ta teden začela uresničevati. Vse več je
slovenskih kolektivov, ki dobivajo telefonska ali teleprin-
terska sporočila, vključno z Delom, naj v Srbijo ne poši-
ljajo več svojih izdelkov oziroma naj ne računajo na suro-
vine, ki naj bi prihajale iz nekdanje ožje Srbije, s Kosova in
iz Vojvodine.
Neposredna škoda sicer slovenskega gospodarstva ne
bo spravila na kolena, čeprav bo šla v milijarde: četudi
gospodarska vojna, napovedana iz Srbije, ne more trajati
dolgo, bodo pa posredne posledice nepopravljive in
v bistvu katastrofalne.
Kdo iz Slovenije bo še z zaupanjem trgoval z ljudmi, ki
sicer prisegajo na reforme in na tržno gospodarstvo, so pa
v nekaj urah zgolj še lutke v rokah neke ženske (konkretno
predsednice RK SZDL Srbije Radmile Andjelkovič,
»soplesalke« Jožeta Smoleta na zadnjem vlaku prijatelj-
stva in ji slepo sledijo, vsem tržnim zakonitostim in dobri
poslovni morali navkljub?
Kako osamljen je ostal v predsedstvu RK SZDL Srbije
predstavnik JLA, general, ki je edini glasoval proti spre-
jemu nerazumnega poziva k prekinitvi gospodarskih (in
vsakršnih drugih) stikov s Slovenijo! Pa tudi to opozorilo
ni pomagalo, v slepem sovraštvu proti Slovencem in nji-
hovemu vodstvu je Srbija potegnila potezo, ki jo je leta
1948 poskusil Stalin z Jugoslavijo, pa se mu gospodarska
osamitev naše države ni posrečila.
In kdo iz Slovenije bo še trgoval z ljudmi, ki jim niso mar
pravila poslovnega sveta, kjer so sporazum, pogodba, med
finančniki tudi mož beseda - kot zapečateni s sedmimi
pečati. Kdor jih v urejenem, poslovnem svetu prelomi,
konča na cesti, prezrt od vseh.
Škodo bo sicer možno nadoknaditi s tožbami, toda kaj,
koje pravni sistem v Jugoslaviji suspendiran in bo trajalo
in trajalo, dokler oškodovana slovenska podjetja ne bodo
iztožila vsaj dela denarja za škodo, ki je nastala zaradi
enostranske prekinitve poslovnih stikov s strani Srbije.
To nezaupanje bo najhujša brazgotina v gospodarskih
odnosih med republikama.
In še tretje, pa ne zadnje: le kje se bo še našel tuj denarni
mogotec, ki bo pripravljen vlagati svoj denar v gospodar-
stvo, v katerem ne velja poslovnost, ampak je - vsaj
v Srbiji - slepo podrejeno muham dnevne politike?
Zato bo imela gospodarska vojna, ki jo je začela Srbija,
neslutene posledice. In že zdaj nas je oddaljila od Evrope
1992.
POLITIČNA VOJNA: v Močni Srbiji je dovoljeno vse,
kar sramoti slovensko vodstvo - od dr. Janeza Drnovška,
za katerega zahtevajo, da odstopi, do zadnjih napadov iz
srbskega političnega vodstva, ki je za prava zločinca raz-
glasilo Milana Kučana in Janeza Kocijančiča. Hkrati jima
predsedstvo CK ZK Srbije hoče onemogočiti, da bi na
januarskem kongresu ZKJ ostala člana CK ZKJ.
Iskanje »poštenih Slovencev«
še dlje od vseh je šel v torek Slobodan Milosevic, ki je
delegatom skupščine SR Srbije razložil, da je slovensko
vodstvo »zaščitnik konservativizmov Jugoslaviji in eden
od poslednjih zaščitnikov konservativizma v socialističnih
državah sploh«. Te »nazadnjaške sile« v Sloveniji, je rekel,
se spopadajo »z naprednimi gospodarskimi in političnimi
spremembami v Srbiji«, nanje se odzivajo »napadalno in
surovo«. Ob vseh žalitvah slovenskega vodstva je Slobo-
dan Milosevic tudi napovedal, da bo gospodarska in
siceršnja vojna, ki jo je Srbija napovedala Sloveniji, trajala
vse dotlej, »dokler se sile nazadnjaštva. napadalnosti in
nasilja ne bodo umaknile s slovenske politične scene in
odstopile mesto demokratičnemu, miroljubnemu in brat-
skemu v slovenski politiki«.
Recept Slobodana Miloševića je že preizkušen na
Kosovu, kot vsak poskus je tudi ta zahteval življenja - več
kot 20 samo letos. Gre preprosto za to, daje treba poiskati
»poštene Slovence« - tako kot so na Kosovu našli
»poštene Albance« - ki se bodo priklonili velikosrbski
nadvladi in polušno trobili v en rog z Močno Srbijo in
njeno partijo. Dokler Srbi pri nas ne bodo našli-dovolj
»poštenih Slovencev«, očitno ne bo miru; grožnje in nasil-
niške poteze iz Močne Srbije se bodo vrstile, kot so se
vrstile v Vojvodini, kot so se vrstile v Črni gori. Rezultata
poznamo.
Začetek Miloševićevega padca?
Razmišljanja, kako bo naprej, zlasti v začetku leta 1990,
gredo lahko samo v dveh smereh:
- ali bo slovensko vodstvo, podprto od slovenskega
naroda, zdržalo tudi to najhujšo preizkušnjo, kar bi pome-
nilo začetek padca Slobodana Miloševića oziroma bi bila
to ena njegovih zadnjih prenagljenih obljub (hitra ureditev
razmer na Kosovu, ki jo je obljubil leta 1987, paje od takrat
vse samo slabše; obljubljanje raja z ljudskim posojilom, ki
ne gre nikamor);
- ali pa to pomeni, če ne bi vzdržali pritiskov iz Močne
Srbije, začetek konca slovenske suverenosti.
Za zdaj je videti, kot da ima več možnosti prva različica,
še zlasti zato, ker tokrat Slovenija ne more ostati sama.
Močna Srbija ogroža tudi Hrvaško in Bosno in Hercego-
vino, kar so v teh republikah naposled le spoznali, da so za
Slovenijo (Bosna in Hercegovina skor^ hkrati) na vrsti
tudi oni.
Seveda pa se v teh zapletenih in negotovih jugoslovan-
skih razmerah ni mogoče zanesti na nikakršna predvide-
vanja. Še zlasti zato ne, ker razen redkim posameznikom
(sestavljalcem) scenarij, ki imajo pripravljenega v Srbiji,
ni znan. Če se ne posreči miting, je na vrsti gospodarska
vojna, če ta ni dovolj učinkovita, sledi napoved politične
vojne. Vse to smo že doživeli iz Močne Srbije, kaj je na
vrsti zdaj?
To bomo videli in preskusili na lastni koži verjetno kaj
kmalu...
6. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Jubilej celjskega izobraževalnega giganta
Na STŠ mattala Tita r CeUu odprti Cad-cam center
Srednja tehniška šola maršala Tita
iz Celja je letos obeležila 30 let obsto-
ja, slovesnost ob jubileju pa je bila
konec novembra v dvorani Narodne-
ga doma v Celju. Takrat so na šoli
odprli tudi učilnico za računalniško
projektiranje (Cad-cam center).
Gre za jubilej ene najmlajših šol
srednjega izobraževanja v občini Ce-
lje, ki pa je obenem največja tovrstna
ustanova v Celju in druga po velikosti
v Sloveniji. Na začetku, pred tremi de-
setletji, je bila šola, z dvema redno za-
poslenima učiteljema, usposobljena le
za pouk iz gradbeništva in strojništva.
Danes se, poleg bodočih strojnikov in
gradbincev, izobražujejo še kemiki ter
učenci v elektro in naravoslovno-ma-
tematični usmeritvi. V osmih progra-
mih za 17 smeri se danes izobražuje
2.400 učencev, v programu izobraževa-
nja za odrasle paje vključenih 170 slu-
šateljev ter preko 400 rednih in izred-
nih študentov. Leta 1976 seje namreč
srednja tehniška šola iz Celja povezala
z mariborsko Univerzo. Do danes je
šola izobrazila preko 6 tisoč delavcev,
strokovnjakov mnogih poklicev.
Na slovesnosti ob 30-letnici šole je
Milan Pešec, predsednik Izvršnega
sveta Skupščine občine Celje, pouda-
ril izvirno, inovativno organiziranost
tega giganta, s katerim je celjska obči-
na vsa tri desetletja dobro sodelovala
in znala prisluhniti potrebam šole; tu-
di v zadnjem času, ki vzgoji in izobra-
ževanju ni bil naklonjen. Ivan Kapš je
v imenu aktiva ravnateljev vseh celj-
skih srednjih šol čestital jubilantu, ka-
terega delež je med vsemi desetimi
srednjimi šolami v občini Celje odlo-
čujoč in največji.
Ob 30-letnici Srednje tehniške šole
maršala Tita so podelili tudi priznanja
delavcem šole, ki so k razvoju^)rispe-
vali več, kot je bila njihova dolžnost in
obveznost. Posebno priznanje za izje-
men prispevek je prejel Jože Geršak,
ravnatelj šole.
O vsestranski pestrosti in kakovosti
življenja na šoli je »govoril« tudi kul-
turni del jubilejne prireditve, na kateri
je pel mešani pevski zbor šolskega
kulturnega društva Tehnik, ki ga je
vodil Edi Goršič ter člani šolske gleda-
hške delavriice, ki so se predstavih
z recitalom Življenje je kraljevska igra
dneva in noči. Številni gostje, pred-
stavniki delovnih organizacij, nekda-
nji učitelji in učenci so si nato ogledali
novi Cad-cam center, naložbo, vredno
окоИ 120 tisoč dolaijev. O povezavi
med šolo in združenim delom govori
tudi podatek, da je pri načrtovanju in
nakupu te računalniške opreme sode-
lovalo 81 delovnih organizacij.
M. AGREŽ
Denarmki v palači
o odprtju prenovljenega poslopja Službe družbenega
knjigovodstva in Ljubljanske banke v Titovem Velenju ob
dnevu republike smo že pisali. Na dva tisoč šeststo kvadra-
tih so uredih prostore za sprejem denarja, na eni izmed petih
etaž pa tudi restavracijo za uslužbence. Stavbo je velenjski
Vegrad s svojimi kooperanti preuredil za 238 milijard dinar-
jev. V njej občanom ponujajo elektronski prikaz tečajne
liste, nakup srebrnikov in zlatnikov, vrste pred bančnimi
okenci pa bodo opravili s štirimi blagajnami in eno eks-
presno.
L. OJSTERSEK
5500 novoletnih paketov
Pri Občinski zvezi prijate-
ljev mladine tečejo v teh
dneh priprave za pripravo in
obdaritev otrok ob Novem
letu. Več o tem nam jc pove-
dala sekretarka Občinske
zveze društev prijateljev
mladine Žalec, Leonida Mo-
či vnik:
»Tudi letos nam je uspelo
še vedno pripraviti novolet-
ne pakete za otroke od do-
polnjenega drugega leta do
četrtega razreda osnovne šo-
le. Ker je s pakiranjem veh-
ko dela nam jih bodo, tako
kot lani, zapakirale vzgojite-
ljice WZ Janko Herman iz
Žalca. Obdarih bomo skupaj
5500 otrok, v paketu pa bo
didaktična igrača in knjiga,
žal pa letos sladkarij ne bo.
Ker letos nimamo toliko
denarja, da bi pripraviU po-
sebno igrico in, da bi ta igral-
ska skupina obšla vse kra-
jevne skupnosti in vrtce
upam, da otroci vseeno ne
bodo ostali brez kulturnih
programov. Tako nam bodo
pomagala šolska kulturna
društva po šolah, ki v ta na-
men že pripravljajo različne
programe. Igrice bodo različ-
ne, od lutkovnih predstav,
glasbenih igric, nastopov
pevskih zborov itd. Prazno-
vanje se bo začelo okrog 25.
decembra.«
T. TAVČAR
Nova šola
v Dobju bo
šola v Dobju pri Planini
je dotrajana in onemogoča
zahtevani vzgojno izobra-
ževalni program. Na Dob-
jem so pred dnevi začeli
z gradnjo nove šole, na no-
vi lokaciji.
Gradnja bo v treh fazah
in do novega šolskega leta
bodo morali zgraditi štiri
učilnice razredne stopnje,
vrtec in večnamenski pro-
stor s kuhinjo. Pozneje naj
bi v Dobju dobih še telo-
vadnico. Predračunska
vrednost nove šole je po
oktobrskih cenah 54 mili-
jard, vrednost prve faze pa
približno 25 milijard dinar-
jev. Sredstva sta zagotovili
občinska in republiška izo-
braževalna skupnost, iz
srednjeročnega programa
za izgradnjo šolskega pro-
stora v manj razvitih ob-
činah.
BJ
Sadra pronica iz deponije?
Celjsko društvo za var-
stvo okolja je obvestilo kra-
jevno skupnost Teharje, da
obstaja utemeljen sum, da
iz napolnjene Cinkarnine
deponije sadre ta pronica
na nižje ležeče površine hri-
ba Sv. Ane. Krajevni skup-
nosti so svetovali, da zahte-
va analize zamočvirjenih
površin in izvirov vode
v okolici deponije ter da na
osnovi rezultatov zahteva
ukrepe.
v krajevni skupnosti Te-
harje so se medtem dogovo-
rili, da bodo naročiU anahze,
vendar še ni jasno, kdo naj bi
jih plačal. Opozorilo društva
jih je presenetilo, saj doslej
niso dobili nikakršnega opo-
zorila samih krajanov.
v Cinkarni pravijo, da se
jim opozorilo društva zdi ne-
navadno in ne vedo, na osno-
vi česa so prišli do sklepa, da
sadra pronica iz deponije.
Sami opravljajo analize vseh
izcednih vod iz svojih depo-
nij in tudi vodo iz dveh vod-
njakov v Bukovžlaku, ven-
dar niso ugotovili povečanih
količin sulfatov, ki bi bili
znak, da je sadra zašla v vo-
do. Poleg tega ima deponija
nepropustno dno in tudi sa-
dra sama ustvarja posebno
plast. Sicer pa bodo opravili
še dodatne analize v omenje-
nih vodnjakih, medtem ko
so anahze zemlje problema-
tične, saj ne vedo, kaj je bilo
v njej že pred domnevnim
uhajanjem sadre. Dodajajo,
da je sadra tako rekoč narav-
ni material in da ni nevarna.
Kakorkoli, če bo krajevna
skupnost naročila analize,
bodo te gotovo pokazale de-
jansko stanje v okolici depo-
nije sadre.
Decembrske akcije
»Danes ste zdravi. Darujte kri in pomagajte rešiti življe-
nje ter povrniti zdravje bolnim in ponesrečenim: ne poza-
bite, morda boste jutri že vi med njimi«, poziva k udeležbi
na rednih, decembrskih krvodajalskih akcijah Rdeči križ
Slovenije. V Mestinju bo krvodajalska akcija v sredo 13.
decembra, v Nazarjah v četrtek 14. decembra in v Šmarju
pri Jelšah v petek 22. decembra. Prijave sprejemajo občin-
ske organizacije Rdečega križa, v delovnih organizacijah
pa aktivist Rdečega križa. gj
Skrb za otroke
v vseh krajevnih skupnostih v občini Žalec, razen v Šempe-
tru, delujejo društva prijateljev mladine, ki svoje delo zlasti
potrjujejo v času novoletnih obdaritev otrok, zimskih počit-
nic, aktivnosti ob tednu otroka, pustnega rajanja itd.
Na nedavni programski volilni konferenci so bile predlagane
nekatere spremembe, zlasti v sestavi predsedstva Zveze, ki bo
v bodoče štelo 11 članov in ne več 17 kot doslej. Mesto predsed-
nice bo tudi v naprej zaupano Ireni Prašnikar.
Prednostna naloga bo izvedba letovanja otrok, kjer bodo težili
k povečanju mest. Ohranila se bo tudi novoletna obdaritev
otrok, izvajali bodo aktivnosti v času zimskih počitnic, ob tednu
otroka.
Ob koncu konference so podelili priznanja, ki so jih prejeh:
Dominik Vrebič, Helena Kronovšek, Metka Veis, Zora Dobnik,
Danica Dolinšek in Marija Špeh.
T.TAVČAR
Letovanje v Selcah
Vodstvo Vzgojno izobraževalnega zavoda iz Karlovca name-
rava v začetku prihodnjega leta posodobiti svoj dom v Selcah
pri Crikvenici.
K financiranju prenove želijo pritegniti tudi ostale uporabnike
iz drugih hrvaških občin ter tudi iz nekaterih krajev sosednje
Avstrije, v šentjurskem Vzgojno izobraževalnem zavodu, ki
skupaj z Zvezo prijateljev mladine sodeluje s Karlovčani že
skoraj deset let menijo, da bi zaradi ugodnih možnosti za letova-
nje in šolo v naravi, zaradi bližine morja, urejene in varne plaže,
urejenih športnih naprav in prometne varnosti, možnosti za
sodelovanje s Karlovčani ne smeli zamuditi. Sredstva bi morali
zagotoviti januarja, v šentjurskem zavodu pa računajo na pomoč
interesnih skupnosti in tudi gospodarstva.
BJ
Zapostavljene Prevorje?
v manj razviti krajevni skupnosti Prevorje se krajani
čutijo zapostavljene in želijo podobno kakovost življenja kot
drugje v šentjurski občini. Za najnujnejše si pomagajo tudi
z dodatnimi in posebnimi prostovoljnimi prispevki kraja-
nov. Telefone so napeljali izključno s svojimi sredstvi. Letos
končujejo mrliško vežico, asfaltirali so kratek odsek Ceste
maršala Tita v Košnici, po neurju urejali ceste. Največje
težave imajo z izgradnjo večnamenskega doma, ki ga potre-
bujejo tudi gasilci in mladinci. Z materialom za dom so že
poskrbeli. Na Prevorju potrebujejo tudi več asfaltiranih
lokalnih cest in PTT omrežje, vendar je odgovor vedno:
denarja ni. Po asfaltiranju jezerskega klanca proti Planini bo
v prihodnjem letu prednostna naložba nadalnje asfaltiranje
makadamskega dela Ceste maršala Tita proti Lesičnem.
BJ
Gasilci
veterani
v občini Velenje je več kot
sedemdeset gasilcev starej-
ših od šestdeset let, ki imajo
za sabo štirideset ali več let
neprekinjenega članstva
v gasilskih društvih. Največ
jih je seveda iz Šoštarija, zi-
belke šaleškega gasilstva.
Velenjska gasilska zveza te
gasilce veterane vsako leto
povabi na srečanje, letos pa
so si ob tem ogledali še Šo-
štanj sko termoelektrarno ter
druženje zaključili dobre vo-
lje pri gostilni Vida v Zavod-
njah.
L. OJSTERŠEK
OBRAZI
Rajko Pintar
Rajko Pintar je že dve leti
odgovorni urednik Savinj-
skih novic, glasila sociali-
stične zveze občine Mozirje,
ki te dni slavi dvajset letnico.
Sicer pa je Rajko človek, ki
je izredno močno prisoten
v vsakdanjem življenju
Zgornje Savinjske doline.
Opravlja vrsto pomembnih
dolžnosti, je pa tudi predsed-
nik skupščine krajevne
skupnosti na Ljubnem.
Vsa ta njegova vpetost
v dogajanja zgornje Savinj-
ske doline se lepo vidi tudi
v Savinjskih novicah. Rajko
sicer poudarja, da je težava
v tem, ker časnik izhaja le
enkrat mesečno, pa je težko
biti aktualen. Predvsem za-
radi tega si prizadeva, da bi
bilo časniku več komentar-
jev, pa manj vesti in poročil.
To mu kar dobro uspeva. Po
drugi strani pa je časnik, ka-
kršne so Savinjske novice
primeren za objavljanje raz-
nih prispevkov o zgodovini
doline, etnoloških in drugih
znamenitostih, tako da imajo
največkrat trajno vrednost.
Sicer pa si Rajko žeh, da bi
k sodelovanju privabil čim
več zunanjih sodelavcev.
Ne vem, kdaj ima Rajko
kaj časa samo za sebe. Nič
kolikokrat sem videl, kako
ga vabijo na vse strani in ne
vem, če je že odklonil kakš-
no povabilo. K vsemu temu
pa je seveda treba dodati še
njegovo »župansko funkci-
jo« na Ljubnem. Tudi po nje-
govi zaslugi je kraj v zadnjih
letih precej napredoval. Zla-
sti na komunalnem področ-
ju, saj se lahko pohvalijo
s številnimi novimi pridobi-
tvami. Za to pa mora biti člo-
vek dandanes hiter in iznajd-
ljiv in mora znati obračati
denar. Saj vemo, kako hitro
narašča inflacija in marsik-
daj že zamujen teden pome-
ni veliko večje stroške. Raj-
ko Pintar pa poudarja, da
uspehov ne bi bilo, če ne bi
bila večina pripravljena de-
lati ter v obliki denarnih in
materialnih prispevkov
oplemenjevati skromna
sredstva, kijih danes premo-
re krajevna skupnost.
Brez dvoma je Reyko da-
nes eden izmed najbolj ak-
tivnih in znanih ljudi v Zgor-
nji Savinjski dolini. Poznam
ga in vem, da ima v sebi neiz-
merno veliko energije in da
bo takšen ostal še dolga leta.
JANEZ VEDENIK
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Je takšen zbor še potreben?
Za gostinsko turistični zbor le vedno mani zanimanla
Ali je gostinsko turistični
zbor v sedanji obliki sploh
še potreben? Tako so se
spraševali številni udele-
ženci 37. zbora, ki je bil to-
krat v Rogaški Slatini.
Mnenja so bila seveda delje-
na, dejstvo pa je, da je za
podobne prireditve vse
manj zanimanja.
Iz Celja se je letos tekmo-
valnega dela udeležila le eki-
pa delavcev hotela Evropa,
manjša paje bila tudi udelež-
ba ostalih gostinsko turistič-
nih kolektivov iz celjske re-
gije. Tisti, ki se zbora niso
udeležili, so poudarjali, da še
najmanj zaradi tega, ker so
stroški udeležbe že soraz-
merno visoki.
V dveh dneh so gostinsko
turistični delavci pokazali,
kaj vse znajo. Pomerili so se
v pripravljanju jedi, pogrinj-
kov, mešanju pijač, svoje
znanje so pokazali receptor-
ji, sobarice in drugi. Obisko-
valci so tudi imeli kaj videti.
Čudovite pogrinjke, narezke
in ostale dobrote, toda kaj,
ko je takšne stvari mogoče
videti zgolj na razstavah,
v veliko manjši meri pa
v vsakdanji ponudbi. Name-
sto razkošnih jedi, bi kazalo
predstaviti tudi takšne, ki
postajajo vse bolj vsakdanje,
od raznih enolončnic do
obar. Skratka, stvari, ki si jih
večina še lahko privošči tudi
v gostinskih lokalih.
Veliko so pričakovali tudi
od okrogle mize, na kateri so
skušali spregovoriti o nadalj-
nji perspektivi razvoja go-
stinstva in turizma v Slove-
niji, s posebnim poudarkom
na izboljšanju materialno so-
cialnega položaja delavcev,
zaposlenih v tej gospodarski
panogi. Udeležili so se je tu-
di predstavniki turistične
zveze Slovenije, Republiške-
ga sveta Zveze sindikatov in
zvezne vlade. Zlasti od sled-
njih so pričakovali, da jim
bodo konkretno odgovorih
na vprašanja, kaj zvezna vla-
da načrtuje za izenačitev go-
stinstva in turizma z ostalimi
gospodarskimi dejavnostmi.
Ne nazadnje tudi, kdaj jih bo
končno priznala kot največje
neto devizne izvoznike. Kon-
kretnega odgovora niso do-
bih niti na eno vprašanje, pa
je morda tudi zato toliko pri-
čakovana okrogla miza na
trenutke izzvenela kot obi-
čajni prepir.
Organizatorjem postaja
vse bolj jasno, da mora zbor
dobiti drugačno obliko in
vsebino. Morda bi ga bilo
treba pripraviti v okviru
skupnosti Alpe Jadran. Časa
do naslednjega zbora bo do-
volj. Morda bodo potem na
takšnem zboru sodelovali tu-
di gostinsko turistični delav-
ci iz naših največjih turistič-
nih središč, kot so Bled, Por-
torož in Radenci. Letos jih
na zboru namreč spet ni bilo.
In tudi to že marsikaj pove.
JANEZ VEDENIK
Priznanja najboljšim družbenim gostiščem
Pred prazniki je Celjska turistična zveza v gostišču Ob Savinji pripravila slovesnost, na
kateri so podeüli priznanja desetim najboljšim družbenim gostiščem v celjski regiji.
Splošno mnenje ocenjevalne komisije je bilo, da so tako v ponudbi kot kakovosti tudi
družbena gostišča v zadnjih letih precej napredovala. Prvo mesto so prisodili gostišču ob
Savinji, na ostala pa so se zvrstila naslednja gostišča: Sonce (Rogaška Slatina), Triglav
(Dobrna), Kajuhov dom (Šoštanj), Lovec (Vojnik), Slovan (Vransko), Ribič (Celje), Pri
ribniku (Kozje), Menina (Gornji grad) in Kmet (Luče).
JANEZ VEDENIK, Foto: EDI EINSPIELER
Pet zvezdic za gostišče grad Tabor
Gostišče na Laškem gradu Tabor je
gostinska komisija minuli mesec
ozaljšala s petimi zvezdicami. S tem
se je to gostišče uvrstilo v kategorijo
najvišjega kvalitetnega razreda.
Grajski gostinci pa so zadnje dni no-
vembra prejeli tudi kar sedem priz-
nanj na Gostinsko turističnem zboru
Slovenije v Rogaški Slatini.
Tako so prejeli zlato plaketo z diplo-
mo za jedilni list s cenikom pijač, sre-
brno plaketo z diplomo za enotno vse-
binsko zamisel in grafično podobo,
srebrno plaketo z diplomo za vinski
hst, Zdenko Sinkar je prejel srebrno
kolajno z diplomo za omizje in pripra-
vo jedi pred gostom, Drago Trabina,
srebrno kolgjno z diplomo v pripravi
jedi pred gostom, Jure Kapelar srebr-
no kolajno z diplomo za kulinariko,
prejeh pa so še zlato plaketo za poseb-
no vzorno embalažo za pivo. Tako so
laški grajski gostinci trem priznanjem
z lanskoletnega tekmovanja pridali še
sedem letošnjih. Laščani so na tekmo-
vanje v Rogaško Slatino prinesli s se-
boj tudi posodo, prte, pribor in vse
ostalo kar tudi sicer nudijo svojim obi-
skovalcem.
Laški grad je dobro obiskan tudi
v zimskih mesecih, svoja vrata pa ima
odprta vsak dan razen nedelje in pone-
deljka. Okoli 40 odstotkov gostov
predstavljivo delovne organizacije
s poslovnimi kosih, precej pa je tudi
zdraviliških gostov iz Laškega in Do-
brne ter posameznikov. Laščani ob-
ljubljajo, da bo cesta do gradu prevoz-
na tudi pozimi ob novozapadlem sne-
gu, saj jo bodo do 11. ure, ko gostišče
odpre svoja vrata, vedno splužiU.
N. G.
Turistični nagelj za
Rogaško Slatino
številnim priznanjem, ki
jih zadnje čase prejema
Zdravilišče Rogaška Slati-
na, se je konec prejšnjega
meseca pridružil še celolet-
ni Turistični nagelj, ki ga
podeljujeta Televizija Ljub-
ljana in Turistična zveza
Slovenije.
Letošnji naslov je prav go-
tovo prišel v prave roke, saj
Rogaška slovi po izjemno
kakovostnih turističnih, go-
stinskih in zdravstvenih sto-
ritvah, vse to pa je tudi plod
nenehnih prizadevanj za na-
daljnji razvoj ter številnih in-
vesticij, ki so to zdravilišče
povzdignile med vodilne pri
nas in tudi v Evropi. Zdravi-
hšče Rogaška Slatina obi-
skuje vedno več tujcev in je
praktično zasedeno skozi
vse leto. Po cenah se uvršča
v srednjeevropski razred, žal
pa finančni rezultati zadnje
čase niso odraz tega. Vzroke
za to je treba iskati, kot je
dejal direktor Darko Bizjak
v tečajnih razhkah, saj samo
zaradi njih izgubijo mesečno
več kot petnajst milijonov.
Skratka, dokaz več, da v se-
danji jugoslovanski eko-
nomski politiki potegnejo
krajši konec neto devizni
konvertibilni izvozniki, med
katere prav gotovo sodi tudi
to zdravilišče.
Celoletno bodečo nežo so
letos podelih Škocjanskim
jamam.
JANEZ VEDENIK
Poganjki z mlade veje
Konjiška občina se vse bolj uveljavlja tudi v turizmu.
Ta mlada gospodarska veja, ki nima dolgoletne tradi-
cije, kakor na primer drugi zdraviliški kraji na
območju, postaja v zadnjem obdobju vse čvrstejša.
Terme, ki jih gradijo v mladih Zrečah, pa naj bi sloves
turizma v občini ponesle še dlje v svet.
V minulih devetih mesecih leta so v konjiški občini
našteli skoraj 35 tisoč gostov. Najboljši oziroma najbolj
pogost gost je še vedno domači. Tujih gostov je bilo
nekaj manj kot 4 tisoč, v skupni statistiki pa se je
število gostov v primerjavi z enakim obdobjem lani
povečalo skoraj za polovico. Poraslo je tudi število
nočitev. Na Rogli, v Zrečah, Slovenskih Konjicah ali
v zasebnem sektorju kmečkega turizma je prenočilo
več kot 117 tisoč gostov. Prednjačijo spet domači gosti.
Unior je nosilec turistične dejavnosti v občini, ki pa
ugotavlja, da je največ gostov na Rogh ali v dohni pač
v mesecih s snegom. Morda bodo terme, proglašene za
zdraviliški kompleks, ta odstotek izravnale v prid tudi
ostahm mesecem leta. j^p
Ozaijšano Laško
Prednovoletna podoba La-
škega bo letos oživela že 15.
decembra. Delovne in gostin-
ske organizacije ter posamez-
niki bodo okrasili svoja proče-
lja ter ulice in s tem nadeli svo-
jemu mestu praznični videz.
Trgovska in gostinska podjetja
ter zasebniki bodo postavili
stojnice, trgovine pa bodo svo-
ja vrata pustila odprta nekoh-
ko dlje kot običajno. Vse to bo-
do Laščani storili zato, da bi
mestu vrnih nekdaj prijetni
nadih domačnosti božičnega
in prednovoletnega obdobja.
Otroke bo v Laškem obiskal
tudi dedek Mraz, ki se bo pri-
peljal s sanmi, če mu bodo to
dopuščale snežne razmere,
spremljale pa ga bodo živali,
mažoretke in godbeniki. Prvič
bo prispel na laške ulice 26.
decembra in se tam mudil še
trikrat.
Sicer pa Laščani načrtujejo
v prednovoletnih dneh še šent-
janževanje, pa koledovanje in
oživitev vseh tistih staroslo-
venskih običajev, ki so poveza-
ni s prihodom božiča in Nove-
ga leta.
Prireditev, ki naj bi v Laško
privabila številne obiskovalce
naj bi v bodoče postala tradici-
onalna. N. G.
20 let Savinjskih novic
s priložnostno razstavo v mozirskem kulturnem
hramu so tik pred prazniki obeležili 20-letnico izhajanja
Savinjskih novic, ki med lokalnimi časniki na Sloven-
skem prav gotovo sodijo med najbolj priljubljene.
Savinjske novice izhaJaJo mesečno in jih prejemajo
v vsakem gospodinjstvu mozirske občine, njihovo poslan-
stvo pa ni mogoče okviriti le z informacijsko funkcijo; prej
bi lahko rekli, da so Savinjske novice ves čas svojega
izhajanja znale negovati zlasti kulturniško in narodopisno
krajinsko podobo krajev in ljudi v Zgornji Savinjski
dolini, da so osveščale pri urejenosti krajev in domačij, za
ohranjanje naravnih lepot in kulturne dediščine. Preprost
domač jezik in slog sta njihova posebna odhka in najbrž je
vsaka njihovih številk tudi zaradi tega težko pričakovana
in brana.
Uredništvu tudi naše iskrene čestitke.
UM
NA KRATKO
Novo šentjursko društvo
Lanskega decembra ustanovljena šent-
jurska sekcija celjskega društva za po-
moč duševno prizadetim osebam je,
kljub težkemu začetku, letos med dru-
gim organizirala tudi strokovni izlet v Vi-
pavo in srečanje mater in skrbnic za dan
žena. Tudi Šentjurčani so spoznali potre-
bo po organiziranosti, na jutrišnjem obč-
nem zboru sekcije pa se nameravajo or-
ganizirati v društvo, izvohti društvene or-
gane in opraviti načrt dela za prihodnje
leto. Samostojno društvo bo vnaprej
združevalo starše in skrbnike prizadetih,
pomagalo k lažjemu vključevanju v živ-
ljenje in sodelovalo z drugimi društvi. Po
jutrišnjem občnem zboru ob 16. uri v mo-
telu Merx bo družabno srečanje z Zlatimi
strunami iz Rogaške Slatine.
BJ
Male vokalne skupine
v Vojniku
Marsikdo je že mislil, da letos tradici-
onalnega srečanja malih vokalnih skupin
v Vojniku ne bo, kajti ta prireditev je bila
vedno v prvi polovici leta oz. največkrat
aprila. Vendar so se pri KUD France Pre-
šeren v Vojniku skupaj s sekcyo mešani
oktet Lokvanj odločili, da srečanje vse-
eno bo in sicer 22. decembra ob 18. uri
v domačem kulturnem domu. Pokrovite-
lja sta ZKO Celje in krajevna skupnost
Vojnik, za nastop v obnovljeni dvorani
pa so organizatorji povabili kar 18 malin
vokalnih skupin, in sicer Koroški vokal-
ni kvintet Ajda iz Dravograda, moški ok-
tet Simon Gregorčič iz Velike Nedelje,
vokalno skupino Viva iz Matk, vokalno
skupino deklet iz Bukovice na avstrij-
skem Koroškem, oktet Kompole, kvartet
Frankolovčani, koroški oktet iz Prevalij,
kvintet Lastovka iz Polzele, rudarski ok-
tet iz T.Velenja, moški oktet Ponikva,
kvartet Ingrad iz Rogaške Slatine, Loški
oktet iz Loč, oktet Studenček z Ostrožne-
ga, kvintet Flamingo iz T. Velenja, Celj-
ski oktet, oktet Cevovod iz Lenarta in
domačin oktet Lokvanj.        T. VRABL
Težave s telefoniranjem
v Žalcu
Področje končne avtomatske telefon-
ske centrale v Žalcu je že lep čas znano
kot eno tistih, kjer prihaja do precejš-
njih težav pri telefoniranju. Pritožbe
naročnikov, so zato vse pogostejše, za-
radi tega so v podjetju za ptt promet
v Celju izdali posebno pojasnilo.
Poudarjajo, da telefonski promet v Slo-
veniji narašča hitreje, kot so ob načrtova-
nju telekomunikacijskih zmogljivosti
pričakovali, zato na posameznih področ-
jih prihaja do takšnih težav. Tako je tudi
v Žalcu, kjer temu ni vzrok nepravilno
delovanje telefonske centrale. Zaradi te-
ga so ustaviU vključevanje novih naroč-
nikov in omejili zmogljivost centrale ter
tudi naročili projekt za sanacijo. Kljub
temu, da projekt še ni v celoti izdelan, so
že določili katero dodatno opremo bo tre-
ba kupiti. Vsa oprema bo namenjena
v celoti za ureditev žalske telefonske cen-
trale, zato se njena zmogljivost ne bo
spremenila.
Po zatrdilu Janeza Grila, direktorja Po-
djetja za ptt promet СеЦе, bo vsa oprema
dobavljena do Sredine marca 1990, mon-
tirana pa do srede aprila prihodnjega le-
ta. Do takrat pa naprošajo za strpnost.
Dom krajanov prihodnje leto
v Dramljah so letos odkupili zemljišče
in sušilnico, ki jo bodo, ker letos ni bilo
dovolj denarja, preuredili v dom kraja-
nov prihodnje leto. Dokumentacija je že
pripravljena. Širitev telefonije je v zak-
ljučni fazi. Letos so dokončali mrliško
vežico in uredili njeno okolico. V tej šent-
jurski kr^evni skupnosti so imeh tudi
težave z neurji. BJ
Popravek
v sestavku tovarišice Zdenke Stopar
o mojem življenju in delu v prejšnji štev.
Novega tednika pod naslovom »Muza
močnejša od denarja«, seje v podnaslov
vmešal škrat ali kaj podobnega. Nisem
namreč diplomiral na likovni temveč na
pedagoški akademiji smer tehniški po-
uk-fizika, kar sem na obeh šolah tudi
poučeval. Zato je beseda akademski
v podnaslovu odveč. Seveda pa sem vse
svoje življenje posvetil slikarstvu, v šolah
pa mimo rednega pouka tehnike in fizike
likovnemu delu z otroci, hkovni opremi
objektov v šolah, na Hudinji poučeval
hkovni pouk, na osnovni šoli v Storah pa
kiparski krožek varjene plastike za če-
mer je povsod ostalo še kar precej sledov.
VINKO PEVCIN
Društvo pivovarjev
Zadnje dni novembra je v la-
ški Pivovarni zaživelo društvo
pivovarjev in sladarjev, ki je
prvo te vrste v Jugoslaviji.
Združili so se, da bi se dodat-
no izobraževali, zasledovali no-
ve dosežke na področju pivo-
varske industrije, se sestajali
ob določenih težavah, sodelo-
vali pri pripravi razvojnih na-
črtov, inovativni dejavnosti, da
bi tu in tam pripravili strokov-
ne ekskurzije v sorodne delov-
ne organizacije...
Pobudo za ustanovitev dru-
štva je že spomladi dal pivovar
Ludvik Lavrinc: »Ustanovitev
društva je že dolgoletna želja
starejših pivovarjev. Pri tem so
nas vodila nova dognanja v pi-
vovarski industriji, ki jih mi
v šolah še nismo osvajali, želi-
mo pa jih spremljati v praksi.
Združih smo se tudi zato, ker
naša delovna organizacija po-
staja vedno večja in ker je zato
priložnosti za sestajanje in po-
govore vedno manj.« V dru-
štvo se smejo včlaniti tudi že
upokojeni pivovarji in sladarji,
zaenkrat pa se omejujejo zgolj
na laške pivovarje, čeprav pra-
vilnik dopušča, da bi se v bo-
doče morebiti včlanili tudi pi-
vovarji drugih pivovarn.
Trenutno šteje društvo 31
člćinov, za članstvo pa se pivo-
varji ne boje, saj je mladih, ki
jih zanima ta poklic še kar veli-
ko, tako da ni bojazen vsaj za
prihodnjih dvajset let.
N. G.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Gala galerija pod starim stropom
Mozaik ¥ Ziaanškovi ulici ¥ Celju mlka¥na no¥ost
Ni naš namen pisati, kako vse več
trgovin in butikov je zacvetelo v za-
sebni lasti, temveč opozoriti na no-
vost, kot jo je predstavila trgovina in
galerija Mozaik v Zidanškovi ulici
3 v Celju.
V nadstropju starodavne hiše, v pro-
storih, obnovljenih po zapovedih stro-
kovnjakov, je Mozaik ob prisotnosti
številnih odličnikov in butičnikov od-
prl Gojmir Klinar, ki je v goste pova-
bil eminentne goste. Med njimi je bil
pred Rokom Petrovičem brez dvoma
zvezda pisatelj, satirik Igor Torkar, ki
je v trgovskem delu s knjigami komaj
sproti podpisoval in koval verze v svo-
jo pravkar izšlo knjigo iz zbirke Zgo-
dovinski spomini. Izšla je pri založbi
Adit, z naslovom Meditacije o mojem
času. Veliko zanimanje obiskovalcev
pa je veljalo tudi umetniku, kiparju in
slikarju Boštjanu Putrihu, ki mu je
pripadla čast, da prvi razstavlja svoja
kiparska in sUkarska dela v prvi zaseb-
ni galeriji v Celju.
Tako je odprtje te zasebne trgovine
z galerijo tistega popoldneva v resnici
bil kulturni dogodek, ki je slehernika
prijetno presenetil že kar v prvem delu
prodajnih prostorv. Posebnost Moza-
ika je namreč stalna prodajna razstava
knjižnih del, časopisov, revij naših in
zamejskih založb, ki jih zastopa že
omenjeno podjetje Adit iz Ljubljane,
to pa so: ŽTT iz Trsta, Mohorjeva druž-
ba iz Gorice in Celovca (žal ne tudi iz
Celja), založba Drava iz Celovca in za-
ložba Wieser.
Prva knjiga, ki je izšla iz zbirke zgo-
dovinski spomini pri tej založbi, je to-
rej Torkarjevo delo. Na promociji gaje
predstavil urednik zbirke Bogdan Pé-
trie. Meditacije prinašajo tiste resnice.
je dejal, o katerih se nekoč ni smelo
govoriti naglas. Zgodovinski spomin
skuša to popraviti. Torkarjeve medita-
cije budijo spomin na predvojni, vojni
in zlasti povojni čas. lYetji del je naj-
obširnejši, in kakor je dejal avtor, ki
zna biti brez dlake na jeziku, je nastal
potem, ko so tudi njemu sneli ključav-
nico z ust. Dolžnost pisatelja je, pravi
Torkar, da odpira probleme, reševati
jih morajo drugi. Zgodovinski spomin
bo zato še marsikaj razkrinkal. Deni-
mo današnje dogodke v Jugoslaviji:
tudi po teh ruševinah bo še hodil zgo-
dovinski spomin! V prijetnem pogovo-
ru z obiskovalci se je pisatelj zavzel za
dialoško in ne monološko družbo, za
katero pravi, da sicer še ne ve, kako se
bo imenovala.       ...■^...л......._ - .      -^.
Vsekakor so Torkarjeve Meditacije
o mojem času izrazito avtobiografsko
meditiranje človeka, »ki je bil zaprt
v vseh režimih«, kakor se sam pošali.
In vendar iz njegovega branja odseva
igrivost. Torkar se označuje za nepo-
pravljivega optimista, ki je vedno zno-
va razočaran. Dušo si lajša z epigrami,
po katerih je dobro znan, in ki so tudi
zadnji, četrti del knjige. Ta bo nasme-
jal, zbodel io dal misliti. Na primer:
»Zdaj z Velesrbi je tako, da srbski ku-
pus hvalijo, klobase kranjske pa jedo.«
Če bodo v Mozaiku znali obdržati
umetniško raven in tudi ponudbo v tr-
govinskem delu, se smemo nadejati še
kakšnega podobnega kulturnega
utrinka. MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Odprite vrata.
Osvajalec priiiaja!
Renesansa slO¥ensklh besedil
Tudi tedaj, ko se na pašni-
ku kulture pase sedem su-
hih krav, ali pa še posebej
zato, je treba pripraviti
kakšen šok projekt, ki bo
gledalce pritisnil na stole,
pravijo v celjskem gledališ-
ču. Zavzemajo se za takšno
repertoarno politiko, ki po-
tem gledalcem še po dolgem
času vsaj po enem delu še
ostaja v spominu. Letos naj
bi to poslanstvo opravil
Osvajalec, avtorja Andreja
Hienga. Premierno ga bodo
uprizorili še ta mesec.
ZakiO pisati o Osvajalcu
prej, preden bo v Celju ugle-
dal luč sveta? Zato, ker je to
delo označeno za enega naj-
boljših v povojni dramatiki,
in ki predstavlja že klasiko iz
Hiengovega takoimenovane-
ga španskega cikla. Drama
ima izredno premišljeno
zgradbo, prikazuje propad
velikega španskega osv£yal-
ca dona Felipeja, ki španski
kroni pribori deželo Indijan-
cev, potem pa ga zaradi ne-
usmiljenih političnih intere-
sov degradiržOo in ponižajo
v sitnega starca. Krstna upri-
zoritev Osvajalca je bila
v Beogradu in Celjani upajo
na kakšen odmev v celjski
premieri tudi od tam. Pred
dvćgsetimi leti so Osvajalca
z uspehom igrali v Ljubljani,
celjska premiera bo tretja.
Sploh se slovenskih besedil
drži usoda, da jih gledališča
zaigrajo, potem pa gredo za
vselej ali za dolgo časa v pre-
dal, vse dokler jih kdo po-
novno ne odkrije. Zadnje ob-
dobje pa je vendarle nekakš-
na renesansa za slovenska
besedila, saj jih bolj vredno-
timo in v gledališčih jih več
igrajo.
Z Osvajalcem, ki ga za celj.
sko premiero režira Vinko
Möderndorfer, si ansambel
skuša utreti pot na vse mož-
ne festivale, zlasti pa na Ste-
rijevo pozorje, kjer ga ni bilo
že šest let.
Predstava hoče biti vrh se-
zone, predvsem pa znova
opozoriti na celjsko poklicno
hišo, ki na znotraj bije gmot-
ni in kadrovski boj, na zunaj
pa mora kazati blišč in bar-
žun. Predstava bo stala mno-
go več kot dve normalni, pa
čeprav bo scena »čista in go-
la« (Roberto Stell), so na njej
uporabljeni elementi natanč-
no premišljeni. Ogromen
projekt in napor za ves an-
sambel, ki ga ne bi bilo mo-
goče izpeljati brez Tima La-
ško^ Lesne Slovenj Gradec
in Železarne Štore.
Tretja premiera v sezoni,
v glavnih vlogah Ljerka Be-
lak, Bojan Umek in Janez
Bermež, naj bi bila torej šok?
Bil je čas.
MATEJA PODJEE
Kiosici - joj, Icam bi del?
Arhitekturna delavnica, ki
je bila v Klubu Ivan Cankar
v Celju 9. novembra v organi-
zaciji Zavoda za planiranje in
izgradnjo. Društva urbani-
stov celjske regije in kultur-
nega kluba na temo »Ali v Ce-
lju potrebujemo kioske«, je
dala strokovnjakom nekaj za-
nimivih iztočnic in pobud.
Organizatorji so pripravili
takšno pogovorno arhitektur-
no delavnico predvsem zato,
ker je bilo v Celju že nekaj časa
čutiti vse večji odpor do vse
večjega, oblikovno neenotne-
ga števila raznih kioskov in to
predvsem v centru mesta in ne
v predmestjih, kamor bi ti si-
cer sodili zavoljo manjkc^joče
preskrbe. Na pogovoru se je
zbralo več kot 50 strokovnja-
kov, žal pa ni bilo celjskih arhi-
tektov in urbanistov, z izjemo
dveh iz Razvojnega centra.
V dolgem pogovoru v noč so
izoblikovali nekaj stališč, ki bi
se jih veljalo držati. V ožjem
mestnem središču, predvsem
v celjskem zgodovinskem je-
dru, n^ ne bi bilo nobenih kio-
skov. Zainteresirane zasebni-
ke za kioske je potrebno z lo-
kacijo preusmeriti v nove sose-
ske, tja, kjer še ni drugih loka-
lov. Razmisliti bi veljalo tudi
o n^emu kioskov, ki bi se lah-
ko selili tako, kot bi stanovanj-
ske soseske gradili. Dandanes
je preveč čutiti neenotno ko-
munalno politiko tudi na tem
področju, so ugotavljali na ar-
hitekturni delavnici. Tudi ni
slaba zamisel o tem, da naj bi
za urejen videz mesta skrbel
mestni arhitekt, ki bi bil odgo-
voren za lep izgled mesta tudi
pred javnostjo.
Podobni razgovori v Maribo-
ru in Ljubljani so rodili sadove
in povlekli sklep, da v centrih
mest ni prostora za kioske, ki
predstavljajo rezultat revščine.
V Celju n^ bi ta problematika
prišla kdaj tudi na dnevni red
občinske skupščine.
Dnevi
v znamenju plesa
v Ljubljani se jutri, v petek,
začenjajo slovenski dnevi ple-
sa. Cankarjev dom bodo do ne-
delje polnile številne plesne
skupine. Med več kot trideseti-
mi se bosta v soboto z našega
območja predstavili dve: Ples-
na skupina Media iz Titovega
Velenja z delom Privid, v kore-
ografiji Irene Gorogranc in
Plesni forum Celje s plesom
Ars Amphiboliae, v koreogra-
fiji Save Malenšek.
Dnevi plesa v Ljubljani so
n^večje srečanje plesnih sku-
pin. Letošnji plesni dogodek
pa bo za plesalke Plesnega gle-
dališča Forum СеЦе še sloves-
nejši, saj bodo istega večera
podeljevali tudi priznanja. Za
prispevek k razvoju sodobne-
ga plesa v Sloveniji bo listino
Mete Vidmarjeve prejela kore-
ografinja Plesnega Foruma Ce-
lje, Cordana Stefanovič-Er-
javec.
Nato na Plesno gledališče
Forum 11. decembra odh^a na
mednarodni Teden sodobnega
plesa v Zagreb, ki letos prvič
organizira koreografsko tek-
movanje. Prijavilo je dve kore-
ografiji: Magma, Cordane Ste-
fanovič-Erjavec in Ars Amphi-
boliae Save Malenšek.     MP
Trnova obnova
Plečnikovega
vodnjaka
V Šentjurju so končno
začeli obnavljati razpada-
joči Plečnikov vodnjak.
Pravzaprav je postal Pleč-
nikov vodnjak za Ipavčevo
hišo z biedermayerskim
pročeljem, ki ga je obnovil
Plečnik, velika šentjurska
kulturna črna pika. Streha
vodnjaka seje najbolj ruši-
la prav v času, koje Plečni-
kova razstava začela pot po
svetovnih umetniških pre-
stolnicah. Težava je bila,
ker je bila Ipavčeva hiša
z vodnjakom mojstra Pleč-
nika v zasebni lasti. Šent-
jurska kulturna skupnostj
je objekt konec zime odku-
pila. Pred dnevi so začeli
z obnovo razpadle vodnja-
kove strehe, srednjeročno
pa n^ bi obnovili tudi
Ipavčevo hišo.
BJ
GOSTILNA ZELENI GAJ
iz Gotovelj
vas vabi na
10. TRADICIONALNO
SILVESTROVANJE
' Ob dobri kapljici in prigrizku vas bo zabaval priznani
duo CANDY.
Informacije po telefonu 713-222.
STANOVANJSKA ZADRUGA
»ATRIJ« CELJE, Gledališka 4
VABI:
na razgovor ekonomiste finančne
stroke
o možnostih razvoja stanovanjskega zadružništva.
Interesenti naj pokličejo po telefonu 21-656/39 ali se
oglasijo v prostorih SZ ATRIJ. Vabilo ima namen, da
se pridobijo informacije o interesentih in ne obvezu-
je SZ Atrij za sklenitev delovnega razmerja.
Ratimir Pušeija v Rotovžu
Akademski slikar Rati-
mir Pušeija je v drugi polo-
vici novembra razstavljal
v mariborskem razstavišču
Rotovž, v decembru pa bo-
do ista dela prenesli še
v Umetnostni paviljon
v Slovenj Gradec.
Pušeija sodi v tisto genera-
cijo slikarjev, ki se izražajo
tudi z metafizičnimi simboli.
Njegov najnovejši cikel Pri-
sotnost mitologije nam raz-
kriva nove poglede na nje-
gov dosedanji likovni izraz.
V omenjenem ciklu se pojav-
lja cela vrsta simbolov, ki
razkrivajo avtorjev odnos do
sveta, do filozofije in seveda
tudi do slikarstva, saj se
z njim izraža. Na slikah sre-
čujemo simbole znanih an-
tičnih mitoloških bitij od La-
okonta, Nike, Pozejdona, do
»novejših simbolov« v Križa-
nem, Evridiki, pa v podobi
Krucifiks, homunkulus, ki
ponazarja genetski inženi-
ring. Pušeija nas s celo vrsto
simbolov spominja na uje-
tost doživetega, obenem pa
nam pušča ravno z drobno in
domišljeno simboliko odpr-
ta vrata, da se »izmislimo« iz
sveta ubijajoče konvencije.
Sploh ironizira nekatere po-
stulate vsakdanjega življe-
nja, saj je nasükal nad »Raz-
petega« kodno črto, ki jo sre-
čujemo vsakdan na etiketah
proizvodov naših izvozni-
kov. Modro zelene kombina-
cije, ki prevladujejo, so se
našle v novi družbi z rumeno
in rdečo, vse pa je povezano
s svobodnejšo formo, bolj
nekonvencionalno potezo.
Hladni in preračunljivi Pu-
šeija se je tokrat predstavil
v svobodnejši luči, a zato še
bolj prepričljiv, bolj polno-
krven, še bolJ likoven in živ-
ljenjski.
Ne moremo mimo njego-
vega slikarstva, v zadnjem
ciklu pa sploh, da ne omeni-
mo dvojnosti, ki jo slikar
upodablja nad in pod črt«
nevidnega tolmuna, ki ga a\
tor imenuje življenje. Odsli-
kave povzročajo dvojno sli-
ko, toda to ni avtomatizern
ponavljanja zrcalne slike, je
simbolna transformacija iz-
hodišča, je novo videnje re-
fleksije. Zunanji svet, ki nam
ga ponazaija Pušeija, je sim-
bolika njegove notranje
zgradbe, je v mnogočem on
sam.
Odlično razstavo spremlja
skrbno opremljen in urejen
katalog, ki ga je izdal Likov-
ni salon Celje v sodelovanju
z Razstavnim salonom Ro-
tovž Maribor in Umetnost-
nim paviljonom Slovenj
Gradec. Spremni tekst je na-
pisala ' Meta Gabršek Pre-
sene, v srbohrvaščino ga je
prevedel Ante Žutić, v an-
gleščino Saša Komadina, fo-
tografije so delo Viktorja
Berka, obhkoval pa ga je Jo-
že Domjan.
DRAGO MEDVED
Ne ustaviti zaposlovanja
¥ kulturi še ¥edno katìro¥ske teža¥e
Kljub negotovim časom
za kulturo v prihodnjem le-
tu, načrtujejo kulturne
ustanove, ki imajo sedež
v Celju v letu 1990 nove za-
poslitve, strokovno izpopol-
njevanje, štipendiranje. No-
ve zaposlitve načrtujejo
v Muzeju revolucije in sicer
kustosa-dokumentalista za-
radi razvoja računalniške
obdelave podatkov in na
povečanem delu stalne zbir-
ke povojne izgradnje.
Slovensko ljudsko gleda-
lišče ima v načrtu igralko-šti-
pendistko, saj je znano, da
na celjskem poklicnem gle-
dališkem odru primanjkuje
mladih igralcev. Zaposliti
nameraviOo tudi kurjača-
vzdrževalca, kajti to delo je
bilo doslej pogodbeno. Za-
vod za kulturne prireditve
potrebuje kustosa-pedago-
ga-dokumentarista, saj me-
nijo, da je za delovanje po-
klicnega razstavišča doku-
mentiranje in evidentiranje
stalne zbirke in pedagoško
delo nepogrešljivo. Zavod za
varstvo naravne in kulturne
dediščine mora za dejanske
potrebe pa tudi po zakonu
o naravni in kulturni dediš-
čini ter po normativih in
standardih zaposliti doku-
mentarista. Zgodovinski ar-
hiv potrebuje enega arhivi-
sta in enega manipulanta. Ta
ustanova ima sicer velik ka-
drovski zaostanek glede na
dejanske potrebe.
Na vidiku je tudi več oblik
strokovnega izpopolnjeva-
nja. Slovensko ljudsko gle-
dališče načrtuje izpopolnje-
vanje za svoje strokovne ka-
dre v Stratfordu in Londonu
ter v Parizu in Avignonu. Za-
vod za kulturne prireditve
načrtuje ogled mednarodnih
hkovnih manifestacij v Be-
netkah, svetovne razstave
knjižne ilustracije v Brnu in
prisostvovanje na Dnevih
sodobne jugoslovanske glas-
be v Opatiji. Zavod za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine pa načrtuje študijsko
potovanje za dva udeleženca
v sosednje države za področ-
je arheologije ter naselbin-
ske in etnološke dediščine,
študijsko potovanje v nara-
voslovne predele v Italiji ter
proučevanje staroslovenskih
vedut v Avstriji. Pokr^inski
muzej načrtuje udeležbo na
11. kongresu s temo Brona-
sta plastika in rimska religi-
ja, tudi z referatom Mala bro-
nasta plastika Celeie.
D. M
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Marjan Podobnik Darko Cerovski
Jože Voga
Stane Lesnika
Ivan Pevec
Jože Kovaćić
Gregor Ušen{
Iz dežja pod kap ali razcvet podjetništva
Reorganizacijski kaos v šentjurskem kmetijskem kombinatu
Jugoslavija ima Srbijo in Slovenijo,
Šentjur ima svoj kombinat. V obeh prime-
rih zagrete in pregrete glave vstrajno iš-
čejo in druga drugi dokazujejo resnico.
Šentjurska resnica se vrti okrog vpraša-
nja reorganizacije kombinata. Katera pot
bo prava? Enovito podjetje? Dvoje ali tro-
je podjetij? Morda pet podjetij?
O reorganizaciji so v šentjurskem kombi-
natu, ki sicer velja za enega najboljših
v Sloveniji, začeli razmišljati spomladi. Po
besedah upravnika klavnice Rada Tržana
so računali, da bo reorganizacijo treba spe-
ljati do leta 92, vendar je zakonodajalec
skrajšal rok na prvi januar 90. V razpravo so
šli trije predlogi: enovito podjetje s profit-
nimi centri, organizacija dveh ali več podje-
tij, tretji predlog je klavnici, trgovini, lastni
proizvodnji, transportu in temeljni organi-
zaciji kooperantov ponujal pet samostojnih
podjetij. Ze pred dokončno odločitvijo so
lastno pot ubrali v trgovini in lastni proiz-
vodnji. Nad lastnim podjetjem so se potem
navdušili še v klavnici in transportu, z vse-
mi štirimi se reorganizaciji upirajo v TOK
in podružnici kmečke zveze.
Kal hočeta TOk In kmečka
zveza
Konec novembra so se strasti razplamte-
^ le. V klavnici, transportu in TOk naj bi
izglasovah referendum o izločitvi iz kombi-
nata. V klavnici in transportu je referen-
dum uspel, v TOK so ga kmetje bojkotirah.
Pred stavbo kombinata se je zbralo 30 trak-
toristov, učenci kmetijske šole in prišli so
tudi kmetje. Referendum ni uspel. Zakaj
kmečka zveza in kmetje nasprotujejo razbi-
janju kombinata, pa je pojasnil predsednik
kmečke zveze Ivan Pevec: >>Ne moremo
pristajati na razdružitev kombinata vse dot-
lej, dokler ni rešeno vprašanje zadružne
lastnine. Zahtevamo organizacijo kmetov,
ki bo delovala na klasičnem načinu organi-
ziranja. Zadruga bi morala vključevati trgo-
vino in klavnico, brez tega normalnega kro-
ga ni. Če hoče lastna proizvodnja po svoji
poti, naj gre, toda prej naj vrne zadružno
lastnino.«
Podobno razmišlja tudi upravnik TOK
Jože Kovačič, ki je pojasnjeval, da zakono-
daja o podjetju, natančno 192. člen, daje
pravno podlago za to, da TOK ostaja tak-
šen, kot je bil doslej, reorganizira pa se po
sprejetju zadružne zakonodaje. »Če bi
v kombinatu pravočasno dobili navodila,
če bi bila zakonodaja jasna, potem do zaple-
tov ne bi prišlo«, je bil prepričan kovačič.
Ker pa zakonodaja stvari ni dorekla, je
TOK že pred bojkotom sprožil spor na so-
dišču združenega dela, kjer naj bi proučili,
ali morebiti ne obstajajo zadržki za izločitev
lastne proizvodnje in trgovine iz kombina-
ta. Sodišče združenega dela je zahtevek
TOK zavrnilo kot neutemeljen. Zadružni
svet TOK, ki je bil v ponedeljek, je sklenil,
da postopek nadaljuje na drugi stopnji,
obenem pa so v ponedeljek potrdili stališ-
če, da TOK še naprej zavrača reorganizacijo
in čaka na zadružno zakonodajo.
TOK in kmečka zveza sta poskušala do-
seči svoj prav tudi na republiških forumih.
Iz šentjurske podružnice so poslali pismo
skupščini Slovenije in obiskali predsedni-
ka skupščine Mirana Potrča. V Ljubljani
so oblasti potrdile, da je z reorganizacijo
treba počakati, problem bo obravnavala re-
pubhška skupščina 18. decembra, delegati
naj bi takrat sprejeh interventni zakon,
s katerim bi prekinili in zaustavili vse dose-
danje poskuse reorganizacij, ki gredo
v drugačno smer, kot je bilo predvideno.
Zahteve TOK in kmečke zveze podpira
tudi kmečka zveza Slovenije. Predsednik
slovenske kmečke mladine Marjan Podob-
nik je bil jasen: »Povedali smo, da reorgani-
zacije pred sprejetjem zakonodaje niso
sprejemljive. Intenzivno se naj dela na tem,
kaj v neki sredini hočejo, z reorganizacijo je
treba čakati. PozanimaU smo se v skupšči-
ni, kjer smo izvedeh to, da je vsak referen-
dum ničen. Gre torej za razmetavanje de-
narja, ne glede na izid bo referendume tre-
ba ponavljati po sprejeti zakonodaji. Po
moji oceni je pri sprejemu zakona nekaj
namenskega čakanja, da so si veliki sistemi
lahko stvari uredih tako, kot jim ustreza. Če
bi šentjurski kmetje pristali na odcepitev,
bi sicer imeli svojo zadrugo, toda revno kot
cerkveno miš. Odpovedali bi se vsej aku-
mulaciji, zato je treba počakati.
Tujega nočemo, svojega ne
damo
Kaj je pravzaprav tisto, kar kmetje zahte-
vajo kot svojo zadružno lastnino? Po bese-
dah Ivana Pevca je to vsa lastnina, nastala
okrog leta 60. »Takrat so kmetje morali sto-
piti v zadrugo, s svojimi deleži so zgradih
trgovine, zadružne domove in kupili meha-
nizacijo. Vse to hočemo zdaj nazaj,« je bil
odločen Pevec.
Da bi bilo vse tako kot je treba, so Šenf-
jurčani oblikovali komisijo za razdelitev
premoženja. Član te skupine Jože Voga je
prepričan, da se je kombinat širil tudi na
račun zadružne lastnine. »Danes ugotavlja-
mo,« pravi Voga, »da so trije tozdi na višku
gospodarskega razvoja, nekateri pa pozab-
ljajo, da so pred leti plavali v rdečih števil-
kah, denar za sanacijo paje krila kooperaci-
ja. Tudi repubhška sredstva za hitrejši raz-
voj kmetijstva so si najprej delili drugi toz-
di, nazadnje je ostanek pobrala kooperaci-
ja. Nimamo pohlepnih želja po kombinato-
vi lastnini, hočemo le svoje zadružno pre-
moženje.«
Svoj del terja tokrat tudi kmetijska šola.
Gregor Ušen, predstavnik kmečke mladine
pravi: »Kombinat nam je leta 62 vzel 110
hektarov obdelovalne zemlje in živino
v hlevu. To zdaj hočemo nazaj, kako naj
sicer opravljamo prakso.«
Druga plat medalje
Tako torej TOK in kmečka zveza. V na-
sprotnem taboru, pa naj mi bo oproščena
diferenciacija, razmišljajo drugače. Uprav-
nik lastne proizvodnje Bogdan Knez me je
po telefonu zavrnil, naj o vsem skupaj vpra-
šam koga drugega. Upravnik klavnice Ra-
do Tržan pa je stvari razlagal takole: »V
klavnici smo ocenili, da je samostojno po-
djetje za nas najboljša pot. Na tem gradimo,
poti nazaj ni. Priporočila o čakanju na zako-
nodajo niso umestna, kajti s tem bi glavo
tiščali v pesek in prelagali breme na tiste, ki
bi morda prišh za nami. Tako kot problem
zadružne je treba rešiti tudi problem druž-
bene lastnine. Na osnovi zadružne lastnine
nameravamo zadružnikom dati pravico do
upravljanja. Doslej zadruga ni imela nepo-
srednega vphva na poslovanje. TOK je,
npr., imel delegate v centralnem delav-
skem svetu, ki pa se s poslovanjem ni uk-
varjal. Tudi zaradi skupnega imena, Kme-
tijski kombinat, nima smisla vztrajati sku-
paj. Mi smo se na tržišču potrjevali s kvali-
teto, z njo se bomo potrjevah tudi v prihod-
nje in mislim, da bomo skupno ime, sku-
pen nastop na tržišču, preboleli brez večjih
posledic. Osebno sem prepričan, da je edi-
na pot pet podjetij.«
Samostojno podjetje ostaja jasen cilj tudi
v lastni proizvodnji, trgovini in transportu.
Nekoliko drugačno vizijo je o kombinatu
imel direktor Stane Lesnika. Zagovarjal je
stahšče, naj bi kombinat postal enovito po-
djetje. »To naj bi bila prehodna rešitev,«
pravi Lesnika. »Treba je vedeti, da je pred-
log nastal pred pol leta, ko nihče ni znal
povedati, kaj natančno je treba storiti. Moj
cilj je bil pravno zavarovati lastnino, imeli
bi pravnega titularja, ko bi bila znana zako-
nodaja, bi pristopili k reorganizaciji. Pred-
log je bil zavrnjen, češ da skupne organiza-
cije ne potrebujemo. In da povem jasno,
tudi sozd je pritiskal, da tukaj nastane pet
podjetij.«
Tudi odnosi kličejo po
reorganizaciji
Vsak krmar bi torej kombinatovo barko
krmaril po svoje. Reorganizacija je povzro-
čila pravi kaos, skrhala pa je tudi medse-
bojne odnose vodilnih. Tega v kombinatu
sicer nočejo obešati na vehki zvon, Rado
Tržan pa je na vprašanje o tem pojasnil, da
vodilni še vedno sedijo skupaj in rešujejo
stvari. A o skrhanih odnosih je sUšati na
vsakem koraku, kažejo pa se tudi v predlo-
gu o razrešitvi direktoija Lesnike. Predlog
je obravnaval centralni delavski svet, svoje
mnenje naj bi povedala tudi konferenca
sindikata in občinska skupščina, kjer niso
rekli ne črno ne belo. Razlog je po oceni
delegatov - pomanjkanje argumentov. Do-
končno odločitev je sprejemal delavski
svet v torek, mnenja o razrešitvi pa so raz-
lična. Ivan Pevec trdi da ni upravičena, da
je rezultat trenja vodij tozdov. Enakega
mnenja je sekretar mladine Darko Cerov-
ski, upravnik klavnice paje razmišljal tako-
le: »Direktorje ves čas podpiral dislocirano
upravljanje in krepil visoko stopnjo samo-
stojnosti. Koje začel razmišljati o enovitem
podjetju, so njegove ideje vzbudile negativ-
ne reakcije. Ne gre za nobeno etiketiranje,
razprave o razrešitvi so logična posledica
stanja.«
Občinski možje pa v glavnem
nič
In kaj na vsa dogajanja v kombinatu pra-
vijo občinski možje? V glavnem »modro«
molčijo in se držijo pravila, ki jim v tem
trenutku pride hudimano prav: politika naj
se ne meša v gospodarstvo. A ker je kombi-
nat na prelomnici, bi si malce večjo angaži-
ranost občinskih mož n^brž zaslužil. Izjas-
nila se je le mladina, ki je tokrat odločno
stopila na stran TOK in kmečke zveze. Se-
kretar mladine Darko Cerovski je prepri-
čan, da se o reorganizaciji v kombinatu ne
morejo pogovarjati vse dotlej, dokler ni re-
šeno vprašanje lastnine. Sekretar sociah-
stične zveze Ferdo Žagarje povedal, da bo-
do o kombinatu morda razpravljali ob pri-
pravah na občinsko konferenco. Miran Ko-
ren, sekretar partijske organizacije meni,
da se v konkretne razmere komunisti ne
vtikajo, komunistom v kombinatu pa so
pred časom predlagali, naj zahtevajo odgo-
vore na vprašanja, kaj pomeni reorganizaci-
ja v smislu nadaljnjega razvoja, kaj pomeni
to za notranje odnose in kakšni so razvojni
načrti, ki reorganizacijo potrjujejo.
Šentjurski župan Vlado Gorjup paje oce-
nil, da so osebni odnosi pripeljali stvari
tako daleč, da poti nazaj ni, pristojnost
skupščine paje v takšnih primerih vprašlji-
va. Še zlasti ker, npr., ukrep družbenega
varstva ni bil potreben, sanacija tudi ne.
Zadnja vest iz Šentjurja
člani centralnega delavskega sveta v Kme-
tijskem kombinatu so v torek dopoldne raz-
pravljali o razrešitvi generalnega direktorja
Staneta Lesnika. Predlog ni bil sprejet, ker se
je nekaj članov vzdržalo.
samoupravni odnosi pa medna tudi niso
bih kršeni. Okrog direktorja se skupščina
ni izjasnila, ker ni bilo argumentov, po žu-
panovem mnenju pa vsi problemi izvirajo
iz kadrovske politike občine, koncentracije
nekdanjih občinskih funkcionarjev v kom-
binatu, ki pa problemov niso v stanju vide-
ti, niti razrešiti.
Takšna je torej podoba šentjurskega
kmetijskega kombinata. Kako se bo raz-
pletla zgodba, je najbrž težko napovedova-
ti. Škoda je le, da ljudje zgubljajo čas in
živce na stvareh v času, ko bilo treba ener-
gijo usmerjati drugam. Tudi v rezultate. Po
desetih mesecih ima namreč TOK 314 sta-
rih milijard izgube, transport 75 starih mili-
jard. Klavnica, trgovina in lastna proizvod-
nja imajo sicer preko sto starih milijard
ostanka dohodka. Vsaka od treh temeljnih
organizacij. Če kdo razmišlja o novih pro-
gramih, razvoju - o tem pa doslej ni bilo
slišati ničesar.
IRENA BASA
10. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Podružnica
kmečice zveze
tudi na Vrliu
Na Vrhu nad Laškim,
kjer je izrazito kmetijsko
področje z največ oddani-
mi tržnimi viški kmetij-
ski zadrugi med vsemi
krajevnimi skupnostmi
v laški občini, so tamkajš-
nji kmetje ustanovili po-
družnico Slovenske
kmečke zveze.
Nova organizacija, ki je
prerasla v politično stran-
ko, bo vključevala tudi
vse zainteresirane kmete
iz ostalih krajevnih skup-
nosti, ki doslej še niso bili
vključeni v katero drugo
podružnico.
Na Vrhu so se dotaknili
številnih problemov - ce-
novnih nesorazmerij, mo-
nopolističnega obnašanja
mlekarn v našem prosto-
ru, zadružnega organizi-
ranja in zadružne lastni-
ne, ki bi jo radi »pojedli«
tudi veliki giganti
(SOZD), lovcev in lov-
stva, ki ničesar ne naredi
v smislu zaščite gozdov in
kmeta, govorili so o uma-
zanih poslih izvoza in
uvoza kmetijskih proiz-
vodov, o predvolilnih ak-
tivnostih, reorganizaciji
upravnih organov in še
marsičem.
Podružnica Slovenske
kmečke zveze na Vrhu ob
ustanovitvi sicer ni spre-
jela programa dela (nalo-
go so zaupali upravnemu
odboru), vendar so naj-
bolj nujne aktivnosti štr-
lele že iz razprav samih.
Ob koncu so izvolili 14-
članski upravni in nad-
zorni odbor. Za predsed-
nika je bil izvoljen mladi
kmet iz Vrha nad Laškim,
Janko Kovačič.
VLADO MAROT
Kdo lirije norce iz iimeljarjev
¥ razprawÊ le osnutek nowe Itmellarske pogoäbe
Po petnajstih, nekateri
pravijo tudi dvajsetih letih,
se rojeva nova hmeljarska
pogodba. Osnutek je doži-
vel svoj krst na seji hme-
ljarskega odbora v Šempe-
tru. Po skoraj peturni raz-
pravi, ko so na trenutke vsi
kričali drug čez drugega, je
bilo sklenjeno tole: osnutek
pogodbe naj podrobno ob-
delajo hmeljarski odbori po
temeljnih zadružnih organi-
zacijah, potem se razprava
pričenja znova.
Strokovnjaki v kmetijski
zadrugi Savinjska doUna so
v osnutku pogodbe za leto 90
predvideli, da bi zadruga za
kritje fiksnih stroškov in
osebne dohodke delavcev
dobila od hmeljarjev 5 od-
stotkov. V zameno za ta zne-
sek ponuja zadruga tehnolo-
ško službo in finančno knji-
govodske storitve. Hmeljar
bi dobil 95 odstotkov, s tem,
da bi bila povprečna prodaj-
na cena za kilogram hmelja
najmanj šest nemških mark.
Za razvoj hmeljarstva naj bi
hmeljarji namenili dva od-
stotka za izgradnjo namakal-
nih sistemov, nekaj pa za no-
vogradnje in vzdrževanje
žičnic. Tu sta bila dana dva
predloga: v prvem je predvi-
deno, da hmeljarji namenijo
za novogradnjo 6 odstotkov
denarja, 2 odstotka pa za
vzdrževanje žičnic. Drugi
predlog govori o tem, da bi
hmeljar dal za novogradnjo
100 kilogramov suhega hme-
lja na hektar in 40 kilogra-
mov suhega hmelja za vzdr-
ževanje žičnic. V kolikor
sredstva ne zadoščajo, lahko
zadruga določi višji znesek.
V osnutku je določeno tudi
vprašanje vrvice. Zadruga je
predlagala, do izračuna je
menda prišla na osnovi seda-
njih cen, 160 kilogramov
hmelja na hektar v zameno
za vrvico.
V osnutku pogodbe so
predvidena še določila okrog
Marjan Ribič
oddaje hmelja, primesi, za-
varovanja, vendar tu ni bilo
posebno spornih stvari.
Mnenja so se kresala pred-
vsem okrog vrvice, novogra-
denj, vprašanj solidarnosti
pri izgradnji žičnic. Razpra-
va je pokazala, da bi bilo naj-
bolje, če bi pripravili kar de-
vet pogodb, za vsako TZO po
eno. No, tu so si bili potem
vendarle enotni, da skupna
pogodba mora biti, pa naj bo
pot do nje še tako težka.
Bistvene pripombe na os-
nutek, kakršnega je pripravi-
la zadruga, je strnil predsed-
nik kmečke zveze Marjan
Do 21. novembra so sa-
vinjski hmeljarji pripeljali
v skladišča 926 ton hmelja,
po pogodbah ga je takrat
manjkalo še 106 ton. Letino
je hmeljarski odbor ocenil
kot zelo dobro. 95 odstotkov
hmelja sodi v najboljši ka-
kovostni razred, 4 odstotke
je druge vrste, v tretji in če-
trti razred so uvrstili manj
kot 1 odstotek hmelja. Gol-
dinga je letos 41 odstotkov.
Hmeljarski odbor je PSH
predlagal, da se v prihodnje
hmelj prodaja po posamez-
nih vrstah, golding zase,
aurora npr. zase.
Ribič: »Pri pripravi osnutka
sva sodelovala dva kmeta in
morarn reči, da sem bil na
seji v Šempetru prav razoča-
ran, saj so v pogodbi stvari,
ki jih sploh nismo predlaga-
li. Pogodba naj bi bila se-
stavljena iz dveh delov, teh-
nološkega in ekonomskega,
zdaj ostaja pravzaprav samo
ekonomski del. Če grem
konkretno po pogodbi; pri-
stajamo na 5 odstotkov, ki
jih dobi zadruga, če je v teh
5 odstotkov vključeno tudi
vzdrževanje zadružnih
stavb. Glede novogradenj
žičnic nobeden od predlogov
ni dober. Prenesimo ta vpra-
šanja na zadružne organiza-
cije, če bo dovolj denarja, bo-
mo nove žičnice gradili, če
ga ne bo, pa tudi žičnic ne
bo. Menim, da določena soli-
darnost mora biti po dolini,
toda kaj, ko žičnice niso
kmetove. Vzdrževanje žičnic
bi moralo preiti v roke vsa-
kega hmeljarja.
N^večja neumnost, rekel
bi, da brijejo norce iz nas, pa
so določila o vrvici. 160 kilo-
gramov hmelja na hektar po-
meni 10 odstotkov, zdaj smo
shajali z dvema. Mislim, da
bo bolje, če hmelj enostavno
izkopljemo, kot pa da prista-
nemo na takšne pogoje.
V kmečki zvezi bomo posku-
šali izvedeti, kaj je z nabavo
vrvice brez prometnega dav-
Za domače pivovarne je
rezervirano 600 ton hmelja.
Pivovarne so ponudile za
kilogram hmelja 170 tisoč
dinarjev. Savinjski hme-
ljarji na to ne pristajajo,
zahtevajo 310 tisoč dinar-
jev. Banatski hmeljarji so
zadovoljni z 250 tisoč dinar-
ji. Ker pivovarne uvažajo
hmelj in ekstrakt, je PSH
predlagala, da se določijo
standardi za uvoz hmelja,
s čimer naj bi zaščitili do-
mačo proizvodnjo.
ka. Sicer pa se morajo hme-
ljarji o tem osnutku res te-
meljito pogovoriti. Kmečka
zveza predlaga, da se ne za-
dovoljijo s hmeljarskimi od-
bori, osnutek morajo obrav-
navati hmeljarski zbori.«
IRENA BASA
Letos drage koline
Letošnje koline najbrž ne bodo tako pogoste in vesele kot so
bile prejšnja leta. Cene divjajo in letos bo malo tistih, ki si bodo
lahko privoščili prašiča, da bi z njim obogatili svojo zimsko
prehrano, saj ob vseh drugih izdatkih in marsikje nizkih plačah
ne bo mogoče odšteti zanj dve ali celo več plač. Na sliki: Pri
Vrečarjevih so tegale prašička zredili doma, zato so si ga tudi
lahko privoščili. T. TAVČAR
Savinjčani so rekil ne
Kmetijska zadruga Sa-
vinjska dolina ni izstopila
iz sozda Hmezad, ker so
kmetje referendum o izsto-
pu bojkotirali.
V Hmezadu so se odločili
za oblikovanje poslovnega
sistema, ki naj bi v kratkem
nasledil sedanji sozd. Pred
združitvijo novih članic je bi-
lo treba izvesti referendum
o izstopu iz sozda. Na pobu-
do podružnice kmečke zveze
v Savinjski dolini so kmetje
referendum bojkotirali. Ne-
kaj temeljnih zadružnih or-
ganizacij je sicer sklenilo, da
bo referendum razpisalo,
vendar so si kasneje premi-
slile. Referendum o izstopu
je bil tako le v TZO Prebold,
izid ni bil uspešen.
Zakaj bojkot referenduma
o izstopu iz sozda pojasnjuje
Vinko Drča iz Trnave, sicer
član podružnice kmečke
zveze: »Kmetje smo zaupa-
nje v sozd izgubili že pred
leti, ker so vse združitve po-
tekale tako, da smo bili
kmetje zmeraj ob prigarani
denar. Svoje so odigrale tudi
takšne stvari kot je bila
agrarna reforma. Bilo je ta-
krat nekaj kmetov, ki so
zemljo oddali v kombinate
in postali veUki upravniki.
Bili pa so tudi kmetje, ki jim
zemlje niso zamenjah, dobili
so denar za zemljo, ki še da-
nes leži nedotaknjena. Niko-
gar ni bolela glava, ko so
kmetje ostajali na razdrob-
ljenih kmetijah, vodstveni
kader je skrbel le za družbe-
ni sektor. Tam so dobivali re-
gres za nakup zemlje, tudi do
60 odstotkov od vrednosti je
Vinko Drča
bilo nepovratnih sredstev.
Družbeni sektor je imel
predkupno pravico do zem-
ljišč, agromelioracije so bile
regresirane, rezervne dele so
kupovali brez prometnega
davka, dobivali so poceni
kredite ob tem, da so jim
mleko in meso plačevali
dražje.
V Kmetijski zadrugi Sa-
vinjska dolina pa bo po mo-
jem mnenju treba kadrov-
skih sprememb. Stvari
okrog izplačil kmetijskih
proizvodov so znane, zamik
je izredno velik, poleg tega
pa je zadruga naredila pre-
malo pri prodaji vseh izdel-
kov. Potrebujemo dobre
strokovne službe in dober
marketing. Silno me moti to,
da smo bili zapostavljeni
hmeljarji. Družbeni sektorje
uvažal kmetijsko mehaniza-
cijo, kaj pa smo lahko storili
mi? Naj povem lasten pri-
mer: po obisku v Nemčiji,
kjer sem videl, kakšna opre-
ma sploh obstaja, sem šel
k direktorju in mu povedal,
kaj bi rad. Dejal je: »Ni pro-
blem, prinesi devize, mi ti
bomo stroj uvozili.« Tudi za-
me ne bi bil problem, če bi
hmelj dobil izplačan v devi-
zah. Tako pa še vedno osta-
jam kmet z motiko v roki.
To je samo nekaj stvari, ki
motijo kmete po Savinjski
dolini. Hočemo zadrugo, ki
bo resnično naša in obliko-
vali jo bomo na temelju za-
družne zakonodaje. Zato
smo se uprli poskusom seda-
nje reorganizacije, ki nam,
kmetom, ne obetajo nič do-
brega.«
Kmetijska zadruga Savinj-
ska dolina torej ne postaja
del poslovnega sistema
Hmezad, o čemer pa bi se
kmetje morali posebej odlo-
čati. In kaj pomeni trenutno
stanje? Zaenkrat je jasno
menda samo to, da zadruga,
ker ni članica poslovnega si-
stema, ne more biti članica
finančne organizacije, seda-
nje stanje interne banke,
preko katere potekajo izpla-
čila mleka, mesa in drugih
pridelkov. Zadruga bo tako
morala organizirati lastno fi-
nančno službo ali kakorkoli
že jo bo imenovala. Če tega
ne stori, lahko pride do za-
pletov pri izplačilih. Pred-
stavniki kmečke zveze v Sa-
vinjski dolini so prepričani,
da zadruga finančno službo
mora organizirati, »sicer pa
naj na mesto sedanjih ljudi
pridejo tisti, ki bodo svoje
delo znali opravljati.«
IRENA BASA
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Moralnost Ima
več plati
Odgovor Godbe na pihala
Zabukovica, na objavljeno
pismo KS Griže v Novem
tedniku pod naslovom: Je
prvi november še moralna
obveza živih.
Godbeniki se čutimo dolž-
ne, da krajanom krajevne
skupnosti Griže in ostalim
občanom pojasnimo dogod-
ke in trditve objavljene
v omenjenem prispevku.
Resnica ima namreč vedno
več plati.
Trditev, da nikoli v zadnje-
ga četrt stoletja nismo hoteli
igrati na komemoraciji ob 1.
novembru v Grižah, je lažna.
Zato nas je tudi zelo prizade-
la. Nasprotovanja so namreč
bila vedno s strani krajevne
skupnosti, kjer so vztrajali,
da ob tej priložnosti v Grižah
igrajo naši kolegi iz Liboj.
Sicer pa nesoglasja segajo
v obdobje pred dvema deset-
letjema, ko kapelniku Tra-
tarju niso dovolili voditi god-
be, zato so tudi ostali Zabu-
kovčani in drugi člani godbo
zapustih. Nekateri so že v ti-
stem času želeli, da bi na ob-
močju dveh bivših rudnikov
v Libojah in Zabukovici de-
lovala le ena godba.
Zahvaljujoč vztrajnosti po-
sameznikov in ljubezni do
igranja ter druženja, obstaja
Godba na pihala iz Zabuko-
vice še danes. Res da iz leta
v leto zelo težko shajamo, saj
smo s strani krajevne skup-
nosti Griže in odgovornih za
financiranje kulture, dobili
tako malo finančne in moral-
ne podpore, da se o njej sko-
rajda ne splača govoriti. Zato
nas je toliko bolj presenetila
trditev v omenjenem pri-
spevku, 16. nov., v Novem
tedniku, da dobimo »velik
kos pogače« iz sredstev kra-
jevne skupnosti. Tovrstna tr-
ditev je za nas omalovažujo-
ča, saj smo za tekoče leto od
krajevne skupnosti »napro-
sili« 2 milijona dinarjev. Če-
prav morda primerjava ni
najbolj umestna, lahko nave-
demo, da stane, na primer,
klarinet - 2000 DM. Tega de-
narja v težkem položaju,
v katerem je vsa država, nih-
če ne pričakuje, prav tako pa
ne pričakujemo tako napač-
nih razmišljanj, ki jih neka-
teri objavljajo v javnosti.
Zagotovo pa je dobro, da
javnost lahko prebere, v ka-
ko nemogočih pogojih dela-
mo nekateri, ki imamo glas-
bo radi. Še dobro, da smo
svoje okrilje našli v Društvu
upokojencev Zabukovica-
Griže.
Tako lahko upravičeno za-
stavimo vprašanje, aU smo
bolj nemoralni mi, ki zaradi
navedenih razlogov nismo
nikoli ob dnevu mrtvih igrali
v krajevni skupnosti Griže,
ah pa tisti, ki jim je malo mar
za našo ljubiteljsko dejav-
nost.
Člani Godbe na
pihala Zabukovica
Grozeča
deponija
Veliko ekoloških proble-
mov je zadnje čase bilo raz-
grnjenih pred občinstvo,
a vseeno se mi zdi prav, da
opomnim občane še na
enega.
Prepričan sem, da večina
Celjanov ve za cinkarniško
deponijo v Bukovžlaku, da
ve za ogromno pregrado, ka-
tera varuje na milijone kubi-
kov poltekočih zelo strupe-
nih odpadkov. Na tej pregra-
di je danes opazno na naka-
terih mestih s spodrije strani
puščanje skozi, torej pregra-
da pušča. Letošnje leto so
cinkarniški n^emniki izvo-
zili ogromno maso piritnih
ogorkov (kateri so bili do se-
daj kot dodatna opora) na so-
sednje gradbišče Za travni-
kom. Ta prostor je sedaj pra-
zen, in čaka kot skladišče za
dolgoletne prihodnje poseb-
ne odpadke, pri tem pa ni
nihče pomislil na oporo pre-
grade v bodoče. Torej je vsa-
komur jasno, da je to zelo
nevarno, da se zaradi raz-
močnega terena lahko spro-
žijo plazovi, kar pa je za nas
bližnje sosede kot širšo oko-
lico lahko usodno. Ob takem
možnem pojavu bi nastala
ekološka katastrofa širšega
obsega, saj bi razlitje gotovo
segalo prav do mesta. Zaradi
goste naseljenosti krajev
pod pregrado bi v takem pri-
meru pomnožilo žrtve kata-
strofe, da o materijalni škodi
sploh ne govorim.
Ne vem, kakšno je mnenje
strokovnjakov, ki so za to
usposobljeni, a vseeno nam
lahko zdravi razum pove, da
je zelo, zelo tvegano takšno
početje, ki ga s soglasjem
Občine ali še koga počenja
Cinkarna Celje. Peščica nas
občanov, ki bivamo tik pod
to strašno gmoto, živimo
v nenehni nevarnosti za živ-
ljenje; smo vedno psihično
obremenjeni, kajti bijemo
borbo za svoje lastno in na-
ših otrok življenje. Ali ni to
krivično?
ALOJZ in JOŽEFA
REZAR,
Bukovžlak 28,
Teharje priCelju
Nivoji in »nivoji«
Radio Celje je 1. 12. 1989
takoj po 8. uri zjutraj objavil
komentar o vročih dogodkih
preteklih prazničnih dni.
Komentar bi bil kot celota
kar na primernem nivoju,
ker je v marsičem prekašal
šablonizirane komentarje ti-
stih dni, če se radijskemu
novinarju že kar na začetku
ne bi pripetila nerodna in ne-
potrebna diskvalifikacija.
Ko je komentiral sklep
predsedstva srbske SZDL
o vsestranskem bojkotu Slo-
venije, se mu je namreč zde-
lo silno pomembno pripom-
niti, da bi se slovenska
SZDL spustila na nivo poli-
tičnih zvez, če bi ravnala
enako kot srbska.
ker je bil komentirani
sklep srbske SZDL onkraj
vsakršnega razuma in skre-
gan z ekonomsko ter poUtič-
no modrostjo in ker so do-
godki okrog napovedanega,
prepovedanega ter odpove-
danega mitinga še enkrat
združih vse poštene Sloven-
ce, z njimi vred pa tudi vse
pohtične organizacije, je bil
ta del komentarja resna jav-
na diskvalifikacija političnih
zvez, njenih članov in števil-
nih simpatizerjev. Na praz-
nični dan, kar je prvi decem-
ber bil, ko smo vsi Slovenci
še enkrat obvarovali sloven-
sko državno suverenost, ni
bila potrebna ta čaša pelina,
saj se slovenskim političnim
zvezam ni treba sramovati
svojega prispevka pri prebu-
janju slovenske narodne in
državotvorne zavesti.
Veselilo nas bo, če bo av-
tor radijskega komentarja
javno izdal skrivnost, zakaj
se mu je zarekla ali pa »zare-
kla« taka diskvalifikacija.
MIRO GRADIČ
Območni odbor
Slovenske demokratične
zveze v Celju
Pogovarjajmo se
o zdravju takrat,
ko je še čas
Ob tednu otroka je našo
zobno ambulanto v osnovno-
šolskem centru v Žalcu obi-
skal Marjan Hrušovar, član
KPO ZCC za področje os-
novnega in preventivnega
zdravstvenega varstva. Ob
obisku smo ga seznanili z na-
šim delom, mu pokazali pro-
store ter kabinet za telesno
in zobozdravstveno vzgojo.
Prijaznega gosta smo bili ve-
seli vsi, ob tej priložnosti pa
smo spregovorih zdravstve-
ni dejavci zdravstvenega do-
ma Žalec ter prosvetni de-
lavci. Glavna tema pogovora
je bila predvsem vsakdanja
skrb za naše otroke.
LR.
Usoda vojnih
ujetnikov 1945
v časniku 7D sem priobčil
feljton Krvava rana Teharij,
ki je izzval veliko zanimanje
slovenske javnosti. To pred-
vsem sodim po pismih, ki
sem jih sprejel na domači na-
slov. Ob tej priliki se zahva-
ljujem vsem, ki ste se mi na
ta način ali osebno oglasili.
Posebno se zahvaljujem OK
ZSMS Ljutomer, ki je 30. ok-
tobra na poseben splav na
jezeru v Teharij položila ve-
nec, ki je nosil napis: POBI-
TIM V SPOMIN - ŽIVIM
V SVARILO - OK ZSMS
LJUTOMER.
Hkrati obveščam vse zain-
teresirane, da bo celoten
tekst Krvava rana izšel
v knjižni obliki predvidoma
konec decembra pri založbi
Nova revija v Ljubljani.
Pri UK ZSMS (ŠTUK) Ma-
ribor je ustanovljena poseb-
na skupina publicistov, ki
bodo skupaj z mano naprej
razkrivali dogodke iz leta
1945. Skupina bo delovala
mimo predloga Odbora za
varstvo človekovih pravic
pri SZDL, ki je predlagal
raziskovalni skupnosti Slo-
venije, da omenjene dogod-
ke razišče.
Menimo namreč, da bo na-
ša posebna neodvisna skupi-
na hitreje in veliko bolj ne-
pristransko prikazala resni-
co o usodi vojnih ujetnikov
in drugih umorjenih v letu
1945.
Ker pa takšno delo zahteva
tudi finančna sredstva, pro-
simo vse, ki bi nam na ta
način želeU pomagati, da
sredstva nakažete na žiro ra-
čun: UK ZSMS MARIBOR
51800-678-81830 »za priče-
vanja«.
ROMAN LELJAK
V parku in na
cestj nismo
sami...
stezice ob Savinji so že od
nekdaj pravšnje za spreho-
de. Tudi v teh, lepih jesen-
skih dnevih, se mnogi Celja-
ni srečujejo ob Savinji. Ma-
mice z otroci v vozičkih, go-
spodinje in upokojenci (teh
je največ) se sprehajajo, po-
sedajo na klopeh in se izpo-
stavljajo soncu. Žal v to
umirjeno podobo kakšen-
krat kane kaplja grenkobe,
ki jo občutijo zlasti starejši
sprehajalci.
Prvi primer: Na klopi ob
Savinji sedijo tri dekleta.
Mlade so in vse tri so v hla-
čah in puloverjih. Sedijo na
robu lesenega naslonjala, ta-
ko da s škornji podrsavajo
po sedežih, na katerih sicer
sedijo ostali sprehajalci.
Pristopil sem in dekleta
vljudno opozoril, da klopi ni-
so za plezanje in podrsavanje
s škornji, marveč so name-
njene ostahm sprehajalcem
za sedenje. Nič niso rekle,
zgolj namrdnile so se in ko
sem odhajal, je ena med nji-
mi rekla: »Kaj ga to briga?
Sedimo pač tako, kot je nam
všeč!« Še so sedele na klopi
(ograji) tako kot se ne sedi,
s škornji so še naprej pozva-
njale po deskah, ki so name-
njene za sedenje, jaz pa sem
odhajal z grenkobo v srcu.
Drugi primer: Savinjska
uUca je ob izteku proti Savi-
nji ozka, promet na njej paje
živahen. Ob robu ceste je go-
stilna, nekoliko naprej pa
svečama. Oba lokala sta do-
bro obiskana, pa tudi velika
je ostalih stanovalcev, ki
vsak dan hodijo po tej cesti
in pločnikih. Normalno ši-
rok pločnik je le ob desnem
robu ceste, na levi strani pa
je zaradi zgradb zožen na
vsega dober korak in se po
njem s težavo hodi. Pomeni,
da pešci uporabljajo le ploč-
nik na desnem robu ceste.
Žal pa je ta pločnik veno-
mer zaseden z avtomobili, ki
tu parkirajo. Avtomobili sto-
jijo na pločniku tako na go-
sto, da je med njimi težko
hoditi.
Od cerkve pride stara ženi-
ca in ko na pločniku zadene
ob stoječi avto, se umakne
na cesto, tam pa drvijo avto-
mobili. Zacvilijo zavore in
tik ob zaprepaščeni ženici se
ustavi avto. Voznik, ki ima
vsega 20 let, grdo ozmerja že-
nico in ji preti, da jo bo dru-
gič povozil. Najbrž bi se jo
fizično, lotil, da ni bila tako
stara. Ženica je vsa zmedena
obstala sredi ceste in se
opravičevala ter z rokami ka-
zala na pločnik, kjer so stah
avtomobili, voznik pa je roh-
nel naprej in slednjič sedel
za volan ter se odpeljal na-
prej, prestrašena ženica paje
zavila po stezi v park.
Tretji primer: Na neozna-
čenem cestnem prehodu ob
bivši lekarni bi skoraj prišlo
do prometne nesreče. Malo
je manjkalo, da ni dveh de-
klet povozil avto - mercedes.
Voznik je besen mahal z ro-
kami, deklici pa sta jokali in
se umikah na pločnik. »Dru-
gič bolje pazita, ko bosta šli
čez cesto!« jima je naročal
voznik. Pa bi tudi sam sebi
lahko kakšno rekel, denimo
to, da bi tudi voznik moral
bolje opazovati cesto.
TK. A.
PRIREDITVE
V Likovnem salonu v Celju razstavlja do 16. decembra
svoja slikarska dela akademski slikar Rajmund Kocbek iz
Kopra.
V Knjižnici Edvarda Kardelja iz Celja si lahko do
konca decembra ogledate razstavo o Otonu Župančiču in
Vladimirju Nazoiju.
V Zdravilišču Laško je na ogled prodajna razstava
Ukovnih del Društva šaleških likovnikov na temo: Breze
89. Izkupiček od prodaje je namenjen v sklad za odpravo
posledic letošnjih neurij v občini Laško.
V Grafičnem muzeju Rogaška Slatina je od ponedeljka
dalje na ogled razstava z naslovom: Božične podobe v sta-
rih grafikah. To zanimivo razstavo si lahko ogledate vsak
torek, četrtek in soboto do konca januarja prihodnje leto.
V Pivnici v Rogaški Slatini bo jutri zvečer koncert
Mešanega pevskega zbora in tamburaškega orkestra KUD
Naprijed iz Huma na Sutli, hkrati pa bodo odprli slikarsko
razstavo del akademske slikarke Darinke Pavletič.
V Galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo
Velenje, so do ponedeljka, 15. decembra na ogled slike
slikarja Bojana Bensa.
V hotelu Topolšica razstavlja svoja dela kipar Vilibald
Krajne iz Celja. Razstava je prodajnega značaja, izkupiček
pa je namenjen za nakup invalidskega vozička malemu
Damjanu iz Klanca nad Dobrno.
V Domu kulture v Titovem Velenju gostuje danes ob
19.30 uri Slovensko narodno gledališče iz Maribora
z delom Miquela de Cervantes Saavedra: MEDIGRE
v režiji Katje Pegan. Gostovanje je namenjeno za 4. gleda-
Uški abonma in izven.
Jutri ob 19. uri pa bo v knjižnici v Titovem Velenju
predavanje zgodovinarja dr. Milana Ževarta z naslovom:
NEKAJ PROBLEMOV ZGODOVINE IN ZGODOVINO-
PISJA NOB NA ŠTAJERSKEM.
V razstavnih prostorih Muzeja revolucije si do sobote
še lahko ogledate Jetno pregledno razstavo slik likovne
sekcije Železarne Štore, ki so bile v glavnem naslikane na
hkovni koloniji v Pilštanju 89'.
V kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo v torek, 12.
decembra ob 19. uri predstava Kulturno umetniškega dru-
štva Zarja iz Trnovelj Ervina Fritza KRALJ MALHUS
v režiji Štefana Žvižeja, za Srednjo steklarsko šolo Boris
Kidrič Rogaška Slatina, gledališki abonma in izven.
V Narodnem domu v Celju bo v torek, 12. decembra ob
19.30 drugi koncert abonmaja celjski umetniki (Zavoda za
kulturne prireditve), na katerem se bosta predstavila
Marko Zupan z violino in Hinko Haas na klavirju. Izvajala
bosta sonate Bravničarja, Mozarta in Francka.
Damjanu je uspelo
Damjanovi starši so zapisali in nam poslali: »Ni srečen,
kdor v sreči biva sam. Pomen te resnice z vašo pomočjo
občutimo tudi mi. Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste na
kakršenkoli način pomagali našemu Damjanu, da se bo
poslej lažje vključeval v skupino svojih vrstnikov na
Klancu.«
Kaj naj k vsemu temu dodamo še mi? To, da so Damjanovi
starši voziček že naročiU in pričakujejo, da se bo manjkajoči
znesek zanj še nabral.
Ker akcija za Damjana v našem časniku in Radiu Celje še
traja, objavljamo tudi naslov, kamor lahko nakažete svoje
prispevke: Sklad skupne porabe NT in RC: 50700-720/3-
21198.
Ponovno pa bomo o Damjanu pisali, ko bo voziček že imel.
Takrat ga bomo tudi obiskali in se z njim sprehodih.
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Oficir brez vrtnice
Vsako mesto ima svoj
obraz, svoj izraz in svoj
utrip, ki mu ga dajejo lju-
dje. Vsako večje mesto ima
svojo tržnico, sodnijo, mest-
no hišo ali občinsko stavbo,
svoje zapore, vrtce, šole,
bolnišnice, svoja zabavišča,
smetišča in svoje originale.
To so posebneži, del naše
folklore in našega vsakda-
njika.
Tudi Celje ima svoje origi-
nale. Eden takšnih, najbolj
znanih, vpadljivih, vsekakor
pa eden najbolj glasnih, je
naš Luka. Naš je postal zato,
ker smo se nanj tako zelo na-
vadili, da ga komajda še opa-
zimo na mestnih ulicah.
Sprejeli smo ga takega, kot
je, pa najsi počenja še takšne
posebnosti in vragolije. Kajti
Luka je zares drugačen od
nas, večine lepo vzgojenih,
poštenih, odkritih, dezodori-
ranih in civiliziranih mešča-
nov. Luka je duševni bolnik,
duševni bolniki pa so (tudi)
del naše vsakdanjosti, četudi
je to preprosto resnico vča-
sih težko sprejeti. Sicer pa
- kdo danes ni duševni
bolnik?
Luka je, seveda, tudi alko-
holik. A zgodi se, resda bolj
poredkoma, da je ta naš po-
sebnež tudi trezen, bister in
sposoben za pogovor, ki raz-
krije marsikatero resnico
o njem, o njegovem življenju
in resnico o nas. Takrat se
pokaže, da prav lepo sicer ni
vzgojen in uglajen, pa tudi
civilizacijskih norm in do-
sežkov ne obvlada. A pokaže
se tudi, da za dopadljivost
drugim Luka ne potrebuje
laži, sprenevedanj, hinavšči-
ne in drugih »kozmetičnih«
ljudskih pripomočkov. Ta-
krat se pokaže, da je to člo-
vek, kije tako zelo osamljen,
da se loti celo tako izjemne-
ga opravila, kot je dresura
majhnega hrošča. Zato je
njegov najljubši predmet
majhen radijski sprejemnik,
nekakšno središče njegove-
ga raja z imenom Samota.
Tja se zateče pred ljudmi, ki
so ga v življenju prevečkrat
razočarali in to se človeku
s previsokimi cilji in ideali
prav rado zgodi.
Danes je triinšestdesetlet-
ni Luka Šušnjara iz Zidan-
škove ulice v Celju »kriv«,
ker je bil nemara vse življnje
nekoliko drugačen od večine
poprečnežev. Priznavanje in
upoštevanje drugačnosti pa
je v tej družbi marsikje in
marsikdaj še danes nespre-
jemljivo in nečedno početje.
Luka alias Jupi
Vsak dan ga srečamo na
ulicah celjskega mestnega
jedra: s cigareto v ustih, tran-
sistorjem ob ušesu, z dolgimi
sivimi lasmi, ki so včasih na
zatilju zvezani v čop in s ste-
klenico žganja v žepu. Člo-
vek zanimivih obraznih po-
tez in gromko donečega gla-
su, ki odmeva od slaščičarne
Zvezda_do železniške postaje
in od Žumra do Branibora.
V križišču ga semafor sploh
ne zanima, kvečjemu kakšna
mladenka v tesnem mini
krilcu, ki mu dodatno vzburi
bogato domišljijo. Vas je
kdaj prav grdo pogledal in
vas nesramno nadrl? Če vas
je ali če vas morda še bo, si
tega nikar ne vzemite k srcu.
»Poslanica« namreč sploh ni
namenjena vam, ker vi zanj
preprosto ne obstajate. Luka
samo izgovarja besede, ki so
odmev njegovega razuma,
besede, ki so obleka njegove
duše, kot bi rekel Seneka,
Shakespeare pa bi dodal tole
misel: Izrazi svojo bolečino
z besedo! Bol, ki ne govori,
duši polno srce, dokler ne
poči. Našemu Luki bi kveč-
jemu lahko zamerili pretira-
no glasnost, ki hudo moti ti-
šine in miru navajene Celja-
ne. A če mene vprašate, mije
moje mesto veliko ljubše ta-
krat, kadar se branjevke na
tržnici prepirajo in vreščeč
ponujajo svojo robo, kadar
nam mladec pred »Volno«
glasno naznanja prihod nove
številke Mladine ali kadar se
začne sezona kramarije,
takšne in drugačne. Takrat
Celje zaživi, drugače pa je to
mrtvo mesto, mesto_brez du-
še, trdo kot kamen. Še prijaz-
nost in lepota obnovljenih
starih, čudovitih hišnih pro-
čelij se v tem brezdušju stopi
kot Bakijevičev sladoled.
A vrnimo se k Luki ki, tak-
šen, kakršen je, še najmanj
moti celjsko mladino. Ta je
menda že tako zelo pokvarje-
na, da se nad posebneži Lu-
kinega kova sploh ne zgraža.
Ali veste, kakšno ime so mu
dali? Jupi. Luka je Jupi zato,
ker brezalkoholnih pijač
sploh ne pozna. Tako kot je
Bajsi tisti četrtošolec, ki me-
ri v višino 190 centimetrov,
težak pa je borih 60 kilogra-
mov. Letos poleti, ko je Lu-
ka zaplesal pred mladim ob-
činstvom »Vrtnice«, so mu
ploskaU. In ta Dalmatince je
po dolgih desetletjih doživel
priznanje. Tega mu ni dala
niti alka njegovega rojstnega
Sinja, dala mu ga ni družba
povojne evforije in ideolo-
škega brezumja, poraženec
je ostajal v odnostih z žen-
skami, ki so v njegovem živ-
ljenju igrale usodne vloge.
Ideološko nečista
ženska in partijski
minusi
Otroštvo v revščini pred-
zadnjega od šestih otrok, ki
so zelo zgodaj izgubili ma-
mo. Medtem ko »se ji je kri
spreminjala v vodo«, je oče
veselo pohajkoval po gostil-
nah. A ga ima Luka kljub
temu v lepem spominu, če-
tudi je po materini smrti
revščina v družini še globlje
zazijala. Luka se je z alkoho-
lom spajdašil že zelo zgodaj,
v osnovnošolskih letih, izo-
stajal je od pouka in tako
s šolanjem kar hitro zaklju-
čil. Potem se je začela vojna
in šestnajstletnega Luko so
sprejeli med skojevce. Leta
1943 je šel v partizane, v bit-
ke. Spet srečanje z lakoto,
žejo, strahom in mrazom. So-
tovariši so bili v skrbeh, da
ga v nekem pohodu zmrznje-
ne noge ne bodo nikoli več
nosile. Partizan Luka je za
svoja junaštva prejel troje vi-
sokih odlikovanj in čin pod-
poročnika. Po koncu vojne,
do leta 1950, je bil redno za-
poslen v JLA, kjer je uspeš-
no opravil oficirski izpit. Žal
je bilo obdobje junaštva in
ponosa sila kratko. Leta 1950
so ga demobilizirali in voj-
sko je moral za vselej zapu-
stiti. Razlog: zveza z žensko,
ki jo je goreče ljubil, ni pa
bila po okusu tedanjih ide-
oloških diktatorjev. Idejni
red in disciplino je terjala tu-
di partija, ki je Luko Šušnja-
ra, mladega komunista, iz-
ključila iz svojih vrst. Raz-
log: tri mesece ga ni bilo na
sestanke njegove patijske
celice. O tem pripoveduje
Luka, o tem obstajajo zapisi,
kje in kakšna je prava resni-
ca pa je veliko vprašanje, ki
ne bo nikoh našlo odgovora.
Leto 1952 in poroka, nesre-
čen zakon in dvoje še bolj
nesrečnih otrok. Ženini dol-
gotrajni nezvestobi je sledil
poskus samomora. Luka je
skočil iz drvečega vlaka. Le-
ta 1958 je prišel v Celje, se
zaposlil v emajlirki, čez štiri
leta pa je bil upokojen kot
vojaški vojni invalid, borec
z odlikovanji. Z razmeroma
visoko pokojnino se mu ni
bilo težko vnovič poročiti,
a je tudi ta zakon sčasoma
postal pravi pekel. Luka je
zdaj že dolgo sam.
»Sredio bih se da
imam žensku«
Pa bi jo res potreboval.
V prostoru, ki je spalnica in
kuhinja obenem, je vse za-
dimljeno, na tleh polno praz-
nih steklenic, na mizi večji
kos kruha in svinjska glava.
Skuhal jo bo in iz nje naredil
žolco. Na tleh so tudi drva,
polovico prostora zasedejo.
V poznem popoldnevu se-
diva na še topli postelji. Lu-
ka je pravkar vstal. Nič še ni
jedel, ker nima apetita. Tisto
popoldne je stopil v stvar-
nost. Pripoveduje mi svojo
življenjsko zgodbo, govori
o sedanjosti. »Pušim i pijem.
To je dobro. A život nikako
ne valja, sa ženama nemam
sreće. Kad bi našao pravu,
dobru za mene, odmah bi
prestao pit, sredio bih se, brl-
jao, znaš?« govori in prijetno
je poslušati njegov dalmatin-
ski naglas. Sprašuje, kam
vse to pri nas v Jugoslaviji
vodi. »Tito ni vedel vsega.
Bil je predober in preveč na-
iven. Povsod sami štrajki,
ljudje se med sabo sovražijo,
nimajo kaj jest. Jaz imam do-
bro pokojnino, v banki do-
bim denar...«
Zakaj se vedno tako dere
na ulici, ga vprašam. »Zato,
ker sam žalosten, razočaran.
Dva otroka imam, pa me no-
beden ne obišče. To je moja
največja muka. Poglej, kakš-
na odlikovanja imam. Nisem
UčHell mora naučili
Pogowor z ¥Шо Bukowac, peáagotko svetovalko ita collskom i
Vida Bukovac, pedagoška sveto-
valka na celjskem Zavodu za šol-
stvo, se ukvarja z uvajanjem inova-
tivnih metod izobraževanja v šol-
sko prakso, z načini poučevanja in
učenja, ki so učencem blizu, in ki
pripomorejo* k drugačnemu, pozi-
tivnemu odnosu učencev do učenja
in šole.
Radovednega prvošolca zanima
marsikaj. Kako je mogoče, da se
v dojki ne pomešata kri in mleko,
koliko hrane poje voluhar na dan,
kako se račke naučijo plavati, kako
nalijejo vodo v potoček, kako nasta-
ne ljubezen... Množica vprašanj, vsa
ob vsebini učnega načrta. Inovativen
učitelj bo poiskal učenčev interes in
se približal naravnemu učenju. Uči-
teljeva in učenčeva kreativnost sta
najpomembnejša imperativa razvoja
in prihodnosti pouka.
Družba je dolžna ustvarjati pogoje
za reformo pouka in vzgoje. Izobra-
ževanje naj bi se otreslo togosti in
tradicionalizmov, ki omejujejo
ustvarjalni razvoj mladih ljudi.
V inovativno šolstvo, v učitelja, v uč-
na sredstva, v prostor za pouk, v zna-
nost je potrebno intelektualno in ma-
terialno vlagati mnogo več. Pot iz
krize je možna le z ustvarjalnostjo
nove generacije.
Kdo je zadovoljen s sedanjim izo-
braževanjem? Učitelj, učenec, šola,
gospodarstvo, morda družba ali pa
nihče?
Bukovac: Glede na članke v časo-
pisih bi lahko rekli, da nihče. Izobra-
ževanje kritiziramo z mnogih vidi-
kov. Pokazalo seje, da ni nikomur po
meri. Moram pa reči, da danes sreču-
jem povsem drugačno šolo, kot je
bila pred tridesetimi ali pred deseti-
mi leti. Razvoj gre naprej. V šolo tudi
skozi stranska vrata pridejo novosti.
Obstajajo učitelji, ki so pripravljeni
delati ne samo malo več, ampak tri-
krat, štirikrat več, kot bi morali za
svoje dohodke. V oddelkih, kjer po-
teka sodobni pouk, se otroci zelo do-
bro počutijo in so zelo sproščeni.
Učijo se preko raziskovanja. Smisel
je vzpodbuditi in uveljaviti otrokov
interes.
Velika ovira temeljite reforme in
inovativnosti je gospodarska kriza
v kateri je prizadeto tudi šolstvo.
Ali lahko pričakujemo množično
ustvarjalnost ob klasičnem pouku
ali celo ob zmanjševanju deleža na-
cionalnega dohodka za vzgojo in iz-
obraževanje?
Bukovac: Tako kot vsaka branža
v gospodarstvu, naj bi tudi izobraže-
vanje skrbelo za svoj razvoj in inova-
tivnost. Za vzgojo in izobraževanje,
ki je splošnega družbenega pomena,
je delež narodnega dohodka majhen.
Prisiljeni smo shajati s sredstvi, ki
nam jih namenjajo. Ostaja nezadovo-
ljiv delež za osebne dohodke, materi-
alne stroške. Inflacija nam onemogo-
ča načrtovanje in smotrno razporedi-
tev sredstev skozi vse leto. Tako za
razvoj in inovativnost ostane zelo
malo. Kljub temu se inovativnost po-
javlja, vendar se učitelji z njo ukvar-
jajo več ali manj privatno. Brez de-
narja in z mnogo večjim trudom si
prizadevajo, da v svoje delo vnesejo
inovacije. Za trud pa sploh niso na-
grajeni.
Vlaganje sredstev v razvoj je vse-
kakor potrebno. Dosedanji sistem iz-
obraževanja, brez uvajanja inovacij
nima perspektiv, lahko le zelo zao-
stanemo. Množično ustvarjalnost pa
lahko pričakujemo le ob ustvarjal-
nem pouku.
Ali moremo v slovenskem prosto-
ru govoriti o ambicioznem, inten-
zivnem posegu v vzgojo in izobraže-
vanje v smislu uvajanja inovacij,
o posodobitvah šolskih prostorov,
opreme in tehnike? Katere inovaci-
je se uspešno uveljavljajo v našem
šolskem sistemu?
Bukovac: O intezivnem posegu
sploh ne moremo govoriti. Tak poseg
zahteva sredstva, vsaj toliko, da bi
nemoteno delovali eksperimentalni
oddelki. Na Celjskem jih nekaj ima-
mo, vendar so se učitelji, ki jih vodi-
jo, prostovoljno odločili za ta način
dela, ker so spoznah, da so spremem-
be potrebne. Čas je drugačen in otro-
ci so drugačni.
Nekatere od sodobnih sestavin po-
uka so naslednje:
- Učilni
men in cilj
sedenje, ki
talno oblu
ni način d
- Učnih
cej več. Za
ne didaktii
utrjevanje
iger ni du
obliki, kje
učencev hi
samo eden
nem matei
nutku ve i
in kakšna
znanja.
- Pouk
V predmet
združene
področja,
vsebine oz
И, da bi li
neke infon
- Spreni
la. Učitelj s
ri o oprai
ovrednotiji
zame nase
dela, ker j
samo obje
vzpodbudi
nja in inter
kaj, na prii
v dojki ne
kako nastJ
živali na
VprašanjaJ
sana v UČI)
da poišče
otrok bo il
mo tisto, 1
- Veliki
nost učen«
primerne
množica i
dolgovezW
teljev.
Kakšni!
na zahtevi
kov, ki sf
njem polil
predlogi i"
Bukova
odzivni ^
o velikih 1
prakso ni
selno je p'
U, kakršna
pridobival
o sodobni
sluhnejo.
Morarn
neke noV
predpis: f
boste vsi 1
Upoštevaj
da z ukrep

NOVI TEDNIK - STRAN 13
^ hec... Nisem ta-
^gt si ljudje mislijo
i.g kaj narobe nare-
^ zgražajo, me ima-
^ga. Kaj pa te me-
Luka govori vse
vse bolj zmede-
¡23 transistor in po-
ki ga spet pope-
,oV svet, kjer se po-
¡gga- Začne bruhati
jjih ne razumem in
J žarnico. Dopove
,vidi najmanj šest.
yfjdel šestero sonc,
se bo pogovarjal
jiaja pa bo spet poi-
fa in začel z dresu-
ri pa bo robantil po
v kioskih kupoval
J vložke. Ko sva se
dnevi spet srečala,
ici ni prepoznal, ce-
na njegovi postelji
ilcar dve debeli uri.
Luka živi v dveh
realnem in njego-
(alnem sva se sreča-
)vi sobi, v njegovem
na ulici. Pa me je
ци povabil na kavi-
tm ko mi je dvoril,
Jinstvo smejalo. In
Celju nekaj zgo-
lj je spet vse po
HARJELA AGREŽ
EDO EINSPIELER
enea ribe loviti
i tolstvo
la glede na na-
ginja frontalno
I seboj še fron-
ir pa za sodob-
mo.
potrebnih pre-
ace so primer-
tvdobivanje in
ko didaktičnih
ni v frontalni
praša trideset
ivori pa lahko
mem didaktič-
V vsakem tre-
e, koliko znajo
eta njihovega
e organiziran,
»vse predmete
•■izobraževalna
e, da bi lahko
nete združeva-
stno prišel do
ačrtovanje de-
löenci pogovo-
lu, svoje delo
1 učenec prev-
mosti za načrt
sodelavec, ne
skuša učenca
svoja zanima-
zanima marsi-
mogoče, da se
kri in mleko,
^ kako pridejo
roža raste...
bini, ki je zapi-
Pomembno je,
ev interes in
da se uči sa-
ia.
ije tudi aktiv-
^telj organizira
zato odpade
log. Odpadejo
ftionologi uči-
4skih ustanov
strokovnja-
s posodablja-
inovativnimi
'ike praznine?
''ri področju so
^vnatelji, zato
'^d predlogi in
J^oriti. Nesmi-
'ormacije o šo-
^J- smiselno je
^ o šoh, ki bo,
učitelji pri-
poskušamo
kot prometni
UvedU - jutri
fe, sledi kazen,
v^itve raziskav,
"^ožno spremi-
njati šole. Učitelj mora biti notranje
in zunanje motiviran, spoznati rnora,
daje neka sprememba potrebna in se
zanjo prostovoljno odločiti.
Nekateri vodilni delavci v vzgoji
in izobraževanju menijo, da uvaja-
nje inovacij v pouk zahteva ogrom-
ne materialne izdatke, popolnoma
drugačno konstrukcijo izobraževal-
nega sistema, celotno reorganizaci-
jo v sistemu usposabljanja učite-
ljev. So ti pridržki upravičeni?
Bukovac: Če žehmo hitreje spre-
meniti stil vzgojno-izobraževalnega
dela v šolah, potem je nujno, da pride
najprej do sprememb na kadrovskih
šolah. Namen je, da je otrok deležen
ustvarjalnega načina poučevanja in
učenja. Učitelji, ki pridejo iz kadrov-
skih šol, prevzamejo vedenje in vzor-
ce poučevanja od svojih učiteljev. Če
so ti imeli ustvarjalen način dela in
demokratičen odnos, potem so novi
učitelji fleksibilni za inovacije. V na-
sprotnem primeru se mora zamenjati
generacija, da se neke novosti v šoli
uveljavijo. Potrebno je, da se spre-
meni stil dela najprej v osnovni šoli,
potem na kadrovskih šolah.
Za uvajanje inovacij določena ma-
terialna sredstva morajo biti. Poleg
teh pa še vzpodbuda, vsaj priznanja
učiteljem, ki so inovativni«.
Spremenila naj bi se vloga učite-
lja tako, da bo vse manj »enciklope-
dija, ki hodi« ali »učbenik, ki govo-
ri«, ampak...
Bukovac: ... načrtovalec, razisko-
valec, svetovalec, vzgojitelj mladih
generacij. Nov čas prinaša nov tip
učitelja. Učitelja, ki bo znal delati
v teamu, kjer bo z drugimi strnil svo-
ja spoznanja, izkušnje in pripravljal
didaktične materiale. Ostati pa mora
kreativen. Cilj nikakor niso unifor-
mirane priprave na pouk. Vsak uči-
telj si mora prizadevati, da kot konč-
ni rezultat doseže ravnanje. Ne samo,
da otrok ve, da sme prečkati cesto pri
zebri, ampak da tako tudi ravna. Uči-
telj je pri sodobnem pouku usmerje-
valec. Ni v vlogi vsevedneža, njegova
naloga je, da otroke usmerja. Mora
biti organizator dela.
Učiteljski poklic je težak, najbrž
pa ima tudi lepe strani.
Bukovac: Družba je z nizkim dele-
žem za vzgojo in izobraževanje raz-
vrednotila učiteljski pokhc. Res je to
težak poklic, a če ima učitelj rad otro-
ke in z veseljem poučuje, je to najlep-
ši poklic. Otroci odkrito pokažejo, da
te imajo radi, da te občudujejo in
potrebujejo.   In   niso   zamerljivi.
Pedagogi in psihologi so ugotovi-
li, da ni povsem upravičeno organi-
zirati, izvajati pouk le glede na pov-
prečno   sposobnega   učenca.   Vsi
učenci niso enaki. Je rešitev indivi-
dualiziran pouk?
Bukovac: Vsekakor. Osnovna
vrednota multikulturne družbe, ka-
kršna je Jugoslavija, je različnost. Če
je različnost vrednota, je smoter os-
novnega izobraževanja individuali-
zacija dela, razvijanje različnosti in
individualnih sposobnosti učenca.
Zaposlitve morajo biti otrokom pri-
merne, glede na njihove sposobnosti.
Pri individualiziranem pouku pote-
ka v razredu npr. petnajst različnih
zaposlitev. Če bi v šoh dosledno upo-
števali načelo individualizacije in di-
ferenciacije, bi mnogih stresov, ki jih
doživljajo otroci, ne bilo. Rajši bi
imeh šolo in po mojem mnenju bi
tudi več znali - na različnih nivojih.
V mnogih šolah se še od vseh učen-
cev zahteva enako znanje, čeprav se
razlikujejo po interesih, sposobno-
stih in izkušnjah.
V današnji šoli se še zadržujejo
hierarhični in administrativni od-
nosi. V ospredju je avtoritativna
pozicija učiteljev. Kakšno atmosfe-
ro naj bi ustvarile inovacije v odno-
su učitelj-učenec?
Bukovac: Nikakor ne avtoritativ-
ne. Če žehmo, da je nekdo ustvarja-
len, je prvi pogoj, daje sproščen. Uči-
telj in učenec sta tovariša v učenju.
Učitelj naj bi bil eden izmed tovari-
šev, ki malo več zna in lahko pomaga
še drugim. V sproščenem, demokra-
tičnem odnosu - kjer je učenec sub-
jekt, ki raziskuje, pridobiva strategi-
je za iskanje informacij, za to kako
naj se uči, da ne zbira samo podatkov
- je prava, ugodna atmosfera. Učitelj
mora naučiti učenca ribe loviti, ne pa
da mu ribe daje. V atmosferi zaupa-
nja, v ustvarjalnem stilu dela otrok
razmišlja in daje inovativne rezul-
tate.
Vse novosti zahtevajo določeno
mero kritičnosti, predvsem pa
ustvarjalno uvajanje. So ob uvaja-
nju inovacij možne tudi stranpoti,
ki ne dajejo pozitivnih rezultatov in
lahko negativno vplivajo na vzgoj-
no-izobraževalno dejavnost?
Bukovac: Stranpoti so možne,
a teh primerov je malo, ker se z ino-
vati vnostj o ukvarjajo preizkušeni
praktiki. Zlasti mera, koliko - za ko-
ga - kdaj - kako, je za učitelja najpo-
membnejša.
Novosti, kijih vnašamo v izobraže-
vanje niso garancija, da bodo učenci
več znali. Gre pa za primernejši na-
čin učenja. Otroci bodo imeli radi
šolo, do učenja bodo imeh pozitiven
odnos. Pridobivali si bodo pozitivno
samopodobo, zaupanje vase in obču-
tek lastne vrednosti.
KSENIJA LEKIČ
Mrtvi se še vračajo
TEsnIkarßevl vzponi In padci
Na patologiji je delal kar
32 let, večinoma ponoči in
v hladu. Tam se je pred nje-
govimi očmi in med rokami
zvrstilo deset tisoč mrtvih
človeških teles.
Mladost v Mislinji je bila
težka. Tisnikarjeva mati,
doma iz Celja, je skrbela za
devet otrok. Jože, najstarej-
ši, se je zaposlil v slovenje-
graški bolnišnici. Ko so od-
prli patološki oddelek, so
ga poslali na izpopolnjeva-
nje na celjsko patologijo, da
bi lahko pri obdukcijah po-
magal kot laborant. Nato je
preživljal težke duševne sti-
ske, bežal v alkoholno oma-
mo, poskusil s samomorom.
Koliko ima povedati človek
s takšno življenjsko iz-
kušnjo?
Veliko časa je od takrat, ko
je osamljeni Jože Tisnikar,
brez stanovanja in z malo de-
narja narisal v prosekturi pr-
vo sliko pokojnika. Tako kot
niso cenili njegovega dela,
seveda niso niti njegovih pri-
zorov iz mrtvašnice. Z njimi
se je prvič predstavil leta
1957 na skupinski razstavi h-
kovnih amaterjev v Celju.
V tem mestu je tudi imel
svojo teto Koželj evo, ki je
stanovala blizu bivše gostil-
ne Šeligo, se spominja. Do-
bra teta je na svojem domu
v Celju dvaintridesetletne-
mu Jožetu in izvoljenki Ma-
riji, po poroki na celjskem
magistratu priredila poročno
slavje. Na Tisnikarjevih sli-
kah so sčasoma začeh razu-
mevati njihovo globoko spo-
ročilo in vehko ljubezen do
človeka.
iskreno siiicarstvo
isicrenega umetniica
Jože Tisnikar danes poči-
va. V Slovenj Gradec se je
vrnil z »lumpanja« v domači
Mishnji: »Ko postanem pre- i
več zavrt in preveč delam,
grem za dva, tri dni proč, da
se sprostim«. V njegovem
skromnem ateljeju kleti slo-
venjegraške stolpnice, kjer
stanuje, je še vedno vonj po
barvi. Včasih slika po mesec
dni skup^, ne da bi odšel
v mesto. »Nazadnje sem de-
lal sceno za Shakespearovo
gledaUšče v Londonu. Sin-
ger, predstava na temo iz
Auschwitza. HoteU so, da
pridem v London in delam
na kulisah. Na kulise se ne
spoznam, in sem jim predla-
gal, da naredim osnutke do-
ma. Osnutke sem poslal
v London, kjer so jih preko-
pirali na kuliso«.
Tisto nekdanje nerazume-
vanje Tisnikarja je danes
preteklost. Spomini so vse-
eno ostali: »V začetku je bilo
težko. Tudi sam sem dvomil.
Najmanj petneyst let.,. Po-
tem so sledile monografije
v šestih jezikih, celo v ja-
ponščini«. Dobil je nagrado
Prešernovega sklada.
O njem so se razpisali jugo-
slovanski časopisi, od za-
grebškega Oka do beograj-
ske Politike Ekspres in Bor-
be. Od Bogdana Pogačnika
do Vuka Draškoviča. »Ver-
jetno sem v Društvu sloven-
skih likovnih umetnikov
edini samouk. Zdóy je čisto
drugače«.
Od prve, skupinske razsta-
ve v Celju do danes, ko raz-
stavlja tudi v n^znamenitej-
ših svetovnih galerijah, je bi-
lo veliko različnih mejnikov.
V nekaterih galerijah se
predstavlja kot prvi Slo-
venec.
Rokuje se tudi z najbolj
znanimi svetovnimi umetni-
ki in državniki. Ko pripotuje
v svetovne umetniške pre-
stolnice, ga poiščejo tudi no-
vinarji najbolj znanih časopi-
sov in revij. O Tisnikarju so
pisali Life, Stern, Der Spie-
gel, Die Presse, Die Welt in
drugi, tudi največji avstrij-
ski, nemški, švedski, franco-
ski, italijanski, britanski in
drugi časopisi in strokovne
likovne revije. O njem sne-
majo tudi filme. Njegova
platna so v galerijah vredna
od 8 do 23 tisoč zahodno-
nemških mark. Polovica gre
galeristom. Doma? V celjski
Izbi je bilo pred kratkim Tis-
nikarjevo platno za »borih«
7 starih milijard. V sloven-
sjegraški   zasebni   galeriji
POVABLJEN K RAZMIŠLJANJU
v prenovljenem gradu hoče-
jo za Tisnikarja 4 tisoč mark.
Časi, ko je zaradi nerazume-
vanja svoje slike tudi uniče-
val, so mimo. Danes je eden
najbolj uveljavljenih sloven-
skih umetnikov vseh časov,
nekakšen Plečnik sloven-
skega slikarstva.
Umetnik pa ostaja isti kot
takrat, ko seje prvič predsta-
vil javnosti. Skromen, umir-
jen, preprost, dobrodušen.
Le ko se spomniva nekda-
njega težkega dela v prosek-
turi, je na njem opaziti nepri-
jetno zadrego.
Med življenjem in
smrtjo
»Tudi to delo mora nekdo
opravljati,« se spominja pro-
sekture. »Delo je pač delo.
Vendar so to bile hkrati tež-
ke travme. Recimo, ko dobiš
na obdukcijsko mizo velike-
ga prijatelja. Včasih smo
skupaj prepevali, se veselili,
potem pa ga najdeš tam. To
je žalostno. Iz tega se je rodi-
la marsikatera slika. Prizori,
ki sem jih tam videval, tisti
objokujoči ljudje, so se vame
vtisnili tako globoko, da sem
jih pač nashkal.« Spominja
se, da je bilo delo v bolnišni-
ci zelo naporno. V Celju so
ga naučih barvanja patolo-
ških brisov in rezanja na mi-
kroton. Pomagal je kot labo-
rant, potem pa še pri obduk-
cijah. Včasih je bilo treba ob-
ducirati po štiri pokojnike
na dan. »Na prosekturo ne
mislim več toliko, tja ne za-
hajam več. Tega dela ne bi
več opravljal«.
Prosektura je ostala v nje-
govi zavesti. Iz te izkušnje,
življenjskih težav in dolgo-
letnega nerazumevanja se je
rodilo to nenavadno nekakš-
no Kafkovsko slikarstvo ze-
lenomodrih in črnih tonov.
»Veliko najbolj močnih slik
je nastalo v času moje krize.
Tudi potem, po ozdravljenju,
ko pet let nisem poskusil niti
kaplje alkohola, je bila v me-
ni močna vizija.« Skušal si je
tudi vzeti življenje: »To je bi-
lo obdobje mojih najbolj dra-
matičnih slik^ Prav takrat
sem sukal največ iz secirni-
škega okolja.« Slikal je sebe,
pare, matere, razpela, konje,
krokarje,  enooke,  rojstva.
sprevode, gostilniške prizo-
re: »Ampak moje gostilne ni-
so nič preveč vesele... Mi-
slim, da veliko več ljudi pije
zaradi obupa kot iz veselja.«
Meni, da je po značaju ven-
dar le črnogled: »Kot da bi
bila v meni dva človeka. Ko
sem trezig - no, ja, zdaj ne
pijem več toliko - sem pesi-
mist. Ko sem tam, kjer lum-
pajo, pa sem vesel. Zelo
vesel.«
Umetnikov svet
Tisnikarjeva živita sama.
V Slovenj Gradcu gradita hi-
šo s prostori za galerijo. Po-
ročeni tridesetletni sin, me-
dicinski tehnik, je že zase.
Verjetno je malo umetnikov
takšne slave, ki bi bivali tako
povprečno.
Jože Tisnikar je tudi v novi
Svetovni enciklopediji naiv-
nega slikarstva. Meni, da je
njegovo slikarstvo postalo
najbližje ekspresionizmu.
Njegovo delo se ne more
enačiti z nobeno današnjo
slogovno usmeritvijo, oce-
njujejo strokovnjaki. Njego-
va zvezda še vedno vzhaja.
»V delovni halji v prosekturi
sem imel beležnico in sem
sproti risal skice. Imam še
približno petsto skic. Moti-
vov mi še zaenkrat ne bo
zmanjkalo.
Ko bom prazen, ne bom
več slikal.« Ko odhajam, se
odloči: »Zdaj grem pa sli-
kat«. Ostal je v svetu svojega
ateljeja: s harmoniko, kav-
čem, slikarskim priborom in
veliko življenjsko izkušnjo.
Znamenitega krokarja nima
več.
BRANE JERANKO
14. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEIWBER 1989
Perzijska muca k Petri v Slovenske Konjice
Zgodilo se je tudi zadnje
dejanje akcije, ki jo je pripra-
vilo celjsko Felinološko dru-
štvo: »Z risbico do perzijske
muce«. Mala, dimasta perzij-
ska muca je dobila novo last-
nico: z najlepšo risbico si jo
je priborila Petra Brglez,
osmošolka iz Slovenskih Ko-
njic. Na prireditvi, kjer smo
razglasili zmagovalko, je
srečna Petra takole visoko
(kot vidite na fotografiji)
dvignila svojo risbo. Resnici
na ljubo moramo povedati,
da Petra svoje mucke še ni
dobila, kajti mladiček je star
komaj sedem tednov in bo
nekaj časa moral prebiti še
ob svoji mamici. Petra bo ta
čas pripravljala novi domek
za svojo ljubljenko.
Že pred podeUtvijo glavne
nagrade smo napovedali, da
bo morala muco sprejeti cela
družina nagrajenca, kajti
z novim družinskim članom
bo - ne samo precej veselja
- ampak tudi nekaj skrbi. Na
Petrino veliko srečo, sta oč-
ka in mamica takoj prikima-
la, ko sta izvedela, da je hčer-
kina risbica izbrana za na-
grado. Žalostna pa je ostala
Barbara Pečnik, ki je z drugo
najlepšo risbico čakala »v re-
zervi« za primer, če Petrim
starši ne bi marali nove mu-
ce. No, to se ni zgodilo. Zani-
mivo paje, da sta obe dekleti
doma iz Slovenskih Konjic.
Kaže torej, da v Konjicah ra-
stejo dobri likovniki.
Verjamemo, da ste si prav
vsi, ki ste sodelovaU na li-
kovnem natečaju vroče žele-
U muce. Bilo vas je več kot
150, muca pa je bila samo
ena. In ker ste se zares prav
vsi potrudili, je imela komi-
sija težko delo, preden je iz-
brala najlepšo risbico. O tem
so se lahko prepričah tudi
vsi obiskovalci Mednarodne
razstave mačk, na kateri so
bile predstavljene tudi vse
vaše risbice.
Na koncu morao dodati le
še imena nagrajenk iz zad-
njega kola zbiranja risbic:
poleg Petre dobita nagrado
še Angelca Gorinšek iz Slov.
Konjic in Tina Burja iz Celja.
Katka
Jaz sem Katka
brez copatka,
imam škrbaste zobe,
kratke lase,
sive oči
in sem mala
in bi se kar naprej
igrala.
KATKA KRIŽANEC, 3.r
OŠ STRANICE
Stol
Bil sem ogromen bor sredi
gozda.
Nekega dne je prišel gozdar in
me težko ranil na deblu, po vrhu
tega me je še močno udari z ži-
gom. Čutil sem, da ne bom več
dolgo v gozdu med svojimi prija-
telji. Kmalu sem začutil, kako me
režejo z žago, da me podrejo. Mo-
jega življenja je bilo konec. Raz-
rezati so me v hlodovino in odpe-
ljali na »bohor«. Tam so me dali
na težko žago in me razrezali na
desko. Imel sem zelo lepo in
zdravo rast, zato so mojo n^lep-
šo desko poslali v stolamo. Iz te
moje deske so na raznih obliko-
valnih strojih naredili stol. Izde-
lali so me tako lepega, da me je
vse občudovalo. Iz tovarne so me
poslali v trgovino. V trgovini je
bilo polno kupcev, ko so me za-
gledali, so ostrmeli. Kupila me je
neka deklica Doroteja. Ko me je
prinesla domov, me je postavila
zraven pisalne mize. Doroteja ze-
lo rada sedi na meni in se uči.
Vsak dan me očisti z lepo, nežno
krpo. JANJA URLEP, 4. b
OŠ Franja Vrunča
SUVNICA
In Jesen Je obarvala
svet
»Obiskala nas je tetka Jesen,«
tako pogosto pravijo ljudje pred-
vsem otrokom in razlagajo ta let-
ni čas.
Nekoliko večji ta letni čas že
bolj poznamo, vendar vsakič
spoznavamo njegove še neznane
lastnosti. Prav prejšnji teden
smo s starši obiskali prijatelje, ki
žive na podeželju. Vedel sem, da
je sedaj jesen, toda, saj sploh ne
vem, kako naj začnem pripove-
dovati. Zunanja podoba jeseni je
nadvse prijazna, da človeku za-
staja dih, ko se sprehodi po šele-
stečem gozdu. Ta te s svojim je-
senskim navdihom in toplino
svojih barv navdušuje prav na
vsakem koraku. Drevje, ki s svo-
jimi vejami maha v pozdrav in se
poslavlja, nam daje razgiban
zrak, ki prijazno poljublja na če-
lo. Celo gozdni sadeži te nehote
ganejo in košara je kmalu polna.
V naravi ni čutiti starosti in sivi-
ne, nasprotno: opojni vonj groz-
dja, ki se posmehuje sončnim
žarkom, te popelje v klet, kjer že
teče sladka kapljica. Vsa kmečka
opravila gredo koncu naproti,
narava dobiva svoje barve. Lepe,
rumene buče so že na svojem
mestu in čekajo...
Vsa jesenska opravila bodo ča-
kala na dolgo zimo, jesenski sa-
deži pa bodo napolnili človekovo
srce z zadovoljstvom.
Zvečerilo se je in odšli smo do-
mov. Polni živih, jesenskih barv,
prijetnih doživetij, smo zaspali.
Spanec je bil tako prijeten, da
sem sanjal o veliki krogli, ki seje
zakotalila v kup nagrabljenega
listja. Ta krogla sem bil kar jaz
sam in jezen sem bil, ko so se te
jesensko obarvane sanje prekini-
le s prebujanjem.
MATJAŽ CESTNIK, 7.b
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Uubezen
Ko se otrok rodi, ljubi mamico
in atija. Tudi mamica in očka lju-
bita svojega otroka.
Veliko pesnikov piše pesmi
o ljubezni.
Ko fant ali dekle odraste, se
zaljubi. Tudi popevke pojejo
o ljubezni: Rad imej, rad imej ži-
vali in cvetlice...
Ljubezen je res lepa!
Zame je sreča, ko se imamo
doma vsi radi. Takrat pojem od
sreče in cela hiša poje zraven. Tu-
di bratec je vesel in poskakujeva
od sreče. Takrat rečem: imejmo
se radi. Pridejo tudi dnevi, ko se
pri nas skregamo, takrat rečem
vsa žalostna: imejmo se radi. Oči
in mami se spogledala in rečeta:
imejmo se radi. Ko se pogledi
vseh nas srečajo, si rečem: to je
res prava ljubezen. Takrat se ra-
da in z veseljem učim. Zato vam
rečem - imejte se radi v vrtcu,
šoli, službi in povsod. K^ti ljube-
zen je res lepa.
NATAŠA HORJAK, 2.b
OŠ Frana Krajnca
CELJE
Staromodna oblačila
Včasih, ko sanjarim, se mi zdi,
da sem v srednjem veku. Ted^j
premišljujem, kako so se ljudje
takrat oblačili. Ženske so imele
velik klobuk, sončni dežniček in
pravljično obleko. Kot grofice so
sedele na prestolu in ukazovale
revnim kmetom. Kmetje so imeli
na sebi stare hlače in bluzo, ki je
bila raztrgana. Toda groQe! Tisti
so imeli oblečena veliko lepša
oblačila. Saj so bili bogati! Imeli
so obilo oblek, ki so jih naredili
n^boljši krojači na gradu.
Nekega dne se je grof odločil,
da bo poročil svojega sina. Z rev-
nejšim grofom iz drugega kralje-
stva sta se domenila, da bosta
poročila mladega fanta in grofo-
vo ljubljenko. Bogatejši grof seje
odločil, da bodo njegovi krojači
naredili najlepšo obleko. Grofje
dal krojačem veliko zlatih niti in
jim ukazal, da mora biti obleka
čez štiri dni gotova. Po določe-
nem času je prišel v sobo, v kate-
ri so šivali krojači obleko. Ven-
dar pridnih delavcev ni bilo nik-
jer, ampak je na sredini sobe sta-
la obleka iz zlata. Bil je strašno
vesel. Tudi krojači iz gradu rev-
nejšega grofa niso ostali praznih
rok. Za princeso so šivali lepo
obleko. Naslednji dan naj bi se
mlada človeka poročila. Na mizi
je bilo jedače in pijače na pretek.
V prelepem sanjarjenju me zmoti
mamica in reče, da naj skočim po
drva.
Bilo mi je hudo, ker nisem več
videl oblek, ki so jih nosili ljudje
v srednjem veku. Pa čeprav so
bile obleke takrat lepe, bi se mi
ljudje smejali, če bi prišel na ce-
sto oblečen kot grof. Dandanes
imamo novo modo, zato moramo
obleke iz srednjega veka pustiti
pri miru.
DAMJAN MÁNDELO, 6. b
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Kdor varčuje, srečo
kuje
V Muzeju revolucije smo si
ogledah razstavo Naše hranilni-
štvo. Tam so bile razstavljene
hranilne knjige, v katere so vpi-
sovali finančno stanje. Bili so tu-
Pripravljanje drv je narisal MIRAN LAMOT iz 5. razreda OŠ 3. bataljona VDV Vitanje.
di pregovori o varčevanju in pa
partizanske lire iz vojne. Nekaj
pregovorov sem se naučil na
pamet.
Jaz varčujem na več načinov.
Pred šestimi meseci sem dal
v banko na vezano vlogo 20 sta-
rih milijonov, decembra jih bom
imel že osemdeset. Teh osemde-
set starih milijonov bom dvignil
in jih vložil v banko Hmezad, ki
ima 50 odstotkov obresti na me-
sec. Moja žepnina je 15 starih mi-
lijonov. Od tega malo zapravim,
malo pa privarčujem. Jaz vložim
denar le v take banke, ki dajejo
visoke obresti, ker drugače se mi
ne splača. Večkrat vidim na tleh
raztrgan denar, kar pa mi ni všeč.
Z bratom že dolgo varčujeva za
glasbeni stolp, toda v nasled-
njem letu ga bova kupila. Tako
se bo najina želja končno uresni-
čila.
Prisegel sem, da se bom držal
tega pregovora: Če boš varčeval
v mladosti, boš užival v starosti!
JANKO VLAOVIČ, 4.a
Prva osnovna šola
CELJE
VIJOLIČNA .lE, LEPE
LISTE IMA IN 8Ш
A ZZIO RADA aO
IMA.
GUMENO JE, ZßNJE IMA,
ŽGANCE^ 5KUHA MAMA
DOMA.
ANJK ŽIBERT
V\, Ú E. KARDELJ
SLOV. KONilCE
Kakšen mora biti
pionir
Priden, izobražen, resen, razu-
men, kulturen. (Matej)
Ne sme lagati, ne sme krasti,
biti mora pošten. (Tina)
Obziren, izobražen, ne sme ho-
diti po zelenicah. (Jasna)
Priden. kulturen, olikan.
(Damjan)
Kulturen, ne sme pljuvati in
krasti. (Nataša)
Radoveden, olikan, iskren.
(Špela)
Priden, iskren, ne sme nagaja-
ti. (Matej in Mitja)
Pogumen, ne sme se pretepati,
ne sme pisati in risati po mizah,
mora biti iskren. (Žiga in Dario)
Priden, mora se učiti, drugim
pomaga, mora se redno umivati.
(Vladan)
Pomagati mora starejšim, ne
sme segati v besedo. (Jernej)
Učenci l.a, b, c
OŠ Peter Šprajc Jur
ŽALEC
MoJa knjižna polica
Pri nas doma z mamico zelo
radi bereva, zato sva včlanjeni
v ljudsko knjižnico. Dokler pa
knjige niso bile tako drage, sva
jih veliko tudi kupili.
Na moji knjižni polici, ki jo de-
lim s sestro, je stopetinsedemde-
set otroških in mladinskih knjig.
Na polici imam tudi zvezek, v ka-
terem so po abecedi zapisani vsi
naslovi knjig.
Velikokrat si zaželim, da bi tu-
di sama napisala kakšno knjigo,
ki bi jo postavila na to polico po-
leg drugih, vendar je malo verjet-
no, da mi bo to kdaj uspelo. En-
krat sem že poskusila, a je nastal
le malo daljši spis. Na drugi poli-
ci se vrsti okoli sto knjig za odra-
sle. To so predvsem zgodovinski
in drugi romani ter knjige o rast-
linah in živalih.
Najlepša knjiga, ki sem jo pre-
brala, je zame Lassie se vrača.
LIDIJA POLAJŽER, 6.a
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
HIŠNI SVET
POD LIPAMI 2, 4, 6, 8, 10, 12
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
hišnika
Zaželeno je, da imajo kandidati izobrazbo IV. stopnje
elektro, strojne ali tehnične smeri.
Hišniško stanovanje je zagotovljeno.
Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo
v petnajstih dneh na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB-
ČINE CELJE, Delovna skupnost za gospodarjenje
s stanovanjskimi in komunalnimi objekti, Celje, Gle-
dališka ulica 4.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanlca
»TVe, ne bomo se učili kitajščine, čeprav se ti zdita
zgoraj napisani besedi precej tuji. Gre pravzaprav za
kratek stavek, ki pa je napisan nekoliko nenavadno.
Ko boš našel ključ po katerem je napisan stavek, boš
v hipu imel tudi rešitev. Čakam na tvoj odgovor.
Atka«
Na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
Celje, pošljite odgovore na dopisnicah do torka, 12.
decembra 1989. Izžrebanca bo nagradil AERO.
V prejšnji številki Novega Tednika je Atka zastavila
anagram. Rešitev je bila POPOTNIK. Nagrado dobi:
Anica Blatnik, Blatni vrh 2, 63273 Jurklošter.
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Večina nočnocvetni-
kov si je med minulimi
prazniki omislila krajši od-
mor ali pa so pred televi-
zorjem napeto spremljali
razvoj dogodkov na mitin-
garskem jugu. Tako so si
lahko nekoliko oddahnih
tudi celjski mihčniki ter si
nabrali moči za prednovo-
letno norišnico, ki je že
pred vrati.
• Ker si ta mesec prazni-
ki, ko naj bi bilo k^ boljše-
ga na mizi, kar sledijo (naj-
prej Miklavž, potem še Bo-
žič in Silvestrovo), bo mar-
sikdo v zadregi za pribolj-
šek. Neznani tat sije poma-
gal tako, da je prejšnji te-
den spraznil kurnik v Tr-
novljah. Odnesel je devet
kur in se verjetno že masti.
Da se mu le ne bo zataknilo
ob mislih, da ga mihčniki
intenzivno iščejo.
• Pravijo, da je tenis
eden n^lepših športov
prav zato, ker ni nobenih
prekrškov - igralca sta var-
no spravljena vsak na svoji
strani mreže. Da pa teniški
igralci le niso tako miro-
ljubni ljudje, so dokazah
udeleženci mladinskega,
dvoranskega državnega pr-
venstva, ki je bilo v Celju.
V četrtek zvečer so se po-
šteno sporekli v hotelu Ce-
leia, tako da so morali po-
sredovati miličniki.
• V petek zvečer je sta-
novalce na Opekarniški
zmotil precejšen hrup, zato
so poklicćili miličnike. Mož-
je postave so ugotovili le,
da se gaje K. B. precej nale-
zla, potem pa se sama s sa-
bo tako glasno pogovarjala,
da je zbudila večino stano-
valcev.
S.S.
Je na zaslišanju pela gumijevka?
Ponovno Шоте Hriminalistoma Iz Kotor Varoša ^
Pred sodnim senatom ve-
lenjskega sodišča se bosta
ponovno zagovarjala krimi-
nalista iz občinskega sekre-
tariata za notranje zadeve
v Kotor Varošu, 38-letni Pe-
ter Kalamanda in 29-letni
Jasmin Bajrić. Obtožena
sta, da sta med zaslišanjem
pretepala Miroslava Š.
Kalamanda in B^rič sta
zaslišanje opravila v prosto-
rih velenjske postaje milice
17. oktobra leta 1986. Takrat
sta namreč raziskovala več
vlomnih.t^¥jja,vva?eii Zabr-
dje in Tovladič, sled pa ju je
pripeljala tudi v Slovenijo
- v Titovo Velenje., Sum je
padel na Miroslava Š., ki sta-
nuje v Titovem Velenju, je
pa po rodu iz tistih krajev.
Zasliševala naj bi ga v pisar-
ni komandirja milice približ-
no od 9. do 15. ure, nato pa
sta ga odpeljala še v Kotor
Varoš.
Miroslav Š. je kasneje pri-
javil, da sta ga med zasliša-
njem pretepala z gumijevko
in ga tudi obrcala, skratka,
da sta poskušala od njega na
nezakonit način dobiti priz-
nanje. Ker pa je Miroslav šel
k zdravniku šele čez nekaj
dni, ni bilo mogoče natanko
ugotoviti, če so modrice, ki
jih je pokazal, res od gumi-
jevke.
Na prvostopenjskem so-
dišču v Titovem Velenju sta
oba kriminalista zanikala, da
bi pretepala Miroslava Š.,
v njun prid pa je šlo tudi pri-
čevanje velenjskih milični-
kov. Vendar pa sta pred se-
natom precej spremenila iz-
jave v primerjavi s tistimi, ki
sta jih dala v preiskovalnem
postopku. Zelo sta spreme-
nila izjave tudi dva velenjska
miličnika, ki naj bi bila ta-
krat prisotna, vendar jim je
senat vseeno verjel in krimi-
nalista oprostil obtožbe.
Oškodovanec Miroslav Š.
se je pritožil na celjsko višje
sodišče, ki je menilo, da je
pritožba upravičena in je pr-
vostopenjsko sodbo razve-
ljavilo.
Senat višjega sodišča je to
odločitev tudi obrazložil. Na
prvostopenjskem sojenju
naj bi že napačno razlagali
mnenje sodnomedicinskega
izvedenca, poleg tega pa naj
bi skrbna analiza zagovora
obdolžencev (kriminalistov)
pokazalo, da je njun zagovor
vprašljiv in nelogičen. Višje
sodišče pa je tudi precej mo-
tilo spreminjanje zagovora
obeh obdolžencev in nekate-
rih velenjskih miličnikov, ki
so v preiskavi govorih precej
drugače, kot pa potem na
glavni obravnavi.
Oba kriminalista - Peter
Kalamanda in Jasmin Bajrić
bosta zato morala še enkrat
pred sodnike, višje sodišče
pa je tudi odločilo, da bo so-
jenje pred popolnoma spre-
menjenim senatom.
S. Š.
Preventivna
akcija
šentjurski občinski
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prome-
tu po letošnji tretji,
predpraznični akciji
»Brezhibno vozilo je var-
no vozilo« ugotavlja, da
je bilo med 103 pregleda-
nimi vozili brezhibnih le
četrtina, 27 vozil.
Največ, tretjina vozil je
imela neizpravna svetlob-
na telesa, petina izrablje-
ne gume, desetina zavor-
ni mehanizem in karose-
rijo ter druge za varnost
pomembne sklope vozila.
Neizpravni krmilni me-
hanizem so imeh med
pregledanimi vozili le tri-
je. Polovica pregledanih
vozil ni imela popolne do-
datne opreme. Zanimivo
spoznanje je, da je večina
voznikov spoznala pred-
nosti avtomobilskega
varnostnega pasu in da
tako od 96 voznikov ni bi-
lo pripetih le 9 voznikov
ter od 33 sopotnikov le
trije.
V akciji so izrekli 66
ustnih in 6 pisnih opozo-
ril, 1 denarno kazen,
6 voznikov pa bo zaradi
kršitev večjega pomena
moralo k sodniku za pre-
krške.
BJ
Drzen posiijevalec in tat
žensk se Je loteval tudi, ko so trdno spale
Velenjsko sodišče je obso-
dilo na 10 let zapora 30-let-
nega Esada Murseloviča iz
Šoštanja. Murseloviča so
prijeli in priprli 13. februar-
ja letos, potem ko so ga mi-
ličniki precej dolgo iskali,
saj je v zadnjih treh letih
izvršil več nasilnih spolnih
kaznivih dejanj in tatvin.
O velenjskem posiljevalcu
se je precej govorilo že pred
tem, ko so ga prijeli; pred-
vsem zaradi precejšnje pre-
drznosti. Prvo posilstvo, za
katerega ga je obsodilo so-
dišče, sega v leto 1985, ko je
nekaj po polnoči vdrl v sta-
novanjsko hišo v Metlečah
pri Šoštanju in posilil žen-
sko, ki je zaspala pred televi-
zorjem. Pri tem ji je grozil in
jo tudi nekajkrat udaril.
Najhujše kaznivo dejanje
je storil, koje posilil 13-letno
deklico, tako da je splezal
v prvo nadstropje, kjer je
spala, potlej pa ji zagrozil, da
bo vse pobil, če bo kričala.
Vso svojo predrznost pa je
pokazal, koje vlomil v stano-
vanjsko hišo v Metlečah in
v spalnici začel otipavati
žensko, čeprav je poleg spal
njen mož. Ženska je zakriča-
la in Murseloviču je že precej
slabo kazalo, vendar se mu je
med prerivanjem uspelo iz-
muzniti, tako da je skočil iz
prvega nadstropja in po-
begnil.
E sad Murselovič je zakri-
vil še nekaj podobnih ne-
sramnosti. Tako je, na pri-
mer, lani vdrl v stanovanje
v Šoštanju in v spalnici začel
otipavati žensko, ki je spala,
ko pa seje zbudila, je zbežal.
Precej bolj grob pa je bil le-
tos februarja, ko je y bližini
gostilne Eržen v Šoštanju
skušal posiliti neko dekle,
pri tem pa ji grozil z nožem
in jo tudi večkrat udaril.
Nekaj dni kasneje je vdrl
še v stanovanje v Cankarjevi
ulici v Šoštanju, vendar gaje
zalotil lastnik in je pobegnil.
Murseloviča je sodišče ob-
sodilo še za tri tatvine; med
drugim je okradel tudi svoje-
ga prijatelja.
Na sodišču je Murselovič
večino kaznivih dejanj, ki
mu jih je očital tožilec, vsaj
deloma priznal. Svoje počet-
je je seveda nekoliko olepšal,
predvsem pa se je izgovarjal
na vinjenost in »na neko silo,
ki je bila močnejša od njega
in ga je silila k storitvi kazni-
vih dejanj«. Izvedenec, psi-
hiater, je v mnenju, ki ga je
dal za sodišče zatrdil, da se
Murselovič skuša prikazati
kot duševni bolnik, kar pa
dejansko ni.
Prvostopenjsko sodišče je
pri izreku kazni upoštevalo
precej olajševalnih okoliš-
čin, ki so bile na strani obto-
ženca - zmanjšano prištev-
nost ob storitvi nekaterih
kaznivih dejanj, priznanje in
obžalovanje dejanj, ki jih je
zakrivil, njegovo težko živ-
ljenje (predvsem v mladosti),
v dobro so mu šteli tudi to,
da prej še ni bil kaznovan in
da se je sam prijavil orga-
nom pregona. Tako so mu za
večino kaznivih dejanj izre-
kli kazni, ki so na zakon-
skem minimumu, potem pa
mu izrekli enotno kazen - 10
let zapora (seštevek vseh po-
sameznih kazni bi sicer zne-
sel 13 let in 6 mesecev za-
pora).
Kljub vsem olajševalnim
okoliščinam, ki jih je upošte-
valo prvostopenjsko sodišče,
se je zagovornik obtoženca
pritožil in predlagal še nižjo
kazen. Višje sodišče v Celju
je menilo, da pritožba ni
upravičena in je prvosto-
penjsko sodbo potrdilo.
S.ŠROT
Kraja računalnikov
Doslej še neznani tat je
v noči z nedelje na ponede-
ljek vdrl v poslovalnico
Agrine v Dobriši vasi. Tat
je naletel na bogat plen, saj
je odnesel dva računalnika,
dva rhonitorja, printer, ta-
staturo in več digitronč-
kov. Agrino je s tem oško-
doval za približno milijardo
dinarjev.
Sopotnica umrla
Prejšnji četrtek, približno od
22. uri je 31-letni Milan Kohek iz
Domžal vozil z osebnim avtomo-
bilom iz Žalca proti Šempetru.
Pri nadvozu je v blagem desnem
ovinku dohitel kolono vozil in za-
čel zavirati, pri tem pa je avto
zaneslo na levo stran ceste. Ta-
krat je iz nasprotne smeri pripe-
ljal 23-letni Darno Rančigaj iz Tr-
nave. Prišlo je do silovitega trče-
nja, v katerem je umrla 29-letna
Bernarda Kohek iz Domžal, huje
pa so se ranili voznik Kohek, nje-
gova 11-letna hčerka Karmen, 8-
letni sin Damjan ter še voznik
Darko Rančigću in njegov sopot-
nik 21-letni Janez Herodež iz Tr-
nave.
Dve hudi nesreči
Prejšnji torek se je zgodila hu-
da prometna nesreča, v Pristavi,
v kateri je umrla 78-letna Terezija
Lovrenčak. Z osebnim avtomo-
bilom jo je zbil 37-letni Davorin
Škrinjarič iz Žibemika. Druga
hujša nesreča pa se je pripetila
v Osredku pri Podsredi, ko je 30-
letni Jože Černelc iz Osredka
s traktorjem, za katerega je imel
pripeto prikolico, zapeljal ob rob
ceste. Na prikolici je bil 52-letni
Branko Kunej, ki se je, ko se je
prikolica prevrnila, tako hudo ra-
nil, da je na kraju nesreče umrl,
voznik traktorja pa se je huje
ranil.
Umrla peška
Prejšnji petek se je pripetila
huda prometna nesreča na Parti-
zanski cesti v Titovem Velenju,
ko je nenadoma stopila na cesto
73-letna EUzabeta Kričej iz T. Ve-
lenja. Iz šoštanjske smeri je ta-
krat pripeljala z osebnim avto-
mobilom 29-letna Nada Jurko iz
Pake, ki je močno zavrla, a nesre-
če ni mogla preprečiti. Peško je
vrglo na pokrov motorja in v ve-
trobransko steklo, od tam pa na
tla, kjer je oblež^a mrtva.
Umrl pešec
V ponedeljek popoldne ob 16.
uri se je pripetila huda prometna
nesreča na križišču Čopove ulice
in celjske magistrale. Voznik to-
vornjaka, 36-letni Stanislav Hat
iz Maribora je na prehodu za peš-
ce zbil 78-letnega Karla Mlakarja
iz Celja. Pešec je hotel prečkati
cesto pri rdeči luči na semaforju.
Kari Mlakar je dobil tako hude
rane, daje na kraju nesreče umrl.

POROČA
Ker mraz vse bolj pritiska,
so tudi peči toplejše, hrati pa
že prihajajo na dan napake
v dimnikih. Zaradi slabih
dimnikov je prejšnji teden
zagorelo v prodajalni Elek-
tro v Gubčevi ulici in v Kovi-
narski 14 pri Jožetu V. Dru-
ga dva požara sta bila k sreči
»lažna« - iz neznanega vzro-
ka sta se prebudili alarmni
napravi v Tkanini Velepro-
daja in v Šipadu v Kosovi
ulici.
Vse drugo delo celjskih
poklicnih gasilcev v prete-
klem tednu seje nanašalo na
cestna reševanja, prevoze
pitne vode, enkrat so vlomili
v osebni avto (z dovoljenjem
oziroma na prošnjo lastnika),
v Okrogarjevi 5 so odprli dvi-
galo, v Kersnikovi in na
Slomškovem trgu so zaprli
vodo, prav tako v Kersnikovi
pa so črpali vodo.
Ker tudi gasilske ure niso
tako poceni, bi se stanoval-
cem vsekakor bolj splačalo,
da bi bolj redno vzdrževali
vodovodne in druge napelja-
ve v hišah, če pa že pride do
izhva vode, bi, predvsem
manjše količine, lahko sami
pospravili oziroma počistili
in si s tem prihranili kar pre-
cej denarja. Veseli pa bi bili
tudi gasilci, ki bi bolj spočiti
čakali na morebitne požare.
Voznik je ie preveč popil
Na celjskem višjem sodiš-
ču so spremenili kazen 23-
letnemu Miroslavu D. iz
Gračiča pri Zrečah - name-
sto pogojne kazni (6 mese-
cev za preizkusno dobo
3 let) so mu izrekli nepogoj-
no kazen 3 mesece zapora.
Miroslav D. je bil obsojen,
ker je vinjen povzročil pro-
metno nesrečo.
Najpomembnejši razlog,
da je višje sodišče izreklo
Ranjeni sopotnici
V torek, uro po polnoči je
v ovinku na cesti Laško-Rimske
Toplice v kraju Udmat začelo za-
našti osebni avto, ki ga je vozila
39-letna Marija Ademi iz СеЏа.
Trčila je v zaščitno ograjo, od
tam pa je avtomobil odbilo na
nasprotno stran ceste. Voznica se
je lažje ranila, hude rane pa sta
dobili sopotnici, 31-letna Munira
Dizdarevič iz СеЦа in 26-letna
Магуа Tojič iz Laškega.
strožjo kazen, je bila vinje-
nost. Miroslav D. je lani 8.
avgusta, preden je sedel za
volan, veliko popil, saj je
kasnejša preiskava pokazala,
da ima v krvi 1,81 promila,
alkohola, to pa odgovarja,
kot je povedal sodni izvede-
nec, popiti količini dveh li-
trov vina. V takšnem stanju
so bile voznikove sposobno-
sti za vožnjo bistveno zmanj-
šane.
Koje Miroslav D. peljal po
Milenkovi cesti v Slovenskih
Konjicah proti Konjiški vasi,
je v blagem levem ovinku za-
peljal v desno in trčil v be-
tonski zid. Vozilo je ob zidu
nekaj časa drselo, nato pa za-
delo v večji kamen. V nesre-
či se je sopotnik Alojz G. hu-
je ranil.
Miroslav D. je bil že pred
tem kaznovan pri sodniku za
prekrške zaradi vožnje pod
vplivom alkohola, strožja ka-
zen, je menil senat višjega
sodišča, pa naj bi ga pripelja-
la do spoznanja, da vinjen
voznik za volanom predstav-
lja veliko nevarnost za druge
udeležence v prometu.
S.S.
Z avtom v kamen in
drevo
Prejšnji četrtek je 33-letni Jože
Muhlbauer iz Hrastnika vozil
z osebnim avtomobilom iz Radeč
proti Zidanemu mostu. V bližini
starega mostu čez Savo je začel
prehitevati drugo vozilo, pri tem
pa zapeljal preveč na levo stran
ceste, tako da je trčil v obcestni
kamen. Osebni avto je vrglo
v zrak in na brezino Save, kjer je
izruval drevo, nato pa še nekaj
časa drsel.
V nesreči sta umrli sopotnici
30-letna Jolanda Ham iz Trbovelj
in 65-letna Štefanija Mahlbauer
iz Hrastnika, huje pa sta se ranila
72-letni Jože Mahlbauer in 5-let-
na Katja Mahlbauer, medtem ko
voznik ni bil ranjen.
Svet Zavoda Miha Pinter
v Dobrni
objavlja prosta dela in naloge
medicinske sestre
Pogoji: - medicinska sestra - višja ali srednja
ustrezna izobrazba
- opravljen strokovni izpit in delovne izkušnje pri
delu z otroki.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandi-
dati bodo obveščeni o izbiri v 15. dneh.
Svet TOZD Osnovne šole Slavko
Slander Prebold
razpisuje
dela in naloge
pomočnika ravnatelja
reelekcija
Pogoji: - najmanj višja izobrazba pedagoške smeri
- najmanj 5 let izkušenj v vzgojno-izobraževalnem
delu
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
pošljite v 15. dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
DO ELEKTRO CELJE
TOZD Elektrodistribucija Celje
Vrunčeva 2 a, Celje
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
- Vodenje skladišča na
nadzorništvu Šentjur
Pogoj: - elektromonter (IV. st.)
ali
- blagovni manipulant (III. st.)
- 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izo-
brazbi v 8. dneh na naslov:
DO ELEKTRO CELJE - TOZD ELEKTRODISTRIBUCI-
JA CELJE, Vrunčeva ul. 2 a, Celje.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Trije Bloudicovi nagrajenci
Letošnja podelitev Bloud-
kovih nagrad in plaket je bila
pred prazniki v Domžalah.
Tudi tokrat so bili med nagra-
jenci športni delavci in orga-
nizacije s celjskega območja,
kar dokazuje široko in plodno
dejavnost na našem področju.
S celjskega območja je po
besedah člana komisije za po-
delitev Bloudkovih nagrad in
plaket Vikija Doma bilo posre-
dovanih pet predlogov - po
eden iz Mozirja, Šoštanja in
Kozjega ter dva iz Celja. Osvo-
jeni so bili trije, tako so za svo-
je zlasti zadnje dosežke dobili
plakete za leto 1989 mednarod-
ni rokometni sodnik Štefan
Jug iz Celja, evropski in držav-
ni prvak v kegljanju kegljaški
ženski klub EMO Celje in Par-
tizan Kozje.
Štefan Jug: »To mi je prizna-
nje za 25 letno delo v sodniški
rokometni organizaciji, kjer
v zadnjem času svoje znanje
vse bolj  prenašam tudi na
mlajše kolege. Sicer pa sva se
s Herbertom Jeghčem, kije tu-
di dobil plaketo, pred tem vr-
nila iz Bratislave, kjer je bil tra-
dicionalni seminar za medna-
rodne rokometne sodnike, ki
bomo v prihodnje sodili na
najpomembnejših mednarod-
nih tekmovanjih. Teste sva do-
bro opravila, tako da nama je
pot na največja tekmovanja
odprta.«
Vlado Gobec, trener ženske
kegljaške ekipe EMO Celje:
»Dvoboj v Ljubljani v okviru
zvezne hge smo odigrali prej,
tako daje proglasitvi Bloudko-
vih nagrad in priznanj priso-
stvovala celotna ekipa. To je za
nas vehko in dragoceno priz-
nanje, ki smo ga dobih pred-
vsem za osvojitev naslova
evropskih ekipnih prvakinj.
Sicer pa garamo, saj smo samo
od 11 do 25. novembra odigrali
kar 12 srečanj. Tudi v decem-
bru ne bo nič bolje, saj mora-
mo nadoknaditi tisto, kar ni-
smo izpolnili, to pa so zaostala
srečanja v zvezni ligi. Naša sre-
ča je, da imamo na razpolago
veliko izenačenih igralk, tako
da nimam problema s sestavo
ekipe. Sicer pa v klubu že raz-
mišljamo o organizaciji svetov-
nega prvenstva za člane in čla-
nice, ki bo leta 1992 na kegljiš-
ču Golovca.«
Telovadno društvo Parti-
zan Kozje je nosilec športno
rekreativne dejavnosti v osrčju
Kozjanskega. Kljub telovadno
skromnim prostorom pa imajo
izredno lep športni center
z mnogimi igrišči, kjer zlasti
prevladujeta nogomet in ko-
šarka. Lani so pripravih tudi
uspešno prireditev ob zaključ-
ku »iščemo najboljšo krajevno
skupnost v rekreaciji«, kjer so
med vaškimi osvojili prvo me-
sto. Bloudkova plaketa je sa-
mo delček priznanja za ljudi,
ki v skromnih pogojih dosega-
jo več, kot mnogi v domala ide-
alnih. TONE VRABL
Smučišča na
Celjski koči
pri ZTKO
Celjski Izletnik oz. njegov
tozd gostinstvo in turizem po-
novno upravlja s Celjsko kočo.
Bolj ko se je približevala zima
je bilo jasno, da vsega dela ta-
ko v lokalu kot zlasti na smu-
čišču sami pri Izletniku ne bo-
do zmogli, zato so ponudili
Zvezi za telesno kulturo obči-
ne Celje, da prevzame skrb
nad zunanjimi objekti. NaJboU
zainteresirani so bili predstav-
niki Partizana Štore, ki so tudi
v neposredni bhžini ter imajo
za takšno delo dovolj strokov-
no usposobljenega kadra. Ker
pa sami zahtevnih del ne bi
zmogli, jim je priskočila na po-
moč ZTKO Celje, ki je že opra-
vila osnovna dela (očistila
smučišče, ga podaljšala, uredi-
la razsvetljavo, popravila vleč-
nico). Smučišče je sedaj ure-
jeno.
TV
Celjani po potrebi
Košarkarice Korsa Roga-
ške, ki vodijo na lestvici v 1.
B ZKL zahod, so to soboto po-
čivale, ker kola ni bilo, sicer
pa so se med prazniki pri-
pravljale na derbi kola na Re-
ki. Poraz v tem srečanju še ne
bi bil usoden, medtem ko bi
bila zmaga Slatinčank najbrž
največji korak proti elitni
ligi.
V republiški ligi so Celjani
po devetih kolih še neporaže-
ni. Zaradi slabe kakovosti
ostahh ekip Celjani ne vadijo
prav redno, kvalitetno in pol-
noštevilno. To se je dalo opazi-
ti na sobotnem srečanju
s kranjskim Triglavom, čeprav
so Celjani zmagali s 83:78,
vendar prave igre niso prikaza-
h. Rešil jih je širok izbor kvali-
tetnih igralcev in »igra z glavo«
v zadnji četrtini tekme. Sodni-
ka sta večji del srečanja dopuš-
čala gostom iz Kranja, da so
neusmiljeno mlatili z rokami
po nasprotnikih. S tako
obrambo so si košarkarji Tri-
glava priigrah že 12 točk pred-
nosti (43 :31). Igra na robu inci-
denta je 16 sekund pred odmo-
rom šla tudi preko njega. Ani-
čič je v hitrem protinapadu po-
lagal žogo na koš, ob tablo pa
mu jo je z blokado »prilepil«
najboljši gostujoči igralec Ro-
man Horvat. Aničič je menil,
da je bila žoga že tako visoko,
da bi sodnika morala priznati
zadetek. Stekel je do sodnika
Godca iz Litije, mu prekrižal
pot in protestiral. Mladi in ne-
izkušeni sodnik je Aničiča ta-
koj izključil, celjski klopi pa
dosodil še tehnično napako.
Polčas so Celjani izgubih
45:39, kasneje pa so prevladali
na igrišču, še posebej v skoku
pod košem na čelu z Medve-
dom, ki je v 23 minutah dose-
gel 18 točk. Ostah so takole do-
dali svoje: Pipan 20, Gole 13,
Buntič 8, Cerar 7, Urbanija in
Sušin po 6 ter Aničič 5. točk.
Moštvo Celja bo v soboto go-
stovalo v Domžalah pri He-
hosu.
Konjiški Comet je tretjič za-
pored tesno zmagal. Na doma-
čem igrišču je s 84: 81 nadigra]
Rudarja iz Trbovelj. Do polča-
sa (45:44) in tudi kasneje je
bilo srečanje zelo izenačeno,
Konjičanom pa sta malo pripo-
mogla sodnika, malo sreča in
vknjižili so pomembni, sicer
pa načrtovani točki proti zad-
njeuvrščeni ekipi. Strelci za
Comet: Šešerko 6, Šmid 32,
Leva 4, Mlakar 11, Pučnik 10,
Železnikar 14 in Pokorn 4.
Košarkarji Rogaške so na
gostovanju pri Mineralu Slova-
nu izgubih za 32 točk, 107 :75.
Slatinčani so popolnoma klo-
nili proti trdemu presingu in
visokemu ritmu igre Ljubljan-
čanov, kar so uspeli držati
s pogostimi menjavami enaj-
stih igralcev. Tišma 1, Virant 7,
Kidrič in Čovič 6, Tabak 10,
Petovar 12, Unferdorben 8 in
Volarle 25 košev so bili »juna-
ki« previsokega poraza.
V naslednjem kolu bo Roga-
ška (9.) igrala doma z Novole-
som, oba imata tri zmage. Co-
met (8.) pa bo gostil ljubljan-
sko Ilirijo.
V ženski republiški ligi so
Konjičanke izgubile v domači
telovadnici s škofjeloško Ode-
jo Marmor 61: 70, ob polčasu
pa so še vodile, bilo je 37:33.
Letos je z igranjem prenehala
dolga leta steoer ekipe Cometa
Violeta Šmid, po sobotnem po-
razu pa je dal odpoved trener
Cometa Zoran Kregar, tretji
trener Konjičank v tej sezoni.
Po devetih kolih v slovenskih
Konjicah tako iščejo že četrte-
ga košarkarskega stratega, za
katerega upamo, da se bo na
klopi obdržal več kot tri tek-
me; toliko je namreč povprečje
Cometovih trenerjev v letošnji
sezoni. Konjičanke imajo tri
zmage in so šeste med deseti-
mi ekipami.
Polzela je po visoki zmagi
v prejšnjem kolu nad Pod-
bočjem 99:70, gostovala
v Trebnjem pri ekipi Unitehne
in izgubila 90:87.
DEAN ŠUSTER
V soiloto derbi v Umagu
Celjski rokometaši Aera so tudi tek-
mo 10. kola v 2. zvezni ligi odigrali do-
ma. Kljub spoštovanju nasprotnika,so
bili za razred boljši od sarajevskega Že-
lezničarja, ki so ga gladko odpravili
z 31:22.
Tekmo si je ogledalo tisoč gledalcev, ki
so videli lepo srečanje. Tokrat se je razi-
gral Ivandija, ki je bil z devetimi goli
najboljši strelec. Moč celjske ekipe je
zdaj v tem, da ne veš, kdo bo na kateri
tekmi izstopal, kar je posebej neugodno
za nasprotnika. Po tekmi so se seveda
gostje kot je že v navadi, pritoževah nad
slabim sojenjem, s tekmo pa začuda ni
bil zadovoljen celjski trener Ante Koste-
lič, ki pravi: »V soboto bomo morali igra-
ti veliko bolj zbrano, če želimo zmagati.«
V soboto bo pravi derbi v 2. zvezni ligi
in sicer v obmorskem mestecu Umagu,
kjer si že vrsto let želijo s svojo ekipo
Istraturistom prebiti v 1. zvezno ligo.
Zdaj ekipa iz Umaga vodi brez poraza,
Celjani pa so drugi z enim porazom, ki so
ga doživeh proti Slobodi Solani v Tuzh.
Zmaga v Umagu bi pomenila izenačenje
na vrhu, poraz prednost štirih točk za
Umazane. Celjski igralci in vodstvo se
V srečanju proti Sarajevčanom sta
sodnika s svojim slabim sojenjem one-
mogočila hitro in dinamično igro. Ško-
da! Kajti gostje kakor domačini so teh-
nično odlični in na trenutke, zlasti v pr-
vem polčasu smo videli dober rokomet.
Pri Celjanih so v formi Ivandija, Krka
in Kleč. Ostali še nihajo, medtem ko se
vratarja Strašek in Burgič vračata
v formo. Morda ne bi bilo slabo, če bi
kot tretjega vratarja vzeli v Umag s se-
boj Anžiča, kajti vratarji bodo odločili
sobotni derbi. j |^
zavedajo težave sobotnega srečanja. Ro-
komet znata igrati obe ekipi, tudi oba
trenerja nista »od muh«. Bati seje samo
mož v črnem, sodnikov. Kaj bodo štorih
in kako bodo krojih tekmo? Upajmo, da
se bo vse pošteno in dobro končalo.
Rokometaši Šoštanja so v 10. kolu go-
stovah v Pančevu in tesno izgubili z do-
mačim Dinamom 29:27, najboljši strelec
pa je bil Požun, ki je dal sedem golov. Po
10. kolu je Aero še vedno na drugem
mestu, Šoštanj pa zaradi boljše razlike
v golih na četrtem. 9. decembra bo Šo-
štanj igral v velenjski Rdeči dvorani
z Mehaniko iz Metkovičev, ki je na pred-
zadnjem mestu.
Znova so prijetno presenetile rokome-
tašice Velenja, ki so pod taktirko trenerja
Mira Požuna v Sremu dosegle že tretjo
zaporedno zmago, ko so gladko 21:26
premagale domačinke. Zmaga Velenj-
čank pa bi po prikazani igri lahko bila še
mnogo večja. Najboljša strelka je bila po-
novno Karičeva, ki je dala 10 golov. Ve-
lenjčanke so na 6. mestu s štirimi točka-
mi zaostanka za vodečo Trešnjevko, ki so
jo pred tremi koh premagale prav na nje-
nem igrišču. Takrat seje tudi začela zma-
govita serija Velenjčank, ki jo bodo po-
skušale nadaljevati v soboto, 9. decem-
bra, ko se bodo v domači Rdeči dvorani
srečale z ekipo MTČ iz Čakovca, ki je na
9. mestu. T. VRABL
Odlična Mira Grobelnik
Kegljavke EMO Celje, ki
nastopajo v zvezni ligi, so na-
stopile doma, in v dveh dvo-
bojih pokazale vso svojo moč,
izredno znanje in upravičile
so ime ene najboljših ekip
v Evropi.
Trener Vlado Gobec ima na
razpolago resnično tako kvali-
tetno paleto igralk, da se lahko
»igra«. To je neverjetna pred-
nost pred ostalimi ekipami.
Celjanke so tokrat doma dva-
krat zmagale in to izredno pre-
pričljivo. V prvem dvoboju so
z rezultatom 2523:2397 ah s 126
keglji razhke odpravile ekipo
Avtohrvatske iz Zagreba,
v drugem pa še splitskega Po-
štaija 2550:2361 ah z 189 keglji
razlike. Resnično prepričljivo!
Junakinja obeh dvobojev je bi-
la Mira Grobelnik, ki je na pr-
vem dvoboju podrla odličnih
470, na drugem pa 440 kegljev.
Nekoliko sta razočarali Seško
na prvem in Lesjak na drugem
dvoboju, kajti drugače bi bil
ekipni rezultat še mnogo
boljši.
Po 9. kolih so Celjanke s pe-
timi odigranimi srečanji na 4.
mestu, vodi pa brez poraza Ri-
jeka. Naslednje kolo bo v sobo-
to in nedeljo, 8. in 9. decembra,
ko bodo Celjanke gostovale ter
se srečale z ekipama Varteks
in Podravka. Glede na formo
bi Celjanke morale obe sreča-
nji dobiti.
V moški repubhški hgi so
odigrali 6. kolo, predstavniki
KK EMO so gostovali v Zagor-
ju in izgubili s Proletercem
5162:4965. Najboljši posamez-
nik je bil Salobir, ki je podrl
864 kegljev. Emovci so na le-
stvici na 8. mestu med 10. eki-
pami, v naslednjem kolu pa
igrajo doma proti ekipi Bresta,
ki je na drugem mestu.
TV
Premagali tudi Mladost
v 5. kolu v 1. B zvezni hokej-
ski ligi so hokejisti Cinkarne
doma premagali solidno eki-
po Mladosti iz Zagreba 6:3,
tretjine 2:0, 2:2, 2:1.
Strelci za Celjane so bili Žo-
lek 3, Filipovič, Grabler in Mi-
lidragovič. Kazenske minute:
Cinkarna 8, Mladost 4. Tekmo
sta pred okoli 150 gledalci so-
dila domačina Zorko in Pinter.
Celjski hokejisti so začeli iz-
redno dobro, saj so proti solid-
nim gostom povedli že s 4:0,
potem pa so popustih, kar so
gostje izkoristili in v 43. minuti
rezultat celo zmanjšali na 4:3.
Na vso srečo to Celjanov ni
zbegalo, saj so zbrali toliko
moči, da so uspeli dati še dva
gola in zmagali. Naslednjo tek-
mo bodo odigrah v nedeljo
v Ljubljani proti drugi ekipi
Ohmpije, ki v tej hgi nastopa
izven konkurence.
Andrej Perčič po zadnji celj-
ski tekmi: »S tekmo nisem po-
vsem zadovoljen, sai smo po
krepkem vodstvu povsem po-
pustili. Ko smo uvideli, da gre
zares, smo se zbrali in le dose-
gli pomembno zmago. Če želi-
mo še zmagovati bomo v na-
slednjih srečanjih morali igrati
zbrano in preudarno od prve
do zadnje minute.«
Pionirji Cinkarne so doma
izgubih z vrstniki Olimpie 1:9,
tretjine 0:3, 0:2, 1:4, strelec
častnega zadetka pa je bil Ko-
lar. Kazenske minute: Cinkar-
na 4, Ohmpija 10. Pred 50 gle-
dalci sta sodila Zorko in Pinter
iz Celja. Poraz celjskih pionir-
jev je popolnoma zaslužen.
Mladinci Cinkarne so doma
izgubili s Slavijo iz Vevč 3:11,
tretjine 1:3, 1:4, 1:4. Strelci za
Cinkarno Kolar, Poznič in Mi-
hdragovič. Kazenske minute
Cinkarna 2, Slavija 2. Pred 70
gledalci sta tudi to srečanje so-
dila Pinter in Zorko. Celjski
mladinci so igrali nepovezano
in je poraz realen.
MARJAN SORŠAK
Darían Petrič
v Celju?
Ob letošnjem 5. medna-
rodnem tekmovanju za po-
kal mesta Celja v plavanju
so organizatorji PK Khma
Neptun pripravili tudi po-
seben sprejem za odhčnega
jugoslovanskega plavalca
Dariana Petriča iz Kranja,
ki je letos končal nadvse
uspešno tekmovalno kari-
ero. Darian Petrič je bil ob
tej priložnosti gost hotela
Evropa. Na predvečer mi-
tinga je bil v posebni sobi
hotela Evropa prijeten po-
govor med gostitelji in go-
stom, kjer je bilo izrečenih
vehko besed o celjskem
plavanju in kaj bo Darian
zdaj, ko je končal z aktiv-
nim plavanjem, počel. Za
razliko od brata Boruta se
je Darian ob delu priprav-
ljen ukvarjati tudi s plaval-
ci, vendar samo s skupino
in pod pogojem, da mu pu-
stijo proste roke.
Tako je na pogovoru
v hotelu Evropa padla tudi
ideja, ki jo je izrekel pred-
sednik PK Klima Neptun
Jože Jurak, da bi pod dolo-
čenimi pogoji Darian Pe-
trič prevzel tudi treniranje
najboljših celjskih plaval-
cev. Darian tega ni odbil ali
zanikal, nadaljnji pogovori
pa bodo pokazali, koliko je
realno takšno pričakova-
nje. Vsekakor bi bila takš-
na rešitev dobra, saj celjski
plavalci po odhodu Andre-
ja Žnidaršiča v Italijo vse
prepogosto menjujejo tre-
nerje, kar vsekakor ni do-
bro za njihov nadaljnji raz-
voj. Škoda pa bi bila preve-
hka, če bi zaradi tega, ker
ne znamo urediti vprašanje
trenerja za daljše obdobje,
izgubili še tisto kvalitetno
peščico plavalcev, ki jo
imamo. Žal se je prevelika
skupina obetavnih plaval-
cev, še posebej pa plavalk,
prezgodaj in športno nedo-
zorela, poslovila ob bazena.
T. VRABL
Večina atletov je ostala
Pred tedni se je razširila
vest, da bo večina celjskih ka-
tegoriziranih atletov v pre-
stopnem roku zapustila AD
Kovinotehna Kladivar. Dvig-
nil se je preplah, saj ni kar
tako izpustiti iz rok še tisto
peščico kvalitete, kolikor je
na atletskem področju v na-
šem mestu še imamo. Zdaj je
prestopni rok končan in zapi-
šemo lahko, da še vedno velja
pregovor »veliko grmenja
malo dežja«. Celjske atletske
vrste bodo tudi v naslednji se-
zoni domala neokrnjene.
O tem nam je pripovedoval
direktor kluba Branko Flor-
janič:
»Res je, da so mnogi hoteh
v druge klube predvsem zaradi
ugodnejših pogojev, ki so jim
jih ponujali klubi v Beogradu,
Zagrebu in Ljubljani. Temelji-
to smo se pogovorili in tako sta
naše vrste zapustili samo dve
atletinji: državna reprezentant-
ka, sprinterka Jerneja Pere je
pristopila k ŽAK Ljubljana,
kjer bo poleg študija imela vse
možnosti za nadaljnji vsako-
dnevni sistematični trening
pod strokovnim vodstvom.
Metalka krogle in diska Nataša
Erjavec tudi študira v Ljublja-
ni, kjer mish tudi po študiju
ostati. V naslednji sezoni bo
nastopala za IBM Olimpijo.
Tretji razlog, da je odšla
v Ljubljano pa je nezadovolj-
stvo s prejšnjim stanjem v celj-
skem klubu. Vsi drugi so osta-
h, tudi Kopitar, naš že vrsto let
prvi mož.«
Kako ste uspeli vse atlete,
ki so napovedali odhod, zadr-
žati?
»Preprosto! Naše štipendije
in hranarine so bile daleč za
tistimi v drugih kljubih in to je
atlete privabljalo. Zdaj bomo
poskušali to urediti, saj nam ni
vseeno, koga imamo v klubu.«
Novinci?
»Jih ne bo. Razmišljali smo
o ^redrge in dolgoprpgašu Živ-
ku iz T. Velenja, vendar je bo-
lje, da ostanemo pri tem, kar
imamo.«
Malo je kategoriziranih tek-
movalcev, pa veliko trener-
jev. Kako je z njihovim
delom?
»Ugotovitev je točna, zato
smo se v klubu odločih, da bo-
do v bodoče vsi profesionalni
treneiji morali poleg dela s ka-
tegoriziranimi atleti skrbeti tu-
di za selekcije.«
Se boste pri selekcijah »od-
pirali« tudi v druge občine?
»Obvezno. Dobro že delamo
v žalski občini, zdaj se bomo
razširili še v ostale - konjiško,
šmarsko, laško, šentjursko...
V teh občinah se otroci še veh-
ko gibljejo, niso mestno »sta-
tični«, kjer jih privabljajo sa-
mo kolektivni športi.«
Kovinotehna je sponzor at-
letskega društva Kladivar.
Kakšno je razmerje med va-
šim deležem za razvoj atleti-
ke in deležem ZTKO?
»Podatki sicer niso dokonč-
ni, mishm pa, daje naš prispe-
vek že več kot 50 odstotkov.
V prihodnje več sredstev od
ZTKO ne moremo pričakovati,
sami pa skoraj celotnega pri-
spevka tudi ne bomo zmogli.
Pot je samo ena: da nam poma-
gajo tudi drugi, ti pa bodo po-
magali, če bomo dosegali kva-
hteto.«
TQNE_VliABU
REKLI SO:
Marjan Soršak, član HDK Cin-
karna Celje: »S člansko ekipo
smo se tudi letos odpovedali tek-
movanju v 1. zvezni ligi iz pre-
prostega razloga, ker nimamo de-
narja pa tudi druge stvari niso
takšne, kot bi morale biti. Tako
v klubu aktivno trenutno delajo
samo trije in sicer Jože Dojer,
Franc Grabler, ki igra in trenira
prvo člansko ekipo ter Vojko
Bratec, ki vodi mladince. Čudno
je, da ni aktiven nihče od glavne-
ga sponzorja Cinkarne, saj bi jih
moralo zanimati, kako delamo in
kam vlagajo svoj denar. Grabler-
ju pri treningih pomaga Miran
Strašek. Skratka ni ljudi za delo
v klubu. Smo brez predsednika!
Tako smo se ob članski ekipi po-
vsem posvetili delu s pionirji,
kjer nam na veliko pomagajo
starši, ki prispevajo denar za na-
bavo opreme in potovanja.
Borivo] Ferš, predsednik Dru-
štva športnih novinarjev Slove-
nije, sicer pa športni novinar
pri večeru v Mariboru: »Naše
društvo se trenutno pripravlja na
tradicionalno prireditev progla-
sitev najboljših športnikov in
športnic Slovenije za letošnje le-
to. Razglasitev bo 22. decembra.
po vsej verjetnosti v Ajdovščini,
medtem ko sta se v zadnjem času
kot kandidata pojavila tudi
Kranj in Domžale. V mojem
mandatnem obdobju pa bo naša
glavna naloga ustanovitev sindi-
kata športnih novinarjev, saj smo
zdaj samo »privesek« Društva
novinarjev Slovenije. To ne po-
meni, da se mislimo ločiti, samo
lažje in bolje bomo delali ter zaš-
čitili naše specifične interese. Iz-
hodišča moramo pripraviti do
naslednje skupščine.
Poleg tega razmišljamo, da bi
v bližnji prihodnosti pripravili
skromno proslavo ob 30 letnici
našega slovenskega društva
športnih novinarjev, ki sovpada
s 25 letnico društva športnih no-
vinarjev Jugoslavije. V ospredju
pa je tudi nadaljnje poglabljanje
sodelovanja s športnimi novinar-
ji iz Italije (slovenski športni no-
vinarji v Italiji so naši člani) ter
obnovitev pred leti dobrega so-
delovanja s kolegi z avstrijske
Koroške. Ob vsem tem pa naša
dejavnost ne sme biti vezana sa-
mo na večje slovenske centre,
ampak tudi na manjše kraje, kjer
radi vidijo »v živo« naše najbolj-
še športnike.« T. VRABL
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
NA KRATKO
Žalski šahisti tretji
v Sloveniji
v Slovenj Gradcu je bilo med
prazniki 43. republiško ekipno
šahovsko prvenstvo, kjer so
zmagali predstavniki ŠK Ptuj,
na odlično tretje mesto pa so se
uvrstili šahisti Žalca.
Šahovski klub Savinjčan
v Šempetru je pripravil zadnji le-
tošnji mesečni hitropotezni tur-
nir, kjer je zmagal Jože Štorman
pred Jožetom Peternelom, Jože-
tom Grobelnikom in ostalimi.
Skupni zmagovalec za leto 1989
je postal Stane Skok.
Šahovski klub Polzela bo v pe-
tek, 8. decembra pripravil zadnji,
tretji občinski turnir za posamez-
nike občine Žalec za leto 1989.
Tekmovanje se bo začelo ob 16.
uri v domu kr^anov na Polzeli.
Po dveh turniriih premočno vodi
Jože Zorko iz SK Žalec.
J. GROBELNIK
Strelci v občinski
ligi
s tekmovanjem, 5. kol, so za-
čeli v občinski strelski ligi
z zračnim orožjem občine Celje.
Nastopa 16 ekip oz. 64 posamez-
nikov, kar je za ta čas kar zadovo-
ljiva udeležba. 1. kolo je bilo
v znamenju velike premoči strel-
cev SD Kovinar Štore, ki so zma-
gali pred SD СеЏе, SD Ingrad
itd. Najboljša deseterica po 1. ko-
lu: Ravnikar 380, Malee 376, Ho-
čevar in Kočevar 368, Dečman
(vsi SD Kovinar), Seršen 364, Je-
ram in Jager 363 (vsi SD Celje),
Kobale 360, Terglav 358 (oba SD
Ingrad) itd.
Kovinar boljši od
Juteksa
v 5. kolu v 1. republiški ligi
- vzhod je bil derbi na strelišču
v Štorah, kjer je Kovinar pre-
magal strelce Juteksa iz Žalca.
Dvoboj je bil izredno izenačen,
vendar so bili ob koncu uspeš-
nejši domačini, ki so le za en
krog premagali borbene goste iz
Žalca. SD Kovinar Štore je na-
stopila v postavi Franc Hočevar,
Vili Ravnikar, Ivan Kočevar in
Branko Malee, SD Juteks iz Žal-
ca pa v postavi Vojko Škodnik,
Bernard Martinovič, Justin Smr-
kelj in Mladen Melanšek. Naj-
boljši strelec dvoboja je bil Što-
rovčan Branko Malee, ki je na-
strerai solidnih 373 krogov.
V 3. republiški ligi - vzhod so
strelci Ingrada doma ugnali eki-
po Poštarja iz Ljubljane in imajo
ob takšnem nadaljevanju vse
možnosti, da se uvrstijo v 2. repu-
bliško Ugo. Streljali so Željko Ar-
can, Marko Zatler, ŽelJko Lamut
in Marko Kobale.
T. JAGER
Presenetljiv poraz
Celjank
v moški in ženski republiški
odbojkarski ligi so odigrali 8.
kolo. V moški Ugi je Topolšica
doma s 3 :0 odpravila Izolo, Šem-
peter je v gesteh izgubil z Grani-
tom 3:2, nov poraz pa so doživeh
tudi zadnje uvrščeni odbojkarji
Braslovč, ki jih je doma odpravi-
la Mislinja 1:3. Lestvica: 5.To-
polšica, 8. Šempeter in 12., zad-
nje, Braslovče. Pari prihodnjega
kola, ki bo v nedeljo, 9. decem-
bra: Agroplod Ljutomer-Bra-
slovče, Sempeter-Mežica in Fu-
žinar-Topolšica.
V ženski ligi so novo neprijet-
no presenečenje pripravile od-
bojkarice СеЏа, ki so doma izgu-
bile z Mishnjo 2:3, Topolšica Ka-
juh je doma premagala Triglav
3:0, Ljubno Glin pa je z istim
rezultatom 0:3 bilo uspešno pri
Partizanu v Kamnici. Lestvica: 2.
Topolšica Kajuh, 4. СеЏе, 5.
Ljubno Glin. Gre za izredno ize-
načenost ekip, saj je med vode-
čim Pionirjem in petouvrščenim
Ljubno Glin samo dve točki raz-
like. Prihodnje kolo v nedeljo, 9.
decembra: derbi Ljubno Glin-
-Celje, Topolšica Kajuh pa go-
stuje pri Fužinarju.
Judoisti znova za
točke
v soboto, 9. decembra, bo zno-
va živahno v telovadnici COŠ
Fran Roš, saj bodo stopili na
blazine judoisti I. Reya v 4. kolu
1. republiške lige. Prvi in drugi
celjski ekipi bo nasprotnik ekipa
judoistov iz Murske Sobote. Sre-
čanje se bo začelo ob 17. uri.
V nedeho, 10. decembra pa bo
skupina mliuših mladincev in pi-
onirjev judo kluba I. Reya iz Ce-
lja odpotovala v Ljubljano, kjer
bo sodelovala na tradicionalnem
mednarodnem judo turnirju Na-
gaoka.
Občinsko prvenstvo
v Rečici
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so pripravili občinsko sin-
dikalno prvenstvo z zračno pu-
ško. Nastopilo je 20 ekip z 81 po-
samezniki, kar je izredno dobra
udeležba. Zmagovalci med člani
nad 35 let ekipno Rudnik Laško,
med posamezniki Janez Sašek,
članice ekipno Upravni organi I,
posameznice Joža Kožar, do 30
let ženske ekipno Kmetijska za-
druga, posamezno Saša Videč,
do 30 let moški ekipno PM, posa-
mezno pa Zlatko Deželak.
Šah v Šoštanju in na
Vinski gori
Ob dnevu republike so pripra-
vili šahovska turnirja tudi v Šo-
štanju in v Vinski gori. V Šošta-
nju je bil to že 5. turnir za posa-
meznike, kjer je nastopilo kar 60
šahistov iz Šaleške in Savinjske
doline. Odigrali so 13 kol, zmagal
pa je Janežič iz Šentjurja pred
Brešaijem in Gorskom, oba ŠK
Velenje, Skokom ŠK Šempeter
itd.
V Vinski gori so pripravili
ekipni hitropotezni turnir, kjer je
nastopilo sedem ekip, zmagali pa
so šahisti iz T. Velenja pred SK
Savinjčan iz Šempetra, ŠK Šo-
štanj itd. Med posamezniki so bi-
li najboljši trije Velenjčani Gor-
šek, Matko in Brešar, četrti pa
Setnikar iz Šempetra.
J. GROBELNIK
V Mestnem parku
drsalni tečaji
Kotalkarski klub Tkanina Ce-
lje si prizadeva, da bi tudi v bo-
doče okrepil svoje tekmovalne
vrste. Zato bo pripravil več začet-
nih tečajev za vse, ki bi se radi
naučili drsati. Teč^i bodo od po-
nedeljka do petka vsak dan od
16,30 do 17,30. Vpis je mogoč
pred začetkom teč^a na drsališ-
ču v Mestnem parku. Zadnji dan
tečaja (petek) bo opravljen tudi
pregled znanja.
METKA HLADIN.
Nova tenišica igrišča v Celju
Celjani so dobiU štiri nova teniška igrišča v športnem centru Golovec. V sejemski dvorani D so
namreč pripravih odUčne pogoje za nastope. Sintelon podlaga omogoča vrhunsko igro. Odhčno
izvedeno državno mladinsko prvenstvo pa potrjuje, da postaja СеЦе tudi teniško središče.
J. K. Foto: E. E.
Nova telovadnica v Škaiali
v kr^evni skupnosti Skale
v veleryski občini so med praz-
niki dobih nov pomemben
športno rekreacijski objekt,
veUko večnamensko telovad-
nico, ki so K) začeli graditi letos
spomladi. Športno rekreativna
dejavnost v Skalah je izredno
razgibana, saj imajo v sedmih
sekcijah Partizana kar 570 ak-
tivnih članov. Za svoje uspehe
so bili že trikrat proglašeni
v Sloveniji kot najbolje organi-
zirana in aktivna vaška in kas-
neje mestna krajevna skup-
nost, dvakrat pa so bili tudi
negboljši na jugoslovanskem
nivoju. Njihovo dosedanjo de-
javnost pa je oviralo ротадј-
kanje zaprtega objekta, ki so
ga zd^ končno dobili. Celoten
objekt z nepopolno opremo
stane devet milijard 32 milijo-
nov, od tega so s prostovoljnim
delom naredili člćmi Pćirtizana
Skale za dve milijardi 54 mili-
jonov    vrednosti,    krajevna
skupnost je prispevala šest mi-
hjard in 6 milijonov, šola pa
980 milijonov, saj seje tako za-
enkrat odpovedala ureditvi
igrišč za skok v daljavo in viši-
no ob telovadnici, v kateri bo
možno ob splošni gimnastiki
igrati še košarko in odbojko.
Zunanja igrišča ob telovadnici
so osvetljena, tako da bodo po-
leti lahko rekreacijo imeh tudi
v večernih urah.
Ob otvoritvi so pripravili pri-
jeten program, v katerem so
sodelovah člani sekcij, plesni
klub T.Velenje, ter domači
harmonikarji, vsi prisotni pa
so si tudi ogledali film z letoš-
цје vaške olimpiade, ki so jo
znova uspešno pripravili. Pri-
pravljen pa že im^o tudi pro-
gram za prihodnje leto: telo-
vadnico bodo najprej napolnih
ljubitelji rekreacije, radi bi so-
delovali izven domačega kraja.
Partizanu Slovenije pa so že
ponudili možnost organizacije
srečanja Partizana Slovenije
v okviru akcije »Razgibajmo
življenje«.
TONE VRABL
METOD TREBIČNIK
• Velenjski Šank rocker-
ji imajo narejenih že polo-
vico novih skladb za tret-
jo Jiloščo in kaseto, od no-
vih posnetkov pa je
skladba Rockeiji že nekaj
časa tudi na Stopovi le-
stvici. Njihov prvi izdelek
je bila velika plošča, dru-
gi kaseta, kot tretjega pa
obljubljajo spet veliko
ploščo, ki bo najverjetne-
je izšla jjri Jugotonu. Si-
cer pa Sank Rock največ
igra na Primorskem, kjer
rockovska scena še, ni
opešala tako kot na Šta-
jerskem.
• S Primorske pa je tudi
novica, da novogoriški
Avtomobili v rodnem
kraju pripravljíúo nov al-
bum. Končno in za spre-
membo naj bi bila besedi-
la na njem odpeta v slo-
venščini. Avtomobilom,
ki so pred kratkim kar
dvakrat igrali na Celj-
skem, naj bi to ponovno
povrnilo priljubljenost
v ožji domovini.
• V ponovni množični
priljubljenosti rhytm and
bluesa vidijo svoje mož-
nosti tudi srednje stari
celjski in okoliški rocker-
ji. Večni The Young Ones
se tako pripravljajo na
obdelavo nekaterih tujih
starih komadov z domači-
mi teksti (po vzoru Don
Mentoni Blues Banda),
kaj podobnega pa si lah-
ko obetamo tudi od njiho-
vega bratskega banda iz
Žalca The Blues Connec-
tion. Upsgmo, da bodo
njihova prizadevanja spet
oživila celjsko rockovsko
plesno sceno, ki je prvič
umrla ob koncu šestdese-
tih let.
• Celjski klub Casablan-
ca sicer vsak teden v Ce-
lje pripelje kakšnega
glasbenega gosta, vendar
je njihov izbor sila razno-
lik. Tako so lahko obisko-
valci oni dan poslušali že
omenjene Avtomobile,
teden dni zatem pa
Zdravka Škendra. Malce
bolj prijazno pa bodo mo-
rali pričeti zreti v svet tu-
di Casablancini vratarji,
saj spuščajo goste v klub
zastonj, aU za ceno dvojne
karte ali pa sploh ne. Pri-
ča je Dušan Sporiš.
• Trenutno najbolj po-
pularno skladbo v Evropi
Lambado je kot prvi
v slovenščini posnel an-
sambel Vikend iz Radeč.
• Po vseh peripetijah bo
letošnji festival narečne
popevke Maribor 89
v dvorani Tabor v Mari-
boru prihodnjo soboto.
Od znanih izvajalcev bo-
do na tej prireditvi nasto-
pih Ansambel 12. nad-
stropje, Ivo Mojzer, Ed-
vih Fliser, Nace Junkar,
Branka Kraner, ansambel
Obvezna smer in drugi.
Prireditev pa bosta pove-
zovala Ida Baš in Vinko
Šimek.
• Karh Gradišnik te dni
veliko gostuje, saj je na-
stopal v Nemčiji in Av-
striji, prihodnji teden pa
se odpravlja v New York,
kjer bo kot gost JAT-a
predstavljal našo glasbo
v ZDA.
• Iz Celjskega instru-
mentalnega kvinteta za-
enkrat še ni nobenih ve-
sti, da bi že dobili novo
pevko, kajti Vera Šabec
pričakuje naraščaj.
Lojtrca domačili
tretjič v Ceiju
Dvorana Golovec bo tudi
letos prizorišče zaključnega
dela Lojtrce domačih Radia
Ljubljana. Razen desetih an-
samblov, ki so se v zaključni
del uvrstili na osnovi glaso-
vanja poslušalcev lokalnih
radijskih postey ter nekate-
rih časopisov, bodo na tej
prireditvi nastopili tudi dru-
gi izyajalci narodnozabavne
glasbe ter humoristi.
V tekmovalnem delu za
Zlatega petelina, kije simbol
Lojtrce domačih bodo tako
v soboto nastopili: Alpski
kvintet, ansambli Toneta Ža-
garja, Lojzeta Slaka, Objem,
Nika Zajca, Nagelj, Štirje ko-
vači, Slovenija, Mateja Kova-
čiča in Štajerskih 7. Novost
letošnje Lojtrce bo tudi to,
da bodo vsi ansambli igrah
v živo, kar je bil največji oči-
tek prejšnjih prireditev.
Z našega območja bosta
v tekmovalnem delu Lojtrce
domačih nastopila ansambla
ŠtžOerskih 7 in Slovenija (na
fotografiji).
18. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Vrednostni papirji
tudi iz Topra
z izdajo »komercialnih zapisov«, posebno obliko vrednostnega
papirja, se tudi celjski Toper pridružuje tistim, ki se želijo na
tak, posebno ugoden oziroma tržen način približati kupcem.
S tem naj bi premostili tudi likvidnostne probleme, ki se uteg-
nejo v kratkem še poslabšati. Tako kot mnogim drugim so tudi
njim začeli v Srbiji ustavljati dobave.
Komercialni zapis bo mogoče v Topru dobiti pod pogoji vezave za
30 dni. Po tem času bo možen dvig sredstev v višini R plus 30% ali
pa namesto tega nakup blaga s 45 odstotnim popustom. Največji
začetni zapis so v Topru omejili na 10 milijard dinarjev, najdaljši
čas vezave pa na 3 mesece. Vrednostne papirje bodo prodajali na
sedežu delovne organizacije, zaradi privlačnosti ponujenega pa je
zanje že veliko zanimanja.
Toper računa, da se bo s to potezo rešil trenutnih likvidnostnih
problemov in si počasi ustvaril osnove za nadaljnje posodobitve
(letos so že kupili računalnik za proizvodnjo in 100 novih strojev) ki
so nujne, če se bodo hoteli še bolj usmeriti v izvoz. Ta bo še večja
nuja, če mislijo v Srbiji za Toprove izdelke res zapreti tržišče.
V začetku tega tedna so namreč prejeli prvi telex, s katerim jim
odpovedujejo naročilo izdelkov letošnje zimske kolekcije. Direktor
Topra Peter Privšek sicer upa, da gre le za začasno in vsekakor tudi
pod vplivom politike zelo nepremišljeno potezo njihovih kupcev,
s katerimi so sicer tradicionalno dobro sodelovali.
Na srečo v tem času nimajo organizacijskih problemov; saj so se že
julija uskladili z zakonom o podjetju in se preoblikovali v družbeno
podjetje. Pri tem so se postopno rešili tudi vseh preveč oddaljenih
enot. Proces kleščenja stroškov pa še ni zaključen saj bo potrebno
nadaljnje zmanjšanje režije, utrditi srednji in nižji nivo organizacije
ter še oklestiti nekatere odvečne stroške.
Za Toper je tudi po-
membno, da je letos po
dohodku na delavca sko-
čil med slovenskimi tek-
stilci iz 84. na ZS. mesto,
kot pravi vodstvo firme
pa si precej obetajo tudi
od povezave z sozdom
Merx, saj ima ta poveza-
va svoj tržni, izvozni in
finančni vidik. Tudi ve-
čino dosedanjih likvid-
nostnih problemov so
namreč reševali s po-
močjo interne banke
Merx.
Peter Privšek: »Komercialni za-
pis lahko kupi vsak občan. Rav-
no med temi je tudi že precej za-
nimanja, saj je zaradi obresti, ki
jih nudimo in zaradi 45 odstotne-
ga popusta pri nakupu naših iz-
delkov to, vsaj kar se pogojev ti-
če, ena najbolj privlačnih oblik
varčevanja.«
Mavrična novembrska potepanja
¥se boli odmevna oddala Radia Collo
čas med 11. in 14. uro, ki smo ga na
Radiu Celje poimenovali Opoldanska ma-
vrica, je med poslušalci postal eden naj-
bolj priljubljenih delov radijskega spore-
da. Konec novembra smo se potepali po
butikih in trgovinah med Celjem in Žal-
cem. Predstavili smo bogato ponudbo za-
sebnih prodajaln, ki so za poslušalce Ra-
dia Celje in bralce Novega tednika pripra-
vile tudi lepe nagrade.
Objavljamo imena tistih nagrajencev, ki
smo jih v studiu izžrebah med kuponi No-
vega tednika. Povejmo še, da ta teden teče
nova mavrica, v kateri z glasbo in besedo
predstavljamo vse, kar bomo potrebovali
za radosti v prihajajoči zimi.
Nagrajenci butika Petra: Sonja Jančič,
Marinka Štiglič, Marija Tofant, Ana Klako-
čer, Jožica Vuk in Norbert Drugovič, vsi iz
Celja ter Anica Petrak iz Škofje vasi, Tanja
Kragl iz Petrovč, Ivan Kovač iz Šentjanža
in Marija Aužner iz Šentjurja.
Nagrajenci butika Maxim: Friderika Lu-
bej, Simon Razgor in Igor Tovornik iz Ce-
lja, Marjan Potočnik iz Kasaz, Ina Kragl iz
Levca, Jožica Sedminek iz Šempetra, Ana
Golob iz Šentjurja, Jasmina Videnšek iz
Šmartnega v R. d., Olga Verhovšek iz Pri-
stave pri Mestinju in Hedvika Kruleč z Do-
brne.
Nagrajenci butika Brigita: Špela Boga-
taj, Marija Krajne, Zlatko Preložnik, Vera
Grabner, Karohna Vodišek in Danica Brah-
te, vsi iz Celja, Cvetka Pasar iz Vojnika,
Marjan Cerinšek iz Mestinja, Rozalija Sve-
čak iz Šmartnega v R. d. in Marjan Pasar iz
Vojnika.
Nagrajenci trgovine Han: Brigita Raj-
šter, Darko Korošec, Marica Zevnik, Marija
Janeček, Zdenka Volavšek in Vera Debe-
lak iz Celja, Vera Vošinek iz Podpeči ob
Dravinji,^ Marjeta Ožek iz Laškega, Majda
Duša iz Žalca in Franci Verdel iz Šmartne-
ga v R. d.
Nagrajenci prodajalne Saghar: Silva
Tkalec, Brigita Petrovič, Cvetka Koštomaj,
Danijela Vinkšel, Anica Poredoš, vse iz Ce-
lja, Angela Gole z Grobelnega, Ivanka Mo-
kuc iz Štor, Alenka Divjak iz Šempetra,
Nada Ribar s Polzele in Ivanka Štorman iz
Žalca.
Nagrajenci trgovine Ulaga: Rudi Ter-
žan. Dragica Sumrak, Karmen Kolenc, Ma-
rija Sovine, Darja Herman, Andrej Prelo-
vec, vsi iz Celja, Jože Tovornik iz Laškega,
Danica Golež iz Štor, Marija Pinter z Dobr-
ne in Marjeta Čretnik iz Kasaz.
Nagrajenci prodajalne Kos: Marko Vuk,
Stanko Himerlajh, oba iz Celja, Poldka
Hlupič iz Rečice ob Savinji, Olga Stepanič
iz Dramelj, Jože Skale iz Gorice pri Slivni-
ci, Bojana Horvat iz Šmarja pri Jelšah, Ma-
teja Bec iz Rimskih Toplic, Barbara Marko-
vič iz Šmartnega, Jelka Kajtna iz Laškega
in Andreja Budna iz Planine pri Sevnici.
Nagrajenci prodajalne Red boogie: Ma-
rinka Lampret in Zdenka Badovinac iz Ce-
lja, Sebastjan Grobelnik iz Podčetrtka, Ma-
rija Ratej iz Šentjurja, Fanika Koštomaj iz
Lemberga, Ksenja Grobelnik iz Podčetrt-
ka, Matejka Zakelšek iz Laške vasi, Vikica
Pinter s Frankolovega, Angelca Korošec iz
Štor in Ana Grobelnik iz Podčetrtka.
Nagrajenci prodajalne Avto-plus: Justi
Papež, Marija Zupančič, Matej Krajne, Na-
dja Kacin, Poldi Cernoša in Marjeta Zehč,
vsi iz Celja, Peter Vodišek iz Laškega, Blaž
Ribič iz Tabora, Darja Novak iz Šentjurja in
Silvo Zalokar iz Prevorja.
Nagrajenci trgovine Volasko: Angelca
Šavh, Ana Tofant, obe iz Celja, Jožica Beve
iz Loke pri Žusmu, Jožica Vovk iz Štor,
Urška Žavski iz Šentjurja, Tomaž Hočevar
iz Pariželj, Drago Ožek in Nina Krašovec iz
Laškega, Tanja Krajne iz Žalca in Marjan
Pasar iz Vojnika.
Vsi lahko dvignejo nagrade v trgovinah,
ki so jih nagradile. Za radijsko nagradno
igro so nagrade prispevale naslednje trgo-
vine: Elektro-blisk, Neža, Bimbo, Mešič,
Quan, Tanja, Brglez, Art, Number one. Bu-
tik Steklar in Iva.
V novemberskih potepanjih smo podelili
tudi deset zlatih prstanov, ki jih je pokloni-
lo Zlatarstvo Kragl iz Žalca. Dobili so jih:
Majda Potokar, Ksenija Koštomaj, Barbara
Novak, Franci Ivenčnik, Branka Muško-
tevc, Bojan Klakočer in Milena Korošak iz
Celja ter Olga Širše iz Šempetra, Majda Pe-
trove iz Pongraca in Franc Lokošek z Do-
brne.
Z Mavrico v gostišče Novale
v naših mavričnih podaljšanih uricah radijskega sporeda smo se zadnje dni novembra
mudili tudi v butiku Art v Žalcu. Lastnica, Hermina Fidler pa seje izvirno spomnila, da bo
radijske nagrajence povabila na kohne v gostišče Novak v Gotovlje. Devet predstavnic
ženskega in en predstavnik moškega spola je sestavljalo šopek nagrajencev. Toda le štiri
nagrajenke so si vzele čas in se Hermininemu vabilu odzvale, moški se je izgovoril, da ima
gripo, ostale nagrajenke pa so raje po darilo prišle kar v butik Art. Toda dekleta so se kljub
vsemu imela lepo, ena je s seboj pripeljala še moža, drugi pa sta se mož in sin še pridružila
kasneje in vesela druščina seje v Gotovljah mudila kar do tretje ure. Zjutraj, seveda.
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK-STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
ZDRAVILNE RASTLINE.
Volčin
Med zdravilnimi rastlinami so tudi takšne, ki
imajo močno delujoče snovi in so zato tudi strupene.
Včasih so imeli v lekarni tudi ljubje navadnega vol-
čina.
Volčin spada v red Thymelaeales inje po številu vrst
majhen red, čigar zastopniki najbolje uspevajo v suš-
natih podnebjih in so razširjeni predvsem na južni
zemeljski polobh. Cvetovi so brez venca, njegovo
funkcijo pa je prevzela čaša. Praviloma je v cvetu en
sam plodni list, v katerem se razvije samo eno seme.
Navadni volčin spoznamo s pozornim pregledom
skorje. Če prečno prelomimo majhno vejico ali steblo,
zagledamo množico majhnih in izredno tankih, svilna-
tih vlaken. Navadni volčin (Daphne mezererum L.) je
majhen grm, navadno visok do 1 meter, v posebno
ugodnih legah pa je višji. Značilno zanj je, da cveti že
zelo zgodaj spomladi, preden se pojavijo hsti. Cvetovi
so nepecljati, rožnati, do živo rdeči in zelo prijetno
dišeči. Iz njih se v jeseni razvijejo majhni sočni plodovi
rdeče barve.
Volčin najrajši raste na apnenčastih tleh in ga naj-
demo na območju, ki se razteza od srednje Skandina-
vije do Španije, na vzhod pa do pogorja Altaja v srednji
Aziji.
Med našimi vočini je najbolj znan Blagayev volčin
ali igalka (Daphne blagayana Freyer) in je tudi zašči-
tena rastlina.
V vseh delih rastline, posebno pa v lubju, listih in
plodovih je pekoča snov mezerejn in glikozid dafnin,
flavonoidi, sitosterin, smole, kokognin, eterično olje,
barvila in sluzi. Cvetovi vsebujejo precej eteričnega
olja, ki daje rasthni značilen prijeten vonj.
Navadni volčin je zelo strupen in se kot zdravilna
rastlina lahko uporablja le v izrednih trenutkih in še to
pod strogim nadzorom. Njegove živo rdeče jagode so
tako strupene, da celo uživanje ptičev, ki so jedli volči-
nove jagode, povzroči zastrupitve so znane pri otrocih,
saj jih privabljajo lepo rdeče jagode, da jih jedo. Da
umre odrasel človek, zadošča že 12 jagod. Če bolnik
preživi zastrupitev, mu ostanejo hude ledvične
poškodbe in dolgotrajne želodčne motnje.
Če slučajno pojemo volčinove jagode, moramo takoj
k zdravniku! Za prvo pomoč moramo zaužiti sredstvo,
ki povzroča bruhanje, izpiranje želodca, živalsko oglje,
močno črno kavo, veliko tekočine.
Kljub svoji močni strupenosti se uporablja tinktura
iz lubja v homeopatskih dozah za zdravljenje ekcemov,
srbečih kožnih obolenj, lišajev, gihta in revmatičnih
obolenj, pa v obliki obližev in maž.
Pekoča snov mezerein namreč povzroči na koži in
sluznicah vnetja in v večjih koncentracijah tudi
mehurje in celo nekrozo - odmiranje tkiva.
Naj še enkrat opozorim: sami volčina ne smemo
nikoU uporabljati! BORIS JAGODIC
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Ko pride mraz...
Jakne ali 7/8 plašči
Takrat, ko se temperatura
na termometru neprijazno
zniža, je edina rešitev v to-
plem oblačilu. Pa sploh ni
potrebno, da pomislimo ta-
koj na klasičen zimski plašč.
Letos so zelo modne široke
kratke pelerine, redengoti
7/8 dolžine, zapeti le z enim
ali dvema gumboma. Najpo-
membnejši pa so ovratniki,
ogromni so, včasih spomi-
njajo na vojaško pelerino ah
kapuco meniške kute, pogo-
sto pa so okrašeni s krznom.
Tisti, ki se ne prestrašijo
ob zasoljeni ceni аП nimajo
predsodkov ob mish na ubi-
te živali, bodo seveda elegan-
co ali stil poudariU z narav-
nim krznom, onim ostalim
pa današnja revolucionarna
tehnologija ponuja sprejem-
ljivo alternativo - ekološka
zavest pravi, da naj bo letoš-
nje krzno umetno!
Zelo velikodušen in duho-
vit predlog modnih stilistov,
ki ga velja upoštevati!
RECEPT TEDNA
Fižolova enolončnica
Potrebujemo: 200g suhega fižola, eno majhno čebulo,!
!va česnova stroka, 100 g mesnate slanine, 4 zrele paradiž- ;
ike, žlico sesekljanega peteršilja, 4 žlice olja, en literi
lesne juhe, noževo konico črnega popra, 150g drobnih;
lakaronov in 2 žlici sveže naribanega sira. •
Čez noč namočimo fižol in ga naslednji dan skuhamo dol
nehkega. Potem ga precedimo in fižolico shranimo. Čebulo ;
.n česen olupimo in drobno sesekljamo. Slanino zrežemeo^
na zelo majhne kocke. Paradižnike olupimo in jih zrežemoj
na kose. V večjem loncu segrejemo olje, nato prepražimoJ
čebulo in česen in dodamo slanino, peteršilj, paradižnike inj
fižol. Vse skupaj dušimo nekaj časa. Polovico zelenjave'
vzamemo stran in jo zmiksamo. K preostali zelenjavi prili-j
jemo fižolovo vodo in mesno juho. V juhi nato skuhamo 1
makarone in nato dodamo še zmiksano zelenjavo. Po okusul
še posohmo in popopramo, vse dobro premašamo in preden i
enolončnico ponudimo, jo posipamo z nastrganim sirom.   «
NASVETI ZA DOM
Toplo sveže namolženo
mleko se sesiri v skuto, če
denemo vanj vroč krompir.
Kava bolj diši, če damo
vanjo zrnce soli, preden jo
nalijemo.
Črna kava je bolj okusna,
če ji pridamo olupljen nastr-
gan grenek mandelj.
Razrezan krompir upo-
rabljamo lahko namesto mi-
la za umivanje miz, klopi in
stolov.
Star krompir dobi boljši
okus, če mu pri kuhanju pri-
damo nekaj kapljic kisa.
Nože čistimo z razrezanim
surovim krompirjem.
Gobe ostanejo bele, če jih
sušimo v senci. Tudi nad
pečjo se hitro posušijo.
Limona se omehča in da
mnogo soka, če jo ostrgano
pustimo čez noč, ali pa jo da-
mo v toplo pečico.
Sok limon in pomaranč
dolgo drži, če mu pridamo
sladkorja v prahu, kolikor ga
sprejme. Vzdrži cela leta in
je izvrsten dodatek za kom-
pote, pecivo in podobno.
Čevlji ne plesnijo, če jih
namažemo z ricinovim
oljem.
Tesne in škripajoče čevlje
zavijemo v vlažno krpo in jih
pustimo tako čez noč. Popu-
stijo in ne škripajo.
Kjer čevelj tišči, namoči-
mo nogavico z glicerinom,
tako ne dobimo kurjih oči.
Steklo se da rezati, če glo-
boko v vodo potopimo roko
s steklom in z drugo roko
s škarjami režemo steklo.
Vrv za obešanje perila na-
močimo in napnemo na son-
cu, tako se spet obeli in ne
maže perila.
Žebelj lažje zabijemo, če
ga namažemo z milom.
Praske na usnju izginejo,
če jih namažemo s pasto za
parket.
Kozarce in steklenice oči-
stimo z vodo, ki ji pridamo
malo špirita.
Steklo in kovinske plošče
se dajo vrtati s svedrom, če
omočimo mesto z nekaj kap-
ljicami terpentinovega olja.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
prireja v četrtek, 14. decembra 1989
POSVET
o temah:
- ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
(Republiški komite za delo)
- NOVI INŠTITUTI IZ DELOVNIH RAZMERIJ
(Dekan VPŠ Maribor, prof. dr. Mitja Novak)
- KOLEKTIVNA POGODBA
(mag. Gregor Miklič, svetovalec RSZSS)
Pisne prijave z morebitnimi vprašanji iz obravnava-
nih tem pošljite na naslov: Delavska univerza Celje,
Cankarjeva 1., do 10. decembra letos.
Posvet bo v prostorih Obrtnega združenja Celje,
Cesta na Ostrožno 4.
Kotizacijo v višini 1,500.000 din nakažite na ž. r. DU
Celje: 50700-603-30715.
KMETIJSKI NASVETI
iViaščobe v mieiiu
Maščobe so doslej še vedno najbolj cenjena sesta-
vina mleka pri nas. Maščoba je cenjena predvsem zato,
ker so pred časom obstojale velike potrebe po suro-
vem maslu. Zaradi tega je bila selekcija krav molznic
intenzivno usmerjena v povečanje mlečne tolšče.
Poprečen odstotek tolšče v mleku znaša 3,8. Mlečno
tolščo cenimo tudi zaradi tega, ker vsebuje več kot
polovico energetske vrednosti mleka. V poprečju ima
mlečna tolšča okoli 54 odstotkov skupne energetske
vrednosti, pri pasmah, ki so selekcionirane na višji
odstotek mlečne tolšče, paje odstotek skupne energet-
ske vrednosti do 65 odstotkov. Mlečna tolšča ima v pri-
merjavi z drugimi maščobami tudi višjo biološko vred-
nost. Pri nas je mlečna tolšča tudi osnova za plačeva-
nje mleka, kar pa v svetu že dolgo ne velja več.
Kemična sestava mlečne masti
Mlečna mast se v mleku nahaja v prosti in sestavljeni
obliki. Proste maščobe imajo energetsko vrednost za
organizem in biološko vrednost. Sestavljena mlečna
tolšča pa ima pretežno biološki značaj. Večji del
mlečne tolšče tvorijo proste maščobe (97 do 98 odstot-
kov) Mednarodna oznaka za maščobe je lipidi (lipoidi)
Proste maščobe so estri glicerina (trivalentnega alko-
hola) in maščobnih kislin. Pretežni del lipidov se
nahaja v obliki triglicerida (95 odstotkov), digliceridov
je samo 1,59 odstotkov in mnogo gliceridov okoli 0,38
odstotkov. V mlečni tolšči so nižje, višje in nezasićene
tolščne kisline, skupno okoli 19. Tako veliko število
maščobnih kislin lahko tvori z glicerinom veliko šte-
vilo gliceridov, ker je njihova vezava zgolj slučajna.
Poskus, ki gaje opravil Ling 1978 je pokazal, daje iz 12
maščobnih kislin možno sestaviti 1320 gliceridov.
V mleku so še ostale masti, npr. fosforlipidi in holeste-
rol, vendar v majhnih količinah.
Fizikalne lastnosti mlečne tolšče
Kemični sestav mlečne tolšče vpliva na vrsto fizikal-
nih lastnosti kot so: temperatura topljenja, visokoz-
nost, gostota, indeks refrakcije, energetska vrednost.
Temperatura topljenja mlečne tolšče je odvisna od
vrste maščobnih kislin. Če je v mlečni tolšči več večjih
in nenasičenih maščobnih kislin, je temperatura top-
ljenja nižja, giblje se med 31 do 36 stopinj.
Temperatura strjevanja-to je temperatura, pri kateri
mlečna tolšča preide iz tekočega v trdno stanje. Otrdi-
tev tolšče se izvrši na frakcijskih temperaturah od 17
do 26 stopinj Celzija.
Gostota mlečne tolšče znaša pri 15 stopinjah Celzija
poprečno 930 kg na ml Zaradi manjše gostote, svoje
grobe disperzije, netopljivosti v vodi kaže tendenco
odvajanja, ki pa se pokaže v obliki smetane.
Indeks refrakcije je pri mlečni tolšči v mejah 1,6538
do 1,4578 in to pri temperaturi določevanja 40 stopinj
Celzija. Energetska vrednost mlečne tolšče je nekohko
nižja kot pri drugih masteh in se giblje v mejah 38,2 do
38,7 KJ/g. Obstaja visoka korelacija med energetsko
vrednostjo mleka in vsebnostjo mlečne tolšče v njej.
Spremembe mlečne masti
Poznane spremembe so: hidrolitične, oksidativne in
polimerizacijske. Najpomembnejše so hidrolitične, ki
se odvajajo s lipoidnimi fermenti (lipaza), kar ima za
posledico sprostitev maščobnih kislin in glicerida.
Rezultat teh sprememb sta drugačen okus in vonj, na
kratko to imenujemo žarkost. Hidroliza masti ne gre
nikoh do konca, kajti sproščene maščobne kisline
delujejo in hibitorno na nadaljnje odvijanje procesa.
Večja količina fermenta lipaze je lahko tudi posle-
dica načina prehrane, oziroma komponent prehrane.
Lipohza se nikoh ne odvija v mlečnih cehcah, ampak
večino v toku skladiščenja mleka v vimenu. Na lipo-
lizo (razgradnjo masti) vpliva vrsta dejavnikov, npr.
mehanični pritiski, molža v mlekovod z dvigovanjem
mleka v tvorbo pene, kar ima za posledico povečanje
prostih maščobnih kislin in s tem povečano delovanje
hpolize. Posebno lipolizo predstavlja homogenizacija
mleka. To je tehnološka operacija, kjer se večje maš-
čobne kapljice zmanjšujejo. Tako se veča skupna in
relativna površina maščobnih kapljic in možnost delo-
vanja lipolize je zato večja.
Povečana količina prostih maščobnih kislin ima za
posledico dvig kislosti mlečne masti in ko doseže
kislost 7 do 8°, pa emulzija predstavlja disperzni
sistem, v katerem so delci ene tekočine porazdeljeni
v drugi s tem, da se med sabo nerazgrajujejo oziroma
kemijsko ne reagirajo.
Sinteza mlečne masti
Pomembno je, da pri sintezi mlečne tolšče obstajajo
štirje izvori mlečnih kislin. To so: iz hrane, organizma,
želodca prežvekovalcev in iz mlečne žleze. Sinteza
velike kohčine maščobnih kislih se opravi v mlečnih
celicah in tako se opravičeno govori, da je mlečna
tolšča specifičen proizvod mlečne žleze. Ko razmi-
šljamo o maščobah v mleku, moramo vedeti, katero
pasmo imamo v hlevu, kako jo hranimo, kakšna je
njena proizvodnja, v kateri fazi laktacije je molznica,
kakšno molzno opremo imamo, kako molzemo in
nazadnje, da so zadnji curki mleka najbolj mastni.
mag. IVAN KUDER
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
7. DECEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
7. DECEMBER 1989
Dobrodošli gost celjsicili plesalcev
Ko bi verjel, da imajo otroci radi
klasični balet, za katerega veljajo
splošne ocene, da so vaje dokaj mono-
tone, z neskončno dolgim ponavlja-
njem enih in istih gibov in da je kla-
sični balet tudi fízicno naporna zvrst
v tej umetnosti.
V Pionirskem domu Cvetje Jerinove
v Celju so plesne skupine, ki jih vodi
koreografinja in plesna pedagoginja
Ana Vovk-Pezdir, nad vadbo »klasi-
ke« izredno navdušene, bržčas zaradi
gosta, ki prihaja v Celje, doktorja Hen-
rika Neubauerja, znanega koreografa,
baletnega pedagoga, opernega režiser-
ja, direktorja in umetniškega vodje fe-
stivala Križanke v Ljubljani, vodja ba-
letne skupine v SNG Ljubljana in še bi
lahko naštevali.
Doktor Neubauer redno zasleduje
razvoj plesne umetnosti in skupin, ki
v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju.
In med mnogimi, katerih nastope si je
ogledal, je postal pozoren prav na celj-
sko skupino Akt, zato seje tudi zlahka
odločil, da sprejme povabilo k sodelo-
vanju in prične v Celju z urami klasič-
nega baleta. Tisto, kar po mnenju dr.
Neubauerja pri skupinah Ane Vovk-
Pezdir izstopa, sta kakovost in resno
delo.
Po oceni Ane Vovk-Pezdir, so prišh
pri delu v skupinah do tiste točke, ko
je potreba za klasičnim baletom pre-
prosto izbila na dan. »Menim, da se je
sodobni ples deloma v Celju pa tudi
drugod, v javnosti slabo zapisal zaradi
odnosov oziroma zaradi preveč in pre-
pogostega šarlatanstva. Ker so norme
v sodobnem plesu zelo ohlapne, si lju-
dje brez znanja drznejo postavljati no-
ve, svoje. Zato si v tem kaosu, ki nasta-
ja, želimo reda. Od tod tudi delno izvi-
ra naša želja po klasičnem baletu. Ko-
nec koncev je star tristo let in gotovo
se ni brez razloga obdržal tako dolgo.
Pri urah doktorja Henrika Neubau-
erja je značilno in omembno to, da te
ure ne zaposlujejo samo telesa, mišic,
ampak tudi možgane, duha. Zato ura
uri ni nikoli enaka, zato je znotraj na
videz monotonega dela toliko pestro-
sti, da otroci vztrajajo. Klasični balet
imajo, preprosto, radi.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
USTAMO
fORUMEMEU Zbira,
STRANI MU*» Ukor
Nlovenec, 11. december 1929
Konec konja v Vodnikovi ulici. V ponedeljek okoli
dveh popoldne je bilo, ko je prignal po Vodnikovi ulici
neki kmetic konja, vsega shujšanega in betežnega. Vsakdo
je vedel, da gre konj svojo zadnjo pot proti mestni konjski
klavnici. Pa ni dosegel cilja. Ob Ljudski posojilnici seje
konju zavrtelo, padel je in ni več vstal.
Okoli štirih je bilo, ko se je pripeljal njegov hlapec in
trikrat zamahnil s sekiro po glavi konja (res, silno prime-
ren in moderen način ubijanja živali, povrh še na javni
ulici in vpričo cele gomile radovednežev) in konj je končal
svoje nehvaležno življenje. So nekateri, ki bi jim ob tej
priliki prav zares radi povedali par gorkih. Predvsem jih
zasluži lastnik konja, ki pusti ubogo žival skoro dve uri
crkvati na javni ulici in jo nato na predhistoričen način
ubijati. Da, to se more zgoditi samo v Celju.
Tovarišice otrokom za Novo leto
v vrtcu Zarja so se vzgoji-
teljice in varuhinje domisli-
le, da bi svojim varovan-
cem izdelale mehke igrače,
ki bi jih malčki smeli odne-
sti tudi domov. Starši so za-
nje odšteli od 150 do 500 ti-
soč dinarjev, z izkupičkom
pa bodo v vrtcu kupili dra-
ge didaktične igračke, ki
jim jih primanjkuje.
Že dalj časa je v tej vzgoj-
no varstveni ustanovi običaj,
da mehke igračke izdelujejo
vzgojiteljice in varuhinje sa-
me, otroci pa se z njimi radi
igrajo. Zato so v ponedeljek
in torek pripravili prodajo
teh igračk, ki so jih starši hi-
tro pokupili. K sodelovanju
so povabili tudi Mladinsko
knjigo, ki je staršem ponudi-
la pestro izbiro knjig za naj-
mlajše in kaset s pravljicami.
Prodajo igrač so pripravili
v vrtcih v Novi vasi, na Lavi
in v Drapšinovi ulici v Celju.
Sicer pa se v vrtcu Zaija že
pripravljajo na novoletni pri-
hod dedka Mraza, malčki si
bodo 26. decembra v celj-
skem gledališču ogledah
predstavo Žogica Nogica, le-
po prednovoletno darilo pa
jim pripravlja celjska Mesna
industrija, ki jim bo podarila
računalnik, saj dva, ki ju
imajo, ne zadostujeta za po-
trebe vseh tistih malčkov, ki
si želijo obiskovati računal-
niški krožek.
Podobne akcije so se v teh
dneh vrstile tudi v ostalih
celjskih vrtcih.
N.G.
Foto: E. EINSPIELER
Razstava ni iiila mačji kašelj
Konec novembra se je
v Celju zbrala evropska mač-
ja smetana. Domače fehnolo-
ško društvo je namreč pri-
pravilo mednarodno razsta-
vo mačk, tretjo tovrstno
v Sloveniji in prvo v Celju.
Mačke in mačkone so razsta-
vili v dvorani D centra Golo-
vec, kjer pa je bilo precej
hladno in zato so bili obisko-
valci prikrajšani za nekaj
mačjih lepotic in lepotcev.
Lastniki so namreč svoje
- vsega udobja vajene - ljub-
ljence zavarovali z odejami,
pregrinjah in pohvinilom, ta-
ko da smo lahko v nekaterih
kletkah videli zgolj kakšen
smrček ali uho. Kljub temu
je bilo paše za oči več kot
dovolj, kajti ogledati si kar
380 mačjih primerkov iz vse
Evrope tudi ni mačji kašelj.
Videh   smo   najrazhčnejše
- in vse po vrsti ljubke - per-
zijanerke v vseh barvah in
odtenkih, pa tudi takšne pa-
sme, ki jih v Jugoslaviji sko-
rajda ne poznamo. Seveda so
se muce potegovale tudi za
naslove najlepših med naj-
lepšimi. Medtem ko je obi-
skovalce prevzela predvsem
mačja ljubkost, so sodniki
mednarodne žirije strogo
ocenili vse predpisane last-
nosti in značilnosti posamez-
nih pasem, glavno nagrado
pa je v Italijo odnesel modri
eksotik.
Ljubitelji mačk so bili nav-
dušeni saj so imeli kaj videti,
drugi pa so rekli: Mačke kot
mačke.
NK Foto: E. E.
Konkurenca bo močna
Slovenijo je preplavila bu-
tikomanija, ki seji tudi Celje
ne more in noče upirati, saj
se butiki v zadnjem letu od-
pirajo kar po tekočem traku.
To vsekakor prinaša večjo
ponudbo, v kateri lahko po-
trošnik že samo s pogledom
uživa, poleg tega pa mesto
diha z življenjem, ki smo ga
lahko do sedaj občudovah le
preko meje.
Vsega tega se zaveda tudi
znana celjska pevka Tatjana
Dremelj, ki je v ponedeljek
odprla trgovinico s pleteni-
nami in perilom. Posebej je
ponosna na svoj izbor ekslu-
zivnega spodnjega perila.
Seveda to ni vse, saj se v tr-
govinici Nina, kakor se ime-
nuje, najde tudi razno blago
iz uvoza. Kupci bodo vseka-
kor zadovolni.
Nina se bo kljub močni
konkurenci obdržala, pravi
Tatjana, saj je njej edino me-
rilo kvahteta. E E.
Rockerji in humanost
Minuli petek je bil v Žalcu
dobrodelni koncert za po-
moč prizadetim v ^neurju
v občinah Laško in Šentjur.
Organizator koncerta sta bila
uradno ZSMS in RK Žalec,
čeprav je v resnici glavno
breme ležalo na Gregorju
Vovku, ki je celotno zadevo
izpeljal v zadovoljivih merah
kvalitete.
Na rock in blues večeru so
nastopih: EJGA BLUES
BAND, OTHERS, AVTO-
MOBILI, PANDA in BLU-
ES CONECTION. Koncert
sam po sebi ni bil nič poseb-
nega, dal pa je žalskim mlad-
cem priložnost veseljačenja,
ki so jo nekateri dobro izko-
ristili. Publicum se je razgi-
bal šele z nastopom Avtomo-
bilov, kakor je bilo pričako-
vati in kar je razvidno iz foto-
grafije, v stilu pa so nadalje-
vah Panda in Blues Conec-
tion.
Rezultat. Po kritju stro-
škov je ostalo približno 35
mihonov din, ki so jih dah
občinskemu odboru Rdeče-
ga križa in s tem končali svo-
je humano poslanstvo.
EDO EINSPIELER