naš tednik
LETO XXXXI. Številka 25 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 23. junija 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Novo predsedstvo NSKS s predsednikom dr. Matevžem Grilcem
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc na občnem zboru:
Besede k plakatu, ki vabi na Katoliški shod
V soboto, 25. junija 1989, bo krška škofija sklenila Hemin jubilej. Plakati, ki vabijo vernike na Koroškem na ta sklep v Celovcu, pa pripadnikom slovenske narodne skupnosti nikakor ne morejo posredovati občutka enakovrednosti v krški škofiji. Neumno bi bilo šteti slovenske besede na plakatih , neumno meriti višino slovenskih in nemških črk, pamentno pa je vsekakor prisluhniti občutkom, ki jih ob tem imajo koroški Slovenci. Odgovorni nikakor ne morejo trditi, da je na teh plakatih izpričan dvojezični obraz krške škofije ter da se je slovenska beseda upoštevala. Noben koroški Slovenec se ob pogledu na ta plakat ne more čutiti enakovrednega z drugimi škofljani.
Pa še nekaj. Krivde za to ne smemo iskati pri naših slovenskih cerkvenih ustanovah, ki se trudijo, da bi bila slovenska beseda upoštevana. Imam občutek, da odgovorni v škofiji njih trud prav tako malo upoštevajo kakor slovensko besedo na plakatih, ki vabijo na katoliški shod v Celovcu.
^■IN ELANOM
v 5. namilim« HSKS
Redni občni zbor NSKS je bil preteklo nedeljo v znamenju 10. obletnice smrti dr. Joška Ti-schlerja ter 40-letnice ustanovitve organizacije. Delegati so jasno potrdili, podprli doslejšnjo pot Narodnega sveta in so ponovno izrekli svoje zaupanje doslejšnjemu predsedniku dr. Matevžu Grilcu, kateremu bo v bodoče stal ob strani novi tajnik mag. Marjan Pipp.
Na slavnostni akademiji so številni častni gostje čestitali NSKS, slavnostni govornik, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, pa je izpostavil pomen in delo prvega predsednika dr. Joška Tischlerja ter dediščino, ki jo je nam vsem zapustil in ki nas še danes obvezuje.
(Poročilo o občnem zboru na straneh 8—16)
Maturanti so se srečali s predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev
„Starši vas niso poslali na Slovensko gimnazijo le zato, da boste dosegli maturo, ampak tudi zaradi tega, da boste ostali zvesti domu in narodu!" — Tako besede predsednika NSKS, Matevža Grilca, v petek, 16. junija 1989, na vrtu Mohorjeve letošnjim maturantom Slovenske gimnazije. Skupno z zastopniki NSKS in ZSO so se maturantke in maturanti poveselili svojih uspehov in se sprostili ob prijetnem kramljanju. Tudi ta stavek je Matevž Grilc dal maturantom na pot: „Vedno se spominjajte, da izhajate iz slovenskega naroda."
PIŠE
FRANC
VVAKOUNIG
Komentar
Hajmatdinst se je v sredo spet oglasil k slovenskemu vprašanju in hkrati zakoličil svoje stališče: dokler ni dognana potreba, je proti izpolnitvi točk, na katere so se zmenili Slovenci in zvezna vlada. Ta dogovor je po njegovem mnenju eklatanten prekršek (!!!) proti tristrankarskemu paktu; je proti zasebni in javni dvojezični šoli v Celovcu, ker zanjo baje manjkajo pravne podlage, ker pač ni na območju dvojezičnega šolstva, in sploh je proti temu, da bi Slovencem dali trgovsko akademijo. To pa iz dveh razlogov: prvič je treba dognati potrebo take šole za Slovence na podlagi njihovega števila in drugič bi uspeh v tej točki Slovence spodbudil, da bi še več zahtevali — morda celo kako strokovno šolo za ženske poklice z maturo in ne vem še kaj.
Druga taktika — isti cilji
Številčnost pa je po mnenju Feldnerja et consortes pogoj tudi pri televiziji: če že ima tako majhna skupina kakor Slovenci svoj program — ki je tako in tako le propagandna oddaja (Belangsendung) slovenskih osrednjih organizacij, potem bi druge skupine z veliko več člani morale imeti svoje televizijske oddaje. (Mar kahade hoče tv-oddaje za sebe?) Sicer je kahade proti novemu preštevanju narodne skupnosti, ampak pravice Slovencev so po njegovem vezane na procente in novo šolsko ureditev je treba prenesti tudi na otroške vrtce — torej tudi tu ločene razrede, ker je dober jezikovni pouk možen le v njih. Ponovno pa je Feldner trdil, da je na južnem Koroškem večina zapostavljena — v cerkvi. Kot dokaz za to je omenil neki dogodek iz Hodiš leta 1979!!!
Sicer pa je kahade za razgovore s Slovenci — če obe strani izjavita svoje priznanje k Avstriji.
Sreda je pokazala, da je hajmatdinst sicer deloma spremenil svojo taktiko, ni pa se odrekel svojim ciljem. In zato je kot partner nesprejemljiv za narodno skupnost.
Volilna skupnost Borovlje proti
zvišanju mesečnine v vrtcih
Občinska seja boroveljskega občinskega sveta v petek, 16. junija 1989, je časovno bila precej krajša kot drugemali, po točkah dnevnega reda sodeč pa je bila že precej preddo-pustniška. V bistvu je šlo za spremembo dajatev, za spremembo površinskega in gradbenega načrta, za nov finančni načrt za izgradnjo cest in pa za občinski finančni načrt za leto 1989. Na začetku je bilo županovo poročilo, v katerem je dejal, da bo občina stike s Tržičem nadaljevala, hkrati pa bo skušala, uresničujoč zamisel Alpe-Jadran na komunalni ravni, navezati stike z neko italijansko občino. Ob tem pa je treba pripomniti, da so Slovenci že doslej v medobčinskih stikih s Tržičem marsikdaj bili odrinjeni.
Volilna skupnost je vložila predlog za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v občini. Župan je v razpravi menil, da pristojnost sklepanja o postavitvi ni znana, na kar je občinski odbornik Volilne skupnosti mag. Peter VValdhauser ugotovil, da so za-
konska določila jasna: za sklep o postavitvi napisov je pristojna občina. Kaže, da bo predlog VS Borovlje pri naslednji seji na dnevnem redu.
Peter VValdhauser je bil proti zvišanju mesečnine v vrtcih za 50 šilingov od 500 na 550,—. Njemu sta se pridružili še FP in FBI. Volilna skupnost je podprla proračun za leto 1989 z izjemo postavke za skakalnico v Podnu. S tem je VS Borovlje nadaljevala svojo kon-sekventno pot v zadevi skakalnice, ki je sod brez dna, kakor jo je Volilna skupnost Borovlje že od
vsega začetka imenovala.
Precej je občinsko politiko okupirala diskusija o zadolžitvi občine. FBI je v tej zadevi postavila nekaj trditev, zaradi katerih se je župan čutil prizadetega in frakcijo tožil. Peter VValdhauser (VS Borovlje) je na zadnji seji kritiziral procesiranje, ker to sploh ni način reševanja nujnih in važnih problemov, ki občino pestijo. Procesiranje le ovira in hromi delo, za občino. Zadolžitev občine je po njegovem mnenju zelo zaskrbljujoča, nikakor pa ne alarmantna.
Srečanje vladnih šefov Vranitzkega in Markoviča na Brdu
Minuli petek, 16. junija, se je predsednik Izvršnega sveta Jugoslavije dipl. inž. Ante Markovič srečal na Brdu pri Kranju z avstrijskim kanclerjem Vranitzkim.
Pogovor je tekel o potrebni politični kot tudi gospodarski reformi, katero je po mnenju kanclerja Vranitzkega treba podpreti in vanjo zaupati. Uspeh napovedane reforme v Jugoslaviji pa bo odvisen tudi od zaupanja Avstrije in drugih evropskih držav. Manjšinsko vprašanje pri tem srečanju ni bila tema pogovorov.
Dan prej, v četrtek, 15. junija, pa je Markovič v Beogradu sprejel delegacijo koroških Slovencev. Pri tem srečanju je predsednik ZIS Markovič zagotovil predsednikoma obeh osrednjih organizacij NSKS in ZSO dr. Grilcu in dipl. inž. VVieserju, da se bo Jugoslavija tudi nadalje zavzemala za izpolnitev obveznosti Avstrije nasproti slovenski narodni skupnosti.
Politika
Mlada KEL vabi na sodelovanje
Mladi si hočemo izoblikovati svojo samostojno in avtonomno politično strukturo v okviru samostojnih list koroških Slovencev. Pod geslom „Sami oblikujmo svoj jutri" hočemo opozoriti, da smo pripravljeni s svojimi lastnimi idejami in željami sooblikovati
politično dogajanje v občinah in v deželi. Pasivno vlogo v okviru slovenske narodne skupnosti, ko smemo le voliti in izvajati propagando za volitve in slovenske politike, hočemo spremeniti v aktivno soodločanje. Spor med mladim in starim rodom naj ne bi več oviral
dela za narodno skupnost. MLADA KEL bo vključevala vse, ki iščejo odkrito in potrebno delovanje. V prvi vrsti pa hoče združevati vso slovensko mladino. Krepiti hoče njeno samozavest in narodno zavest. Ob sedanjem političnem položaju v deželi bo pozorno spremljala deželno politiko. Politiko asimilacije in nemško nacionalne miselnosti bo MLADA KEL ovirala in proti njej delovala. Poleg narodnopolitičnega dela se hoče MLADA KEL posvetiti tudi ekološkemu vprašanju. Prav v zadevi jedrske elektrarne Krško bo treba skupno z mladimi v Sloveniji narediti vse, da se ta elektrarna zapre, ker med drugim za stalno ogroža predvsem skupni slovenski prostor. MLADA KEL bo na kongresu v Globasnici jasno razgrnila vse svoje politične cilje. Kongres naj bo tribuna, kjer se bomo zbrali mladi in izrazili svoje predstave in svoje hotenje.
Zato je potrebno, da se tudi ti udeležiš ustanovnega kongresa MLADE KEL. Tvoja udeležba bo pomemben del pri oblikovanju novega slovenskega političnega jutri na Koroškem. Vidimo se 1. julija 1989 pri Šoštarju v Globasnici!
Študija tečajnikov OED: Slovenji Plajberk dober primer odtujevanja prebivalstva
Deset dni, do konca minulega tedna, so bili v Slovenjem Plaj-berku tečajniki OED (Osterrei-chischer Entvvicklungshilfe-dienst), ki se pripravljajo na svoje delo v deželah v razvoju.
V petek, 16. junija 1989, zvečer so tečajniki predstavili v gostilni pri Boštu (Serajnik) v Podnu izsledke desetdnevnega bivanja in v bistvu so podatki zelo porazni za kraj: urejena, zdrava vaška struktura in pa domača kulturna identiteta vse bolj izginjata. V prvi vrsti je to posledica turizma, kateremu prebivalstvo skoraj vse podredi, tudi svoje najintimnejše okolje In seveda odnos do slovenščine. Posledica je potujčevanje in odtujevanje domačemu okolju.
Drugo zelo boleče spoznanje je bilo to, da je Slovenji Plajberk, ki je do leta 1973 bil samostojna občina, s spojitvijo z Borovljami prišel na slabše, da se je iz krajevnega središča spremenil v gorato obrobje, ki bi bilo potrebno večje občinske podpore. Poleg tega se vse bolj potrjuje spoznanje, da je nekontrolirano raz-seljevanje, predvsem gradnja počitniških hišic (s katerimi je predvsem Poden na debelo posejan), pripomoglo do velikega opustošenja narave in do krčenja življenjske podlage kmetov.
Domača kultura, slovenski jezik in domačnost pa vse bolj izginjajo, se zgubljajo, stopajo v ozadje.
Matura na Slovenski gimnaziji v Celovcu
Letošnja matura, 27. po vrsti, je bila v znamenju 1000. maturanta. Pismena matura je bila v času od 8. do 12. maja 1989, ustmena matura pa od 12. do 14. junija 1989 pod predsedstvom novega nadzornika Slovenske gimnazije viš. št. sv. dr. Antona Feiniga. V 8. a in 8. b. razredu je skupno 32 dijakov in dijakinj uspešno zaključilo maturo.
V	8. a razredu, katerega razredničarka je prof. Cilka Gutovnik, je od 21 kandidatov in kandidatk uspešno zaključilo maturo 18 dijakov. Z odličnim uspehom je opravil maturitetni izpit Marjan Jelen, z dobrim uspehom pa so zaključili maturo Kristina Hrobath, Tanja Potočnik in Magdalena Nessmann.
V	8. b razredu, razrednik je prof. Martin Urbajs, je od 17 pripuščenih osmošolcev k maturi 14 dijakov uspešno napravilo zrelostni izpit.
Z odličnim uspehom so opravili maturo: Kristjana Brežjak, Tamara Kapus in Vesna VVakounig. Z dobrim uspehom so zaključili Helena Perne, Veronika Stropnik in Mihaela Traunik.
Pisma bralcev / Reportaža
PISMA BRALCEV
O slovenskih televizijskih oddajah še iz drugega zornega kota
.Če mački stopiš na rep, zacvili," pravi lepi stari slovenski pregovor. Nanj sem se spomnila, ko sem nekajkrat zapored slišala in brala ne ravno naklonjene pripombe o programu novorojenih slovenskih televizijskih oddaj na Koroškem. Kot ponesrečen primer je bila v nekem Vestnikovem članku omenjena tudi .oddaja o peki potice". Ker sem tej oddaji botrovala tudi jaz, sem se zamislila in ugotovila, da sem ljudem, ki jim je bila oddaja namenjena, dolžna nekaj povedati in, če je potrebno, tudi razložiti.
Najprej tole: vse, kar govorimo, pišemo ali na katerikoli drug način posredujemo soljudem, počnemo zato, ker jim želimo nekaj povedati. Nekaj, kar se nam zdi vredno, da zvedo. Če gledalci (poslušalci oz. bralci) sporočila niso razumeli tako, kot smo želeli, je možno dvoje:
Sporočilo ni bilo popolno ali pa ni bilo prav oblikovano. Druga možnost je, da sporočila nekateri od tistih, ki jim je bilo namenjeno, niso dojeli oziroma ga niso prav dojeli.
Če za oddajo o pisani pogači drži prva trditev, je vzrok v redakciji in bomo to poskusili popraviti. Če pa za oddajo o pogači velja vsaj deloma tudi druga trditev, je to znak, da so taka sporočila o naši kulturi nujno potrebna, da se bomo končno zavedali pomena izročil za obstoj nekega naroda.
Vem, da morajo v vseh medijih, ki se jih poslužujemo, odsevati čas, dogajanja in razmere, v katerih živimo. Toda prepričana sem tudi, da je osnova za obstoj in samozavest vsakega naroda njegova kultura, ki zato v nobenem mediju ne sme manjkati.
In kaj je kultura? To niso samo galerije, muzeji, knjižnice, inštituti in univerze. Obstaja tudi neka elementarna, osnovna kultura, iz katere veje duh naroda in ni le privilegij izbrancev. Ta kultura se kaže v odnosu do narave in v odnosu do ljudi: izražamo jo s tem, kako se pogovarjamo in kako razpravljamo med seboj, kako si gradimo svoja bivališča, kako se oblačimo in končno tudi kako si pripravljamo in kako uživamo hrano.
Zapustil nas je
Ta osnovna kultura raste z narodom tisočletja, krepi narodove korenine in njegovo samozavest. V njej ni pretvarjanja, ki je kdaj pa kdaj prisotno v drugih oblikah kulture.
Del te kulture smo želeli pokazati v oddajah o starih slovenskih jedeh na Koroškem. Zavestno smo uporabljali staro posodo, zavestno smo potico zamesili na neščah, iskreno veseli, da se je še nekaj ohranilo iz naše preteklosti in da bomo to ohranili še naslednjim rodovom! Kdor je torej videl v oddaji o pisani pogači .samo" folkloro (folkloren = narodopisen: izraz nima nobenega slabega prizvoka, če mu ga sami ne podtaknemo), je gledal iz napačnega zornega kota. Potrudili se bomo, da bo v naslednjih oddajah s tega področja bolj čutiti našo osnovno narodno kulturo. Mogoče se nam bo celo posrečilo, da bomo vsi skupaj sčasoma bolj začutili, da je kulturna dediščina pomembnejša kakor moderne materialne dobrine in stroji današnjega dne, s katerimi si uničujemo okolje.
Kaj je končno tisto, po čemer sodimo narode v človeški zgodovini? Kultura!
Poskrbimo torej za vse oblike kulture, da bomo obstali kot narodi
Tatjana Angerer
Njihov svet živi v nas samih!
V svojem govoru, dejanjih ali mišljenju si vsakdo, zavestno ali ne, ustvarja določeno simboliko. Prav zato si jo ustvarjajo tudi skupine ljudi, narodi, kraljestva, države. Koroški Slovenci s svojo simboliko nismo ravno velikodušni in jo radi zanemarjamo. Zato sem bil tembolj presenečen, ko so blestele v nedeljo na občnem zboru NSKS-a s transparenta slovenske barve — bela, plava, rdeča. Čeravno je to le skromen začetek, da javno pokažemo svoj najimenitnejši simbol, zastavo s slovenskimi barvami, ne bomo nič manj lojalni avstrijski državljani, če bi to storili tudi na vseh naših prireditvah. Zavedati se moramo, da tak simbol vsebuje več, kakor pa na prvi pogled kaže. Nimamo se nikogar in ničesar bati, če posegamo po znamenjih, katerih svet živi v nas samih.
Mag. Lojze Dolinar
Joško Tischler
Nas vse je pretresla žalostna vest, da je umrl v celovški bolnišnici, star komaj 49 let, Joško Tischler, najmlajši sin bivšega ravnatelja Slovenske gimnazije in ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joška Tischler-ja. Poznali smo ga kot dobrega človeka, ki je vsepovsod rad pomagal. Neštetim dijakinjam in dijakom je zaradi odličnega znanja matematike pripomogel k boljšemu redu, ravno tako je tudi pomagal marsikomu pri opravkih na različnih uradih. Njegova največja skrb pa je veljala njegovim staršem. Zanje je skrbel in jim stregel do njihovega zadnjega zdihljaja.
V soboto, 17. junija, se je na žrelskem pokopališču zbrala velika množica ljudi in pospremila pokojnega Joška ob ganljivih pesmih moškega zbora .Edinost" iz Pliberka k zadnjemu počitku. Zrelski župnik, prof. Franc Božič, je v svoji pridigi dejal, da je videl pokojnega Joška redno hoditi na grob njegovih staršev, in da je nazadnje, ko je bil že zaznamovan od težke bolezni, bila od njega samo še senca, toda, tako je nadaljeval, kjer je senca, mora biti tudi luč. Upanje in prošnja nas vseh pa je, da je sedaj prešla ta luč v večno luč. Dragi Joško, počivaj v miru poleg svojih najdražjih!	H |
Strokovna šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu je v petek, 16., in v soboto, 17. junija, praznovala zaključek letošnjega šolskega leta. Ker pa se na tej šoli že od vsega začetka držijo pravila, da se je poveseliti najbolje z drugimi, z dobrimi ljudmi, so seveda tudi letos povabili znance, prijatelje, dobrotnike na zaključno proslavo. In kot vselej so tudi za to priložnost pripravile šolarke in šolar, sestre in pa učiteljski zbor zavoda pester program, ki je bil paša za oko in uho, potem pa so si še vsi dušo privezali, da ji je dobro delo.
Veselje sester in učiteljev pa je tokrat še posebej prekipevalo, saj bodo od jeseni naprej vodili na šoli tudi maturitetni oddelek in kakor so povedali, je za prvi razred dosti prijav.
Zaključna proslava v Šentpetru
brazba, ki jih bo usposabljala za gospodarske, menežerske poklice oz. jim omogočala nadaljnji študij. S posebnim zadovoljstvom pa je govornik omenil prispevek šolark zavoda, ki so se udeležile natečaja ob Heminem letu pod geslom „in jutri", in svoje misli o stavljeni temi obdelale v spisih oz. grafično.
Svojevrstno in izzivalno pa je tematika bila prikazana v izraznem plesu, ki ga je z gojenkami naštudiral Marjan Sticker.
Veder zaključek proslave je bila veseloigra Lope de Vege „Prebrisana norica", ki jo je zrežiral Peter Sticker. Ljubezen in raznorazne spletke, ki konec koncev le privedejo do srečnih parov — je njena vsebina.
V prostorih šole so bila razstavljena dela gojenk, ki so sodelovala na natečaju, številni
OJ jeseni naprej srednješolska izobrazba
Reportaža
starši pa so se seveda točneje informirali o bodočih izobraževalnih ponudbah šole za svoj naraščaj.
Na vrtu zavoda je bila pripravljena zakuska za vse, kar je zavest skupnosti in medsebojne povezanosti, posebej pa s to šolo, še dodatno izpričalo.
Zaključne proslave so se med drugim udeležili podpredsednik NSKS Janko Urank, ravnatelj Slovenske gimnazije Reginald Vospernik, župan Gressl, podpredsednika ZSO in SPZ, Ludvik Ogris in Hanzi VVeiss, ravnatelj Millonig.
Franc VVakounig
Dijakinje in edini dijak zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu so se v veseloigri izkazali kot dobri igralci. Številno občinstvo od vseh koncev in krajev so namreč spravili v krepak smeh. Igro je tudi tokrat pripravil izkušeni režiser R Sticker.
To je zagotovo ena največjih prelomnic v zgodovini te šole, ki je doživela veliko prijetnih trenutkov, prav tako pa je morala skozi brezna razočaranj, nasprotovanj in preskušenj. Prijave za srednješolsko vejo za-
voda, seveda je odprta za dekleta in fante, so še možne.
Zdaj pa nazaj k zaključni prireditvi. Goste, ki so do zadnjega napolnili dvorano zavoda, je najprej s pesmijo pozdravil dekliški zbor pod vodstvom prof.
Ropitza. Posebej je namreč treba poudariti, da je pel dekliški zbor zavoda, kajti šolo zadnja leta obiskujejo namreč tudi fantje.
Zbor je pel med drugim pesmi sosednjih narodov.
Slavnostni govornik je bil prof. dr. Janko Zerzer, ki je posebej opozoril na maturantni oz. srednješolski oddelek, ki bo jeseni odprl vrata. Tako bo dekletom in fantom omogočena najširša in strokovna izo-
Karavanški predor:: simbol zbliževanja med Avstrijo in Juhoslavijo
V petek, 16. junija, popoldne se je med Avstrijo in Jugoslavijo dokončno odprla nova prometna vez: simbolično je bil ob navzočnosti vladnih šefov obeh držav, avstrijskega zveznega kanclerja Vranitzkega in jugoslovanskega ministrskega predsednika Markoviča, in slovenskega vladnega šefa Šinigoja in koroškega deželnega glavarja Haiderja izvršen preboj karavanškega predora med Podrožco na avstrijski in Hruši-cami na slovenski strani.
Preboj je pomenil konec večletnih načrtovanj, dogovorov in zavlačevanja ter končne gradnje, ki se je pričela z vrtanjem cevi aprila 1987. Ko bo leta 1991, tako vsaj je načrtovano, predor do-
končno dograjen, bo projekt vključno z vsemi dovozi stal dobrih šest milijard šilingov. Med Podrožco in Suho pri Beljaku je treba postaviti 30 mostov, in seveda ves projekt že danes krepko in občutljivo posega v ekološko ravnotežje narave in lastniška razmerja.
V petek so na obeh straneh slavili. Na jugoslovanski strani morda malo manj razposajeno, kajti med gradnjo je kamen ubil enega delavca, na avstrijski strani človeških žrtev ni bilo. Je pa gradnja sama zahtevala na obeh straneh od ljudi in strojev zadnje sile: geološke razmere so bile ekstremno težavne in kot znano je na jugoslovanski strani vdor vode gradnjo za dalj časa docela zavrl.
Zvezni in deželni politiki obeh držav (Vranitzky, Haider, Markovič in Šinigoj) z botro Traudl Wagner
Koroški deželni glavar je pred simboličnim prebojem dejal, da je predor tudi izraz prijateljstva med narodi. Seveda pa je potem
takoj brenkal na „koroško struno" in od družbe Turska avtocesta zahteval, naj vsaj v propagandi reklamira Koroško kot
turistično deželo, če že gradi avtoceste do Jadrana.
Zastopnik družbe dv. sv. Taut-schnig je med drugim dejal, da so vse pogodbe med graditeljema, to je na avstrijski strani Družba turska avtocesta in na slovenski strani Slovenija ceste-tehnika, vzorno dvojezične, obenem pa je bilo tudi potoženo, da za delavce predora ni primernih delovnih mest oz. naročil. Po preboju, ki sta ga izvršili botri Traudl VVagner in Maruša Drolc, je na slovenski strani cevi bila skupna proslava, med katero je kancler Vranitzky med drugim dejal, da bo pri vsej potrebni gradnji cest vse bolj treba skrbeti za okolje in zdravje prizadetega prebivalstva in je predor imeno-
val simbol skupnosti in zbliževanja dveh držav z različnima družbenima sistemoma, Ante Markovič pa je menil, da predor potrjuje, da je jugoslovansko gospodarstvo tudi uspešno, če je treba.
Dopoldne pa sta se kancler Vranitzky in ministrski predsednik Markovič razgovarjala na Brdu pri Kranju. V bistvu je šlo za gospodarska vprašanja in za medsebojne olajšave, za medsebojno trgovanje in za gradnjo prometnih zvez. Vprašanje Slovencev in Hrvatov sploh ni bilo na dnevnem sedu. Koroški Slovenci pa so se dan poprej razgo-varjali z Antejem Markovičem.
Poroča Franc VVakounig
Rož — Podjuna — Zilja

Mohorjani iz Celovca pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu pri Ponikvr
Občni zbor SPD „Dobrač"
Razvoj pri SPD „Dobrač" je razveseljiv. V primerjavi s prejšnjimi leti je imelo društvo skoraj samo velike prireditve. Uspešnemu odrskemu delovanju se je v zadnjem času pridružil tudi MePZ, ki je že drugič nastopal na večjih prireditvah. Predsednik društva Marjan Gallob je v zvezi z delovanjem društva v prihodnosti omenil, da bo težko obdržati tako intenzivno delovanje. „V zadnjih desetih letih se je delo društva konstantno stopnjevalo in je zdaj doseglo tako raven, ki jo bo zelo težko obdržati."
V odbor društva, v katerega je včlanjenih 113 članov, so bili v ponedeljek, 19. junija 1989, izvoljeni naslednji: predsednik: Marjan Gallob, podpredsednica Milica Hrobath, tajnica Marica Koren, nam. tajnice Marija Hrobath, blagajnik Hanzi VVarum, nam. blagajnika Pepi Miki. Razširjeni odbor: Peter Kravvanja, Janez Debevec, Hanzi Urschitz, Loj z Gallob, Hanzi Miki in Hubert Pichler. Preglednika: F. VVutti in W. Mulneritsch.
Del odbornikov SPD „DobračZ leve: Marija Hrobath, predsednik Marjan Gallob, Pepi Miki in Milica Hrobath.
V slik*
besedi
Mohorjani na Slomu
Sodelavke in sodelavci Mohorjeve družbe v Celovcu so izbrali za cilj letošnjega obratnega izleta rojstni kraj pobudnika Mohorjeve založbe škofa Antona Martina Slomška na Slomu pri Ponikvi v Sloveniji ter sedež sestrske Mohorjeve družbe v Celju. Prav v Celju nas je pozdravil odbornik Celjske Mohorjeve prof. Miloš Rybar, ki nam je obrazložil zgodovino Celjanov od preselitve iz Celovca na Prevalje in od tam v Celje. Potem nas je popeljal na Slom, k rojstni hiši škofa Slomška, katere zgodovinskega pomena se tudi v SR Sloveniji bolj in bolj zavedajo. Prav zato smo se tudi Celovčani odpravili v ta kraj, da bi poudarili potrebo, da se ta hiša, ki so jo za naš obisk lepo počedili, preuredi v kulturni spomenik. Zaradi velikega pomena škofa A. M. Slomška za razvoj slovenske narodne in kulturne zavesti.
Po kulturnem sporedu (za NT smo se postavili pred kamero Emila Stin-glerja prav pred Slomškovo rojstno hišo) je bil na vrsti tradicionalni družabni del, ki nas je popeljal v razne kraje, ki ležijo ob poti nazaj v Celovec, kamor smo prispeli veseli in zadovoljni nad uspešnim izletom, ki sta ga vzorno pripravila Karli Boh m, upravnik, in Joži Ottovvitz, predsednik obratnega sveta.	ciklop
Preteklo soboto, 17. junija 1989, sta si obljubila večno zvestobo tajnica KKZ Magda Kunčič in Hanzi Karner. Vezal ju je župnik Janez Marketz. Pri maši je sodeloval domači cerkveni zbor. Zvečer se je poročnemu slavju pridružil tudi društveni zbor LIPA, katerega člana sta tudi ženin in nevesta. Obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti želijo ženinu in nevesti tudi sodelavci KKZ.
Srečali so se pevci in godci
Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik" s selskega Kota je v nedeljo, 18. junija 1989, popoldne pri Lenčiji na Bajtišah priredilo pevsko srečanje, ki je v teku let postalo zelo priljubljena in seveda stalna prireditev društva. Kočanom vsakič uspe pridobiti za nastop zbore in skupine, ki s svojim ubranim in zvenečim petjem pevskemu srečanju vtisnejo pečat harmonije in prijateljstva. Letos so nastopili mladinska skupina SPD „Herman Velik", ki jo vodi učitelj Herman Kelih, moški zbor SPD .Borovlje", vodi Roman Verdel, družina Lipuš pa škofjeloški oktet (vodi Tomaž Tozon) in trio Oraže.
Izkupiček prireditve pa je bil namenjen popravilu stolpa bajtiške cerkve, posvečene sv. Antonu Padovanskemu. Učitelj Herman Kelih je za to pripravil kratek oris zgodovine bajtiške cerkve.
Navrh pa je trio Oraže skrbel za dobro voljo in družabnost.
-wafra-
Maria Resei, p. d. Šlosarca na Ravnah, občina Škofiče, je te dni praznovala svojo 90-letnico rojstva. Ob tem jubileju jo je obiskal tudi občinski odbornik EL v Škofičah Hermann Jager. Maria Resei se kljub visoki starosti spominja na marsikateri dogodek. Omenila je tudi to, da je bila izseljena. Hermann Jager je skupaj z njo obudil marsikateri dogodek v domačem kraju. Zaželel ji je, da bi dočakala tudi 100-letnico.
Ena se Tebi je želja izpolnila v zemlji domači da truplo leži.
France Prešeren
V globoki žalosti sporočamo, da je po kratki težki bolezni umrla gospa Marija Rutar Krek, v Bostonu, v Ameriki. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti v Slovenjem Plajberku.
družina Krek, ZDA
Boston, VVashington D. C., Slovenji Plajberk, Dunaj, Celovec, Ljubljana, dne 23. junija 1989.
Rož — Podjuna — Zilja
Druga pesniška zbirka Minke Korenčan
V	orkestru sodobne slovenske poezije
V	orkester slovenske sodobne poezije se je vključila Minka Korenčan že s svojo prvo pesniško zbiro PESMI v letu 1988. Poseben zven pa daje temu orkestru tudi njena druga zbirka, ki jo je predstavila Mohorjeva založba v ponedeljek, 19. junija 1989, v Mohorjevi knjigarni, ki se včasih predstavlja tudi kot galerija. Tokrat je bila oboje. Pesnica Minka Korenčan je skrbela za poezijo, Valentin Če rtov pa za razstavo ilustracij, ki jih je prispeval tako za prvo kakor tudi za drugo pesniško zbirko Minke Korenčan. Pesniško zbirko je uredil Vinko Ošlak.
O vsebini pesmi je napisano na platnicah knjige, da pesnica intenzivno čuti in doživlja stiske sveta. Nenehno išče in najdeva rešitve, nenehno išče in čuti zavezanost neizrekljivi lepoti bivanja, neizrekljivi skrivnosti upanja, čuti, da je v slehernem človeku še velik potencial svetlobe. Besede o Minki Korenčan in o nje-
Eden je dejaven v likovnem, drugi v poetičnem orkestru. Valentin Čertov (levo) in Minka Korenčan.
nem pesniškem sporočilu sta spregovorila prof. dr. Janez Rotar in Denis Poniž. V sklepni besedi k pesmim Korenčanove je Denis Poniž napisal,
da so pesmi znamenja tega življenja. »Velja jih prebrati, velja se ob njih zamisliti, velja jih sprejeti kot darilo sedanjemu slovenstvu." V pesmi TU je
izpovedano vse neizmerno hrepenenje pesnice, ki želi dnevov brez noči, želi prehiteti reko smrti. Kar odlikuje pesniško izpoved Minke Korenčan, je brezčasnost, ki je izražena v nenehnem trajanju izpovedi. Vsaka skladba izzveni s sklepnim zamahom dirigenta, pesem Minke Korenčan pa je melodija, ki zapoje, ko izpoved besede obmolkne.
Posebnost tega prijetnega večera v Mohorjevi knjigarni je bila gotovo tudi najkrajša razstava, ki jo je sploh kdaj kakšen umetnik v tej »galeriji pod arkadami" imel. Valentin Certov je svoje ilustracije razstavljal dobrih 90 minut. Učinkovale so tudi zaradi posebnega formata rdečih okvirov. V knjigi so napisane tudi naslednje besede o umetniku Čertovu: »Kdor zna brati med vrsticami, bo v Čertovih slikah odkril predvsem govorico čustev. Valentin Čertov je mojster glasnega molka barv, črt in ploskev." Eno je jasno: Valentin Čertov in Minka Korenčan igrata vsak v svojem orkestru. Eden v likovnem, drugi v poetičnem.
Vincenc Gotthardt
Železna Kapla: Izreden koncert v farni cerkvi
ponovno imeli jeseni koncert v kapelški farni cerkvi.
Bil je to koncert, kot malo takih pri nas. Pričakoval bi, da bo privabil več poslušalcev. Tako pa se je peščica skoraj porazgubila v kapelškem božjem hramu. Kje so bili tisti vsi, ki tako radi potrka-
vajo s trditvijo in jamranjem, da »pri nas na Koroškem skorajda ni dobrih in kvalitetnih kulturnih prireditev" (ki pa ob tem govorijo itak le o »kulturnem užitku")? Kje so bili številni organisti in taki, ki to še hočejo biti?
-vvafra-
Oblikovalci koncerta: prof. Bergant za orglami in pevci Dragiča (desno zgoraj) in Zlata Ognjanovič (spodaj levo) in Marcel Ostaševsky.
Izreden je bil koncert, ki je v soboto, 17. junija 1989, zvečer bil v farni cerkvi v Železni Kapli. Priredila ga je kapelška župnija. Bil je to orgelski koncert, ki so ga oblikovali vrhunski slovenski glasbeni ustvarjalci: na orgle je igral prof. Hubert Bergant, svetovno znana korifeja na tem glasbilu, peli pa so prvi pevci ljubljanske opere, Zlata in Dragiša Ognjanovič in Marcel Ostašev-sky.
Koncertni repertoar omenjenih mojstrov je segal od Bacha in Mozarta do sodobnih slovenskih in svetovnih mojstrov orgelske glasbe in jasno je, da je koncert poslušalce navdušil, saj jim je pokazal doslej neslutene in neznane odtenke doživljanja in oživljanja orgelskega in pevskega izražanja.
Kakor je nam povedal kapelški župnik Poldej Zunder (on je koncert zorganiziral), bojo umetniki
Slovenec v Avstraliji Jože Čuješ (levo) in Ivo Štrakl, filmski producent v firmi MKS v Celovcu. Štrakl je uvedel tudi slovenske televizijske programe na avstralski TV.
Obisk iz Avstralije na uredništvu Našega tednika
Jože Čuješ, Slovenec, ki živi v Avstraliji, je obiskal uredništvo Našega tednika. On sam je bil pod angleško zasedbo urednik KRONIKE, predhodnice Našega tednika. V Avstraliji je dejaven kot novinar in je ustanovitelj slovenskih radijskih oddaj. Pri SBS je svetovalec za etnične programe. Velike zasluge ima tudi na področju šolstva. Tako je uspel, da so na sydnejskih gimnazijah uvedli izredni pouk slovenščine. Tam imajo gimnazijci možnost, da maturirajo iz slovenščine. Letos bo to že 100. maturant, ki bo na eni izmed sydneys-kih gimnazij maturiral iz slovenščine. Nekateri, ki so obiskovali pouk slovenščine, čeprav so iz slovenskih družin, niso več znali slovensko. Tu so se ponovno naučili. Jože Čuješ je urednikom Našega tednika spregovoril tudi o slovenskem življu v Avstraliji. Jože Čuješ se je srečal tudi z Valentinom Inzkom.
Novo predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev:
Predsednik DR. MATEVŽ GRILC
dv. sv. dr. Pavel Apovnik Franci Kelih mag. Janko Kulmesch Valentina Kušej Hubert Mikel Gabriela Partl mag. Marjan Pipp
drž. posl. Karel Smolle Mirko Smrečnik dipl. trg. Janko Urank Andrej Wakounig mag. Filip Warasch dr. Franc Wutti
Na naslednji seji (v ponedeljek, 26. 6. 1989) bo predsedstvo razdelilo tudi posamezne funkcije, 4 podpredsednike in bo potrdilo mag. Marjana Pippa za novega osrednjega tajnika. V predsedstvo pa bodo kooptirani predsednik KKZ, predsednica KDZ ter glavni urednik Našega tednika.
Nadzorni odbor: Alojz Gregorič, dipl. trg. Joža Habernik in Štefan Riegelnik.
IZVLEČEK MISLI IN BESED NEKATERIH DELEGATOV NA OBČNEM ZBORU
Prva šola jezika je družina
V razpravi je bilo v središču vprašanje, kako ohraniti slovensko govorico in kdo to lahko stori. Dostikrat je bilo slišati, da je prva in najučinkovitejša šola jezika družina. V naslednjih vrsticah so v zelo skrajšani obliki objavljene nekatere izjave delegatov in gostov na občnem zboru.
Janez Koller, Žvabek — delegat za občino Suha: Imamo zelo veliko slovenskih učiteljev in so dobri učitelji in dobri politiki. Preveč se vtikajo v zadeve, v katere se ne bi bilo treba, ampak premalo pa polagajo važnost na družino, na prvo šolo, ki je doma pri materi. Ali se ne bi dalo organizirati društvo učiteljev s pomočjo duhovnikov in da bi ti pripravili seminarje in tako zavest o slovenščini poglobili. Poglejmo naše otroke, pogledamo naše vnuke. Kje je tam slovenščina, kakšen jezik govorijo? Pa je tako, da čuje soseda, ki spregovori nemško besedo, pa dobi tisti kompleks manjvrednosti in se ne upa več spregovoriti slovenske besede. To je zelo žalostno.
Mag. Miha Vrbinc:	Kakšen je
odnos Narodnega sveta do slovenskih rojakov na Koroškem ali je z njimi možen konstruktiven dialog? In o odnosu do bodočnosti mislim, da se mora Narodni svet zavedati glavne osnove slovenskega življa na Koroškem, to je jezik. Zato je treba iskati koncepte za pospeševanje slovenščine, čemur se je npr. posebno posvečal Franc Merkač. Na žalost moramo uporabljati preteklik, kajti sedanjik ali prihodnik za njegovo delo trenutno ni na mestu.
Franc Rutar, predsednik Slovenske gospodarske zveze: Če imamo slovensko podjetje, potem je pogoj, da v podjetju tudi vsi znajo slovensko. To bo tudi pogojevalo, da bodo starši pustili, da se bodo otroci učili slovensko. Tudi moramo zahtevati pri uradih slovenske formularje. In če bomo pri uradih govorili slovensko, bodo uradniki nekako prisiljeni, da znajo tudi slovensko. Tako bo marsikateri, ki danes mogoče nima razumevanja, da bi se njegov otrok učil slovensko, otroku dal to priložnost.
Dr. France Vrbinc, predsednik Katoliškega delovnega odbora:
Kristjan se naj uveljavlja v svojem političnem okolju. Do posameznih družbenih vprašanj naj oblikuje svoja stališča in naj se do njih ustrezno opredeljuje, saj politika ni rezervirana le za poklicne politike ali za uradne politične stranke.
Micka Miškulnik: Važno je, da se v družini z otroki govori slovensko. Tudi seje treba posluževati dvojezičnih formularjev. Moraš biti dosleden.
Karel Smolle: Zdi se mi, da imamo koroški Slovenci nekoliko preveč strahu pred pluralizmom in različnimi mnenji, pa če hočete tudi pred konflikti in spori. Mislim, da se moramo zavedati, samo v kresanju mnenj lahko postane iz dobrega boljše. Mislim, tega se moramo tudi zavedati, če gremo včasih v kosanje in se ne smemo bati kritike, tudi če smo sami prizadeti.
Hanzi Tomažič, urednik Nedelje:
Kar se posebno v zadnjem letu v Sloveniji dogaja na področju demokratizacije, je za nas izrednega pomena, kajti če bo Slovenija našla demokratično pot v bodočnost in če bo v Sloveniji možna pluralistična družba, je za nas izrednega pomena in je to najboljši pogoj za naš obstoj.
Nužej Tolmajer, tajnik KKZ:
Predsedstvo NSKS bo moralo dogajanje v koroški Cerkvi natančneje spremljati in včasih tudi glasno zavpiti.
v Fric Kumer, predsednik KSOO:
Želim si več upoštevanja ljudi, ki delajo v bazi. Upošteva se naj mnenje tistih, ki so vsak dan soočeni z našim položajem in se bojujejo za našo socialno, kulturno, gospodarsko in politično enakopravnost.
V nedeljo, 18. 6. 1989, je v Slomškovem domu v Celovcu 143 delegatov od 179 vabljenih izvolilo novo predsedstvo in nov osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev, ki letos praznuje svojo 40-letnico. Občni zbor pa je bil tudi čisto v znaku spomina na ustanovitelja Narodnega sveta dr. Joška Tischlerja. V ta namen je Narodni svet izdal tudi poseben zbornik, ki je posvečen delovanju tega velikega moža slovenskega naroda.
Od občnega zbora NSKS poročajo Silvo Kumer, Vincenc Gotthardt, Franc Wakounig in Heidi Stingler
Pogled na delegate občnega zbora
Delegati NSKS se izrekli za nove oblike de mokratičnega odločanja
Pod geslom „Samozavestno in skupno oblikujmo prihodnost11 je potekal občni zbor, ki je bil kljub dveh obletnic obrnjen čisto v bodočnost. Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc in državni poslanec Karel Smolle sta občni zbor pozvala, naj se koroški Slovenci v bodoče zavzemamo za nove oblike demokratičnega odločanja znotraj narodne skupnosti. Občni zbor je ta predlog
sprejel, delegati pa so v svojih kritičnih prispevkih potrdili to zahtevo.
V predsedstvo so potem delegati na novo izvolili dr. Pavleta Apovnika ter Andreja Wakouniga, občinskega odbornika iz Pliberka. Posebno seje občni zbor zahvalil dolgoletnemu podpredsedniku NSKS ek. sv. Ignacu Domeju, ki ni več kandidiral. Izkušeni narodni in komunalni politik pa bo ostal NSKS kljub temu še
ohranjen in bo v t. i. narodnem sosvetu NSKS aktivnim politikom s svojo izkušenostjo stal ob strani.
Za novega tajnika pa je občni zbor izvolil dr. Marjana Pippa, ki bo nadomestil Huberta Mikla, ki se bo preselil na Dunaj v Informativni center avstrijskih narodnosti. Prav njemu pa velja s tega mesta posebna zahvala, ker je ta občni zbor odlično pripravil in bo zdaj gotovo tudi na
Dunaju mnogo prispeval k razvoju Informativnega centra. Prav revolucionarno pa je bilo na tem občnem zboru poročilo predsednika nadzornega odbora dipl. trg. Joža Haberni-ka, ki je javno prerešetal finance organizacije in nakazal možne nedo-statke, pozval pa je Avstrijo, naj v bodoče finančno toliko prispeva, da bo NSKS lahko delal bolj samostojno politiko.
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev
Djekše	Anion Warasch	Johann Karner	Franc Kassl
Dobrla vas	Štefan Kramer	Martin Wastl	Jože Komar
Galicija	Jože Urank	Janko Wolte	Adolf Kanzian
Globasnica	Štefan Gregorič	Valentin Smrečnik	Janez Writz
Grebinj	Franc Hafner	Jože Bavdaž	Ferdinand Riepl
Pliberk	Sigi Stropnik	Franc Valeško	Štefan Domej
Ruda	Slavko Spieler	Franc Spieler	Hanzi Strutz
Suha	Lenart Katz	Jokej Logar	Pepej Krop
Škocijan	Franc Starz	Borut Sommeregger	Janez Lipnik
Velikovec	Pavel Buch	Janez Kuchling	Foltej Kassl
Železna Kapla	Lado Hajnžič	Franc Smrtnik	Ana Hribar
Žitara vas	Peter Korpitsch	Peter Štern	Jože Golavčnik
Bilčovs	Franci Krušic	Herbert Koren	Gusti Zablatnik
Bistrica v R.	Mihi Bliiml	Tatjana Feinig	Marko Hafner
Borovlje	Peter Waldhauser	Ivanka Košutnik	Rudi Sukalia
Hodiše	Anton Miksche	Joži Spitzer	Melita Aichholzer
Kotmara vas	Emil Muri	Marija Vrečar	Stanko Adlassnig
Sele	Nanti Olip	Mirko Oraže	Kristl Dovjak
Škofiče	Rudi Maierhofer	Ernst Piček	Jože Perdacher
Šmarjeta v R. Štalenska gora	Janez Michor Otto Jamelnik	Hubert Ogris Franc Klopčič	Rozi Wernig
Žihpolje	Peter Hribernik st.	Monika Hribernik	Matjaž Sienčnik
Žrelec	Pepca Lampichler	Foltej Tolmajer	Janko Woschitz
Bekštanj	Gusli Novak	Erika Wrolich	Folti Kargl
Podklošter	Franc Wutti	Štefan Hudi	Rudi Pichler
Rožek	Mirko Oraže	Ludvik Lesjak	Franc Kattnig
Straja vas	Tomi Millonig	Milka Kriegl	Urban Popotnig
Št. Jakob v R.	Franc Janežič	Urh Kassl	Joži Sticker
Vernberk	Reginald Vospernik	Jože Winkler	Aleš Šimenc
Vrba Šmohor	Janez Lesjak Gotthardt st.	Joahim Lesjak Gotthardt ml.	Hanzi Dragaschnig
Celovec	Janko Tischler	Janko Merkač	Marija Šikoronja
Predsednik NSKS, dr. Matevž. Grilc in predsednik SPD „Kočna“ dr. Janko Zerzerpoleg Tischlerjevega doprsnega kipa.
Odkritje Tischlerjevega doprsnega kipa v vrtu slovenskih kulturnikov v Svečah
Skromen poklon velikemu Slovencu
Lep in skromen poklon velikemu Slovencu in možu je doprsni kip Joška Tischlerju v Svečah, v vrtu slovenskih kulturnikov, ki si gaje zamislil umetnik Francč Gorše. Tischlerjev doprsni kip, ki dopolnjuje podobo slovenskih kulturnikov v Svečah, je izdelal še France Gorše. V soboto, 17. junija 1989, sta odkrila predsednik SPD „Kočna11 Janko Zerzer in predsednik NSKS Matevž Grilc Tischlerjevo podobo v Svečah. Pri slovesnem odkritju je sodeloval MoPZ „Kočna11 ter del cerkvenega zbora pod vodstvom Antona Feiniga.
Državni poslanec Karel Smolle je v svojem govoru izčrtal lik Joška Tischlerja, ;,ki je s svojimi vsestranskimi sposobnostmi, svojo dejavnostjo, svojim optimizmom, doslednostjo pa tudi iznajdljivostjo močno oblikoval našo slovensko koroško stvarnost11.
Po odkritju Tischlerjevega doprsnega kipa so se navzoči zbrali pri Adamu v Svečah.	vg
Jože Smole: Dr. Tischlerju smo delali krivico!
V	svojem slavnostnem govoru je predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole izpostavil pomen in poslanstvo obeh slovenskih osrednjih političnih organizacij in je čestital vsem, ki so kakorkoli prispevali k uveljavitvi Narodnega sveta koroških Slovencev kot tudi slovenske narodne skupnosti. Poudaril je skrb in podporo matičnega naroda in Jugoslavije za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, „kar je naša ustavna in moralna obveznost in bo stalnica naše manjšinske politike tudi v prihodnje11, tako Jože Smole.
V	posebnem pa je pohvalil delo prvega predsednika NSKS, dr. Joška Tischlerja, ki s strani Slovenije in Jugoslavije ni dobil tistega mesta, ki bi temu velikemu možu pristojalo. Jože Smole je priznal krivico in izpostavil pomen delovanja dr. Tischlerja.
Jože Smole o dr. Tischlerju:
„Bil je odličen pedagog, topel in človeški ravnatelj gimnazije in duhovit sogovornik. Pri nas v Sloveniji še danes kroži anekdota o dr. Jošku Tischlerju, ki je na neki seji dejal: Nisem sicer tako lev, kot bi vi to radi, zato pa tudi nisem tako de-sen, kot vi mislite.
S tem sem morda hotel opozoriti na določene napake, ki smo jih po vojni delali pri nas doma, včasih tudi v odnosu do zamejstva, in se ravnali po pravilu: kdor ni z nami, je proti nam; mislil sem tudi na krivice, ki so se marsikdaj zgodile svetlim Slovencem, kot je bil to dr. Joško Tischler.11
Predsednik koroškega deželnega zbora Adam Unterrieder: ZAGOTAVLJAM MOJO POMOČ IN SOLIDARNOST
Predsednik koroškega deželnega zbora
je kot najvišji predstavnik Koroške na jubilejni prireditvi zagotovil vsem Slovencem svojo pomoč in solidarnost. Dejal je, da želi vsem koroškim Slovencem obstoj samostojne identitete, mnogo samozavesti in trdnosti v prizadevanju za enakopravnost. Prastrah, da bodo dele Koroške odcepili, je zastarel in da je to treba dolgoročno perspektivno gledano zavrniti. Narodnemu svetu pa je k 40-letnici iskreno čestital, in želel, naj NSKS dela tudi v bodoče po tej poti naprej.
Dr. Jan Petrik, predsednik manjšinskega sveta češke in slovaške narodne skupnosti v Avstriji, je čestital Narodnemu svetu in se je obenem zahvalil tudi podpredsedniku drž. posl. Smolletu za plodno sodelovanje v Informativnem centru avstrijskih narodnosti na Dunaju. Za zaključek pa je še v zvezi s Haiderjevimi izjavami dejal: „die vvindische Nation ist
eine Miftgeburt“ in žel velik aplavz delegatov.
Dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je zavzel stališče k aktualnim vprašanjem slovenske narodne skupnosti in menil, da smo koroški Slovenci trenutno v zapleteni situaciji, saj nas skuša Haider deliti v domovini zveste in nezveste Slovence. Ta pot je nadaljnja krepitev tristrankarskega pakta. Zato je ZSO močno zainteresirana, da najde skupno z NSKS v važnih vprašanjih skupne odgovore.
Predsednik ZSO pa se je izrekel tudi za več demokratičnosti znotraj narodne skupine in zahtevel več plebiscitarnih odločitev. Wieser pa je dejal tudi, da matična dežela ne sme pozabiti na slovensko narodno skupnost in jo naprej naj podpira. Narodnemu svetu pa je v imenu ZSO iskreno čestital k 40-letnemu jubileju.
Zlatka Gieler, predsednica Hrvaškega kulturnega društva, je izrekla Narodnemu svetu v imenu Informativnega centra avstrijskih narodnosti iskrene čestitke in se je obenem zahvalila tudi za zelo globoko in obširno sodelovanje, ki ga naj bi tudi v bodoče nadaljevali.
Ivo Jevnikar, deželni tajnik Slovenske skupnosti v Trstu, je v imenu svoje organizacije, ki je vsa leta zelo tesno povezana z Narodnim svetom, izrekel čestitke. Poudaril je, da je samostojna politika edina
prava pot, ki dolgoročno tudi omogoči obstoj manjšine. Če pa ena organizacija desetletja usmerja svoje ljudi v druge stranke, potem si naenkrat ne more pričakovati velikega volilnega uspeha na samostojni listi. Jevnikar je pozval NSKS, naj nadaljuje svojo uspešno samostojno pot.
Dr. Hubert Frasnelli, vodja kluba SVP v deželnem zboru v Bocenu, je izrekel slovenski narodni skupnosti solidarnost svoje narodne skupnosti Južnih Tirolcev in spodbudil NSKS v svojih prizadevanjih za enakopravnost koroških Slovencev. Dejal je, da bo v skupni Evropi dobila vsaka posamezna manjšina več pomena, kar velja tudi za koroške Slovence. Vsi, ki pa danes z nacionalnimi izjavami opozarjajo nase, ne delajo na skupni Evropi. NSKS pa je čestital in želel v prihodnje veliko uspehov.
Bojan Brezigar, župan in deželni poslanec v Trstu, je primerjal koroške Slovence s svojo narodno skupnostjo in ugotovil, da imamo vsi skupne probleme, cilje in težnje. Prav zaradi tega mora biti sodelovanje med zamejskimi Slovenci ter matično deželo dobro, saj je povsod potrebna krepitev narodne samozavesti, ki bo omogočila razvoj in obstoj naroda. V posebnem pa se je Brezigar posvetil sodelovanju v delovni skupnosti Alpe Jadran, v kateri naj bi ustanovili stalno konferenco manjšin, ki bi bila javni forum za manjšinska vprašanja.
Poročilo predsednika NSKS dr. Matevža Grilca na občnem zboru fevi-ai.
Letošnji občni zbor ima posebno obeležje, saj se spominjamo 40-let-nice ustanovitve naše organizacije ter 10-letnice smrti prvega predsednika dr. Joška Tischlerja.
Za nami so tri leta zelo razgibanega narodnega življenja. V teh treh letih je doživljal slovenski narod na Koroškem razočaranja, vendar pa tudi svetle trenutke, ki nas navdajajo z upanjem, da korakamo sicer počasi, vendar se bližamo vztrajno enakopravnejšemu življenju.
Šolstvo
Šolsko vprašanje je v zadnjih letih terjalo od nas mnogo dela in zavzetosti ter treznega razmišljanja. Kot je znano, sta koroški Heimatdienst in svobodnjaška stranka postavila različne zahteve v zvezi z dvojezičnim šolstvom na južnem Koroškem. Višek teh zahtev so bile središčne šole, kar hi pomenilo, da bi bili otroci, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, popolnoma ločeni od neprijavljenih. Namen teh predstav je bil brez dvoma, da bi na tak način še nadalje bistveno zmanjšali število prijav k dvojezičnemu pouku in napravili velik korak k asimilaciji koroških Slovencev. Strokovnjaki v Avstriji in tudi zunaj nje so podpirali stališča koroških Slovencev tudi iz znanstvenih vidikov.
Četudi so avstrijski politiki vedno spet obljubljali (npr. Vranitzky in Wagner), da ne bo prišlo do spremembe šolskega sistema brez pristanka prizadetih, je bilo zame, in to tudi iz dolgoletne izkušnje, jasno, da bo odločitev politična in ne strokovna. Zato je bil rezultat koroške pedagoške komisije političen, ker so tem koroškim pedagogom začrtale stranke pot in cilj. Vendar lahko rečemo, da so vplivali močni protesti že na odločitve koroške pedagoške komisije, saj je v mnogih odločitvah odstopala od predstav koroškega Heimat-diensta in svobodnjaške stranke, vendar se jim je v bistvenih vprašanjih tudi približala. Obveljal je ponovno trostrankarski pakt, katerega najmanjši skupni imenovalec so predstave nemškonacionalnih sil na Koroškem. Socialistična in ljudska stranka pa sta vztrajali v napačnem mišljenju, češ da se je treba boriti slej ko prej za nemškonacionalne glasove na Koroškem. Rezultat zadnjih volitev 12. marca tega leta pa jih je, upam, končno izučil.
Koroški Slovenci smo skupno s strokovnjaki in nemško govorečimi simpatizanti izsilili pedagoško komisijo pri zveznem ministrstvu za pouk, v kateri so bili tudi od nas koroških Slovencev imenovani strokovnjaki ter
strokovnjaki univerz. Kljub vzpodbudnemu delu te komisije pa je politično vodstvo treh v parlamentu zastopanih strank sprejelo dne 18. novembra 1987 sklep za reformo šolstva na Koroškem v smislu koroškega pedagoškega modela. Ta odločitev je bila v največji meri odločilna za nadaljnji razvoj v šolskem vprašanju.
V	Narodnem svetu koroških Slovencev smo bili mnenja, da lahko z nadaljnjimi protestnimi akcijami izsilimo le ponovne pogovore, da pa te akcije ne bodo mogle docela preprečiti sprejetja koroškega pedagoškega modela. Prav v tej oceni sta se razhajali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev: NSKS je zastopal mnenje, da se je treba pogovarjali naprej in poskušati izboljšati zakonski predlog, medtem ko se je Zveza slovenskih organizacij postavila na načelno stališče, da se ni mogoče pogovarjati o šolskem vprašanju, če teče razgovor tudi o elementih ločevanja. Jasno je torej, da niso in ne obstajajo vsebinske razlike med obema organizacijama v gledanju na šolsko vprašanje, ampak le razlike v strategiji in taktiki. Napaka naše organizacije in tudi moja napaka v tej fazi šolske diskusije pa je bila, da nismo opozarjah našega ljudstva pri protestnih akcijah ne dejstvo, da take protestne akcije sicer ne morejo preprečiti vložitve zakonskega predloga.
V	tej fazi v začetku 1988 je bilo jasno, da bo parlament sprejel šolski zakon v smislu predloga treh strank. Zato je zvezna vlada skušala na drugih področjih priti s slovenskima organizacijama do pozitivnih rezultatov. Dne 17. februarja 1988 je bil zato pogovor na Dunaju, ki sta se ga udeležila ministra Neisser in Ld-schnak. Rezultat tega pogovora je bil memorandum, ki vsebuje štiri točke, in sicer trgovsko akademijo, televizijske oddaje, otroške vrtce ter gmotno podporo kulturnemu delovanju koroških Slovencev v skupni višini pribl. 10,000.000,— šil. Pri otroških vrtcih gre v tem memorandumu tudi le za gmotno podporo, kar seveda ne more biti dokončna rešitev vprašanja otroškega varstva. Vlada je izrazila pripravljenost realizirati imenovane točke, če bi koroški Slovenci vstopili v narodnostne sosvete. Izrecno pa je v memorandumu zapisano, da šolsko vprašanje ne zadeva teh štirih točk v memorandumu, vendar predvideva, da bi se sosvet bavil s šolskim vprašanjem in podal svoje stališče.
Sosvet
Medtem ko je NSKS takoj sprejel memorandum in ponovno izrazil pri-
pravljenost za vstop v sosvet, ZSO očitno ni bila v stanju sprejeti takega sklepa, četudi je bilo o tem mnogo govora. Z vstopom v sosvet vigredi lanskega leta bi koroški Slovenci lahko zavlekli sklep parlamenta o novi šolski ureditvi in s tem pridobili čas za nadaljnja pogajanja. Realizirali pa bi tudi točke iz memoranduma in s tem tudi trgovsko akademijo, ki jo slovensko ljudstvo na Koroškem zelo potrebuje. Za vstop v sosvet ni bilo takrat in tudi danes ni nobene alternative.
Z izvolitvijo dr. Haiderja za deželnega glavarja na Koroškem postaja naše sodelovanje v sosvetu še nujnejše, kajti le z učinkovitim nastopanjem skupno z vladno koalicijo na Dunaju bo možno ob upoštevanju mednarodnega aspekta napredovati tudi pod deželnim glavarjem Haiderjem. — Važno v zvezi z vprašanjem sosveta pa je pozicija našega državnega poslanca Karla Smolleta, ki more informirati parlament in preko njega avstrijsko javnost o sklepih sosveta, kar bi omogočalo v slučaju neuspešnosti tega gremija tudi izstop, ki bi ga tudi javnost razumela. Zato pozivam z vso resnostjo zveznega kanclerja, da takoj skliče prvo sejo sosveta in da vlada reahzira nemudoma vse dogovore iz memoranduma z dne 17. februarja 1988. Na Zvezo slovenskih organizacij pa apeliram, da odstopi od prestižnih in na-čelarskih stališč in se odloči za skupno delo v tem gremiju.
Napredki
Uvedba slovenske oddaje na avstrijski televiziji je bistven napredek v naših prizadevanjih za enakopravnost slovenskega jezika tudi v javnosti. Dvojezična ljudska šola, ki jo bo odprla Mohorjeva družba jeseni letošnjega leta, pa izpolnjuje objektivno potrebo pri izobrazbi naše mla-
dine v slovenskem jeziku tudi v glavnem mestu. Gospodarskim potrebam naše narodne skupnosti pa bo služila višja šola za gospodarske poklice z maturo v zavodu šolskih sester v Št. Petru, ki bo prav tako jeseni odprla vrata. To so napredki, ki jih ne smemo in ne moremo podcenjevati, saj nas druga republika nikakor ni razvajala s pozitivnimi rezultati. Ti napredki pa so brez dvoma uspeh naše nove politike, ki ji botruje stvarna analiza dane situacije.
O Haiderju
Mi v Narodnem svetu dobro vemo, da ni na mestu evforija in da se bomo srečavali z mnogoterimi nerešenimi problemi, saj je prišlo z izvolitvijo Haiderja za deželnega glavarja brez dvoma do zaostrene situacije na Koroškem. Če pa si stvarnost točneje ogledamo, potem ugotavljamo, da do bistvenega poslabšanja naše pozicije ne prihaja. V preteklih letih se je tudi politika socialistične stranke in ljudske stranke na Koroškem orientirala po zahtevah koroškega Heimat-diensta in svobodnjaške stranke. Trostrankarski sporazum je bil garant za tako postopanje. Nasprotniki so agi-rali v ozadju, rezultati pa so bili isti. Danes imamo deklariranega zastopnika nemškega nacionalizma na najvišjem mestu v deželi, ki bo moral kot deželni glavar svoje ukrepe in ukrepe deželne vlade tudi zagovarjati, in to v deželi, v državi in tudi pred mednarodno javnostjo. Izražamo zato samozavestni našo pripravljenost, da gremo v pogovore tudi z novim deželnim glavarjem, v konstruktivne pogovore, ki jih bomo merili le po rezultatih. Popolnoma jasno je, da ne vidimo smisla v pogovorih, ki bi jih vodili le zaradi pogovorov, in morda pomagali Haiderju dvigniti njegov mednarodni ugled. Mednarodni ugled si bo ustvaril Haider le, če bo pristopil k resnemu reševanju manjšinskega problema na Koroškem.
Stalni pododbor
Na Koroškem je treba rešiti problem otroških vrtcev, rešiti je treba vprašanje kulturne podpore, glasbene šole, gospodarske ojačitve dvojezičnega ozemlja in še vrsto drugih problemov, ki spadajo v ali pa tudi v pristojnost dežele. Kot pogovorni gremij si predstavljamo stalni pododbor ustavnega odbora v koroškem deželnem zboru, v katerem naj so zastopani tudi NSKS in ZSO kot legitimna zastopnika slovenske narodne skupnosti, ter koroška Enotna lista in Klub slovenskih občinskih odbornikov.
Podpore kulturi
Bogata je dejavnost naših kulturnikov in kulturnih organizacij, ki je ne upošteva ustrezno niti zvezna, niti deželna vlada. Zato zahtevamo primerno pospeševanje kulture, primerno pospeševanje organizacijskih struktur slovenske narodne skupnosti.
Mladina
Prav mladina je spoznala potrebo po boljšem znanju slovenščine, spoznala je potrebo po večji uporabi slovenskega jezika v družini in družbi. Razveseljiva je iniciativa naše mladine „Slovenščina, moj jezik“ v okviru Krščanske kulturne zveze in Katoliške mladine. V okviru Skupnosti južnokoroških kmetov so dane pobude za organizacijo podeželske mladine, organizira se Mlada KEL. V6e to nas vzpodbuja k upanju, da je naša mladina pripravljena prevzeti odgovornosti in naloge za bodočnost.
Koroška dijaška zveza se trudi za nove aktivnosti, se vedno bolj zaveda važne naloge študirajoče mladine. Prepričan sem, da bosta tudi študentska kluba na Dunaju in v Grazu ponovno zavzela tiste pozicije v naši narodni skupnosti, ki jima gredo, in pričakujem, da se bo mladina v bodoče močneje vključevala v kulturno, politično in gospodarsko delo naše narodne skupnosti.
Letos zapušča tisoči maturant slovensko gimnazijo in je s tem dokumentirano, da razpolaga naša narodna skupnost z močno skupino inteligence, ki se lahko meri v vsakem primeru z večinskim narodom. Z naraščanjem kadra pa je seveda povezana potreba po ustreznih delovnih mestih, potreba, da zaposlimo naše ljudi, naše delavce na južnem Koroškem, tam, kjer narodna skupnost živi.
Organizacijsko
poenotenje struktur
Dolgoročno pomeni okrepitev organizacijskih sturktur neodložljivo nalogo, ki pa jo je treba povezati tudi z uresničitvijo prepričanja v naši organizaciji, da bo v bodoče treba izvesti v največji meri tudi organizacijsko poenotenje vseh kulturnopolitičnih struktur med koroškimi Slovenci. K temu razmišljanju me sili prav razvoj v naši narodni skupnosti v zadnjih mesecih in letih. Med koroškimi Slovenci moramo doseči strukture, ki bodo zmožne dejansko demokratično odločati.
Zadnji meseci so dokazali, da takega demokratičnega mehanizma v naših organizacijah ni. Obe organizaciji se borita izključno za obstoj in (Dalje na strani 14)
Poročilo poslovodečega tajnika NSKS Huberta Mikla (izvlečki)
Najvažnejši delokrog osrednjega tajništva v zadnjih letih je bilo brez dvoma vprašanje dvojezičnega šolstva. Skupno z drugimi institucijami smo izdelali številne vloge, predloge in načrte — kako naprej v šolskem vprašanju. Informirali smo mednarodno in avstrijsko javnost. Ko naših upravičenih predlogov niso upoštevali, smo skušali z demonstrativnimi akcijami in masovnimi demonstracijami in prireditvami, ki jih je v veliki meri pripravilo prav osrednje tajništvo Narodnega sveta, podkrepiti naše zahteve glede manjšinskega šolstva na južnem Koroškem. Vemo, da vsi naši skupni napori niso obrodili sadov; konec leta 1986 je bil sklenjen trostrankarski sporazum o šolskem vprašanju. Politična odločitev je torej padla. Treba je bilo rešiti, kar se je rešiti dalo. V tej situaciji je osrednje tajništvo Narodnega sveta podprlo delovanje slovenskega državnozborskega poslanca Karla Smolleta, ki je skušal v neštetih pogajanjih v raznih odborih in pododborih dunajskega parlamenta iztržiti nekaj pozitivnih sprememb v prid naši narodni skupnosti, saj smo se že zavedali, da bo morala celotna narodna skupnost leta živeti z novo zakonsko ureditvijo manjšinskega šolstva. Vemo, da mu je v nekaterih precej pomembnih točkah uspelo spremeniti tnanjšinskošolski zakon v naš prid. Da navedem kot primer le komisijo pri prosvetnem ministrstvu, ki je začela končno le delovati. V bodoče bo treba z naše strani investirati v vprašanje manjšinskega šolstva še mnogo več pozornosti in dela. Vemo, da so stališča o šolstvu znotraj narodne skupnosti precej deljena. Vedno večje je število tistih, ki želijo svojim otrokom nuditi izobrazbo predvsem v materinščini. Treba bo bolj temeljito informirati ljudi, predvsem pa bo treba ljudstvo v večji meri tudi poslušati.
V to obdobje sodi tudi razhajanje obeh osrednjih organizacij, ki smo ga čutili seveda tudi na osrednjem tajništvu, kjer smo skušali realizirati sklepe Koordinacijskega odbora koroških Slovencev — KOKS-a. V nekaterih primerih pa ni bilo možno izvajati sklepov KOKS-a, ker so organi Zveze slovenskih organizacij le
nekaj dni po seji Koordinacijskega odbora sklepali drugače, kakor je bilo domenjeno na seji KOKS. Mnogokrat je bilo dejansko tako, da desnica ni vedela, kaj dela levica. Izhod iz te neznosne situacije je dejansko le organizacijsko poenotenje organizacij koroških Slovencev, tako da bomo znotraj take organizacije lahko po demokratičnem načinu sprejemali sklepe, ki bodo veljali dalj časa kot samo nekaj dni. Pri-štedili bi si pa tudi precej finančnih sredstev, saj so nekateri stolčki zasedeni po dva- ali celo trikrat, česar si koroški Slovenci v bodoče ne bomo mogli več dovoliti.
Da smo dosegli letos prve vidne uspehe po ustanovitvi Slovenske gimnazije leta 1957, je — poleg vztrajnega dela — gotovo sad politike novega dialoga med večinskim narodom in koroškimi Slovenci. V določeni meri nam je uspelo spremeniti ozračje na Koroškem v pozitivno smer. Po dolgem času letos lahko naštejemo pozitivne korake, ki nam dajejo upanje za prihodnost. Ustanovitev trgovske akademije na Slovenski gimnaziji je predvsem vprašanje čimprejšnjega konstituiranja sosveta za slovensko narodno skupnost, od aprila letos si lahko ogledamo prve slovenske televizijske oddaje, Mohorjeva je ustanovila privatno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, šolske sestre imajo v Šentpetru petletno šolo z maturo, privatni dvojezični otroški vrtci uživajo finančno podporo s strani zvezne vlade. Vse to so uspehi, ki jih ni treba precenjevati, toda za našo narodno skupnost so precejšnjega pomena.
V minuli mandatni dobi smo organizirali dvakrat krajevne sestanke Narodnega sveta po skorajda vseh občinah dvojezičnega ozemlja. Krajevni sestanki so bili februarja, marca lanskega leta in aprila, majnika tega leta. Oba-krat smo skušali informirati člane in zaupnike naše organizacije o najbolj perečih narodnopolitičnih vprašanjih. Seveda pa je bil cilj krajevnih sestankov tudi ta, da vi seznanite organe Narodnega sveta s svojo kritiko in s svojimi predlogi. Treba je ugotoviti, da so bili krajevni sestanki zelo živahni: naši člani samostojno mislijo, z zanimanjem in kritično
spremljajo delovanje organov Narodnega sveta. Člani in somišljeniki pa si želijo več nepo-srednjih in temeljitih informacij. Prirediti moramo torej vsaj enkrat letno — če ne večkrat — informativne večere po naših dvojezičnih občinah. Obojestranski informativni tok se ne sme pretrgati. V bodoče bomo morali bolj ko doslej nagovoriti tudi mlajšo generacijo, saj je organizacija, ki temelji na osebnem članstvu, odvisna od pomladitve svojih struktur.
Ne smemo pa govoriti samo o potrebi po vključitvi mladine v naše narodnopolitično delo. Samo z delom in z dosledno potjo jo bomo pritegnili in navdušili za sodelovanje.
Izhajanje Našega tednika je gotovo zelo važna dejavnost naše organizacije. Da je Naš tednik povezan z bralci, so prav bralci sami najbolje dokumentirali na prazniku ob 40-letnici Našega tednika poleti lanskega leta v Šentjakobu, ki ga v pozitivnem pomenu beseda lahko imenujemo — masovno prireditev. Novo uredništvo, z novim glavnim urednikom Kumrom in z novim urednikom Gotthardtom, ter z drugimi izkušenimi uredniki in sodelavci, obeta kontinuiteto in perspektivo našega lista. Da bo pa Naš tednik še bolj pester in zanimiv, potrebuje uredništvo pomoč vas vseh. Čeprav se uredniki trudijo, primanjkuje v Našem tedniku domačih novic. Vfe/ ste naprošeni, da prispevate informacije in članke o domačih prireditvah. V zadnjih tednih je Naš tednik pričel s serijo o možnosti uporabe slovenščine na posameznih občinah in drugih uradih. Tako skuša uredništvo doprinesti svoj delež h krepitvi položaja slovenščine v javnosti.
Spored slavnostne akademije so izvrstno oblikovali Mešani pevski zbor JAKOB PETELIN-GALLUS, pod vodstvom prof. Jožeta Ropitza, tamburaš ki ansambel SPD „JEPA-BAŠKO JEZERO14 iz Loč, katerega vodi Erika Wrolich, Mešani pevski zbor „PODJUNA-PLIBERK“ -vodi Tone Ivartnik — in otroški zbor iz Škocijana pod vodstvom Helke Mlinar.
Predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer je v svojem slavnostnem govoru orisal lik dr. Tischlerja, o katerem je dejal, da je on polagal temelje Narodnega sveta že leta pred ustanovitvijo kot angažiran mož v političnem življenju.
Dr. Tischler se je zavedal svoje neskončne odgovornosti za narodno skupnost, katero je imel kot funkcionar. Dr. Zerzer pa je spregovoril tudi k aktualni problematiki v zvezi s teorijo o vindišarstvu, katero je na novo sprožil deželni glavar Haider. Pojem, katerega je znanost že pred dolgimi leti razkrinkala kot šarlatanstvo, je Haider zopet vrgel na rodovitna tla manjvrednostnega kompleksa našega naroda.
Ce danes beremo zapiske dr. Tischlerja, potem moramo ugotoviti, kako so takratni problemi tudi še danes pereči in nerešeni. Tischler-jev optimizem pa je bil dovolj močan, da je ob vseh razočaranjih v ljudeh krepil samozavest. Od vsega začetka je bil Tischler šolski politik, njegov največji uspeh je bila ustanovitev Slovenske gimnazije leta 1957. Prav gotovo bi se dr. Tischler veselil, če bi danes lahko videl uspehe dijakov Slovenske gimnazije na literarnem, športnem in likovnem področju. Verjetno pa bi bil tudi razočaran, ker narodna zavest naše študirajoče mladine danes nima več trdne podlage.
Da je dr. Tischler vedno in pri vseh političnih odločitvah kazal občutek in sposobnost za realno politično oceno, to je dejal predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Kot trezno misleč je dr. Tischler vedel, da priključitve k Jugoslaviji ne bo, in da
„Akademija naj ne služi le pogledu nazaj, ampak predvsem tudi krepitvi naše narodne skupnosti. Ko pa vidim tu zbrane toliko mladine, potem se v meni vzbuja optimizem, da bo možno doseči zastavljene cilje.“ S tem besedami je pozdravil poslavljajoči se član predsedstva ek. sv. Ignac Domej, ki je na akademiji pozdravil okrog 500 ljudi, med njimi tudi vrsto imenitnih častnih gostov. Tako se se slavnostne akademije med drugimi udeležili tudi predsednik koroškega deželnega zbora Adam Unterrieder, predsednik Socialistične zveze Slovenije Jože Smole, zastopnik Cerkve Mihael Krištof, klubski predsednik SVP dr. Hubert Frasnelli, deželni poslanec Bojan Brezigar, predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin, gen. konzul Borut Miklavčič, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik ZSZ Mihi Antonič in še vrsta drugih imenitnih gostov.
Konzul SFRJ Borut Miklavčič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja Željko Jeglič ter predsednik NSKS dr. Matevž
Grilc po popoldanski slavnostni akademiji.
I
zije v Celovcu, kar lahko označimo kot njegov največji uspeh, kot največji uspeh naše politike po drugi svetovni vojni sploh. Kot trezen politik je seveda Tischler vedel, da je tesen stik med manjšino in matičnim narodom pogoj, da se manjšina kulturno in gospodarsko razvija in je zato kljub težavam vzpostavil prijateljske odnose s Slovenijo in Jugoslavijo. Pod predsedstvom dr. Tischlerja v 70-ih letih je prišlo do vzpostavitve popolnoma normalnih odnosov z Jugoslavijo. Medtem je tudi matična država spoznala napake v enostranskem odnosu do koroških Slovencev in spoznala veličino dr. Tischlerja kot narodnega voditelja. Visoko jugoslovansko odlikovanje je pomenilo tudi javno priznanje neumornemu in koristnemu delu prvega predsednikega Narodnega sveta.
Kot je dejal dr. Grilc, Narodni svet tudi danes usmerja svoje delo
tiste poti, katero je v dani situaciji možno prehoditi. Skupno z državnim poslancem Smollejem je prav ta politika prinesla letos prve konkretne pozitivne rezultate. To so slovenske televizijske oddaje, dvojezična ljudska šola v Celovcu in tudi ustanovitev višje šole za gospodarske poklice z maturo pri Zavodu šolskih sester v Št. Jakobu. K tej politiki novega dialoga spada tudi takojšen vstop v sosvete, da bo na ta način možno realizirati ostale odprte točke iz memoranduma z dne 18. 2. 1988 — to sta trgovska akademija in gmotna podpora kulturnemu delovanju koroških Slovencev.
Zaključno je dr. Grilc dejal, da ob preverjanju trenutne narodnopolitične situacije ne vidi vzroka, zakaj ne bi šli samozavestno v dialog tudi z deželnim glavarjem Haiderjem. „Šli bomo v pogovore z namenom, da privedejo tudi do konkretnih rezultatov, ki bodo tudi v
Predsednik NSKS dr. Grilc na slavnostni akademiji:
..TREBA JE
V
SPOZNATI POTREBE CASAU
se bo treba boriti v okviru Avstrije za enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem. Vedel je, da o lastni usodi lahko odločajo le koroški Slovenci sami, kajti oni poznajo težnje in potrebe svojega ljudstva. Samostojno politiko je branil tudi nasproti večinskim strankam na
Koroškem in ne samo nasproti takratni ljubljanski politiki, ki je kri-minalizirala še tako skromne stike s „Tischlerjevci“. Kako zgrešena je bila ta politika, seje kmalu izkazalo, vendar je bilo za koroške Slovence veliko izgubljenega.
Kljub tem razočaranjem pa je
dr. Tischler vedel, daje treba iskati skupne poti, da je potreben enoten nastop koroških Slovencev, da bo ta tudi uspešen. Dr. Tischler pa se je zavedal tudi potrebe po dialogu z večinskim narodom in z avstrijsko zvezno vlado in je že leta 1957 dosegel ustanovitev Slovenske gimna-
po principih, ki mu jih je zarisal dr. Joško Tischler. Temu primerno je treba spoznati potrebe časa in dognati možnosti, ki se nudijo. Verbalni radikalizem brez stvarnih osnov ne more privesti do rešitve kateregakoli vprašanja, ampak le stvarna ocena, jasen cilj in iskanje
mednarodni javnosti veljali za merilo nove politike na Koroškem,“ tako Grilc. Med sporedom je vrsta častnih gostov, med njimi tudi zastopniki drugih manjšin v Avstriji, izrekla predsedstvu NSKS svoje čestitke in solidarnost s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem.
Predsednica Hrvaškega kulturnega društva Zlatka Gieler je spoznala na občnem Gostje iz Italije: Deželni tajnik SSK v Trstu Ivo Jevnikar, predsednik SSK Matjan zboru predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa Wiesetja in prof. Jožeta Ropitza.	Terpin in deželni poslanec župan Bojan Brezigar.
Podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank (levo) v pogovoru z zastopnikoma samostojne slovenske komunalne politike predsednikom KSOO Fricom Kumrom in novim članom predsedstva NSKS Andrejem Wakounigom.
Nastopajoči na slavnostni akademiji
Iz Pliberka je prišel na slavnostno akademijo MePZ „ Podjuna “ ki je dan
prej še odlično izpeljal svojo tradicionalno „ Poletno noč“.
Helka Mlinar je prišla s svojim zborom iz Škocijana. Mladina je dala
občnemu zboru seveda poseben značaj.
Slavnostno akademijo je sooblikoval tudi Mešani pevski zbor, Jakob Petelin Gallus “ ki ga vodi prof. Jože Ropitz.
AJa vrtu pa je potem zaigrala „Godba na pihala“ KPD Šmihel.
Iz Loč so prišli tamburaši SPI) „Jepa-Baško jezerou.
Rektor Jože Kopeinig: „Tischler je plaval proti toku deročega hudournika6
Sestavni del sporeda občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev in slavnostne akademije je bila božja služba v Slovenskem pastoralnem centru. Mašo sta ob veliki udeležbi članov Narodnega sveta darovala vodja centra p. Roman Kutin in Tischlcrjev nagrajenec, rektor Jože Kopeinig, kije bil tudi slavnostni pridigar. Dejal je, da obletnici — 40-letnica ustanovitve NSKS in 10-letnica smrti dr. Joška Tischlerja — nas koroške Slovence obvezujeta, kajti dr. Ti-schler je z ustanovitvijo Slovenske gimnazije odprl naši narodni skupnosti vrata in okna v novo prihodnost. V idejno viharnih povojnih letih pa je skupaj z drugimi plaval proti toku deročega hudournika in reševal, kar se je rešiti dalo. Rektor Kopeinig je povedal, daje 40 let sicer kratka doba v zgodovini naroda, a dolga v zgodovini organizacije, ki želi biti v času idejnih prelomnic sopotnica ljudi, ki so zavezani predvsem svojemu krščanskemu prepričanju in svoji bogati duhovni in kulturni tradiciji, iz katere so rasli naši narodni buditelji, pisatelji in pesniki, kmetje in duhovniki, naši kulturniki in
prosvetni delavci ter vsi, ki so našo kulturo bogatili in našo narodno zavest utrjevali. Bili so zvesti geslu „Nikomur hlapci — le svobodni otroci lastnega naroda naj bi bili in ostali". Podobe dr. Tischlerja ne moremo prezreti, je dejal Kopeinig, pa čeprav so jo v preteklosti nekateri skušali
zmaličiti. Vse svoje življenje je namreč ostal zvest domu, narodu in Bogu in kot kristjan ter poštenjak je prav na pogorišču medvojnih in povojnih let doživljal prezir in sramotenje, vendar je znal odpuščati. Kjer je šlo za blagor naroda, tam je gradil mostove in iskal pogovor z vsemi, ki
so hoteli biti zavezniki v prizadevanju za boljšo prihodnost naše narodne skupnosti. Moč za svoje delo je črpal v veri in pred nami stoji lik učitelja in ljubitelja mladine ter voditelja in buditelja naroda. Njegov zgled nas obvezuje, da kot on ohranjamo svetinje, drage našim prednikom in potrebne nam in našim naslednikom, namreč da bomo tudi mi zvesti domu, narodu in Bogu. Pri maši je pel mladinski cerkveni zbor z Rakovnika.
Rektor Jože Kopeinig je imel slavnostno pridigo, somaševal pa je p. Roman Kutin.
Poročilo predsednika NSKS dr. Matevža Grilca na občnem zboru (izvlečki)
(Nadaljevanje z 8. strani) razvoj slovenske narodne skupnosti in za ničesar drugega. S tem zastopata interese slovenske narodne skupnosti ne glede na ideološko opredeljenost posameznega člana našega ljudstva. V zadnjih mesecih je razmeroma majhna skupina, ki stoji deloma zunaj slovenskih organizacij, skušala vplivati na politične odločitve, kar ne more biti sprejemljivo. Nemško govoreči demokrati se lahko solidarizirajo s problemi koroških Slovencev, ne more pa iti ta solidarizacija tako daleč, da bodo o nas odločali. Zato sem prišel do prepričanja, da bo treba po 40 letih resno razmišljati o organizacijskem poenotenju osrednjih organizacij, o organizaciji torej, ki bo sposobna na demokratičen način sprejemati večinske odločitve, na katere so funkcionarji vezani.
Sodelovanje manjšin
Poglobilo se je v zadnjh letih tudi
sodelovanje med manjšinami v Avstriji sami. Informacijski center narodnostnih skupin na Dunaju izvaja docela svojo nalogo povezovanja in državni poslanec Smolle je govornik ne samo Slovencev, ampak tudi Hrvatov, Madžarov in Čehov.
Odnosi do matične domovine
Nespremenjeni so odnosi Narodnega sveta koroških Slovencev do Slovenije in Jugoslavije in nespremenjena so stališča. Menim, da moramo še odločneje razvijati idejo o skupnem kulturnem prostoru, saj taka kulturna politika odgovarja tudi evropskim težnjam po čim odprtejših mejah in čim tesnejšem sodelovanju. Bistvenega pomena za naraven in človeški razvoj je odprta meja med Koroško in Slovenijo, je prost pretok ljudi in gospodarske dejavnosti. Želimo, da hi Jugoslavija notranje probleme, tako gospo-
darske kot politične in mednacionalne čimprej rešila, ker je stabilna Jugoslavija tudi garant za dobre bilateralne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo in s tem tudi za dober razvoj hrvaške in slovenske narodne skupnosti v Avstriji.
Ostati mora v Jugoslaviji zavest, da ima le-ta kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe pravico in dolžnost zavzemati se za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zato menim, da naj hi bilateralna komisija, ki bi preučevala prav stanje izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe in ki je bila dogovorjena ob obisku takratnega zunanjega ministra Dizdare-viča novembra 1987 v Avstriji, dejansko zaživela in vključila v te pogovore tudi nas koroške Slovence.
Zahvala
Ignacu Domeju
Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim članom predsedstva, članom
osrednjega odbora in vsem sodelavcem v različnih gremijih in komisijah ter organizacijah, v katerih delujejo v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev. — Dovolite mi, da imenujem imensko ekonomskega svetnika Naca Domeja, ki je, lahko rečemo, vse življenje služil slovenskemu narodu ali kot občinski odbornik, kot zastopnik slovenskih kmetov v kmetijski zbornici, kot podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in še v mnogih drugih funkcijah. Možje njegovega kova naj nam bodo v zgled in spodbudo, kajti za nas vse, kot tudi za našo organizacijo, velja, da bomo dosegli le z vztrajnim delom tudi prepotrebne uspehe v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Prepričan sem, da bo novi odbor v tem duhu z elanom in optimizmom stopil v 5. desetletje Narodnega sveta koroških Slovencev.
i.
Nove politične razmere v deželi, predvsem odnos novega deželnega glavarja do slovenske narodne skupnosti, nam naročajo, da še z večjo pozornostjo spremljamo politično dogajanje na Koroškem. Haiderjeve dosedanje politične agitacije proti koroškim Slovencem, pisanje v Karntner Grenzlnndjalirhuch, ki ga lahko smatramo za politični program svobodnjaške stranke glede slovenske manjšine — in nastopni govor novega deželnega glavarja pred koroškim deželnim zborom nas izzivajo k odločnemu odporu proti začrtani manjšinski politiki nove deželne koalicije. Narodni svet koroških Slovencev bo ta izziv sprejel. Kljub nadvse otežkočenim razmeram in
vilnih vlogah. Opozarjamo tudi na raziskave in utemeljene predloge avstrijske rektorske konference.
Na občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev zbrani člani in delegati iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja, zastopniki študirajoče mladine in zastopniki prijateljskih organizacij ugotavljamo, da so načelo konstruktivne manjšinske politike prevečkrat postala žrtev strankarskopo-litičnih prepirov in preozkih gledanj.
Zato zahtevamo od vseh političnih struktur v deželi, da naj se brez pridržkov zavzemajo za sodeželane s slovenskim maternim jezikom. Svojo zavzetost bodo dokazale, če v koroško deželno ustavo sprejmejo temeljna določila, ki bodo zaščitila slovensko na-
obeh narodnih skupnosti na Koroškem.
Zahtevamo čimprejšnje podaljšanje slovenskih radijskih in televizijskih oddaj na Koroškem. Prav tako naj na novo vpeljane nemške televizijske oddaje redno informirajo celotno avstrijsko prebivalstvo o slovenski narodni skupnosti.
Zahtevamo točno upoštevanje in razširitev dvojezičnosti na ozemlju Koroške v vseh upravnih enotah občin, dežele in zveze.
Zahtevamo takojšnjo sestavitev sosveta za slovensko narodno skupnost, tako do se čimprej realizirajo vse točke t. i. memoranduma z dne 17. 2. 1988.
Zahtevamo uzakonitev pospeševanja dvojezičnih otroških vrtcev v smislu osnutka
RESOLUCIJI
sprejeti na rednem občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev dne 18. junija 1989 v Celovcu
zoženi pogovorni bazi Narodni svet koroških Slovencev ne bo pretrgal dialoga med deželno vlado oz. političnimi strankami in zastopstvom koroških Slovencev. Svojo ponudbo za reševanje manjšinskih vprašanj v odprtem dialogu izrekamo s pogojem, da nova vladna koalicija dokaže svojo pripravljenost za konstruktivne pogovore in konstruktivno reševanje odprtih manjšinskih vprašanj. Nikakor pa se ne bomo pustili zaplesti v navidezen dialog; ta bi v mednarodni javnosti služil odgovornim le za rehabilitacijo lastne politike. Z odločnim nastopanjem si bo Narodni svet koroških Slovencev neutrudno — če potrebno tudi z ostro politično konfrontacijo — prizadeval za enakopravno sožitje med obema narodoma na Koroškem.
Ostro zavračamo izjave deželnega glavarja Haiderja, s katerimi skuša razcepiti slovensko narodno skupnost. Narodni svet koroških Slovencev ne bo dopustil, da bi kdorkoli izigraval eno politično strukturo koroških Slovencev proti drugi.
Zvezno in deželno vlado kakor tudi v državnem in deželnem zboru zastopane stranke pozivamo, naj se zavedajo svoje odgovornosti za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in naj rešujejo odprta vprašanja v soglasju z zastopniki koroških Slovencev. V nasprotnem primeru Narodni svet koroških Slovencev ne izključuje zaostritve svoje politike.
II.
Spoštovanje osnovnih pravic in temeljnih svoboščin je osnova za lojalnost vsake narodne skupnosti do svoje države in za medsebojno spoštovanje vseh državljanov. Upoštevanje mednarodnih določil in dogovorov ter avstrijskih zakonskih določil glede zaščite narodnih manjšin imamo za temelj mirnega in enakopravnega sožitja obeh narodnih skupnosti na Koroškem.
Zvezno in deželno vlado opozarjamo na upravičene zahteve koroških Slovencev, zapisane v operacijskem koledarju in šte-
rodno skupnost ter tako omogočila njen enakopravni in brezhibni razvoj na vseh področjih gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja.
Zahtevamo stalni pododbor ustanovnega odbora v koroškem deželnem zboru. Ta naj bi obravnaval odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti, ki so v pristojnosti deželne vlade. V njem naj so zastopani tudi Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij kol legitimna zastopnika slovenske narodne skupnosti, Koroška enotna lista, Klub slovenskih občinskih odbornikov in Skupnost južnokoro-ških kmetov.
Zahtevamo spremembo volilnega reda za državni in deželni zbor v smislu člena 18 osnovnih načel zaščitnih določil za evropske narodne skupnosti. Ta načela, ki predlagajo primerno zastopstvo narodnih skupnosti v zakonodajnih in upravnih državnih organih, so sprejeli 18. maja 1985 v Ženevi na 15. zasedanju evropskih narodnih skupnosti.
Zahtevamo področno pospeševanje gospodarstva za dvojezično ozemlje s posebnim upoštevanjem slovenskega zadružništva. Tako hi najbolj učinkovito zaustavili odseljevanje in vsakodnevno vozaštvo ter zagotovili srednje- in dolgoročno preživetje slovenske narodne skupnosti na njenem naselitvenem območju.
Zahtevamo ustrezno podporo za organizacijske strukture slovenske narodne skupnosti. Napovedani deželni zakon o pospeševanju kulture mora zakonsko določiti podporo tudi slovenskim društvom in institucijam, ki bo primerna njihovi bogati dejavnosti na kulturnem, znanstvenem in narodnopolitičnem področju. Kot primer naj služi podpora Zvezne republike Nemčije danski narodni skupnosti; to skupnost lahko številčno primerjamo s koroškimi Slovenci.
Zahtevamo stalno preverjanje novega manjšinskošolskega zakona. Upoštevati je treba predvsem njegove dejanske vplive na pedagoške dosežke kakor tudi na sožitje
147/A, ki ga je zveznemu parlamentu predložil slovenski državni poslanec Karel Smolle.
Zavzemamo se za organizacijsko poenotenje osrednjih organizacij koroških Slovencev, kar bi znotraj slovenske narodne skupnosti zagotovilo demokratično odločanje.
Apeliramo na matično Slovenijo in Jugoslavijo kot sopodpisnico Avstrijske državne pogodbe, naj se zavedala svoje pomembne vloge pri ohranjanju narodne zavesti koroških Slovencev. Jugoslavija kot zaščitnica koroških Slovencev se mora kljub notranji krizi v večji meri zavzemati za popolno uresničitev člena 7 ADP.
Narodni svet koroških Slovencev ponovno ugotavlja, da je predvsem samostojna politika osnovno izhodišče za politični, kulturni in gospodarski razmah koroških Slovencev. Samostojni nastopi na volitvah so krepili nošo samozavest in ojačili osamosvojitev slovenske narodne skupnosti.
Zato podpiramo vse samostojne nastope no občinskih volitvah, nastope Skupnosti južnokoroških kmetov kot stanovskega zastopstvo slovenskih kmetov in Koroško enotno listo kot volilno skupino pri deželno- in državnozborskih volitvah. Naše priznanje izrekamo Zeleni alternativi, saj je kot prva politična stranka v drugi republiki zagotovila narodnim skupinam avtonomijo znotraj svojih struktur ter v državni zbor kandidirala na izglednem mestu avtonomno izvoljenega zastopnika narodnih skupin.
V zaupanju v lastno moč, v zaupanju v politično kreativnost slovenske narodne skupnosti, v zaupanju v ojačeno narodnopolitično delovanje naše mladine in v zaupanju v rastoče razumevanje večinskega naroda glede narodnostnih vprašanj stopamo z optimizmom tudi v naslednjih štirideset let naše zgodovine. Ojačena solidarnost in sodelovanje narodnih skupnosti v Evropi, krhanje meja med narodi in rastoča želja po skupni Evropi nam dajejo samozavest in optimizem, da bomo tudi v svoji deželi deležni več strpnosti, razumevanja in podpore.
Radio / Prireditve
PETEK, 23. junija
Narodopisna oddaja (A. Feinig)
SOBOTA, 24. junija
Duhovni nagovor (Stanko Olip). Voščila (M. Hartmann)
NEDELJA, 25. junija
Izrael (M. Pasterk)
PONED., 26. junija
Tri nove dvojezične šole? Trgovska akademija — Mohorjeva ljudska šola v Celovcu — v Šentpetru pri Šentjakobu pa gospodarska z možnostjo mature.
TOREK, 27. junija
Halo, prijatelji!
SREDA, 28. junija
Glasbena sreda
ČETRTEK, 22. junija
Rož — Podjuna — Zilja.
Radijska oddaja 26. 6. 1989 Tri nove dvojezične šole
Medtem, ko so sredi Celovca že začeli z gradbenimi deli za privatno konfesionalno ljudsko šolo Mohorjeve, v kateri nameravajo poučevati en dan v slovenščini in en dan v nemščini, in razprava o ustanovitvi dvojezične Trgovske akademije prehaja že v odločilno fazo, je doslej malo znano, da bodo šolske sestre v Šentpetru pri Šentjakobu začele s petletno strokovno gospodarsko šolo z možnostjo mature. V enem letu torej popolnoma nova šolska ponudba, ki bo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem dala nove možnosti razvoja. Slovenski radijski spored v ponedeljek, 26. junija, bo predstavil novo ponudbo in nakazal razvoj, ki se obeta. Oddajo bo pripravil Mirko Bogataj:
NA TELEVIZIJI
Serija iz deželnega arhiva
Tokrat z najdragocenejšim virom, celovškim rokopisom in pričevanjem o prvi doslej znani omembi slovenskega naziva za Celovec.
Občni zbor NSKS
Dober dan, Koroška!
(25. junija 1989, FS 2, 13.00)
Matura na Slovenski gimnaziji
Slovenska televizija je bila navzoča pri maturi tisoče maturantke
Gustav Januš — poet in umetnik
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PRIREDITVE
4. mesto na .Eurovtslons-Song-Contestu" leta 1987 4. Platz am .Eurovlalona-Song-Contest" 1987 mit dem Ued „1 wanna dance"

PRI GOSTILNI / BEIM GASTHAUS
ŠOŠTAR
Glnhasnina/Blnhasnib
GRADEC
GUSTAV JANUŠ in FABJAN HAFNER bereta in informirata
Čas: petek, 23. junija 1989, ob 20. uri Kraj: Forum Stadtpark, Gradec Prireditelj: Forum Stadtpark
ŠENTPRIMOŽ
SCHUBERTOVA MAŠA V G-DURU
za zbor, soliste in orkester Čas: nedelja, 2. julija 1989, ob 10. uri Kraj: farna cerkev v Šentprimožu Prireditelj: SPD ..Danica" v Šentprimožu
PODPECA
TOVARIŠKO SREČANJE vseh demokratov in antifašistov Čas: nedelja, 25. junija 1989, ob 14. uri Kraj: pri Peršmanu v Podpeci Prireditelj: Zveza koroških partizanov
R MOHORJEVA
Vikirtoflrr ki«« 1*. 1010 ( .1,™.
Mii partnrr pri iailrlavi mrh Umhtnin!
Rjčalinevtiara.Nonhto**' RojklDujmlči,skUdalelprniagoialnepeimi .Rock mo boey no Euioneone-Song-Contatu 1986 Ehrung des Rojko ftijmk - M Ugled der ApGiuppe .Non lotil" und fcropo met deo Segarlodu .Rock me bobu' tem Eunmcns Song ConBsl 1986
ROZEK
SREČANJE S HANSOM STAUDACHERJEM
ŽELEZNA KAPLA
ŠPORTNA NOČ
Čas: sobota, 24. junij 1989, ob 21. uri Kraj: gostilna .Brunner" v Železni Kapli Prireditelj: Slovenski športni klub .Obir" Za ples igra: ansambel .ČUDEŽNA POLJA*
GLOBASNICA
BAJKA O KRALJEVIH ČEŠNJAH
(Luko Poletjak)
Čas: nedelja, 25. junija 1989, ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Globasnici Nastopa: otroška igralska skupina iz Globasnice
Nato nastop folklorne skupine iz Globasnice in skupine ,4 J".
BEKŠTANJ
KONCERT — PONIŽANI IN RAZŽALJENI
Čas: petek, 30. junija 1989, ob 21. uri Kraj: Grajska arena Bekštanj Nastop: Mešani pevski zbor .Rož"
Pri slabem vremenu bo koncert v grajskem šotoru
CELOVEC
VELIKOVEC
KONCERT
Čas: nedelja, 25. junija, ob 10. uri Kraj: ljudska šola na Djekšah Nastopa: skupina „4J", pevsko instrumentalna skupina .Lipa" v Velikovcu Prireditelj: PD .Lipa" v Velikovcu
BILČOVS
POLETNA VESELICA
Čas: sobota, 24. junija, ob 20.30 Kraj: gostilna Koren v Bilčovsu Igra: ansambel .Melos"
Prireditelj: Enotna lista Bilčovs
CELOVEC
SKLEPNA PRIREDITEV
ob koncu šolskega leta
Čas: ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri
Kraj: v dvorani Mladinskega doma,
Mikschallee 4, v Celovcu
Spored: pesmi, plesi, gledališka besedila
in telovadba
Prireditelj: Mladinski dom SŠD v Celovcu
Čas: v soboto in nedeljo, 24. in 25. junija 1989, od 15. do 19. ure bo umetnik delal v galeriji
Kraj: Galerija Rožek Dela bodo v galeriji na ogled do 14. julija 1989, vsako sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo od 15. do 19. ure.
KLEŠČE — odprta uredniška seja In podelitev nagrad
Čas: petek, 30. junija 1989, ob 20.30 Kraj: v kulturni taberni .Pri Joklnu" Prireditelj: iniciativna skupina .Slovenščina, moj jezik"
Kmetijsko gospodinjska strokovna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabi na
sklepno prireditev
in
ogled šolskih izdelkov
Ogled razstave:
v soboto, 1. julija, od 14. ure, v nedeljo, 2. julija, do 16. ure
KULTURNI SPORED: Petje in pozdrav. Igra: MATI po Andersenovi pravljici, dramatiziral: Fr. Ks. Meško, režija: Peter Sticker Gostuje skupina godba na pihala kat. mladine iz Šmihela pod vodstvom Julijana Burdzija
Začetek prireditve: v soboto, ob 15. uri, v nedeljo, ob 13.30 in 16. uri
... SLOVENSKI RADIO - TV - TELEKS ...
Fascinacija ustvarjanja za televizijo
.Televizija izključuje poročanje določenih prvin, ki v sebi nimajo dinamike. Slika naj pokaže dogajanje.'' Tako Mirko Bogataj, glavni urednik slovenskih televizijskih oddaj pri ORF-u. S tem je namreč izpovedal, da je pripravljanje filmskih prispevkov za televizijo kreativno ustvarjanje. Očitek, da se je slovenska televizijska oddaja doslej izognila problemskim pristopom, Bogataj zavrača. .Problemski pristopi so v dvajsetminutni maga-zinski oddaji skoraj nemogoči, ker enostavno primanjkuje časa. Kdor je videl vse oddaje, pa ne bo mogel trditi, da smo se problemom do sedaj izogibali." Pa še en očitek je bilo v zadnjem času slišati in brati: namreč, da so oddaje folkloristične. To trditev Bogataj ostro zavrača. „V dosedanjih desetih, enajstih oddajah z nad šestdesetimi prispevki smo imeli le pet takšnih. Ti prispevki o ljudskih običajih pa so tudi del narodne kulture."
Tokrat bi izpostavil še gledanje na televizijsko ustvarjanje urednika Jurija Perča in urednika Marjana Velika. Jurija Perča fascinira ustvarjanje filmskih prispevkov, .kerje televizija bistveni del življenja. Ze tedaj, ko še ni bilo možnosti za sodelovanje, sem si mislil, da bi rad delal na področju filma". V spominsko knjigo vsem tistim, ki pravijo, da so slovenske televizijske oddaje za ribe, pa izpove naslednje besede: .Nekateri delajo za televizijo že precej let in so na primerljivi stopnji." Marjan Velik pa o tem: .Mislim, da je najlepši kompliment -to, če od iskrenih in zares izkušenih urednikov v hiši slišiš, da naši prispevki nikakor ne zaostajajo za njihovimi."
Fascinacija za Marjana Velika pri delu za televizijo je sodelovanje v zgodovinskem trenutku, na začetku slovenskih televizijskih prispevkov v Avstriji. „S filmom se da veliko pokazati in to brez besed, ker govori slika."
V prvih oddajah slovenskega televizijskega sporeda je prizadevanje urednikov usmerjeno v ustvarjanje simpatije. .Gre za to, da bodo ljudje televizijski spored akceptirali, se nanj navadili in ga tudi vzljubili," pravi Mirko Bogataj in nadaljuje: „V kratkem času hočemo pokazati čim več. Narod sosed mora videti, da se pri nas mnogo dogaja."
Samokritično prizna Bogataj tudi, da uredniki s televizijsko oddajo povsem zadovoljni še nikdar niso bili. „Ker delamo za široko javnost, se zavedamo, da je strašno težko v kratkem času in še povrh v nedeljo po kosilu zadovoljiti vse okuse." Povsem zadovoljni pa so lahko vsi sodelavci pri slovenskem televizijskem sporedu z reakcijami, ki jih prejemajo na uredništvo. Samo dva stavka iz mnogoštevilnih pismenih odzivov: Prosim, da bi ta prispevek še enkrat pokazali. Neverjetno se nam zdi, da vam uspe v kratkem času prikazati toliko lepega o našem življenju in kulturi. — Ce te besede niso spodbuda za bodoče?	Vincenc Gotthardt
Prireditve
DOBRLA VAS
SENCE
SCHATTEN
drama po motivu igre KAJN Gostuje: SRD ..Dobrač" Brnca Kraj: Samostan Dobrla vas Čas: sobota, 8. julija, ob 21. uri Pokroviteljstvo: dr. Hilde Hawlicek
NONČA VAS
KRESOVANJE
Čas: torek, 4. julij 1989, ob 20.30 Kraj: pri Naveršniku pri Nonči vasi Prireditelj: Podeželska mladina Podjuna
CELOVEC
KATOLIŠKI SHOD
Petek, 23. 6. ob 21. uri, MOLITEV V NOČ v vseh koroških cerkvah Sobota, 24. 6., v Celovcu: ob 9. uri, SREČANJE DEKANIJ za župnijske sodelavke in sodelavce SPREHOD PO CELOVCU - od 9. ure (škofijski muzej, obisk v hiši Caritas, orgelski koncert v stolnici, udeležba pri mladinskih prireditvah)
SKLEPNA SLOVESNOST, ob 15.30, Novi trg, škof dr. Egon Kapellari pošlje mlade ljudi v župnije
•	Rezervirani parkirni prostori za avtobuse in osebna vozila pri sejmiščul Nedelja, 25. 6., HEMINA NEDEUA, bogoslužje v vseh farnih cerkvah
OTROŠKI SPORED, 24. 6. 1989:
od 10. ure Stolni trg, „KO BOM VELIK . . ."
•	otroški arhitekti načrtujejo
•	gradnja cerkva v prihodnosti
•	otroški škofijski parlament SVETOPISEMSKI KVIZ - od 9. ure v Kol-pingovi hiši
MLADINSKI SPORED, 24. 6. 1989:
ob 10. uri, Novi trg
•	srečanje z odraslimi, prizadetimi, gosti iz Furlanije, Slovenije
•	predor v prihodnost
•	tribuna za govornike
•	kot tretjega sveta
•	cestno gledališče z različnimi skupinami
•	foklorne predstave
•	sklep šolskega leta z dijaškim rallyjem
•	delavnice (področja: kreativnost, glasba & songi)
•	oaza tihote in molitve
ŠD Šentjanž vabi ob 40-letnici obstoja na
JUBILEJNO PROSLAVO
Spored: v soboto, 1. julija Ob 20. uri DISKO-večer — moderator Marjan Velik v nedeljo, 2. julija od 18. ure naprej sprejem častnih gostov, razstava; ob 19. uri jubilejna proslava, nato družabni večer z ansamblom „DRAVA" v gostilni Schlemitz v Šentjanžu____________
Popravek: V prejšnji številki NT (štev. 24) nam je tiskarsko-grafični škrat kar v dveh člankih zamenjal slike: na straneh 8 in 9 (Dvojezičnost v naših občinah) sta to sliki dipl. inž. Ivana Kalana in matičarja Valentina Poschingerja, na strani 11 pa rad iška glasbena šola in Mešani zbor SRD „Radiše". Vse prizadete prosimo, da nam zamenjave ne zamerijo.
Uredništvo
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt. Viktringer Ring 26 9020 Celovec
Motiv tedna, posnet v Šentienartu pri sedmih studencih
Pavla
Uršič-Kunej
Sobota, 1. julija, 20.15
NOKTURNO ZA HARFO
na Humu pri Rožeku!
Samstag, 1. Juli, 20.15
NOTTURNO FUR HARFE
am Hum bei Rosegg!
ftlohorjeva ljudska šola sporoča, da bo pisarna odprta vsak torek od 8.00 do 11.00 ure v Slomškovem domu, 10.-Oktober StrafSe 25 / II, tel.: 04 63 / 56 8 60
SO OA LIT A S
v soboto, 1. julija 1989
ROMARSKO POTOVANJE NA SVETE VIŠARJE
Proga: Suha, Žvabek, Pliberk, Vogrče in Zgornje Libuče Vodi: kaplan Peter Olip
od sobote, 7. julija, od 15. ure do nedelje, 8. julija, do 17. ure
DNEVI IGRE, PETJA IN DUHOVNE OBNOVE ZA MINISTRANTE, od 8.
do 10. leta
od ponedeljka, 10. julija, od 18. ure do četrtka, 13. julija, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike: DAM
VAM NOVO SRCE
Voditelj:	p. Lojze Markelj DJ,
Ljubljana
od petka, 14. julija, od 18. ure do sobote, 22. julija, do 9. ure
LATINSKE POČITNICE Voditelj: Ralph Prausmuller
od petka, 14. julija, od 18. ure do petka, 21. julija, do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE Voditelj: mag. Miha Vrbinc
CELOVEC
NASILJE V MEDIJIH —
VPLIV NA VZGOJO
Predavatelj: prof. dr. Erwin Ringel
Kraj: Koncertna hiša v Celovcu
Čas: v ponedeljek, 10. julija 1989, ob 10.
uri
Veselje v Gospodu je naša moč
(Neh 8, 10)
Vabilo na
MAŠNIŠKO POSVEČENJE Roberta Katniga
ki bo v četrtek, 29. junija 1989, ob 15. uri v celovški stolnici
in na
PRAZNOVANJE NOVE MASE
ki bo na Bistrici na Zilji v soboto, 1. julija 1989: ob 19. uri
sprejem pred cerkvijo, pobožnost in novomašni blagoslov (pridiga dr. Karl-Heinz Franki) v nedeljo, 2. julija 1989, ob 9.30: nova sv. maša pred cerkvijo (pridiga dr. Johannes M. Popp) ob 17. uri
zahvalna pobožnost v cerkvi
POPUSTI
MLADA K E L
vabi na dopust v
OHRID
— hotel Metropol (A kat.)
od 13. do 20. avgusta 1989.
Cena po osebi:
šil. 4280,—
V	ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, prevoz v Ohrid, 7 x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc
-------o---------
Društva upokojencev
Šentjakob v Rožu, Podjuna in Pliberk
vabijo na enotedenski dopust v
BAŠKO - otok KRK,
hotel Corinthia (B kat.)
od 22. do
29. septembra 1989
Cena po osebi:
šil. 2260,—
V ceni so vključeni: prevoz z avtobusom iz Podjune, Celovca in Ko-žentavre, 7x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc
-------o---------
Dopust z NAŠIM TEDNIKOM
v BUDVI — Slovenska plaža
od 3. do 10. oktobra 1989
Cena po osebi:
šil. 3180,—
V	ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, 7 x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc, prevoz z letališča do hotela in nazaj.
-------o---------
Prijave sprejema uprava Našega tednika po telefonu: 0463 / 512528-21
POPUSTI
Šport
Z mladimi igralci hoče Šmihel nazaj v podligo. Z leve: Motschilnik, Ambrosch, Šumnik, Berchtold, Gros.
Šmihel išče trenerja in hoče nazaj v podligo!
Globasnica z mislimi že v naslednji sezoni
KAC — Globasnica 2:0 (0:0)
Globasnica: Kaiser 2, Kollmann 2, Vugrinec 3.
Schatz 3, K. Micheu 3, H. Micheu 3, E. Pajančič 3, Thonhofer 3, Modre 2, Gregorič 3, Sadjak 2 Celovec, 50 gledalcev Sodnik: Joas (dober)
Strelci:
Globašani so nastopili pretekli konec tedna v Celovcu proti KAC, ki se je boril še za obstoj v 1. razredu.
Čeprav so Celovčani dobili to tekmo z 2:0, ni več zadostovalo za obstoj Pred dvema letoma je igral KAC še v podligi, po enem letu v 1. razredu pa se bodo verjetno preselili v 2. razred, v tako imenovano nogometno klet. Globašani pa so bili v tej tekmi z mislimi že na dopustu, zato so podlegli ekipi, ki je bila le precej slabša od njih.
Globaški odbor pa si že dela preglavice za naslednjo sezono. Odločeno je menda že, da bo moštvo prevzel Pavel Štekel, ki je že lani rešil Globašane pred izpadom, ko so imeli jeseni samo 4 točke, vigredi pa le precej več.
Slišati je bilo, da se bo vratar Kaiser preselil v Klopinj, tako da bo morala Globasnica po vsej verjetnosti poiskati novega vratarja.
Selani podlegli tudi v zadnji tekmi
Se bo doslej najbolj uspešni globaški trener Pavle Štekl vrnil nazaj k svojemu moštvu?
Šmihel — Dobrla vas 3:1 (0:0)
Šmihel: Pucki 3, W. Berchtold 3, Šuler 3, K. Berchtold 3, H. Krausler 3, Pajenk, Motschilnik 3, W. Krausler 3, Buchvvald 3, St. Blažej 3, A. Blažej 2 (75. Gros 0); Šmihel, 300 gledalcev Sodnik: Hermann (dober)
Strelci: Motschilnik (46.), Pajenk (74.), Buchvvald (84.) oz. Hribar (59.)
V	zadnji tekmi so Šmihelčani sicer zmagali, toda tudi to ni pomagalo več. Šmihel mora v 1. razred.
Čeprav je Šmihel izpadel iz podli-ge, v Šmihelu niso bili ravno vsi žalostni. Večina funkcionarjev zastopa mnenje, da mora klub začeti z mladim, ambicioznim moštvom, ki bi pozneje lahko igralo tudi v podligi za prva mesta.
V	preteklih letih je Šmihel vedno igral za zadnja mesta, pod trenerjem Pajenkom se je moštvo vedno borilo proti izpadu. Vsi pravijo, da je Pajenk dober trener, toda da mu pač manjka sreče. Dodatno pa je moštvo še slabilo, da je vodstvo kupilo vsako leto zelo slabe igralce, ki niti v I. moštvu niso igrali. K temi igralci pa
Tudi letos rešila spomladanska serija Bilčovščane pred izpadom
Bilčovs — Irschen 2:2 (1:1)
Bilčovs: Ulblng 4, Paril 5, Schlemltz 5, Schel-lander 3, J. Kuess 4, Sto|llkowsky 5, Hobel 5, Ogris 4, W. Kuess 5, Krainer 4, A. Ouantschnig 3 (50. Maierhofer 3).
Bilčovs, 250 gledalcev Sodnik: Kuri (zelo dober)
Strelci: W. Kuess (18 ), Hobel (84.), oz. Grit-schacher (32., 47.)
Neporaženi so ostali Bilčovščani na domačem igrišču v spomladanskem delu prvenstva. Kljub temu, da igra ni bila odločilna, bodisi za prvaka ali za obstoj v podligi, sta obe moštvi zaigrali zelo dobro. Trener Tone VVoschitz pa je po tekmi dejal: „Če bi igrali v vseh tekmah tako dobro, bi se lahko že veliko prej rešili vseh skrbi. Pohvaliti pa moram celotno ekipo, ki je proti koncu prvenstva še prav posebej pokazala ambicije, zato nam je uspelo ostati še naprej v podligi."
tudi spada legionar Djurič, ki je bil celo slabši od lastnih igralcev. Funkcionarji pa so napake prepozno spoznali in šele proti koncu spet pridobili Šulerja.
Kako zdaj naprej?
Moštvo je menda tajno glasovalo o trenerju, menda je zdaj večina spet za Pajenka. Toda vodstvo letos noče napraviti več nobenih napak, in ta problem hoče še dobro premisliti. Iz Šmihela pa bo na vsak način odšel VValter Krausler, ki se je priključil Pliberku.
Podliga vzhod:
1.	Klopinj	26 17	6	3 43:24	40
2.	Treibach	26 17	3	6 83:36	37
3.	Liebenfels	26 14	7	5 53:36	35
4.	Dobrla vas	26 13	7	6 43:32	33
5.	Žitara vas	26 12	5	9 41:26	29
6.	Šentlenart	26 10	8	8 47:38	28
7.	Mostič	26 10	7	9 43:29	27
8.	Ruda	26 10	4	12 37:36	24
9.	ASK/EDV	26 9	6	11 39:39	24
10	Frantsch.	26 8	6	12 40:39	22
11.	ASV	26 9	4	13 28:32	22
12.	Šentandraž	26 8	6	12 34:43	22
13.	Šmihel	26 8	4	14 40:50	20
14.	Šentvid	26 0	1	25 14:125	1
Trener Jože Fera je žel veliko uspehov v Selah, toda letos ni šlo več čisto po njegovih ciljih. Zato bo Fera verjetno zapustil Sele, ki zdaj iščejo novega trenerja.
Metlova — DSG Sele 2:1 (0:1)
Sele: Milan Draže 2, Užnik 3, K. Hribernik 5, Mak 3, Štern 3, Draže 3, VVieser 3, Fera 3, Jakopič 4, A. Draže 3, P. Čertov 3.
Metlova, 100 gledalcev Sodnik: Rupitsch
Strelci: Sadounig (48.), Samitsch (70.), oz. K. Hribernik (30.)
V zadnji prvenstveni tekmi so morali Selani nastopiti na tujem v Metlovi. Čeprav je bila to zadnja tekma v prvenstvu, so Selani odigrali dobro tekmo in bi po poteku igre zaslužili vsaj eno točko.
Začelo se je kar dobro za Selane, še v prvem polčasu je dal najboljši igralec Kurti Hribernik prvi zadetek. V drugem polčasu je domačinom
uspelo izenačiti in kmalu nato pa so dali še zmagoviti zadetek.
Pri Selanih pa je bilo opaziti, da so se mladi igralci kot Štern, Oraže, Mak, Hribernik zelo dobro uživeli v moštvo in so tokrat šteli med najboljše.
1. razred D:
1. Žrelec	26	16	8	2	68:29	40
2. Železna K.	26	12	6	8	44:34	30
3. Šentpavel	26	12	6	8	52:43	30
4. Grebinj	26	11	7	8	51:42	29
5. Sinča vas	26	10	8	8	43:37	28
6. Metlova	26	10	8	8	37:38	28
7. Reichent.	26	9	8	9	38:29	26
8. Velikovec	26	10	6	10	34:39	26
9. Sele	26	10	4	12	38:47	24
10. Galicija	26	9	5	12	32:40	23
11. Globasnica	26	8	7	11	36:45	23
12. Podkrnos	26	7	8	11	25:43	22
13. KAC	26	6	9	11	26:27	21
14. Tinje	26	5	4	17	32:63	14
STR Al
FUSSBALL
Europacup der Volksgruppen
Im osterreichischen Cup sorgte der Slovenski Atletski Klub immer wieder fiir salte Schlagzeilcn. Er eliminierte be-reits so manchen GroBklub wie den LAS K und Steyr und so-wie einige Zweitdivision5re. Doch den Slowenen reicht das nicht: Jetzt streben sie die Durchfuhrung eines Europa-cups der europaischen Volksgruppen an. „Warum sollen nicht auch wir vom SAK gegen den CF Barcelona spielen44, sagt der Prasident des Kamtner Ligavereines, Dr. Roland Grilc. „Wir Osterreicher sollten mit
Nordgruppe gedacht.44 CF Barcelona, Real Sociedad, San Se-bastian, Athletico Bilbao (alle Spanien), Atalanta Bergamo (Italien) und Brest (Frankreich) vvaren dabei die GroBklubs. „Dem Sieger aus den Amateur-gruppen soli im Finale, als sportlicher und finanzieller An-reiz, ein Profiverein vorgesetzt vverden4* (Kulmosch). Silvester Kummer, geschaftsfiihrender SAK-Obmann, denkt noch wei-ter: „Die europaischen Volksgruppen wiirden eine starke Aufwertung erfahren. Zumeist gibt es ja nur negative Schlag-zeilen, man denke an das Bas-kenland oder an Korsika. Mit einem Europacup konnten wir unser Image aufpolieren." Mo-mentan werden Interessen und Vorstellungen ausgetauscht, im Herbst 1990 soli es dann mit dem Bewerb losgehen. •
den Stidtirolem, den jugoslaw-ischen Ungam, den schlesvvig-holsteinischen Diincn, den Deutschen in Danemark, den Riitoromanen und den italieni-schen Minderheiten gemeinsam eine Ostgruppe bilden.44 Dieser Vorschlag wurde von den 150 Delegierten des Europaischen Volksgruppenkongresses, der am
22. April dieses Jahres in Versailles tagte, begeistert ange-nommen. Momentan wird Uber einen mdglichen Ablauf des Bewerbs diskutiert. SAK-Be-vollmachtigter Janko Kulmosch: „Jede Gruppe wird in Tumierform den Sieger ermit-teln. Neben einer Ost- und ei-ner West- ist auch an eine
Šport
Evropski pokal manjšin?
Slovenski atletski klub je sprožil na kongresu FUEV zamisel evropskega pokala manjšin. Kot prvi so se temu že priključili Južni Tirolci, pa tudi nekatere druge manjšine imajo že zanimanje. Po zamisli predsednika SAK dr. Rolanda Grilca naj bi evropski pokal manjšin potekal tako, da bi najprej moštva manjšin igrala v posameznih skupinah za kvalifikacijo, zmagovalec pa bi potem lahko igral proti enemu izmed veleklubov kot npr. FC Barceloni.
Prvi korak k temu evropskemu pokalu naj bi bil že leta 1990 mednarodni turnir manjšin v Celovcu, kjer bi sodelovali gradiščanski Hrvati, Južni Tirolci, Danci iz Nemčije ter še eno zelo promi-nentno moštvo.
„SPORT-magazin“ je zdaj objavil že prvo reportažo o ..evropskem pokalu manjšin."
Veliki derbi: FC Šoštar — Juenna
v nedeljo, 2. julija, na športnem igrišču v Globasnici ob 19.30
1. OBČINSKI NOGOMETNI TURNIR GLOBASNICE v nedeljo, 8. julija, v Globasnici
Prireditelj: SKD Globasnica
SAK išče igralce za naslednja moštva
Super-mini:
letnik 1. 8. 1981 in mlajši Pionirji:
letnik 1. 8. 1979 in mlajši Dečki:
letnik 1.8. 1977 in mlajši
Igralci in starši se srečajo 30. junija 1989 ob 17. uri na Košatovem igrišču. S seboj prinesite rojstni list in sliko. Prijavite pa se lahko tudi po telefonu (0463) 512528-24. Trenirala bosta mag. Mirko Oraže in Janko VVoschitz.
Hanser podaril svojo majico našemu fotografu
Arthur Hanser je letos postal z 22 zadetki najboljši igralec v koroški ligi. Na zaključni prireditvi SAK je Hanser potem podaril svojo „uspešno“ majico našemu fotografu. Marjan Fera je letos našel v Arthurju zelo atraktiven motiv in ga je letos seveda tudi temu primerno pogosto slikal. Arthur pa se je Ferceju na lep način oddolžil, kot se pa spodobi, je Marjan prinesel s seboj tudi nekaj sekta, ki so ga potem vsi skupaj popili.
Slika desno: Naš fotograf Marjan Fera je dobil od goleadorja Han-serja podarjeno majico, s katero je letos dal 22 zadetkov.
Richard Unank pri SAK
Že lani sta se SAK in Richard Urank pogajala, toda zaradi previsokih zahtev se nista mogla domeniti. Urank je odšel k VOEST, kjer je bil eno sezono profesionalec. Letos pa se je vrnil, začel delati na finančnem uradu in podpisal tudi za SAK, s katerim hoče postati koroški prvak.
Kaj je drugače novega?
Vratar Milan Oraže iz Sel je že podpisal za SAK in bo skupno z Ljubišo Dalanovičem letos branil v koroški ligi. Tudi Richard Burger bo ostal, SAK pa se še pogaja z VVernerjem Burglerjem, s katerim pa se bo le zelo težko domenil, saj spada igralec VOEST.
Klubu se je spet priključil Jože Gregorič, ki je igral leto v Selah in leto v Globasnici. SAK pa ima v talonu še dva slovensko govoreča igralca, s katerima se bo v naslednji dneh dokončno pogovoril.
Na vsak način pa bo SAK še skušal pridobiti dr. Ivana Ramšaka, ki letos na noben način ne bo dobil več izpisnice za SVG Pliberk.
Kultura
Strafiburg: Skrita umetnost vabi na ogled
Kip papeža Gregorja Velikega
Drugič zaporedoma že je grad Strafiburg v dolini reke Krke kraj razstave: lani je bila v prostorih bivše trdnjave izredno zanimiva Hemi-na razstava, ki si jo je ogledalo okoli 100.000 obiskovalcev, letos pa je, na manjši površini sicer, razstava „Skrita umetnost".
Razstava ni načrtovana kot znanstveno odkrivanje versko navdahnjene umetnosti, ampak skuša odpirati pogled na manj znane, skrite umetnine, ki' so se v teku 1000 let nabrale v koroški Cerkvi, kakor je škof Kapellari smiselno povedal v spremnem katalogu.
Razstava je razdeljena na sedem tematsko in vsebinsko zaokroženih krogov — sob, v katerih se gledalcu dejansko odpira pogled na umetnine, stoletne priče vernosti ljudstva in njegovega prefinjenega in globokega čuta za estetiko, za umetnost. Razstavljeni eksponati, doslej so stali ali ležali v zakristijah, župnijskih in škofijskih depojih, obsegajo staro in novo zavezo, oznanjenje, Jezusovo otroštvo, trpljenje in vstajenje in življenje svetnikov ter seveda Marije. Razstava z eksponati ni prenasičena in prav zato je njen ogled pravo doživetje, ki dopušča nemoteno občudovanje dragocenosti. Obenem pa ta način razstavljanja vabi k razmišljanju o izpovedi in vsebini razstavljenih del in njihovem pomenu za našo družbo in slehernega posameznika.
Razstava je odprta do 26. oktobra 1989 in jo vsem toplo priporočamo. Ugotoviti pa moramo, da se na škofiji očitno nočejo držati sinodalnih sklepov: namreč enakopravnega odnosa do obeh jezikov v deželi. Podnapisi pod razstavljenimi eksponati so samo nemški in spremni katalog sem videl (in dobil) le nemškega. Mar ni Jo vseškofijska razstava?
Če je, potem pa, odgovorni pri škofiji, ravnajte v duhu in smislu sinode in evangelija.
Brezdvomno se je s to razstavo Cerkev na Koroškem ponovno izkazala kot važen in pomemben mecen sodobnega kulturno-umetniškega in razstavnega utripa v deželi.
Franc VVakounig
Svetnik Kok
Bogastvo Cerkve, ki mnogo stane
Nad 1000 cerkva in nad 300 župnišč, tudi to je „bogastvo", ki ga mora krška škofija vzdrževati. V mnogih krajih sta župnišče in cerkev edini stavbi, ki pričata o nekdanji zgodovinski podobi tega kraja. Pa še nekaj je treba vedeti. Medtem, ko je bilo treba prej popraviti kako poslopje ali kakšen oltar vsakih 150 let, se je to obdobje sedaj skrčilo na vsakih 50 let.
Na posebno tiskovno vožnjo na kraje, kjer se trenutno popravljajo razne cerkve in župnišča, je vabil oddelek za gradnje pri krški škofiji. Le nekaj scen tega ogleda. V Šentmartinu pri Ostervvitzu v idiličnem kraju cerkev tako rekoč propada. Pred vhodom v cerkev zaživijo spomini na čas, ko so domačini pred cerkvijo še prodajali živino. Za perutnino je tu videti razpadajoča posebna naprava. Strop v ..predsobi" v to cerkev je iz lesa in še posebej dragocen. Tla so tlakovana z okroglimi kamenji. Notranjščina cerkve je sicer skromna, vendar toliko bolj dragocena. Pajčevine nad oltarjem, okrog njega in obledele barve govorijo na poseben način, izpovedujejo svoje. Ravnatelj finančne zbornice krške škofije Helmut
Ravnatelj finančne zbornice krške škofije Helmut Rauchensteiner (levo) in vodja gradbenega oddelka Fritz Breitfufi.
Iz župnijskega skednja pri Pokrčah je nastal prijazen otroški vrtec.
Rauchensteiner vidi v popravilu te cerkve umetnostno-zgodovin-ski pomen. To cerkev, ki je ena izmed 700 podružnih cerkev krške škofije, bi si sicer želeli kje v centru, kjer bi se večkrat uporabljala, pravi Rauchensteiner. Vodja gradbenega oddelka krške škofije Fritz Breitfufi pa izusti v tej cerkvi ob pogledu na stanje cerkve naslednji stavek: „Tukaj vidite bogastvo Cerkve, ki stane mnogo denarja."
V St. VValburgen pri Mostiču / Brucki popravljajo streho. Prebivalci tega kraja sami klešejo in pripravljajo kamen za streho. Ta bo kljub delu domačinov stala blizu 2 milijona šilingov. V notranjosti te cerkve izjavi župnik Roman Leitner ob pogledu na oltar, katerega razžirajo lesni črvi: „Lesni črvi hitreje razžirajo, kot moremo zbirati darove."
Rauchensteiner je omenil za krško škofijo tudi razveseljivo dejstvo, da je v zadnjem letu bilo manj izstopov Iz Cerkve, kot je to v povprečju avstrijske Cerkve. Kot posebno razveseljivo dejstvo je omenil, da se mnogi, ki so iz Cerkve izstopili, vračajo.
Vincenc Gotthardt