St. 40.
V Gorici, dne 8. novembra 1895.
Teč^j XXV.
„Soča"
prilogo „GMM'*r:kt Uit' »rtei na dom pošiljana: .   pM. 4-40, .      .   2-2U,
izhaja vsak petek o poldne in velj; vred po poŠti prejemati:« ali v vse leto    .   .   . pol leta    .   .   .
četrt leta.....1-10.
Za  tuje  dežele toliko  vet",  kolikor je večja poštnina. Drlavt-LMit   in   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se ojilas« pri upravniSlvu.
„rriiir«C"   izhaja   vsakih ti   duij  vsak   dru^'i torek in velja za celo leto 80 kr.
„Go»potf*r>kE List" izhaja in .*e prilaga vsak ine.-ec v obsegu 10 stranij. Kadar je v petek praznik, izidela li-fa že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in .M8UIICE" plačujejo se 2u petstopno polil-vrslo: 8 kr., čo se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje  črke po prodoru.
Posamične Številke dobivajo »o v lobakarnnU v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavronč.iuu nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponte della Ftilira po 8 kv.
Dopisi poSiijajo naj so uredništvu, naročnina in reklamnima pa upravnistvu „Soee". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  ~   Hokopisi se no vračajo.
Uredništvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj In odgovorni uradnik  Andraj Gabriček.
„ Bog In narod!"
Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabriček'4 (odgovoren Josip Krmpouo,).
5^o\at\\
i
Društvi) vSIo(.'a" vzdržuj«',, kakor v.mu) pač vsakemu zavednemu Slovencu. ljud>ko m»1<> z -S razredi. :{ »troska zabavišču in -i-rnzrediio nadaljevalno >oh» /.a obrtne in":«'in-**. V initioiciu Ii*tu jo izdalo i.rnSlvo okoli 70sM> trli), /a vse h> zavod«'. Zdaj iniii v soli iti zabaviščih okoli bT»W ofrok, v obrtni soli pa okoli r>0 učencev. Kolike koristi so ti zavodi za slovenski /ivclj v (Jorici in s h-in v celi de/.eli, premišljuje naj vkakdo sam.
Kako bo z ljudsko šolo, ne vemo >«• nir natančnima. Ali tudi v slučaju, da se društvo reši teh stroškov, ostani* mu jih veliko še za otroška zabavišča in za obrtno Šolo. Misliti bo dalje treba na. ustanovitev vsaj še dveh novih zabavišč. Tudi hoče društvo ohraniti vsaj najvišji razred, ki bo pripravljal deklice /a učiteljsko i/.obraževališče in ki bo nekaka   podlaga   bodoči           ineščait-
.-ki šoli, Vrhn »ejj.i premišljuje odbor že več časa o nekaki gospodarski - izobraževalni šoli za deklice v starosti od \\ leta naprej. Društvo st je torej živo v svetli n-ka: -čej/ar je mladi na, lej.ru je prihodnost*; evo, kako skrbno obrača na mladino svoje po/oine oči! V takem delovanju je naša prihodnost! iNnua^ajmo si -umi in \\o\i nam bo pomagal.
Kajpada, društvo nima tiste čudo-tvorne mošnje, ki bi bila vedno polna: ono vzdržuj o vse i<> zavode v glavnem s pomočjo ze široko znanega požrtvovalnega rod o-lju bja našega zavednega ljudstva. Slovenci v drugih deželah občudujejo veliko radodartiost goriških Slovencev za te zavode.
Uojaki! Ostanite tudi /anaprej enako radodarni, kajti itasa dobra stvar, za I-atero se borimo, zahteva vstraj-uosti v požrlvovaltnui delu in trudu. •Slofru« potrebuje Vaše pomori, zalo naj vsakdo pomaga po svojih močeh ! Vsak naš naročnik dobi v današnji številki položni o o poštne hranilnice. Lepo prosimo, naj ne izostane uiti ena; kdor več ne zmote, naj pošlje desetini, ali pa naj nabira doneske med znanci in poletu pošlje večji znesek. Daro\e bomo objavljali  v    Soči-  in v
Za našega krnela.
<U dveh .str.u'ij Slovenije m- j- «_«!.i-«il n.ilvr.it >koro enak gia-* v kori>*. načinu x.i-iiUM-i'M--um kmečkemu :-! uiti. Pri zadit;e:ii občnem /Juri: .Sloge* jo govoril »i^/.t-^u [».».-I ui.-o župnik J>:a/.ij (Jrea o stalnih M.i.Vkih pozivih in i> /..i im^ih U r predlagal resolucijo,   s   katero   naj   zbor   /ahvaii
poljedelskega miiiistrjL za dobro voljo, katero je pokazal pri nastopu za rešitev tel: dveh i prevažnih uprašanj. -- Ali ludi zadnji co- j lovski .Mir* je priobčil o isti reči članek na prvem nicilii. Naj poilaino svojim č. Citate-Ijem ta dva gla-iova.' V poropitft"** občnem zboru um i le na kratko omenili novec dež. poslanca Grče. No dane-. ga podamo obširneje po prostih zapiskih. PoJanoe Grča je govoril blizu tako-le:
.Slavni zbor! Tukaj maj sosed, č. g. župnik M, K oei j a učič, je poprej v svojem govoru pravil: .Kdo p.i kmetu poviša plačo?" Prav na te prašanje bom skuhal nekoliko odgovorili /. resolucijo, katero ho.vm predlagati občnemu zbora »Sloge" v blagovoljni Vsprejem.
(Jospodje! kdo naj kun Iti /boljša njegovo žalostno -.t.uije? Pod naslovom raznii • Lukov seji- kmelii naložilo prol.v.ko breme, kujeta ne moli' več zmagovali, ter se vedno bolj pugro/uje v dolgove. Kedo mu bo po-mag.il? Žil! da n.i to uprašatijo moram odgovarjati je: Pomagaj si sam, in pomagal ti bo I mg! I*.i kako naj' m krnel sam pomaga? |'ii nas na (ioriškem je zemljiški davek luno;/" previsok, tudi posamezne parcele so lu iti tam nepravilno, previsoko cenjene, Tu ni mora v-^ak posestnik sam pomagati s tem, da poda pritožbo, ko se bo prihodnje lelo pogledoval kataster, (inspodje! lukaj v rokah imam obrazec lake pritožile, Treba je le obrazec dopolniti in podali >,].\ reuilm komisiji. Obrazci pritožbe se dobe v .Hori^i tiskarni". IVumiii vas gospodje, nplivajle doma \-.ik v fvuji okolici, da posestniki 'dobe (<• iihiM/.ce v toke in se jih poslužujejo, Navod o teh pi itožbah poda ob s\ojeiu ram .Soi\i". To j'.' i deu način, po katerem si kmet mote s,mi nekoliko pomagali. 1'rizn.im, da <u bo mogoča le majhna pomor', rekel bi, le po drobtinicah.   Treba  je   iskati   še mno^n ob-
V-i drii}»i stanovi se združujejo, se ui~ ^aiiizujtjo. upajoči, da v združenju si po-iiiorejo. To ti kinetski stan si bo nio^el /daluo pomagati le tedi.j. ko si pi imerilo oivailizilje. Nekdaj je bii ta važni stan vsaj deloma postavno 'zavarovan, ali liberalizem ^a je pripeljat na roli propada. Ni danes časa, da Iti opi-oval siab upliv nesrečnega židovskega li-ht-ratizma na kmetski slan. Lilieralne postave o dedščinah, o prosti delitvi kmetij. ... so najhujše zajede kmetskejM stanu. J!ouralašj smejo kmetije združevati in spreminjali v -zverinjake, mali kmet ji' mora razkosavati, da popta.-.v velike dole. . . Vsi pravi prijatelji kitelske^a stanu so dandanes v tem edmi. «I.i za ohranitev in hlajior njegov je neoi/nodtio poireluiu, da se primerno orrM-nizuje. Podlaga tej urbanizaciji pa je u s t a-rtovitev kmetijskih z a d r u ¦„' i u uredba stalnib. domov. O lih zadrugah i« domovih smo že marsikaj luaii po ča-opi-ilu Tudi poliliško društvo v 'Vpovanu je že |.ii-.l kakimi desetimi i-li o lej reči po-!a!i» peticijo \is. e. kr. imiiUleistvu. V zadtur'a!( IkhIo pe.estuiki tuniko mo-li ko-si-liti sami s» bi. Tam bodo mo^li preprečili biir.no špekulacijo z žitom, ki zide ui.ts-ti: tam š.uiii tipSiv.Ui na ceno in kupčijo poljskih prid»!kov. tam skrbeti za /nizanje in pravično razdi iilev davkov, za zbo!jšan;e /.emijišč. v.,\ olraiutev prop.ilih domov, .sploh za vse-sttau.ki hlasor >t.uut, kakor n. pr. lipovci /a se sktbe v trpovskili zbornicah. 1'redb.i s t a i ii i ii kmetski h d o m o v pa bo dajala pravo stalnost temu >L.nu.  kakor   sedaj
Podlistek.
Mon Klodic vitez iabladoski.
Ob 25-let»ici toelieia ialskefa niimmn 1!95.
[Vlindvaiset let .,. ,lilt u-pa doba v Č)ovtSM*tu /ivijeiij-i. Zal,, j,, navada, da so spoiniiijamo na svečam jSc n.ičitu- -J.">. oh!. Inice važnih dogodkov >.'ojerM življenja aii pa življenja druph oaeh a!i ustanov' ki so nam dra^e. Zakonska dvojica slavi že srebrno poroko; društva, razni zavodi. Časopisi slave L'")-letnir:o svojega obstanka itd. Iti oh takih trennlkih nam stopa pred oči do!f,\i dolga vrsta raznih dogodkov iz minule dobe. odpre se nam knjiga d3-lelncga življenja in delovanja.
Toda taka ^"»-letnica, kakoršno je praznoval v ponedeljek i. t. m. ius rojak gospod Anton K ! o d i č vitez S a bi a do s k i, je zelo redka v človeškem življenju, morda je celo edina te vrste v vsej žimi Avstriji — h j. petindvajset letnica deželnega Šolskega n a d z o r n i š t v a. Ne spominjamo se, da bi še kak drug mož praznoval 25. obletnico takd znamenite službe, katera pae premogoCno poseza v du3evni razvoj Človeštva. Zat6 ni Čuda, da so se spomnili te  25-lelnice  razni  krogi,  višji  in
nižj, in da pišejo o njej poleg slovenskih časopisov prav obširno tudi   nemški in laški.
Ker moremo šteti jubilanta med svoje najožje rojake v vsakem pomenu le besede, Sedaj je pač dolžnost prvega glasila goriških Slovencev katero tudi dovršuje jri-Ietnico svoj-sM življenja da se spominjamo zaslužnega moža m koliko obširneje od drugih listov. Zal, «l.i na to J.">-!eliiii'o nismo bili pripravljeni, Kajti dohitela nas je prav na lihem, zato nismo mogli piozveileli vsega, kar in kakor hi radi, da bi postavili temu nenavadnemu dogodku svečaniji .spominek pod čtlo današnje številke. Zato se moramo zadovoljiti * krajšimi Črticami o življenju in delovanju tega proslavljenega rojaka, to pa toliko ložo, kur nam je bilo sporočeno mod pisanjem gornjih vrstic, da se pripravlja veftji spis v proslavo te i'5-letuire.
Anton vitez KlodiC - Sahl.idos-ki je — h e n e s k i S 1 o v e n e c. Kojen je bil 1. 183(1. pri HI od i čil, pod Livkom na uni strani Matajurj-i. Po materije poljske krvi. Ne vemo natančno kako, ali zdi se nam, da stari oče S a h 11 d o s k i je bil vojak pod Napoleonom; ostal je na HeneSkcm, kjer se je oženil. Jedeo sin je postal duhovnik, ki je služboval nad 30 let na Livku, a njegova sestra je bila — Klodičeva m n t i.
Le naravno je, da je mali KlodiC pogosto   zahajal k  stricu   ,nuneu"   na   bližnji
lldeikomisno posestvo ohranuje nekatere družine v stalnem posestvu,
Sedanji poljedelski minister menda sam priznava potrebo organizacije kmetskega stanu; vsaj pri vspivjemu svojih uradnikov je to potrebo poudarjal, (iotovo je, da ta organizacija stopa na dnevni red. Zdi se, da železo postaja gorko, torej je treba kovati ga. Večina udov ,1Sloge" je kmetskega stanu, torej je gotovo umestno, da se tudi naše društvo oglasi in terja tako potrebno organizacijo kmetskega stanu; zato sem prepričan, da današnji občni zbor „Sloge* soglasno sprejme predloženo resolucijo".
Na to je bila sprejela resolucija, katero smo objavili v zadnji številki.  - -   Hesolucijo
sporoči  odbor poljedelsk.....u ministru, ki bo
videl iž nje, da slovensko ljudstvo rado priznava, kar vlada doluvga stori. Minister je govoril lepe besede v korist kmečkemu slano, no od leh kmetje ne bodo debeli; Itvha je torej še dejanj. Minister ji'lahko naprej gotov zahvale vsega kmečkega' prebivala v a v Avstriji!
(llanek v .Mire" pa se ujasi tako-le:
Med tem, ko smo mi v listu in na shodih po Koroškem večkrat opozarjali na potrebo kiuelskih zadrug, kakor jih je nameraval ustanovili minister grof l''alkeiihayn, oglasil se je •/. isto mislijo daleč tam na ('leškcin novi poljedelski minister grof l,e-debur; iz Ljubljane pa smo ravnokar dobili neki socijalui načrt z.i vse delavne stanove, kjer najdemo v oddelku zn kmete zopet kmelske zadruge. To jo nekak dokaz, da vsi listi, ki kmetom nv nično pomagali želijo, v kiuelskih zadrugah /poznajo dober pripomoček za ta namen.
Ljubljanski načrl pa priporoča še drug pripomoček, namreč ustanovo .stainih kmet-i-kih domov". Ker je (a zadeva za kmetski slan zelo imenitna, zato hočemo našteli in pojaaiiti nasvete, ki jih i riporoča ljubljanska krščansko - socijalna sti.uika v korist krnel-skciim stanu.*)
Ljubljanski načrt obžaluje, kakor mi, da grajščuki in drugi bogataši pokupijajo kmetije ter jih spreminjajo v gozde, kjer za svoj kratek čas pasejo iti lovijo zverino. «'.e se bo rodni svet v gozde in zverinjake spreminjal, od česa bo obilna množica ljudstva živela? hi a ko bi prav kateri teh g.*ajšč.ikov nakupljcne kiuelije kmetskim ljudem v najem dajal, vendar je žalostno, če se kmetje iz posestnikov spreminjajo v najemnik«;, ki so zavisui od milosti svojega gospoda ter morajo v strahu hiti grofovim gozdarjem in lovcem in celo grolovi zverini, zoper katero se potem še manj pritoževali siii«'jo, «v bi jim Se toliko škode delala. Namesto, da smejo bug''aši toliko zemlje vkup nagrabiti, bi ljubljanski uačit (kakor sploii vsak kmelijski prijatelj) lajšj videl, ko bi se zemlja piiiiieruo razdelila med kmete, da hi nobeden ne imel preveč zemljišča in tudi ne premalo. Naredili bi se moralo kar mogoče veliko takih kmetij s potrebnim pohištvom in polrehno živino,'ki hi bile ravno zadosti velike, d.i se zaumre na njih preživili ena kmelska družina. Take kmetije naj hi se imenovale .stalni kmetski domovi" in za nje hi se morala naredili posebna postava. Taki stalni domovi bi se ne smeli razkopavati (lo je od njih bi se ne smela nobena parcela prodi.ti), morali tii celi ostati, in zadolžiti tii se  smeli   samo   do   ene   Cetrtinke   svoje
*. N«.. i.oM ).j» s., s<> .u-inšiili ilnuri » .-lani te stoisiko! N.i UoiiJkcm je Lilo i že i-i i Loških si,.,,'.]! !l'r>. d n.
..>jč, ki
Livek. Ta mu je pomagal, da so j«; izšolal ; pri njem jo navadno preživljal večino šolskih počitnic. — Naravno, tla se je KlodiC pozneje vedno hvaležno spominjal svojega strica, kar dokazuje posebno tikolnost, da je vzel njegovo ime S a h 1 a d o s k i kot pridevek, ko mu je podelil presv. cesar viležki naslov za zasluge, katere si je stekel xa svoj razvoj ljudskega šolstva na Primorskem.
Že v svojih mladih in dijaških letih je Klodič, pogosto zahajal v sosednji Koba-r i d, ki jo poslal, rekli hi, njeg va druga domovina. — Tam se jo že zgodaj seznanil s sloveCo in imovito kohariško rodbino — P a g 1 i a r u z z i j e v o, ki jo pozneje postavila temelj njegovi rodbinski sreči iti tudi imoviiosli. (Prva soproga mu jo kmalu umrla; zapustila mu je nadepolnoga sina A u t. o n a, ki je bil zelo nadarjen mladenič, posebno izboren slikar. Ali umrl je tudi on v mladeniški svoji dobi kakih 20 lol. Druga soproga je bila zelo izobražena starejša hči Matilda Paglian;zijeva, sestra proslavljenega pesnika K r i 1 a n a — najmlajšega sina Josipa. Dva starejša sinova sta umrla nagle smrti; mlajši liCeri Mirni in Adcla ste umrle v Gorici prod ti in 7 leti, da je ostala lak6 kot edina potomka te znamenite rodbine prej imenovana gospa Matilda Klodičeva.)
Klodič si je izvolil lilologijo in je postal profesor   najpoprej v  Gradcu   in   potem  v
vrednosti. Stalni dom se mora ohranili do-tični rodbini. In če bi kdo na stalnem domu slabo gospodaril, postavi se mu sekvesler, ali varuh, kak pošten, priden, varčen in moder mož iz žlahte; tisti bi gospodurstvo nadzoroval in brez njegovega dovoljenja bi pravi gospodar ne smel nič kupiti in nič prodati ter nobenega dolga naiedili. Ako bi laka kmetija vendar na boben prišla, naj bi imeli prvo pravico kupiti jo, bližnji žlahlniki, in če tisti nočejo ali ue morejo, pa kmelska zadruga tistega kraja. Zadruga pa bi smola tako poroštvo prodali zopet le kakemu kmetu, «V mogoče iz liste okolice, ne pa kakemu tujcu, katerega nihče ne pozna, in se no ve, ali je pošten in delaven človek, ali ima dobre namene ali no.
Nadalje priporoča omenjeni načrl kmelske zadrugo in jim hoče naložili sledeča opravila: Kupovale hi posestva od grajšoakov, bogatašev iu lujcev, ako hi bilo kloro tako zemljišče slučajno na prodaj, pa tudi posestva listih kmelov, ki bi prišli na boben; i/, teli nakupljenili 'zemljišč, bi sestavljale .stalno domove" in jih prodajalo poštenim kmetskim ljudem, ki so delavni, pa noinajo svojega zemlji*. . Polom hi napravljale skupna skladišča, kamor hi kmetje zapeljali svoje pridelke, kar jih morejo prodati; zadružni oskrbnik bi kmetu nekaj predplačila dal na pripeljano blago, ostalo pa potem, kedar bi zadruga vse pridelke prodala, Davno laku hi zadruga kupovala vse kmetski* potrebščino, ki jih zdaj pri trgovcih, obilnikih aH tvornicah (fahriknh) kupujejo, ter jih potem kmetom brez dobička prodajala. Tako bi kmelji* polrehno reči boljši kup dobili, njih pridelke pa hi zadruga bržkone dražje prodala, kakor sami zamorijo, ker včasih v sili pod cono prodajajo, nekaj pa linli mod potjo potrosijo, ko svojo pridelke v daljno mesto vozijo; dobiček, ki «a imajo zdaj preknpci iu kramarji, kedar kmetom tuje blago prodajajo, ali od njih domačo pridelke kupujejo, imeli bi potem kmetje sami, seveda le iodaj, ako bi imeli poštene može v zadružnem odboru in upravništvu.**) Zadruge hi za kmete kupovalo tudi lake reči, kterih si zdaj sami ue morejo oskrbeti, bodisi, ker so prorevui, bodisi ker so ue vejo kam obrnili, na pr. stroje, žitna in živinska plemenu, utnelua gnojila itd. Kjer so posojilnico ni, bi zadruga tako ustanovila. Namesto v denarjih, bi kmetje svoje davke lahko v pridelkih plačevali: zapeljali bi v zadružno skladišče toliko žita, repice, sadja itd., da bi bilo toliko vredno, kolikor znaša davek, potem bi zadruga lo blago na račun vzela in prodala ter potem za kmeta davek plačala. Hž, oves, seno hi zadrug«- lahko na debelo prodajale vojaškemu oskrbništvu. ječmen in hmelj pa pivovarjem; za vino bi lahko napravljale svoje lastne pivnice po lakih, kiajih, koder vitli) ne ra->le, iu po večih mestih. V zadružni pisarni bi s» lahko opravile vse pisarijo, ki jih opravljajo zdaj notarji; pa ludi manjše tožbe iu pravde naj bi so zadružnemu odboru prepustilo, kleri bi moral vse lake reči zastonj narediti, da bi bil kmet teh stroškov rešen.***) Zadruge naj hi tudi za lo
••)!'«» našiMii imicuju tii lat tu |iicoliJiivii dc-l.ilr«|f. kiUpKv.i m« Im.lii m«.i!li' aiiiiiKouili; mcit tudi juko ilMiinitiii), ilu tii l.tko ilchivanje liiln <'1<>-v <! h k i d r » ž 1> i v prid, kujti tisi zemlji m- žive lo kni.tj«'. Vsi ljudji; ne iiiurcjii hiti kmelji-. saj je |.ri-!iiiilo z'iulj«' /.;> vsi-! Torej !<: i». |.:mu'ti! Zdi se nuni, d;t udu oslu Slovencev nniiiviininii Mi-i« knuvki sluti s tiikiin |!<;vorjenj«.'iii. 1'rcdn.
•••)Kivjr-:'k, vs« z:\stouj! Kal« tc-jiči l« .Ioni kmetu nu ulm! Upravitelji s tako ogromnim dc-InkioKom bodo živeli pa od irukii! Uredil.
Splitu {Dalmacija). Od I. ISGL do 1807. jo učil latinščino in grščino na mestni gimnaziji v Trstu. To službo je opustil in čakal na službo na c. kr. gimnaziji v (Jorici. Ta čas jo živel v dragem mu Kobaridu, kjer je bilo takrat veliko zanimanja za —¦ prede I s k o žele z n i c o. In oni prosti čas ga je spodbudil, da je spisal igro v verzih ¦ .N o v i s v e t", ki se je premenila pozneje v .Materin blagoslov". (Tiskana je biia 1. 1«S(3H., pozneje menda I. 1875., a najza.lnje v .Slovanski knjižnici" I. l.S!>."».) Večina "oseb je vzela iz življimja, celo imena so ostala prava. Originalna moža Vinklič in Loščar živila še danes, učitelj je še danes nadučitelj v Kobaridu,-zdravnik Kormuller je n. pr. umrl letos v Kastvu.
Leto pozneje je prišel za profesorja v Gorico, a 1. novembra 1870. je bil imenovan deželnim Šolskim nadzornikom za slovenske in laške šole v Trstu in okolici, za vso ljudske šole v Istri, za učiteljišča in slovenske ljudske šole na Goriškem. — V lej službi je ostal do dane s, le da je po smrti bivšega deželnega Sol. nadzornika srednjih šol, G n a «1 a, tudi nadzornik za slovenščino na leh šolah (I. 1886.)
Tn delokrog je pač obširen, znamenit. Pred njegovimi očmi je narastto tudi našo Šolstvo do one stopinje, ki je zares v čast in ponos deželi  goriški. Ne bojimo  se opo-
skrbele, da se dolgovi, ki so uknjiženi na kmetije, počasi poplačajo, Zadrugo naj se potrudijo in potegnejo, tla dosežejo vse iislo postavo in olajšave, o katerih mislijo, da bi bilo ž njimi kmolskoniu stanu potuiigiino, n. pr, /,n zakon, du se kmet no smo prisilili s posilno dražbo, da bi svoj dolg ntnmkrnl plačal, ampak pustili so mu morit več. lol časa, da dolg polagoma poravna, Zmlmge naj slednjič izdelajo dober posolskl rod, kakor bi bil za kmete najbolj pripraven, in naj skrbijo, da stopi tu rod v zakonih) veljavo,
To so lako nekateri nasveti, o kulorlh se misli, da bi utegnili kmelnin koristili. Njih pravo vi odnosi ali pa poiminkljivost pokaže pa še lo skušnja, kedar bodo zadruge že nekaj let delovale. Za /daj jo dobro, da o takih rečeh premišljujemo. Našo slovenske poslance pa prosimo, naj v državnem zboru na lo delajo, da so postava o kmetijskih zadrugah iu o slalnih domovih kmalu spravi na dnevni red. Da dobimo le onkrnl kiiiIhiko, liste bodo čez nekaj let že i/, lastne ukllšnjo znale povedali, kaj bi so dalo pri zakonu še /boljšali.
DOPISI.
V (Joi'li'1, a, novembra, (Mdc /Wi'n-l><tlish: .SVi/fi /• I\hIihi'hh), — Dnevu vhoIi svetnikov Iu vernih duš nislu posebno Ijiihu našim skrbnim mostnim mvlnin, kttjli VHitku lelo zahtevajo novih žrlev i/, revno moslno blagajno, Na stotine voz grušča morajo namreč dopoljali, da so postijo po raznih pnlolt, kar naj pripomore, da obiskovalci vidijo bel i -za črno, I, j,, da se jim /de suhi lun lin pod nogami. Ali zares, lu volja posebno dobro stari rok: motali pesek v oči. • • Ljudje vidijo pesek, zalo ue pazijo na močvirje, po katerem hmlMo.
Toda e >,.s.i pokopališče je bilo močvirno, jo iu iidmo lako; vsi dosedanji poskusi za izboljša.(je so ostali brezuspešni, dasi so požrli veliko denarju, Tako bre/.iiHpe-šou se mi zdi ludi zadnji poskus mostnega inženirja, i^e več: pri otroških grobiščih je prišel celo na sled novi žili votle. Vsled lega pač ni mislili na to, da bi bilo mogoče izsušili sedanjo pokopališče,
Nesreča je hotela, da smo imeli letos deževje. Skupni grobi so bili polni votle. Da bi občinstvo ne gledalo tega slovečega no-stvora laško-liberainoga mestnega zastopa, so ga pokrili z deskami, da bi ljudje ne videli, kako polni so vode. .leden mož je pumpal vodo iz grobov! — Tudi otroški grobi so bili pokrili z deskami 1
•lasno j.* torej, da ie vendar že čas, da bi se začelo rosno misliti aodisi na korenito izsušenje ali na preložitev pokopališča. ••-Obiskovalci so ostro grajali sedanje stanje. Naj torej poskrbi1 oni, ki so v to poklicani I
Votla s pokopališča leče v Koren, a ta skozi mesto! Gospodinje, pazile, da vašo perice ne pero v Komu 1
-- V Podtu mu imajo tri razredno laško šolo. No, učitelji so ne morejo pritoževati, da imajo preveč otrok. - Ali čudno je, tla lamošuji župnik ne poučuje krščanskega nauka, 'pač. pa opravljajo njegovo nalogo voditelj iu dve učiteljici, za kar dobivajo seveda posebno nagrado K) gld. — Ali jo lo pravilno? Kaj pravila k temu šolska iu cerkvena oblast? BC. o r r i e r e" je zadovoljen s takim načinom poučevanja, a kaj pravi - -
rekanja, ako zatrdimo, da ljudsko šolstvo-na Goriškem sveti pred vsakim drugim na Tlovcnskem. kajti tu imamo n a r o d n o šolo že od prvega početka, a učiteljstvu se ni bilo nikdar boriti s kakimi nemškularskimi nadzorniki. Našo učiteljslvo se pa vzgaja na učiteljiščih v Kopru in Gorici, kjer se poučuje največ predmetov v narodnem jeziku, v prvem tečaju celo vsi predmeti, a So le v drugem so poučujeta v nemščini dva predmeta. Slovenščina nima uiti na učiteljiščih v Ljubljani tolikega obsega. — Da za tako uredbo našega šolstva vitez Klodič m brez zaslug, to nam lahko veruje vsakdo, a prav lo je bilo, je in bo velikega pomena za duševni razvoj našega narodu. — Učijo načrte za ljudske in meščansko Šole je izdal v štirih* jezikih: v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvaškem: ros, da jo imel pomočnikov, kajti delo je vsestransko obsežno, toda vodeči duh jo bil on. -- Sam presv. cesar je odlikoval moža za tako delovanje z redom železne krone III. vrste, povišan je bil v vitezu s pridevkom Sab lati o s k i," kakor smo omenili že zgoraj.
Vitez Klodič jo izdal, kakor smo omenili, svoj .Materin blagoslov" že tretjikrat: zadnja izdaja jo najboljša. — Poleg tega je izbral in uredil pesmi in drugo spise svojega svaka Krilana — Josipa Pat/tiar u z z i j a.  Drogi zvezek pesmij   izide
Iz St. Križa.na Vipavskem: .Dne 23. maja t. i. je imelo naše občinsko starešinstvo sejo, v kateri je sklenilo, naj se prepovejo vsi favni plesi in pa oni zakotni — na harmoniko. Kazen za prestopnike je postavilo 2 do JO gld., a to za one ljudi, kt bi vzeli ples v hišo, prirejale! pa naj se naznanijo glavarstvu, da jih kaznuje kot prestopnike oiičinskh naredb. — Ako županstvo naprej izve za kak ples, sme ga zabraniti; prire-jalce pa'.taj naznani glavarstvu. — Ta sklep je bil vreden vse hvale, kajti nasledki javnih plesov so bili vedno zelo žalostni.
Ali t* sklep se do danes 5e ni izvršil. Zdaj več plešejo na harmoniko kakor kdaj-koli poproj; vsako nedeljo je ples, zdaj v eni, zdaj v drugi krčmi. Tudi na zahvalni c o smo imeli ples v kresni tik samostanske cerkve — v hiši samostanskega peka.
Toda povedati moram, da naše županstvo ni krivo, ako se doslej še ni izvršil sklep starašinstva. Oni sklep je romal v Gorico k glavurstvu, katero pa sklepa še ni potrdilo (?! ? Ur.) Kdo ve, kje leži ta sklep in koliko pmhu je na njem. — Eden naših starašin jo celi sam pripovedoval mladeničem, da ni treba ubogati omenjenega sklepa, ker ga glavarstvo še ni potrdilo! — Tako so godi pri nas.
U SkrllJ na Vipavskem. ,11 Mattino" 7, dno 16. okt. ima prav smešen dopis izpod čavenskih Skrilj. - Dopisnik se huduje najprej nad urednikom, da mu v prejšnjem dopisu piše Skrilji (knr je edino lo prav), m znhlova, naj mu piše Skrili«!!               ,
UpraMl bi dopisniki«, ali je mar prišel v našo vhh učil nas pravopisa? Skriljo pride od besed skriti — skrila ('f!? Ured.), knr gotovo ni italijanskega pomenu.
Nadalje piše, da ljudstvo govori neki zmešan govor ter da ljudstvo na sploh ume italijanščino. Kako se revše laže — še zelja si z italijanščino ne kupi, razun pri par onih, ki bi bili kdaj služili v Trstu. Povedati mu moram, da naše šole niso nič italijanskega izbacnilc, ker niso imele k'1 i,   kakor on trdi.
Na to pa dopisnik ves navdušen usklikne: Oh 1 So la nostru »Lega Nazionale" sapesse introdursi in »"nesli paesi, cssa aneora po-trebbo fare della seria concorrenza ai S. S, Olrillo o Melodio; non ci vorrcbbe allro, che dol buon coraggio.
Oho! mili momCe! „Lega Nazionale«, ta mu jo na srcu! — No ni čuda, sangue puro! i/, slovenskega rodu bi rado osrečilo svojo slovenske rojake. Ako bi nam mogel s čom koristiti, bi mu bili hvaležni, ali njegovi načrti io nam le v pogubo, pot v brezver-atvo in državi nevarno irredento. Mi Skriljani smo pravi, zvesti, zavedni in neomahljivi Slovenci. Dopisnik naj objavi „Legi», da pri nas Skriljanih nimajo podlage njegovi načrti. Denar pa — ako ga ima »Lega" kaj — naj pošlje svojim stradajočim bratom onkraj morja, da ne bodo umirali za pelagro. V svojem dopisu opisuje ločitev vojaških novincev od domačinov, Pred oči mu kar naenkrat stopi Belvedcre z več sto ljudij.
Ubogemu starčku se je gotovo sanjalo, da je kje v Trstu ali Vidmu. — Prav ljubo bi nam bilo, ako nam pove, kam so ga speljale sanje. Pri nas v Skriljali nimamo prostora »Belvedera*, da bi on pa posvoji buči imenoval poljubna mesta, to je smešna domišljija. Zapomnite si to!
Iz Podbrda na Tolminskem, 2. novembra. — Ob novem letu je bila uložena potom trajnega šolskega sveta v Podbrdu, prošnja na slavni c. kr. okrajni šolski svet, v kateri prosijo občinarji, naj ustanovi redno ljudsko šolo Podbrdom.
Že je minolo 10 mesecev, in še ni ni-kake rešitve, a razmere so se od takrat, ko se je delala prošnja, še poslabšale. Tisti čas smo imeli vsaj šolo za silo, a sedaj nimamo niti iste in (čujte in strmite, ali je kaj takega mogoče!) 150 pod šolsko dolžnost sp a dajdčihblrdk ni ni a "ni-" k a k e šole. Komentar v tej nadevi opuščam za danes! (— Nam je ta reč nekoliko znana; krivdo pa nosijo v prvi vrsti domači možje, ki so spletkarili proti redni šoli. Ur.)
Prav hvaležni smo Vam, g. urednik, da ste omenjali tudi cesto po Baski dolini. Poleti, ko je bilo najlepše vreme, imel je podjetnik od 15 do 20 delavcev, zadnji čas jih je imel po 40 do 50. Ko smo mu omenjali, da delo prepočasi napreduje, sklicaval se je na proračun, katerega se ne sme prekoračiti, Ur rekel, da se je lansko leto prekoračil za 4000, zato da mora letos toliko manj porabili. Verjel tega podjetniku ni nihče, a z razlogi pobiti mu njegove trditve tudi nismo mogli. Zdaj vsaj vemo, pri čem da smo. (~ Po našem mnenju tu  ni
krivda podjetnikova, pač pa domače vlade. Uredn.)
Letina je pri nas letos slaba, kakor že dolgo ne. Pomladni pridelek uničila nam je mrzla in deževna pomlad, ajdo in druge je-senske pridelke je pobrala toča, a potem pritisnila suša. Za živinorejce je dobro, ker je bila deževna pomlad, in torej je mnogo sena. Poleg tega gre naša živina na Solno-graško in Bavarsko, da je cena živini izredno visoka. Ako je količkaj lepi krava s teletom, dobe r.a njo 100 gld. Ker jo pri nas dosti kmetov, kateri redijo po 15 do 20 in še več goved, mogoče jim je vsako leto prodati po več glav živine, ker sproti izredijo, in to je nekako nadomestilo za slab poljski pridelek.
Za danes končam, ako je Vam, gosp. urednik, ušeč, oglasim se večkrat. (— Le oglasite se. Pojasnite ono, kar skrivnostno omenjate v pismu. — Katero podpore namerava dati vlada v I. I89G., smo povedali v zadnji številki. Uredi:.)
Iz Tolmina, 1. nov. (U b e g! i z d r a v-ni k.) Resnico govorim: zdravnik nam je ušel kar čez noč! Prišel je, vid«l jo, in -pobrisal jo jo. Toda šaio na stran, evo bridko resnico:
»Soča* jo že sporočila svojim čda-leljem, da je bil imenovan ajdovski zdravnik g. dr. Hugo Fink r. kr. okrajnim zdravnikom pri nas v Tolminu. Tu smo pač že težko pričakovali novega zdravnika. In »lošel je k nam »I. oktobra. Blago so vozili za njim iz Ajdovščine. Toda gospod dr. Fink nas je
15. decembra v dvojnatem snopiču „Sio-•van&ke knjižnice*. Več Kriianovih pesmij je spretno preložil na nemški jezik in jih priobčil v ,Oesterr.-Ungar.Revue",n.pr. v letošnji na str. 55. do 59. obširno in krasno pesem „Črna žena" — O jeziku beneških Slovencev je napisal več razprav; v tem narečju (v šempeterskem) je priobčil nekaj pravljic v bivši  Marušičevi   »Domovini".
Že iz delovanja samega spoznamo, da vitez Klodič je ostal vedno zvest sin svojega naroda, katerega ni zatajil nikoli. Veliko imamo Slovenci cel6 slovečih mož, pisateljev, pesnikov in politikov, katerih otroci so renegati, da, očitni naši nasprotniki, da mora v srce zaboleti slehernega Slovenca, ko čuje njih ime. Toda vitez Klodič, dasi v visoki službi in v Trstu živeč, vzgojil je svoje nadarjene otroke v narodnem duhu. V vseh šolah so bili zapisani kot Slovenci, a slovenščine so se pridno učili, da jo dobro poznajo ne le v govoru, ki je občevalni jezik v domačem krogu, nego tudi v pisavi. — Navajamo te podrobnosti iz zasebnega Življenja, kajti one najbolje osvetljujejo moža, na katerega Slovenci moramo biti ponosni. Čast mu l
Zaključujemo te vrstice z iskreno željo, dabivitezKlodič-Sabladoski še dolgo deloval na svojem mestu za daljni razvoj in napredek našega novodobnega šolstva v deželi, kateremu je kumoval.
igo Jutro s francoskim pozdravom, to se pravi po domače: pobrisal jo je brez slovesa in vrnil v HoCinju voznike t. blagom, pa hajd vse vkup zopet v Ajdovščino.
Ta dogodek je sicer lep poklon Ajdovcem, ki so se morali zelo prikupili svojemu zdravniku, ali za nas Tolmince je zelo žalosten, kajti zopet ostanemo brez zdravnika. Kaj pomeni lo, vedel bo u vaze vati vsakdo, ki je imel kdaj bolezen v hiši, a je moral od daleč klicati zdravnika. - Nekateri domačini menijo, da je pripomogel k temu komično - žalostnemu dogodku tudi bivii zdravnik Gallaš.
Nadejamo se pa, da merodajne oblasti poskrbe čim prej, da dobimo zdravnika, ki jo tu neobhodno potreben.
S Tolminskega, koncem oktobra. (Prenovljeno poslopje c. kr. uradov v T o 1 lii i n u). — ('<. kr. uradi — glavarstvo, sodišče, davkarija ¦- so bili umeščeni sicer v velikem poslopju starega grofovskega gradu, ali prostori so bili zeld stisnjeni in nopri-pravni, tločim je na sredi stala velika dvorana povsem zastonj. Vsi uradi menda niso niti bili v tem poslopju.
Odslej bo to drugače. Lastnica poslopja, baronica Winklerjeva, je sklenila s c. kr. erarjem novo pogodbo, po kateri je preno-vila skoro vse poslopje na zunaj in na znotraj. Zdaj bo dosti lepih sob in drugih prostorov za vse c. kr. urade v Tolminu, Pravijo, da stane vse popravljanje do 15.000 gld. Poleg tega stroška je imela baronica W. baje veliko drugih sifnostij s tem  popravljanjem.
Vsi e. kr. uradi bodo torej v prenovljenih prostorih. To bo v veselje ljudstvu, zlasti pa uradnikom. No, zato bi bilo le želeti, da bi se tudi pri uradih še marsikaj prenovilo. Kar se tiče sodišča, smo vsi zadovoljni. Z davkarijo tudi še gre, le da tu navadno preradi laškutarijo. Ali ni vedno slovenskih davkarskih uradnikov za slovensko zemljo ?! — Tudi z glavarstvom je mnogo bolje nego pod poprejšnjimi načelniki. Toda sam načelnik še ne more delati čudežev! Okrajni glavar sam ima dobro voljo, ali kaj to pomaga, ko m«, pošiljajo ljudi, ki so bolj v nadlego nego za kako delo. Dogaja se, da raznim gospodičem sploh ni resno za delo; menijo, da jim zadoščajo uplivni strici in pa — „visokorodno" rojstva. S takimi ljudmi si pač načelnik ne bo nikoi-pomagal, le sitnosti in skrbi mi delajo, a delati mora še za nje, ker niso sposobni za ta okraj! — Tu bi bilo torej potrebno, da bi se marsikaj prenaredilo. — Še nekaj ! Poslopje je lepo, novo. Kaj bi bilo, ako bi se porabila ta prilika in bi se odstranili vsi taki napisi, ki niso slovenski ? Cas bi že bil! Za danes ne govorim natančneje, ker upam, da bo toliko zadoščalo.
Iz K»ta pri Kanalu, 4. nov. Pri Bukovcih, v o ini Kal, so pogoreli do tal zopet trije posestniki, ko so imeli vse pridelke spravljene. Zažgal je eden posestnikov sam, seveda nehote. V soboto, n«i vseh vernih dnš dan, napravijal se je na vse zgodaj v mesto in si je hotel napraviti nekaj zajuterka, ker razun 75 let stare matere bil je sam v hiši. Cvrl je v ponvi špeh, a ta se je vnel in plamen je švignil pod sajasti strop, ki se je vnel in zažgal na stropu spravljeno seno in listje in od tod je šel ogenj dalje na druga poslopja, ki so vsa s slamo krita. Kmalu je bila vsa vas, razun ene hiše, v ognju. Po končanem požaru pa je hotel prav isti mož rešiti še nekaj sena, ki je tlelo še v enem kotu pod svislimi, a pri tem delu se svisli poderejo in njega zasujejo. Izvlekli so ga mrtvega. Rešen je s tem očitanja sosedov, da jim je imetje požgal. Zavarovani niso, ali pa vsaj le za male svoto; zato pa bodo moral; biti drugim v nadlego. Eto, kmetje: Varujte se nesreče in zavarujte svoja imetja. —
Ta požar je v tej občini že četrti v treh letih. — Zat6 je toliko bolj potreba, da se vsakdo zavaruje. Banka .Slavij a" ima tudi v teh krajih svoje zastopnike. Rojaki, oglasite se vsi, a zavarujte se pametno, ne preveč, pa tudi ne premalo!
Od beneške meje. Občina Dolenje:
— Marsikdo bi tekel, da spimo, — a vendar ni tako. Kedar nas vščinejo, se oglasimo in povemo, kar jim gre, in to našim »patri jo-tičnim Lahom", ki cikajo v »preblaženo" Italijo! Gospod urednik! le poslušajte, kaj vse se uganja pri nas. Naši »zmerni in nepristranski*   Lahi  so jako   »dosledni   in
modre  glavice",   Tlosničnc   uganjajo  borke | nekateri  naših c^orn&ov   .Čiste italijanske krvi", katerih kn.ie.hice imen kažejo »puris-simo sangue", n. pr. tč, tj, ka, itd.!
V prejšnjem starešinstvu s? je radi j potresa v seji jednoglasno sklenilo, da sv imajo plesi v tej občini do novega Iela opustiti. MačkaL blizu slanine ni varna. Nekoji gospodje novega starešinstva sedaj samostojne občine Dolenje (Lahi, pa ne vsi) so navedenemu sklepu hrbet obrnili. Dovolili so že dvakrat ples v vasi Dolenje in sicer na rojstveni dan našega presvitlega cesarja in 20. oktobra 1.1., na praznik posvečevanja cerkva. Kaj ne — bilo je veselo posvečeta-nje! ? Gospod urednik! Vi in duhovščina nam javne plese nekako prepovedujete ter kar mogoče omejite: Ali v naših Dolenjah veje druga sapa. Tamkajšnji dušni pastir je ob ednem tudi odbornik novega starešinstva. Rad bi vedel, je li povzdignil glas proti temu! — Zelo dvomim, in to iz razloga, ko se je v tem času le v njegovi vasi plesalo, pa ne samo 20., ampak tudi 21. oktobra.
Ko sejni sklepi nimajo pomena — ergo tudi sklepi državnega in deželnega odbora naj bi bili ničevni! Tako se uganja pri nas: »danes zidajo, jutri podirajo*.
Naši »zmerni* Lahi so brihlne glave. V «Corrieni» z d-ie 23. oktobra trdijo, daje občina Dolenje laška. Uprašam jih, koliko je Lahov di «puro sangue* v toj občini? Lehko bi jih seštel na prste, in še teh je nekaj laških podanikov. (>. tudi hočejo biti Lahi, vendar niso di »puro sangue*, kajti iV, hi, oj, so slovenske končnice, in njih pradedje, če nt; dedje, so bili Slovenci. To nam sprirujejo njih imena in imena vasij ter mejaši, »beneški Slovenci«, takoj onkraj Idrije.
Po «(k>rrierovi» trditvi so tedaj tudi v Hruševlju, Nebljcm :u Ložah Lahi! O ubogi *<;orriere», pač imaš kratek vid! Ti ljudje imajo čudno trditve — naj pogledajo v volilne imenike in videli bodo blizu polovico slovenskih volilcev, med tem, ko imajo oni svoje glasove raztrošene po »blaženi Italiji*, ("'.oprišti in Trstu. Trdite sedaj, da je Dolenje laška občina, imajoča pet narodnih slovenskih odbornikov!
Pred poldrugim mesecem so razpisali tukaj službo tajnika z izrecnim zahtevanjem, da mora biti sposoben slovenščine v govoru in pisavi; seveda so obrnili laški gospodje kolo ter razglasili samovoljno, da je laš-Mria na prvem mestu, rekoč: »Perfotta eonoseoriza di concetto nella lingua iUdiana o conoseč nz a delle linguo tedesea e slava*. Torej mi smo ničla in na zadnjem mestu; še nemščina ima prednost! Tudi to ni «Malti nu» po volji, kajti v štev. 3(557. od ponedeljka -iO. septembra se nad tem jako huduje; «Gorriere» pa v isti rog trobi.
<Mallino» pravi: V ho scrilto come Dolcgna, piii che allro por cause nazionali abbia ottenuto la separazione dat coinuni Cosbaun e Mornico. Ora neni i soliti mestu-tori e provocatori vorrebbcro applicare iti quel coiuunc le serilte indicalrici bilingtti. Mi conslu che il fermonto a Dolegna e con-siderevole, e la protesta sorgera spontanea dal pello di quei. b u o n i popolani, che forti <Iei loro diritti esigono di venir rispet-tati nei propri sentimeiiti nazionali». Je li to dosledno in pravično? Sami sebi nosove režejo — ako se oni zavedajo, — mislijo, da mi spimo? Popolnoma se ujemamo ž njih trditvijo kot cbtioni popolanb, pa tudi «noslro fermento e considerevolo. Mi Slovenci se merimo glede volilne moči ž njimi, če tudi nas je v tej občini na podlagi ljudskega štetja manjšina. Dokažejo naj oni »puro sanguinistb, kedaj jim je slovenski župan v slovenščini odgovarjal na njihove spise! Nam pa pošiljajo in silijo laške spise, ne oziraje se na to, ali razumemo ali ne. «Taš tu moštro dun šklaf, ke tu non kapišiš nuje, štupit*. Ubogi kmet, nevešč ptujega jezika, mora se podati nolens — volens k «šjor podeštatu*, da poizve, kako in kaj, gospodarska opravila pa lehko za pol dneva na klin obesi. Kakor so dobivali Lahi od slovenskih županov vedno v svojem jeziku dopise, tako zahtevamo tudi mi — drugače vrnemo vse brez izjeme. Vse je zaman, da bodo naš jezik zasramovaii z «lingua di p.», ali še huje. (Za sedaj zamolčim še huje izraze.)
Čuje se, da je dolenjsko županstvo prejelo od velesiavnega dež. odbora odlok, naj uraduje v laščini, — ta bo prazna; — vendar, ker se uradne občinske osebe s tem nekako ustijo in z nami «norce* biti nameravajo, opozarjamo naše slovenske deželne poslance, da se za to občino zanimajo ter pri prvem zasedanju — naše, z drugimi narodi jednake pravice nagovarjajo. Menim, da ima veleslavni deželni odbor popolno nadzorstvo čez občine v vseh obzirih; — torej se priporočamo! Eden v imenu stov. davkoplačevalcev. Dos ta ve k uredništva. — Ta dopis nam je v sijajen dokaz, koliko krivico je naredil prejšnji deželni zbor Slovencem v tej županiji. Dr. P a j e r je predlagal, naj se županija razdeli v dve, a slovenska odbornika nista storila svoje dolžnosti, da bi se upirala takemu načrtu in poučila vse slovenske poslance, kako je s to nakano. Sicer nam je pa neumljiva brezbrižnost tedanjega slovenskega kluba nasproti tako važni lahon-ski spletki 1
V Ponikvah na Krasu, 4. nov. (Suša. — Volitve. — Ceste. — Enakopravnost pri finančnih uradih). — Letos srno smeli na Krasu prav hudo sušo, kije uničila veliko poljskih pridelkov. Ali kar nam jih je ostalo, bili so mnogo boljši od drugih let. Pride-Idi smo mnogo prav izbornega terana. Zdaj nam je treba še mnogo kupcev, kakor druga leta. Lani smo prodali vse vino v Trst od 24 do 36 gld. heklo.
Dne 28. februarja t. I. smo imeli občinske volitve, katere je pa razveljavilo na-mestnišlvo v TrsU< Nove volitve se bodo vršile 14. t. m. i.^tja skupščina bo volila od 8. do 10. ure, druga od 10. do 11., prva pa od 11. do poldne. Vršila se bo pri županu. — Volilci naj le pridejo na volišče
v obilnem število, da dokažejo sveti, kakd se zanimajo za domačo upravo v občini. Vo-iijo naj vsi po prepričanju!
Naše ceste so vedno slabše; ona med Križem in Dobruvljami je čisto pozabljena. Že deset let obefrijo nam, da jo popravijo, a vse obljube so pozabljene; zdaj že ni več mogoče voziti po tej cesti. In vendar piaču-jeino 25 $ cestne doklade. Tu.li deželni zbor je menda dovolii preti leti 1000 gld. za to(!!) cesto, a porabili so se za druge ceste. —
Pri nas vlada stranka, ki je nasprotna vsakemu napredku. Za popravo župnišča je bilo že vse preskrbljeno, a zmagali so temu nasprotni možje. Nameravali smo, naredili novo šolsko poslopje, a uprli so se tudi temu. Da, uprli so se celo napravi prepo-trebnega vodnjaka. Ali je mogoča večja zaslepljenost ?!
Lani se je nekdo pritožil v .Soči", da finančna oblast v Sežani nemški uraduje nam Kraševceni. Ko je nekdo plačaval pristojbino za kult inje žganja, dali so mu nemško pobotnico. Ns. zahtevanje, naj mu dajo slovensko, reklo se mu je, da višja finančna oblast daje le nemške in laške tiskanice. Upal sem, da bo letos bolje, a vse je ostalo pri starem. Ca* bi bil, da bi se pritožila vsa županstva na Krasu in zahtevala, naj tudi finančna obla«t spoštuje narodnost ljudstva, od katerega zahteva visoka plačila. •') Pred tednom sem šel v Trst po sol. Denarničarja so med tfin preložili na neki drug prostor. Jaz pa sem prišel na staro mesto in uprašal nekega finančnega stražnika, kje treba pla- i čati sol. Ali on m«? je zavrnil nciiljiidrio: BKua n» še parla ščavo, e mi lio kapiSo; and.- fora moStro de ?:čavo! No te ga višto abaso la tabela, ke že skrito šužo!» Sel sem proč in popraševal po denarničarju; jeden naših mi je naposled pokazal, kje imam plačati sol. Pokazal mi je tudi napis nad uho-dom, a ta bi mi ne bil nič pomagal, ker je samo nemški in laški. Ko sem vstopil, zazvonil je poldan, a doiiamičar se je odpravljal. Še le potem, ko sem mu bil vse razložil, kaj se mi je prigodilo in kako sem taval od vrat do vrat in s triu zamudil veliko času, sprejel je denar. Priporočam lu dogodek našim gg. poslancem v porabo, da izposlujejo popolno enakopravnost slovenščine tudi pri finančni oblasti.
t Miroslav Svara. Kome n :i. novembra. — Dne JU. oktobra ji- po kratki, a mučni bolezni — na nagli sušici, previden s sv. srikramenti f,:\ umirajoče, mirno v Gospodu zaspal g. Miroslav S v a r a, lukajSiiji hišni posestnik, krčmar in trgovec. Mož je bil komaj 57 let star; torej je stal so v najlepši moški dobi, pa moral je prerano v grob, Resnične «o res besede našega pesnika, ki pravi; »odprta noč in dan so groba vrata". Zares, smrt pobira in ne izbira in lako je pobrala tudi našega Miroslava. G. Miroslav Svara je bil več let koiuciiski župan, starašina, predsednik krojnega Šolskega svetu, član cestnega odbora itd. Bil je tudi trgovec, irnajoč tukaj najboljšo prodajntnico jcslvin; bil je tudi krčm.ir in njegova gostilna slovi daleč čez meje naše dežele kot najboljša gostilna v Komnu%
G. Miroslav Svara je bil mož lepe iti krepke postave, šaljiv in vesel v družbi. Poslednje leto je začel pešati; začel je kašljati in oč./idno sušiti. Malo časa je ležal v postelji. Obiskajoč ga tri dni pred smrtjo, rekel mi je, da upa, da kmali ustane, a blagi mož ui več ustal, ampak legel je za večno.
Učera j —¦ 2. nov. v vernih duš dan — je bil pogreb, in skazali smo našemu Miroslavu zadnjo čast. — t >greb je bil sijajen, kajti udeležila se ga je vsa komenska inteli-gencija, c. kr. uradi, učiteljstvo, starešinstvo, žandarmerija itd., in mnogobrojna množica ljudstva. Mrtvaški sprevod je vodil preč. g. dekan Lukežič ob asistenci 4 duhovnikov. MilotožnO' so doneli naši izvrstni zvonovi in povsod srno videli žalostne obraze. Pred rojstno mu hišo je zapel nabrežinski pevski zbor niiiokmsno nagrobnico; prav tako po eno nagrobnico v cerkvi in na pokopališču. Krasno petje nam je trgalo srce ter tli in tam se nam je priicazala solzica v očesu. — Ko je pa zadonela zemeljska gruda in votlo bobnela na krsto, nismo se mogli vzdrževati solz; vsem, njegovim prijateljem, se nam je topilo srce.
Končal si, dragi Miroslav svoje življenje, zapusti vši udovo in troje dobro preskrbljenih otrok, — pa tudi mnogo svojih prijateljev. — Za Teboj tuguje obitelj tvoja, prihaja ji v oko solza bolesti, znak najsrčneje boli. Prestal si zemeljsko trptenje in upamo, da pri   pravičnemu    Stvarniku    rajsko
uživaš veselje.
Z Bogom, dragi Miroslav! V miru počivaj! Tebi Lepše solnce sije, Lepša zarja rumeni.
Prijatelj na „Tabru".
Priložene so položnici1 poštne hranilnice za radodarne doneske »Slogtntm* zavodom. — (Jlej pozlr na prvem mestu!
Goriške novice.
Osebne vesti. — Prebl. gosp. Andrej baron \V i n k 1 e r bo obhajal jutri svoj s e-d e m d e s e t i rojstni god. Njegov prijatelj iz mladostnih dnij mons. Andrej Marušič mu je posvetil za to priliko prav zanimivo brošuro, katero naznanjamo obširneje v oddelku za književnost na zadnji strani. — Jubilantu voščimo iz sto'i, da bi ostal še dolgo tako čvrst na duhu in telesu, kakor je zdaj.
*) Sploh I>i liiln prav, nko bi so oplasile zapored vse obCine. kajti liniiu.-na oblajt sploh prezira dvotretjinsko slovensko vefino v rieiuli. Dokaz temu vidimo viseti v sleherni lol.akar.ii, namreč dovo^enja za prodajo tobaka, ki so spisana le nemiki m laSk>. — Sploh bo treba zahtevali, da bodo morali imeti vsi prodajalci tobaka (\n dosledno kolekov in poštnih vrednostnie) napise tudi v slovenskem jeziku, kajti napisi so za občinstvo, a to je po večini slovensko. Uredn.
—  Deželni glavar Prev/.v. Franc grof G o ronini je bil 31. t. m. pri cesurju v avdijenci. Ta je v zvezi z novim imenovanjem deželnega glavarja za prihodnjo §esi" letno dobo. — Gospod grof je imel pač lepo priliko, pojasniti Nj. Vel. razmere v deželi Ali je to storil iu — kako, tega seveda ne ve nikdo.
—  Bivši avstrijski poslanik • v Belgradu baron T h 6 m e l je kupil gradič z vrtom baronice TeuiTenbach v Pevmi; gradič prezida v novošegno vilo, kjer se stalno nastani. — Novi gospodar razume dobro srbski; zalo upamo, da bo prijazen slovenskemu ljudstvu, med katero pride.
—  Bivši večletni župan in deželni poslanec goriškega metta dr. Maurovich je okreval; zapustil je že hišo in se prav zadovoljno šeta po goriških šetatiščih.
—  Umrl je sakristan velike cerkve č. g. Job G u e r i n i, duhovnik  videmske   škofr«.
—  Klodiceva petlndvsjsetletnlea.
V današnjem podlistku govorimo o 25-letnici deželnega šolskega nadzorništva Antona viteza K I o_dj^č aL- S;_a_b I aAo^s ke ga.-- V ponedeljek sta mu za to priliko prva časti-tala ces. namestnik vitez R i n a I d 1 n i in dvorni svetnik K rokic h; potem so prišli na vrsto drugi uradniki. — Iz (Sorice so do-šle v Trst tri deputacije, V imenu učiteljskega osebja na učiteljišču in obeh vadnienli so prišli gg,: ravnatelj Hafner, prof. M o t z, učit. Hkubin in jedna učiteljica; izročili so mu umetniški izdelan album s slikami vseg.i osebja. —- Za učiteljevo goriškega okraja so došli gg.: cj?s. svet. Fran V i<.' n p i v e c in nadučitelja Jug iz Solkana in Lovrenci« iz Al. Petra; tudi oni so izročili lep album s fotografijami odbora učiteljskega društva. -Imenom učiteljev slovenščine (stalnih in začasnih) sta se poklonila gg. prof. Plohi in Kragelj, k! sta mu izročila krasno prigodno pesem, lično tiskano v »Goriški tiskarni* na kartonu: zložil jo je g. dr. Hilarij Z o r n, a podpisalo se je devet profesorjev, — Pred nekaj tedni smo pa sporočili, da je imenovalo kopersko učiteljsko društvo viteza Klo-diča svojim častnim članom prigodom te njegove &i-letnice. Ličen diplom, kateri je izdelala naša tiskarm, mu je že izročilo.
Slovenska Šola v Ooriel. — V torek je imel sejo mestni zastop goriški, v kateri je prišla na dnevni red slovenska šola, kajti deželni šolski svet je odločno zahteval, naj se izjavi, fraku misli izvršiti v vseh instancah potrjeni nalog. Poročilo štirih odsekov, t. j. šolskega, finančnega, stavbinskega in zdravstvenega, je obširno in se pikro zadira v deželni šr.lski svet, češ, čemu posluša politično društvo «Sloga», da dela toliko silo podrejeni oblasti. Omenja tudi sporočilo deželnega šolskega sveta, d« »Sloga« s koncem novembra opusti svojo šolo, da torej treba ukreniti vse potrebno, da sprejme tiste otroke ineslna šola, ~ Na to so modri rnostni očetje sprejeli te-le predloge istih odsekov:
1.  Šola bo v bivši flatinellijevi vojašnici (med podturnskimi smetišči; o tej /.enijaliii rnisli naših akrbnih mestnih očetov smo govorili o svojem času obširneje).
2.   V proračun za 1. 1896. naj se postavi 800 gld. za pohištvo in druga potrebna orodja; enako plače za — štiri učiteljske moči.
Vladin zastopnik vitez B o s i z i o je zavrnil insinuacije v poročilu proti deželnemu šolskemu svetu, češ, davkoplačevalci in društva imajo pravico, podajati na oblasti uloke aH naznanjati resnična dejstva, poskrbeti je pa treba, da šola prične že v decembru, ker takrat ne bo več ,SIogine* šole, a občina bo dolžna odpreti novo šoto (il Comune šara obbligato di aprire ia nuova scuola popolare).
Na ta odgovor vladinega zastopnika seveda ni mogel molčati dr. Verzegnassi, ki je trdil, da mestni svet je storil vse mogoče korake, dasi s težkim srcem, ali čudežev ne zna delati. Enako so trdili tudi Venuti, Lenassi in oče Kurner (zadnja dva sta oba najprej znala slovenski a potem sta se laški naučila!), da je nemogoče, otvoriti šolo že v decembru, ker treba razpisati učiteljske službe, a razpis traja 6 tednov. •-• Ti gospodje zaslužijo rezkega odgovora! Ukaz deželnega šolskega sveta je star že jedno leto, a najvišja upravna oblast je govorila zadnjo besedo že 26. junija t. 1. — Ali čemu bomo zgubljali besede, saj je jasno otrokom, da mestni očetje nočejo storiti ničesa, pač pa hote otvoritev šole zavlačevati še dalje na drzovite načine od meseca do meseca in če treba od leta do leta. Da, dasi v bistroumnost večine teh gospodov- nimamo posebne vere, vendar toliko sposobnosti jim priznamo, da bi znali zavlačevati otvoritev slovenske šole ša 15 let, ako bi držala križem roke deželna šolska oblast. — Skrajni je torej čas, da deželni šolski svet pa sam pokaže našim preskrbnim mestnim očetom, kakd se da odpreti slovenska šola kar čez noč v krasnih prostorih, na sredi mesta in z vrlimi učiteljskimi močmi. Toda ne le ¦!• razredi, ki jim delajo toliko preglavice, namreč kako lahko odpro čez noč kar vseh 8 razredu v, ki so potrebni, kajti v 4 ra2.r. pač ne bodo mogli stlačiti 480 otrok, po 1*20 v vsakega, dočim zadošča v laških šolah to število za — tri-razrednlco. Mestni šolski nadzornik prof. C u I o t je pogosto priporočal vodstvu *SIogine» šole, ne tlačiti v jeden razred nad 60 otrok. In to je, priznavamo, edino pravilno! Ako pa imajo laški razredi povprečno po 40-45 otrok, menimo, da bo tudi za slovenske zadoščalo po 60.
Naravnost kričeče, kazni vredno izzivanje Slovencev pa je govorjenje o Catinel-lijevi vojašnici. Goriški Slovenci z najodtoč-nejšim protestom zavračamo tako poniževanje! O tem smo že obširneje govorili v 31. štev. z dne 2. avgusta; pri tem ostanemo! V ono poslopje med podturnskimi smetišči na najskrajnišem koncu mesta ne bodo hodili naši otroci! To je tudi nemogoče! Preračunih smo, da bi otroci od drugega konca mesta, n. pr. v Grčini,  na Solkanski cesti,
F
; 0ri   Soči, morali  porabili  le  za  štirikratno j hojo v šolo in domov po 2-3*/s ure. Ce taka skrb mestnih očetov za otroke goriških sta-risev ni Škandalozno predrzna, tedaj res ne vemo,  kak6  naj se sploh imenuje tako po- | stopanje.
Ali modri mestni očaki niti sami resno | ne mislijo na to, da bi tam otvorili slovensko i šolo.  Nikakor, oni dobro vedo, d.i bi v ono Šolo ne bilo slovenski!   otrok, da   sploh  oni prostori ne bodo nikdar potrjeni za šolo, ki naj služi vsemu mestu. (Ako bi mestni zastop  ustanovit' več  šol  na  raznih koncih mestih, tedaj bi oni prostor mord.i zadoščal | m kako dvorazrednico!) Oni hotč, in žele le, t ju. se uname dolga pravda  za  šolske  prostore, ki pripomore, da se otvoritev zavleče I kdo ve za koliko časa. To  je  edini  namen I te gospode! Upamo, da se višja šolska oblast uti bo dala motiti.
H koncu naj zavrnemo neko mnenje, ki je zel6 napačno. V nekih krogih namreč menijo, da «Sloga» hoče oddati svoje prostore v ulici Barzellini za novo mestno šolo. To ni resnično! «Sloga* potrebuje same tiste ~ prostore za otroško zabavišče, za obrtno šolo, za gospodinjsko in obrtno dekliško šolo, katero bo gotovo podpirala tudi država, kakor podpira vse enake zavode. <Sloga> torej niti noče za stalno oddati teh prostorov. | Ker pa bodo ti prostori s I. deo. deloma prazni vsled sklopa obf. zbora, tedaj jih more zaf-asuo prepustiti za novo mestno ljudsko šolo, dokler mesto ne dobi ali si zaradi boljših prodorov. — Tud.i lepi. odobreni in celo pohvaljeni prostori so lu. fiiHku je tu pohvaljuio učiteljsko, ergo ni prav nikakih težav, o katerih so govorjji Vo-niiti in "iega vredni tovariši. — ITpamn. ila deželni »olski svet ila oni gospodi v tem zirMshi sijajen dokaz, kako je ustreči višjemu ukazu in pomirili goriške Slovence - ako k,« h hoče. Kdor Jia ii u č e, temu je seveda vsak izgovor dober, a upamo, da — taka drevesa lie bodo rastla v nebesa!
Porotne obravi ave. - Od ponedeljka ,|o četi tka je bila obravnava proti Valentinu Caiuaur i/. Korinina, ki je bistroumno sleparij na vse možno načine, no prišli so mu vendarle na sled. Obsojen je bil na tri leta. — Jutri prične obravnava proti bivšemu bre-ginjskeinu županu Matevžu K a d e u a r u zaradi poneverjenj in sleparslov pri občinskem gospodarnivti. — 1'.». t. m. proti Tereziji (J., bivši poštni odpravitoljiei v l!uliij;i|i. zaradi j>oiteverjen,u. • 20. t. m. p».'di »»V-lelni Klizi ud. Kal conor i/, idiuk zaradi umora. •JI. t. m. proti Ivanu Mlakarju iz /alol-miiia /.uradi ponarejenega d.<tiurja. -¦- 11. t. m. proti Jos. I* i v a iz Vižinada zaradi posiliva. Pozneje pride še na vrsto znani pouarcjaloo menic Jož. Taruoldo, o katerem sum poročali o svojem času.
Xhm» zcle/nlee. • Vl.ulni ,Ki'i-m« il t- Ml 1* 1 a l f se je liiivil precej oImiiio Z nasilni železnicami. Odločno se je i/javil za železnico čez Tur", katero jo potem podaljšati do Tr.-:ta. ila pride to važno kupčijsko mesto v zvezo s severnimi deželami, zlasti s (Vsko in llavarsko. — Zdi ::e, da vladni krogi mislijo na tako podaljšanje čez IJohinj do Sv. Lucije, a tudi preilclska železnica ui še izključena, i              Kadodaril doneski.--Društvo .,slo-
I g a* ima velikanski' stroške. Zalo smo danes j j priložili položnice poštne hranilnice. (Giejpo-[ ziv na prvi strani). — V zadnjih dneh so I došli darovi: Gosp. prof. Jos. Ivančič v G. I donesek za t mesece 10 gld. — Veleč. g. I dr. Jos. Pavlica 5 gld. -— Gosl dr. Andr. I Lisjak 10 gld. — Trgovec g. Ant. Koren 1 I gld. — Krojaški mojster g. Kozinc v (j. 1 »Id. I - C. kr. notar gosp. Jos. Kavči«, 1 gld. — I Uosp. Peter Luvin, učitelj v VojSčici, 1 gld. I Gosp. Jos. KlanjSček v Št. Ferjanu i gld. — I Preč. g. Frančišek Kranjec, župnik v Bre-! gitiju, 5 gld. -Kumar o neki priliki 10 gld. I             Rodoljubnim dobrotnikom najiskrenejsa
I    hvala imenom naše mladine' I              Za Vol ari če v»- sirote smo dalje pre- j
I    >li:   Gosp.   Frančišek   I!riti ar,   učitelj   na i I    ('.resnicah pri V')jnikti na Šl.ijerskem, 15gld. J I    kot darilo »učit. društ\a za celjski in i I    iaški   okraj".   (Darovali so:   FSrinar ."> k., j I    Gradišnik 1 k.,   po l  k. pa:   Kovači«*,   P.re- | I    zoviiik, Culok, Gnus, Iglar.  Ksam.ir,  Knatlič. j I    Knrbus, Kranjc, Logar, štrukelj, Slanle, Šah, j I    Šumljak, Troha st.,  Vrečer  st.,   Vrefer :nl., J I    Vizjak;   Koperman   W)   v.;   Majcen.   Munria, I    Plavšak. Troha ml.. Šinit, Zmavc po M) v.    ¦ I    '•kupaj :«) kron). — ['reč. g. župnik Fračisok I    Kranjec v Breginju 2 gld. — V Solkanu po-
¦     potnik in domači nabrali pri kozarcu ',) gld. I              ['resrčna hvala imenom zapuščenih si-I tol. l5og živi taka rodoljubna — usmiljena I    srca!
I              — Za novo telovadnico »Goriškega
I Sokola« je daroval krčiuar g. Ivan Reja v I Gorici 2 gld. — Dat Bog obilo po.-nemovali ev ! I              ItalIJati>^-ttia in furlanšelna. — Znano
I    jo. da sta to zelo različna jezika. Kdor unieje
¦     le jedcu teh jezikov, ne bo razumel drugega. 1           *' ^odturnu imajo sv. uiisijon; pridigu-I jejo v čisti italijanščini, a ijudje ne razumejo. I To nam je prišel povedat Slu venec, ki je I s-lišal Furlane pritoževati se, češ. da ne ra-1 zume nič. ~- In vendar preobrazujejo Fur-I lar.e v Italijane ; v S o I a h je le italijanščina, I pri uradih enako. — Veliko lože bi bilo. na-I redili iz Slovencev Ruse. kajti slovenski in I    ruski jezik sta si mnogo bliža.
I              Porotniki. — Tudi za   sedanjo  zase-
I danje porotniške klopi je žrebanje bilo dosti I ugodno Slovencem, dasi ne tako, kakor zad-K njift; zdaj nimamo večine, pač pa skoro poli     lovico slovenskih porotnikov, namreč 16, med
¦      namestniki pa še dva. Slovenska porotna B     klop je torej prav lahko mogoča.
B             Prvotnih imenikov niso poslala : na Tol«
B    minskem 2 župansH, v goriškem  okraju 8, B    v sežanskem še — dvajset. B             Lepo prosimo, naj bi doposlala imenike
B    ^ ostala županstva, ker nam jih je treba. B              Telefon t Gorici.   - Odslej bo po-
B sloval tudi po noči. Tisti meščani, ki so na-B ročeui, se morejo pogovarjati vsako ponočno B »ro, ne da gredo iz hiše. To je jako Iep6. B    ali v Gorici se ta naprava ne  splača,  kajti
naročnikov je že le kakih 35. Dokler ne I bodo imeli telefona vsi zdravniki, odvetniki, vsi zavodi, vsi boljši trgovci in o'-r:niki, vse babice itd., ne bo imel pravega delokroga. Marsikdo bi si rad omislil telefon, ako bi vedel, da ga bo imel še ta in oni, s katerim ima posla. Zalo bi bilo prav, ako bi se sprožila primerna agitacija. — Čuje se, da na spomlad zvežejo Gorico s Trstom ; no, potem bo telefon zares lepa, prekoristna naprava! C. kr. okrajnim, zdravnikom t Tolminu, namesto dra. Hugo Finka, imenovan je začasno dr. Matej L u k š i č - N i-ž e t i č, dosedanji praktični večletni zdravnik v Trstu. Novoimenovani zdravnik je Hrvat iz Dalmacije ter slovi kot spreten kirurg!
Furlanska   železnica.  —¦ Zdaj trobijo  laški   listi,   da   furlanska   železnica   se vendarle podaljša do prve laške  postaje.  S tem bi bil Trst za dve uri  bliže  Benetkam. Kaka sreča! In vse to daje oskrbel knez llo-i henlohe. Chi   vivra vedra! —   -Ed."   pravi, da je s tem v zvezi odložitev  vipavske  že-i leznice v megleno prihodnost. Tega  ne  ve-Lnijenio,_ ker   na merodajnem. mestu   na Dunaju   ^o   dali   najboljša zagotovila. V Rimu bi seveda odločevali drugače,   ako bi   mogli, in knez H, bi pomagal!
Dirbiž. V Bolc.i je začela poslovati mlekarnica 7. I. m. v novi hiši, ki je stala čez 2000 gld. (last Bolčauoni. — Sv. bi f ni a se je vršila v gorfefch-akolici po naznanjenem redu: v Solkanu je" bilo 12:1 | birmaiieev,
¦Za p o g o z d o v a ti j e K r a s a je ; postavljenih v državni proračun za prihodnje leto 11.000 gld. - V II ihe m bergli bodo t *idali novo cerkev; starasinstvo je v ta namen povišalo doklade za f>0"„. — v Št. And rezu pri Gorici je poginilo jednemu posestniku i7 puranov; ti/.rok še ni dognaii. -- V Sočo je skočil in se utopil 10 - letni Mumšič Janez v Šl. Andrežu: zapustil je ž"!io in t> otrok. Iz vode so ga izvlekli v Gradišču. Iz firnič je priobčil učerujšnji «I'. L». lep dopis o sv. misijonu. D;d Bog povsod enako lepega uspeha.   --
-- Gosp. Golil. Pri n z i g, okr. komisar v Goriei, padel je blizu Mirna <., kolesa iu si zganil nogo; prepeljali so ga na vozu I v m»'sto. — Pri De vinu mi štirje Nemci malomarno jadrali v čolnu ; la se je prekucnil in vsi so zdrknili v vodo ; srečno so priplavali do ktaja. -- 20-lelui Anion P r i u č i č i/, liiljane, delavi'e v Podgoti, je trikrat zabodel v nedeljo nekega Ani. Gargnela v Ločniku, da je umrl; uzrok še ni znan. Morilec je že ]iod ključem. ™ V H u d i je | padel neki človek v vodnjak; z veliko težavo i so ga izvlekli vsega pobitega, ¦• Redarsl vo je zaprlo m ko Jožefu V. v Solkanu, ker je «n.i.-la» na cesti II volnenih rut, a lega iti naznanilu (»Masivu, pač pa jih je prnihjala. (Te rute je izgubil voznik Sovdat iz lderskega.) Najdene dlmituilnc knpstiljr. Te dni uaili ki» na želrziitekcin tiru blizu rostaje Tržič na (Joriskem Miri dinainitue kapsulje. Preiskava je dokazala, d.i je te kapsulje bržkone vrgel od sebe jeden izmed onih' laških delavcev, ki se pred zimo vračajo v blaženo svoji) domovino. Količnik se je namreč bal, ila » preiskovanju prtljage na meji ne hi našli kapstilj pri iijoni.
Društvene vesti,
• .Goriški Sokol". V nedeljo jo I bil v Št. Andrežu nepričakovano vesel dan za to vrlo društvo. Popoldne so šli Ije doli starosta And. Gabršček, podslarosla Ant. Jerkič in denarnica!' Jos. Mužič, ila se pogovore, česar treba, za pristop tamošnjih mladcničev in mož k .Goriškemu Sokolu*. Ta dohod v Šl. Audrež ni bil naznanjen; j vendar je kmalu izvedelo zanj veliko ŠVAtt-dercev, ki so prišli v gostilno g. Petra L nima a a. V zgornji sobi se je zbralo veliko število mladino, pa tudi zrelih mož, med njimi j tudi župan g. Lutmaii iti več starašiu. I Starosta G. je pripovedoval v obširnem govoru, kdaj. kje, kako se je rodila sokolska misel, kako se ji« širila po vsem slovanskem -vetu in kakošen ima namen iu pomen za slovenski narod. Obširno je govoril o „Go» riški-iii Sokolu*, kako deluje v goriškem mostu in — kako lepo in koristno bi bilo, ako bi to društvo dobilo veliko udov v okolici. Navzočim sta rišem in zlasti občinskim možem pa je razlagal, kako misli odbor vodili št. an-dersko mladino, ki pristopi .Goriškemu So- j kolu*, da bo v čast ne le občini, ampak vsem Slovencem sploh. Vsi jcetje so odobravali te lepe namene in spoznavali veliko važno&l takega razumnega vodstva. Vsi so obljubovali vsestransko pomoč. Veliko je hiš, kjer so pristopili društvu oče in sin, ali pa po več bratov. Takoj potem je plačalo pristopnino iu uilniiio za on mesec ;5S novih udov. -Poverjenika sta gg. L nt man IVter in tr-guvec Pasku lin Andrej; onadva sta prevzela še ,">() pristopnic za liste, ki so se bili sicer priglasili, a niso bili navzoči. — Zvečer se je bilo unclo prav živahno življenje. Pelje se je vrstilo z navdušenimi govori, katerih besede so padle v rodovitno zemljo. Govorili so vsi Irije gostje iz Gorice in g. Ign. K r i ž-man iz Gabrij; zadnji je govoril večkrat v prav poljudni obliki, zasoljeni z zdravimi dovtipi. — Pri tej priliki smo spoznali nekaj mož nekoliko pobliže. Kar čudili srno se. njih mlado-tuenin oduševljenju za sveto stvar domovinsko. Pripovedovali so z nekakim ponosom o dobi našega narodnega probujenja; j marsikaj zanimivega smo dozta" iz tistih časov. Zares, v Št. Andrežu je narodnih, razumnih, zavednih mož, kolikor jih ne dobimo tako kmalu drugod.
Mladeniči in vi mladi možje, ki ste pristopili .Sokolu", bodite vsi vrli nasledniki lakih svojih mož. Št. Andrcž je prijazna, imo-vita vas, tam bi lahko cvetlo društveno in nirodno življenje. Evo, dragi bratje, na Vas je, da se to zgodi, kar bo v čast Vaši lepi vasi, v ponos vseh Slovencev na Goriškem, Na zdar! J            — V Ozeljanu, t. j, pri Špacapanu
I »na Ostavi", bo v  nedeljo   ob  4. popoldne
vpisovanje novih zunanjih udov .Goriškega Sokola* za vse šempasko županstvo in sosednje kraje. Za te ude bo pri Špacapanu nekako središče, kjer bodo imeli svojo telovadbo. Iz Gorice pridejo starosta in odborniki. — Nadejamo se obile udeležbe od vseh stranij.
— Društvo .Sloga" je ohranilo tudi zanaprej staro razredno odbora ; kako-šna je bila ta, je razvidno iz odborovega poročila o minolem društvenem letu, katero glej v zadnji .Soči*. — Odbor jo naznanil ministerstvu in deželnemu šolskemu svetu sklep občnega ibora, da s koncem novembra društvo ne bo več vzdrževalo svoje šole, vsled česar naj merodajne oblasti oskrbe s slovensko šolo 480 otrok. Upamo, da bo to pomagalo.
--»Rokodelsko bralno društvo v Tolminu" vabi k plesnemu venčku, kateri priredi na Martinov predvečer, t. j. v nedeljo 10. novembra 1895., v dvorani gosp. Gabrščoka. Pri plesu bo sviral društveni tam-buraški zbor. Ustopnina za možke ude 25 kr., in moško neude 50 kr. Začetek ob 8. uri zvečer,---------------------------
— Podporno društvo za slovensko vi-soknšolce na Dunaju nam je doposlalo imenik dobrotnikov, ki so kaj darovali, S prostorom smo v zadregi, zato razkaza ne I priobčimo, a to loliko lože, ker v tem ni uiti enega darovalca z Goriškega. Darove sprejema blagajnik, veleč. g. dr. Fran Sode j, c. iu kr. dvorni kaplan, ravnatelj v Avgu-šliueju, Dunaj, I. Auguslinerstrasše 7.
Spominjajte ,*e .Nloglnlli" zavodov pri vsaki priliki, veseli aH žalostni. Kogar je mladina, tega je prihodnost. Skrbimo torej za dobro vzgojo svoje mladine!      Glej poziv uit prvem mestu!
Ostala SLovenua.
Slovence zunaj Goriške, ki dobe pred oči položnice di.islva .Slogu", prosimo lepo, naj tudi oni darujejo kako malenkost. Slovenci v Gorici zaslužimo njih podporo. (Glej poziv na prvem mestu današnje številke,)
Trsi. Sestra .Edin ost" je prinesla v svoji številki od srede članek o po-ložeiiju tržaških Slovencev. V istem naglasa, da so tržaški Slovenci napredovali in nazadovali; napredovali ko v tiieslu, nazadovali pa v okolici. Da so napredovali v nieslii, navaja nekdanjo in današnje društveno življenje. Danes imajo tržaški Slovenci, čitalnico, telovadno drušlvn, dve podporni ilrušlvi, posojilnico in hranilnico, delavsko izobraževalno drušlvo, dve pevski društvi, dve podružnici sv. Cirila iu Metoda, bratovščino sv. Cirila in Metoda, kmetijsko ilruMvo, ftliri slovenske zavedno odvetnike (dva c. kr. notarja, na pol Slovenca, katerih jeden tiraduje tudi slovenski. Op. ur. .Soče*), slovensko potrazrodnieo in slednjič svoj časopis .Edinost", kalera nadomeščaj« dnevnik (pa tudi politično društvo .Kdiuosl* ima svoj sedež v Trstu). — Nazadovanju v okolici iskati je uzrok pri uplivu mestno uprave na okolico, pa tudi med onimi rojaki, ki so se presolili v okolico iz drugih slovenskih zavednih krajev, posebno s Krasa, s Kranjskega (Vipavci se odlikujejo v namiliti zavednosti) ter iz drugih bolj oddaljenih krajev slovenskih. Ti naši rojaki, ki so brezvestno j zatajili svoj rod in svojo govorico Sirijo de-moralizacijo. Okoličanski otroci nadaljuje .Edinost" — in tudi otroci narodnega odpadnika, govor«"; še slovenski, otroci slovenskih priseljencev pa govore večinoma italijanski in zasramujejo svoj rod. Na postavljeno si uprašanje: kako preprečiti to širjenje domo-ralizacije ? odgovarja ,E d i n o s t* : »Mi ne vemo druge poli, nego da se obrnemo do prečastite duhovščine, do narodnih učiteljev in vseh zavednih rodoljubov po onih krajih, od koder so izseljujejo ljudje v Trst, da bi z živo in prepričevalno besedo opominjali do-tičniko, ki zapuščajo svoj rojstni kraj, da tudi v tujini veže človeka sveta dolžnost ljubezni do domovine in da poštenjak ludi v tujini ostaja zvest sin svojega rodu". - i V T r s t u so praznovali 2. t. m. obletnico shoda istrskih županov. — Razpis a n a je služba učitelja - voditelja na slov. javni I ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. (Glej I oglas na četrti strani.) — Radi ,XX. s ep- I t o ni b r a" jo bil obsojen v Trstu tudi mestni svetovalec Rascovich, ker se je dokazalo, da je s palico udaril nekega delavca. In laki razsajaloi imajo velik upliv v Trstu!
Istra. — .Naša Sloga* je prinesla v svoji 45. številki besedilo spomenice, katero je predložila Njcg. Valičahstvu lansko leto posebna depulacija istrskih rodoljubov. V spomenici je govor o gospodarskih razmerah v Istri. — V Ž m i n j u je umrl tamošnji župan Matej Pet ch-Ko vati č. Pokojnik je bil duša tamošnjemu narodnemu gibanju. N. v m. p. — .Istrska vinarska za-d r u g a" v Pulju je bila odlikovana na pražki razstavi z d i p lo m o in zlato svetinjo,— Na p u l j s k e m nemškem gimnaziji! je uvedena hrvaščina kol prosti predmet. Opisalo se je lepo število učencev. To jezi nasprotno časopisje posebno radi tega, ker je skrčeno poučevanje v italijanščini. Dokazujejo, da se ne bi smelo do-j voljevali poučevenje hrvaškega jezika na ljubo 39 slovenskim in hrvaškim učencem na puljskem gimnaziju, na katerem je čez 100 italijanskih. Nočejo vedeti ti časnikarji nič o tem, da obiskuje hrvaški gimnazij na Reki čez 120 učencev hrvaške narodnosti iz Istre in tistih ne uštevajo kot dokaz potrebe čisto hrvaškega gimnazija v Istri, vedno le natolcujejo, da ni hrvaških učencev ne v koperskem in ne v puljskem gimnaziju. Ni jih tam pa radi tega, ker gimnazija ne ustrezata potrebam hrvaških učencev. Ako bi so dosegel tak gimnazij, tedaj bi se pokazalo gotovo toliko število hrvaških učencev, da bi I bile potrebne tri vsporednice.
.Kranjska, — Volitve volilnih mož se I vršijo že. Volilni boj je torej že pričel, a še ni ;Q8iojBen. Po končanih prvotnih volitvah Se rio" dalo soditi o uspehu jedne ali druge stranke*'— Za ljubljansko mesto sta postavljena Jtandidatom župan G r a s s e 11 i in Ivan Hribar, — V mestnem zastopu ljubljanskem so brali hude levite županu Grasselliju; s. Hribarje predlagal kar več resolucij, v katerih se je izrekla graja županu zaradi — nerednosti in počasnosti v poslovanju. — Voda na ljubljanskem barji je jela upadati in upati je, da bode ozemlje do konec tega tedna zopet suho. — Mestni | magistrat je tudi to pot prizadetim prebi- i valcem priskočil takoj na pomoč z živili in rešilnimi sredstvi, ter jim lajšal bedo in nezgodo, ki sta jih zadela. Nekaj je storila tudi vlada in par društev, ki so prišli Barjanom na pomoč. — Kranjska hranilnica je slavila 4. t. m. 75-letnico svojega obstanka in tem povodom je raznim dobrodelnim zavodom darovala velike svoto, mnogo jih pa tudi — prezrla, ker se je držala tesno svojega ---nem š k e ga s t a i i š č a i Jn vendar- je- še obilo naših ljudij, ki ta nemški zavod še vedno slepo podpirajo ukljub temu, da imamo obilo narodnih zavodov na ra:;polago!
Ljubljanski mestni svet je zaključil v svoji javni seji dne 5, t. m. sledeči predlog: .Kol vidni spomin na veliko naklonjenost Njega Veličanstva cesarja za naše, po potresu tako hudo prizadeto moslo in Njega osrčevalno navzočnost v Ljubljani, p o s t a v i s e s p o m o n i k n si j n v n o m mostu*. V isli soji bili so imenovani častil i in i občani: bivši mimuloi', sedanji šla- j jeski namestnik Bai(uchcin, deželni predsednik II o in, Jan grof Ha r rac h, baron Schvvegel iu Šuklje. Grofu Hohon-wartu pa so ,o zrekla zahvala kot slnromu občanu. Svoj čas so izreče priznanje iu zahvala tudi drugim, kateri ko delovali v korist Ljubljane o priliki potresno nesrečo.
0 razmerah na Kranjskem smo prejeli zapored več dopisov, največ iz Ljubljano. '/. večine so jako rezki, neprizanesljivi na levo in desno. Nismo jih priobčili, ker nočemo Se bolj /.dražiti duhov mod volitvami. Po volitvah pa bomo sami govorili o teh oilnoSajih, Zares, Slovenci zuiiiij Kranjfko nekam čudno gledamo v narodno središče. Treba ho začeli vne drugače       delali.
Štajerska. ¦¦- Šliijerski Slovenci imajo zopet uzrok bili nezadovoljni s pristranskim postopanjem vlado na korisl Nemcem in radi dvojuato moro, s katero se mori v Avstriji, Časopisi so bili že javili, da jo dovoljena vsporodnica na itlrakvisličnem gimnaziju v Celju in da jo ž« določena učiteljska moč, Sedaj pa pišejo znpel, da lo ni ros, ker du ininislerslvo unčo uslisati prošnjo ravnateljstva, da so dovoli vsporodnica prvega razredu v slovenskem oddelku iikljnl) letini, da jo sprejelo v isli HM učencev iu so nahajajo vsi v joilni sobi, Nasprotno pa je vlada dovolila vsporodnioo v prvem nemškem razredu, kje jo le 07 učencev. Uprav po avstrijsko! —-Prihodnji leden predstavijo si; novemu deželnemu namoBlniku Ba-{(iicliomu slovenski deželni poslanci in načelniki okrajnih zastopov. Pišejo tudi, da ima namestnik določno nalogo, pridobili slovenske poslance za zopetni uslop v deželni zbor.
Slovenskim učiteljem v preudarek,
—   .Naša Sloga* objavila je v štirih šlevilkah jako oLširon popis letošnjega .učiteljskega sestanka* v Novem mestu. Tu se izraža želja, da bi se po zgledu nemškega avstrijskega učiteljskega društva osnovalo jednako društvo zti avstrijske južnoslovanske učitelje, kajti ,v slogi je moč*. To vprašanje je vse-kako uvaževanja vredno in če tudi bi bilo mogoče pri sedanjih razmc.ah osnovati le društvo cislilavskih jnžnoslovanskih učiteljev. Dobro bi bilo, če bi naša .Zaveza" stopila na čelo temu vele važnemu podjetju in nesš .Popotnik* prinašal hrvaško prilogo za istrske in dalmatinske hrvaške učitelje, ki nimajo svojega lista, slovenski učitelji bi pa na ta način se najlažje seznanili z lepoto hrvaškega jezika.
Beneška Slovenija. — Imenovani so bili novi župani (katere imenuje vlada). Imena so nam znana iz štirih župani j. V Dreki je-župan Jožef Pernjak, v Briščah Jož. Noacco(?), v Roncu Anton Gožnjak, na Srednjem Štefan Klinac. — V Italiji so župani močno odvisni od vlade.
Letina na Beneškem je bila srednja. Suša je naredila tudi tam mnogo škode. Vina je bilo dosti, zlasti pa od ameriških trt.
Število udov .Družbe sv. Mohorja" je letos padlo; lo bridko toži  tudi   «Koledar».
—  To zmanjšanje števila je prišlo ou tega, ker v Marsinu letos ni bilo duhovnika, a tam je bilo zelo veliko udov; letos jih pa ni skoro nič.
Videmska škofija pošilja še vedno Irde Furlane za duhovnike med Slovence, Takih slučajev nam je več naznanjenih. — Ali je Kristus takd učil? »Pojdite in učite vse narode!*, zapovedal je On. Žalostno, da višja cerkvena oblast noče prav umeti našega Odrešenika.
Razgled po svetu.
Dunaj. — Dne 5. t. m. je bil razglašen cesarski odlok, s kalerim so bili pomiloščeni
I vsi poliliški zločinci, kateri so bil obsojeni za izjemnega stanja v Pragi. Mej temi se nahaja več urednikov. ~ V Lvovu so praznovali 5. t. m. 86-letnico dra. Smolke in 50-lctnico njegove obsodbe na smrt. — Minister B a d e n i je izdelal poseben volilni načrt ali preosnovo sedanjega volilnega reda. Pride baje na dnevni red zbornice še ta mesec. Kurijo ostanejo še vedno, le s tem razločkom* da se ustanovi še peta. Poslanci te kurije bodo voljeni na podlagi splošnega in neposrednega volilnega prava in na vsakih 300.000 prebivalcev pride jeden poslanec. Ako je res, da Badeni misli na tako razširjenje volilne pravice, tedaj moramo le po-
I milovati njegov veliki .državniški razum". Ce
misli, da bo s takim volilnim redom ustreženo narodom, vara se! — Dr. Lueger ni potrjen dunajskim županom, Tak6 nam je naznanila brzojavka z Dunaja že v sredo. S tem činom je Badeni že nekoliko pokazal svojo barvo, oziroma svojo odvisnost od židovskega upliva. Židje nočejo dr. L., zatč ga Badeni ni predlagal v potrditev. Ali kaj je storil s tem činom? Razžalil je do krvi ogromno večino dunajskega prebivalstva, a kaj se to pravi, bo kmalu čutil. Antisemiti bodo najbrže volili L. tudi drugič in trelič, a vlada bo morala bodisi predlagati ga županom ali pa zopet razpustiti mestni zbor. No, vladi ni težko, igrati se z ljudsko voljo, toda njo zadene ludi odgovornost za posledice!
Dr. Karoi Lueger. — Temu najpopularnejšemu moža v Avstriji je napravila vlada slab poklon, kakor smo povedali zgoraj. Upamo, da nasledki doletijo njo same, no pa protisemitov. O tem dogodku čitanio v »Narodu* od srede to-le brzojavko: .Mej današnjo sejo poslanske zbornice so je Iz
najzaneslivejšega vira izvedelo, da-cosar voli------—
tve dr. Luegerja županom dunajskim ni potrdil. Da je vest povsem resnična in zanesljiva ni dvoma. V poslanskih krogih je ta novica obudila nepopisno senzacijo, Vse jo hilolo iz zbornice. Oouloirji ao bili hipoma prenapolnjeni. Vse je govorilo le o posledicah te uopotrdilvo. Vsestransko se priznava, da jo pričakovati viharnih parlamentarnih hojov, Iz vladnih krogov so čnjo, da vlada takoj razpusti državni zbor, čo bi prolisomiljo začeli odločen boj proli njej, in grozi so tudi z razglafienjem izjemnega slunja, čo bi protiscmiljc zanesli boj Iz parlamenta na ulico. Občinskemu svetu dunajskemu m nopotrditev še nocoj naznani in ao občinski svet že lokom prihodnjih ilnlj skllčo na sojo, du voli župana. Prolisomiljo zatrjujejo, da jo zopolna izvolilov dr. Luogorja popolnoma zagotovljena, da nikakor no odnehajo !n da se no ustrašijo niti najsrditejšega boja proti vladi. V prebivalstvu jo vest o ncpolrdllvi dr. Luogorja obudila veliko senzacijo in niluo nejevoljno proli vladi.
D o s t a v e k. Danes ho najbržo viharna soja v poslanski zbornici. Nacljonnlcl, anll-Homili in konservativci bodo ostro ftibali Mu-douija. — Na Dunaju velika razhiirjonosl; zabavljanje proli lladonljii jo splošno in rezko, V okraju Mornitls jn pol ljudij razžnlllo rolo cesarja, — Slovenski narod ob Adriji Jo na strani Lnogrovi; upamo, da bodo ludi vsi miši poslanci.
Iz proračunskega odseka. — 5, l, m, jo imel proračunski odsek svojo sojo, PohI. U nr o hI jo ztihloval, da so tudi nonoinški govori morajo beležiti v slonogradčnom zapisniku, čemur jo ugovarjal poni, Mongol', cofi, da ni smoli zahtevati od predsednika, tla bi moral poznali Hog vo koliko jezikov. Isli no bi mogel presojali nonomških govorov In hI nastala "cjcdiiakost. v pravicah posamičnih poslancev. I'osi. llorold jo izjavil, da bodo češki poslanci glasovali proli dlspozlcijskcmu zakladu, ker so ni ničesar zgodilo od njih zadnjo izjave, kar bi moglo premaknili njih stališče. Govornik jo zahteval^ da so premeni deželni volilni rod za f>ško, tla so urode deželno finance in da vlada označi svojo stališče glede na samoupravo šolstva; slednjič jo izjavil, da tudi Beihnjo ininislerslvo nima nikogar v svoji ki odi, ki bi zastopal koristi narodu češkega. Govornik jo grajal ludi v zaključku, da po državi vzdr-žavani korespendenčni bir6 poroča toli pristranski in le na korist posamičnim strankam. Posl. K a i z 1 jo rekel, tla se Čehi bore proli sedanjemu z i s t c m u; želi tudi vedeti, kdaj se predloži volilna preosnova. Tudi nemški nacijonalec Bareuther je izjavil, I da bodo glasoval proli dispozicijskenm fondu, I ker je ta postavka nemoralična: islotako Malorus R o m a n č u k. Na lo se je oglasil ministerski predsednik grof Dadeni ter od-I govoril raznim govornikom naglašuje, da predloži zbornici volilno preosnovo v bližnjem času, najpoprej pride na vrsto ona za državni, potem še lo za deželne zbore; kar je vlada obljubila v programu, lo gotovo izpolni. Kar se dostaja jezikovnega uprašanja, ima vlada dobro voljo za rešenje, kajti isto so no lo mora, nego tudi more rešili. Preosnova davkov in šolsko uprašanje sicer ne spada v področje govornikovo, vendar pa vlada noče tajiti tu pa tam slabo stanje deželnih financ in vlada si bodo prizadevala, da zboljša to stanje. Šolska uprašanja mu niso še dovolj jasna. Vlada bode ščitila večo svobodo govora pri javnih zborovanjih. Glede pritožb proti ko-respondenčnemu uradu, vlada se bode prizadevala ugoditi vsem izraženim željam. Konečno je izjavil minister, da dovoljenje dispozicij- . skega zaklada ni nikakor uprašanje zaupanja ali nezaupanja, ampak da je državna potreba, I kajti ta zaklad se porablja le v obrambo {•proti skrajnim prizadevanjem in demago-giškemu rovanju ne hotečemu pripoznati državne misli avstrijske. Dalmatinec K l a i č je izjavil, da bode glasovalza dispozicijski žakiad. Poslednji je bil tudi res vsprejet v proračunskem odseku z 19 proli 5 glasom. Proti so glasovali: 2 Ceha, 2 nemška nacijonalca j in Malorus Romančuk.
Slovensko - lirvaSki klub državnih poslancev na Dunaju je' dal v zadnjem času precej opravila raznim časopisom, ki so poročali, da se utegne pridružiti klubu konservativcev ali Hohemvartovemu. Da so bila to le ugibanja brez sleherne prave podlage, spoznali smo po tem, da so časopisi imenovali tudi dr. Gregorčiča, ki je voljen pristopiti H. klubu, dasi njega niti na Dunaju ni bilo in take volje nič nima< Treba bo vse drugačnih zavez od strani merodajnih činileljev, predno bi storil tak korak, kajti Iloliemvar-tovo vodstvo nima na Goriškem čisto nika-kega ugleda.
Ogorska. — Odstopil je poljedelski minister F e s t o l i č, a na njegovo mesto jo imenovan poslanec D a r a n y. — Vlada jo „ dala v najem vstopnino prihodnje millonijske razstave 'neki družbi za 1,300.000 gld. — Vlada nameruje ustnoviti službo nadzornika I lepih  umetnostij   in   imenovati  kot  takega
svojega slikarja Murikacsa, ki je zgubil ves svoj ugled v inozemstvu. — Minister za uk in bogofiastjc je izdal naredbo vsem Šolskim nadzornikom, v kateri naglasa, da se je pomnožilo število ljudskih sol, vendar pa da ne soglašajo uspehi pouka s tem pomnožonjern. Po "zadnjem Steviljenju kaže se 60-2% možkih in 46-49% ženskih prebivalcev, kateri znajo Citati in pisati. Naglasa nadalje, da ukljub temu, da je minulo že 14 let, odkar je izdan zakon, da se mora poučevati v raadjarskem državnem jeziku, vendar da se ne pokazujejo nikake posledice tega zakona pri nemadjarskih narodih. Od 7200 ljudskih šol z nemadjarskim poučnim jezikom, v 2199 se ni pokazal prav nikak uspeh, v nekaterih se sploh ni učilo. Radi teh uzro-kov vabi minister šolske nadzornike, da temu storijo konec,
Jlumnnija. — Romunska zbornica je bila razpušfiena dne 5. t. m. Nove volitve so razpisane za 22. dan t, m. po starem stilu. Zbornici bodeti otvorjeni pa 19. decembra.
Italija.   —  Zbornica je sklicana za
21.   t,   m.-------lT-t.-m, Čutili so  v Rimu
precej močan potres, kateri je zbegal ljudstvo.
Italija T Afriki. »Agramer TugblaU« piše: General Baralieri, ki se je dal slavili kol sijajni zmagovalec in kojega je proslavljala tudi primorska irredenta kot svojega rojaka, se je pokazal Cisto navadnega ba-j a C a. fes vriše o zmagah je bil zgolj navadno sleparstvo. Kot ubežnik povrnil se Ito hrabri general v Masavo. V Italiji so ogorčeni radi tega, .Italia" piše: Malo prasko pri Dobra-Aitotti so našopirili do velikansko v.mng in sedaj je vse tiho. Nadaljevati bi bili morali vojno do Častnega in hajnega miru. Tako pa so so odpovedali vojni, ne da bi bili sklenili mir. Tako položenjc nima primere in kaže vso slabost kolonijalne politike italijanske. Nikdo ne ve, kaj se zgodi jutri v naselbini afriški, in odgovornost za to pada le na italijansko vlado.
Nemčija. — Državni zbor je sklican za '«1. dan decembra. S tem r.iso zadovoljni Časopisi, češ, da je sklican prepozno, da bi mogel rešiti pravočasno vse nujne in potrebne predloge,
Francija. — Sestavljeno je novo ministerstvo, katero seje tudi že predstavilo zbornici in razvilo svoj program. — Francoska vlada je prepovedala vse italijanske glcdišcno predstave v Ni z z i. Pišejo tudi, da nameruje vlada izdelati zakonski načrt, po katerem so no bi smeli izdajati Časopisi na Francoskem v drugem nego samo v l'rnnco9kem jeziku. Italijani tolmačijo to tako, da ,io lo naperjeno proti italijanskemu Časopisu ,11 p e n s i e v o d i N i z ?. a", kateri zastopa koristi italijansko irrcdcnte,
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Dne I. t. m. je pričel izhajati v Zagrebu nov dnevnik »Hrvatsko pravoi kot glasilo dra Antona StarCeviča, aH takozvane čiste stranke prava. Kot urednik je podpisan prejšnji urednik ,Hr-vatske", g. Martin LovrenCevič. Ta dnevnik je otrok razkola v stranki prava. Sedaj izhajajo v Zagrebu tri glasila »stranke prava", to je .Hrvatska" in Hrvatsko pravo* kot dnevnika, a »Hrvatski Narod" kot polmeseCnik; zatem «Obzor» in »Prijatelj n ar o d a» kot glasili neodvisne narodne stranke, «Agramer Taglatb kot nemški pisano opozicijsko glasilo, »Narodne Novine« kot uradni dnevnik in glasilo «narodne stranke*, eAgramer Z e i t u n g» kot poluraden časopis dež. vlade ter <Srbobran» kot glasilo srbske stranke na Hrvaškem. — Preiskava proti vseuči-liščnikom nadaljuje. Vseučiliščni senat je izključil več vseučiliščnikov od obiskovanja deloma za vedno, a deloma na določen čas in pridejo baje prih. teden pred sodišče. — Slišijo se želje, naj bi se premestilo vseučilišče iz Zagreba v Osiek. To so pač le nespametne želje. — V Zagrebu je umrl dr. Fran Gelestin, Slovenec po rodu, Slovan po mišljenju, bivši večletni profesor na gimnazijo in lektor slovanskih jezikov na vseučilišču v Zagrebu. Služboval je nekaj let tudi v Rusiji. Bil je sotrudnik raznih časopisov, zadnji čas posebno »Slovanskega Sveta». Pisal je mnogo tudi za hrvaške leposlovne časopise o slovenski književnosti. Umrl je v najlepši možki dobi, v 50. letu. Bodi mu lahka zemlja hrvaška! — Na modroslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča upisalo se je pet učiteljic ženskega liceja kot izredne slušateljice. To so prve ženske slušateljice na hrvaškem vseučilišču. Naj bi bile one in njih naslednice v korist domovini! — Velika povodenj je uzro-čila ogromno škode po vsej Hrvaški. — Hrvaški sabor zboruje že od 28. pr. m. Padle so ostre interpelacije radi demonstracij in nezakonitega razobešenja madjarskih zastav, a niso nič pomagale. — Tudi v vladni stranki je nekaj razkolnikov; izstopila sta namreč iž nje dva poslanca: odvetnik Cm kovic in Julij pl. J e 1 a č i e\ ker sta spoznala, da stranka ne hodi pot, kakor sta želela. — Hrvaški delavci namerujejo izdajati v Zagrebu svoje glasilo »Hrvatski radnik>: in objavili so že svoj program, v katerem razglašajo svojo organizacijo na narodni podlagi. — StarCevičevo glasilo »Hrvaško pravo* prinaša v svoji 2. številki račun o dohodkih in stroških »Starčevičevega doma». Iz računa posnemamo, da je došlo 54.194-31. gl. radodarnih doneskov. Ves irošek za dom znaša gld. 107.379-37. V pokritje stroškov posodila je hipotekama banka v Zagrebu gld. 38.056-11 ; na obrestih je dobljeno gld. 1103-11, za prodano zemljišče gld. 2450 in graditelja sta darovala gld. 629 tako, da znašajo vsi dohodki skupaj gld. 96.432-98, torej se kaže primanklaj gld. 10.946-39, katerega je prevzel začasno dr. Frank kakor svojo zavezo. — Uradne ¦Narodne Novine* so prinesle kraljevski odlok, s katerim se določuje hrvaškemu gledališču 10.000 gld. letne podpore iz kraljeve
zasebne blagajne. S tem denarjem bo moglo hrvaško gledališče veliko bolje uspevati. — Nam Slovencem pač nikdo nič ne da!
Dalmacija. — Na Dunaju je izšto prva številka časopisa „Dal m at ien", katerega izdaja društvo za pospeševanje gospodarskih koristfj Dalmacije. Isto izdaja že dva časopisa, jeden v hrvaškem Časopisu „Seljaktt (Kmet) in »L* e cono in o» v italijanskem. List <D.almatien» izhaja jedenkrat na i mesec. — Splitsko J e d i n s t v o" naznanja, da je nastal razkol v avtonomaški stranki v Dalmaciji. Mlajši niso zadovoljni z dosedanjim vodjem Trigariem, zaderskim županom, ter prično izdajati nov politični časopi*3 »L a Dalmatia itaiiana*.
Češka. — Na shodu staročeške stranke, ki se je vršil v nedeljo v Pragi, je došlo do sklepa, da se Staročehi ne udeleže de-želnozborskih volitev, ampak prepusle vajeti popolnoma Miadočehom. — Število plavajočih obiskovalcev narodopisne razstave znaša skupno 2,065.337.Res velikanski uspeli!
—  O priliki bližajočih se deželnozborskih volitvah na Češkem in Moravskem so zborovali tudi Nemci deloma v Pragi in v Brnu, da se pripravijo za skupno postopanje. Pri zborovanju se je pokazalo, da niso vsi edini, kajti iz nemškega kluba je izstopilo pet narodnjakov. Razpor Nemcev na Češkem utegne stati jih budejeviški mestni mandat. Pri zadnji deželnozborski volitvi je nemški kandidat bil dobii 130 glasov veČine. Sedaj pa prote nemško-narodni volilci, da ne bodo glasovali za kandidata, katerega je postavil nemški volilni odbor. 140 volilcev je to naznanilo odboru samemu s prislavkom, da so ne samo vzdrž"« volitve, temveč bodo na vso moč delo*, proti postavljenemu kandidatu. Ce so ne mislijo, je češka zmagat gotova. Cehi v BiUtOjevicah so pa povso jedini. Zgitba loga mesta bi bila za Nemce hud udarec. V Hu-dejovicah Nemci na vso moč prezirajo Cehe. ker imajo večino v mestnem zastopu.
Galicija. -— Uradna ,W. Zeitung" jo prinesla imenovanje poslanca dra. Slan i-slava grofa Badonija za deželnega maršala (glavarja) gališkega. Novoimenovani maršal je brat sedanjega ministerskoga predsednika Kazimira Badenija, Kdor ima papeža za strica, postane lahko kardinal!
Poljaki v pruski ŠlealjI. — Nemški časopisi no morejo pozabili, da jo zgubila nemška katoliška stranka rvbniški volilni okraj v gorenji Šleziji pri volitvi v nemški državni zbor. Ta mandat pridobili so Poljaki. No lo katoliški listi, temveč še bolj narodno-liboralni listi se hudujejo nad tem in očitajo katoliškemu centru, da jo sam kriv, ker je preveč podpiral poljsko propagando in podpiral v drž. zboru Poljake. Za Nemce je ta poljska zmaga zaradi tega neprijetna, ker sedaj vidijo, da vse naredbe proti Poljakom niso niC pomagale, temveč imajo baš nasprotni upliv.
Bosiia-Hercegovina. — Časopisi naznanjajo, da jo kupilo noko ogersko društvi« v Bosni ,majdan" (rudokop), v katerem so našli sled zlat a. Carski geološki zavod na Dunaju je baje cenil rudokop na 3'/s milijone gld. Delnice tega društva so povišane v zadnjih dneh za 200 gld. — t8. pr. ni. čutili so potres v Mostam. — Sarajevsko c. kr. poštne in brzojavno ravnateljstvo je izdalo 41 stranic obsegajočo knjižico »Mi-litar-Post-Course in Bosnien und der Herzegovina", v kateri so zabeležene vse pošle in vozni redi na poštah s cenikom. Knjižici je dodan tloris (zemljevid) Bosne'Hercegovine in novopazarskega san-džaketa. Dobi se pri ravnateljstvu za 20 kr.
—  V Sarajevu imajo novo deželno bolnišnico, ki deluje jako blagodejno za potrebno ljudstvo. Zadnja „N a d a" prinaša sliko boinice in raznovrstne druge slike iz bolnišnice po fotografijah. S temi slikami nas „N a d a" se-znjanja z velikim novodobnim zavodom v Sarajevu. Ker smo že pri „Nadi", naj povemo, da je »Bošnjak" (polil, tednik sarajevski)  ponatisnil našo 30clno o   „Nadi".
Srbija. — Srbska skupščina so snide 20. t. m. — Kraljica Natalija pride \ Belgrad 28. t. m. — Kakor v Italiji, tako cvete roparstvo tudi na balkanskem Pie-montu, — v Srbiji, kjer so uničili 300 kinctsk.il) hiš iakozvani »hajduki* v glavnem svojem sedežu v užiekem okraju. Tako poroča časopis „Odjek", ki temu pristavlja: »Dozdeva se. da se nahaja ljudstvo v užiC-kem okraju, kakor ono v sosednem novo-pazarskem sandžaku (okrožju).
Bolgarija. — Sobranje je pričelo svoje delovanje 31. pr. m. — PriCakuje se koneCno, da prestopi k pravoslavni Ko-buržanov sin Boris. »Svoboda* javlja, da želi bolgarska vlada uredili svoje gozde po primeru ostalih držav in da je vsled tega odločila poslati v inozemstvo jednega svojega gozdarskega uradnika, kateri bi si oglodal gozdno upravo na ptujem in potem uredil domaČo.
Rusija. — 4. t. m. je bila prva obletnica smrti cesarja Aleksandra III. — Ruski minister notranjih poslov D urno v o je imenovan predsednikom ministerskoga sveta, o na njegovo mesto je prišel njegov namestnik Goremikin. — Neki ruski časopis je priobčil članek, v katerem opozarja na lo, koliko je Nemcev v Rusiji, in da se vedno množe. posebno biizu nemške meje. V 28 srednjih ruskih gubernijah pride na 10 Rusov jeden Nemec. Neugodneje jo pa za Ruse ob meji. Tako je v risleskem ozemlji skoro dvajsetkrat toliko Nemcev kakor Rusov. V ploski guber-niji pride celo še le na 25 Nemcev jeden Rus v kalijski na 45, v petrovski na 72 Nemcev jeden Rus. V tem oziru so pr.vi-slenske pokrajine še za baltiškimi, kjer že od nekdaj prebivajo Nemci. Ruski časopisi pravijo, da je to upliv nemškega sosedstva. Seveda večine v teh krajih Nemci nimajo, kajti večina prebivalstva je poljska. Za Rusijo je baš tt> neugodno, da so tudi Poljaki bolj naklonjeni Nemcem nego Rusom. V Rusiji se je že marsikaj ukrenilo, da se pomanjša število Nemcev ob mejnih krajih, a te naredbe nimajo dosti uspeha.  Posebno  indu-
strijska podjetja so sedaj v rokah Nemcev. — Te dni so bili zagnali velik hrup vsled nastavše govorice, kakor da bi bila Rustjr s Kitajem sklenila posebno zvezo. Zunanji raski minister knez Lobanov je to zavrnil kot neresnično; na to so bili raziresii laž, kakor da bi bil organ zunanje ruske vlade priobčil oster članek, naperjen proti Angliji. Na borzah so vzeli to hitro za resnico, papirji so začeli padati, v tem ko naznanjajo iz petrograda, d.i tam smatrajo položenje mirnim.
Književnost.
»Epizoda iz kulturne zgodovine goriške* ali „košce& zgodovine goriškega e. kr. gimnazija* je naslov knjižici, ki jo je ravnokar izdal veleč, kanonik in profesor v p. Mons. Andrej Maruš iT-. Posvečena je brošurica preblagorodnemu gospodu Andreju baronu \Vinkler-ju za njegov 70-letni rojstni god 9. t. m. — Z ozirom na tožbe po časopisih I. I ti'Xi. -4., da razmere na goriškem gimnaziji! niso kaj povoljno, ter tla sn jo si o v o n s k o - i t a I i j a n-sko pe t jo celo v o e r k v i odpravilo, podaja knjižica kratka zgodovino Šolsko-c»-rkwnog.i petja v Gorici, zlasti na uormalki (v.tdniri) in gimnaziji, pa vpleta vmes m;ir.->ikaj ranimi -voga. Cerkveno petje jo pisatelju vaze« f.ini-telj šolske odgoje in dušne kulture. Od tod naslov knjižici. — Posvetil je Mori*. M svoj spis prcbl. gn.<ip. baronu \Vinklcrjii zalf>, ker je bil \V. kot učenec »pred pc ver* na nnrmalki in gimnaziji, pozneje gimnazijski adjuukt in učitelj jepopisja. Kak korak od le pohlevne službe na gimnaziji do iije-govegi. slovečegu deželnega pri>dsedui.šfva tia Kranjskem' Bog živi odličnega gosp. jubilanta in ohrani ga še mnogo let zdravega pa krepkega in delavnega, kakor zdaj!
Knj.žica se bode dobivala pc 10 kr. (v dobroton namen) pri Pallieb-u, \Vokiilatu, pa tudi v »(Jonski tiski-.ni* A. C
- Ljubljanski knjigovez g. Ivan limon-je izdelal lične platnice za Stritarjevi! knjigo »Pod lipo", katero je i/d :la letos dm/ha sv. Mohorja. Cena komadu je le 20 kr., po pošti 25 kr., za ver komadov skupaj pa poštnino prosto. ¦-- Poverjeniki nuj bi opozarjali ude na le platnico že pri razdeljevanju knjig. Platnice so vredno postavljene cene!
»ljubljanski Zvon". -- V II. slev, prinaša prav Lskavo oceno povo.-ti »Plemenita srci*, katera jo izšla v'.I. snopiču »Knjižnico za mladico". - V Uli številki je pričela povesta »V o d i š k i s a in o t a r". katero jo spisal isli D o h r a v e e, ki je spisal tudi krasno povest »Smodili1' v zadnji »Slov. knjižnici''.
— C. kr. kmetijska družba kranjska , izdala knjigo: nIJmiio čebelarstvo", katero je spisal Jarnej Cerne, bivSi učitelj na deželni kmetijski šoli na (iriiui.
Ker so zadnji čas naši čebelarji zelo popra.scviili po slovenski knjigi o Čebelarstvu, spisal je tako !:njigo gosp. Cerne ter je svoj rokopis pred.ožil slav. deželnemu odboru kranjskemu, kateri jo rokopis nagradil.
Družba, katera jo knjigo sprejela v založbo, priskrbela jo mnogo ličnih slik, dala je knjigo natisnit na lep papir ter lično vezat v platno.
Navzlic temu jo družba postavila tako nizko ceno, da si knjižico lahko omisli vsak slovenski čebelar. Knjiga so prodaja samo vezana in slane izvod v p i s a r n i i m e-n o v a n e d r u ž b e s a m o 35 kr.^ p o pošti poslan pa 40 kr.
V naši deželi je lopo število čebelarjev; ne bi jim škodovalo, ako kupijo to zeli) skrbno sestavljeno knjigo.
Heimeberg-Seide            !
— mir iicht, tvenn direkt ah meinen Kahrikrti l>ezoj;en ~ sclnvarz, wciss umi farbijj. von 35 kr. hi-s 11.11.05 |>.Meter— glatt, ge.slreift, karriert. (,'Bimislert, Hamnste etc. (ca. 240 vcrsclt. Qnal. umi 2000 verseh. Farben. Uessins etc), porto- und steuorfrei ins Haus. Muster umgelientl. Doppellcs Briefporto n. ti. Sclnvciz. Sei<Ien*Fiilirikcn 0. Ilenncbcrgr(k. u. k. Holl.) Zlirich
Spričevalo.
Profesor Gaetan La Farinu i/  Pa-
lerma je izdal goriškemu obrtniku gosp. Fran Tomadoni-u in dr.  to-le spričevalo:
Po v.•(• :ratni skušnji smatram za dolžnost naznaniti, da je goriški grenki eliksir (V Amaro Goriziano), pripravljen pri tvrdki Franc Tomadoni in dr. v Gorici, pravi preporoditelj želodca, kajti poživlja tek, olajšuje prebavo in bistri razum.
Okus te pijače je edini svoje vrste, močno krepčajoči in nemudoma delujoči na moralo.
Podpisanec pričakuje, da bodo uporabljali goriiki grenki eliksir tudi drugod, posebno v Italiji, kajti med vsemi drugimi pijačami take kakovosti jo najbolj krepčajoči in prenavljajoči.
Palermo, 1(5. oktobra 1895.
Gaetano La Farina.
Ta priporočena pijača se dobiva pri izdelovalcu na cesti Franca Jožefa G4. v Gorici.
Rupestris Monticola,
ki je najboljša podlaga in razno druge ameriške trte; — raznih vrst marelice, jablane in vrtnice; murve
z lepim listjem, prodaje po nizkih cenah
Jnsip Strekelj v Komnu. Oznanilo.
Dne 24. oktobra zgubil sem podpisani od Gorice do mitnice pod Sv. Goro zavitek volnenih rut za ženske, visoko vrednosti. Prosim doličnika, kater je to blago dobil, naj izroči meni ali pa donese uredništvu »Soče"; za nagrado dobi primerno odškodnino.
Ivan Sovdat, voznik v Idrskem.
St. 3278.
Razpis službe.
Na naši deški ljudski Soli s pravico javnosti v Trstu se razpi-jje služba učitelh voditelja z 800 gld. letno plače.                J"
Postavno opremeljene prošnjo naj «,, do 20. novembra t. 1. dopoSiljajo •
.Vodstvo družbo sv. Cirila in MetoiU v Ljubljani."
Vodstvo družbe .«¦. (Urila in Metoda
v Ljubljani, 28. oktobra 1895.
Hranilnica in posojilnim r Tolminu, wg. zadrug /. neomejeni! zave/o.
VABILO.
K izranrednenm občnemu zboru „Hr,i-neoiii.
1(>-uri v občinski dvorani radi premombe pravi! v^Ii'ti odloka okrožnega sodišča v Gorici z dne 5 sopt. t. 1. si. '.HM vabi
Naoclništvo.
I    Anton Potatzky
*            / Raštelju itv. 7 v Gorici
*  prodajalrica  drobnega
*  in nttrnberškega blaga
*                        na drobno in na debelo.                      9
*  —---------------------------------- 4
J                     .ledino                     '»
|   in najcenejše kupovališče.   |
«                    Posebna zaloga                    I
*   za kupovake in razprodujalec na dežoli,   •»
*               za   krošnjatje in «:unjarje.              %
*                Največja zaloga                |,          .......................„............,„„ „,,
*   čovljai^kib.   krojaških,  pfearekih,  popo-  % j !lil"ic(> '» posojilnico,   rog.   zadruge z net «          tovulniii in kadiinib potrebščin.          J . zavtzo", ki bode  dno lzMiov. 1895. ob
*               Zimska obuvala.               %
*   Vozički in stoli na. kolescih za otrok*.'. ¦•% «                                                          •)
*              Strune za godala.              ?
%  Po: ^bnost: Semenu za zelenjavo in trave. j>
*            Prosim di.Sro paziti na  »Mnlov:            2
| Na sredi Rašteija štv. 7. %
*                                                       *
Gostilna Antona Vodopivca
(l*ft doitiui'«* «|iri  1'n tn'li«»wiiwi
v Trslu, ulica Solifario štev. 12
se priporoe;! in i»bja;l;,i sla;. .-Iiiven>keinii *>b(ii:-tui Tr>t;l lil okolici', da j" p|i'4.ib-tjetia za hvoji' pro-tnre iu za m-m-IUc .'IV/.. Sokola" iz htstiif zaloiri- pravetra riiie^a in   belega,   nepokvarjenega   vina   po   doli
•izoai-cnib eeiiab.                                | ^
t"'rno prvaku luovuj po '.VI kr.ijf.-rjev lib-r j <% Kolo        .        (uovot    ,    t«      ' . '         .2
Ki/JIiisr »liriki, prva-ki (m.u.j po IS lil. r i ^ Modni frankinjii prvui. (nova) , tO „ I -• Stara viti... bela iu i-ma, ve.S.-tna. tnf-i \ 'Z v sodih pi» H> iu Is kr. liter, v M.-kleiih-ah ' * p.i liter prve \r-le po M>. ibuge po lil) kr tiriižiii.im   od .'» litrov ii.ipnj  t kr.  ceneje
. Hranite podgane In miil
miu^L pl. Kolij)i..-..vm.HKLKOUX-
Za trgovce in kroinjarje!
reliej^e ktlpov.lli^f e za vri«» vr.-te: uinxki> in žei^ke nogavice, .I fig c rji-v o perilo, robce itd. v tovarniški zalogi
Jos. Manili, Dunaj
I. S.t.vvnl|M...-:til."i Uii-i-Un;/.'!,I M-.... I M.)
NajtovniS.il rir.fu-siljuti r po ivti znici in   jmfi  n ti   r s a
Preselitev
izdclovalnicc umetnih Gvcilic in nagrobnih vcnGcv!
Znana izdelovalnira umctiiili rvellic. na«.Tob!iiIi vencev in i url vaškega blnga
^E.RiES8NER-JA^
preselila •««> jo z (\w.mi ~2'.\. tiktoI>r<mi \
Nunsko ulico št. 3
nasproti nunski rorkvi ter se pripnroea i-fi.j;ik«Siu. da bi jo v novem prostoru mno^ohrojno obiskovali.
1               __                                                v
IZiililcvaJIc!!       I
iini rrlisk,   k,i[i|.;:.i     J"
i-l..-!!..   II.   f....!,..,,/,  t
bratje Placht,  t
|ilia In iiirilnni-Diliin      i-
tovarna za strune in:
glasbeno orodje,     l
5chonbach 379 pri "l/cbu, Čciko.        *
Z,I ? l,iWii./.ii;ill.l • Vi.;.i Cillllllu lil MtlHlie j.llln'illlii.     *'
'*  Gosli br«z lok«.         Loki.          Cflllo >¦   *
«j  koncerta,  lnm il< 1».        Citre /, i».\j.i-u.jsnn   <L
"»   i-...-n;k..iii.        Cilro   ¦/.  si.ij.-i t.jAifii   iiHi,iL..if:.   i.
2,        PiliHti  tiauto) xa koncBitaW.it i.ulil-    f
«?  ii-f.i l.-.» C. II. Vii- -        Klarinaii zm knn-    t
"*   corlo iz ;.'iwi;i(lilii.;M l.-..i C. I!. K-.. I),      Loki    i
'*  za gosli i!.l.                                     l'i(i l'o   j    ^
'^ Fsiilja te pa pA\nm psuelj.     Ur u unaja.» "^ i»tiji     ^
2             N.i-U |.i..miiio «»rllil,.r 1'lm-til" »ti             *• •i .ItnUil 1'IhiIiI-.                              X. * /;»,.;.#yv s, ,„¦„,(/„., Mk... /v«.-.-.,.*,. „i ,-i../l...    t ^ Iščemo liiJI spsmih lailsjinlkov p jinomciiili mhi.         * i«                                                                                         '*.
1       -,                   '                              1		
1  c ':         i^M                              1		
1  a> -       JP^L.                           1 ¦   >(n   .      ^Rrm.wieW                                 1		
1    S ~~       fi 1 ^  .    G	W$mm	i                  ~            1
pavst. pres •valo: Dunaj \,		1        "       " 2      1
1   V. ?	m   4	
1    N  3. 1        r>	|"**l	
\>	%mm\	1   mmmm* =2-1
O	fTil	1    —J j m | 1
O ^ L		1         1 cSI
k w\ i 1		
		
Mlekarija M. Wasrneyr
v Jivoliju" (Baroiiovšče      Rožna dolina) pri Gorici,
priporoča
dnevoma sveže zdravilno in za
dojence prirejeno mleko. Dolov« se v proilnjnlnu-i jrst\in pri
Ivanu Janeseh u
.,.r..j I-. Al|.i a-i:;. v Vrtin ulici (via (Jianlino).
Nad jO ter pripoznano za najboljše
"frOLLO-
»jfMLO
Pravro samo z gnrfinjim otisleora. Pred ponarejenim se svari.
KTer;j*rm**^**neTmi»rifr^^
ic>s^)>kisK>ajriat)tt]sk3sKikiaL]sk^]sK)ac)ss:i«y^
liibie olieB
lekarne        |«
Cristofoletti JJ
v Gorici.         ||
Tb pristni tlje je izlom sretlshfi pruti irsnii bilemim in proti splošni il»tento§listt - «H| J*
Cena ori^rinalni steklenici naravne vr-ie rm.-ue 7<> Ur., belo  t gld.                |j
je olje z železom/10 :ljt st f Ribje oljezle!ezniinoliisom.fet- g
3    /-;¦-¦    .            P°rote   P«sdmo tiravijo v kratkem prav potovo vse bolezni JJ
Cena
m kosteh,  škrofdii,  i>oinankanje krvi in složna oljiiemojrlost. Cena stekl, 70 kr, M
nervo/.niia in šibkim otrokom. steklenici 70 kr.
Opomin. Olje. katero dobivam naravnost z Norvoškejra. pretlno ga nalivam_v stekle-niče, vselej keniišfci preistem, tla morem svojim odjetmukom garantovati pristnost in ptl zdravilnost,
EHzir iz kine-Meza — Cristotbletti.
najbolje sodelujoče .-redslvo z ribjim oljem, je najbolje proti p«>-
iiian tkanju krvi
Cena steicleniei 60 kr.
;;
KI