Posamezni Izvod 80 groffev, mesečna naročnina 1 Ifllng GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE IZ VSEBINE: AVSTRIJSKE MEJE NA DNEVNEM REDU SLOVENCI V ITALIJI APELIRAJO NA ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV PROCES PROTI NACISTIČNIM ZAROTNIKOM MATERE 0 OBISKU OTROK V FLRJ RAZNARODOVANJE SLOVENCEV V KANALSKI DOLINT LETNIK lil. CELOVEC, V SOBOTO 17. IV. 1948 ŠTEV. 22 (115) Oborožena vstaja v Kolumbiji V prestolnici Kolumbije Bogoti je izbruhnila popoldan, dne 9. aprila 1948 oborožena vstaja in so zaradi tega pan-itmeriško konferenco, ki zaseda v tem mestu, odložili na nedoločen čas. Do oborožene vstaje je prišlo po umoru znanega voditelja liberalne stranke Jorga Elisiera Gaetana, ki so ga ubili pristaši vlade konservativne stranke. Ogorčene množice meščanov, ki so jih vodili liberalni prvaki, katerim se je pridružila tudi vojska, so se dvignili zoper vladavino konservativcev. V prvih popoldanskih urah jim je uspelo zavzeti večje število ministrstev in radijsko postajo. Liberalnim silam je uspelo začasno prevzeti oblast v mestu. Uporniki so naslovili po radiu razglas na narod o prevzemu oblasti, pozivajoč vse napredne elemente v borbo zoper konservativno vlado Marija Ospina Pereza. Po kasnejših poročilih dopisnikov časopisov iz Bogote je upornikom uspelo na juriš zavzeti poslopje parlamenta, v katerem zaseda panameriška konferenca. člani in osebje delegacij so še vedno V tretjem nadstropju poslopja pod zaščita vladnih čet. Vladnim četam je kasneje uspelo potisniti uporilhft> ‘iz pošiopja Parlamenta. Poslopje pa je še vedno obkoljeno po množici upornih meščanov, ki so ponovili več jurišev. Uporniki so poslali po radijski postaji v Bogoti razglas na prebivalstvo Kolumbije, v katerem sporočajo, da je liberalna stranka prevzela oblast v prestolnici in da je znani liberalni prvak dr. Darija Encanda postavljen za začasnega predsednika republike. Večina oboroženih sil v državi se je priključila upornikom. Kolumbijska Konfederacija dela je razglasila splošno stavko v vsej državi. Ogorčene množice demonstrirajo pred flnjeriškim veleposlaništvom. Na poslopje veleposlaništva so vrgli bombo in besni požar v tem delu mesta. Dne 11. aprila poročajo iz Bogote, da Se boji nadaljujejo. Osrednji in trgovski del kolumbijske Prestolnice sta v ruševinah. Zlasti hudi boji so bili okrog predsednikove palače, ki jo je branila predsednikova telesna straža z avtomatskim orožjem. Predsedniška palača, v kateri je zasedala panameriška konferenca je porušena. Vsi dokumenti in arhivi o konferenci so uničeni. Upor se je razširil po vsej Kolumbiji. ' Reuter prinaša skupno poročilo tujih izražen dvom, da bi liberalci sprejeli to ponudbo in prepričanje, da bo moral Perez dokončno odstopiti. Reuter iz Washingtona pa poroča, da se bo osnoval poseben odbor, ki bo pre-kontroliral, če tajna služba ZDA ni že v naprej bila informirana o revoluciji v Kolumbiji. Panameriška konferenca pa bo v Bo SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PROSLAVLJA 40. OBLETNICO SVOJEGA OBSTOJA velikim pevskim koncertom 24. APRILA 1948 OB 12 30 URI V MESTNEM GLEDALIŠČU V CELOVCU VSTOPNICE V PREDPRODAJI DOBITE PRI SPZ IN VSEH PROSV, DRiSJVJM. dopisnikov iz Bogote, da je ponudil Mario Ospina Perez upornikom koalicijsko vlado, ki bi jo sestavljalo 8 konservativcev in 6 liberalcev, vendar je v poročilu goti sprejela samo še antikomunistično resolucijo ter rešila nekaj glavnih vprašanj, rešitev ostalih vprašanj pa je preložila na poznejši čas. Demokratična ljudska Imata proti vključitvi Italije v zaoadai blok Italije Demokratična ljudska fronta J« objavila deklaracijo, v kateri zavzema stališče do vseh zunanje političnih vprašanj. V tej deklaraciji se glasi, da stoji De Gasperijeva vlada v tesni zvezi s histeričnimi reakcionarnimi grupami Amerike in Evrope in da namerava napraviti iz Italije žarišče imperialističnih spletk. Demokratična ljudska fronta pa STALIN: Mali narodi z velikimi enakopravni Gb priliki ratifikacije sovjetsko-finske Pogodbe je imel generalisim Stalin govor, v katerem je poudaril, da želi, da bi bila ta pogodba pričetek medsebojnega razumevanja in da bi odstranila vsa nezaupanja, ki so vladala med SZ in Finsko v preteklih 150 letih. Generalisim J. V. Stalin je dejal: >Moja želja je bila, da preidemo v naših odnosih v novo dobo, v dobo medsebojnega razumevanja. Ta pogodba mora odstraniti vsa nerazumevanja in ustvariti novo podlago za odnose med našimi narodi, biti mora izraz zaupanja in prijateljstva med obema državama. Ne smemo misliti, da se da nezaupanje med narodi odstraniti z enim mahom. To ne gre tako hitro. Vedno še ostanejo gotovi preostanki, ki pa mora-n10« da jih odstranimo in s tem ustvarijo0 osnove medsebojnega prijateljstva, ki naj postane močna tradicija, veliko delati in se odločno boriti. Obstojajo pogodbe, ki temeljijo na enakopravnosti in tudi pogodbe, ki so brez temeljev enakopravnosti. Sovjet- sko-finska pogodba pa je bila sklenjena na podlagi popolne enakopravnosti obeh partnerjev. Mnogi ne verujejo, da je pogodba med malim in velikim narodom, ki temelji na enakopravnosti sploh mogoča. Sovjetska zveza pa je prepričana, da so takšne pogodbo mogoče tn da naj tudi obstojajo. Sovjetski človek je mnenja, da ima vsak narod, velik ali majhen, svoje posebnosti, ki so samo njemu prirojene in jih dragi narodi nimajo. Ta posebnost pa je doprinos vsakega naroda k skupnemu zakladu svetovne kulture, ki ga s tem obogati V tem smislu so vsi narodi, mali in veliki, v istem položaju in vsak narod je vsakemu dragemu narodu enakovreden. Zato smo Sovjeti tudi mnenja, da bo Finska, čeprav je mala dežela, stala v tej pogodbi Sovjetski zvezi popolnoma enakopravna nasprotL Pri velesilah ne najdemo obilo politikov, ki smatrajo male narode za njim enakopravne. Večina teh politikov gleda z zaničevanjem na male narode. Včasih celo niso odporni, da prevzamejo žanje kakšno enostransko »garancijo«. mokratična ljudska fronta je, da postane Italija element miru in stabilnosti v Evropi in v svetu. Voditelj KP Italije Togliatti je izjavil preteklo nedeljo na predvolivnem zborovanju v Milanu, da se bo Demokratična ljudska fronta odločno zoperstavila vključitvi Italije v zapadni blok. Togliatti je nadalje ugotovil, da sta ministrski predsednik De GasperL in zunanji minister Sforza že prevzela obvezo, v slučaju votivne zmage krščansko demokratične stranke, priključiti Italijo zapad-nemu bloku. Zanimanje ZDA za izid italijanskih parlamentarnih volitev se ni pokazalo končno samo z željo, da bi v Italiji imela oporišče, ki bi v slučaju bojevitih konfliktov v Evropi olajšalo uporabo atomske bombe. Togliatti je izrazil svojo zaskrbljenost glede zunanje političnega zadržanja De Gasperijeve vlade in poudaril, da bodo stali socialisti in komunisti zopet v prvih vrstah, če bo treba braniti svobodo. zahteva v interesu obnove in zaradi svetovnega mira lojalno sodelovanje z vsemi državami in vsemi narodi, ter stremi za tem, da se goji in pospešuje tradicionalno prijateljstvo med Italijo in Ameriko. Napram Sovjetski zvezi in deželam vzhodne Evrope bo Demokratična ljudska fronta vodila politiko trgovske izmenjave, da bo tako pridobila Italiji spet tržišča, brez katerih bi bila Italija izpostavljena stalni krizi. S FLR Jugoslavijo se bo Demokratična ljudska fronta direktno pogajala, da bi s tem dosegla pravično rešitev mejnega vprašanja in na trdni podlagi zgradila prijateljsko in gospodarsko sodelovanje med obema narodoma. Demokratična ljudska fronta je mnenja, da je najvažnejši predpogoj za ljudskim interesom odgovarjajoči) zunanjo politiko, da se odklonijo vse petične ati vojaške zveze, ki bi kršile ali zoževale neodvisnost, avtonomijo in nevtralnost Italije. Zato zahteva Demokratična ljudska fronta, da se vse stranke slovesno obvežejo, da pod nobenim pogojem ne bodo pristale na vključitev Italije v katerokoli zvezo, koalicijo ati blok, ki bi zasledoval vojaške cilje. Cilj zunanje peditike, ki Jo zastopa De- V splošnem pa ti politiki z malimi narodi ne sklepajo pogodb na podlagi enakopravnosti, ker ne priznavajo male narode njim enakovredne. Generalisim Stalin je zaključil svoj govor: »Sovjetsko-finska pogodba pomeni izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Finsko republiko.« Enotna delavska stranka v CSR Predsednik . soc.demokratsko stranke na Češkem Fierlinger je napisal članek, v katerem obravnava sklep predsedstva* socialnodemokratske stviudue, ki bo svoji konj^rrenfei bne 17. in 18. t. m. predložiti a /.družitev s kumunistično partijo. V tesni članku pravi: »S pritiskom ameriškega imperializma na vso Evropo se je razvoj dogodkov zelo pospešil. Nasilno vmešavanje v Italiji in podžiganje krvave državljanske vojne v Grčiji, podpiranje krvavega generala Franca v Španiji in poskusi oživitve nemškega šovinizma ne predstavljajo samo del velike borbe, ki jo vodi svetovna reakcija proti socializmu. Najboljše namere in načrte dveh velikih državnikov — Roosevelta in Stalina — so popolnoma poteptali. To zelo nevarno vlogo igrajo vsi lažisocialistični prvaki, ki se navadno skrivajo za gesli humanizma in demokracije in popolnoma zavestno služijo reakciji. Tako pomeni tudi govor Leona Bluma tik pred italijanskimi volitvami zavračanje vsega, za kar se je francoski socializem celo stoletje boril. Ti ukrepi so privedli tudi do februarskih dogodkov v Češkoslovaški, kjer so sovražniki socializma poskušati izzvati državljansko vojno kakor v Grčiji.« Opozarjajoč na poskuse imperialistov, da bi napravili iz Berlina, Aten in Madrida izhodiščne točke za nove imperialistične poskuse, da bi strli moč ljudske demokracije v Evropi, ter na podporo, ki jo nudijo češkoslovaškim izdajalskim reakcionarnim agentom v tujini, da bi razbili češkoslovaško narodno enotnost in porušili češkoslovaško državo — piše Fierlinger: »Naša javnost je pozdravila predlog centralnega sindikalnega sveta o skupni listi ljudske fronte na volitvah. Ta korak vodi do logičnega zaključka: Če bomo šli skupno na volitve, tedaj jo nepotrebno odlagati združitev naših dveh delavskih strank. Cim prej bomo napravili ta zadnji korak, tem mirnejši bo naš nadaljnji razvoj, naše delo pa uspešnejše.« SPORAZUM MEI) ZSSR IN ŠVICO Vlada ZSSR in federalni svet Švico ata odobrila pogodbo o blagovnem prometu med ZSSR in Švico in sporazum o vzpostavitvi trgovinskega predstavništva ZSSR v Švici, ki sta bila podpisan« 14. marca v Moskvi. Oba sporazuma sta veljavna od 1. aprila 1948. Slovenci v Italiji apelirajo na Organizacijo združenih narodov Glavni odbor Demokratične fronte Slovencev v Italiji je poslal kot predstavnik slovenske narodne manjšine glavnemu tajniku OZN Trigue Lyeu spomenico o položaju slovenske narodno manjšine v Italiji. ' V spomenici se poudarja 80 letno zatiranje beneškiii Slovencev, katerih položaj sc niti po drugi svetovni vojni ni izpremenil. Italijanska vlada ima beneške Slovence tudi zdaj za Italijane in ne priznava pravnega obstanka Slovencev v videmski pokrajini ter zapira njihove pripadnike. Italijanska vlada ne priznava beneškim Slovencem pravice do slovenskih šol, a oborožene nacionalistične tolpe, tako imenovani trikolori-sti, terorizirajo beneške Slovence. V .Goriški pokrajini, Kanalski dolini in Beneški Sloveniji je zdaj enako stanje kakor pod fašističnim gospodostvom. Ko so italijanske oblasti prevzemale upravo, so organizirane tolpe italijanskih šovinistov pri belem dnevu ob pasivni asl-stenci italijanskih varnostnih organov napadle 70 zasebnih stanovanj in lokalov Slovencev ter večinoma pokradle, razmetale in uničile pohištvo. italijanske oblasti niso storile ničesar, da bi razveljavile fašistični zakon o ita-lijamziranju slovenskih priimkov. Prav tako niso ničesar ukrenile, da bi dobila slovenska prosvetna društva nazaj svojo imovino. Tudi sedaj pred parlamentarnimi volitvami so Slovenci zapostavljeni. Votivne komisije številnim Slovencem niso priznale pravice italijanskega državljanstva. Na koncu spomenice zahteva Demokratična fronta Slovencev v Italiji, da se po določbah mirovne pogodbe in ita lijanske ustave s posebnim zakonom zajamčijo Slovencem nacionalno pravice, kakor pravica do slovenskih srednjih in osnovnih šol, enakopravnost slovenskega, jezika pred sodišči in drugimi javnimi uradi, namestitev slovenskih uradnikov v krajih, kjer bivajo Slovenci, svoboden razvoj vseh političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij in da * ustrezajočimi ukrepi nastopi proti vsem javnim organom ali zasebnikom, ki kakorkoli kršijo z zakonom zajamčene man jšinske pravice. Demokratična fronta Slovencev v Italiji zahteva, naj stori generalno tajništvo OZN potrebne korake, da bodo izpolnjene upravičene zahteve slovenske narodne manjšine v Italiji v smislu določb mirovne pogodbe in na temelju naravnih pravic, ki jih ima sleherni narod. Proces proti nacističnim zarotnikom V Gradcu se je pričel dne 31. marca 1948 proces proti nacistični podtalni organizaciji, ki je v letih 1946/47 skušala v Avstriji ponovno razširiti nacionalsocialistično ideologijo. Na zatožni klopi jo šeslorica nacističnih zarotnikov, ki so bili glavni kolovodje te podtalne organizacije. Vsi obtoženci so bili vidni funk-cfAannri' NSDAP ali bivši Hitlerjevi oficirji, ki so poskusih svojo organizacijo oborožiti in pričeti z zahrbtnimi Denar, ki so ga potrebovali za svo,. ie akcije, so si oskrbeli potom črne borne in tihotapstva. Kakor poroča k temu avstrijski tisk, predvideva zakon za vse njihove zločine smrtno kazen. Na procesu se je odkrilo, da so imeli obtoženci tudi zveze z inozemskimi off-cirji in s funkcionarji OeVP in da so hoteli svoje ljudi spraviti v britansko tajno obveščevalno službo. Iz izjav prič je razvidno, da je. ta zarota delovala že v letu 1946 pod imenom Alpensportverein Edelweiss : in imela stike z nacistično podtalno organizacijo Edehveiss-Piraten : na Bavarskem. Obtoženci so v teku procesa poskušali izvodih sodišče od dejstva, da so bili povezani z vidnimi predstavniki OeVP in SPOe. Eden od obtožencev je s tem v zvezi trdil, da je bil v jeseni 1946 povabljen na razgovor s komunističnimi funkcionarji, kjer bi bil navzoč tudi komunistični narodni poslanec Ernst Fischer. Ta poizkus se je izjalovil, ko je pri razpravi dne 14. aprila t. 1. prebralo sodišče telegram Walterja Zoufala iz Dunaja, v katerem imenovani prosi, da ga sodišče zasliši kot pričo v tem procesu, ker so izjave obtožencev p razgovoru med bivšimi voditelji. »Hitler-Ju-gend« in komunističnimi poslanci neresnične. Očividno so hoteli zarotniki odtegnit? sodišče in javnost od dejstva da so imeli slike s predstavniki vladnih strank in da bi imena istih ne prišla na dan. VRNITEV PREMOŽENJA HEIM-WEI1R0VCU STARHEMBERGU Knez Starhemberg, ki je bil do leta 1938 vodja avstrijskih Ileimvehrovskih fašistov v Avstriji in ki živi sedaj v Ar-gehtiniji, zahteva že dalj časa od avstrijske vlade povrnitev svojega imetja, ki je skupne vrednosti 10 milijonov predvojnih šilingov. Za časa Dollfussovega režima je bil sprejet v avstrijsko vlado, kjer je ostal do 13. marca 1938. Za časa prve avstrijske republike je Matere o obisku otrok v FLRJ Starši, katerih otroci se šolajo v svobodni domovini, so potovali pretekli mesec v Jugoslavijo na obisk svojih otrok. Slovenska mati iz Železne Kaple piše o tem obisku: Kar smo občutili, ko smo se pripeljali jz Podrožčice skozi predor na svobodna tla, vc le tisti, ki je to sam doživel. Spoznali smo, kaj je resnična svoboda, spoznali pa tudi, kako lepa je naša svobodna domovina in kako se tam trudijo, da bi rano, ki jih je Jugoslaviji zadal okupator, čimprej zacelili. Za naš prihod je bilo vse pripravljeno. Dobili smo potne liste in se takoj odpeljali naprej v Ljubljano, kjer so nam ljubljanske žene pripravile prijazen sprejem. Pripravile so za nas najboljša prenočišča in tudi dobro večerjo. Drugi dan pa smo se podali vsak na svojo stran, ker vsi smo komaj čakali svidenja s svojimi otroki. Ena skupina nas je šla v Kranj, kjer so nas čakali naši otroci že na kolodvoru. Prisrčno je bilo svidenje in marsikatere oči so bile rosne, saj je minulo že več kot dve Jeti, odkar smo sc zadnjikrat videli. Sprejele so nas tudi žene iz Kranja ter poskrbele, da bi bilo naše bivanje tam čim prijetnejše. Zadovoljni smo bili, saj smo bili pri svojih ljubljenih otrokih, s katerimi smo se veselo pogovarjali. Pripovedovanja in izpraševanja kar ni hotelo biti konec, vsakega je pač zanimalo, kako se je drugemu godilo. Polni veselja in hvaležnosti do svojih gostiteljev so nam otroci pripovedovali, kaj vse jim nudi nova Jugoslavija in kako dobro so preskrbljeni. To pa smo tudi sami ugotovili, ker tovarišice iz vrst AFŽ so bratsko skrbele za nas in se potrudile, da nam izpolnijo vse naše želje. Ob obisku naših otrok smo imeli priliko spoznati tudi novo Jugoslavijo', o kateri širijo na Koroškem tako neresnične vesti. Življenje je tam povsem drugo, kakor pri nas v Avstriji. Tam vlada resnična svoboda, ljudstvo je zadovoljno in ima zasigurane življenjske pogoje. Opazovala sem skupino otrok, ki so bili na poti v šolo. Vsi so bili dobro oblečeni in mi nasmejanih obrazov pravili* o svoji svobodni domovini. Pa imajo tudi zasigurano bodočnost in dane vse pogoje za uspešen razvoj in napredovanje. Kaj takega pa zmore samo država z ljudsko oblastjo, kjer ni več izkoriščanja in kjer so bili izločeni narodni škodljivci iz odločilnih mest.« gojil krvno sovraštvo do delavstva in delavskega gibanja. Razne akcije proti avstrijskemu delavstvu, kakor 12. februarja 1984, gredo na njegov račun. Dne 8. aprila 1948 je sporočila deželna finančna direkcija v Linzu, da je dobila od zveznega ministrstva za zavarovanje premoženja nalogo, da mora pričeti z reševanjem žalitev kneza Starhem-berga po vrnitvi njegovega premoženja. Kakor pa je razvidno iz izjave Zgornje avstrijske deželne vlade, je deželna finančna direkcija v Linzu že v novembru 1947 vrnila Starhembergu eno hišo z zemljišči v Linzu in jo dala v upravo njegovemu tukajšnjemu zastopniku, bivšemu Heimwehrovcu dr. Draxlerju. Oesterreichische Volksstimme« piše k temu, da je Starhemberg leta .1939, ko je živel v Švici, imel sialne zveze z GSringom in Himmlerjem, ki. sta tudi privolila, da so se mu stalno pošiljale zaželjene vsote denarja iz njegovega imetja v devizah. To je razvidno iz aktov, ki jih ima v varstvu avstrijsko no-.; tranje ministrstvo. Iz istih aktov je tudi razvidno, da je bil Starhemberg v tesnih] stikih z Mussolinijem, prav tako pa tud* verno služil Hitlerju. Značilno pa je, da ne lisk OeVP in ne tisk SPOe ne izgubita niti besedice, ki bi prikazala vsaj malenkosten protest proti takšnim manipulacijam na račun stoti sočih oškodovanih za časa fašizma. i Deželna konferenca žena KPOe v Lin-' zn je te dni javno protestirala proti vr-’ nitvi imetja Starhembergu ter zahtevala^ da se njegovih 13 gradov spremeni okrevališča otrok in bolnih. Kakor poroča sedaj avstrijski tisk, so bila knezu Starhembergu že s 1. januar-, jem 1948 vrnjena vsa njegova posestva.' Avstrijske meje na dnevnem redu V Londonu so pričeli pooblaščenci zunanjih ministrov razpravljati o vprašanju avstrijskih meja. Sovjetski zastopnik Koktomov je predlagal, da bi na tem zasedanju zaslišali tudi jugoslovansko delegacijo. Ker je britanski zastopnik zavzel k temu odklonilno stališče, je poudaril Kektomov, da Jugoslaviji kot zavezniški državi nikakor ne morejo odreči pravice, da do vprašanj, ki se je neposredno tičejo*, zavzame svoje stališče. Dne 14. aprila 1. L je predložil Kokto-mov pooblaščencem povabilo jugoslovanski vladi, v katerem se glasi, da bi Jugoslavija zavzela svoje stališče do teritorialnih in repatriacijskih zahtev do Avstrije, vendar sta britanska in ameriška delegacija ta predlog odklonile.* Ameriški delegat Reber je nato predložil osnutek pisma, v katerem so pozove jugoslovansko vlado, da predloži svoje zahteve v obliki pisane spomenice. Koktomov je predlagal dopolnitev tega pisma v toliko, da bi Jugoslovanska vlada sporočila pooblaščencem datum, kdaj ho* RAZNARODOVANJE SLOVENCEV V KANALSKI DOLINI V Kanalski dolini dosega raznarodovanje Slovencev s strani italijanskih oblasti čimdalje večji obseg. Skoraj vsak dan prihajajo v Rajbel, kjer živi večina Slovencev, novi Italijani iz južne in; srednje Italije, ki pod geslom Z)Ven s Ščavk terorizirajo in napadajo slovenske rudarje in delavce, da bi jih s tem prisilili k izselitvi. Slovenci v Rajblu še nimajo svojih slovenskih šol in so slovenski otroci prisiljeni obiskovati italijanske šole. Kljub dogovoru med Italijo in Jugoslavijo italijanske oblasti v Kanalski dolini še do danes niso dale Slovencem dvolastniških dovoljenj za prej hod meje. ____________________________________rf Slično piše tudi mati iz Dobrle vesi, ki je obiskala svoja sinova v Radovljici: Nova Jugoslavija posveča našim otrokom pri šolanju največjo skrb. Veselih obrazov so nas sprejeli na kolodvoru.^ Postali so v zadnjih letih drugačni, duševno in telesno močnejši. Zato se Plišovnikovi materi tudi nikakor ni čuditi, da ni takoj spoznala, svojega sina in je, ko jo je na koldvoru objel, začudeno spraševala: Al’ si dr’ la pravi?« Strmele smo, ko smo gledale, kako nova Jugoslavija obnavlja. Tu se gradi nova tovarna, tam bolnišnica, tam zopet nova cesta ali proga in to s takim navdušenjem, da ni mogoče popisati. Vsak posameznik dela v Jugoslaviji z veseljem, ker ve, da dela zase. Neki profesor nam je pravil, da Amerika noče vrniti Jugoslaviji zlata. Pa naj ga ima,« je nadaljeval, »šlo bo tudi brez zlata. Najboljše zlato pa so naše roke, roke našega delovnega ljudstva, katere bodo jugoslovanske narode privedle do blagostanja in jim zasigurale srečno bodočnost.« Tako je govoril profesor in tako govori sleherni delavec, sleherni kmet in sleherni inteligent, tako govori sleherni državljan, ker vsi ljubijo svojo domovino, ki jih je rešila suženjstva in tlačanstva ter jim zasigurala njihove živi jenske pogoje. če biti njena delegacija zaslišana. S tem predlogom se je strinjal tudi francoski zastopnik. Ameriški zastopnik Reber je nato dejal, da bi člen državne pogodbe o avstrijskih mejah sprejel, ako bi Jugoslavija svoje teritorialne zahteve spremenila in prinesla sprejemljive predloge o korekturah meja, kar pa je Koktomou odklonil in obstal na tem, da se zasliši najprej jugoslovansko delegacijo. Pooblaščenci so se nato zedinili v (o--liko, _ da se Jugoslavija povabi in v>, obliki memoranduma predloži svoje te*' ritorialne zahteve do Avstrije. NAPAD NA ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE Pred kratkim je bilo v Tržiču zbor<$ vanje Ljudske fronte, na katerem je go*, voiil komunistični poslanec Roveda. CTa^ ni demokrščanske stranke ter drugih) neofašističnih strank in istrski begune* so napadli udeležence zborovanja, vendar jim ni uspelo razbiti zborovanja. Po zborovanju je policija prepovedala po^ slancu Dovedi govorih v tržaški ladlft delnici. •' ^ CjSsfeSft SŠŠlŠšO Nov jugoslovanski prekomorski parnik. V soboto je prispel v roško pristanišče nov jugoslovanski prekomorski« parnik »Bosna«, ki ima 12.253 ton. Množica Rečanov je priredila ladji in njeni posadki slovesen sprejem. V imenu vlade LR Bosne in Hercegovine je bil pril sprejemu navzoč minister Vašo Buto-zan. Costu Golobrdo — Breg izročena prometu. Dne 30. marca je bila izročena prometu nova poldrug kilometer dolga cesta Golobrdo •— Breg v zapadnih Brdih. Krivična razmejitev v Brdih jim je presekala ceste, polja, vinograde in travnike, ponekod loči tudi gospodarska poslopja od hiš. Vaščani šo si pričeli sami utirati pot, da bi se povezali — s svojim središčem. — Novo Gorico in ostalimi brdiškimi predeli. S prostovoljnim delom so izvršili ves izkop in druga zemeljska dela. Tlakovanje in druga tehnična dela na novi cesti pa so izvršili! delavci okrajne uprave za vzdrževanje cest. Ob nedeljah so prihiteli na pomoč tudi prostovoljni delavci, kmetje in mladina iz okoliških vasi. Neke nedelje pa' je dospela na to gradilišče tudi mladinska brigada iz Nove Gorice, da pomaga prebivalcem te skrajne slovenske vasice na našem zapadli. V Jugoslaviji bodo letos zgradili okrog 4000 zadružnih domov, za katere izdelujejo načrte najboljši jugoslovanski arhitekti. 100 različnih načrtov je že zgolov-Ijenih in si bo vsaka vas lahko izbrala 'odgovarjajoči načrt. Med Račo in Rijeljino v Bosni bo l judstvo samo zgradilo 18 km dolgo nonnal-notirno železnico. Delati so začeli letos 15. marca. Proga bo gotova do 18. avgusta. V Makedoniji so lani zgradili 84 šol z 200 učilnicami za 8000 učencev. Po osvoboditvi je bilo v Makedoniji obnovljeno in zgrajeno 154 osnovnih šol. Letos bodo dogotovili nad 100 poslopij, ki so jih začeli graditi lani. 45. obletnica SPD „Matjaž” v Globasnici Šošlarjeva dvorana je bila preteklo nedeljo, dne 11. aprila t. 1. napolnjena do zadnjega kotička. Od blizu in cfaleč «o prišli gledalci, da skupno z globaški-mi prosvetaši prisostvujejo svečanosti 45. obletnice slovenskega prosvetnega društva Matjaž’'. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo so se globaški prosvetaši pripravljali na to proslavo. Pripraviti je kilo treba kulturni program ter urediti društveni oder, ki so ga nacisti popolnoma uničili. Zato so morali naši mladinci žrtvovati svbjc proste ure, ki so na kmetih, kakor znano; največkrat ponoči. Temu delu so naši mladinci posvetili vso svojo skrb, tako da je bil društveni oder za 45. letnico obstoja društva res dobro urejen. Kdor pozna zgodovino našega dru-štvdf ve, da pot, ki jo je v 45. letili svojega delovanja prehodilo, ni bila lahka. Od vsega početka je bilo izpostavljeno raznarodovalni politiki avstrijskih oblasti ter napadom narodnih nestrpnežev. O. g. Hojnik je kot takratni globaški kaplan dal iniciativo za ustanovitev izobraževalnega društva, ki bi združevalo •slovensko prebivalstvo v močno skupnost ter čuvalo ljubljeno slovensko besedo. Prirejali so igre in pevske prireditve, povsod pa se je izkazal prvi predsednik društva kaplan Hojnik kot požrtvovalen prosvetaš ih izvrsten režiser. Pil pa je tudi odločen Slovenec, zaradi čosai' so ga narodni odpadniki hudo sovražili. liščih in KZ-tih so sc znašli naši prosvetaši, drugi so zopet bili prisiljeni v Hitlerjevo vojsko. Če so povzročitelji vsega tega našega gorja mislili, da nas bodo s tem uničili, so sc zmotili. Nismo propadli, naši prosvetaši so se vrnili še bolj odločni in se po zmagi nad fašizmom s še večjim navdušenjem oprijeli prosvetnega dela. Ob tej priložnosti se moramo spomniti Turnerjevega Volbeja, ki je v borbi proti fašizmu dal svoje življenje za svobodo našega naroda in Jagrovih sinov Naceta in Lojzeta, požrtvovalnih prosvetasev, ki jih je tudi vzela zadnja vojna. Njihovo požrtvovalno delo nam bo vedno v dragem spominu. Vsega tega sc spominjamo ob 45. letnici našega prosvetnega društva in obljubljamo, da bomo po zgledu naših prednikov nadaljevali borbo za naše najosnovnejše pravice. Na proslavi je govoril predsednik Slovenske prosvetne zveze tov. dr. Franci Zwitter. Govoril je o naši prosveti ter o naših svečanostih, ki so predvsem kulturnega značaja. Spomnil se je naših velikih kulturnikov, kakor Prešerna, Levstika in drugih ter omenil še posebno naše koroške ljudske pesnike, kakor Lesičjaka v Globasnici, ki je živel v letih 1833 do 1909 in nam zapustil obilo lepih narodnih pesmi. Ob koncu svojega govora pa je poudaril, da je v času, ko se narod bori za najosnovjnejše člo- veške pravice, prosvetno delo še prav posebno velikega pomena. Pozival jc na še nadaljnje vztrajno delo v naši prosveti ter brez ozira na številna nasprotovanja od strani oblasti in razne provokacijo šovinističnih .elementov hoditi naprej po poti ■— izobrazbe k napredku in lepši bodočnosti. Predsednik društva tov. Pikalo je nato preeital imena tovarišev, ki jih jc občni zbor imenoval za častne člane društva. Med njimi je tudi pet še živečih ustanoviteljev, kakor Podevov In Cirgojev oče, Košutnik Tomaž, Uran-šek Franc in Rozalija. Vsem so je tov. Pikalo zahvalil za požtvovalno delo ter obljubil, da bodo mladi nadaljevali njihovo borbo do končne zmage. Sledila je igra Dom , ki opisuje ljubezen našega človeka do doma in zemlje. Igralci so položili v igro. ves trud. Najbolj je gledalce v svoji vlogi pritegnil Tine. Upamo, da nas bodo naši igralci prav kmalu spet razveselili z novo igro in da bo naše prosvetno društvo v prihodnjih 45 letih želo še večje uspehe, kakor do sedaj, predvsem pa, da bo naša beseda in pesem zadonela prav kmalu pod svobodnim soncem. Za nas vse pa velja, kakor pravi Simon Gregorčič v svoji »Velikonočni«, ki nam jo je krasno recitirala Pesjakova Pepca: Mi, bratje, pa z delom pripravljamo zdaj to silno slovansko mogočnost in z duhom preroškim nazdravljamo zdaj na slavno slovansko bodočnost! Parkrat so ga pričakovali, ko se .je Vračal z vaje na svoj dom in ga dejansko napadli. Danes ne živi več, vzela ga je pretekla vojna. Najhujša doba pa je nastopila za društvo po letu 1920. Nacionalna mržnja je prihajala vedno bolj in bolj do izraza in pritisk germanizacije se je povečal. Prvo prireditev po plebiscitu, ki so jo glo-bašani nameravali prirediti leta 1921, je zloglasni domači »Heiimvehrovec« s šestimi orožniki preprečil. Kljub temu in kljub še nadaljnjemu zatiranju se naši požrtvovalni prosvetaši niso dali ustrahovati, organizirali so nove prireditve in prosvetne sestanke in sc dosledno borili proti vsem narodnim zatiralcem. Toda tudi po nacistični okupaciji Avstrije ni zastalo naše delo. Slovenski 'lan leta 1938 je bil velika manifistacija našega ljudstva, njegove narodne zavesti in zvestobe. Hitlerjeva strahovlada jo zadala tudi nam hude udarce. Po zaporih, tabo- B1LC0VS Težak je danes položaj našega kmeta. Draginjo, ki se iz dneva v dan bolj grozeče in bolj bohotno zajeda v splošno gospodarstvo, najbolj občuti kmet. Kmečki proizvodi v razmerju s potrebščinami, ki jih potrebuje krnet, nimajo odgovarjajoče cene. Zadnji čas je, da se prilagodijo cene industrijskih izdelkov cenam kmečkih proizvodov. Od kmeta zahtevajo da naj oddaja svoje pridelke po cenah, katere mu diktirajo brez ozira na to, ali. je s temi cenami plačan njegov trud ali ne.. Naši kmetje stoje pred velikim yprašanjem: Kaj bo, če bo šlo tako naprej? Čuti sc veliko pomanjkanje denarja in marsikje so že začenjajo kmetije zadolževati. Spet se bližamo časom, ko bo kmet garal in se v potu svojega obraza trudil, da bo mogel plačevali obresti in davke. Spet bo postal kmet, kot nekdaj, suženj kapitala. Bog nas obvaruj, da bi nam odpovedala še letina, kot v zadnjih dveh letih, potem je propast neizogibna. Že sedaj gre našemu kmetu žito in krma h koncu, da niti že itak skrčenega števila živine ne more zadostno krmiti. Zaradi tega je živina precej shujšala, a kljub temu so našim kmetom predpisali oddajo živine. Pred nekaj dnevi nas je ponovno obiskal celovški okrajni glavar in bil je tokrat neizprosen. Tekom enega tedna je morala naša občina oddati preko 20 glav živine.. Oddati smo morali vprežne vole, breje krave, mlade telice ali junce, kar je pač kdo imel, ker baje rabijo to živino na Dunaju. S tem smo utrpeli veliko škodo, ker v vigredi ni pitane živine in za kosti ter kožo sc pa malo plača. Kdo naj kmetu poplača trud, ki ga je imel za rejo in gnojenje svoje živine? Hlevi se praznijo in čc je hlev prazen, bo polagoma prazna tudi njiva. 1LIJA EHRENBURG: 1848 - in slo let pozneje Na tisoče knjig lahko napišejo in dokazujejo, da so zmagali njihovo zaka-saclo izkrcanje, njihova tehnika, njiho-ve mesne konzerve, njihovi senatorji in njihovi dolarji. Mi predobro vemo, kdo j« zmagal. , V slehernem človeku, pa čeprav jo ž sivolas, je nekaj otročjega. Mi smo lic teli, naj bi se po zmagi nenadoma vs spremenilo, kakor v pravljici. Življenj Pa ni nobena pravljica. Desetega maj smo videli razvaline naših mest, razde Jane ulice, ponošene obleke, gube n obrazih naših dragih. Naše ljudstvo p je veliko zato, ker ni zapadlo zmedi, ke Ni začelo tarnati, marveč je krepko pr J°lo za delo. Čakala nas je še ena preis košnja, suša v letu šestinštirideseten jasno nebo, ki jo stiskalo srce. Dela p Nisni° opustili. Leto je bilo hudo, toda Nstem letu smo ustvarili toliko izredne *?a) da se je končalo dobro. Zadostuje k? ,?G' spomnimo tu dejanja Leningrad« | jo pokazal po čudežu obrambe čude bnove. Bel kruli na mizi, čaj s sladkoi Km, novi čevlji — vso lo je bilo plače no z napornim delom; in ponosni smo lahko, da nam je zdaj odleglo: to smo zaslužili. Nihče nam ni pomagal, hoteli so nas ovirati pri delu z grožnjami, obrekovanjem in sovražnim razpoloženjem. Rešili smo se sami, kakor smo se rešili tudi med vojno. Imamo plan, Stalinov plan, plan ljudstva, ki ni pisan po tujem diktatu. Nikomur nismo predali svoje duše, nikomur obljubili oporišč, koncesij in klečeplaziva. Anglosa si imajo radi izrek Moja hiša — moja trdnjava . Naj tudi vedo, da jc naša, sovjetska liiša — naša trdnjava, ki je uc more nihče zavzeti. Zavidajo nam lahko ne samo, ker smo preprečili morebitno inflacijo, medtem ko se duše dežele, kjer vlada kapital, pod težko odejo razvrednotenega papirnatega denarja. Zavidajo nam lahko tudi zato, ker smo mi, ki smo zaradi vojne največ trpeli, prej kakor vsi drugi odpravili sistem živilskih nakaznic; in ne samo zato, temveč tudi, ker smo dežela, v kateri zdaj ceno ne naraščajo, marveč padajo. Zavidajo nam lahko tudi zato, ker se pri nas nihče ne boji bankrota, krize ali nezaposlenosti. Z vojno groz,c in se je hkrati boje. Mi se drugih ne bojimo, težko pa je tudi za strašiti nas. V vojno ne verujemo, ker verujemo v vest narodov, v človeka, v napredek. Mi vemo, da gledajo milijoni Američanov s studom na amerSke časopise, polne obrekovanja in sovražnih besed. Mi vemo, da Evropa ni gospod Bidault in tudi ne gospod De Gasperi. Ameriški tolovaji nam lahko zavidajo tudi zato," ker nismo sami, ker so z nami vsi narodi sveta. Kdo pa je z oderuhi, z ljubitelji človeškega mesa, z ljudmi atomske miselnosti? Samo zakrknjeni pisuni in zakrknjeni morilci. Socializem jc v Rusiji zmagal. To, kar se je zgodilo pred sto loti v zavesti prvih komunistov, jc postala zvezda vodnica velikega naroda. Sovjetsko ljudstvo ni ubranilo samo najboljših tradicij evropske kulture pred fašistično podivjanostjo. Sovjetsko ljudstvo je vrnilo evropskim narodom vero v napredek, pravičnost in bratstvo. Leta 1848 je vihrala rdeča zastava nad peščico pariških proletarcev, zdaj vihra nad najmočnejšo državo sveta. Danes gleda Evropa z upanjem na nas: mi branimo njeno preteklost in njeno bodočriost. (Konec) Kako se naj potem preživljamo, ko ne bo več pridelka? Pa je prišel k nam 11. aprila 1948 tu«
  • 23 Klk«. Za prednaročilo 340 gramov rozin so torej veljavni samo odrezki 23 E, 23 Jgd, in 23 K. Kakor poroča ministrstvo za prehrano, dobijo za 1. maj, razen bodočih in doječih mater, vsi ki sprejemajo dodatne živilske nakaznice 'u litra ruma. Slovenska Prosvetna Zveza NAZNANJA: V sobolo, dne 17. aprila 1948 ob 19. uri priredi SPD Zvezda:: v Narodnem domu v Hodišah igro >Z lastovkami«. SPD /Zvezda gostuje v nedeljo, dne 18. aprila 1948 ob 14.30 uri v Društvenem domu v Št. Jakobu v Rožu z igro Z lastovkami«. SPD Bilka V Bilčovsu priredi v ne« deljo, dno 18. aprila 1948 ob 14.30 uri pri Odrajcu v Bilčovsu igro »Naša kri«. Št. Janžko SPD Svoboda« gostuje v nedeljo, dne 18. aprila 1948 ob 14.30 uri pri Cingelcu na Trati z igro »Prisega o polnoči SPD Edinost v škofieuh gostuje v nedeljo, dne 18. aprila 1948 ob 14.30 uri v Zahomcu pri Hrepcu z igro »Revček Andrejček«. V nedeljo, dne 18. aprila 1948 oD 14.30 uri gostuje SPD »Dobrač« iz Bra< ce v Pliberku v telovadnici z igro " Zla« to rog«. V Dobili vesi gostuje v nedeljo, dne. 18. aprila 1948 ob 14.30 uri v Narodnem domu SPD »Kajuh« iz št. Petra na Va-šinjah z igro »Glavni dobitek«. Igralci iz Loge vesi gostujejo v nedeljo, dne 18. aprila 1948 ob 14. uri v Št lovec«. Nekaj o krmski pesi Z vsestranskim razvojem mlekarstva se je naše kmetijstvo oprijelo v povečani meri pridelovanja pese. Pesa pač »žene« na mleko. (Seveda je vsak praktični gospodar preizkusil, da je potrebno ob po-kladanju pese živini nekoliko izboljšati suho krmo, da krave preveč ne shujšajo. V novejšem času peso nadomešča ansl-lirana (okisana) krma, ki ne »žene« samo na mleko, temveč dovaja telesu ob primerni sestavi silaža tudi potrebne redilne snovi. Kljub temu pa je pesa v gotovih primerih In predelih tudi za krave nenadomestljiva In za rejo svinj neob-hodno potrebna. Pesa nam da izmed vseli okopavin največ redilnih snovi. Zato pa stavi pesa tudi na obdelovanje zemlje in gnojenje znatno večjo zahtevo. Mnogi si obetajo obilnega pridelka predvsem od »prave vrste pese. Tu bi poudaril, da za pridelek suhe snovi pri pesi ni tako važno, ali se odločimo za debele »mesovne« krmske vrste ali za redilnejše, a drobnejše vrste. S sladkorno peso pridelamo na 1 ha sicer znatno manj kg korenstva, zato pa skoraj nič manj suhe in jedilne snovi, kakor z debelo krmsko peso. Pri sladkorni in pol-sladkorni pe3i bi bilo za upoštevati še znatno večji pridelek na pesnem listju, ki ga naši kmeti še vse premalo cenijo in ki vsebuje še enkrat toliko beljakovine kot korenine. Proti suhemu podnebju in suhim vremenskim prilikam so vodene debele pesne vrste, na primer ekcndorfska, manj občutljive. V splošnem je boljše, ako. sejemo peso naravnost na njivo. Sejana pesa dajo lepše pridelke. Presajanje je v gotovih primerih iz gospodarskih razlogov upravičeno. Zaradi obdelovanja z okopalniki in stroji naj bi bile vrste po 50 cm narazen. V vrsti pa naj bi stale rastline 20 cm vsaksebi. Za peso moramo zemljo po možnosti že v jeseni obdelati ter globoko zrahljati. Obilno gnojenje se pri malokateri rastlini tako izplača, kot pri pesi. Ni nam vseeno, če pridelamo na 1 ha 200 ali 800 met. stotov pese. V vlažnejših legah damo hlevski gnoj spomladi ter zaorjemo z njim tudi superfosfat (ali kako drugo fosforno gnojilo) in kalijevo sol. V suhih legah pa je bolje gnojiti že v jeseni ter tudi umetna gnojila dati že v jeseni. Pesa, predvsem na težki zemlji, ljubi apno, zato ji zabranamo po možnosti par tednov pred setvijo 1000 kg živega ali 2000 kg mešanega apna na 1 ha. Poleg običajne množine hlevskega gnoja (n. pr. 300 met. stot.) bi dali še na 1 ha: 300 kg kalijeve soli, 300 kg kakega fosfatnega gnojila in 300 kg dušičnega gnojila (salpeter). Salpeter zabranamo v eni tretjini količine pred setvijo, ostalo množino kot naglavno gnojilo pa v enem ali dveh odmerkih pred in po razredčenju zakopljemo. Lahko pa damo tudi ves salpeter kot naglavno gnojilo ter ga spravimo pri okopavanju v enem ali dveh odmerkih v zemljo. Okopavanje oz. rahljanje zemlje je za peso pol gnojenja. Ker je ročno okopavanje drago in na večjih površinah skoraj neizvedljivo, skušamo to izvesti na drug način. Površino zemlje ohranimo najlažje rahlo in oviramo razvoj plevela, še prodno mlada pesa požene iz zemlje, na ta način, da še pred »vzhajanjem« enkrat ali dvakrat branamo in sicer z branami z navpičnimi, topimi zobmi. Se boljše je, ako uporabljamo žičnate brane. Čim začnejo mlade rastline poganjati ter vse dotlej, dokler ne dosežejo višine najmanj 4 cm, z brananjem prenehamo. S tem pozneje seveda zopet lahko nadaljujemo do razredčevanja pese v vrstah in sicer z branami, ki imajo bolj na široko postavljene in ostre zobe. Ako brananje pravilno uspe, si prihranimo lahko prvo kop. Čim so dosegle rastlinice dva, tri lif ste, s širokimi motikami peso tako razredčimo, da ostanejo v vrstah v razdalji od 20 do 25 cm le posamezni šopki 3 do 5 rastlinic, katere kmalu do ene z roko izruvamc. Približno 4 tedne po tem razredčeva-nju naj bi sledila prva in edina ročna kop, pri kateri bi odstranili še preostale dvojne rastline. Po razredčevanju še v razniii časovnih razdaljah okopavamo z okopalkami ter končno osipamo. Osipanje ima to prednost, da glave manj ozelenijo in da se zemlja še enkrat zrahlja. V splošnem se ne priporoča preveč obiranja listov, ako hočemo doseči debelo peso. Dočim pri krompirju vedno poudarjamo, da mora priti gomolje čimbolj snažno v klet, je pri pesi izkušnja pokazala, da je za njeno trpežnost bolje, ako je ne snažimo preveč. Kočuški. Prednost lucerne v Izrabi zemlje Po pravici označujejo izkušeni gospodarji lucerno kraljico krmskih rastlin, vsaj ne poznamo zelenega krmila, ki bi nam dalo po množini in kakovosti toliko krme in toliko redilnih snovi, kot ravno lucerna. Dočim pridelamo suhe, črne detelje na 1 lia v najboljšem primeru 70 met. stotov, dosega pridelek suhe lucerne v posebnih primerih tudi 120 met. stotov. Seno iz srednjedobrih travnikov vsebuje 4%, suha detelja, pokošena v polnem cvetenju 5 — 8%, suha lucerna, pokošena v polnem cvetenju pa 6 — 9.5% prebavljivih beljakovin, torej one snovi, ki je najodločilnejša pri tvorbi mleka in mesa. Dodatek 1 kg suhe lucerne zmore dvigniti mlečnost do 2 litrov ter je vrednotiti suho lucerno pri pitanju svinj s krompirjem tako kot ječmen in oves. Koliko več bi zalegel pri pitanju dodatek drobno zrezane lucerne, kot kake manjvredne .pleve! In splošno znana je, da si s krmljenjem konj z lucerno prihranimo mnogo ovsa. Tudi je znano, da pri pokladanju zelene krme svinjam zaleže 8 kg sveže lucerne toliko kot 1 kg ječmenovega zrnja, Ako bi dali kravi sveže lucerne do nasičenja, bi nam morala dati ta 31 litrov mleka dnevno (seveda le v primeru, da bi bila tako visoka mlečnost živali prirojena.) Ob isti množini črne detelje bi nam mogla dati krava le 20 litrov mleka, če pa bi nudili živali zelenega ovsa (fure) do nasičenja, bi bilo mleka samo 11 litrov in ob krmljenju s samo zeleno koruzo do največjo množine bi zamogla žival dati dnevno celo le 9 litrov. (Mimogrede povedano sledi tudi iz tega primera, kako važno je za pravilno izrabo mešanje zelenih krmil — deteJjin tudi s slamo!) Iz vseh navedenih primerov smo mogli povzeti, da pridobimo z lucerno iz zemlje največje količine dragocenih be-ljakovinastih redilnih snovi. Za tvorbo beljakovin rabi lucerna na 1 ha 240 kg čistega dušika (kar bi odgovarjalo 12 met. stotom apnenega solitra), katerega pa rastlina ne odvzame zemlji oziroma dragim gnojilom, marveč brezplačno iz zraka s pomočjo posebnih gomoljišč na koreninah. 1 ha lucerne nam da v krmi tudi približno 250 kg apna, vsled česar je pri vzreji mlade živine tako silno važna. Apno je glavna sestavina kosti in v 15 litrih mleka je 10 dkg rudninskih snovi, med katerimi je apno najvažnejša sestavina. FRANCE BEVK: KAPLAN X MARTIN ČEDERMAC Gospod Martin ga ni nehal gledati. »Saj te bodo premestili, kamor želiš,« je slednjič zategnil. »Koga če ne tebe? Župnijo dobiš, župnik postaneš.« Skubin je za hip pomolčal. Ali ni iz poslednjih besed zvenel rahel porog? Ustnice so se mu skrivile v nasmeh. »Župnije ne dobim,« je stresnil z glavo. »Človeka vidijo le takrat, kadar ga potrebujejo,« mu je nehote ušlo z jezika. Kakor da se je tega prestrašil, se je naglo ozrl v Čedermaca. Dva dolga trenutka sta se zrla v oči. »Vsak dan si bil z njimi, ves njihov z dušo in telesom, a še jih ne poznaš,« se je Čedermac nenadoma zavedel iz strmenja. »Nikogar tako ne zaničujejo kot ovaduha in izdajalca. Saj je umljivo; preveč grdih zgledov so imeli v svoji zgodovini. Izrabijo ga, potem ga zavržejo in se ga sramujejo... Tega nisi vedel. Vidiš, kako si še mladi Zdaj visiš med dvema bregovoma ...« Skubin je zastrmel v avtobus, ki je bil privozil po cesti in obstal pred njima. Ni opazil, da mu Čedermac ponuja roko. Bilo mu je žal, da se je napotil v Vrsnik, a ta trenutek bi se že ne hotel ločiti. Hftd bi se vsaj malo opravičil in opral, prehudo mu je delo ponižanje. »Ako dovolite, vas še pospremim. Do Kobarida.« f »Ne, hvala! Ni treba. In nočem.« Segla sta si v roke. Ko je Čedermac pogledal skozi šipe, Je Skubin še vedno stal na cesti in gledal za njim. Tedaj se mu je milo storilo. Saj morda ni slab, le tako strašansko vetrnjaški je in nerazumljiv. Pa se je znova zakrknil. Pomahal mu je z roko, več ni mogel storiti. , * Avtobus je naglo vozil skozi dolino, mimo so bežale jesenske barve bregov. Čedermac jih je lovil z očmi. Razgovor s Skubinom ga je bil vznemiril in pomračil. Šele ko je izstopil, je čutil, da je to daleč za njim, vrnila se mu je vedrost. Do Severja je bilo še precej daleč, vendar ni iskal voza, krenil je peš po samotni cesti. Nebo se je bilo ujasni-lo, le posamezni oblaki so kot samotni otočiči še viseli na modrini. Jesenska priroda se je kopala v svetlobi, bregovi so bili ko okovani z zlatom- Čedermac se je razgledoval po gozdovih, ki so bolj in bolj izgubljali listje, po poljih s strni-šči, po pašnikih, po katerih so se leno premikale rjave lise pasoče se živine. Vas je čepela na položnem pobočju ob reki, obrnjena proti soncu. Slive, s kor-ci krite hiše, stisnjene v široko kopico; od daleč so delale vtis utrjenega mesteca Obkrožali so jo sadovnjaki in njive, ki so se raztezali prav do vode in še v breg do prvih melin in skal. Više v hribu je bil svet gol in pust brez grmovja in trave. Le visoko nad skalami, ki so visele, kakor da se bodo zdaj pa zdaj zrušile v dolino, so se raztezale senožeti in gozdovi. Prednja stena župnišča, ki je stalo poleg cerkve sredi vaši, je bila do vrha prepletena z divjo trto. Jesen jo.je čudovito pobarvala; rdeče, ki se je rahlo prelivalo na zeleno. Čedermac je pozvonil, z dvorišča se je oglasil pasji lajež in drobne stopinje. Skozi špranjo vrat je pogledal obraz živahnega dekletca, ki se je v trenutku vos razžarel in nasmehnil. »Ali so gospod doma?« »Da, prečastiti. Naj vstopijo. Marš! Kastor! Zakaj tako lajaš? Pes je obvohal novodošleca in mahal z repom. Župnik je hodil ob zidu sem pa tja in bral brevir. Ustavil so je, porinil naočnike na čelo in zastrmel nekaj trenutkov. Nato mu je z veselim obrazom in razprostrtimi rokami stopil naproti. Prijatelja sta se objela. »Kaj vidim! Kaj vidim! Pa nič nisi sporočil. Nič nisi pisal.« »Kaj bi! V glavo mi kane, pa pridem. Ali je kaj narobe?« »Nič, nič,« je hitel Sever zadovoljen in dobre volje. »Prav nasprotno. Saj sem Zaradi vseh navedenih vrlin poudarjajo napredni češki gospodarji, da se jim izplača sejati lucerno tudi v onih talno in podnebno tako neugodnih razmerah, v katerih uspeva le dve leti. Oni pač vzamejo v račun tudi izredno izboljšanje zemlje po lucerni, ker tako zelo obogati zemljo na dušiku in jo zrahlja tudi v spodnjih plasteh. Njene korenine segajo do 5 m globoko. Velika prednost lucerne v izrabi zemlje pa obstoja tudi v tem, da lucerno sejemo z uspehom še v tako suhih legali in zemljinah, v katerih bi nam črna detelja gotovo odpovedala, dočim nam ta ob dveh košnjah ostane samo eno leto ali dve, nam lucerna ob 3 do 4 košnji vzdrži v povoljnih prilikah tudi do 12 let. Kako doseči to, pa v prihodnjem članku! Kočuški KAJ ŠE DOBIMO Prednaročilo rozin in suhih češpljev. V 40. dodelitveni periodi dobijo normalni potrošniki in tisti, ki so v skupni prehrani (Gemeinschaftsverpflegung) v starosti čez 6 let 340 gramov rozin, otroci do 6 let pa dobijo 450 gramov češpljev. Potrebno pa je prednaročilo v času od 15. do 21. aprila 1948 za rozine na odrezke 23 E, 23 Jgd in 23 Klk, za suhe češplje pa na odrezke 16 Klk in 16 Klst živilskih nakaznic 39. dodelitvene periode. Prednaročilo je mogoče pri vsakem trgovcu, ki za to odreže navedene odrezke in zaznamuje nakaznico s svojim žigom. Na odrezke 24 Klk in 24 Klst živilskih nakaznic 39. dodelitvene periode pa dobimo 125 gramov kakava. Cena kakava za 125 gramov je 5.40 šilingov. 18. aprila spet poletni čas Po odredbi zveznega ministrstva za notranje zadeve se prične poletni čas v nedeljo, dne 18 aprila t. 1. ob 2. uri zjutraj. Ob tem času se premaknejo vse ure za eno uro naprej, to se pravi, od 2 na 3 uro. RAZGLAS Kmečka zveza za Slovensko Koroško sporoča, da od 24. aprila 1948 naprej lahko posreduje članom večje in manjše količine žganega apna. Za prevoz morajo preskrbeti sami. Prijave sprejema sekretariat Kmečke zveze v Celovcu. te čakal. Saj bi bil jaz prišel k tebi, a sem se bal.« »Tako hudi pa nismo. Ljudi še ne žremo.« »Malo manj, malo manj.« Čedermaca je ganil prisrčni sprejem. Sladko mu je stopilo v srce, počutil se je krepkejšega in mlajšega. Z nasmehom je gledal prijatelja. Koliko let se že nista videla? Postaral se je nekoliko, rahlo osivel, vid mu je malce opešal, a je še vedno svež. Z Morandinijem sta si bila prijatelja, res, a sta se ujemala bolj z razumom kot s srcem. Don Jeremija je samo mislil kot on, Sever je tudi čutil isto. Izobražen in preudaren, izkušen; imel je poseben dar, da je gledal v človeško dušo. Vzbujal mu je zaupanje, nihče tako; prav to ga je zdaj prignalo k njemu. »Kaj le stojiva?« se je spomnil Sever. »Tu je prepih. Stopiva v izbo! Ali si žejen?« »Počakaj!« ga je zadržal Čedermac. »Pojdiva najprej v cerkev! V cerkev bi rad pogledal.« Saj je še čas. Nekaj dni ostaneš pri meni, ne?« »Kako? Nocoj to noč, nič več. Ali ne veš, da je že petek? Nekaj bi rad na samem govoril s teboj... čisto na samem ...« ...................................... Izdajatelj, laatnlk ln založnik Usta: Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško. Glavni nrednlk: Dr. Franci Zwltter; odgovorni urednik: Franol Ogris, vsi Celovee, SalniatraBe8. uprava: Celovec, VOlkermarkter Strafie It. Dopisi ae na) pošiljajo na naalov: Celovec (Klagenturt), Poštami 1., Post* schllefifach 171. Tiska: »Kftrntner Volkaverlag G. m. b. H.“« Klagenturt, 10.-Oktober-StraBe 7.