Ustanouiteu slovensko - italijanske protifašistične zueze Vel iko zborovanje antifašistov v Šempasu - Nov duh bratstva v Primorju. Dne 3.7.45. so se zbrali v Šempasu predstavniki vseh poštenih, demokratskih antifašistov, Slovencev in Italijanov iz goriškega o-krožja, da si izvolijo odbor Antifašistične slovensko - italijanske zveze in njen pomožni organ : Komisijo za čiščenje fašistov. Skoraj 300 delegatov - Italijanov in Slovencev - iz vseh krajev goriškega okrožja seje zbralo, da tukaj manifestirajo svojo voljo in odločnost, da se enkrat za vedno otresejo fašistične more, ki je skozi leta tlačila ljudsko voljo in skuša prav v današnjih dneh pod raznimi oblikami in pod raznimi krinkami zopet zlesti na površje in delovati za svoje namene. Živahnost, vedrost toda obenem resnost tega zborovanja je pokazala, na kak način se znajo naši ljudje lotiti vsakega še tako težkega dela. Tako kakor Slovenci so tudi Italijani pokazali najboljšo voljo, da prekinemo z nezaupanjem, marveč da si odkrito sežemo v roke in nadaljujemo z delom za tista načela, za katera so najboljši slovenski in italijanski sinovi, v partizanskih in garibaldinskih vrstah dali svoja dragocena življenja. Na tej zemlji so živeli že od zdavna Italijani in Slovenci. Naši dedje in očetje so skupaj obde- ' '•*. j • ■ p »-** C ir» •» « o/-> . ‘o c» J ♦ nikoli nobenega spora med seboj. Spor so zanesli vedno tretji, vedno tisti, ki hočejo imeti od tega spora kakšno korist. Naša' sveta dolžnost je, da pripravimo našim potomcem lepo življenje, lepo bodočnost in da se ne pustimo zavajati in ščuvati v spore. Slovenci in Italijani na tej zemlji moramo skupno krojiti svojo usodo, skupno razkrinkovati reakcionarne elemente, ki hočejo ribariti v kalnem, kajti le na ta način bo na tej zemlji zavladal mir in bosta oba sosednja naroda lahko živela v bratstvu, slogi in se medsebojno podpirala. V imenu Pokrajinskega odbora ASIZ-e je spregovoril kot prvi tov. Laurenti, sekretar PO AS1Z : „Danes ste se zbrali, zedinjeni kakor še nikoli, Slovenci in Italijani brez vsake razlike, brez vseh predsodkov* da si izvolite svoj Okrajni odbor AS1Z. Skupna, trda borba nas je združila in pobratila. Prepričala nas je, da si bomo lahko edino na po- dlagi bratstva ustvarili boljše življenje, boljšo bodočnost. Skupaj smo se borili — skupaj bomo živeli v miru! „Mnogi so mislili, da bo konec vojne pomenil tudi konec borbe. Toda grdo so se zmotili. Reakcija ima za seboj stoletja vlade in vse prednosti, ki si jih je v tej dobi nabrala in se jih noče odreči. Za svoje sebične koristi se bori, kakor ji pač kaže potreba. Sedaj hoče rešiti fašiste in obliko fašizma, ker so pač to njeni otroci. Česa je zmožna reakcija, nam prikazuje dovolj jasno naše vsakdanje življenje. „Da bi ji preprečili njene črne naklepe, pozivamo danes vse demokrate, vse odkrite antifašiste, naj se združijo v borbi proti ostankom fašizma in pustijo ob strani vse razlike in sebičnosti. Vzvišen cilj, za katerega se borimo, nas bo izpodbujal, da bomo premagali vse težave. Nad našo današnjo skupščino bodi duh naših padlih, ki so v hribih žrtvovali sami sebe za svar napredne de-mokracije“. ' Našli ste prano pot V imenu Komunistične partije Italije je skupščino pozdravil tov. Redi, ki je med drugim dejal : „Vaša edinost je element edinosti vseh svobodnliubnih narodov, je pogoj za to, se odstranijo med njimi vse razlike, je element, ki preprečuje, da bi med napredno demokratično Jugoslavijo maršala Tita in demokratično Italijo prišlo do sporov. Vaša skupščina dokazuje, da ste trdno odločeni iztrebiti od tu fašizem v vseh njegovih koreninah. Našli ste pravo pot : edin-stvo italijanskega in slovenskega ljudstva, edinstvo vseh iskrenih protifašističnih sil, vseh poštenih in iskrenih demokratov,ki nočejo več vojne med narodi. »Nadaljujte na tej poti v duhu, ki nas je vodi! do sedaj" : »Slovenski narod je z velikimi žrtvami dal vzgled uspešne skupne borbe proti fašizmu. Sledite izkušnjam slovenskega ljudstva, da si ustvarite boljše novo življenje. S tem boste doprinesli tudi velik delež v borbi ostalega italijanskega naroda za pravo demokracijo". V imenu JA je pozdravil skupščino Major tov. Milan Knježevič, komisar VII. divizije. Sledil je referat tov. Julija Bei-trama, člana Pokrajinske Slov.-ital. Antifašistične zveze, v katerem nam je dal jasen pregled političnih dogodkov zadnjega časa, doma in v svetu. Razkrinkal je dosedanje poizkuse mednarodne reakcije razbiti napore demokratičnih sil vsega sveta pri ustvarjanju pogojev trajnega miru in konstruktivnega dela. „Naj se nikar ne razburjajo ti fašistični priganjači" je dejal tov. Beltram, »naj nikar ne poskušajo ganiti svet s svojimi prošnjami po usmiljenju za fašistične zločince! Milijoni žrtev zahtevajo od nas maščevanja, zahtevajo od nas pravično kazen za vse tiste, ki so krivi zločinov nad nedolžnim prebivalstvom. »Mi bomo svojo dolžnost, svojo obvezo tisočem padlih do kraja izpolnili." K referatu tov. Julija Beltrama je še dodal tov. Gasparini, doma iz Furlanije, sledeče: Enotnost pod enim samim oodstoom „Pozvani smo, da tukaj ustvarimo ne samo nov red v Primorju temveč tudi nov red v Evrcpi. Titovi partizani Slovenci in Italijani smo zmagovalci- na vojaškem polju, sedaj moramo izvo-jevati tudi politično zmago. Toda za politično zmago je potrebna in na političnem polju. »Vojna je sredstvo za vodstvo politike, vojna nima cilja sama v sebi. Politična borba ni lažja, čeprav je mnogo manj nevarna od vojaške borbe. Toda neuspehi našega političnega dela lahko uničijo uspehe naše vojaške borbe. 'Demokracija je v vseh deželah mlada, reakcija je pa star lisjak. »Na udarce reakcije, na udarce železne pesti, čeprav je včasih oblečena v žamet, moramo odgovoriti s še bolj trdimi in odločnimi udarci na političnem polju. Tovariši slovenski partizani in garibaldinci, slovenski in italijanski demokrati v civilu in uniformi: Snotnost, enotnost, in še enkrat enotnost pod enim samim vodstvom!" Plebiscit so žrtoe naših najboljših V diskusiji, ki je sledila govorom je tov. Beltram odgovoril na vprašanje eventuelnega plebiscita takole: ©G pcoi sfeoilki Star običaj je, da se list s svojo prvo številko predstavi občinstvu, kateremu in za katerega piše, da pove ljudem, o čem bo pisal in kak je njegov namen. 'V Gorici je skoraj v vseh časih izhajal slovenski list. Njegova vsebina je bila različna: večkrat so ga izdajali in pisali ljudje za tuj denar - za judeleve groše - in z besedo skušali preslepiti zdravi čut našega slovenskega človeka. Naš namen je pošten. To bodo ljudje razbrali že iz teh prvih strani, ki jih danes dajemo na svetlo. Naš človek v Gorici, v Brdih, v soški dolini, na ‘Vipavsk, m in na SKrasu potrebuje danes mogoče bolj kot kdaj prej bodrilne in smele besede, ki naj mu pomaga, da v teh prav za prav težkih časih ve in zna najti pravi odnos do vseh dokodkov, ki se godijo okrog njega. Jiot prvo nalogo smo si zastavili pomagati našemu preprostemu slovenskemu človeku - kmetu, delavcu in delavnemu inteligentu - v njegovem kulturnem udejstvovanju, do katerega dolga leta pod fašističnim terorjem ni imel svobodne poti. ‘Vemo, da so naši ljudje vedno radi čitali, pa naj si bodo to knjige ali časopisi. ‘Vedno so si skušali razširiti obzorje in razbistriti duha. Zato bo naš list prinašal članke, ki bodo namenjeni kulturni vzgoji našega preprostega človeka: seznanjali ga bomo z dogodki v svetu, kajti tudi ti so danes tesno povezani z usodo tega ozemlja, na katerem živimo, Kute* ù- /*«.« uutt ,.. smo la toliko pretrpeli. Iz vsega sveta bomo objavljali podatke, kako se bori mali človek za svoj razvoj in dvig, za svoje pravice, kaj dosega v svojem boju in kaj je že s svojo pridnostjo ustvaril dobrega zase in za vse napredno človeštvo. Ker poznamo potrebe ljudi Slovenskega Primorja in dobro vemo, da prebivajo na tem ozemlju tako Slovenci kot Italijani, ki le dolga stoletja skupaj orajo isto zemljo, jedo isti kruh, delajo skupaj pri strojih v tovarnah in so pretrpeli neštotokrat isto pomanjkanje in preganjaje, smo mnenja, da je le v tesnem sodelovanju obeh narodov na tem ozemlju zagotovljena srečna bodočnost vsemu tukajšnjemu ljudstvu. Slovenci so mnogo pretrpeli pod fašisti. Teror, ki ga je fašizem skozi dolga leta izvajal nad našimi ljudmi presega trpljenje, ki bi ga mogel vzdržati malokateri drug narod : streljanje naših najboljših ljudi, zapiranje slovenskih šol, prepoved govoriti slovensko, prepoved uporabljati slovenski jezik v cerkvi, poitaljan-čevanje driimkov in imen, gospodarsko zatiranje in socialno izkoriščanje so le besede, s katerimi lahko skromno opišemo vso Golgoto slovenskega naroda pod fašizmom, Zato naše ljudstvo mrzi fašizem, zato se je naše ljudstvo s tolikšno silo proti fašizmu borilo in se še bori. Toda naši ljudje tudi dobro vedo, da vsi Italijani niso fašisti. Ramo ob rami so se slovenski partizani borili z italijanskimi garibaldinci. Italijansko prebivalstvo je pomagalo našim borcem s hrano in obvestili. Te Italijane naši ljudje cenijo, ker vedo, da so tudi oni trpeli pod Mussolinijevim in Hitlerjevim fašizmom, ker so se temu uprli in skupaj z nami izvojevali svobodo. Te Italijane naši ljudje poznajo dobro, poznajo jih kot protifa-šiste, kot ljudi poštenega značaja, kot Italijane, ki resnično ljubijo • italijanski narod in se zanj bore. S temi Italijani hoče slovensko prebivalstvo Primorja sodelovati. ‘Zgolj slučaj je, da izide naš list prav v trenutku, ko so slovenski in italijanski antifašisti sklenili bratsko zvezo in si izbrali enotno vodstvo, ki naj omogoči čim uspešnejšo borbo proti preostankom poraženega fašizma, njegovim pajdašem in reakciji. Naš list vidi v tej zvezi pot, po kateri morajo hoditi vsi pošteni prebivalci Primorja, Slovenci in Italijani, ne glede na svoje politično prepričanje, čustvovanje, svoje osebne gospodarske interese ali pa svoje, malenkostne predsodke. To je pot, ki vodi k pravi svobodi, ko bodo ljudje res lahko rekli, da so na svoji zemlji svoji gospodarji, da si res sami krojijo svojo usodo, da so neodvisni od nekega tretjega, ki hoče izrabiti dela ljudstva v svoj dobiček, ©o je pot, ki vodi k resnični in napredni demokraciji. Za pravo demokracijo se mora boriti vsak pošten človek. Zanjo se bo odločno boril naš list. .‘Kajti le v pravi demokraciji je možen neoviran kulturni in gospodarski razvoj vsakega naroda. fBorba za demokracijo, borba za demokratične pravice, je bila naša narodno-osvobodilna borba. Ki a ko J talij ani kot Slovenci Sfrimorja so v teku štiriletne borbe za svobodo pokazali takšno junaštvo in doprinesli takšne žrtve, da imajo danes gotovo pred vsem svetom možnost zahtevati pravice, za katere so toliko žrtvovali in za katere so naši najboljši sinovi dali svoja predragocena življenja. .Ker hoče biti naš list res ljudski, se bo za zaščito teh tako težko priborjenih pravic odločno boril, kajti le na ta način bo mogel obdržati svoj tesen stik z ljudmi, katerim misli pisati. fPosebno rad bo zato naš list objavljal poročila in članke iz vse SPrimorske, ki kažejo, kako varujejo ljudje svoje pravice, kako si ustvarjajo novo življenje, ki mora biti lepše, veliko lepše kot tisto, ki so ga živeli do sedaj. fDa bo pa življenje postalo res lepo, da homo imeli prosto pot v bodočnost, moramo izkoreniniti vse, kar je nezdravega na naši zemlji. Jztrcbiti moramo vse tisto, kar nas je dolga leta gnetlo, pritiskalo k tlom in nam ni dalo dihati. Jzkoreniniti mo-moramo enkrat za vselej fašizem iz te zemlje. SPri tem nam bodo pomagali vsi svobodoljubni ljudje širom sveta, ki vedo za našo borbo in ki hočejo, da bo na svetu vladal mir, pravica in bratstvo med narodi. Razkrinkavali bomo fašiste, njihove prikrite pomagače, reakcijonarnc hujskače, črnoborzijance in vse druge pro-tiljudske elemente. Ko so naloge, ki smo si jih nadeli. .Potrudili se bomo, da jih vestno in dobro izpolnimo. SVaši čitatelji pa naj nam stoje ob strani tako z nasveti, kakor s prispevki. »Če kdo govori o plebiscitu med demarkacijskimi črtami, mu jasno povemo: Plebiscit je že junaška borba Slovenskega Primorja. Plebiscit je bilo suženjstvo naroda v Slovenskem Primorju in Istri, plebiscit so žrtve in kri naših najboljših sinov iz Istre, Slovenskega Primorja in ostalih narodov Jugoslavije, ki so pomagali narodu Slovenskega Primorja, da se osvobodi. Plebiscit, to so demonstracije naših delavcev, kmetov in meščanov v Trstu in celem Slovenskem Primorju po odhodu naše vojske. Plebiscit so vse demonstracije proti fašistom, proti kršitvi ukrepov naše narodne oblasfi. Ko je plebiscit in drugega plebiscita ne poznamo in nočemo." Na vprašanje, kako gleda na vprašanje Primorske s Trstom, je predstavnik KP1 odgovoril v kratkem takole: »Naloga KPI in nas vseh je, da prepričamo italijansko manšino na Jem ozemlju in Italijane v ostali Italiji o napačnosti imperijalističnih teženj Italije in da je edini problem: enotnost med narodi, v prvi vrsti med italijanskim in slovenskim, ki mora biti rešen na pravičen način, ki bo okrepil osnove demokracije obeh narodov.11 K njegovemu odgovoru je tov. Gasparini še dodal: »Vsakdo izmed nas, ko se vrne domov, naj tudi v svojem vsakdanjem življenju in vsakem koraku dokazuje, da sta, si slovenski in italijanski narod podala roke in lahko živita v miru in bratstvu." HSIZ in alene naloge Vzroke ustanovitve in naloge ,;r7A’ i /v. . . ,r.v nazarič Živa v daljšem govoru približno takole: »Ker vsa dolgoletna krvava borba naših narodov ni bila dovolj, da bi dosegli priznanje svojih pravic, da bi nam izpolnili obljube in izjave podane v Atlantski Karti, morata naša dva naroda še tesneje povezati vse svoje sile, pomnožiti skupne napore ter utrditi medsebojno zaupanje in bratstvo obeh. Nujno je, da združimo vse te naloge v program, kateri je v glavnem je sledeč: 1) Uničiti do kraja vse, ostanke fašizma; 2) za ureditev življenja v Trstu in Primorju je naše načelo: Dosledna demokracija, ki naj ji določi obliko ljudska volja sama; 3) organiziranje zadružnih ustanov za borbo proti črni borzi; 4) Italijansko - slovensko bratstvo je osnova, na kateri bomo sporazumno reševali vsa vprašanja in odločno pobijali razpihovanje nacionalne mržnje; 5) odločna odklonitev razkosanja tega ozemlja in odcepitve Trsta od njega; 6) ljudstvo naj si samo voli obliko svoje oblasti in svojo upravo, ter zavaruje mir in demokratični razvoj. Na tej osnovi hoče AS1Z podpirati napore zavezniške vojaške uprave; 7) Svoboda vere. Pred volitvami je še enkrat spregovoril tov. Julij Beltram. V o-krožni obbor ASIZ-a so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: Dr. Mermolja Lambert in Člani odbora: julij Beltram, Borghes Bruno, Živa Fornazarič, Križnič Rozalija - Riero, Lazar Fani, Agazzi Neva, Albin Dujc, Andriani Orlando, Vižintin Bogomil, Kralj Franc. Mesto podpredsednika in 2 odb. mesti ostaneta še nezasedeni in so na razpolago delegatom drugih strank. V komisijo za čiščenje fašistov so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Bruno Borghes, člani komisije: Milanesi, Darko Volk, Janko Rozman in prof. Mulich Emilio Dve mesti sta še nezasedeni. S te velike konference so bile odposlane pozdravne brzojavke PNOO v Trstu, nadalje PO slov-ital. antifašistične zveze, maršalu Josipu Broz - Titu, preds. ital. vlade Par-riju ter min. pravosodja Togliattiju. S te velike konference, ki bo gotovo dosegla svoj odmev tudi v tujini, so se delegati razšli polni vere v bodočnost in navdušeni za delo, ki stoji pred njimi. Ila spornem ozemliu 7 Velik del spornega ozemlja obsega Goriško okrožje. Potegnjena je bila črta čez sredo tako, da sta ostali onstran začasne demarkacijske črte gornji del Vipavske doline in vse hribovito ozemlje na levem bregu Soče. Na tem ozemlju je zavzela vojaško oblast zavezniška vojska, civilno pa vršijo že obstoječi Narodno osvobodilni odbori v sporazumu z vojaško oblastjo. To ozemlje pravijo, da je sporno ozemlje. Tu prebivajo Slovenci, ki so v večini, Furlani, Goriški Italijani,na severutudiavstrij-ski Nemci. Od nekdaj so tu živeli vsi ti ljudje po svoji narodnosti različni, trgovali medseboj ter živeli mirno življenje. Med njimi ni bilo sovraštva, četudi so se razlikovali po narodnosti, skušali so se razumeti in sporazumeti, učili so se jezika sosednega naroda. Še danes so sledovi tega razumevanja, posebno pri starejših. Ljudje tega teri-torja, četudi različni po narodnosti vedo, da žive na svoji rodni zemlji, vedo, da je ta zemlja njihov skupni dom. Zato niso gojili sovraštva do ljudi, ki so sicer po naradno-sti tuji, po bivališču pa domači. To razmerje je vladalo dolga leta, vse dokler se ni dobil tretji, ki ni imel interesa podpirati in gojiti obstoječega stanja. Začelo se je načrtno hujskanje naroda proti narodu, buditi so začeli že davno pokopana šovinistična nagnjenja, začela se je načrtna vzgoja takozvane rasne teorije. To beležimo s pojavom fašizma v teh krajih že v prvih letih po vojni. 25 let doslednega in načrtno izvajanega položenega programa, •j/. vt?t. Vi .'J.x dobje je ena sama gonja proti drugemu, tu živečemu delu naroda, je ščuvanje Italijanov proti Slovencem v težnji zbrisati zadnjo sled slovenstva. Naravno je, da se vsi demokratični elementi obsojali tako postopanje raznarodovanja in ščuvanja ter gojenja sovraštva med slovenskim in italijanskim življem. Nasilje rodi odpor. Klasičen primer smo doživeli prav na tem ozemlju, kjer je bilo nasilje po svoji silovitosti edinstveno. V trenutku ko bi zločinec potreboval največje opore in pomoči, je dobil ravno nasprotno: enoten upor vsega zatiranega in zasužnjenega prebivalstva. Začela se je borba za uničenje nasilj-stva, borba za enakopravnost narodov, za svobodo. Pa ne samo tisti del, proti kateremu se je izvajal najhujši pritisk, ampak tudi tisti del, v imenu katerega je ta pritisk izvajal, se je uprl nasilniku, zagrabil za orožje in ga obrnili proti njemu. Srečala sta se tako v hribih slovenski in italijanski partizan. Do včeraj so ju ščuvali drugega proti drugemu. Toda v gorah se skupno borita, se veselita in skupno delita dobre in slabe čase. Junaška borba v hribih je zaslovela daleč na okrog in pri tem uživala veliko moralno in materialno podporo slovenskega in italijanskega prebivalstva Znane so simpatije Furlanov do borcev IX. Korpusa. Široke ljudske množice obeh narodnosti so podpirale Junaško borbo partizanov in Garibaldincev z vsemi sredstvi. Zbirale so denar, zbirale hrano. Znatne pošiljke blaga, ki so jih pošiljali Furlani preko osvobojenega in delno kontroliranega ozemlja so znane. Na teh pošiljkah ni bilo nikdar napisano : »Gari- baldinskim edinicam". Prebivalstvo furlanske nižine ni razlikovalo slovenskih in italijanskih partizanov. Poznali so borce IX. Korpusa in čutili so dolžnost pomagati junaškim partizanom, glasnikom borbe proti fašizmu, pomagati borcem, ki se bore za svobodo. Na drugi strani so garibaldinske edinice uživale vso pomoč in podporo od hudo prizadetega in do skrajnosti izčrpanega našega prebivalstva. Bratstvo, ki si je skovalo v hribih je imelo svoje posledice tudi na terenu. Če sežemo globlje, vidimo, da je bila težnja, po ustvaritvi dobrih sosedskih odnosov med sosednima narodoma že prej in da se je do danes ohranila pri vseh starejših demokratih, ki so nekdaj bili na vodilnih mestih. Takratni poborniki zbližanja in bratskega sodelovanj^ med slovenskim in italijanskim življem so ohranili svojo zamisel in prepričanje ves čas fašističnega terorja in strahovlade. Ti so danes, poleg nove generacije, ki je šla skozi ogenj borbe prvi zagovorniki zbližanja in ustvarjanja bratstva med tukajšnjim prebivalstvom. Oni to zamisel hranijo pred razdi-rači in sodelujejo v vseh organizacijah, ki imajo za cilj tesno sodelovanje, medsebojno spoznavanje in ustvarjanje bratstva. Izven tega poštenega in iskrenega dela glasnikov bratstva, ostaja še vedno gotova skupina ljudi, ki imajo čudne pojme o sodelovanju in bratstvu. Ko govorimo o iskrenem sodelovanju s težnjo po ustvarjanju bratstva, se moramo najprvo otresti takih pojmov, ki težijo po uveljav-i t«n ÌM , ka po katerihkoli nagnjenjih, ki dišijo po omenjenih, ki so bolj v osebno korist kakor v splošno korist tukajšnjega prebivalstva. Dogodki zadnjega tedna so v marsičem razbistrili splošno mednarodno situacijo. Z zaključkom vojnega viharja v Evropi je nastopil čas urejevanja notranjih in mednarodnih odnošajev posameznih evropskih držav. Vsi narodi kažejo željo, da se čim prej izkopljejo iz neurejenih razmer, ki jih je prinesla vojna. Povsod se o-paža volja po hitri obnovi, po ureditvi teritorjalnih in gospodarskih vprašanj v skupnem sodelovanju vseh zavezniških sil. Poseben povdarek nosi ustanova listina Združenih narodov, kije bila sprejeta v San Franciscu, izvršitev dogovora Krimske konference o ureditvi poljskega vprašanja in idealna rešitev vprašanja Podkar-patske Rusije. Druga pereča v-prašanja pa bodo verjetno našla najenostavnejši način za rešitev na sestanku prezidenta Trumana, generalisima Stalina in premierja Churchilla, ki se bo po dosedanjih napovedih vršil v kratkem. Zaključek konference o San francisku Zastopniki 50 narodov so soglasno sprejeli ustavno listino Združenih narodov -' nove mednarodne organizacije, katere glavni namen je, da očuva svetovni mir. Vsi narodi so uvideli in spoznali, da je v njihovo korist, če se organizacija Združenih narodov zgradi na tesni medsebojni povezanosti petih velesil : Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze, Iskrenega sodelovanja si želijo vsi resnični antifašisti Slovenci in Italijani v zavesti, da je to edina pravilna pot, ki je višja od ozkih osebnih koristi, katere cilj ni zadostitev osebnih ambicij temveč ugoditev potrebam širokih plasti vsega ljudstva na tem ozemlju, ker je naše ljudstvo po mori fašističnega zatiranja, ki je prineslo toliko umetnega sovraštva, po trdih preizkušnjah krvave vojne to zaslužilo in ker se teh svojih pravic zadeva in jih zahteva. Vsakdo, ki je iskren antifašist, ki si ne lasti tega imena samo zato, ker je to danes moderno in koristno, bo to priznal in pridružil svoje sile naporom slovensko -italijanske antifašistične zveze ter pomagal pri odpravljanju posledic in ostankov fašizma, pomagal pri obnavljanju starega razumevanja in ustvarjanju bratstva na novi podlagi resnične enakopravnosti in prave demokracije med narodi, ki bivajo na našem ozemlju. Za vse ki imajo ta cilj pred sébo], je spornost tega ozemlja samo problem, ki ga je ustvaril fašizem in ki mora s fašizmom izginiti. Da pa fašizem s svojimi koreninami, semenom in gnilimi ostanki vred izginil, nam jamči odločna voljazdra-vih sil slovenskega in italjan-skega ljudstva, jamči nam to vztrajno delo vseh slovenskih in italijanskih antifašistov. Kdor ostaja danes ob strani teh skupnih naporov, nima ne resne ne iskrene želje po odpravi fašizma in je s tem, da vstraja na načelih, ki jih je ustvaril fašizem, opora reakcijonarnlm silam ki nočejo, da bi fašizem zginil s sveta. S tem se sami izločajo iz vrst antifašistov, iz vrst poštenih ljudi in iz skupnosti lastnega na- r.'s'i'i., e*. *t' delovanju in v bratstvu z narodom, s katerim živi na skupnem ozemlju, odpraviti fašizem in vse njegove sadove. J.B. Velike Britanje, Francije in Kitajske. Teh pet velesil združuje v svojih državnih organizacijah več kot polovico vsega prebivalstva sveta in ima v svojih rokah štiri petine vsega naravnega bogastva naše zemlje. Zastopniki vseh narodov polagajo veliko važnost ne samo na besedilo ustanovne listine, temveč tudi na tolmačenje petih velikih sil glede njihovega obnašanja v različnih okoliščinah. Veliko zadoščenje je povzročil soglasen sprejem izjave, da so Francovi Španiji za vedno zaprta vrata v organizacijo Združenih narodov. Zastopstva vseh narodov so z velikim odobravanjem sprejela to izjavo o Francu, samo delegacija Argentine je dajala videz, da ji ta odstranitev fašistične Španije iz kroga demokratičnih narodov ni posebno všeč. Pokazalo se je, kako pravilno stališče so zastopale Sovjetska zveza, Jugoslavija, ČSR in Grčija, ko so glasovale proti temu, da se Argentino, v kateri vlada protifašistični režim, ne prepusti na konferenco v San Franciscu. Listino, ki so jo sprejeli na konferenci v San Franciscu, preveva duh spoštovanja do suverenih pravic vseh narodov. Istočasno, ko predvideva skupno akcijo v svrho vzdrževanja miru, pa upošteva tudi posebne pokrajinske interese posameznih dežel. Listina Združenih narodov ustanavlja tudi širok okvir za bodoče socialno in gospodarsko sodelovanje med narodi. Posebno pozornost posveča organizaciji pomoči ljudstvom odvisnih dežel tako, da bodo tudi ti narodi lahko kmalu postali gospodarji svoje usode nasvoji zemlji. Pomemben je govor, ki ga je ob zaključku spregovoril prezident Truman, ki je med drugim dejal: »Milijoni sedaj mrtvih bi bili živi, če bi bil svet izdelal novo varnostno listino nekaj let prej - in predvsem, če bi jo hoteli uporab-ijati. Če bomo v bodoče oklevali v svoji volji, da jo uporabimo, bodo milijoni, ki sedaj živijo, zagotovo pomrli..." Važne so tudi njegove besede, ko govori o fašizmu: „Ves fašizem ni umrl z Mussolinijem. Hitlerja je konec, toda kali, ki jih je posejal njegov neurejeni razum, so se čvrsto ugnezdile v mnogih fanatičnih možganih ... Zmaga na bojnem polju je bila bistvena, toda ne zadostuje. Sile reakcije in tirani po celem svetu bodo skušali onemogočiti združenim narodom, da ostanejo združeni. Njihov načrt je bil in ostane - da razdvajajo in osvajajo. Še vedno skušajo doseči, da bi en zaveznik sumničil drugega, da bi ga sovražil in zapustil." floua poljska ulada Dolgo časa je bilo poljsko vprašanje eno najvažnejših vprašanj, ki so nastala po porazu Hitlerjeve Nemčije. Že prej je bila Poljska kamen spotike in odskočna deska za vše reakcijonar-ne intrige pa naj so prihajale iz Londona, Vatikana ali od kje drugje. Na Poljski so reakcionarni elementi gradili vsa svoja upanja, da se bo razbil trdni zavezniški blok. Danes je to vprašanje rešeno v skladu z določbami Krimske konference in v interesu poljskega ljudstva. Poljski narod hoče enkrat za vedno prenehati z osovraženim protiljud-skim in fašističnim režimom Pil-sudskega. Sporazum med demokratičnimi silami na Poljskem je postal možen, čim so javni delavci v Poljski in nekateri demo-V.r«A;.Vvi'i zumeli in spoznali, da povratek v preteklost ni več možen. Tako je bilo možno, da so se v Moskvi na konferenci zbrali poleg zastopnikov začasne vlade v Varšavi z Osupko-Moravskim Bolesl-awom Bierutom na čelu, še Wladyslov Kiernik, ki je prišel namesto starega demokratičnega voditelja Witosa, in še štiri politiki iz Poljske, kakor tudi bivši predsednik poljske vlade iz Londona Stanislav Mi-kolajczyk, Jan Stanczyk in Kole-ziej, ki so prišli z Londona. Ti demokratični poljski voditelji so v razgovorih, katerim so prisostvovali še ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov, britanski veleposlanik v Moskvi Sir Archibald Clark Kerr in veleposlanik ZDA v Moskvi Har-riman, ki so bili na Krimski konferenci določeni, da uredijo vprašanje poljska vlade. Na tej konferenci je bil dosežen sporazum, nakar je bila v Varšavi sestavljena enotna poljska vlada, katere predsednik je postal Osupka-Mo-ravssi, podpredsednik pa Miko-lajczyk. S tem ima Poljska svojo enotno vlado in bo lahko začela z delom za obnovo svoje države, ki je toliko pretrpela v sedanji vojni, v bratskem sodelovanju s svojo veliko sosedo Sovjetsko Zvezo. Podkarpatska Rusija uSoujetski Ukrajini 29. junija sta v Moskvi podpisala ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov in predsednik čehoslovašhe vlade Fier-linger, vsak v imenu svoje vlade, pogodbo, s katero se Podkarpat-ska Rusija, ki je po mirovni pogodbi v Saint Germainu pripadla v sklop ČSR, z matično ukrajinsko republiko. Preko tisoč let, se je majhno, a zvesto, junaško in svobodoljubno ljudstvo Podkarpatske Rusije ali Zakarpatske Ukrajine, kakor se sedaj imenuje, uporno borilo proti Nemcem in Madžarom za svojo narodno samostojnost, za svoj jezik, za združitev s krvnimi brati na drugi strani Karpatov. Sedaj je uresničena davna želja tega malega ljudstva, povrnilo se je pod okrilje svoje domovine. To je postalo mogoče samo zato, ker je slavna Rdeča armada strla nemški imperializem, ki je bil pradavni tlačitelj slovanskih narodov. Ta želja zakarpatskih Ukrajincev je postala izvedljiva samo zaradi medsebojnih prijateljskih odnošajev med Čehoslovaško in Sovjetsko zvezo. ' Ta pogodba je pokazala, na kak način lahko dve ljudstvi, ki se medsebojno razumeta, ki si želita medsebojno pomagati, lab ko rešita vse spore, samo če imata pred očmi resnično željo ljudstva, in znata tolmačiti njegove potrebe. Pred uoliluami u Angliji Že nekaj tednov razvijajo vse politične struje v Angliji veliko volilno borbo, ki naj odloči večino v angleškem parlamentu in s tem tudi vodstvo angleške politike za daljšo dobo. Tri stranke so glavne v tej borbi: konservativna, laburistična in liberalna. Vendar nosita vso težo borbe predvsem konservativna stranka, ki ji stoji na čelu sedanji ministrski predsednik Chur-chHl in laburistična stranka, katere vodja je Ciement Attlee, bivši podpredsednik v Churchillovi koalicijski vladi. Konservativna stranka zastopa stare nazore, na katerih sloni britanski imperij, nazore trgovskega imperializma. Laburistična stranka je stranka delavcev in uradnikov. V svojem volilnem programu zastopa idejo, da je treba vsaj glavne industrijske panoge podržaviti. Kdo bo zmagal v volitvah -ali konservativci ali laburisti -je danes težko reči. Vendar kažejo že uspehi sedanje volilne borbe, da je znatno narastel ugled laburistične stranke in da se angleško ljudstvo zaveda, da je prišel čas, da ^konservativna strank«, ki že dolga leta ima v rokah britansko vlado zapusti vodstvo, čeprav laburisti ne bi zmagali popolnoma, se bo njihova moč v parlamentu toliko povečala, da bodo tudi kot opozicija lahko močno vplivali na razvoj angleške politike in tako spremenili razmerje nazadnjaških in naprednih sil v Evropi. Gorica svojemu Titul V svojem predkongresnem delu so se žene mesta Gorice obvezale, da pripravijo poseben dar svojemu maršalu tov. Titu. Na sestanku mestnega odbora j Antifašistične ženske zveze so sklenile, da podarijo svojemu vodju sliko mesta Gorice. Izdelavo te so poverile slikarju tov. Kjačiču. Kot umetnik je slikar izpolnil svojo nalogo in upodobil pravo lice mesta Gorice s svojim starim gradom. Slika simbolično prikazuje prihod partizanov v mesto. Povsod je žela slika izredno zanimanje. V dneh, ko se je vršil kongres žena v Ljubljani, se je pred izložbenim oknom, kjer je bila slika razstavljena vedno gnetlo polno gledalcev. To sliko bo prejel tov. Tito v znak hvaležnosti in ljubezni goriških žena, ki so z navdušenim veseljem zbirale denar za kritje stroškov. Tako bo tov. Tita že pogled na sliko spominjal na vse one, ki so mu vedno zvesti sledili v borbi za svobodo naše domovine, v borbi za osvoboditev Primorske izpod fašističnega jarma, spominjal ga bo na vse ki so mu še bolj zvesti danes. Pregled suetounih dogodkou Zaključek konference u San frandscu — Floua poljska ulada narodne enolnosli — Podkarpalska Rusija združena z Ukrajino Manifestanti pred Dne 2. julija se je vršila prva sodna razprava pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Ta ni bila zoper fašiste, temveč zoper ljudi, ki so 19. junija v Gorici manifestirali in zahtevali spoštovanje narodne oblasti, ki je zrasla iz junaške borbe vsega primorskega ljudstva. Na vprašanje sodnika ali se obtoženci čutijo krive, ker so prekršili odredbo št. 1. o prepovedi javnih manifestacij, so oni odgovorili, da se ne čutijo krive. Trije Amerikanskj vojaki so se predstavili kot prife in izjavili, da je manifestirala tistega dne pred prefekturo množica več tiso-čev ljudi. Ker je niso mogli razgnati ne s tanki niti z infanterijo in policijskim polkom, so zato aretirali osebe, ki stoje zdaj na zatožni klopi, to so Beltram Ivan iz Vogerskega, Sosol Jože iz Gorice, Valentinčič Tnanc iz Solkana in 22 letna Danila Vendramin iz Brd. 65 letni Beltram je priznal, da se je manifestacije udeležil. Ko je videl, da se vse ljudstvo odpravlja v Gorico, se ješe sam napotil. Ker je prestar, ni nosil zastave in ni šel v povorli. Na vprašanje sodnika, zakaj ni manifestiral ali se je morda na foti premislil, ko je vendar prišel Iz Gorice . .ob 6.40 in 18.10 — v Trst. .ob 8.11 in 19.36 Iz Trsta . . .ob 6.30 In 16.40 — v Gorico ob 7,55 in 18.08 IZHAJA ENKRAT NA TEDEN Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, Corso V. E. IH., št. 5 H. - Tel. 377 — Izdaja lista je odobrena od P. W. B. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici T)cof> cooac riooice Zamenjana 3% blagajniških zapisou