Ptice   po zimi.
Po snegu vrao koraka          Na jabiani strnadi
In pravi: >Kra, kr— ra,        MolČč okoli zr6:
Hudobna zima taka,             »Kaj neki, te spomladi
Ki hraiie niL ne da!«           Na zemljo Se ne bo?«
In sraka dobro pazi              Senifiica prepeva:
Ma vejici sed^;                     »Ciii« io >cicip4«,
Ce lovec se priplazi,             In s pesmico si reva
Kriči: >Že gre, že gre!«       Preganja vse gorie.
Visoko sokol kroži,               Tri zebe pa na hrufiki
Napenja si ofii                      OglaSajo se: »Sfiink,
In milo se pritoži,                Oj slabi so zasložki,
Da malokaj dobi.                  Ni zrnca, ni lifiink!«
Po deblu Irka žolna:            Na hosti so pa vrabci,
»Je-li kedo doma?«              Le mitlokdaj cvrče,
Pa lačna i« vsa f;olna         A zvilj tihvtapci
Slovo drevesu da.                 Kjerbodi kaj dobe,
L. Črnej