'Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, 1. nadstropje. .Rokopisov ne vrača. • •* »• •
« z ha ja vsak zjutraj in posirnT: O	S I
celo Se!ü20Din,.
■'eta 10 Din, za s teta 5 Din. •
■ - .Hi Ovì ÌUsSOjltì ti il p
ìM fi ■■ ;>P l » : W il fe •
* i\lfll	v
- *****’' ^
u- I	.	I *	'1
JP ,>.m£
il ril ÒD	Ai
V* I rii 'r-4 Dò	'	‘ "
,oi-;M ; n ■ p	I
rS'tp.'i
sf
«	«i.-.
fPll jJf^fP SNl
äSR# «ÄS® Vv M&J
Ade?
a
*
A
m P
® i4
--.$>■-:{.v f-M M AAPllB ' DIS Öggf© DP -Ä
! v il SIL C?
r*-v;
§**
;A‘ Mi
., Si 'V'
iil? ??,
il fri SLÖfi^Cif
^ , 4..
?. iiiiiifeì IH.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Teiefo : štev. 7.
inserati : Ena šeststo) pna petitvrsta (prostor 3 nun visok in 42 mm širok) 50 p. pri večkratni objavi primeren popust.
PßäSÄIiä Itl1?!!!i§ IO p
I.
lets.
(«äassEzasEwazra
Slovenci In — hrvaško
v p rajanj e«
(Konec.)
Potem so (prišle volito e v usta- o-tvorno skupščino. Stranke so zrastie kakor .gobe po dežju. Mo jene in velim. .Gnile in dobre. Nepobitno dejstvo pa ostane, da takratno razpelo-e'lij e našega 1 j u d s t \ a n i k a k o r n ; bilo p r a v o ! Ljudstvo, navajeno skozi stoletja robovanja, še ni vedelo (in rudi ne vsi njegovi voditelji !) kaj je tp : «stava in kake važnosti je za ustroj države na znotraj in zunaj. ZaČei st je ljut strankarski boi : Delavske, kmetske,. ineš čanske in druge stranke so sc kavsaie med seboj, zatrjujoč čistost svojih programov, niso pa polagale važnosti na skupne interese, na skupili blagor, Fra-zerska politika je dosegla, da volitve niso Izpadle za brate Hrvate tuko ugodno, kakor bi morale, medic ko Slovenci niso ravno slabo pogodili. Hrvati in Slovenci kot novi sestavni de! velike novonastale države bi morali imeti enotno fronto, ne proti Srbom (bognedaj !), ampak proti hegemoniji (samovladiu) nekaterih mogočnežev iz srbskega dela naše države. Ne-orijentacija in slabo pojmovanje važnosti ustave in deloma popolna nejasnost o pomenu velike narodne države Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila kriva, A3a hrvatski narod ni soglasno z nami in solidarno nastopil pri volitvah.
Naše slovenske politične stranke so šle v ustavodajno skupšino sledečo pot: Samostojna kmetijska stranka (rekrutirana od Šusteršičevih pristašev tedanje SLS, deloma avstrijskih štajercijancev i. dr.) je pred volitvami obetala republiko, avtonomijo in vsakojake frazerske stvari ; po volitvah je šla v vlado z maloštevilnimi demokrati. V skupščini je seveda glasovala za centralistično ustavo, ki je danes (popolnoma stvarno povedano) dala priložnosti do mnoge upravičene kritike. Na tem stališču vstraja ta frakcija (odlomek) še danes in zastopa slovensko ljudstvo v vladi, katera je dosedaj pokazala. (milo rečeno) jako malo razumevanja za slovenske interese. Slov. ljudska stranka je izdala svoj znani avtonomističen program, na katerem stoji vstrajna še danes. Ona zahteva revizijo ustave v smislu popolne enakopravnosti vseh treh plemen, ki naj odločajo svojo usodo z lastno avtonomijo, iz katere naj zaveje med troje-dini narod duh prave in resnične, ne torej nasilne jedinstvenosti. V parlamentu je SLS vstrajala kot opozicija. In dobro je naredila, da je šla v parlament, ker je bila od ljudstva za to izvoljena. Režim je tupatam dosegel' kak kvorum (potrebno število za izglasanje kake vladne zahteve, zakona, predloga). — Socialistične stranke so najpoprej zahtevale za sebe, da se naj država uredi po nekih utopističnih socialističnih načrtih, kar pa ni šlo. Iz te skrajnosti pa so šli — (po pravilu: politika je kakor vlačuga —) v vrste centralistov, kjer so se izkazali, da so bolj centralistični, kakor prvotni in stari centralisti. — Enaka igra je bila s komunisti. Samo bolj smešna. Vse svoje
<u -	e - raj (ahi iz Moskve)
■■c	°' ‘	■ Dvr eae in so se za-
doicijii/ ; par rev'ou/ei v n: strdi in z eno bon bo, p.. pa sc razkropili na vse mc p 1 :	■ kaknr podgane po
:	...........pola u. .p otroci; njih
d ’	"p •s. ,',.r njim se je
• as, misleč, da Tžikozvani na-■ kalnem, ve-c drugimi idej-,1, ne s niso na naloga pobiti opravili pot v. vse stranke -d ko	t c osti : nobena ni
za kul uinv	; u ■ re.
o ■rop?! dreni p:	Hrvati ostali
' ■ j jedinstveno razpoloženi; dr-"••'v : in riso šil Beograd. Slo-4 sc danes nismo edini, iskati bi cnu sporazuma tako s Srbi, kakoi Hrvati. Tega nismo pravočasno storili in tako so se Hrvatje bali nas z ene strani, Srbov pa z druge. A držali so skupaj, mi pa smo se razdelili na vse mogoče tabore, samo slovenskega bloka nismo mogli spraviti skupaj.
O tem velevažnem političnem pojavu bi se dalo mnogo razmišljati: Zakaj so naprimer šli Hrvatje brez nas v Beograd? Ali mogoče za to, aa se maščujejo nam za našo naklonjenost od 4 let? Kdo more dokazati, da ne ? Mogoče je to, dasi morda ni resnično. Verjetno pa je. Upajmo pa, da so srbski, kakor hrvatski politiki toliko dalekovidni, da tega ne bi storili. Bila bi to usodepolna napaka; kajti Beograd bi s tem dobil v svoje roke silno orožje in kaj lahko uvedel metodo starorimskega absolutizma: Divide et impera! (Razdeli in gospoduj!).
Kaj je torej naše stališče? Neštetokrat smo ga povdarjali. Bratski sporazum. In sicer najprej med Hrvati in Slovenci in šele potem, ko se mi enotno sporazumemo, pojdimo skupno k Srbijancem, ki nas bodo gotovo sprejeli kakor brate, če ne bomo stavili preveč pretirano enostranskih zahtev. Dokler pa med nami in Hrvati ne bo sporazuma, bodo naše notranje razmere vedno bolj razdrapane; sorazmerno z našo notranjo razdrapa-nostjo pa bo padal naš ugled pred velikim svetom. Imejmo pa tudi pred očmi, da bodi ena naših velikih zahtev — tudi sporazum z Bolgari, ki morajo priti z nami v bratsko zajednico. — Politika sporazuma bodi povsod vodilni pravec!
J. M.:
Jugoslovenska Matica.
V vsej naši zgodovini ni igrala nobena naša napaka tako usodne vloge kot naša nepripravljenost. Da govorimo ie o naši najnovejši zgodovini.
Prišel je k nam Napoleon, ustvaril nam je Ilirijo, kjer je postoletjih prišel slovenski jezik zopet do veljave. Dal nam je šole in prinesel red v deželo, osvobodil je našega kmeta in dal nam možnost razvoja. V vsakem oziru je bila Ilirija blagoslov za nas. Toda kaj smo storili mi? Zbirali smo dobrovoljce in brambovci, da zrušimo Ilirijo in da pomagamo k moči onim, ki so nas zatirali. Zakaj? — Ker
I smo bili nepripravljeni, ker nismo razumel j novega položaja.
Prišlo je leto 18481 s svojimi dalekosežni mi dogodki. Sreča nanije dala narod, ki je bii S pripravljen dati kri za .svoje pravice in preko I Kolpe smo imeli veliko in odločujočo vojsko,
; toda zbah smo se seči po sreči in zaigrali smo : trenotek. In zopet ni nihče drug kriv, da smo j D mračnih dni svobode prišli v dobo despotizma, kot naša nepripravljenost.
Dov; ugodna prilika se nam je zasmejala, da. si zboljšamo- položaj, ko so burni dogodki leta 1866. pritisnili k tlom naše tlačitelje. Toda vsled svoje historične;nepripravljenosti smo bili najsigurnejše varstvo svojih tlačiteljev.
hi prišlo je še bolj pomembno leto 1918. Naši Janezi v Judenburgu so nam pokazali pot, po kateri pridemo do odrešitve. Toda kri muče-! ni ko v je bila za nas zaman prelita. Uprl se je naš gorski polk in ni bilo več sile, ki bi zatrla ta upor. Tudi tega upora nismo znali izrabiti, j Ponudil se nam je zmagovit general, sin naše krvi, da še v naprej bije one, ki so stegali roke po naši zemlji® Tudi to pomoč smo zamudili. In končno “se je zgodilo, da je tuja vojska zaprosila za vstop na naša tla — in ker smo bili nepripripravljeni, nismo znali, da moramo to zabraniti.
Od tedaj pa se je pričela naša katastrofa in od parntiveka naša zemlja je — postala — laška. In vsled iste nepripravljenosti se je zgodilo tudi to, da smo izgubili Koroški plebiscit, da so naši ljudje glasovali — proti nam.
Nepripravljenost nas je spravila za Karavanke in nepripravljenost nam je dala mejo 30 km zapadno od Ljubljane.
Razvoj dogodkov pa še ni končan in tako za Karavankami kakor za Nanosom se zbirajo sovražniki, da še povečajo našo nesrečo. Brez cene je Tršt, če nima zaledja. Brez vrednosti je Koroška, če ne gre iz nje pot k morju. Preko nas gre ta pot in naša zemlja je zaledje Trsta. In vsled tega smo vnovič zapleteni v boj, zaradi tega izgubimo vnovič zemljo, zato bo zopet udarjen naš narod, če za boj ne bomo pripravljeni, če ne bomo zmožni, da pariramo udarce, ki se pripravljajo za nas iz krajev onstran Karavank in iz onih onkraj Snežnika.
Taka je resnica, če ji pogledamo v oči in nobena še tako lepa beseda o miru med ljudmi, je ne izbriše, zakaj pričetek boja je že tu in sicer nad vse srditega boja.
Ne sicer pri nas, ki uživamo dobrote svobode, pač pa pri onih naših bratih, ki so odtrgani od nas.
Sistematično in brezobzirno se tam vrši že leta dolgo iztrebljenje našega življa, da le še z največjim naporom vzdržujemo svoje zadnje postojanke. Ko pa smo izgubili te, pridemo na vrsto mi.
Skrajni čas je že, da se te nad vse resne situacije že enkrat zavedamo, da se ne udajamo brezbrižnosti, ker razmere so postale že tako obupne, da se misli ves istrski narod izseliti. Danes je mejno ozemlje Istra, če ta pade, postane mejno ozemlje Notranjska in hrvatsko Primorje, kajti vsi vemo, da je laški pohlep nenasiten, posebno, če je imel uspeh.
Vsa ta enostavna dejstva nam pravijo, da ohranjujemo sebe, če varujemo brate. Kajti oni so naša mrtva straža, oni so naš oklep. Po nas je, če padejo oni.
Ne iz osvajalanih namenov, temveč iz ozirov do samega sebe, moramo torej pomagati vsem svojim bratom tam preko. Kakor ob Jadranu, tako ne sme izginiti preko Karavank naša govorica, kajti če trči jezikovna meja ob našo državno, tedaj je ogrožena naša svoboda.
To pa je ona osnovna misel, ki je napotila rodoljube, da so v marcu leta 1920 usta-, novili „Jugoslovensko Matico“.
Iz ljubezni do bratov je nastala Jugoslovenska Matica in iz skrbi do naše države se je razvilo njeno delo. S tem pa je bil dan njea program in določen njen delokrog. Biti mati ne-odrešenih je njena prva in najvišja naloga, biti hrbtenica državne misli, njen vzporeden in nič manj važen cilj.
Če zruši Italijan naše šole, Jugoslovenska Matica hoče ustanoviti nove, če je uničil pia-
men naš kulturni dom, mi hočemo zgraditi novega. Vse krivice, vsa nasilja ublažiti, biti bratom tako močna opora, da morejo vzdržati vsako nasilje, to je življenska naloga Jugoslo-venske Matice. Ta naloga pa je dosegljiva le, če podpira Jugoslovensko Matico ves narod, ker le tako so njene sile zadostno velike.
Zato je aksiom patriotov, da kdor je Jugoslovan, ta je član Jugoslovenske Matice. Mladi in stari, revni in bogati, žene in možki, Hrvati in Srbi, kristjani in mohamedanci, vsi, ki so Jugosloveni, morajo biti člani Jugoslovenske Matice. Naša najsplošnejša in največja narodno obrambna organizacija je za to Jugoslovenska Matica, ki ne pozna ne plemenskih, ne verskih in ne političnih razlik, temveč, ki pozna samo eno — interes naroda in odrešenje bratov.
S ponosom pa moremo tudi reči, da je Jugoslovenska Matica tudi naše najuspešnejše društvo. S svojo organizacijo, ki je utrjena med Srbi prav tako, ko med Hrvati in ki je vzorno izvedena med Slovenci in Dalmatinci, vrši Jugoslovenska Matica ono veliko delo, da pripravi ves jugoslovenski narod za veliki dan osvete. V tistem hipu, ko bomo pripravljeni, smo tudi že zmagali in zato je Jugoslovenska Matica jamstvo naše boijše bodočnosti.
Jugoslovenska Matica je naša najvišja organizacija, ki skrbi na idealen način za dvig naše državne misli, ona pa je tudi najuspešnejše obrambno društvo, ki stori vse, da ne propade naša predstraža, pa naj bo ta ob Jadranu ali pa preko Karavank. Nemogoče je tu povedati, kaj je že v tem oziru vse storila Jug. Matica, toda naš boj je postal že uspešnejši, ker je posegla vanj Jugoslovenska Matica. Če je treba izkazati pomoč preganjanim, če je treba dvigniti državljansko zavest svobodnih, če je treba gojiti čut skupnosti, če je treba razširjati rešilno idejo sloge, če je treba pridobivati tujino za našo stvar, če je treba naobraže-vati naš narod, če ga je treba gospodarsko dvigniti, vselej je Jugoslovanska Matica pripravljena, da- pomaga, da reši. Učiteljica pripravljenosti je Jugoslovenska Matica, zbiralka narodnih sil, kažipot odrešenja. Naša prva nacijonalna organizacija je zato Jugoslovenska Matica, in le oni ki so padli duhom, ki so zapravili ideale se odtegujejo njenemu klicu.
Bratje, kdo od Vas je, da udari sebe kot slabotneža, kdo od Vas je, da je pozabil na svoje dostojanstvo, ko se je zbal te, čeprav majhne, toda nujne žrtve, da je član Jugoslovenske Matice!?
Mi verujemo v Vas, zato Vas pozdravljamo kot podpornike matere neodrešenih, zato Vas pozdravljamo kot člane Jugoslovenske Matice.
Tedenske novice
Občinske volitve v Ljubljani. Dné
3.	t. m. so se vršile v prestolici Slovenije občinske volitve, katerih bi se imelo udeležiti okrog 12.089 volilcev. Odzvalo se je le 8.986 volilcev, ki so oddali svoje glasove tako, da je zmagala „Zveza delovnega ljudstva“, ki je dobila 35 mandatov. Izid je sledeči po listah I. JDS. 1822 glasov (mladini); II. Zveza delovnega ljudstva (SLS, neodvisni delavci in sku-
Arbogast Reiferer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
„Vprašam Katho, če je obuta. Takoj dvigne krilo in nam pokaže svoje noge. In da bi vsem ugodila, dvigne eno nogo na obleko Mrs. Corner in reče: „Zdaj pač lahko vidite vsi, da sem bosa, kaj ne?! . . . Mr. Bielfield prinese čedno naslikano Kathino oljnato sliko s seboj (izdelano po fotografičnem posnetku)... Ta podoba leži na mizi in Kathi vpraša, če jo sme pogledati, jo prime in takoj z obema rokama, jo opazuje nekaj časa, potem pa zakliče: „Jej, to sem jaz. .. Tako sem vam hvaležna za to, Mr. Bielfield, tako zelo hvaležna!“
„ . . . Prosil sem jo, naj udari z nogo ob tla in napravi ropot, če more, da ga vsi slišimo, kar je tudi storila. Konečno sem jo prosil, naj mi dovoli, da potipam tkanino njene obleke. Ugodila mi je in mi ponudila obleko, ki sem jo z obema rokama poprijel in raztegoval... S svojo stalno, skoraj boječo čuječnostjo nad medijem je kazala, da je tam vez, ki je od nje odvisna tako, da bi njena lastna eksistenca bila uničena, če se ta prebudi.“
Dr. Gully, zdravnik vodnega zdravilišča v
pina dr. Periča) — 3952 glasov; III. Socijaldemokrati 283 glasov; IV. Jugoslovanska zajednica (Demokratski starini. Žerjavovi pristaši, samostojneži, narodni socijalci, radikalci i. t. d.) 2917 glasov. — Zmage liste delavnega ljudstva po-zdravlje vsak treznomisleč Slovenec, ker ve, da je pot, po kateri hodi slovenska javnost, zbrana v tej skupini edino prave, da je politika te skupine res ljudska. Ljubljana, naše središče in prestolica je s tem pokazale vsem okrajem in občinam, da je zrel čas za začetek novega boja za upravno in politično zakonodajno avtonomijo združene Slovenije! Zavedni Ljubljani naš pozdrav od severne državne meje!
Važno za vse delodajalce. (Uradno.) — Delodajalce opozarjamo tem potom vnovič na § 102 zakona o zaščiti delavcev (Uradni list z dne 13. Vil. 1922, štev. 74), ki določa, da morajo delodajalci nabavljati svojo delovno moč predvsem po državni borzi dela. To se pravi, da mora vsakdo, ki potrebuje kakršnokoli delovno moč — moške in ženske — (dninarji, tovarniški delavci, sluge, pisarniško osobie, trgovsko osobje itd.) to prijaviti državni borzi dela, ne pa da oddaja prosta mesta kar sam pod roko. Istotako mora prijaviti vsak delodajalec državni borzi dela, če odpusti več ko 5 delavcev naenkrat. Zakon o zaščiti delavcev je v veljavi že od 28. II. 1912, in je bilo torej časa dovolj, da se je mogel poučiti vsakdo o njegovih določbah. Kdor bo ravnal še odslej protivno temu zakonu, bo kaznovan glede prestopka § 102 po § 122, točka 7, istega zakona, z globo 50 do 3000 dinarjev, ob ponovni kršitvi poleg denarne kazni še z zaporom do 1 meseca. — Državna borza dela v Mariboru. Šef: Jože Stabèj.
Pastirček pase čredico. 12 veselih božičnih ljudskih pesmi za mešani zbor. Kdor želi biti veselo ganjen za božične praznike, naj seže po teh napevih. Naročila sprejema Fr. Rozman, org. Ve-likanedelja. Cena 5 din. brez poštnine.
Potres v. Bački, Slavoniji in Bosni. V petek 24. t. m. zjutraj ob 4. so čutili močan potres v Subotici v Osijeku, v Somboru in tudi po več krajih Bosne.
Sedemdesetletnica cigarete je bila te dni. Prvi je ustanovil tvornico cigaret Nemec Joosip Hupmann v Rusiji 1. 1852. Deset let pozneje se je osnovala podružnica te tovarne v Dresdenu, na kar se je razvila po vseh državah ogromna tobačna Industrija, ki danes zaposluje na tisoče delavcev in delavk.
Nepošten solicitator. Petinštiridesetletni solicitator Franc Moreše se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi hudodelstev poneverbe in goljufije. Obdolženec je bil v drugi polovici tekočega leta naprej pisarnovodja pri notarju Po-žunu v Gornji Radgoni. Nato pa od 2. do 9. oktobra solicitator pri tamošnjem od-
Great Malverun je Katho nekoč vprašal : „Ali bi vam ne bilo mogoče razložiti sile, ki z njimi utelešite svojo postavo in jo zopet raztopite? Ali je elektrika ali kaj podobnega?“ Kathi je odgovorila: „Ne, ni mogoče. Vse je nesmisel, kar govorijo o elektriki... JPrej ko slej je moč volje nego kaj drugega; resnično, v volji je vir moje moči.“ Dr. Gully : „Če izginete, kam greste potem?“ „V posredovateljico, k( ji vrnem vse sile, ki sem jih vzela od nje. |Če sem vzela od nje zelo mnogo sil, in bi jo hotel kdo naglo prijeti, bila bi pri priči mrtva. Brez ovire lahko grem v njo in iz nje; nisem pa njen dvojičnik. Često govore nesmiselne stvari o dvojičnikih. Jaz sem vedno jaz sama.“ Dalje je poizvedoval dr. Gully: Če se raztopite kaj izgine najprej, telo ali obleka?“ Ono: „Telo; sila se povrne k posredovalki in potem se razkroji obleka v v svoje prvine“. — „More li umrljiv človek presojati te Sile? „Ne, ne more!“
Proti koncu neke seje so pustili pod zastorom upadati dnevno svetlobo. To pripuščanje svetlobe je polagoma uničilo spodnji del njene postave. Padala je vedno globje, dokler se ni vrat dotaknil tal. Našopirjeno obleko so še videli. Konečno je cel pojav izginil. Drugikrat se je pojavila, prav ko so hoteli Katho fotografirati, tik pred posnetkom dolga, krepka moška roka, ki je stresala pest in dleskala s prsti, da
vetniku dr. Lenartu Boeziju. Prvemu je poneveril od strank zaupane mu zneske v visokosti skupaj 4702 K; drugemu pa 21.541 K. Pri Savnikovi, pri kateri je stanoval, je poneveril zaupano mu srebrno moško uro v vrednosti 8000 K. Pravi, da jo je izgubil. Osumljen je nadalje, da je meseca aprila odvetniku dr. Alojzu Bratkoviču v Slovenjemgradcu poneveril 1564 kruna. — Dne 15. avgusta je opeharil Clotarja Bouvierja v Gornji Radgoni za 12.628 K. To svoto mu je izvabil pod zvito pretvezo, da ga pošlje šef notar Požun, da mu izroči 12.000 K kot pristojbino za protokolacijo in 628 K za ko-leke. — Sodba se glasi na 10 mesecev težke ječe.
Oddaja vinskih trt iz državnih trtnih nasadov. Drž. vinarsko nadzor-ništvo v Mariboru daje s tem vinogradnikom na znanje, da se bodo spomladi leta 1923 oddajale trte iz drž. trtnih nasadov v Sloveniji (podpisano nadzorništvo ima na razpolago okoli 50.000 cepljenk,
25.000	korenjakov in 200.000 ključev) po sledečih cenah in sicer: 1. cepljenke la, 1000 komadov za din 1500, 2. korenjaki la, 1000 [komadov za din 300,
3.	ključi la, 1000 komadov za din. 150. Pri dodelitvi trt se bo oziralo v prvi vrsti na manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine toza^ devno potrdilo. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v pristojni drž. trinici. Omot in dovoz na železnico in pošto se zaračuna posebej. Trte dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ki se zavežejo, da bodo iste sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, 'ki nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo in ki doprinesejo tozadevno potrdilo pristojne občine/ Naročila se sprejemajo pri drž. trtnih nasadih in pri gorej imenovanem nadzorništvu insicer najkasneje do
10.	decembra t. 1. Po tem roku se trie razdelijo sorazmerno med vse opravičene . naročnike, katerim se dostavi tozadevna nakaznica. Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, je obvezan iste prevzeti in plačati. Naročniki, ki odbijo dodeljene druge sorte nego so jih naročili
v nadomestilo, morajo nakaznice, če dodeljenih vrst ne želijo, tekom 14 dni s priporočeno pošto vrniti, drugače so tudi oni zavezani nakazane trte prevzeti in plačati.
Največji premogovnik na svetu se nahaja v Mandžuriji. Pripada sedaj Japonski, društvo je angleško. Na dan se izkoplje
12.000	ton.
so se vsi prestrašeni zdrznili. Kathi se je takoj obrnila ter interpelirala drznega vsiljivca in takoj je izginil tuji nagajivec.
Pri fotografiranju je Crookes postopal posebno pazljivo. Knjižnico je uporabljal za kabinet. Pripravljenih je stalo pet aparatov, vsak s petimi ploščami. Medij je izvanredno skrbno zavaroval. Ženske so jo preiskale do kože, potem so jo všili v vrečo in privezali na divan. Oba fizika Crookes in Barley sta jo nato spojila z refleksijskim galvanometrom, tako da je moral vsak najmanjši gibljaj Slorence Cook takoj izdati odmah magnetne igle. Razen tega je velel Crookes duhu Käthe takoj, ko se je prikazala, pomočiti roko v posodo z jodkalijevo raztopino. Ako bi bila med njo in medijem kaka materijelna zveza, tedaj bi morala to tudi magnetnica pokazati. Ostala pa je stalno na miru. — Nekateri posnetki so se pri magnezijevi luči izvrstno posrečili.
»... Kljub najstrožji prepovedi je Mr. Volkmann nekoč prikazen pograbil in jo skušal podreti. Toda Kathi se je naglo izmuznila za zastor, kjer so našli medij Mis Cook z nepoškodovanimi pečati — pa stokala je pretresljivo. Bila je potem več tednov hudo bolna in duševno zmedena. Trdila je, da je takrat čutila kakor bi ji gorelo v možganih.“
(Dalje prihcdnjič.)
„Koroški Slovenec“ je dobro urejevano glasilo koroških Slovencev. Podpirajmo koroške Slovence z naročanjem „Koroškega Slovenca!“ Naroča se na naslov : Jos. Žinkowsky, Wien V., Margarethenplatz 7.
Belgijski krvnik ima najlažjo službo, ker od nastopa iste pa do danes še ni izvršil nobene smrtne obsodbe. Vsi kandidati vislic so bili namreč pomiloščeni. Obelodaniti je moral vedno na javnem mestu besedilo smrtne obsodbe, za kar je dobil letnih 3000 frankov. Sedaj so mu plačo povišali.
Tiskarski škrat. Pri lomljenju stavka članka vJč. g. Evalda Vračka: Nekaj misli obmejnega Slovenca o Jugoslaviji in njenih razmerah — nam je tiskarski škrat zelo ponagajal. Članek je do 11. vrste odspodaj navzgor, tretja kolona pravilno lomljen in stojmo trdno.. . ((nadaljevanje pa je na 2. strani v prvi koloni
8.	vrsta od zgoraj......... in neomahljivo pri
svoji zastavi ......do besed: Katoliška misel
je . . . (13. vrsta odzgoraj) močna pri nas i. t. d. naslednji tekst od 3. kol. prve strani, kakor je zgoraj prekinjeno. Potem se nadaljuje do besed : - . . . raznolikih narodnih, socijalnih...... katerega stavka nadaljevanje je v 14. vrsti....
prekulturnih in gospodarskih odnošajih smo živeli. — Zveriženje se je zgodilo radi prelom-iljenja stavka, ki je bil določen za Slov. obmejni koledar, kjer pa n i t e h napak. Zato naj vsakdo, kdor ne bi mogel tega članka pravilno razumeti kupi Slov. obmejni koledar, ki izide te dni.
To je ono pravo! Dobijo se še vedno ludje, kateri Feilerjevega Elzafluida še niso poskusili, dasiravno že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov i. t. d. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: „To je ono pravo !“ je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica s pakovanjem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% do-poplatka. Adresa: Lekarnar Eugen v. Feller, Stubica Donja Elzatrg št. 326 Hrvatsko.
Dopisi,
dPSBSSHBHBOPMBBBnBaSHMflBBBffiSnomBMBBOi
Gornja Radgona. Navijalci cen. Kako prostodušno se pri nas navijajo cene, naj posvedočita dva slučaja: Zdravnik dr. Kuras sedi v gostilni pri guljašu, ki stane s kruhom vred 5 din. Revna natakarica ga med južino vpraša za svet glede nekega bolnika, katerega boli noga. Zdravnik vzame kos papirja, napiše ' recept — vse to med južino in zaračuna za to svoje delo, ki je trajalo k večjemu 3 minute — 20 (dvajset) dinarjev! To je nesramnost prve vrste in pozivamo našo oblast,, da takemu oderuhu zabrani izvrševati zdravniško prakso na našem ozemlju. — Drugi slučaj. Nekdo (ime na razpolago!) je šel v mestno lekarno po zdravila za svoje bolne otroke. Prvič in drugič so stala nekaj čez 6000 kron, tretjič pa,
Šaljive povesti iz življenja zidov.
V interesu biznesa.
Uslužbenec v neki židovski vinski kleti v Bekern poljskem mestu je imel navado skrivati svoje dragocenosti za neki sod vina, ki je stal tik ob zidu.
Nekoč, predno je odšel na kosilo, se je še enkrat ustavil pred svojo shrambo ter zapazil v svojo veliko grozo, da je njegov dragoceni zaklad izginil.
Ker ni bilo onega jutra v kleti nobenega tujca, je bil prepričan, da je izvršil tatvino njegov delodajalec. Manjkalo pa mu je poguma, da bi javno obdolžil svojega delodajalca. Razvetega j)a tudi ni imel na razpolago nikakih direktnih dokazov.
Nesrečni uslužbenec je potožil svoje gorje rabincu, kajti rabinci so bili na Poljskem in v Rusiji ne le svečeniki svoje naroda, — temveč tudi sodniki v manjših privatnih sporih.
Rabinec je poklical lastnika vinske kleti v svoj urad ter ga pričel izpraševati glede dragocenosti ki so izginile
Trgovec je pozitivno in odločno zanikal vsako krivdo.
Naslednjega dne pa je rabinec nabil v sinagogi oglas, v katerem se je glasilo, da je
ko dotičnik ni imel starega recepta, pa so ista zdravila stala okoli 2000 kron. — Kakor tam preko, tako je tudi pri nas. Slednji slučaj nas sicer nič ne briga, vendar ga priobčujemo v ilustracijo neznosnih razmer. Treba bo železne metle, da se očisti nesnaga iz hleva naše javnosti.
Radgona. Vaši jugoslovanski demokrati, ki si večkrat lastijo monopol za pristno jugoslovanstvo so prošle dni razposlali nekaterim Nemcem tu in onstran Mure — tiskane prošnje za prispevke za Sokolski Dom. V tiskovini se omenja, da je namerovana stabka namenjena tudi Dramatičnemu društvu, kar je pa seveda bolj v drugi vrsti. Toda to je njih zadeva, v katero se nikakor nočemo spuščati. Dejstvo samo pa, katero beležimo Pa Je — (milo rečeno!) politična nemoralnost in nacijonalni škandal! Pomislimo samo, da si izmislijo Nemci v Radgoni, — predpostavljeno, da potrebujejo —, da hočejo zgraditi poslopje za kak strankarsko pobarvan „Turnverein“ in pošljejo svoje prošnje recimo ravno istim ljudem, ki so to akcijo uvedli. Nastane vprašanje, ki je že vnaprej rešeno: kako stališče bi zavzeli gospodje okoli Sokolskega Doma ? Zgražali bi se na vse mogoče načine in njih nacijonalna nestrpnost (ki pa je, mimogrede rečeno — zelo nedosledna!) ne bi učila dovolj izrazov narodnega ogorčenja nad takim početjem. Dosedaj so dobili dvolastniki posestev take pozive in tudi drugi. Nemško časopisje je to akcijo različno kamentiralo in je povsem naravno, da ni ostalo mirno. Razloček je samo ta, da bo ta ali oni Nemec, ki zasleduje politiko narodnestnega sporazuma na meji res dal svoj prispevek in da bi v obratnem slučaju dobili Nemci samo porogljiv nasmeh. (PS. Za slovensko javnost ob meji in v zaledju je ob meji in v zaledju je ta pojav brezdvomno nacijonalna blamaža prve vrste. Po našem mnenju je po-kretnike te akcije vodilo klasično načelo: Der Zweck heiligt die Mittel... Op. uredn.)
Gornja Radgona. Poslovalnica ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Gornji Radgoni (bivša okrajna bolniška blagajna) se je preselila iz svojih dosedanjih uradnih prostorov v občinski hiši v hišo g. Zangl, poleg gostilne Zangl pod pisarno orožniškega poveljstva, kjer že od 1. t. m. redno posluje. — Dramatično društvo je nam z uprizoritvijo globokovzgojne drame Fr. Ks. Meško-ta „Mati“ dala prijetno izpremembo. Obe predstavi (sobotna in nedeljska) sta se izredno posrečili. Vsi igralci so se vglobili v svoje vloge v okvirju diletantske zmožnosti ter razumeli iz mrtve besede podati številnemu občinstvu zelo čustveno predstavo, ki je gledalce mestoma ganila do solz. Samo želeti je, da bi Dramatično društvo sprejelo v svoj repertoar več podobnih komadov, ki naj dajo prostora oderskim produktom
vino krajevnega vinskega trgovca usumijeno, da se ga je dotaknil neki pogan in vsled tega je dostalo to vino ničvredno kot pijača za pravovernega Žida.
Ta objava je bila za vinskega trgovca kot strela iz jasnega neba. Bil je izpostavljen po-dolnćmu finančnemu poginu.
Ves zmeden in, preplašen je pohitel k rabincu ter zahteval od njega pojasnila.
—	Vidiš, — je rekel rabinec mirno, — dragocenosti so bile ukradene. Tat, ki je hotel priti do njih, se je moral dotakniti soda. Ti praviš, da ne več ničesar o vsem tem. Potem je moral ukrasti dotične stvari neki tujec in kdo ve, če ni bil mogoče pogan. Moja dolžnost kot varuha božjih zapovedi je posvariti narod pred možnim oskrunjenjem tvojega vina.
—	Jaz sam sem vzel dotične stvari.
—	Tvoje sedanje ugotovilo je v direktnem nasprotju s tvojim prejšnim ugotovilom, — je rekel rabinec, -- ter je povsem moja stvar, če naj ga sprejmem ali ne.
—	Moj dragi rabi, — je prosil nesrečni vinski trgovec, s solzami v očeh. —
Jaz bom popolnoma uničen. — Pripravljen sem priseči, da sem v resnici tat. Ne vem, kako sem mogel to storiti.
—	Potem bom vzel tvojo prisego, — je rekel rabinec. Tat je prisegel, da je v resnici
dvomljive kakovosti. Igra je vzgojno vplivala na občinstvo, ki je obe predstavi posetilo v zelo zadovoljivem številu.
Gornja Radgona. Tukajšnje šolsko vodstvo je priredilo tudi letos vsakoletno Miklavževo slavnost z obdarovanjem otrok in odraslih. — Igrala se je zelo srčkana otroška igra „Vraže“, ki je pokazala, da imajo deca dobre učitelje. Srčkane so bile deklamacije, petje manj posrečeno. Darov je bilo leto okrog 240 torej za 100 več kakor lansko leto. Obširna dvorana Posojilnica je bila mnogo pre majhna, da bi sprejela v sebe vse, ki so hoteli prireditvi prisostvovati. Miklavž se je postaral, pa je bil letos pod vplivom neizogibnih okolščin manj dortipen in duhovit kakor lani. Parklju pa se je peklenska vročina tako dopadla, da se je le malokrat pokazal iz pekla. O gmotnem vspehu sledi poročilo na drugem mestu.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Že dolgo se nismo oglasili. Pa ni to znamenje, da spimo spanje pravičnega. Mi delamo in gremo naprej. Zadnja tambola nam je vrgla lep dobiček za knjižnico, ki je našemu izobrazbe žejnemu ljudstvu prepotrebna. Vsa čast vsem požrtvovalnim delavcem, ki se ne plašijo truda in neumnih zbadljivk od strani nasprotnikov, katere naše tiho delo in velik napredek bode v oči. — Naš društveni dom tudi napreduje v svojih skromnih začetkih. Počasi gre naporno in žrtevpolno delo izpod rok, a vse nas vodi ljubezen, ki vse premaga. Naš preč. g. župnik so duša tega dela ter so se pokazali kot pravi oče svojih otrok. (Le krepko naprej. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!... Op. uredn.)
čebelarska podružnica Kapela-Radinci ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 10. 12. po rani sv. maši v gostilni pri „Zidu“. Prijatelji čebelareje in čebelarji se vabijo k obilni udeležbi.
Odbor.
Hose dasčoo-pravne odredbe s fiaaičiem zakonu za leto 19ZZIZ3.
(Objava trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
[(Konec.)
VI. Invalidski davek, a) Po členu 85 fin. zakona za L 1920/21 se invalidski davek ni pobiral od onih hranilnih vlog pri denarnih zavodih, katerih letne obresti niso znašale več nego 20 Din. V fin. zakonu za 1. 1922[23 (člen 113 zadnji odstavek) je meja davčne prostosti zvišana na 100 din. b) Po členu 117 finančnega zakona je pobiranje invalidskega davka zaenkrat omejeno na davčne predpise do konca 1. 1922, odnosno za čas od 31. julija 1923.
vzel dotične stvari ter obljubil, da bo vrnil svojemu uslužbencu dvakratno vrednost ukradenih stvari, kot zaukazano v židovskem zakoniku.
*	*
*
Ni njegov.
Paznik v parku: Gospod! Psom ni dovoljeno vstop v ta park!“|Gospod: „To vendar ni moj pes.“ Paznik: „Ni Vaš? Saj gre za vami?“ Gospod : Saj tudi vi greste za mano, pa niste moj!“
*	*
*
Dosti vzroka za ločitev.
Neka mlada Židovka je prišla k rabincu ter ga s solzami v očeh prosila, naj ji pusti, da se loči od svojega moža.
—	Kakšne vzroke pa rnoreš navesti, da zahtevaš ločitev od svojega moža? jo je vprašal rabinec.
—	Ker ne more moj mož niti piti, niti kaditi, niti igrati, — je rekla Židovka med ihtenjem :
—	No, in kaj z to? — jo je vprašal rabinec. — To bi te moralo še veseliti.
—	Vidite, — je pojasnila uboga ženska, — on ne more kaditi, a vendar kadi ; ne more piti, a vendar pije in ne zna igrati, a vendar igra.
Vii. Davek za poslovni pro n,
S členom 116 finančnega zakona -a leto 1922/23 se popolnoma izpremirija člen 11 zakona o davku na poslovni promet. Izprenfénjeni člen v bistvu poojstruje pravilnik o tena davka, da so upravičeni zahtevati knjige opravljenega _ prometa s pristavkom davčnega odbora edino le predstojniki davčnih oblastev. Kdor ne ugodi pozivu predstojnika davčnega obim 'va,
dravic ' pritožbe proti odločbi davčnega odbora, s k-ttero to sam oceni višino opravljenega
prometa. ”	’	’
Davčni zavezanci so dolžni hraniti
knjigo opravljenega prometa dve leti po izplačilu davka za vsako posamezno dobo, plačilo pa se smatra za pravilno izvršeno, ako se davčnemu zavezancu v enem letu po plačilu ne prijavno pomisleki glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig.
izg
fZBKfl]?
!
■v
Zato ker je velikansko množino sukna, platna, parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih g g tovaren, ter prodaja po čudovitih nizkih cenah g
«veletrgovina	g
R. S TERMIČKI » CELJE štev. 303 |
s«	Cenik z tisoč slikami zastonj.
n	mi wmiii iiBiwi im iimii «
Treba da Felterjev EteafltiM Povsod kup/ii ; mv
ilssipadgoaslia mm opeMräa psdjs!*ü
z ČREŠNjEVCIH in BOREČIH (prej last mesta Radgone) f

im
Ako. ustanovite, da rei iene; pp?! v t Kl nüluk !;.•-> nemorete dobiti, prosi- o špo1*' 'H-, rr oj ikE. - ■..b sporočilo za Vaš najugodnejše mest z; : ep-o. ;p jg
r& m mmmm
KAR SSM m :
lanjajo, da imajo pri svojem opekarskem podjetju v HöPßCih, postaja
evci pri Ljutomeru na prodaj še večjo zalogo zelo dobro in trpežno
izdelanih in ožganih raznih opekarskih izdelkov, kakor:
1
iUpezno strešno opeko (StrangfBis) ;	-

«ep.O’O;
fl lil
.-W.

Pravi Feflerjuv Ekr,fluid k-brodejno' sredstvo za drgne; L.-! ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! negovanje kože! Kot k-ounetiku n negovanje ist! V ■ ! V ich>l tisoč priložnostih poki-žt :se b:,; delujoč, bolečine lajšujočg k c in mnogo'-bans!- - upo-LLe. j ■ liko it ■ ■ jsl in	. C
francosko žganje iti najboljše sred-sivo te vrste! Nekolik.- kapljic za- ; gf. dostaje, da tudi vi rečete:
j :>**
j
i
sto gladko strešno opeko; •rste žlebnjakov; no žgano ročno in vojno zidno opeko;
■ Usto (ušlo laliSiO) zidno / btug pripravno za ■čl- fn nadzidje;
q|’;
opeko za tlakovanje go-'
vejih hlevov (lasten patentirani izum);
drenažne cevi v vseh potrebnih dimenzijah, kakor tudi razne strešne nastavke in okraske
T© JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEBAJ CU
vse po zmernih dnevnih cenah.
n opekarni.škem podjetju v Borečih, katero je eno izmed najmodernej-najpopoinejših podjetij te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdeluje opeka tudi
skozi celo zimsko sezono.
Pojasnila daje in sprejema vsa 'naročila jedino le
speiHiiil
tli
Skupaj s pakovanjem in poštnino staile:
3	.dvcjnate	ali	1	Specijalna	steklenica	24	Din
-12	dvcjnatih	„	4	Specijalne	steklenice	84	„
24	„	„	8	specijalnih	steklenic	146	„
38	„	„	12	»	208	„
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na:
Eugen I. Feller, Siarnr, Stsiica lunju
Eizatrg št. 326, Hrvatsko.
v GORNJI RADQON
priden, pošten in močen, 16 let star, se želi učiti mesarske obrti. Ponudbe naj se pošiljajo na Upravo tega lista.
Proda se
en par dobro vozečih,
težkih konjev
s homoti vred ali pa brez homotov po ugodni ceni. Vprašati pfi Francu Korošec, posestnik V Gornji Radgoni.
Travail;
1 1/3 orala v Poterni (Avstriji) se ugodno proda. Vpraša se pri g. Neudauer v G. Radgoni.
Mlin na prodal
v Spodnjem Perčiču pošta Sv. Lenart, na reki Velki. Je tri pare kamnov in eden valjak. Proda se tudi živina in vse orodje, ki spada k mlinu. Več pove lastnik mlina Janez Kaučič, Spodnji Porčič pošta Sv, Lenart.
1
‘ eo p»
,||1
■ c£ -
re — • « ■* r&JF 3 2.
■o S 1
p
Vre
Doge za vinske sode
kupuje po dobri dnevni ceni in
prodaja sode od ifl lit. do 700 lit.
Josef Gumzej - Maribor
sodarski mojster, Vojaška ulica št. 17.
Proda se takoj :
Eden koncertni glasovir
cena 45.000 K
Eden harmonifum 7 registrov
cena 20.000 K
pri kavarni Kermeny, Murska Sobota.
Eden mali avto sa 3 osebe
moderni nove tipe 8 HP
pri Bombarsi, meiionibar v nhi Radgoni
poleg trgovine Obal.
Eden motocikl z 2 cilindra
7 HP z bencinpogonom, „Torpedo“-tipe
pri Strašek-u, klepar v nemški Radgoni
Martinušk in drug j
tovarna usnia v Ljutomeru ®
«... .... v.	Brzojavi: MARTINUŠIĆ
Telefon int. štev. 17
Prevzema v delo vse vrste surovih kož po najnižjih cenah na: Zgornje usnje črno in rumeno, podplate, blank in kromovo usnje kakor box, ševro in gonilno jermenje
I
Podružnica v Cankovi K
prevzema vse naročila
tL——■»—J
Hranilnica in Posojilnica v Radincih
deluje z uspehom mejil
r. zadr. z
neom. z.