Št. 92. V fioriVi. due 17. liovenihra 1900. Letnik II. l/.h;ij;i vsiik torek in »olmtu v ti'diiU ol> II. uri |H(Ml|)ol(liitj za m<'sto ter ob 'A. uri po[joliliiii /;i di'zclu. StaiH' p<> pušti pi'cjcnuin ;ili v Gorici n.i ilom pošilj;iii rcluh't/io ft K., pollt'tini \- \\. in iV! 11't¦ 1 no 2 k. I'rodiija se v (inrin v U>b;ik;irii:ih Seh war/, v Solskiii uliciili in .1 c I 1 c rs i t /. v Nimskili uliculi j)o S vin. (Zjutranje izdanje.) I'liMlnistvo in upr) vnistvo st* niiliujata v «A! a r » il n i t i s k a r n i», ulira Vclluriiii li. št. S). Dopise je nasloviü u:i iirndiiisl vo, o.mlas«* in naročiiiiio p;i na iipravništvo «CJoric«»». Oglusi se računiju p<> pelit- vrstah in sicer ako se tisk;ijo 1-krat po 1(> vin.. 2-krat po 14 vin., 3-krat po \2 vin. Ako se večknit tisk;ijo, raOiu- iiijd sf po pogoiibi. Izdajatolj in odgovorni ui-iMlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. .1. Marusič). Program in taktika. „Süden" in „Edinost" sta se bavila zadnje dni z vprasanjcm, ki je poscbnc važnosti scdaj, ko so volitve v polncm teku in sc čcz nc dolgo časa odpro vrala parlamenla novoizvoljenim poslan- ccm. — Razncsla sc jc vest, da sc je na shodu narodno - napredne strankc v Po- stojni sklenilo, razbiti sedanjo zvczo slovensko- hrvaisko- rusiuskih poslancev. „Slovcnski Narod" jc to vest odločuo dementiral ter izjavil, da se na postojin- skem shodu ni sklenilo ničcsar o takiiki in o programu bodočili poslancev na- predne strankc. Ali toliko je v stvari vendarle rcsnice, da če tudi se formalno ni sklepalo ničcsar, se je od poslancev zahtevalo, da naj se najtesneje oklenejo Mladočehov ter opuste zvezo z nemškimi konservativci. S tern se jc poseglo v pravice poslancev, dalo se jim je jasno direktivo glede taktike ter se jim je na ta naein skušalo vezati roke. Nobeden zaveden Slovenec se ne protivi najtesiiejši zvezi slovcnskih in mladočeških poslancev. Znano jc, da ta zveza sploli ni bila nikoli prekinjena, celo v časih ne, ko so zahtevali začasno ločitev važni interesi slovenskega naroda. V dobi češke obstrukcijc so bili sloven- ski in hrvatski poslanci v najtežavncjšeni položaju ; obstrukcije niso niogli naravnost podpirati, ker so vedeli, da ne dosežejo z njö ničesar, ne zase in ne za svoje zaveznike; slovanska solidarnost pa je tirjala od njili, da ostanejo vsaj pasivni in da se očitno ne pridružijo nasprotni- kom obstrukcijc in zloglasni „delavni večini". Jasuo je torej, da slovenskim in hrvatskim poslancein ni trcba šc po- sebej nalagati prijatcljstva sČehijžrtvo- vali so temu prijateljstvu že marsikaj in od teh žrtev je dejstvo, da stoji v osprcdju samo in edino češko jezikovno vprašanje, medtem ko je mnogo bolj perečc jczi- kovno vprašanje južnili dežcl popolnonia pozabljeno. Od vseli strani nas tolažijo s tern, da se reši našc vprašanje po ureditvi češkega; čakali bomo torej z mirno vestjo dotlej, da pokopljejo v Trstu zadnjega Slovenca in v Istri zad- njega Hrvata. Očitati nismo hoteli s tern nikonuir ničcsar; povedati smo hoteli samo, da so se slovcnski poslanci vedno zavedali svojih slovanskih dolžnostij in da doslej od tega niso imeli inuogo koristij. Od drugc strani se nalaga sloven- skim poslancem, da naj sc nikar ne vežejo z ncmškimi konservativci. „Edi- nost" jim svetuje, da naj, čc ni drugače, le paktirajo ž njimi od slučaja do slučaja, a da naj si zagotove prej garancijo, da ne bodo tlačanili zastonj. Gotovo si nihec ne misli, da bi bili slovenski poslanci tako naivni, da bi dclali koniu uslugc samo iz čiste ideahie ljubezni. Poslanci iniajo vendar svoj jasno označen program vsaj v narodnostnih stvareh in razžaljcnje bi bilo svetovati jim, da naj stoje trdno na tern svojem programu, na čcgar pod- lagi so bili izvoljcni. To jc stvar, ki je umevna sama ob sebi in poslancu, ki bi grcšil proti programu, bi vclcvala že cast, da se odpove mandatu. Ne gre se torej za program, grc se za taktiko. Kakö bo sestavljen prihodnji par- lament, kak(') sc bodo strankc družile in vezale, tega ne ve dancs še niliče. Raz- mere so takö nejasne, da bi bilo zdaj prenagljeno, svetovati poslancem, kako naj nastopajo, s koni naj paktirajo. Niti češki poslanci si nc dado kar vuaprej vezati rok. Skoro vsi glavni voduiki nek- dauje obstrukcije so izjavili, da iinpera- tivnega mandata za obstrukcijo — ne vsprejnu'). Tako so sc izrckli žc dr. Kaizl, dr. Dyk, dr. Pacak in dr. Skarda, a pre- teceni tedeu se je izjavil v isieni smislu celö nekdanji spretni režiser obsirukcije, dr. Stransky. Poslanci se zavedajo svojih pravic in svoje svobode. Voljcni so na določnem programu; kakšna taktika je potrebua za dosego tega programa, to je njihova stvar, ki se ravna po razine- rah v parlamentu. Že dejstvo, da je poslanec izvoljen, je dokaz, da narod zaupa njegovemu politiškemu razumu in njegovemu značaju. Komur pa bi bilo treba svetovati vsak korak posebej in za vsak slučaj posebej, ta bi ne bil več samostojen zastopnik narodov, teinvcč otrok, ki potrebuje voduika. Naj se torej ne vežc rok uašiiu poslancem. Narodne težnje in zahteve so jim znane; in s tern, da jili narod izvoli svojim zastopnikom, dokažc, da zaupa njihovi volji in spretnosti, zasto- pati te težnje z cuerzijo in uspehom. Cc bi se jim predpisavalo taktiko, bi se jili držalo na vrvici; a človek, ki se ga mora držati na vrvici, nirna ugleda in torej tudi ne uspcha. Občni zbor političnega društva „Slogau v Gorici, 15. novembra 1900. V čitalnieni dvorani se je vrsil v cetrtek letošnji redni obeni zbor polit. drustva ,.SIoga". Oschno se je udelezilo tega shoda nad 100 udov, po pooblastilih pa je bilo zaslopanih 108. — Predsednik dr. G r e g o r č i č otvori zborovanj« ob II. uri predp. s primernim pozdravoin Um1 npotuni, da se ima današnji zbor pečati ne le s toc:kami po pravilih do- loc'tMiimi za redni! obene zbore, mai'Vi^c tudi z državnozborskimi v(»litvaini, po- sebno pa ßlede kaiididatur. Na to pi-(»ide k [irvi točkidnevnega reda, namn»c k tajnikovemu poročiiu o društvcnern delovunju prcjšnje^a leta. Ker j(^ hil tajnik po slanovskih dolžnostih zadržan in se ni mo,(,'el udcU^žiti zboro- vanja, prt^cital j(i tajnikovo poroüilo predsednik drnslva sain, a l.o porocilo slove tako-Ie : Na obuneni zboni due 2f). maja 1899 je bil izvolj. Trgovsko-obrtni odsek .... 3270 0. Dopolnilne volitve v deželni in drčavni zbor....... 99-50 7. Drustvena uprava...... 3*32 8. Gotovina v blagajni dne 12. no- vembra 19Ü0....... — "04 Skupaj . . 349-10 Ker ni na poziv predsednikov tudi k lemu poročilu nikdo ničesar pripomnil, je je smatral predsednik kot sprejeto. Za tern so se vržile volitve drust- venega odbora ter so bili vzklicem iz- voljeni sledeči gg.: predsednik: dr. Anton Grogorčič; odborniki: Grča Hlazij, župnik v Sempasu, Klančič Anton, župan v Pod- gori, Kopae Jernej, svečar v Gorici, Ma- sera Josip, vikar v St.. Mavru, Mozetič Anton, župan v Solkanu, Pavlica dr. Andrej v Gorici. Rojic dr. Aleksij v Go- rici, Sfiligoj Ferdinand v Gorici, Vižintin Rudolf, ueitelj v Reneah; namostniki : Dermastia Ivan v Solkanu, Juvančič Lovro vv Dornbergu, Klanjšček Josip, župan v St. Ferjanu, Vidmar Josip, župan v Lokavcu, Zuchiatti Anton, župan v Medani. Pri točki „volitve v državni z b o r" se je oglasil g. dr. Jos. Pavlica in govoril tako-le: Današnji občni zbor ima določiti dva mo/a, ki bosta zastopala nase slo- vensko 'judstvo vdržavnern zboru. Predno o tern kaj predlagam, dovolite mi eno besedo. Nihce naj ne nüsli, da je bodoč- nost naše stranke odvisna od izida državnozborskih volitev (Klici: Nikakor ne!). Če bi se torej — vsled naše ne- marnosti in prepohlevnosti — zgodilo, da bi propali (Se ne zgodi), bomo vender se živeli. - - Ne gre namree za oselma navskrizja med možmi obeh strank. iiin- pak za načela, kakor nasprotuiki sami povdarjajo. Naša stranka brani kr- ščanska in narodna načela proti lilxM-al- nim in dela na to, da združi pod zastavo teh načel vse stanove nase slovenske dežele. Bodi si torej, da zmagamo, ali da propademo. bomo nadaljevali svojo orga- nizaeijo proti Iiberalizmu in proti huj- skanju enega stanu nasproti drugemu. Od- slopiti ali popustiti bilo bi greh. (Kliei: Tako je!) Imejmo pa zaupanje v naže ljudstvo, varujmo se pesimizma in sodimo je milo. Ce se da zdaj zapeljati, bo kmalu zopet našlo svojo pamet in se z nami združilo. Do zdaj sta nas zastopala v držav- nem zboru: dr. Anton Gregoreič in grot" Alfred Goronini. Vprašanje je: kedo naj nas od zdaj naprej zastopa? Ni lahko vdobiti rnož zmožnih in voljnih za ta posel, zlasti je to težko pri nas, kjer se mora vsak človek bati, da ga napadejo roparji, č>v se pokaže na ulico. (Tako je! žalibog!) Gloveku, ki je izobražen in ima v družbi kako pozicijo. je silno tezko stopiti na politično polje, ker ve. da bo imel opravila z nasprotniki, katerih ga bo v pošteni družbi sram. (Tako je!) Ali vender mora to biti. Koga na.j torej pro- glasimo za kandidala? Za V. kurijo na vsak način dr. Ant. Gregorčič-a (Zi\io!), Cesar mi ni treba dalje utem(»ljevati. Kmečke občine je do zdaj zastopal visokorodni g. grof Alfred Goronini. Vsled bolczni in vsled zdrazbe j(^ vže enkrat odstopil in bi tudi zdaj, kakor je izjavil, ne mogel sprejeti poslanstva. ker v6, da bi mu ne bilo mogoče boi'ili se s takimi nas|irolniki. Naša stranka pa mu ostare hvale/.na za vse. kar je storil in /rlvoval za Slovene«. Predlagam lorej: da naj od- bor v imenu in po naročilu občnega zbora, izreče visokorodnemu g. grofu iskrcMio zahvalo za njegove trud<» in žrtve. Kot kandidata kuieckih obcin pa predlagam gospoda M a t i j a H u t a r j a , sodnega svetov rca v Gorici. G. svetovavec Rutar je naš mož, iskren človek, neomadeževan znacaj. zmo- žen in priden delavec, sin kmeckili sta- rišev, ki torej cuti z nasiin kmečkim Ijud- stvom. Kot sodni svetovavec je neodvisen in ima dobro pozicijo V vsakem oziru, da bo mogel svobodno delovati za bla- ginjo naroda. Nasprotniki porecejo morebiti, da do zdaj ni še deloval na političnem polju. To nič ne de, če ni do zdaj deloval, da bo le od zdaj naprej deloval; in to bo, če bo izvoljen. Nasprotniki porečejo morda, da ni dovolj radikalen. Toda vprašanje je, ce so pri nas pogoji za pravi radikali- zem, in jaz menim. da jih ni. Kdo pa. kateri stan in kalei-i del ljudstva j(> pri nas res radikalen in zmo/.en radikalizma V Nobeden. Naš slovenski radikalizem je od 1. 1870 naprej in je bil deloma izraz nezrelih in vihravih mladeničev, kateri so bili potem navadno najbolj krotki možje; deloma pa je naš radikalizem re- klama za eno stranko proti drugi ali tudi samo reklama za žop! Zato pravim tudi jaz, kakor svoje dni dr. Tavčar: Z radi- kalizmom ne bo nič! Ni se nam torej pomišljati, če g. svetovavec Rutar ni radikalec. V družbi z žilavim dr. Gregorčicem bo deloval in gotovo je, da če se bosta poslanca dobro razumela, bosta veliko dosegla. Ge pa bo eden drugemu le nagajal, ne bosta oba nič opravila, če bi bila tudi najvcčja ta- lenta v zbornici! Moj predlog je torej: 1. Visokorod- nemu g. grofu Alfredu Coronini-ju izreci odbor v imenu obenega zbora iskreno zahvalo za njegove trude in žrtve. 2. Za kandidata v V. kuriji pripo- roča obeni zbor volivcem: dr. Antona Gregorčiča, prolesorja bogoslovja. 3. Za kandidata kmečkih občin pri- poroča občni zbor volivcem g. Matija Rutar-ja, deželne sodnije svetovavca. Vsi ti predlogi so bili jednoglasno sprejeti. Na to poprosi besede preč. g. kurat Rojec iz Bilj ter se v kratkem govoru pridružuje predlogu dr. Pavlice glede kandidature dr. Gregorčica v V. kuriji z ozirom na to, da se je dr. Gre- gorčič tudi za delavce vedno potegoval, ko je bilo to potreba, kar je njemu, namree gosp. Rojcu, iz lastne skušnje znano. Preč. gosp. kurat Knavs iz Oseka opiše v pravi luči značaj ali prav za prav — neznačaj dr. Tume ter dokazuje, kako se je dr. Tuma. dokler ni do- segel svojega namena, vedno lasikal du- hovscini ter po.sebno takrat, ko je sno- val trgovsko-obrtno zadrugo, ter javno priznal, da brcz duhovSčine ničesar tie opravi. Govornik je rekel mej drugim: dr. Tuma je po eni strani delal poklone duhovščini, rokovičil tu na desno in levo ter dejal: če duhovni ne boste delali z menoj, se vsi moji načrti izjalovijo; a po drugi strani je rekel zopet k r c- marjena in obrtnikom. ako krčmarji in obrtniki ne bosh» delali z menoj, je moje delo nevspesno... olicijelno '\o bil tak, a za lirbtom pa drugač(»n. Dalje je priporočal govornik du- hovščini, da se res no pop rime dela pri sedanjih volilvah ter očital nekate rim, da so prezanikerni v tern pogledu, t. avgusta, da je I. 1897. predlagal abstinenco in da so soposJanci isto pred Ijud- stvom in pred v I a d o d i s k r e d i- tirali, tako, da jo bila vladi in itaiijanski strailki le še prazen strab. V isti stev. „Soče" pripoveduje dr. Tuma, da jo on jeseni I. 1898 in formoval g. učitelja Vr- tovca o abstineuci in da je „skoro na to počil časnikarski boj učiteljstva p r o t i d e ž e 1 n i m p o s 1 a n c o m •'. 1) r. Tuma pise dalje: „Stvar mi jo bila no farovžih proti poslancem, in da so nam vendar že leta 1M)8 boteli Italijani dati vse, kar smo zahtevali. A roc je vendar naravna, t. j. dr. Tuma je hotel le reči, da so bili Italijani pripravljeni nam dati gospodar- ski odsok v dezelnem zboru. ki je bil za nas toliko vroden, kakor — pi.skav oreh. Doklor iniajo namreč v dežulnem zboru Italijani vecino, imoli bi tudi v tern odseku ; ko bi pa morda Italijani milostno prepustili nam večino v tern odseku, bi nam to nič ne pomagalo, ker laška vecina v deželnem zboru še vedno lahko odkloni vsak predlog gospodar- skega odseka! Sicer pa pravi sarn Tuma v 67. številki „Soče", da je bil njegov prodlog radi gospodarskega odseka povsom nedolzen! Ako po morda Tumovi volilci na sbodu v Kihembergu Tumovo besedo tako tolmacili, da so hoteli Italijani Slovoncoin dati 1. 1898 Bog vo kaj, ako so so morda na tihern jezili nad dovetorico, ki jo bila proti dr. Tumi, ko jo predlagal ustop. toga vondar ni kriv dr. Tuma! Sajjo on lo trdil, da so bili Italijani pripravljeni dati vse. kar so slovonski poslanci za'hte- vali prod izstopom ! Zahtovali so odino povsom nodolzni gospodarski odsek ! Kakor jim kaze. — Včasih jo pisala „Soča", da abstinenca v deželnem zboru je rodila dobre uspehe. vč- "ih pa, da jo bila pogubonosna. Prvo jo pisala takrat, ko jo hotola pripisati kaj novib us|iobov dr. Tumi, drugo pa takrat, kadar je hotola udariti po dr. Grogorčiču in driigih poslancih. Tako je pisal Gahršč-ek v ..Sočiu 17. pr. I.: „Ali ni Tutnova abstinenca nehala 1. 1898., kor jo dosegla voli k u s p e h. da j(4 vlada jjredložila načit zakona o d(»želneni šolskom zalogu?" 10. oktobra pa piše isti Gabr.šček, da je bila „vsa abstinenca, vos boj broz u s p e h a". To posem o nouspohn ab- stinencno politiko, „o troh zgul)lj(Miih lotih", o „treh letih pod kavdinskim jar- mom" so je vočkrat ponavljala. IH. junija pr. 1. je pisala „Scu'a" : „Slovon.ska državna poslanca sta izpo- slovala pričetkom toga lota od minister- stva predlog za deželni šolski zalogu. Štiri moseco kasnoje jo pa bil Gabrsčok na to bržčas žo pozabil in jo trdil, da jo ta uspoh dosegla Tumova abstinonca. Lani jo pisal 14. jul. GabrAček : ..K k s o d us I. 1897. j o v zborni c i res u p r i z o r i I d r. T u m a1'.— Pred- zadnja „Soča1' pa piSo: ,.Znano jo. d a a b s t i n o n c o j o u p r i z o r i I g i' o I" C o r o n i n i i n n o d v. T n m a, toludivedo vsi razsodni ljudj(^, uli „Go- i-ica" laže dalje pobožno. . . ." Lani je tor(\j Gabršcok v ..Soci" trdil, d a j e abstinenco res u p r i- z o r i I d r. T u m a lor jo je naravnosl imenoval ,.Tumovo abstiii(>nco". Zdaj ob času volitov pa, ko jo troba svojoga za- morca prati in ljudstvo bogati, trdi naša ,.Soča". da abstinence n i u pri- z o r i 1 d r. T u in a, m a r v o č g r o f V, o r o n i n i. Kakor jim kazo! In takemu listu naj so kdo kaj vorujo ! Ko jim jo kazalo. r(4kli so: dr Tuma jo vodil abstinonco, kakor n. pr. takrat, ko sta izposlovala naša državna poslanca od vlade prodlog gbulo dežolnoga sol-ko- ga zaloga in vslod toga glede zboljsanja učitoljskih plač in jo „Soča" to pri.^te- vala k pridobitvam abstinonce. Ako pa pride govor na zle poslodico, katere je imola abstinonca. potorn pa ni voč vodil abstinence dr. Tuma, nogo kdo drugi n. pr. grof Goronini. Nu/ori „nnrodno-iKtprodnili" o prosti Ijiulski volji. Pise jo nam: Kako proste ljudsko volje si ljisdj« okoli „Sočo" zolö za svoje kramarske nameno, ste povodali zadnjic. — ljudska vulja, kaloro priredijo poprej s prostomavtarsko suro- vostjo, naj zmaguje, pravi jo, — vocjoga hinavstva v obraz ljudstvu si ni mogočo misliti! A tu-lo naj navodom so posebni nazor Gabrsčekov o svobodi ljudsko volje, istoga Gabr.šč<^ka. ki so v polu svo- joga obraza prizadeva, da prodere oni kandidat, kateroga je, da govorirn z nje- govimi lastnimi besedami. „nastaviP on in no ljudska volja. Ta isti Gabr.šček jo pri noki priliki dojal: ljudstvu ni treba nob(Mie lastne volje ni samostojnosti v guspodarskih in na rod nib rečeb, marvoč za celo dežolo zadostiij(\ da je trojc;, čvetero voščakov, ki velovajo ljudstvu, kako in kaj. Pri isti priliki je Gabršček s pulnimi ustmi odo- braval židovski kapitalizom in ga smatral n o obhodno pot r e b n i in. Tako torej spostujo ta — mož ljudsko voljo, o kateri Loliko pisari v svoji „Soci"! Ljudstvo torej ni treba da jo poučeno v uarodnih in gospodar- skih rocoh, da si ve pomagati s ;i in o, marveč zadostuje, da ga vodi na vrvici troje, čvetoro veščakov. In ako bi bili ti „veščaki" enakih nazorov, kakor Ga- brsčok? Kaj potemV Ali ne sledi že iz njogovoga izroka. da odobrava židovski kapitalizom, da bi bilo ljudstvo potom le še — na rokah in nogah zvozana „molzna krava" tern nekatorim ,.vosca- kom"? Kajti na com pa je zrastol židov- ski kapitalizcm? Ali ne izključno na Ijudski nevednostir1 Saj bi toga kapitalizma sploh no bilo, ako bi jilo ljudstvo podučeno! Žalostni kapitel toga imamo v Galiciji, kjer je židovstvo domozga izsesalo neuko ljudstvo, kateremu zdaj meče v obraz psovko: „vaše so samo se cerkve in po- k opa 1 i šča!" — Ali naj postane naša Goridka —- druga Galicija? Po Gabr.ščo- kovih nazorih p- č. Saj odobrava ži- dovski kapitalizo n in to jo dovolj. Danes govori v svoji „Soči", naj ljudska volja zmaga pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Gorjo pa ljudstvu,ako bi ,.zma- galo" s tako voljo. kakoršno mu navdi- huje Gabr^čok-Tiimova ,.Soča" in njihovi ..narodno-naprodni" jtodajaci! Gal», in T. bi ploskala ob koloni. da sojimajo po- sročilo zlobno <]clo. a ljudstvo bi se prije- malo za glavo, ko bi spoznalo, kamjeza- bi'odlo, ko jo poslušalo zlobne š<^petil%(!e. Kajti, da bi jim pokazala lakoj drugo strt'n svojega bitja. kakor bilro bi so čutila na gorkem to jo polnoma rosnično. Ako naše ljudstvo ni so popolnoma zapravilo svojo samoslojne voljo. uaj si za casa premisli. da potom ne bo gorja in k<;- sanja. Iz SoMv.iita. Propadli smo v poti kuriji. Zmagali so Tumovci. Zakaj V Tožko j uka?.(» svojim de'ivcem volit za narodno-napredno straiiivo. ;"). Zanikali bodo, da so mizarji na- sim volilci'in s silo brauili na voliščo. C). Zanikali bodo, da je tovarnar signor Kdoardo Mucha. svak g. Gorup;1 ki ima u/.itnino v zakupu, lastnoročno svojim dolavc(Mn dolil glasovnice za Tu- movce. Zanikali bodo, da jim jo zaprol.il. da mom jo tako voliti. 7. Zanikali bodo. da je gosp. .lanoz Oblokar kričal: ,.l)olii z klerikalcami"', in sicer naprej, drugi pa ponavljali. 8. Z-Miikali bodo, da je bil v to posebno op avičon g. Janoz Oblokar. 9. Kor zanikali bodo, da jo kleri- j kaloc pokojni č. g. Mihol Oblokar, vikarij v Grgarju in njogov strijc, mu zapustil tisocako, broz katorih bi ga danes nihce ne upostoval v Solkanu. Vse bodo zanikali. ako bi mi kaj trdili. Trdili pa bodo, da so tudi v kmočki skupini zmagali, co se niso prvo zinage preveč vesolili. A volitve so pokazalo, da jo bilo prekiselo grozdje! D o s t a v o k u r e d n i š t v a. Ako jo res, da jo signor Kdoardo Mucha svo- jim delavcem delil Tumovo listice, ter jim protil, ako ne glasujojo za on<* vo- lilno možo, ki so bili na teh lističih ti- sk:ini, potem je to v rosnici prisl.na lj"dska volja po rihonbor.škom dr. Tu- nmvom niadjarskoin receplu. V St. I*etru vršile so so volitvo volilnih mož zelo burno. Tolpa „napred- nih" volilcev popivala je zlasti celi po- nedoljek, da je potem zvečer pokazala svojo junaštvo in oliko. Okoli 10. ure zvečer so začeli razgrajati po celi vasi, zlasti pod stanovanjem g. kaplana, kjer so tako divjali, da se bolj divje tudi Culu-kafri ne morojo obnašati. G. kaplan so jim jo zamoril zavoljo tega, ker je preteklo nodoljo broz njihovega dovo- lj erija sklical zaupen shod vseh udov tuk. kmetijskega društva in posojilnice, kjor so si volilci izbrali volilne može. Vslod toga toroj je divjala nabujskana druhal in slisati je bilo različne sloven- ske in lasko klico, kakor n. pr. „proč s črno sukujo", ,.proč s Kranjci" itd. „živio Tuma" (naši častilci dr. Tumo monda no vedö, da jo tudi on „Kranjc"). zlasti pa jo bilo slisati obilo najbolj osludnih laških kletvin. — Priznati se mora, da ima pri nas A. Gabraček take licence, da jih je lahko vosel. V lorok zjutraj so pričele volitve kinalu po osmi uri. V V. ku>*iji volili smo H volilne može, izvoljen je bil samo jeden izmed „na- prednih", drugi so prišli v ožjo vßlitev. Popoludn« ob trotji uri se je pričelo voliti za kincökc občin<;.v kjer so prodrli vsi trije naši možje. Oast zavednonni kmečkemu ljudstvu 1 — Nato se je vršila ožja volitev za V. kurijo, kjer je zmagal jeden nafiih in joden nasprotnikov. Pri- stasi naprodno stranke obuašali so se zlasti pri zadnji volitvi zopet tako lepo, da jih je gospod vladni komisar javno pohvalil,rekoc: „T ako d i v j i h in s u- rovih ljudij pa še nisem n a š e l n i k j e r — p ri n o b e n i h v o 1 i t v a h". *— Izid voütev je bil za „napredno" gospodo .re: žalosten, mrzel curek na vročo glavD. Mislili so, da imajo vse pod svojo koi iiMido ; dva krčmarja sta letala i od hiso do hiše, a priborili so si komaj in z najvGcjo silo tor vkljub množini vina. kateroga se jo iztocilo, lo dva vo- lilna moža. Kar ,.Soca*' pise o našem „klorikalnem kaplanu", da je grozil vo- lilcom. ako ž njim ne volijo, da so jim pii posojilnici iztirjajo dolgovi, je na- v a (i n a 1 a ž. On ni nobonomu nič grozil — co je komu. naj so oglasi, — pae pa so j(J grozilo od neke slrani, da bodo njega ven vrgli, ako pride v volilno sobo. Poskusilo seje res to,adotični „velemodri" gospod jo dobil za odgovor d o I g n o s K sklopu čestitamo dr. Tumi, da ima na svoji slrani tako „olikane"' ljudi. ("le so vsi njegovi volilci taki. pot(4m jih jo pač lahko vesol Utv na nje ponoson. Iz Sc*la sc nam poroča, da so so pripotile v nodiiljo II. t. in. tri nesročo. Franco M. jo pri domacom hisnem pro- piru zgrabil lastno mater ter jo tak zavihtol ob hišni vogel, da si jo sirola nogo zlomila in roko po^kodovala. r/drav- nik, katiM'Oga so poklicali, imol jo posla do troh popolnoci, da jo revi polomljono ude uredil. — Andrej Mormolja iz Sela je zidal novo hi.šo, a doževje je pripo- moglo, da se je nova zgradba posula do tal, in lastnik bodo moral na novo zacoti zidati. — Pod liatujami jo neki inož iz Dobravelj ki jo peljal vino v Gorico. tak«) nesrečno padel pod voz, da je na mestu mrtov obležal. Duhovnik, po katoroga so poslali, jo došol na lic(^ mesta, ko je no- srečnik že izdihnil. Tej nesreči jo uzrok letosnjt^ vino, ki jo izrodno moeno. /^odaj ,jc zaci'l. V čelrtek je sedel na zatožni klopi pnul tuk. okrožnim kot kaz. sodiščeiu 1(5 lotni Edvard Abramig kleparski vajonec iz sv. Hoka. Ukradol j(^ namroč to polotje trgovcu JVlilii Fur- laniju raznovrstnega železuega in bron- conoga orodja, ki je bilo shranjeno v noki zaprti klauici na Placuti, v vrednosti ka- kih 40 gld., kakor jo oskodovanoc trdil. Mil je tudi založen, da je ukradel kleparju Inwald-u par kositarnib kotlov in ne- kaj drugih stvarij. Ker so mu druga tat- vina ni mogla popolnoma dokazati, bil jo obsojon zaradi prvo na 4 incscri' ječe. XrpotrjtMia (Ic/olnozborska sklc- pa. Deželni zbor goriški je skbuiil v zad- njeni svojem zasedanju rnej drugom ludi ta-lo dva zakonska načrta in sicer prvič, da so od davcue obciuo Muscoli od- trže en del ter so ga priklopi k občini Gervinjan; drugič, da se izloci krajna ob- čina Locnik iz goriškega političnega in sodnoga ok raj a ter da se priklopi gradi- ščanskemu sodnomu in politicncMnu okraju. Kakor OujtMiio, pa oba ta dva za- konska načrta nista dobila Najvišega po- trjenja. Drzavua podpora za popravo ])0- družne corkv^e v Svetein pri Komnu. Mi- nislerstvo za uk in bogočasLje jo obve- stilo centralno komisijo za ohranjonjo zgodovinskih umelniskih stavb na Dunaju, da je dovolilo 24f)0 K za popravo sta- rinske cerkvo v S vet em pri Komnu. Potres v Sempasu. V Šompas-u se je cutil pot res due 14. noveinbra zju- traj ob 2 urah in 30 min. Trajal je kako tri sekunde, zibajoč od vzhoda na zahod. V. kr. okr ^lavarstvo v Ttnniiiu nas prosi, da objaviino v svojem listu, da da se je preklicala naredba z due 18. junija 1900 štv. (5()0s>? s katero je bilo začasno prepovedano veziti po državni costi mod Kobaridom in Trnovom ter da je zopet odprlpromet mod tl 1 in I I2tim km. Katolisk» drustvo slovenskih uritt'ljif na Primorskem je imelo v no- doljo, to je 4. t. m., svoje red no zboro- vanj(!. Udoležba je bila prilično velika. Predsodoval je gospod dr. Josip Pavlica. Velerodna gospica Kinerika Holzin- gor pi. Weidich je otvorila po kratki molitvi zborovanje s pedagogičnim pro- davanjom. V krasnih besedah in krepkib potezah nam je podala jasno sliko o življonju in delovanju izbornega pedagoga Mornarda Ovorberga tt»r povdarjala zlasti one točki^, katere nas seznanjajo z njo- govo izvrstno motodo pri pouku. Zabvalivši se veleuceni gospici na tern predavanju je gospod dr. Pavlica govoril z znano priprostostjo, jasnostjo in natančnosljo o KiisLusovem stavku: „Ča no boslo kakor oLroci, ne pojdete v nebe.ško kraljestvo". Vrla sopranistinja gospica Hrovati- nova nas je zopet razvosolila s krasnim samospevom „Prod durmi"; spremljala jo jo gospica lrma Klavžarjeva, za kar ji prisrčna zahvala. Naposled je prečitala gospica Josi- pina Jugova, ueiteljica v Sovodnjah svoj sestav(;k: „Kako si more ueiteljica ohra- nili veselje do svojega stanu". Seslavok je res lep, toda žal nagrade ni dobil, ker je bila le jedna pisateljica. Nadejamo se, da jih bode pri naslednjem spisu več. Due 14. oktobra se je pričel itaii- janski tocaj pod vodstvom gospicc K1-- tarine Faganelli voditeljice v po«voju. Prihodnje zborovanje bode 2 dec^mbi^ ob 10 uri predp. L. Kot HO, tunica. knjiiiox eznu'O je otvoril v Goriei v Gosposki ulici g. Iv. Hednarik, ki je zelo izkušen obrlnik. Kot slovenskega podjelnika ga toplo priporočamo slavneinu obeinstvu. Knjigoveznieo bo na istem mestu, kjer jo bila dosedaj Baumanova sladčičarna. Listnicn urednislva. Gospodu do- pisniku v Uovcu. Kar pisete. o bivšem denarii icarju Vase mlekarske zadruge J. Miizniku in o njegovih racunili. je res — zanimivo in znacilno za— ,.narodno- , napredno" in njene zaupnike, ali celega i flopisa znl vendarle ne inoromo priobeili. Sirer pa niislimo, da je ta mož pre.ma- len kosl na oseba, kakor da bi kazalo po- rabiti za njega vee prostora in ernila v listu. V obrambo. I'odpisani slarešine ribenberške in biejske obeine osl.ro obsojamo pisarijo poliLienega lista ,.Soče", koja blati in erni našega do sedaj zelo delavnega in izglednega gosp. župana Jož. Pavlico. Oslanjajoe se na že ponovno izra- zeno mu zaupanje izjavljamo, da je „So- čina1' pisarija golo obrekovanje in da je l)ilo njegovo delovanje vselej uzorno in za eelo obcino koristno in uspesno. /a to neumoi'iio delovanje v prid obeini zasluži cast in hvalo, katero mu vnovic izrekamo. V Hihenbergu, dne 9. nov. 1900. Krane Mrevlje, podžupan, Franc Fabjan. Kraue Ličen, Jožef Mužina, Anton Ger- zej. .lozel' Kobie, Franc Jogan, Janez Mi- liel. Jožei" Kerševan, Ivan Sever, Franc (lennelj, Franc Čebron, Jožel" Sever, Jo- zel' Bizjak, Ivan Skerbic.v Jožef Birsa, Alojzij Makovec, Anton Cebron, Anton IVeenko, Jožef Ličen, Franc Kodrie, Jo- sip I'ecenko, Anton Peeenko, Ivan Pe- čenko, Andrej Kerševan. G. Likar, ! Gorica, Semeniška ulica št. 10. ' Trgovina pisarniških in šol. potrebščin. ' Haznovrstno papirnato blago. ' Knjige : molitvene, šolske in vpisne. < Tiskovine iz „Narodne tiskarne" po < enaki ceni. Preskrbuje tisk vizitnie, , računov, kuverte z napisi. Sprejema v vezanjo knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Jakob Miklus, trgovee z lesom in opeko, zaloga : pob'isLva. rakevi truglvinskili posod i v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogalo zalogo, zagotavlja naj- i hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. | SI. li po 2 gld. za navadno sleklo SI. () po )i gld. za navadno in bei- j gijsko steklo j Demanti za steklo rezats od 1 gld. naprej »St. '?:2. komad po s\. 7*50. voio vsako. tinli naj- Izvrsten demant: tvornica ¦• ^^^1^^ stekla Dunaj III 2, Radetzkystrasse 12 priporoca svoje se s strogim janistrom že 26 lot slovoče izdelke. Debelosti za vsako roko kakor tudi zamona točno in ceno. Razprodaj ale em popust. ŠL 19 po 5 trlil., uvrsleii il(Mii;inl. rc/c n:i- viitlno, bclgijsko in vlito sloklo. Nova knjigoveznica, preski'bljena \>o najnovojsih zahtovah in z najnovejsimi pripravami v Gorici, v hiši, kjer je „Krojaška zadruga". ; i Priporoea se preč. dubovščini za j piv-vczavo misalov; slavnim krajnim | šolskim svelom in ueit.elj.slvu za prove- | ziivo solskih knjizic in splob za vsako j delo, bodisi v popravo ali na novo i/.de- lanje, za kar zagolavlja trpežni izdelek in toeno postre/Jjo po jako kulantnib eennb. Ko.jakom v inestu in okolici se ]n-i- poroea udani Ivan Bednarik, knjigovez. Podpisana priporoeata slavnemn ob- einstvu v Gorici in na de/.eli svojo novo urejeno j prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrslne pi- ' jaee n. pr.: IVancoski Cognac, pristni j kranjski brinjevec, domaei tropinovec, fini rum, razliena vina, goru/Jce (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoee ; blago. — Postrežba tocna in po zinernih ! cenali. J Z odlienim spožtovanjem j KopuS & Kutiii, \ trg'ovt'ji v Seiiieniski ulici h. stv. 1. • v histtii Ittši, kjor j(> „Tr^. obrt. z;ulr.'" ' ^V^f Železnato vino malokrvnosti Ickju'iiarja (i. 1* i v c o 1 i v Ljiiiiljani, (Ivorn. /.iilo/.iiika Nj. SvoLosti pjipoža, po ;ui;ili/J i'.()s|). prol'osorjji Frosonius v \Vripsbad»>n-u ima v sebi 9Qkrat več železa kakor (lni»d po nikl;iini iHt/.asliüiK) slovciia «•liiua-zelt'znata vina, knlcrn često niniajo vcc žchv.a v sebi, kakor s'sako ccno iKimi/no vino. Vslod It^a najvrčjc jniiiHlvo za izdat- liost U>«n vina pri iiinlokrvinh, n*irviili ali vslod bolozni oslabolili osi'bah, kakor ludi so poscbiio pri lih'dih, slabotuih in liolchavih otrocih. Dobiva so v stoklrnicali j>o ]>ol litra v (iorici pri p. lokarnarjn Ui ronnili. -- /u-1 nanjo narocbo proti pov/.olju. Ill j ^" ^^m^r '»^ ~^^ß^ ^^^^ "^^^"- ~^m^^^ ^^r^^ ^^^^ ^^m^^ Anton Bortolofti, kamnosok, (iOi'ic;!, ri'.uic-.JozH'owi vvxia st. W?>. Zaloga nagrobnih spomenikov, eene od 10 do 200 gld. Anton Kuštrin ! v Gosposki ulici h. štev. 23, (v biši g. dr. Lisjaka) prijtoroča častiii duhovšeini in slavnemu obcinslvu v mestu in na deželi svojo ' trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : j Santos. Sandoniingo, Java, Gejlon, Porlo- rico i. dr. Olje: Liicca, St. Angelo. Korsii. istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3. 4, 5. Vee vrst ri/.a. Miljsvceo prve in ' drugo vrste. naniree po Vs kila in od 1 flint a. Bazposilja blago na vse kraje. Cena primorna, posl.režba dobra. Riccardo Brass, Gorica, ulica Vetturini hiš. št. 11, priporoea svojo bogato zalogo vina in spirit;), mi d()bolo. Kolesarji pozor! Podpisani naznanja gg. kole.sarjom, da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj- šega materijala po jako nizkib eri tvrdki M T r n d c n v Trslu i. t..d., eene xdsitno zuizali. Nadojajo so torej, da jib bndo podpirali ludi rojaki, in (o tomvec. kci* je blago izborno in tsvežu tor postrežba točna. Z odlienim spošlo\anj(Mii Ant Vrčon v Skriljah, Al. Kosovel v Veükih z.ab!jah, J. Mrevije y Sv. Križu, Ivanka Votlopivec v Kamnjah, Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. 1. Hranilne vloge obresluje po I1/.,; , 2. Posojila^daje: a) na vknjižbo po :")!/,(V0; b) na menico. po ()° 0; cj na tekoci raeiin ]k> pogodbi. Prijsitclji hi souiislj^iiiki agitujte za ,Centralno posojilnico4 v Gorici, ulica Vetturini St. 9. Uradne ure od 8—12. 1. Glavni deleži po 200 K s tri- kralno zavezo ; 2. Opravilni deleži po 2 K s pet- desH.kraino zavezo; 3. Upisnina: a) glavnih deležev ne gledcj na število 4 K; b) opravilnih deležev 1 K. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 (iOiUCA Via Gianlinn 8 priporoea pristna bela in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskili, dal- matinskih in isterskih v i nugradov. hoslavlja na «lorn in razpošilja po /Hr/.- nici ua vh<" krajn avstro-c^crski.1 lnonarliij«* v soilih oil 5li litrov iiaprcj. Na znhtovo pošilja ludi u/.oiTc. Cene zmerne. Postrežba poitena. Najboljše borilj in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika all izvir sreče" (neobnounc pütrebna knjiga za vsakcga človeka, ka. teri se hot;'.; sain lahko in hitro navaditl vsega po. trebnega, tl.: more sebe in druge blažlti in pravo likail) tcr sc (lohi /.a prodplačilo I gld. 50 kr», ]orü(wiu-i poxor! Stejem si v cast naznanjati slavnemu obeinslvu, da sem razširil trgo- vino pobistva v ulici \retlurini, glavni vliod v Gosposki ulici. üintoia Brešoak v Goriei, Gosposka ulica št. 14, (blizu leknnic (ümncoii). V zalogi ima vsakovrslno pohislvo za vsaki stan. Pobi.štvo je po najmodernejsib slogib,posebno spalne.jedilne in poseftie sobe so po neinškem slogu. I>ohištvo je od prvib mizarskihmojstrov. Sprejema vsa naroeila iu izdeluje po izberi obrisa. najeeneje in v najkrajšem easu. — Hogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena oghnlala vsake velikosti. Razlieno pobistvo. kakor: loaletne miziee, razlieua obešala, preproge za okna itd. Kazliene sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. lilazine iz strune, afriške trave, z ži- m am i in platnom na izbero ler razne tapeca- rije. — Keči, katerib ni v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov točno, trdno ter v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi te- denske ali meseene. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. „Ljiljaiista teiitna lianka" v Ljubljani Špitalske uliee št. 2. Nakup in prodaja vsuh vrst rent, dr/.uvnili papirjev, /UKtavuili l>itt«in, Ki'eck, uoveev, valut i. t. d. j>o uaj- kiilaulne.jših pu^ojiti. Posojilü na vrednoütiu' papirje pioti nizkim obrt'Ktini. Zavarovanje yroli kui-zui i/gubi. Promese k vseni žrebauj^in. 1 Sprejemanje denarnih vlog 1 na vln/ne knjizir«', na tckoči račun in na i girukunto si'/aVgObiTHtovaiijemoddin» vlojne i do due vzdiga. 1 i Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna naročila. i