LETO IX. ST. 24 (411) / TRST, GORICA ČETRTEK, 1. JULIJA 2004
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
novi glas je nastal z združitvijo tednikov katoliški glas in novi list n. januarja 1996
Uvodnik
Danijel Devetak
Vstanimo in pojdimo!
Od ključnega 11. septembra 2001 dalje je ena glavnih besed, ki jih slišimo v javnosti ali beremo v časopisju, negotovost. Politična, gospodarska, družbena ali katerakoli druga negotovost govori o tem, da so se nekatere gotovosti le zamajale, ravnovesja so se skrhala. Točno ne vemo, kaj nas čaka, kaj je pred nami.
V takem stanju prevladuje splošen strah pred neznanim: v gospodarstvu ni naložb in razvoja, v politiki ne prevladujejo prizadevanja za skupno dobro, ampak interesi posamičnih skupnosti, v družbi nastajajo trenja, kajti vsakdo se boji, da bi kaj izgubil. Opazovalci novega svetovnega reda (ali nereda?) ugotavljajo, da se Evropa boji prihodnosti, ZDA pa sedanjosti. Naša stara celina skuša ohranjati status quo, velesila onkraj luže pa reagira z napadom, kot bi stavila vse za vse. Evropa je kot zibelka totalitarnih režimov v prejšnjem stoletju že izgubila svojo gospodarsko, kulturno in moralno premoč. Kljub temu da se pogumno spopada s težavami, ki spremljajo zgodovinski integracijski proces, ter čeprav vse naokoli naznanja padec zidov in pregrad, se med "starimi" in "novejšimi" Evropejci dvigajo neprebojni zidovi družbenih razlik in nezaupanja.
Na pragu poletja 2004 na našem zelenem planetu skratka vlada popoln nered. Vojnam - še zlasti iraški krizi, ki že predolgo časa polni prve strani svetovnih dnevnikov -ni videti konca, vrsta nedolžnih obglavljen-cev se daljša, terorizem narašča, demokracija nazaduje, v Sudanu umirajo tisočglave množice, medijski reflektorji pa so usmerjeni v bojazni in upe protagonistov... nogometnega prvenstva.
V vsem tem kaosu je svetovni "župnik" v belem, ki sploh s težavo stoji pokonci, zagnal svoj tihi krik s knjigo Vstanite, pojdimo! Pri svojih osmih križih se ne vdaja pesimizmu, čeprav nosi na sebi znamenja trpljenja vsega sveta: iz dneva v dan spodbuja, naj ne bomo črnogledi, ampak naj začnemo vedno znova. V tem je modrost, v tem je zaklad veselega oznanila.
Janez Pavel II. je prepričan, da je kljub vojnam, terorizmu, revščini, boleznim in drugim vozlom našega časa še možno graditi svet, ki bi bil dostojen dom za vse ljudi. Nikdar ne zagovarja najmočnejšega; svetovnim veljakom jasno in glasno pove, kar misli, pa naj gre za vlogo OZN v mednarodni politiki ali za obrambo družin in zapostavljenih.
V teh dneh se zato veselimo vseh tistih mladih, ki so pravkar bili posvečeni v nove duhovnike. Posebno se veselimo novo-mašnikov slovenske Cerkve, naše dežele in treh goriških, ki so bili posvečeni v torek v Ogleju. Sv. oče naj bo tem fantom, ki hodijo proti toku in so se pogumno odločili, da bodo - kot Kristus - služili človeku, vzor, kako oblikovati z evangelijem prepojeno kulturo in živeti vero, ki premika gore.
V sredo, 23. junija, so se v devinskem gradu zbrali predstavniki naših zamejskih organizacij
N’ogometin vse, kar se vrti okoli njega, v počitniških dneh razkazuje svoje raznobarvne pramene nenogometnih drobcev; ki krasijo resni del tekmovanja in v medijih zasedajo vse več prostora.
Mali Romeo je v naročju mamice Victo-rie risal letalo. Moralo bi biti letalo, s katerim bi njegov očka David poletel v nebo slave portugalskih evronogometnih noči. Mali Romeo pa ni vedel, da bo tisto letalo očija in njegove prijatelje na rodni Otok pripeljalo mnogo prezgodaj.
Mamica Victoria je izza velikih sončnih očal, ki so prej spominjala na pop pevko Anastacio kot na "upokojeno" Špice girl, zaskrbljeno spremljala svojega dragega na igrišču. V primeru neuspeha Davidove ekipe bi namreč sinovo letalo
tudi njo odpeljalo domov. Izvleklo bi jo izpod žarometov najbolj mondene in najbolj oglaševa-ne junijske prireditve. In naenkrat se je vse to res zgodilo. Rdeča preproga, po kateri sta mamica in sinček v času portugalskih počitnic vseskozi stopala, se je dokončno razvila na lisbonskem letališču in jih pospremila na letalo kakih deset dni prezgodaj.
Čez Rokavski preliv so se v domovino neuspešno vrnili nogometaši angleške reprezentance: navadni žogobrcarji in zvezdniki, ki so bili med ljudmi najbolj prepoznavni. Med slednje gre seveda uvrstiti prvo angleško violino, napadalca Waynea Rooneya in dirigenta angleške enajsterice Davida Beckhama. Tretje in četrto mesto pa si po prepoznavnosti gotovo delita mamica Victoria in sinček Romeo. Portugalska (in evropska) estrada ju bo gotovo na smrt pogrešala. No, in če smo že pri predčasnih odhodih domov, ne moremo mimo Cassanovih solza, znanilk izpada Trapattonijevih izbrancev. Tudi v vrstah azzur-rov se je poslovilo lepo število zvezdnikov. Del Piero s svojim govorečim vrabčkom, v agenciji Cepu izšolani pametnjakovič Vieri in ne nazadnje, kako pozabiti na najboljšega italijanskega nogometaša, Francesca Tottija (govori se, da mu bodo rimski navijači dali nov nadimek: odslej bo Romina in italijanska številka 10 samo še Er Lama). V zadnjih dveh tekmah je bil novopečeni Er Lama vedno zelo dobro "pokrit": seveda zato niso skrbeli nasprotnikovi branilci, ampak ljubica Ilary. Po zaslugi Tottijevih pljuvalnih sposobnosti si je tudi bivša Scottijeva "letterina" prislužila častno mesto v zgodovini EP 2004. V 180 minutah, ki so jih Italijani odigrali proti Švedom in Bolgarom, so se televizijske kamere sko-
raj bolj zaustavljale na rimskih golobčkih, ki sta sedela na tribuni, kot na dvaindvajsetih možeh na igrišču. No, in kaj lahko povemo o še enem velikem razočaranju, ruski Zbornaji komandi? Saj so tudi Rusi pustili svojo neizbrisno sled na EP. Seveda ne govorimo o nogometnih podvigih, ampak o koledarju, na katerem so mlade in brhke žene ruskih nogometašev razkazovale čare, s katerimi jih je obdarovala mati narava. Nogomet in vse, kar se vrti okoli njega, v počitniških dneh razkazuje svoje raznobarvne pramene nenogometnih drobcev, ki krasijo resni del tekmovanja in v medijih zasedajo vse več prostora. Nogomet, ki poleti kaže svojo mondeno razsežnost, bo v jesenski izmeni nadgradil svojo heterogeno pahljačo ponudbe. Na ekrane bo prišla žogobrcarska različica reality šova po antonoma-ziji, vsemogočnega Velikega brata. Nogometni "voajerji" bodo čez kak mesec na enem izmed TV programov proti plačilu lahko spremljali ad hoc sestavljeno nogometno ekipo skozi vse treninge in vse tekme 24 ur dnevno. Dejansko bodo s teleglasovanjem sestavljali začetno postavo in na virtualno tablo interneta risali taktične postavitve, ki jih bo moral trener (Ciccio Graziani, odsluženi svetovni prvak) tako ali drugače spoštovati. Zasebnost ekipnega duha bo tako postal novi skalp, ki ga bo družba razkazovala kot dosežek v smeri "svobode".
EP se zaključuje. Pred nami je dolgo poletje lepotnih kirurških posegov - kupoprodajnih poslov.
Mondena industrija nogometa bo vsem strankam ponovno na voljo jeseni. Do takrat: vesele počitnice!
Andrej Četnic
Ob 50-letnici smrti
Sveti Križ
V Benečiji in Novi Gorici so se poklonili spominu na velikega narodnega
V Svetem Križu pri Trstu je vaška skupnost praznovala farna zavetnika sv. Petra in Pavla
-fEsriv/
Vesna Tomšič je usmerjala v gledališki svet letoviščarje v središču Srečanja 2004 v Gorici
IflTMMIiMfll Zmaga demokrata Borisa Tadiča
Srbija zapira poglavje Miloševičevega obdobja
Italijanska politika po balotaži
Berlusconijeva zvezda
v zatonu
Zadnje ožje volitve (balo-taža) so potrdile, da je Berlusconijeva politična zvezda v zatonu. Tako kažejo tudi in predvsem volilni izidi v Milanu, ki velja za zibelko gibanja Naprej Italija. Čeprav se je Berlusconi med volilno kampanjo za izvolitev novega predsednika pokrajine osebno zavzel za kandidata svoje stranke, je večina volilnih upravičencev oddala svoj glas kandidatu leve sredine. V novem milanskem pokrajinskem svetu ima torej leva sredina večino, kar velja tudi za večino pokrajin in občin, kjer so 26. In 27. junija bile ožje volitve. Ministrski predsednik Berlusconi je očitno slutil, da bo v tej volilni preizkušnji doživel neuspeh, saj je tik pred zaprtjem volišč izjavil, da bo njegova vlada redno nadaljevala s svojim delom ne glede na volilne izide. Mandat njegove desne sredine se bo iztekel, je dejal, leta 2006, kot so bili odločili volivci, v nekaj dneh pa
Kot se bralci morda spomnijo, je v prvi polovici lanskega leta posebna komisija ali konvencija, sestavljena iz predstavnikov članic Evropske unije in desetih kandidatk za članstvo v njej, po poldrugem letu dela oblikovala osnutek evropske ustave ali bolje ustavne pogodbe, ki naj bi urejala delovanje povezave v razširjeni sestavi. Slovenija je poleg rednih predstavnikov imela svojega predstavnika tudi v ožjem desetčlanskem predsedstvu konvencije, in sicer v osebi znanega državnega poslanca Lojzeta Peterleta, kar je bilo posebno priznanje državi Sloveniji. Izdelani osnutek
naj bi poskrbel za nekatere spremembe in dopolnitve v sestavi svoje osrednje vlade. Odločno pa je izključil možnost vladne krize. Že bližnja prihodnost pa bo morda pokazala, kakšen bo resnični potek nadaljnjih dogodkov, a izidi zadnjih volitev neovržno dokazujejo, da je Berlusconijeva politična zvezda v zatonu. Predsednik vlade je do teh volitev zlasti na severu države lahko računal predvsem na trdno zavezništvo z Bossijevo Severno ligo, kateri je bil obljubil, da bo Dom svoboščin s svojo krepko večino v obeh vejah parlamenta poskrbel za federalno ureditev države. To je, kot vemo, temeljna postavka Liginega političnega programa. Liga jev tem pogledu lahko računala na razumevanje in odločno podporo zlasti ministra za gospodarske zadeve Tremontija, ki pa ga iz najrazličnejših razlogov ne marajo široki krogi Nacionalnega zavezništva in UDC. Severna liga je v prvem krogu nastopila v Milanu samostoj-
ustave je nato šel v presojo voditeljem Unije, ki so se večkrat sestali, da bi uskladili svoje poglede glede ustave. Zadnje takšno srečanje je bilo lani decembra, in sicer pod predsedstvom Italije. Njena diplomacija je skušala posredovati s kompromisnimi predlogi, zlasti glede večinskega sprejemanja odločitev, vendar brez konkretnega rezultata. Poljska in Španija sta bili namreč v tem vprašanju najbolj nepopustljivi. Predsedstvo EU je nato s 1. januarjem pripadlo Irski, ki se je močno zavzela za premostitev zastoja. Minulega 18. junija so tako voditelji Evropske unije na vrhunskem zasedanju v Bruslju
no in prejela 8,7% glasov, medtem ko je kandidatinja za predsednico pokrajine Om-bretta Colli zbrala skupno 38,3% glasov. Pred balotažo so voditelji milanske Severne lige pozvali svoje volivce, naj v drugem krogu podprejo kandidatinjo Doma svoboščin, a vse kaže, da se marsikdo od prizadetih za poziv ni zmenil in da se sploh ni udeležil volitev. Dejstvo je namreč, da je milanska pokrajinska uprava prešla v roke leve sredine, kar se je pripetilo tudi v nkaterih drugih pokrajinah in občinah na severu države.
Res je sicer, da je šlo tokrat za upravne in ne za državnozborske volitve, vendar tako izidi evropskih kot upravnih volitev zgovorno dokazujejo, da so znotraj italijanskega volilnega zbora v teku zanimivi premiki, ki utegnejo korenito spremeniti sedanji politični tok. S tem seveda še nikakor ni rečeno, da ima sedanja opozicija zmago tako rekoč na dosegu.
DL
po dodatnih intenzivnih pogajanjih in usklajevanjih končno dosegli soglasje o besedilu ustavne pogodbe za bodoče obdobje delovanja razširjene povezave. Kompromisna rešitev se nanaša predvsem na dve točki: zastopanost držav v izvršni evropski komisiji in način odločanja v ministrskem svetu EU. Do leta 2014 bo vsaka članica imela po enega komisarja, po tem letu pa bosta svojega predstavnika v komisiji imeli dve tretjini članic. Sklepi v svetu EU se bodo ob enakopravni rotaciji sprejemali po načelu dvojne večine, to se pravi vsaj 55 % držav, ki hkrati predstavljajo 65% prebivalstva Unije. Sprejem posamezne odločitve bi lahko preprečile najmanj štiri države. Predvideno je tudi, da skupina držav, ki predstavlja tri četrtine prebivalstva (ali tri četrtine držav članic), lahko zahteva ponovno razpravo. Ni pa prodrl predlog o omembi krščanskih korenin v preambuli ustave, četudi se je zanj zavzemalo več pomembnih držav, med temi Poljska in Italija. Prevladalo je namreč stališče, da omemba verskih korenin zadostuje. To pomanjkljivost so mnogi obžalovali, med temi zlasti Sveti sedež (Vatikan). Zadovoljstvo nad doseženim soglasjem o evropski ustavi so izrekli predstavniki številnih držav, med temi Slovenija. Član predsedstva konvencije Lojze Peterle je dejal, da gre za zelo pomembno odločitev za prihodnost naše celine. Ustavno listino morajo sedaj vse države članice ratificirati v svojem parlamentu ali z referendumom. Za Slovenijo oziroma vse Slovence pa je izrednega pomena dejstvo, da je s 1. junijem letos slovenski jezik postal eden izmed dvajsetih uradnih jezikov EU. Tako je bil zadnji kompromisni predlog irskega predsedstva o ustavni pogodbi, pravkar sprejet na vrhu v Bruslju, v nekaj urah dostopen tudi v slovenskem jeziku. Tudi to je Evropska unija!
Alojz Tul
Boj za predsedniško mesto v Srbiji je bil tudi v četrtem poskusu, to se pravi po treh propadlih volitvah in po petnajsih mesecih brez poglavarja države, oster -rezultat pa vse prej kot pre-vidljiv. V drugem krogu je minulo nedeljo zmagal evropsko usmerjeni kandidat demokratske stranke Boris Tadič s 53% glasov, skrajni nacionalist, kandidat Srbske radikalne stranke Tomislav Nikolič pa je zbral 45% glasov.
Odkar je Milanu Milutinoviču, nasledniku in sodelavcu Miloševiča decembra 2002 potekel predsedniški mandat, je Srbija ostala brez predsednika zaradi prenizke udeležbe na volitvah. Zakon je namreč zahteval nadpolovično udeležbo volilcev, sicer so volitve propadle. Pred meseci so ukinili volilni prag, tako da je tokratna 48,5% udeležba zadostovala za izvolitev predsednika.
Opazovalci so napovedovali,
da bo rezultat v drugem krogu volitev odvisen od tega, ali bo demokratičnemu in proe-vropskemu bloku uspelo mobilizirati svoje volilce in jih prepričati, da se podajo na volišča. Prav približevanje Srbije Evropski zvezi je bila (poleg sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, kosovskega problema in brezposelnosti) ena glavnih tem tokratne volilne kampanje. Medtem ko se je Nikolič, ki je od Šešlja podedoval ne samo radikalno stranko, ampak tudi njegove populistične tone, več ali manj odkrito zavzemal za obnavljanje projekta Velike Srbije, je bil Tadič mnenja, da potrebuje Srbija vodstvo, ki jo bo pripeljalo v Evropo.
V Beogradu skoraj ne mine teden brez kakega mednarodnega kongresa ali uradnega obiska, katerih cilj je priklicati v državo tuje vlagatelje. Jasno je, da bi zmaga radikalca
in skrajnega nacionalista Nikoliča odvrnila tuje vlagatelje in zamrznila vse napore za izboljšanje gospodarskih perspektiv v državi.
Čeprav namreč v srbski državni ureditvi predsednik nima srtateške moči, bi bila zmaga radikalca Nikoliča - ob eni tretjini sedežev, ki jih je v Parlamentu na decembrskih volitvah zavzela njegova stranka - usodna za krhko vlado Vojislava Koštunice, ki bi moral odstopiti. Srbija bi zdrknila za deset let nazaj v preteklost. Tega se je premier
- ki pa je do prvega kroga volitev podpiral kandidata vladajoče koalicije Maršičanina
- zadnji trenutek le zavedel in (tudi zaradi prigovarjanja evropskih kolegov) podprl Tadiča.
Tadičeve zmage se torej veseli ne samo srbska in svetovna demokratična javnost, ampak tudi vladna koalicija s Koštu-nico na čelu.
Breda Susič
pana Hadrijana Corsija, v Dolini pa bo odslej županovala predstavnica SSk Fulvia Premolin, ki je doživela lep uspeh kot kandidatka celotne leve sredine. Slovenska skupnost za borih 17 glasov ni prišla do zmage na Re-pentabru, kjer pa je na podlagi dogovora njen županski kandidat Andrej Pisani postal podžupan.
S posebnim zadovoljstvom so člani deželnega tajništva vzeli na znanje dejstvo, da se je stanje bistveno spremenilo tudi v občinah Sovodnje in Doberdob, kjer se je slovenska stranka povezala z lokalnimi političnimi skupinami, ki izhajajo iz levice, prepoznavajo pa se v osnovnih vrednotah slovenstva, ki pa jih del levice vse bolj zanemarja.
dalje sir. 3
Damijan Terpin, Deželni tajnik
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuž - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna naročnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 65 evrov, prioritetna pošta 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 Cena oglasov po dogovoru Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v italiji FISC
irc
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakona št. 675/96 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To številko smo poslali v tisk v torek, 29. junija, ob 14. uri.
S seje deželnega tajništva Slovenske skupnosti
Ocena evropskih in upravnih volitev
V ponedeljek, 21. junija, se je v Nabrežini sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti in ocenilo izide evropskih in upravnih volitev. Deželni tajnik Damijan Terpin je prisotne podrobno seznanil z volilnimi rezultati evropskih volitev, ki so bile za slovensko stranko zelo uspešne, saj je povečala število svojih glasov približno za trideset odstotkov in prejela kar tisoč glasov več kot na prejšnjih volitvah leta 1999. Izjemno dober je tudi osebni rezultat, ki ga je dosegel kandidat Drago Štoka, saj je v vseh slovenskih krajih prejel največ pre-
ferenc od vseh slovenskih kandidatov.
Manjšinska lista je tako ponovno izvolila v evropski parlament južnega tirolca Michla Ebnerja, ki bo v tesni navezavi s SSk na evrospki ravni zastopal tudi interese naše manjšine in je na prvo zasedanje novega evropskega parlamenta že povabil dr. Štoko.
Slovenska skupnost je dosegla zelo dobre rezultate tudi na občinskih volitvah, o katerih sta posebej poročala pokrajinska tajnika Mirko Špacapan in Peter Močnik. V Števerjanu je SSk premočno zmagala in potrdila žu-
Povejmo na glas
Pred večjimi premiki v Sloveniji?
Vse kaže, da so nedavne evropske volitve v Sloveniji izbile sodu dno. Opozicija je s svojini uspehom močno opozorila nase, predvsem pa so se očitno pospešili širši procesi, ki jih je bilo mogoče opaziti v zadnjem letu. In kateri naj bi bili ti širši procesi? V prvi vrsti občutek, da slovensko politično prizorišče stoji na mestu in se vrti v krogu. V takšnem okviru se je pričel zmanjševati manevrski prostor političnega dialoga in zato ni čudno, da je Liberalna demokracija Slovenije v pomanjkanju novih tvornih idej odstranila iz vlade Slovensko ljudsko stranko, da se je torej odločila za izločanje političnih partnerjev. Znotraj takšnih razmer sta Nova Slovenija in Socialna demokracija Slovenije pokazali zares občudovanja vredno doslednost ter vztrajnost kvalitetnega delovanja ter se izpostavili kot prepričljiva ponudba na letošnjih jesenskih parlamentarnih volitvah. Znano je, da je medtem prišlo do shoda Zbora za republiko, ki je strnil opozicijske sile z vplivnimi osebnostmi kulturnega in znanstvenega življenja, pri čemer je še posebej odločilno vlogo odigral dr.Dimitrij Rupel.
Kaj vse mora Slovenija storiti v prihodnjem obdobju - slej ko prej se sedanje obdobje zaključuje -, je s svojimi zadnjimi nastopi jasno in odločno nakazal tudi predsednik države dr.Janez Drnovšek. Potreba po novem in po novih pristopih je torej široka, ne predstavljajo je le Andrej Bajuk, Janez Janša in Lojze Peterle, potreba po novih pristopih zadobiva zelo širok razmah in to je
izjemno pomenljivo. Predsednik države za razliko od Liberalne demokracije Slovenije Zbora za republiko ni ožigosal, nasprotno, v načelu ga je podprl. Poleg tega je predsednik države jasno izrazil prepričanje, da mora Slovenija nove poti nujno pričeti odkrivati, da mora v neprimerno večji meri skrbeti za socialno varnost svojih državljanov in da mora končno vendar uresničiti spravo v odnosu do tragične delitve med drugo vojno, to še posebej za prijetnejše in spodbudnejše vzdušje med vsemi Slovenci v prihodnosti. Slovenija torej naravnost mora pričeti odkrivati nove poti, sicer ne bo mogla najti svojega novega mesta v veliki Evropski zvezi in bo v tako ogromni družbi držav preprosto prešibka in neodporna. Slovenija mora pričeti odkrivati nove poti tudi zato, ker ji po mnenju mnogih grozi možnost nevarnega pojava, dandanes značilnega za zahodni razviti svet in tudi za nove članice nove Evrope, namreč prevelika prevlada kapitala. Slednji se lahko polasti, in se je v nekaterih državah že polastil, notranje politike in pogojuje demokracijo kot takšno, medtem ko s svojimi interesi vse ostreje posega v svet v celoti in stopnjuje napetost med razvitimi in nerazvitimi.
V Sloveniji so se premiki pričeli v pravem trenutku, le paziti je treba, da se bodo preobrazili v ustrezne in politične vzvode, ki bodo naši matični državi in s tem vsem Slovencem lahko na poti v prihodnost odprli nova obzorja.
Janez Povše
Končno soglasje o besedilu podogbe
Dosežen dogovor o evropski ustavi
NOVI
GLAS
Z evropskih na državnozborske volitve
Volitve v Evropski parlament (EP) so bile ves čas razumljene kot testiranje razpoloženja volilcev za jesenske državnozborske volitve. Zmago opozicije s 4:3 sta Nova Slovenija (NSi) in Janševi demokrati (SDS) takoj razumeli kot premik v slovenskem političnem prostoru, kot že zmagoslavje tudi na domačih volitvah.
Ker pa smo volili poslance v EP, je rezultat pravzaprav 4:2:1, saj pripadata LDS in ZLSD različnima frakcijama, kar pomeni, da bodo v skupini ljudskokrščanskih in demokratičnih strank (EPP-ED) štirje poslanci, pri socialistih oz. socialdemokratih (PES) eden in pri evropskih liberalcih (EL-DR) - ki, mimogrede, po poročanju EUobserverja, snubi Romana Prodija (sic!) in Frančoisa Bayrouja za ustanovitev nove politične "proevro-pske" skupine - pa dva. Čeprav so doma na različnih pozicijah, oblastnih in ideoloških, se v Strasbourgu in Bruslju EPP-ED in ELDR večinoma zavzemata za iste cilje. Pomeni, da smo s 6:1 okrepili pravzaprav evropsko desno sredino. In desni pol nasploh, če prištejemo še evroskeptike, ki
-	kot pravi Helen Wallace iz Centra Robert Schuman v Florenci - "so eni bolj desni kot drugi".
Tak "evropski izračun" se ni izšel Dimitriju Ruplu (LDS) -dosedanjemu zunanjemu ministru, saj je predsednik vlade že sprožil postopek zamenjave z Ivom Vajglom -, ko se je s posamezniki iz kroga Nove revije ter prvakoma Koalicije Slovenija in člani Strokovnega sveta SDS takoj po volitvah tako zelo angažiral pri Zboru
za republiko. Od javne tribune Narod, nacija, država - slovenski nacionalni interes po vstopu v Evropsko skupnost se je veliko pričakovalo, izzvenela pa je precej populistično in je mobilizirala še prepričane; od obujanja novega Demosa, do potrebe po dialogu med poloma je bil spekter, ki ga je povezovala zahteva po spremembah. Brez operativnih izhodišč.
Na podlagi komaj četrtinske volilne udeležbe pa je seveda tvegano sklepati, da so volilni rezultati za EP tudi zares še dokaz za spremembo oblasti. "Voditi preveč levičarsko politiko oziroma politiko, ki gre preveč v smeri Foruma 21", kot pravi D. Rupel, gotovo ni poglavitna slabost desetletne "samoumevne" vladavine LDS, niti najbrž ne bistveno izhodišče za zmagoviti pohod desnosredinske opcije. Volil-ci, zlasti velik delež "neopredeljenih", se v glavnem ne ozirajo na naročanje "da je treba nekaj spremeniti" - kaj takega odločijo samo volitve -, nepolitično se jim zdi, če se nenehno vsiljujejo ideološki in kulturni boji, da se spreminja polpretekla zgodovina, demonizira levica in zmerja "kontinuiteta" (ki se enačita). Pa če kliče se h kolektivni narodni katarzi!
A nič o kvaliteti življenja. S konsenzi ter s pragmatičnim in celostnim projektnim (vladnim, tako rekoč) programom šele se prepričuje volilno telo. Predvsem pa gre za razvidnost.
V	Sloveniji politične stranke sploh še niso evropsko profilirane. Saj mora, denimo, LDS
v	volilne namene "igrati levico".
Janez Poštrak
Z 2. strani
Ocena volitev
Potrebno je sedaj nadaljevati po začeti poti sodelovanja; dober rezultat, ki je npr. v Sovodnjah skoraj pripeljal do preobrata, pa je še dodatna vzpodbuda stranki, da širi svojo bazo in nadaljuje po začrtani poti združevanja Slovencev na narodnostni osnovi.
Tajništvo je nadalje razpravljalo o predlaganem deželnem zakonu o reformi krajevnih uprav.
V	tem okviru SSk potrjuje zahtevo, da se ponovno ustanovi Kraška gorska skupnost, čeprav z zaskrbljenostjo ugotavlja, kar
je prišlo do izraza na dosedanjih sestankih deželne večine in znotraj manjšinskih organizacij ter političnih sil, da to zahtevo podpira le še SIK, ostale stranke, ki prejemajo slovenske glasove, pa so do tega predloga precej hladne.
Končno je stranka še definirala zahteve slovenske manjšine glede reforme statuta dežele Furlanije-Julijske krajine, o kateri teče razprava v t.i. Konvenciji, ki bo morala končati svoje delo do oktobra. SSk bo svoj predlog formalizirala v naslednjih dneh in ga posredovala članom Konvencije, še prej pa se bo sestala z njenimi slovenskimi člani.
Na dnu...
Sprejem ob dnevu državnosti na gradu v Devinu pri Trstu
//
Narodne manjšine so naše bogastvo"
KDO JE ŽE TISTI, KI TRDI, DA SEM SLEPARILA PRI VOLITVAH ?
ifmir
Foto Kroma
Foto Kroma
V	sredo, 23. junija, je odpravnik poslov slovenskega generalnega konzula v Trstu Zorko Pelikan s sodelavci pripravil sprejem v gradu v Devinu pri Trstu ob slovenskem Dnevu državnosti.
Tega se je udeleži-
lo	izjemno veliko slovenskih, italijanskih, a tudi drugih uglednih osebnosti iz Furlanije-Julijske krajine in obmejnih občin Slovenije. Sprejem je vsako leto odlična priložnost, da se zbere vrh slovenske narodne manjšine v Italiji, predstavniki javnega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja v deželi in tudi obmejnih občinah iz Slovenije. Tako je bilo tudi tokrat. Pelikan je v dvojezičnem nagovoru (ki ga objavljamo skoraj v celoti) poudaril velik uspeh slovenske države, ki je od maja naprej polnopravna članica EU. Izpostavil je uspehe, pa tudi pripomnil, da se RS zaveda, kako pomembne so narodne manjšine in da slovenska narodna manjšina v Italiji ni še deležna pravične narodne zaščite. Prav tako je izpostavil problem prostega pretoka delovne sile med RS in F-Jk, ki je temeljnega pomena za sosednji državi; šele realizacija tega bo pokazala, da drža-
vi	resnično sodelujeta pri dokončnem mehčanju in odpravljanju državne meje.
Kratek nagovor je imel tudi predsednik Deželnega sveta F-Jk Ales-sandro Tesini, ki je obljubil pomoč pri reševanju težav, na katere je opozoril konzul RS Zorko Pelikan. Poudaril je tudi "pomembno in nezamenljivo vlogo narodnih manjšin v F-Jk in RS ter v vsem našem evropskem prostoru, ki postaja osrednji del skupnega evropskega prostora nove Evrope."
Za kulturni program na sprejemu ob Dnevu državnosti sta v devinskem gradu poskrbela violinist Črtomir Šiškovič in harfistka Simona Mallozzi.
Spoštovani predstavniki oblasti, gospe in gospodje, dragi prijatelji, lep pozdrav vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu za današnji sprejem ob slovenskem državnem prazniku!
Prav gotovo povzemam občutke mnogih, če rečem, da je za vse nas, državljane Republike Slovenije, in za naše sosede, v prvi vrsti prav prebivalce dežele Furlanije-Julijske krajine in s tem tudi za vso slovensko narodno skupnost v Italiji, leto 2004 še prav posebno pomembno leto. Slovenija se veseli svojega članstva v Evropski zvezi in zvezi NATO. Trenutek tistega 30. aprila zvečer v Novi Gorici, ki smo mu vsi sledili, kjer sta predsednika Romano Prodi in Anton Rop skupaj odštevala zadnje sekunde do zgodovinskega l.maja, je za nas vse simboličen. Nam Slovencem in slovenskim državljanom so se tega dne uresničile kar nekaj desetletij dolge sanje. Kot narod z več kot tisočletno pripadnostjo evropskemu kulturnemu in civilizacijskemu krogu danes doživljamo svoj enkratni zgodovinski trenutek.
Prostovoljno in demokratično smo se odločili, da bomo skupaj z drugimi svobodnimi evropski-
Prepričan sem namreč, da v tem prostoru ob meji med Slovenijo in Italijo nastaja pravi laboratorij za razvijanje medsebojnega spoštovanja, za iskanje novih oblik sodelovanja in bogatenja pri iskanju najboljših rešitev in povezav na človeški ravni in med sosednjimi ustanovami. Pomislimo na izkušnje Gorice in Nove Gorice! Pa tudi drugod ob meji se tkejo nove oblike povezovanja. Nekdanja sumničenja, podcenjevanja in nezaupanja bodo nadomestili novi partnerski odnosi, pa če nam je to všeč ali ne. Naša skupna prihodnost so medsebojno spoštovanje, odprtost do novih idej in novega znanja. To bodo morali postati naši zmagoviti aduti. Kako hitro bomo to dosegli, pa je odvisno od nas vseh, od šolarjev do upokojencev in od politikov do delavcev!
Ob današnjem prazničnem sprejemu, kjer je veliko razlogov za veselje, se želim spomniti tudi na pripadnike naše narodne skupnosti, ki živi v Italiji. Skupaj z njimi in z italijanskimi rojaki, pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki živijo v Sloveniji, se lahko veselimo novih priložnosti, ki jih obojim prinaša članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Lepo je, da se je med državo Slovenijo in sosednjo deželo izoblikovalo delovno omizje za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj v prostoru ob meji. Posebej cenim prve znake, ki nakazujejo smer, da bodo pripadniki obeh manjšinskih narodnih skupnosti skupaj s svojimi organizacijami lahko tudi dejansko integrirani v novih oblikah sodelovanja med državama in bodo pri tem odigrali pomembno vlogo. Sam se bom po svojih najboljših močeh zavzemal, da bodo s svojim poznavanjem različnih kulturne le povezovalni most, temveč tudi generator novih oblik sodelovanja in medsebojnega bogatenja. Da bodo s svojimi izkušnjami sočasnega delovanja v vsaj dveh različnih kulturnih okoljih spodbudili tudi nas, pripadnike večinskega naroda, k večji odprtosti in odpravljanju ustaljenih podob. Manjšina pa ne bi bila manjšina,
če bi ne potrebovala posebnih oblik varovanja, posebej privilegiranega položaja, ki ji z različnimi oblikami pozitivne diskriminacije zagotavlja njeno fizično ohranitev in tudi razvoj. Z doseženim na področju varstva narodnih manjšin seveda še ne moremo biti zadovoljni. Pravica in dolžnost pripadnikov manjšinske narodne skupnosti je, da znotraj sebe poiščejo strokovnjake in organizirajo najbolj kvalitetne in učinkovite oblike dela za uveljavljanja svojih zakonitih pravic. Dolžnost države pa je, da z zakonskimi normami in skrbnim izvajanjem na svojem ozemlju zagotavlja najvišjo možno raven manjšinskega varstva. Narodne manjšine so naše bogastvo. Na nek način so naša vest, njihov položaj je kot lakmusov papir za ocenjevanje zrelosti naše dmžbe, za merjenje naše odprtosti do drugačnosti.
Ob tem prazničnem srečanju želim opozoriti na nerešeno vprašanje prostega pretoka delavcev med Slovenijo in Italijo. Pri tem ni moja želja, da bi vašo prisotnost, spoštovane gospe in gospodje, izkoriščal za delitev naukov, prav pa je, da se zavedamo, katera so tista vprašanja, ki prebivalcem povzročajo nepotrebne in težko razumljive težave. Prepričan sem, da bo do večje integriranosti in povezanosti v obmejnem prostoru prišlo le z zagotovljenim prostim pretokom delavcev. V bistvu je to nerešeno vprašanje po 1. maju 2004 posta-
lo	cokla v razvoju čezmejnega sodelovanja. Prednosti skupnega članstva obeh sosednjih držav v Evropski zvezi na gospodarskem področju ne bodo mogle zaživeti, če te zapreke ne bomo znali odpraviti hitro in učinkovito. Podjetnikom in delavcem zlasti v obmejnem prostoru je potrebno zagotoviti pogoje za doseganje večje konkurenčnosti in uspešne gospodarske rasti.
Gospe in gospodje, spoštovani prijatelji, želim, da se veselimo srečnega trenutka, ki ga prav nam, našim generacijam ponuja zgodovina. Izkoristimo to enkratno priložnost, da v tem lepem prostoru na severni obali Jadranskega morja, tam, kjer Mediteran najgloblje sega v prostor srednje Evrope, polno zaživi naša ustvarjalnost. Naša ustvarjalnost bo lahko drugazdmgo v medsebojnem prepletanju in zaupanju enakopravno zaživela v skladu z novimi vrednotami, ki nam jih ponuja in zagotavlja Evropska zveza. Izkoristimo to priložnost, da bomo lahko mi in naši potomci živeli bolje! Hvala za vašo prijateljsko prisotnost in pozornost.
mi narodi živeli v miru in sodelovanju - v zvezi držav, ki delijo iste vrednote, temeljna načela in skupna pravila. V prepričanju, da so spoštovanje dostojanstva človeka in narodov, demokracija in pravna država, pravičnost in solidarnost trdna podlaga za našo mirno in varno skupno prihodnost. Prepričan sem, da bomo možnosti, ki se nam v novi povezavi ponujajo, uspešno izkoristili za svojo rast in za razvoj celotne skupnosti. In v tem veselju za novimi priložnostmi nas še posebej
spodbuja podpora sosednje Italije.
Desetletja so se v tem proštom ob meji med Slovenijo oz. Jugoslavijo in Italijo menjavala obdobja večje odprtosti in sodelovanja z obdobji večje zaprtosti in celo poskusov avtarhije. Desetletja smo bili prisiljeni živeti na stičišču dveh ideologij, na prizorišču nekakšnega spopada dveh različnih pogledov na svet, kipa smo ga - v skladu z našo mediteransko mentaliteto - z obeh strani tudi vselej skušali spreminjati in mehčati. Od letos dalje pa se je tukaj začel nov, prepričan sem, nepovraten proces sodelovanja in povezovanja teh dveh različnih stvarnosti. In pri tem lahko oznako različnih stvarnosti uporabim le pogojno, saj gre za ljudi, ki so se med seboj poznali, cenili in delali skupaj. V določenem časovnem obdobju pa so bili postavljeni pred hude preizkušnje, tudi takšne, ki nas še danes vznemirjajo in včasih tudi ločujejo. Skupni evropski okvir bo utrdil nepovratni proces sodelovanja in povezovanja različnih stvarnosti prebivalcev dveh sosednjih držav.
1. julija 2004
Kristi ani in družba
NOVI
GLAS
Kako naj jih sodobni evropski kristjan vnaša v svoje življenje?
Evropske krščanske korenine
Lajše 2004
Lajše - kraj spomina na predvojne, medvojne in povojne žrtve na Primorskem - so bile v nedeljo, 27. junija 2004, prizorišče spominske slovesnosti na tragično obdobe prve po-
lovice prejšnjega stoletja v koprski škofiji.
Spominska slovesnost se je začela ob 15. uri s križevim potom, ki ga je za žrtve koprske škofije sestavil pokojni duhovnik Otmar Črnilogar. Ob 16. uri je sledila sv. maša, kijojedaroval koprski škof Metod Pirih ob somaševanju šestnajstih duhovnikov. Predstojnik koprske škofije jev pridigi izpostavil pomen Lajš kot romarskega kraja in svetega prostora odpuščanja.
Po sv. maši so predstavili novo knjigo o Lajšah, ki jo je napisal lazarist gospod Anton Pust, član Odbora za Lajše. Knjiga “Lajše, kraj trpljenja in molitve” vsebuje v prvem delu kratek opis bolečih dogodkov, ki so zaznamovali tiste kraje pred 60 leti in sojih uradne oblasti še dolgo zatem zamolčevale. V knjižici lahko najdemo tudi poročila o spominskih slovesnostih od osamosvojitve dalje. Dalje lahko prebiramo večino škofovih pridig ob tradicionalnih junijskih slovesnostih na tem kraju. Knjigo končujeta že omenjeni Črnilogarjev Križev pot in bogato slikovno gradivo.
Proučevalci kulture radi priznavajo, da ima Evropa tudi (in ne samo!) krščanske korenine. Razlikujejo pa se med njimi pogledi, kakšni so bili vplivi krščanstva na Evropo, na njenega človeka, na njen razvoj in seveda tudi na njeno ekonomsko in politično stanje.
Ali je krščanstvo na Evropo in njen razvoj vplivalo pozitivno ali negativno. O vsem tem se da upravičeno razpravljati.
Nihče ne dvomi, da je krščanstvo Evropo temeljito zaznamovalo.
Prav tako nihče ne dvomi, da krščanstvo za evropskega človeka ni bilo vedno samo pozitivno. V nekaterih predelih Evrope je vplivalo na Evropejca lahko tudi vsaj v določenem obdobju negativno. Tu bi zlasti omenil odnos med Cerkvijo kot veleposestnico in vernikom kot njej podrejenim delavcem, ki ni bil vedno nagrajen tako, kot bi se za Cerkev spodobilo. Prav tako so bili po Evropi primeri, ko se je cerkveno vodstvo napačno vezalo na politiko. Dogajalo se je tudi, da cerkveno vodstvo ni o pravem času povedalo prave besede ali ni pravočasno pravilno ukrepalo. O tem so si tu-
di krščanski analitiki edini. Napočil je čas, da se to prizna in nihče več ne skriva napak, ki so se v Evropi delale s cerkvene strani. Marsikje so odprli tudi cerkvene arhive in ob njihovem proučevanju se nam
razkrivajo drugačni pogledi na zgodovino in tedanje cerkveno vodstvo, kot smo ga bili vajeni ali kot so nam ga zlasti po socialistično pisani zgodovini prikazovali.
Ob vsem tem se zastavlja osnovno vprašanje za evropskega kristjana: če je že Evropa rastla tudi iz krščanskih korenin - in rastla je -, potem je pred krščansko osveščenim Evropejcem vprašanje, kako naj sodobni evropski kristjan te krščanske korenine danes vnese v svoje življenje. Ali lahko kristjani danes iz teh korenin še črpamo moč za sodobno osebno krščansko
življenje? Da bi iz krščanskih korenin kot evropski kristjani živeli, rastli, se duhovno bogatili, ob vsem tem pa da ne bi tiste, ki mislijo drugače ali pa so mogoče nekristjani, ne podcenjevali, jih izključevali iz javnega življenja ali jim kakorkoli škodili.
V	Evropi je bilo in marsikje je še veliko "cenene privilegiranosti", ker pač določeni lobiji krojijo svoje poglede in tudi imajo določene privilegije, na različnih področjih. Takšne "cenene privilegiranosti" se moramo kristjani ogibati, se ji tudi upreti, pa naj bo ta kjerkoli že. V ospredje morata stopiti resničnost in poštenost, kajti edino ti dve lastnosti nas bosta osvobodili vsega balasta, ki se je v zgodovini nabral v evropskem krščanstvu in to krščanstvo še marsikje obremenjuje. Krščanske korenine so prinesle s seboj tudi slabosti, so pa
v	jedru ostale pozitivne, kajti resničnega krščanstva ne more pokvariti nihče. To živi iz evangelija, se ob njem brusi, utrjuje ob preizkušnjah, vstaja po padcih in ob iskrenem kristjanu živi učvrščeno z njegovim življenjem in delom.
Ambrož Kodelja
Prejeli smo
Naš odnos do svete maše
Spoštovani gospod urednik!
Važno se mi zdi opozoriti na pojav, ki je vsako leto bolj opazen pri naših svetih mašah in drugih cerkvenih pobožnostih; gre za nekak pasiven odnos vernikov do tega, kar se dogaja na oltarju in pri njem.
Zdi se, kot da bi se ne zavedali, da je sveta maša ne samo darovanje Jezusa Očetu, ampak da se pri sveti maši tudi sami darujemo Bogu in mu prinašamo v dar svoje življenje z veselimi in žalostnimi trenutki, z napori in omahovanji, z dvomi in upanjem; da skupaj z Jezusom darujemo Bogu Očetu vse in da je tako sveta evharistija obhajanje Jezusove daritve in daritve vseh prisotnih.
To prepričanje izhaja tudi iz opazovanja telesne drže, ki jo imajo naše skupnosti, zbrane pri darovanju svete evharistije. Mnogi kar sede pričakajo mašnika, ko pride k oltarju. Večkrat se tudi godi, da mnogi sedijo med hvalospevom, nekateri celo med evharistično molitvijo tja do končnega blagoslova.
Gotovo ni vedno tako; še so župnije, kjer verniki lepo sodelujejo z duhovnikom tako z molitvijo kot s pravilno telesno držo. Prav tako gotovo pa je, da je to, kar sem omenil, vedno pogostejši pojavne le tu v zamejstvu, ampak tudi po nekaterih naših goriških romarskih cerkvah.
Po mojem mnenju je za tak odnos vernikov do bogoslužja več vzrokov. Prvi in poglavitni vzrok se mi zdi izguba pri mnogih vernikih tistega notranjega čuta, da so soudeleženi pri velikem in pomembnem dogodku. Na zemlji ni in ne bo nikoli več večjega in pomembnejšega dogodka, kot je vsaka sveta maša, in to do končnega drugega prihoda Jezusa Kristusa.
J
Drug vzrok je vedno manjša zakramentalna kultura, to je priprava na zakramente, kot so sveta spoved, sveto obhajilo, sveta birma in ne nazadnje sveti zakon.
Zato se mi zdi zelo važno, da bi se zamejska cerkvena skupnost ob tem malo zamislila in poiskala čimbolj primerno rešitev.
Ena od možnosti bi lahko bila ta, da bi župnik ali pa tudi zato pripravljen laik pred začetkom svete maše uporabil nekaj minut, da bi spregovoril o važnosti svete evharistije za življenje vseh prisotnih, vseh njih dragih, Cerkve in sploh vsega sveta; tako naj bi jim tudi svetoval, kako naj na najbolj primeren način sodelujejo z mašnikom ne samo z molitvijo in petjem, ampak tudi s telesno držo.
Dovolite mi, gospod urednik, da izrazim še eno željo.
Pri vsaki sveti maši je med drugimi tudi trenutek, ko se mašnik obrne k vernikom in jim podari Kristusov mir. Kako lepo je, ko povabi vse prisotne, naj si ga tudi med seboj s stiskom roke podarijo eden drugemu. To pri slovenskih svetih mašah velikokra t manjka.
S spoštovanjem,
Emil Radetič
14. NAVADNA NEDELJA
Iz 66,10-14c; Ps 66, Gal 6, 14-18; Lk 10,1-12. 17-20
"Približalo se vam je Božje kraljestvo" (Lk 10, 9.11). To je oznanilo, ki se zaupa kot naloga apostolom in učencem Jezusa Kristusa. Je velika skrivnost, "skrita pred veki in rodovi in se je zdaj razodela njegovim svetim... kakšno je bogastvo slave te skrivnosti med pogani, namreč Kristus v vas, upanje slave" (Kol 1,26-29).
To skrivnost, Jezusa, je Bog imel v načrtu od vekomaj. Zaradi njega je vse, ves svet, vesolje, vidne in nevidne stvari ustvaril (Kol 1,15 sl). Kristus je cilj vsega. Zaradi tega se ne morejo ne kače in ne škorpijoni ne katera koli sovražnikova moč upirati Jesusovemu kraljestvu. Tudi satan je bil pahnjen z neba ter je strmoglavil na zemljo kakor blisk (Lk 10, 18): ponižan je, premagan ter likvidiran, čeprav se bo vse do konca upiral Kristusu ter škodoval
ljudem. Vendar Božje kraljestvo dosega svoj namen. Osvobaja namreč ljudi za nebesa, za življenje. Zato nas vabi, da vsak dan z veseljem molimo: "Poživi v naših srcih hrepenenje po nebesih" (Gl. litanije vseh svetnikov).
Prerok Izaija pesniško govori o pogubi Babilona, kar lahko naobrnemo na hudega duha: "Tudi ti si podlegel kakor mi, postal si nam podoben. V podzemlje se je pogreznilo tvoje veličastvo... Kako si padel z neba, danica, sin zore, zgrmel si na zemljo... Rekel si v svojem srcu: 'Povzpel se bom v nebo, nad Božje zvezde bom povzdignil svoj prestol... meril se bom z Najvišjim; pa si se pogreznil v podzemlje, na dno jame" (Iz 14,10 sl).
Toda Bog želi, da kljub hudičevemu besu to skrivnost oznanjamo vsem, vsemu svetu. Bog je namreč poln ljubezni do vseh. Celo kliče delavce na žetev, ki jo je on že pripravil. Naj jo mi sprejmemo ali ne, je že tu. Vsak pa se lahko odloči za Kristusa ali proti njemu. Vsekakor naj ve, da je kraljestvo že tu. In naj se ne ustraši volkov, ki zalezujejo ljudi, da bi jih raztrgali.
Dobro si je priklicati v spomin, da nas pošilja
sam Jezus. Zato nas ne sme nič ovirati pri oznanjevanju: ne prazna denarnica in ne polna torba ne kaj drugega. Ogibati se je treba praznemu besedičenju, 'čakolam'.
Če ljudje ne sprejmejo oznanila miru, naj otresemo prah z nog. Naj se posvetimo tudi bolnikom in prosimo za zdravje, naj se ne raznašajo od hiše do hiše družinske slabosti, naj ne bo opravljanja.
Bog bo že kako poskrbel, da bo najvažnejše, t.j. bližina Božjega kraljestva, prišla do človeških src. Kajti to je izključno v njegovi moči.
Že zdaj pa poziva k radosti, k veselju. Saj nas nosi v naročju kakor mati, ljubkuje nas na kolenih, tolaži nas. Bog bo vedno varno vodil s svojo roko.
Psalm poziva k prekipevajočemu veselju. Slava in hvala naj poveličujeta Boga. Saj so Božja dela vidna vsem. Zopet spominja na čudežno rešitev skozi Rdeče morje. Bog je mogočen, je silen.
Pismo Galačanom poudarja, da je križ našega Gospoda pridobil novo stvaritev (Gal 6, 15). Samo v njem se lahko hvalimo. Križni izgu-
ba. Kajti če ga nosimo vsak dan voljno in hodimo za Jezusom z njim obloženi, rešujemo svoje življenje (Lk 9, 23).
Oznanilo o Jezusu zahteva močno vero. Jezus graja apostola Tomaža, ki ne zaupa sobratom in blagruje tiste, ki niso videli, pa verujejo oznanilu o vstajenju (Jn 21, 29).
Na izseljensko nedeljo (danes) še posebej priporočamo rojake po svetu, naj jih Bog ohrani zdrave, verne, narodno zavedne in med seboj povezane v bratski ljubezni. Naj obenem vrača vse dobro izseljenskim dušnim pastirjem.
Apostola Slovanov in sozavetnika Evrope, sveta brata Ciril in Metod, naj bosta zgled posredovanja vere in kulture drugim. Kajti sta kot Grka živela za Slovane, kakor sicer vsi apostoli in misijonarji vseh časov: živijo namreč za druge. Zgled je Jezus, ki je dal življenje za druge-
Zgled vztrajne molitve k Očetu, naj pošlje delavce na svojo žetev, naj na svedno spremlja (Lk 10, 2).
Tudi naša imena naj bodo zapisana v nebesih (Lk 10, 20).
5.000 ljudi na 36. slovenskem romanju bolnikov na Brezjah
Marija, vse k tebi hiti!
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je bilo 19. junija 36. slovensko romanje bolnikov, invalidov in ostarelih, ki ga prireja revija Ognjišče. Geslo letošnjega shoda je bilo: "S križem za Gospodom k Mariji Pomagaj na Brezje." Vsakoletno romanje je neke vrste slovenski narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu obhajamo 11. februarja, na god Lurške Matere Božje. Udeležijo se ga tudi mladi in prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim; letos so sodelovali tudi člani Slovenskega Malteškega viteškega reda. Romarji so ob prihodu prejeli knjižico s programom, molitvami in pesmimi. Uro pred mašo se je začela molitev rožnega venca. Med molitvijo je zbrane pozdravil apostolski nuncij nadškof Santos Abril y Castello; povabil jih je, naj svoje trpljenje darujejo za dobro drugih, Cerkve in domovine ter jim podelil apostolski blagoslov. Romarsko mašo je vodil mariborski po-
možni škof dr. Anton Stres.
Z njim je somaševalo okrog 50 duhovnikov; mnogi so bili med množico in spovedovali. Okrog pet tisoč romarjev se je pripelja-
lo	s 64 avtobusi in več kot 500 osebnimi avtomobili.
V	začetku bogoslužja je zbrane pozdravil rektor brezjanskega svetišča p. dr. Miha Vovk. Škof Stres je homilijo navezal na praznik Marijinega brezmadežnega srca. Rekel je, da je njeno srce sočutno, "ker je Marija popolnoma nesebična žena, ki pozablja nase in misli na druge: misli na Boga in njegovo kraljestvo, za katerega živi, s tem pa misli tudi na nas, svoje otroke. Marija Pomagaj bi ne bila Marija Pomagaj, če ne bi imela velikega, velikega srca. Ker pa je Marija Pomagaj, pomeni, da ima veliko srce, srce za vsakega izmed nas." Spregovoril je tudi o bolezni, ki najbolj pokaže, kaj člo-
vek v resnici je, in razodeva, da je zdravje popoln dar, ki ni v naši lasti. Razodeva pa nam tudi Stvarnika. Potem je naglasil pomen duhovnih vrednot. Če imamo veliko ljubezen do Boga in bližnjega, če svoje težave prenašamo v zaupanju v Božjo Previdnost in ga darujemo za velike potrebe ljudi in Cerkve, smo kot umetniki, ki zmoremo
svoje rane spreminjati v dragocene bisere, z njimi pa plemenitimo in posvečujemo svoje življenje, mu dajemo vrednost in lepoto, ki je neminljiva in večna.
Sledilo je bolniško maziljenje, ki so ga škof in duhovniki delili množici ostarelih in bolnih. Ob koncu maše je pozdravil msgr. Franc Bole, pobudnik romanja. Zaželel je, da bi z Brezij odšli močnejši, bolj vdani v Božjo voljo, bolj pripravljeni potrpeti, zdravi pa bolj pripravljeni videti težave in bolečine preiz-kušanih in jim delati družbo, jih poslušati. Nato je bila procesija z Najsvetejšim. Romanje se je končalo popoldne s petimi litanijami Matere Božje.
NOVI
GLAS
Kristjani in družba
1. julija 2004
Goriška nadškofija
Bogat niz poletnih pobud v Ogleju: posvečenje, koncerti in vodeni obiski
Ktatke
Prežeti z oglejskim duhom sprejmimo izzive našega prostora in časa
Foto DPD
Goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, urednik škofijskega tednika Voce isontina Andrea Bellavite in predsednik Sklada Družba za ohranitev oglejske bazilike Arnaldo Becci so v četrtek, 24. junija, predstavili vrsto poletnih duhovnih in kulturnih pobud v Ogleju.
Prvi pomemben dogodek, je povedal nadškof, je gotovo mašniško posvečenje, ki je bilo v torek, 29. junija, v baziliki: "Še se najdejo mladi, ki rečejo 'da' Kristusu". Pomembno je tudi, da se je pravkar končal tridnevni shod duhovnikov, na katerem so razpravljali o tem, kako naj se Cerkev sooča z izzi-
vi	sveta, ki se spreminja. Največ poudarka pa je nadpastir dal potrebi po ponovnem ovrednotenju duhovnosti in kulture, ki izhajata iz oglejske Cerkve. V torek, 12. julija, bo namreč v baziliki svečana proslavitev sv. Mohorja in Fortunata, zavetnikov goriške in videmske nadškofije ter sploh dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Mašno
daritev ob 19. uri bo vodil kard. Tomaš Špidlik, ob njem pa bodo škofje naše dežele in sosednjih škofij. Msgr. De Antoni je podčrtal, da o kard. Špidliku, ki je bil imenovan na zadnjem konzistoriju, piše tudi papež v svoji zadnji knjigi; poudarja, da je to zelo duhoven človek, hkrati pa tudi duhovit. Zahodno teološko misel združuje z biseri vzhodne dediščine, sploh pa meni, da mora Evropa res zadihati z zahodnim in vzhodnim pljučnim krilom, a zraven mora imeti tudi srce. Prisotnost kard. Špidlika na posvečenju v Ogleju in pri praznovanju zavetnikov bo gotovo pustila v navzočih globoko sled. Dne 12. julija ob 17. uri bo v Rimski dvorani v Ogleju (Sala Romana) predstavitev knjig Corpus Scriptorum Ecclesiae Aqui-leiensis. Nadškof je poudaril, da imajo duhovno vsebino tudi koncerti, ki se bodo v baziliki zvrstili meseca julija in avgusta. "Tudi umetnost nas lahko uvaja v molitev."
Poleg vsega tega bodo letos po-
leti na sporedu vodeni obiski po baziliki; vse, ki bi radi kaj več izvedeli o zgodovinski, kulturni in duhovni dediščini Cerkve, zibelke krščanstva Srednje Evrope, bodo nagovorili največji strokovnjaki in poznavalci Ogleja.
Becci je bolj podrobno prikazal spored koncertov in vodenih obiskov. Družba za ohranitev oglejske bazilike je bila ustanovljena na začetku 20. stoletja, da bi čuvala zaklade bazilike. V letih je njeno poslanstvo zamrlo, leta 1998 pa je spet zaživelo po zaslugi nadškofa Bommarca, ki je ustanovil sklad z istim imenom; njegov cilj ni le ohranjanje bazilike, ampak tudi njenega duha prek študij, raziskav in drugih pobud. Sklad skrbi tudi za osebje v baziliki, ki je od aprila do oktobra odprta od
9.	do 19. ure, avtofinancira pa se tudi z manjšo prodajalno. Prizadeva si, da bi se v cerkev čimprej vrnil restavrirani polip-tih, v naslednjem letu pa naj bi restavrirali tudi freske v apsidi. Bellavite je poudaril, da je Oglej izhodiščna točka različnih narodov in kultur, "ki so prav tam našli izvor svoje identitete. Pogled v preteklost je le navidezen, saj se ne zatekamo v čase, ki so mimo; obratno: odločno hočemo biti prepojeni s teološko mislijo in duhom Ogleja, da bi dali pravo vrednost našemu križišču jezikov in kultur ter tako na najboljši način odgovorili na izzive našega časa."
DD
Koncerti
"Od umetnosti do molitve"
V	baziliki ob 20.45
- nedelja, 11. julija: zbor in orkester San Marco iz Pordenona
- sobota, 17. julija: Medverski zbor iz Trsta
- sobota, 24. julija: Stagione Armonica iz Padove
- sobota, 31. julija:
gregorijanski zbor Mediar Aetatis Sodalicium iz Bologne
- nedelja, 8. avgusta: orgelski koncert: Manuel Tomadin
- sobota, 14. avgusta: orgelski koncert: Massimo Nasetti
- sobota, 21. avgusta: orgelski koncert: Wolfgang Capek
Vodeni obiski
"Ogled oglejske bazilike s..."
V	baziliki ob 20.30
- ponedeljek, 5. julija: prof. Andrea Bellavite (profesor temeljne teologije)
- torek, 20. julija: prof. Sergio Tavano (predsednik Deputazione Storia Patria per la Venezia Giulia)
- torek, 27. julija: prof. Alessandro Piussi (direktor knjižnice videmske nadškofije)
- torek, 3. avgusta: prof. Giuseppe Cuscito (profesor na tržaški univerzi)
- torek, 17. avgusta: razni vodiči, ki so v službi v baziliki (za skupine: v angleščini in nemščini)
Vstop na omenjene prireditve je prost.
Pozdravljeni, novomašniki!
V	torek, 29. junija zvečer, je bilo v oglejski baziliki mašniško posvečenje treh kandidatov iz goriške nadškofije. Ker pa smo šli v tisk - kot običajno - v torek ob 14, uri, bomo o tem poročali prihodnjič. Že sedaj pa želimo p. Ivanu Brescianiju, Morisu Tonsu in Mirku Franetovichu, da bi na najlepši način začeli svojo duhovniško službo.
Romanje treh Slovenij na Sv. Višarje
Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikovvabita na letošnje Romanje treh Slovenij na Sv. Višarje, ki bo v nedeljo, 1. avgusta. Spored: ob 8. uri začetek križevega pota za tiste, ki bodo šli peš od vznožja nad Žabnicami; ob 10.30 predavanje dr. Jerneja Zupančiča na temo Slovenska identiteta v evropski multikulturni družbi; ob 12. uri bo mašo vodil koprski škof Metod Pirih; ob 13. uri odkritje in blagoslov spominske plošče prof. Lambertu Ehrlichu, ki sojo pripravili nekdanji člani akademskega kluba Straža; ob 13.30 družabno srečanje na ploščadi za cerkvijo.
Povejmo, daje p. Ivan Bresciani prejšnjo nedeljo kot diakon somaševal pri sv. Ivanu v Gorici, kjer je maševal p. Mirko Pelicon. Veliko število prisotnih je bilo zelo zadovoljno z njegovim obiskom, saj je kot otrok tudi sam ministriral pri našiduhov-niji. P. Ivan je bral evangelij in delil obhajilo. Med homilijo pa je na živahen in sproščen način prikazal navzočim svojo desetletno pot, katere vrhunec je bilo torkovo mašniško posvečenje. “Ko sem bil majhen, se mi je ta cerkev zdela velika; danes pa je vse manjše..." Deset let je namreč že minilo, odkar je stopil v jezuitski noviciatv Mariboru; na poseben način ga je zaznamovalo peš romanje od štajerske prestolnice do Sv. Višarij, in še posebno dejstvo, da so ga prav najpreprostejši in najrevnejši ljudje po poti najtopleje sprejemali. Nato je opravil študij filozofije na teološki fakulteti v Ljubljani, kjerje od blizu spoznal slovensko Cerkev, njena prizadevanja in težave v odnosu z državo. Posebno plodna so bila za p. Ivana leta v Centru Aletti v Rimu. Ko je dospel v prestolnico krščanstva, je p. Marko Rupnik s svojim ateljejem pravkar dokončal dela v papeževi kapeli Odrešenikove Matere. In p. Ivanje imel čast prisostvovati blagoslovu nove kapele, ki je pravi biser. V Rimu je tudi dokončal študij teologije na Gregoriani.
P. Ivan seje po maši rad ustavil prav z vsemi ljudmi, ki so za to priložnost prišli iz vse Goriške. S svojim iskrenim nasmehom, velikim mladostnim elanom in duhovno modrostjo, ki se je je “nalezel” v vseh teh letih študija in goreče molitve, je daroval prisotnim v našem dušnopastirskem središču nekaj srčne svetlobe,
Foto DPD
Duhovniki nudijo pomoč vsem.
Pomagaj vsem duhovnikom.
38.000 škofijskih duhovnikov vsak dan oznanja evangelij v župnijah med ljudmi in nudi vsem ljubezen, tolažbo in upanje.
Da bi lahko nadaljevali svoje poslanstvo, potrebujejo tudi tvojo konkretno pomoč: prispevek za vzdrževanje duhovnikov.
Te darove zbira Osrednji inštitut za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero), ki jih razdeli med vse duhovnike, zlasti med tiste, ki delujejo v najbolj potrebnih skupnostih in bodo tako lahko računali tudi na velikodušnost vseh.
CNumero Verde_
800.01.01.01
Darovi za vzdrževanje duhovnikov. Podpora številnim za dobro vseh.
Svoj prispevek lahko nudiš na štiri načine:
• poštni tekoči račun št. 57803009
• kreditne kartice: s kartico CartaSi in s klicem na brezplačno telefonsko številko 800.82.50.00 ali prek interneta na naslovu www.sowenire.it
• bančno nakazilo na glavnih italijanskih bankah
• neposredno na Inštitutu za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Sostentamento Clero) v svoji škofiji.
Kdor želi, lahko svoje prispevke Osrednjemu inštitutu za vzdrževanje duhovnikov (Istituto Centrale Sostentamento Clero) v znesku do največ 1032,91 evrov letno odbije od celote svojih prihodkov za izračun davčne prijave Irpef ter povezanih deželnega in občinskega dodatka.
Za dodatna pojasnila glede omenjenih načinov kliči brezplačno informativno številko 800.01.01.01. Izberi način, ki ti najbolj ustreza. Zahvaljujemo se ti za prispevek.
CHIESA CATTOLICA
CEI Conferenza Episcopale Italiana
• v“|	NOVI
6 i. iuina 2004	Gonska	glas
Kratke
Poletni tečaj slovenščine v Ronkah
Občina Ronke v sodelovanju z društvom Jadro prireja ob koncu tega poletja dva tečaja slovenščine. Prvi je namenjen otrokom, ki so se vpisali ali že obiskujejo osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Romjanu. Pobuda, do katere je prišlo s pomočjo zakona 482/1999, želi prispevati k boljši vključitvi v slovensko šolo zlasti tistih otrok, ki izhajajo iz mešanih ali izključno italijanskih družin. Prav tem družinam je namenjen sočasni tečaj za odrasle, ki bo letos potekal prvič, in sicer tudi ta po zaslugi zakona 482. Njegov cilj je nuditi staršem vsaj temeljno znanje slovenskega jezika in kulture, še posebno pa omogočiti socializacijo in integracijo.
Tečaja bosta potekala v prostorih šole Brumati v Romjanu od 23. avgusta do 3. septembra potem urniku:
tečaj za otroke: od ponedeljka do petka (dva tedna) od 8. do 12. ure; tečaj za odrasle: od ponedeljka do petka (dva tedna) od 20.30 do 22. ure.
Rok za vpis zapade napreklicno 31. julija 2004 (tel. št. 0481411092,0481482015). Informacije lahko prejmete v občinski knjižnici Sandro Pertini, ki skrbi za organizacijsko plat pobude (tel. št. 0481477205).
"Naš Tito" je izginil...
Na dan državnosti naše matične domovine so neznanci poskrbeli za nepričakovano akcijo, s katero so presenetili obe Gorici. Napis “Naš Tito”, kije do pred kratkim kraljeval na Sabotinu, so spremenili v bolj evropsko sprejemljivo geslo “SLO”. Kaže, da pri pobudi ni bila soudeležena novogoriška občina. “Skušal sem priti v stik z Brulcem, a ni bil dosegljiv,” je po poročanju dnevnika II Piccolo izjavil goriški župan Vittorio Brancati, ki vsekakorželi, da bi novogoriški kolega zodo-bravanjem sprejel spremembo na pobočjih Sabotina. V sozvočju z Brancatijem je novi napis na obmejnem hribu pozdravil tudi goriški odbornik za evropske zadeve Damijan Terpin.
Obeležje “v čast” maršalu so v sedemdesetih letih postavili člani Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), ki so se takrat sestali na kongresu v Novi Gorici. Po osamosvojitvi Slovenije je napis zakrilo bujno zelenje; marca letos je na-debudnost nekaterih “prostovoljcev” pripomogla k temu, daje stari napis spet zaživel in bil ob vstopu Slovenije v EU prav lepo viden.
Kinoateljejev videoesej Mesto na travniku
Ob Dnevu državnosti je bil v petek, 25. junija, v Novi Gorici prvi večer medmestnega dogodka “Travnik v mestu - II prato nella citta’”. Premierno bo predstavljen dokumentarec Mesto na travniku.Videoesej o Novi Gorici, ki sta ga posneli Anja Medved (slika zgoraj) in Nadja Velušček (slika spodaj), avtorici dokumentarne uspešnice Moja meja. Zavod Kinoatelje je producent njunega novega filma in si je tudi zamislil medmestni dogodek.
Drugi večer dogodka Travnik v mestu - II prato nella citta’ pa bo 2. julija na Travniku v Gorici, večer 25. junija pa je bil na novogoriškem trgu Edvarda Kardelja in seje začel z nagovorom župana Mirka Brulca (občinska uprava je tudi pokrovitelj filma). Za njim je spregovoril slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora RS Borut Pahor. Pred projekcijo dokumentarca Mesto na travniku je bila glasbena točka z nastopom pianista Mateja Petejana in pevke Laure VVinkler. Za to priložnostje bilo postavljeno platno pred občinsko stavbo.
Dokumentarni videoesej Mesto na travniku odkriva s svojim toplim pogledom tu-
di manj znane vidike začetkov Nove Gorice. Mesto je zgrajeno na travniku, vendar na travniku starega avstrijskega pokopališča, kjerje ilovnata zemlja ohranila stare ostanke do gradbenih del, ki so se pričela leta 1948. Načrt za Novo Gorico je izdelal arhitekt Edvarda Ravnikarja, učenec Le Corbusiera, vendar nadaljnja rast nikakor ni spoštovala prve zamisli in mesto se je razvijalo po konkretnih zahtevah prebivalcev. Med številnimi živimi prizori dokumentarec razkriva tudi skrivno zgodbo prvih novogoriških vrtnic, simbola sedanje novogoriške občine. Glede vloge mesta kot svetilnika socializma v kapitalizem, je zanimiv razlog za odločitev o lokaciji novega mesta. V citiranem intervjuju pravi Ivan Maček - Matija, ki mu je partijski CK poveril nalogo za ustanovitev Nove Gorice: izbral je sedanjo lokacijo in ne Šempeter, ker sta mesti bili tako ali drugače namenjeni postati eno.
Medmestni dogodekTravnik v mestu - II prato nella citta' sta občina Gorica in mestna občina Nova Gorica podprli in vključili vserijo pri reditev Skupaj v Evropi - In-sieme in Europa ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Društvo Sedej: Humanitarna pobuda
SKPD Frančišek B. Sedej ima bogato delovanje, ki se kot vsako leto zaključi zže poznanim Festivalom narodno-zabavne glasbe, ki bo tudi letos potekal v prvem vikendu v mesecu juliju. Vendargre poudariti, da seje med letošnjim delovanjem porodila nova zamisel, ki se je spremenila v humanitarno pobudo. Člani društva so namreč posvojili na daljavo otroka iz Gvatemale. Pobuda je nadvse vredna omembe in zakaj ne, razmišljanja, da bi se morda v bodoče tudi druga društva ali posamezniki odločili za ta korak. V svetu je neverjetno veliko število otrok, ki bi nujno potrebovali pomoč. Posvojitev na daljavo pomeni pomoč bližnjemu, predvsem otrokom, ki so brez staršev ali pa so vojne sirote.
Števerjansko društvo se je tako dodatno oplemenitilo z novo, tokrat humanitarno pobudo, kije lahko v veselje in ponos vsem krajanom.
hm eh Maša ob 50-letnici SCGV Komel in svetoivansko kresovanje
V znamenju zavetnika splet glasbe in svetlobe ob svetoivanskem kresu
Glasba pod cerkvenimi oboki ima posebno moč. V njej je nekaj skrivnostnega, kar v zbranem poslušalcu prebudi najžlahtnejše in združuje. Zato je Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel na najlepši način sklenil svojo sezono in se obenem Gospodu življenja zahvalil za 50 let obstoja in delovanja s spominsko mašo pri sv. Ivanu v Gorici v četrtek, 24. junija. Evharistično daritev so oplemenitile pesmi goriških skladateljev, ki jih je na koru pel zbor učiteljev glasbene šole, pri oltarju pa so stali odgovorni za dušnopastirsko središče p. Mirko Pelicon, še zmeraj dejavni steber slovenske duhovnije msgr. Cvetko Žbogar, predstojnik goriške Družbe Jezusove p. Gino Dalla Vecchia in goriški duhovnik, ki mu je sakralna glasba vsakdanji kruh, g. Stanko Jericijo.
Na praznik rojstva zavetnika naše cerkvice in skupnosti vernikov je p. Mirko v homiliji povedal, da je sv. Janez Krstnik razodel, kdo je Bog. Vsi mi smo klicani, da se pustimo voditi, da v današnjem svetu najdemo obličje Očeta, je rekel mašnik. Skupni večer pri maši, ob glasbi in kresu govori o želji, da bi tudi v kulturi našli Boga in Njegovo navzočnost: "Kultura je to, kar se dogaja med nami." Krstnik bi danes povedal, da je kultura danes lahko pot do vere; zato iščimo v našem kultur-no-duhovnem zakladu korenine, ki govorijo o luči in lepoti. "Kljub različnim pogledom je pomembno, da ne izgubimo vzajemnega spoštovanja, sposobnosti sprejemanja drug drugega." Ohranili se bomo, je še povedal p. Mirko, samo zaradi
ljubezni, sposobnosti ustvarjanja kulture.
Po maši so gojenci in mentorji glasbene šole v apsidi, stranskem oltarju in na koru priredili prijeten koncert sakralne glasbe. Na začetku je predsednik SSO za Goriško Janez Povše dal ton večeru s priložnostno mislijo ob praznovanju (objavili jo bomo prihodnji teden). Zbrali smo se, da počastimo 50-letnico Centra Komel, je rekel, predvsem pa, da bi s svojo navzočnostjo poglobili občutek in zavest naše skupnosti, da bi se spomnili, kakšen je smisel našega druženja. Z vsakim našim delovanjem "pripravljamo pot" za drugega in radostno srečanje z drugim. "Za to gre, da naredimo v sebi prostor za svetlobo." Pripravljajmo pot, je pozval Povše, "ker je v tem sreča, ker je v tem srečni smisel vsega našega življenja."
Pod oboki so zadonele skladbe
velikih mojstrov svetovne in naše cerkvene glasbe. V različnih zasedbah in posameznih točkah smo slišali violine, čelo, flavte, kitaro, pihala, "kraljico" vseh glasbil-orgle in najlepši instrument-človeški glas. Vsi bolj ali manj mladi glasbeniki so pokazali svoje znanje in talente; prava "poslastica" pa sta bili zlasti sklepni točki: sopranistka Julija Kramar (na sliki), ki je odpela Mozartov Ave verum in Gounodovo Ave Mario, ter študent ljubljanske Akademije za glasbo Mirko Butkovič, ki je na orgle bratov Zupan mojstrsko zaigral Schei-dtovo Fantasio super "Io son ferito".
Večer se je nadaljeval ob bogato obloženih mizah na dvorišču za cerkvijo, kjer se je zbrala res velika množica veselih ljudi. Matej Špacapan je s svojo zanesljivo taktirko vodil Šolski pihalni orkester, z žilico hudo-
mušnosti pa tudi "preizkusil" v pihanju z vibracijo in brez nje vse prisotne poslušalce. Na svoje so prišli tudi iznajdljivi in spretni goriški skavti, ki so ob 40-letnici organizacije v Gorici prispevali svoj nepogrešljivi delež k praznovanju: prižgali so svetoivanski kres, okrog katerega so v prijetnem poletnem večeru rajali vsi, ki se v srcu še čutijo otroke, odprte lepoti in svetlobi.
DD
V okviru slovesnosti ob prazniku sv. Janeza Krstnika, zavetnika slovenske duhovnije v Gorici, je bil v soboto, 26. junija, koncert organista Andreja Pegana in bas baritona Alda Žerjala, in sicer v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov.
V prvem delu koncerta je Andrej Pegan podal štiri pomembne orgelske skladbe: Fantazijo A.V. Noordta, Frescobaldijevo Toccato in dve Bachovi skladbi, Kontrapunkt XIII in Fantazijo
in fugo v a-molu. Glede na to, da so orgle v naši cerkvi precej stare in da je njihova zvočna zmogljivost omejena,
zazvenele polno in barvito. Andrej Pegan je v drugem delu koncerta spremljal solista pred oltarjem. Bas
Skupni trg
Še vedno Piazzale Transalpina
V našem tedniku smo že pisali o vprašanju imena, ki naj bi ga imel zdaj odprti trg pred svetogor-sko železniško postajo, edini tovrstni primer vzdolž meje med Slovenijo in Italijo. Vsakokrat smo poudarili, da mora ime tega prostora spominjati na zgodovinski dogodek ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, zato bi bilo najprimerneje, da se trg poimenuje po Evropski uniji, z datumom 1. maj 2004 ali še kako drugače. Vse to mora biti seveda napisano v obeh jezikih.
Skoraj dva meseca po prvem maju se na delu trga, ki ozemeljsko spada pod Italijo, dviga tablica z napisom na obeh straneh Piazzale della
bariton Aldo Žerjal je odpel osem skladb, med katerimi so bile Mavova Pridi, Jezus moj, Rossinijeva Pro peccatis, Handlov odlomek iz oratorija Mesija, Črnska duhovna O ld man river J. Kerna in Ave Maria F. Schuberta. S svojim mogočnim glasom je solist poslušalcem približal glasbo stilno različnih obdobij.
Oba izvajalca so prisotni nagradili s ploskanjem, p. Mirko Pelicon pa se jima je zahvalil za lepi večer. Z njim se je primerno zaključil teden svetoivanskih praznovanj, ki jih je priredilo Slovensko pastoralno središče v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo E. Komel in Združenjem cerkvenih pevskih zborov.
AB
Ob praznovanju zavetnika sv Janeza Krstnika
Koncert v cerkvi sv. Ivana
je treba priznati, da je koncertant znal izkoristiti ves možni potencial, tako da so predstavljene skladbe
r f.fn	J	s
Š|!gj |fe a 'M
Piazzale
Transalpina. Težko bi verjeli, da je na takšen napis, in samo v italijanščini, pristala tudi Slovenija. Na več krajih v mestu so se pojavile podolgovate rjave tablice z napisom Piaz-za Transalpina.
Vsekakor bi morale biti takšne in podobne odločitve vselej obojestranske. Ni nam dano vedeti, zakaj obe strani zamujata in se ne zedinita za primernejše poimenovanje zdaj že skupnega trga, ki je po-
stal prava zanimivost, saj ga dnevno obišče lepo število ljudi.
AB
NOVI
GLAS
Obvestila
Društvo Slovenija v svetu (SVS) prireja v soboto, 3. t. m., v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano tradicionalni, trinajsti, Tabor Slovencev po svetu, zamejstvu in domovini. Prireditev se bo začela ob 9. uri s sv. mašo. Glavni predavatelj bo dr. Evgen Bavčar iz Pariza.
Čestitke
Naša slavčka Sara in Peter sta si v soboto izrekla “da”. Pevke in pevci zbora Štandrež jima iskreno čestitamo in želimo, da bi na skupni življenjski poti vedno uglašeno pela!
Darovi
Za cerkev na Peči: Marija in Romano Čevdek v spomin na starše Žgavec 50,00 evrov ter namesto cvetja na grob prijatelja Davorina 50,00 evrov.
Sožalje
Števerjansko župnijsko občestvo, društvo F. B. Sedej in mešani zbor Sedej izrekajo globoko sožalje vsem svojcem ob prerani izgubi Ane Koren. Ob izgubi drage mame Ane Koren izrekajo Patrizii Belloni in ostalim sorodnikom iskreno sožalje pevci zbora Lojze Bratuž in Kulturni center Lojze Bratuž.
Zveza slovenske katoliške prosvete izreka občuteno sožalje Patrizii Belloni ob izgubi drage mame Ane.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje
(od 2. julija do 8. julija 2004)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 2. julija (v studiu Andrej Baucon); Iz domače skrinje: domače popevke, polke in valčki. Utrinki iz zgodovine narodno-zabavne in lahke lasbe.
onedeljek, 5. julija (v studiu Andrej Baucon); 103 TIME -poletje z Andrejem: Pop glasba, zanimivosti.
Torek, 6. julija (v studiu Matjaž Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 7. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Brižinski spomeniki pri nas. -bbor melodij.
Četrtek, 8. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
Proslava ob 1000-letnici občine Bled
MePZ Hrast sklenil sezono na pomembnem jubileju
Čar kresne noči
Skrivnostna noč, polna petja, poezije in lepe družbe
Prejšnji teden so kresovi po naših vaseh pričarali magijo najkrajše poletne noči, ki ima posebno moč.
V Sprejemnem centru Gradina v Doberdobu so društvo Jadro in doberdobski mladi priredili čudovit družaben trenutek, ki se ga je udeležilo res veliko ljudi, zlasti mlajših družin, ki so preživeli lep večer ob zvokih harmonike, obloženih mizah in seveda prasketajočem ognju svetoivanskega kresa.
Ta posebna noč je izvabila v svoj čarobni objem tudi člane prosvetnega društva Podgora. V soboto, 26. junija, so pravo ljudsko veselico na trgu pred cerkvijo oblikovali mešani pevski zbor in otroški zbor Podgora, skupina Akord in mladi igralci Nika, Giulia, Eliza, Dana, Irena, Tina, Ivana,
Jana, Damjan, Jurij, Samuel, Aljoša, Klemen, harmonikar Jari in skupina goriških skavtov. Veliko ljudi je spremljalo petje, ples in žive prizore; vse to je ustvarilo prijetno in domače vzdušje, k čemur je pripomogel tudi Mirko Spazzapan s svojo harmoniko.
Ob stoletnici rojstva Srečka Kosovela je na letošnjem družabnem večeru, ki ga je tudi tokrat skrbno in elegantno zrežirala Lidija Jarc, spregovoril naš urednik Jurij Paljk. "Dokler se bomo
še zbirali na takih prireditvah," je povedal, "bomo še lahko govorili o Srečku Kosovelu kot našem pesniku, ki prevzame vsakogar, ki njegove pesmi zares bere." Kosovel je namreč imel
lega in pustega Krasa verjeti "ne v besedo gosposke, ampak v besedo preprostih, kmečkih ljudi". Srečko Kosovel je umrl mlad: "Na nebu je zasijal, kot lahko le v kresni noči zasije čarobni utrinek, ki mine tako hitro, da ga skorajda ne opaziš, a ga zaradi lepote minljivosti in trenutka
Foto Bumbaca
rad preproste ljudi in preproste besede. "Kaj je pravzaprav pesem, če ni do mejnih razsežnosti povzdignjena beseda, če ni sozvočje duha, videnja, lepote, besede same?" se je sprašal Paljk. "Nocoj je kresna noč, noč, ki je razgrnila črna krila, da bo prišla bela vila, kot smo slišali Srečka Kosovela, ki je znal s preprostimi besedami napisati take pesmi, kakršnih ni znal pred njim nihče drug." Da pa jih je napisal, je moral mladenič s takrat še go-
nosiš kasneje vse življenje v sebi." Slovenski besedi in svojemu jeziku je ostal zvest tudi v najhujši preizkušnji. "Srečko Kosovel je bil tak, kakršni smo danes mi, ki ohranjamo slovensko besedo tudi s takimi prireditvami, kakršna je nocojšnja, in kaj zato, če nihče več noče verjeti v kresno noč in staro legendo, da na kresno noč tudi živali govorijo, kaj zato!"
Srečkova pesem je lepa zato, ker se nikdar ne vprašaš, zakaj je le-
pa, ampak preprosto lepa je, je še povedal govornik. "V Podgori je tudi tako in bo tako vse do takrat, dokler boste slovenski besedi ostali zvesti in se ne boste vprašali, zakaj neko prireditev pripravite, ampak jo pripravite in pika. Seveda k prireditvi sodi vse, kar gre vedno k vsaki prireditvi zraven: odpovedovanje, delo za narod, veselje ob pesmi, kreganje, ker bi eden rad naredil tako, drugi drugače, tretji pa sploh ničesar ne in ima le-ta še največ povedati..., končno pa smo se le zbrali okrog vašega pevskega zbora, učiteljice Lidije in njenih pridnih otrok, okrog lepe vaške cerkve in na kresno noč, tudi z mislijo na Srečka Kosovela, ki je prav v takih nočeh pisal pesmi, sam, ko so drugi spali."
"Ko drugi spijo," je povedal Paljk, "vi Podgorci prirejate prešerno prireditev, torej ste!... Kresna noč je, prireditev je, pesem je, to je važno, narod je takrat narod, ko poje, ko misli in govori, ko je narod. Prireditev je in pesem je, Podgora je in misel na Srečka je tudi med nami.
Ne vem, če je kdaj Srečko uzrl Podgoro čez Sočo, si odpočil na kresno noč srce tako kot mi nocoj. Najbrž je ni, ker bi sicer napisal pesem o tem, o svojem občutju in o Podgori, o vas, ki ste besedi, Srečku in samim sebi, narodu in pesmi zvesti!"
34. Festival Števerjan 2004
Zvoki narodno-zabavne glasbe vabijo
V šolskem letu 2003-04 je šolo obiskovalo 85 gojencev
Začelo se je predvpisovanje na Glasbeno matico Gorica
Pred nami je festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2004. Tudi letos prijazni Brici vabijo vse ljubitelje narodnih viž in prijetne družbe, naj jih od petka, 2. t.m., do nedelje, 4. t.m., obiščejo Med borovci, kjer bo potekal tradicionalni tridnevni praznik. Predsednik društva F.B. Sedej Mihael Corsi nam je povedal, da se mladi člani pripravljajo na letošnjo izvedbo festivala že od samega konca lanskega; v zadnjih tednih pa so priprave seveda mrzlične in nemalokrat se zavlečejo dolgo v noč. Že sedaj, je poudaril Corsi, pa že načrtujejo jubilejni, 35. festival 2005: "Na dan prihajajo nove zamisli, kako bi izboljšali našo ponudbo. Odbor je že začrtal smernice in iščemo poti za njihovo konkretno uresničitev." Pri društvu so zelo zadovoljni s številom prijavljenih skupin (vse prihajajo iz Slovenije), saj jih je kar 33. Nekaj novosti je letos v komisiji, v kateri je med drugimi tudi Slavko Avsenik ml.
Vzporedno z glasbenim festivalom društvo vsako leto predstavi v vaškem domu kakega domačega umetnika. Letos bo to Luciano Mose', o katerem nam je Corsi povedal, da je po izobrazbi sicer inženir, ki je veliko let delal v Nemčiji. Rad slika zlasti krajinske izseke, ki so - tudi zaradi njegove formacije - izredno natančno izoblikovani. "Rad slika tako tržaški zaliv, ki mu je posebno drag, kot našo briško vas, kamor se je priselil. Sploh pa prek čopiča preliva na platna to, kar mu je lepo. Njegove slike so prave razglednice."
Festival od nekdaj na svoj način
združuje ljudi iz vse naše dežele pa tudi iz Slovenije. Društvo Sedej si prizadeva, da bi bil prehod čez mejo čimbolj odprt, žal pa uradni vstop Slovenije v EU še ne pomeni tega, kar si vsi želimo. Corsi: "Tudi letos smo prosili, da bi podaljšali zaprtje meje na bližnjem Humu. Velikih sprememb ni. Upamo lahko le, da bodo oblasti malo bolj razumevajoče. V Vipolžah je meja nekako bolj odprta, saj je mogoče prečkati mejo z osebno izkaznico; urnik pa ostaja tudi tam nespremenjen."
Z navdušenjem je Mihael Corsi na koncu povabil vse naše bralce, naj ta konec tedna na naj-lepši način stopijo v poletni mesec julij v veseli družbi. V petek in soboto se bo prireditev začela ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.30. Mladi in zagnani člani društva, ki jim gre iskrena zahvala za njihovo požrtvovalnost, pričakujejo čim več ljudi odprtih rok in z bogato obloženimi kioski, na katerih bo seveda kraljevala nepogrešljiva briška kapljica.
DD
MePZ Hrast je v soboto, 26. junija, sklenil dolgo sezono -, ki se je uspešno začela na lanskem zborovskem natečaju Guido d'Arezzo - z nastopom na proslavi ob pomembnem jubileju blejske občine. Letos namreč poteka 1000-letnica prve omembe Bleda. Doberdobski pevski zbor je bil povabljen na Bled kot gost iz pobratene občine na obronkih goriškega Krasa. Stiki med obema občinama in njenima upravama so od pobratenja dalje (1998) vse tesnejši.
Raznolik in heterogen program večerne slovesnosti so odprli doberdobski pevci s petimi priredbami slovenskih ljudskih napevov, ki zajemajo celoten slovenski zamejski prostor od Milj do Trbiža. Zaradi delovnih obveznosti je bil tokrat odsoten dirigent Hilarij Lavrenčič. Nadomestila sta ga mlada pevca Mirko Ferlan in Dario Bertinazzi. Oba sta na Bledu prvič v svoje roke vzela dirigentsko palico mešanega pevskega zbora Hrast in svojo nalogo suvereno in uspešno opravila.
Proslave so se udeležile vse občine (s Hrvaške, Italije, Avstrije in ZDA - Texasa), ki so z blejsko podpisale listino pobratenja. Proslava se je tako spremenila v enkratno priložnost za sklepanje novih in utrjevanje starih prijateljstev.
Na Glasbeni matici Gorica se začenja promocijska akcija, namenjena vsem bodočim glasbenikom, ki bi želeli stopiti v veliko družino slovenske glasbene šole. Ravnateljstvo goriške sekcije te zgodovinske ustanove je ob komaj zaključenem šolskem letu izrazilo svoje zadovoljstvo ob dobrem poteku sezone, ki je bila posebno bogata s pobudami in posebno plodnim delovanjem na vseh področjih.
Pri izvenšolski dejavnosti je šola sodelovala pri organizaciji uspešne koncertne sezone Mladi za mlade, ki je gostila dva koncerta, priredila koncert harmonikarskega orkestra Zveze primorskih glasbenih šol, od septembra pa bo postala nositeljica projekta ustanovitve dokumentacijskega centra, novega stičišča raziskovalcev in kulturnih delavcev, ki bo nastalo v okviru mednarodnih pobud INTERREG.
Glasbeni pouk je seveda najvažnejša točka razvejanega delovnega načrta Glasbene matice Gorica. V šolskem letu 2003/04 je šolo obiskovalo 85 učencev, ki so sledili pouku na glavnem sedežu v Gorici in v podružnicah v So-vodnjah, Doberdobu in od letošnje sezone tudi v Jamljah (delovanje podružnic je povezano s sodelovanjem s pihalnim orkestrom Kras in z društvom Kremenjak). Učenci so poleg pouka
nastopali na raznih internih in javnih nastopih, proslavah, tekmovanjih po Sloveniji in Italiji in so s svojim doprinosom pogosto popestrili marsikatero prireditev goriških kulturnih društev in organizacij.
Glasbena matica Gorica nudi individualni glasbeni pouk iz solo-petja, klavirja, violine, viole, violončela, viole da gamba, kljunaste in prečne flavte, oboe, klarineta, saksofona, trobente, pozavne, roga, harmonike, kitare ter
tolkal. Z individualnimi lekcijami je povezan brezplačni skupinski pouk stranskih predmetov (teorije, harmonije, glasbene zgodovine), komorne glasbe in pevske urice otroškega zbora. V pripravi so tudi tečaji predšolske glasbene vzgoje za naj mlaj še. V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev bo tudi letos deloval oddelek za pihala in trobila. Šola namerava polagati posebno pozornost na godalni oddelek z organizacijo raznih vio-
linskih delavnic, ki bodo namenjene šoloobveznim otrokom do 10. leta starosti. Med novimi pobudami, ki upoštevajo želje mladih po širitvi šolskega glasbenega obzorja z vključitvijo modernejših zvrsti, velja omeniti eksperimentalni oddelek za jazz in zabavno glasbo, ki ga bo z začetkom novega šolskega leta vodila Andrejka Možina. Za vpis na ta tečaj, ki predvideva pouk iz klavirja, petja in glasbene teoriije, individualne in skupinske lekcije,
je priporočljivo imeti že osnovno glasbeno izobrazbo, za pevce pa je obvezna zaključena glasovna mutacija.
Termin za predvpisovanje na vse oddelke je 15.julij. Za vse, ki se bodo vpisali na šolo do tega datuma, bodo veljali posebni popusti. Tajništvo šole je na razpolago za informacije od ponedeljka do četrtka, od 10. do 12. ure na sedežu v ulici della Croce št. 3, tel. 531/508.
ROP
NOVI
GLAS
Kratke
Ob 50-letnici smrti / Maša in spominski večer
Benečija se klanja svojemu velikemu sinu, msgr. Ivanu Trinku
(Tone Kralj, 1936]
Na dan pogreba, pred 50 leti, je bil sončni mrk, v soboto, 26. julija letos, na dan 50. obletnice smrti msgr. Ivana Trinka, pa je bil lep sončen in topel poletni dan. Razgled s Trčmuna je segal ob naj višjih gora čez vso Furlansko nižino do daljin, kjer se zasluti morje, in je očaral vse, ki so prišli v to gorsko vas, v kateri se je Ivan Trinko rodil in se vanjo leta 1942, v svojem 79. letu starosti, tudi vrnil ter na rojstnem domu umrl leta 1954.
V obnovljeni, beli župni cerkvi sv. Ivana nad vasjo so se zbrali ljudje iz raznih krajev Benečije, a tudi s Tržaškega in Goriškega, ki so se želeli pokloniti Trinko-vemu spominu. Videli smo skupinico kraških narodnih noš, deželnega svetovalca Igorja Dolenca, predsednika SSO za videmsko pokrajino Giorgia Ban-chiga, predsednico SKGZ za videmsko pokrajino Jole Namor, predsednika Gorske skupnosti Terskih in Nadiških dolin ter Brd Hadrijana Corsija, slovenskega konzula v Trstu Zorka Pelikana, predsednika Slovenske matice iz Trsta dr. Marka Udoviča in predstavnike tolminskih občinskih oblasti ter številne druge ljudi.
Pri oltarju je somaševalo šest duhovnikov. Sam obred je uvedel g. Božo Zuanella, medtem ko je glavni celebrant msgr. Marino Qualizza v svojem nagovoru izrecno poudaril, da je bil msgr. Ivan Trinko za Benečane pravi Božji dar, ker jim je znal vliti samozavest in ponos pripadnosti, tako da zase zahtevajo
enako spoštovanje, kot so ga vredni vsi ljudje. To na osnovi filozofske, a tudi evangeljske resnice, po kateri smo vsi ljudje enaki pred Bogom. Ob njiju so somaševali še msgr. Oskar Simčič in še špetrski dekan g. Marino Qualizza, g. Joško Kra-
gelj in kobariški dekan g. Branko Melink. Med mašo je dovršeno pel mešani zbor Pod lipo, ki ga vodi Nino Specogna. Ves obred je ganljivo pričal, kako je spomin na velikega Trinka še vedno živ in kako je njegova misel še vedno aktual-
na.
Po maši pa so se udeleženci podali še na Trinkov grob, kjer sta se spet oglasila molitev in pesem v hvaležen poklon pokojniku.
Spominski večer ob 50-letnici smrti Ivana Trinka se je nato nadaljeval v novem večnamenskem centru pri župnijski cerkvi v Špetru. Samo prireditev si je zamislil režiser in scenarist Marijan Bevk, ki zadnja leta vodi Beneško gledališko družino. Osrednji govornik je bil sedanji predsednik društva, ki nosi ime po Trinku, pesnik Miha Obit. V svojem govoru je izpostavil predvsem misel, da je bil Trinko človek, ki je trdno verjel v domačo slovensko besedo, a je bil istočasno tudi človek dialoga in posrednik med slovanskim in romanskim svetom. Ugotavljal je, da se je msgr. Trinko kot duhovnik, vzgojitelj, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, raziskovalec, kritik, filozof, glasbenik, slikar in celih 22 let tudi pokrajinski svetovalec boril za pravice vseh tistih, ki imajo pri srcu naš jezik, našo kulturo, naše tradicije. Marijan Bevk pa je občinstvu postregel z lepljenko, v kateri so se prepletali glasba, petje, recitacije in pričevanja o Ivanu Trinku. Zelo dragoceno sliko o Očetu Benečije pa so si obiskovalci ustvarili tudi ob ogledu dokumentarca z naslovom Ivan, ki sta ga uresničila Alvaro Petricig in Mi-chela Predan, produciralo pa samo KD Ivan Trinko iz Čedada.
MČ
Ob Trinkovi razstavi v Novi Gorici
Revija Zvon / Nova številka o Evropi, Sloveniji in demokraciji...
Vstop Slovenije v Evropsko unijo ni mogla prek suverenega razmisleka naših intelektualcev, kot priča uvodnik Ivana Puca, ki odpira letošnjo tretjo številko kulturne revije Zvon: Pucu pa je širitev EU le priložnost, s katero se spušča v poglobljeno in odrezavo oceno naše mlade demokracije, ki kaže, da ji je pojem demokracije same še vedno nekoliko tuj, saj besede sociologa Franeta Adama, ki jih Puc citira, neizogibno to potrdijo: “Bistvo demokracije je v tem, da se različni politični programi in različne politične opcije izmenjujejo na oblasti.” Šele to omogoča - pravi dalje Puc -učinkovitejši medsebojni nadzor političnih elit. Vladavina Liberalne demokracije Slovenije pa se pri nas še vedno jemlje kot nekaj neizogibnega...
Političnemu in družboslovnemu uvodu sledi leposlovni razdelek, v katerem so zbrani verzi Pavla Oblaka, Vesne Tišler in Vladimira Kosa, ki je reviji prispeval še spominski zapis in pogovor. Tudi letošnji jubilant Alojz Rebula je v Zvonu prisoten z izvlečkom iz svojih dnevnikov. Leposlovno sekcijo sklene zapis Pozni oktobrski popoldan Franceta Pibernika. Po Pogovorih (Kosovega smo že omenili, povejmo še, da je drugi intervjuvanec ikonopisec Mihail Jozafat Hardi) se Zvon prelije v obsežno sekcijo esejev, nato pa v razdelek Pričevanje, ki je prepojen z zgodovinsko spominskim navdihom. Revijo sklene kot običajno serija kritičnih prispevkov o novih primerih slovenskega leposlovja, Med eseji naj omenimo Kozmusov Biti človek čimbolj, v katerem se avtor poglobi v pojmovanje narodnosti pri Alojzu Rebuli in potepanje po beneških “umetniških” labirintih Jožeta Horvata.
Že šesta izdaja pesmi Srečka Kosovela
Pesmi Srečka Kosovela so si ob 100. obletnici njegovega rojstva še bolj utrle pot med ljubitelje poezije in slovenske kulture. Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala že šesti ponatis oz. izdajo stvaritev priljubljenega pesnika z obrobja slovenske zemlje in domovine. Izbor pesmi v knjižici, kije po obliki miniaturka,je opravil Anton Ocvirk; vinjeta, ki delo ilustrira, pa je delo Marjana Pogačnika. Šesto izdajo pesmi Srečka Kosovela je Cankarjeva založba predstavila na srečanju s časnikarji 22. t.m. 0 pesniku in njegovih stvaritvah sta govorila Anton Ocvirk, ki je, kot že zapisano, opravil izbor pesmi, in urednik nove izdaje Zdravko Duša.
Tromostovje bo predstavljalo Slovenijo v parku Mini Evropa
V EU uresničujejo načelo in dogovor o tem, da največje znamenitosti ali posebnosti držav članic povezave predstavljajo v bruseljskem parku, imenovanem Mini Evropa. Sedaj je tam na ogled 350 znamenitosti iz 70 mest v prejšnjih petnajstih državah članicah EU. Dogovorjeno je, da se bo Slovenija predstavila s Tromostovjem, osrednjim mostom čez reko Ljubljanico v Ljubljani. Most bodo sicer pomanjšali za 25-krat.
Tako pomanjšano Tromostovje bodo zgradili v posebni delavnici v Belgiji, ki sicer za omenjeni bruseljski park Mini Evropa izdeluje skoraj vse pomanjšane evropske znamenitosti.
Tržaška knjigarna / Zadnja razstava sezone
Galerija Tržaške knjigarne je svojo umetniško sezono (03/04) sklenila na poseben način, to je s svojevrstno umetnico, ki ni profesionalna slikarka. “Močno, zanimivo in karakterno osebnost Luise Rustja je razbrati iz njenih del”, nam je povedal solastnik Tržaške knjigarne Igor Starc. Čeprav se je s slikarstvom začela ukvarjati šele pred kratkim, so njena dela odraz suverene umetniške žilice, ki je za zdaj še nekako v zarodku.
“Težko pričakujemo trenutek, ko bo umetnica zreducirala svoje zorno polje in izostrila tako svoj pogled v take tematike in slog, ki sta ji bližji".
Vsekakorviseča platna postimpresionistične matrice sama govorijo in se nam prikažejo vredna občudovanja zaradi hrepenenja po sončnosti, jasnosti, sijaj-nosti in barvah. Umetnici ležijo pri srcu predvsem krajinske teme, kijih njen čopič začrta s svetlobnimi potezami, kar še bolj ojačuje realistično komponento njenih slik. “Vseskozi pa je na platnih Luise Rustja prisotna voda, naj si bo tista, ki napaja rože v vazah, ali modrina vodovja nekje v ozadju. Tudi o hiši, ki sameva sredi pokrajine, izvemo, da stoji na Krku, otoku torej”, je povedal še Igor Starc, ki v slikarko močno veruje in pravi, da “se bo o njej še veliko govorilo”. Razstava bo na ogled do polovice julija. Nova sezona galerije Tržaške knjigarne pa se bo pričela septembra.
[Foto Kroma
Lonjer pri Trstu / Arteden v duhu večjezičnosti in kulturne odprtosti
S prihodom umetnikov iz različnih krajev stare celine se je prejšnjo nedeljo pričela mednarodna delavnica likovnih ustvarjalcev evropskih etničnih in jezikovnih manjšin, ki nosi ime Arteden. Manifestacija, kije lani doživela uspešno krstno izvedbo, poteka tudi letos v Lonjerju pri Trstu. Sedež likovnih delavnic je v Športno-kulturnnem centru, kjer vsak udeleženec ima na razpolago svoj prostorza ustvarjanje. Umetniki so nastanjeni po domovih lonjerskih družin. V dopoldanskih urah pa poteka likovna delavnica za mladostnike pod vodstvom LuiseTomasetig, beneške likovnice in lanske udeleženke Artedna. Likovnega tedna so se tokrat udeležili Rudi Benetik (Slovenec-Avstrija), Alessandra Cimatoribus (Furlanka-ltalija), Elgan Elias (Valižan-Velika Britanija), Rhian Haf (Valižanka-Velika Britanija), Katja Pal (Madžarka-Slovenija) in ŠtefanTurk (Slovenec-ltalija).
Pobudo prireja Slovensko kulturno društvo Lonjer-Katinara pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS, Dežele Furlanije-Julijske krajine, Confemili-ja (Vsedržavnega odbora jezikovnih manjšin v Italiji) in Zveze slovenskih kulturnih društev.
T «
-L/d
judstvo moje /drago!
Tebi sem živel. Tebe so spremljale moje skrbi in za te je tuklo moje srce. S Teboj sem delil lepe in bridke dneve in Tvoja usoda je bila moja usoda./.../ Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov..." Navedek je iz Trinkove duhovne oporoke, napisane v Trčmunu 5. julija 1950. Od tedaj je minilo več kot pol stoletja.
V tem času so Trinkovi naj ožji rojaki v Benečiji v duhu njegovega sporočila in naročila dosegli velike uspehe na najrazličnejših področjih. V beneškem svetu je prišlo do pravega narodnega in kulturnega preroda, ki bi ga bilo v Trinkovem času skoraj nemogoče napovedati. O njem pričajo tudi številne pobude, ki so se že uresničile ali se še bodo v tem letu, ko se spominjamo 50-letnice Trinkove smrti.
Bil je topel poletni dan, ko smo se na trčmunskem pokopališču v veliki žalosti in z različnimi občutki poslavljali od beneškega očaka in narodnega buditelja msgr. Ivana Trinka. Množica je bila tolikšna, da nismo mogli vsi na malo vaško pokopališče in smo veličastni pogrebni svečanosti sledili od zunaj, naslonjeni na pokopališki zid ali po bližnjem
Ljudstvo moje drago, ljubi svojo zemljo"
bregu. Na trčmunskem pokopališču so se prav na dan obletnice Trinkove smrti, t.j. 26. junija, spet zbrali Benečani in predstavniki drugih slovenskih skupnosti.
V četrtek, 24. junija, je bilo v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici odprtje zanimive razstave o življenju in delu Ivana Trinka. Pripravila jo je knjižnica v sodelovanju s Kulturnim društvom Ivan Trinko iz Čedada. Gradivo, ki je razstavljeno v vitrinah (knjižne izdaje, revialne objave, raznovrstni rokopisi in korespondenca), je last novogoriške knjižnice, povečane fotografije in drugo gradivo na panojih
pa je prispevalo čedajsko društvo. Zbrane je najprej pozdravil ravnatelj knjižnice Darko Komac, bibliotekarka domoznanskega oddelka Andreina Jejčič pa je predstavila lepo urejeno razstavo. Zatem so se oglasili Benečani, predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko Michele Obit in tajnica Lucia Trusgnach. Oba sta poudarila pomen razstave in veličino Ivana Trinka. Ob koncu je spregovoril poznavalec Trinkovega življenja in dela duhovnik Jožko Kragelj. Prebral je tudi znani odlomek iz Trinkovega pisma beneškemu novomašniku Nataliju Monkarju iz leta 1903. Čeprav
smo pred leti besedilo v našem listu že objavili, ga zaradi njegove akualnosti še enkrat objavljamo. Trinko nam vsem nalaga skrb za naš jezik in dolžnost, da to "dragoceno svetinjo" ohranimo. "Nobena po-zemska oblast nima pravice poseči po tem našem zakladu, če ga sami ne za-metamo. Sam Bog nam je dal nedotakljivo pravo braniti ga proti kakršnemukoli nasilju, in hraniti ga moramo kakor svojo osebnost. S tem ne rušimo ne zakonov, ne reda, ne miru, ne tujih pavic; ne delamo škode nikomur in ne ustvarjamo nikakršnih nevarnosti." Po sto in več letih so pomembne Trinkove besede tudi za nas dragocene in vredne, da o njih razmišljamo.
Trinkova razstava vNovi Gorici je priložnost, da poglobimo ali dopolnimo poznavanje Trinkovega življenja in dela. Na njenem odprtju so vsi prisotni - med njimi so bili novogoriški župan Brulc in predstavniki kulturnega življenja - z veliko pozornostjo sledili govornikom in si z zanimanjem ogledovali eksponate. Razstava bo odprta do 14. julija (ob ponedeljkih in torkih od 12. do 19. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 15. ure; ob sobotah zaprto).
LB
NOVI
GLAS
Razstave
Razstava sodobne likovne umetnosti Extramoenia 5 v Tržiču
Občinska galerija sodobne umetnosti vTržiču tudi letos pripravlja razstavo sodobne likovne umetnosti pod naslovom Bctramoenia 5 / Modelli per lo spazio urbano. Svečano odprtje razstave, na kateri bosta sodelovala tudi dva slovenska
likovna umartnika, bo v petek, 9. julija, ob 18. uri vga-leriji sodobne umetnosti v Tržiču. Tokrat bo razstava na petih različnih krajih v Tržiču, umeščena v urbani prostor, in sicer v mestne K	J	•	četrti Aris, Panzano in Ro-
' S mana, il Porticciolo Nazario Sauro ter Marina Julia. Razstava Bctramoenia je letos že petič, zamislili pa so si jo leta 1999 in naj bi bila prikaz žive vraščenosti sodobne likovne umetnosti v mestni prostor, istočasno pa tudi odraz tržiške sodobne umetnosti.
Patrizia Devide, Luca Geroni in Laura Safred so doslej pripravljali te raztave in že beseda extramoenia (v latinščini pomeni izraz “izven mestnega obzidja”)pove, da so si prireditelji želeli takih razstav, ki skušajo presegati zidove in obzidja sodobnega pojmovanja mesta ter seveda tudi likovne umetnosti.
Laura Safred in Majda Bozeglav-Japelj sta letošnji kura-torki razstave; umetniki, ki se bodo letos predstavili, pa so; Gabriele Bonato, Ivan Crico, Patrizia Devide, Alessan-dro Fogar, Matej Mljač, skupina Penteyes, Alenka Pirman in Darja Vuga ter Ivan Žerjal (na sliki), (na fotografiji je njegovo delo). Umetniki bodo pripravili posebne projekte za to razstavo, in sicer na različnih točkah v mestu, ogled razstave bo odprt vse do 9, avgusta letos.
V Narodni galeriji v Ljubljani dve pomembni likovni razstavi
V Munchnu postavili kip
Antonu Ažbetu...
Foto DPD
Razstava sodobne srbske umetnosti v galeriji Isis v Ljubljani
V novi galeriji Isis pri Uršulinski cerkvi v Ljubljani so minuli teden odprli razstavo Izbrana dela sodobne srbske umetnosti (1958 - 2002). Razstavljena dela sodijo vzbirko MadleneZepterfnas/zTr/), ki predstavlja eno najbogatejših in premišljeno oblikovanih zasebnih zbirk moderne srbske likovne umetnosti. Izborv ljubljanski galeriji Isis zajema dela iz posameznih poglavij moderne srbske umetnosti -od intimizma iz poznih petdesetih let, preko lirske in specifične geometrijske abstrakcije, intenzivne nove figuralike v sedemdesetih in osemdesetih letih, do raznovrstnega nagovora mladih srbskih slikarjev. Na ljubljanski razstavi so predstavljena dela 31 slikarjev in štirih kiparjev.
Zepterjeva je ustanovila največjo zasebno galerijo v Beogradu, ki prireja zlasti nacionalne likovne razstave, hkrati pa jih tudi izmenjuje in posreduje v tujino. Galerija oziroma sklad je zasnovala tudi knjižno zbirko velikih preglednih monografij o uglednih živečih srbskih likovnih umetnikih, redno pa objavlja tudi izbrano kritiško gradivo umrlih in živečih profesionalnih likovnih kritikov iz Srbije in Črne gore.
V Centi razstava sodobne umetnosti Tišina Boga (II Silenzio di Dic
V nedeljo, 20. junija, so v Centi v okviru mednarodnega kulturnega tedna, kije letos potekal pod skupnim naslovom Tišina Boga-Vera in razum se srečujeta na novi meji, odprli veliko razstavo sodobne likovne umetnosti z naslovom Tišina Boga.
Razstava je na ogled v vili Moretti v Centi, na nji sodeluje s svojimi deli osemnajst likovnih umetnikov (kiparji, slikarji, fotografi) iz Slovenije, Furlanije in avstrijske Koroške.
Vezna nit razstave je torej tišina Boga, kajti, kot je povedal msgr. Duilio Corgna-li, ki sije ves kulturni teden poezije, razmišljanj, gledaliških dogodkov in filma ter razstave tudi zamislil, “celotna prireditev hoče biti teden razmisleka, misli, soočanj. Ves teden, in seveda tudi razstava!, je posvečen današnjemu človeku,
možem in ženam naše dobe, njihovemu nemiru, brodolomom, a tudi varnim pristanom. razstava skuša najti odgovore sodobnega človeka.”
Kustosa razstave sta Licio Damiani in Luciano Perissinotto. Razstava jevvili Moretti v Čenti na ogled v 18 sobah, vsak umetnik ima svojo malo razstavo torej; v eni se predstavlja s svojim likovnim delom tudi Mira Ličen Krmpotičfna sliki), ki seže desetletja ukvarja ssakralno umetnostjo, in sicer kot izjemna restavratorka starih sakralnih umetnin in kot pretanjena slikarka, ki je že večkrat krasila s svojimi izjemnimi likovnimi deli tudi naslovnice naših prazničnih številk Novega glasa. Njen sodobni likovni izraz ostaja zvest prvinam figuralike, a je umetnica tako samosvoja, da se suvereno giblje na meji med abstrakcijo in figuraliko, njena barvna paleta pa je sredozemsko uglašena in polna veselja nad življenjem in so zato njene upodobitve sakralnih in duhovno globokih motivik več kot prepričljive.
...v Ljubljani pa na ogled slovenski mojstri Krkine zbirke
V Narodni galeriji so v sklopu praznovanja 50. obletnice novomeške tovarne zdravil Krka minuli teden odprli tudi razstavo likovnih del iz Krkine zbirke, ki velja za eno temeljnih slovenskih likovnih zbirk. Na odprtju so predstavili tudi monografijo z naslovom Krka - likovna zbirka. Krka že od ustanovitve dalje goji spoštljiv odnos do ohranjanja slovenske umetnosti in identitete, kar v prvi vrsti dokazuje prav s svojo galerijsko in zbirateljsko dejavnostjo. Tako je poročala STA.
V avli poslovne stavbe Krke v Novem mestu ima namreč tovarna Kr ka stalno razstavo nekaterih del Božidarja Jakca. Zbirka obsega tudi opus del Vladimirja Lamuta, prav z nakupom njegovih najpomembnejših del pa je Krka opus rešila pred razpršitvijo. V zbirki med drugim hranijo še tapiserijo Franca Miheliča z upodobitvijo ptujskih kurentov.
Krka že desetletja pripravlja tudi slikarsko kolonijo, ki združuje opazne slovenske ustvarjalce in so se je v preteklosti udeležili tudi slovenski slikarji iz Italije.
Krka je uspešno podjetje in z leti je tudi likovna zbirka presegla lokal-
ne okvirje. Kustos zbirke Lojze Gostiša, ki je na odprtju razstave zbirko tudi predstavil, jo je dopolnil s kakovostnim izborom del od slovenskega impresionizma pa do slovite Ljubljanske grafične šole. "Krkina zbirka se ponaša s kar nekaj vrhunskimi eksponati, tako z Jakopičevimi sugestivnimi krajinami in tihožitji, z Jamovim Pastirjem in s Kravami na Kolpi, pas Ster-nenovimi čustvenimi ženskimi portreti-to so sami presežni dosežki naših impresionističnih mojstrov. Po manj izstopajočih ustvarjalcih sedonistične-ga kroga in po velikih imenih ekspresionistov j e zbirka s spoštlj ivo pieteto predstavila Božidarja Jakca, poeta Dolenjske, in njegove zgodnje pastele. Enakovredno je
prikazala tudi drugega dolenjskega slikarja, Vladimirja Lamuta.... Krkina likovna zbirka se lahko pohvali z lirično vaško krajino Franceta Pavlovca, s poetizirani-mi figurami Maksima Sedeja in
Staneta Kregarja, s koloristično razživeto zimsko Ljubljano Nikolaja Omersa. Tudi Anton Gojmir Kos nas z bohinjsko krajino Ob Savici prepriča o svojem pomembnem prispevku k sloven-
skemu slikarstvu. S socialno ljudsko poanto se srečamo v oljni sliki Božič na Ptujski Gori Franceta Miheliča. Ta generacija, ki je dosegla svoje viške še po zadnji svetovni vojni, ima nedvomne zasluge tudi pri vzgoji študentov na novoustanovljeni akademiji za likovno umetnost v Fjubljani, ki je postavila temelje trajni rasti naše umetnosti.
Obsežen del Krkine likovne zbirke so grafični listi....
Krkina likovna zbirka pomeni občudovanja vredno bero slovenske umetnosti. Z duhovnimi vrednotami, ki jih predstavlja
našim in tujim ljubiteljem, je postala
nekakšna dragocena dopolnitev Krkini temeljni dejavnosti... S poezijo barv in oblik nam namreč vliva smisla in volj e za naše telesno in duhovno polno in plodno življenje,” je o razstavi povedal njen kustos Lojze Gostiša.
JUP
V Leopoldparku, na mestu, kjer je nekoč stal leseni paviljon Ažbetove slikarske šole, so postavili doprsni bronasti kip slikarju Antonu Ažbetu. Kip je delo akademskega kiparja Mirsada Begiča, ki ga poznamo po odličnih skulpturah poznanih ljudi, med njimi tudi svetega očeta Janeza Pavla II., ki danes stoji v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, med drugim pa so njegova tudi bronasta vrata ljubljanske stolnice, ki jih je kipar naredil ob prvem prihodu svetega očeta v Slovenijo.
Begičev doprsni kip Antona Ažbeta sega v višino skoraj treh metrov. Antona Ažbeta smo si Slovenci vedno predstavljali tudi kot pomembno osebnost v likovni umetnosti bavarske
prestolnice, a v njej še ni imel dostojnega kipa. Anton Ažbe
je imel v Munchnu namreč znamenito slikarsko šolo, v kateri so se znašla tudi tako znana slikarska imena iz Evrope in Amerike, kot so Vasilij Kandinsky, Alexej von Jawlensky in Hans Hoffman.
Strokovno vodenje in koordinacijo postavitve kipa je prevzela Narodna galerija, ki svojo skrb za duhovno zapuščino in ime slovenskega umetnika dopolnjuje	z
manjšo razstavo z naslovom Učitelju slovenskih slikarjev: Portretne študije Antona Ažbeta iz ateljeja Mirsada Begiča. Razstava je v mali galeriji Narodne galerije v Ljubljani.
Slovenski slikar Anton Ažbe (1856-1905) se je rodil v Dolenčicah pri Škofji Loki. Od leta 1882 je študiral slikarstvo na Dunaju in od leta 1884 v Munchnu, kjer je leta 1891 ustanovil t.i. korek-torsko šolo, ki se je nato razvila v znano Ažbetovo slikarsko šolo. Za Ažbetovo slikarstvo so značilni realizem, zamolkle barve in melanholično razpoloženje. Njegova najbolj poznana slika je Zamorka, ki jo je Ažbe izdelal leta 1895 in je postala ikona slo-
Odk-ritje bronastega doprsnega kipa slovenskemu slikarju, izjemnemu likovnemu pedagogu,
Antonu Ažbetu , ki velja za učitelja slovenskih slikarjev, je bilo v Munchnu v soboto, 19. junija 2004. Udeležilo se ga je tudi slovenska ministrica za kulturo Andreja Rihter. Narodno galerijo, ki je celoten projekt ob pomoči sponzorjev izvedla, pa je predstavljal njen direktor dr. Andrej Smrekar.
venskega slikarstva. Njegovo slikarsko šolo je obiskovalo več sto študentov z vsega sveta. V tem okolju so se oblikovali predvsem odlični sloven-
ski slikarji prve modernistične generacije, ki jih upravičeno imamo za vrh slovenskega slikarstva sploh. Slovita Rihard Jakopič in Ferdo Vesel sta Antona Ažbeta sploh nagovorila k ustanovitvi šole leta 1891. Njima so se pridružili še Matija Jama, Matej Sternen in Ivan Grohar, ki z Jakopičem veljajo za največje slovenske slikarje.
Prav z njimi, četverico nezamenljivih impresionistov, je namreč slovenska umetnost presegla raven lokalnega in ljubiteljskega slikarstva in se postavila ob bok evropskemu slikarstvu, kar je prvi ugotovil tedaj mladi slovenski pisatelj, ki je videl njihovo razstavo, ostal navdušen pred slikami, vizionarsko uvidel, da se je rodilo vrhunsko slovensko slikarstvo in o tem napisal zapis. Pisatelju je bilo ime Ivan Cankar...
NOVI
GLAS
Kratke
Obrtna cona Zgonik / Novi prostori podružnice podjetja Servis
Z vstopom podjetja SDGZ Servis v njemu namenjene nove prostore v zgoniški obrtni coni seje dejansko sklenila realizacija dolgo pričakovanega obrtnega področja na kraški planoti, ki so ga sicerformalno otvorili že lani decembra. V uradih novega objekta bodo uslužbenci Servisa koristili z boljšimi in udobnejšimi prostori, saj sta bili dosedanji podružnici podjetja v skromnejših lokacijah na Opčinah in v Nabrežini. Prelitev dvojnih v eno samo podružniško sekcijo bo seveda bolj koristila celotnemu delovanju podjetja. Na slovesnosti, kije potekala vtorek, 22. junija, so spregovorili vsi glasni akterji tega projekta, začenši z Andrejem Šikom, ki seje v okviru SDGZ močno ukvarjal z zgoniškim obrtnim področjem; nekaj besed so dodali tudi predsednik Konzorcija obrtne cone Dragotin Danev, predsednik podjetja Servis Boris Zidarič, ki seje zahvalil vsem tistim, ki so pomagali pri uresničitvi obrtne cone (SDGZ, proseškijusarji, Občina Zgonik, Trgovinska zbornica, Vojko Kocjančič, Andrej Šik, Jordan Kalc, Andrej Ban, nekdanje KGS). Sledili so še pozdravi ravnatelja ZKB Klavdija Brajnika in odgovornega zgoniške sekcije Servisa Jordana Kalca, kije opozoril na boljšo kvaliteto, ki jo bodo koristili uslužbenci Servisa v novih prostorih. Prostore je blagoslovil proseški župnik g. Jože Špeh.
Kraške vasi koristile s plinsko napeljavo
Na tiskovni konferenci, kije potekala prejšnji teden, so občinski odbornik za javna dela Giorgio Rossi, občinski odbornik Maurizio Ferrara, predstavnik družbe Acegas-Aps Michele Longo seznanili predsednika vzhodno in zahodno kraškega rajonskega sveta Zorana Sosiča in Bruna Rupla ter predsednike drugih rajonskih sosvetov, da bo tržaška občina v sodelovanju z Acegas-Aps napeljala metan doTrebč, Banov in Ferlugov. Dela naj bi se končala vtem letu. Do konca prihodnjega leta pa naj bi imele skoraj vse kraške vasi napeljano priključitev do plinovoda, kar bi pomenilo, da bi lahko devetsto družin končno razpolagalo z metanom. Stroške bosta krila tržaška občina (v višini milijona in pol evrov) in družba Acegas-Aps (tri milijone evrov).
Hitra cesta / Dela hitro napredujejo
Dela, ki se hitro nadaljujejo na Melari, Katinari in Ključu ter na Padričah, bodo zaključena leta 2006. Tako zatrjujejo strokovnjaki podjetja Collini, ki načrt za hitro cesto pod Katinaro in kraško planoto izpeljujejo. Največji trud predstavljata predora, vsak za eno smer vožnje, ki se na Ključu zarijeta v kraški kamen. Luč bosta zagledala na Padričah, kjer bodo v kratkem tudi začeli z izkopavanjem, tako da se bodo tuneli, dva zene, dva z druge strani srečala vživem apnenčastem materialu. Dela potekajo nenehno podnevi in ponoči; tudi s pomočjo eksploziva sta predora nad Lonjerjem dolga že 170 metrov. Odslej računajo, da bodo izkopavali štiri linearne metre na dan. Izkopani material odvažajo v dve zbiralni mesti: v kamnolom Scoria nad Borštom in kamnolom Faccanoni. Izvedenci načrtujejo, da bodo zaradi kopanja morali odstraniti kakih milijon dvesto tisoč kubičnih metrov materiala. Poleg teh predorov, ki bodo po končanih delih merili skoraj tri kilometre, predvidevajo načrti še izkop manjšega predora (270 metrov dolgega) pod Katinaro ter postavitev mostu med Katinaro in Ključem. Dvestotisočmetrsko površino odseka hitre ceste, ki bo merila v dolžini šest kilometrov, bodo morali nato asfaltirati. Dela, ki stanejo 155 milijonov evrov, so se začela pred dvema letoma in potekajo brez zamud.
DSI / Potepanje po sanjskih deželah
Gost predavanja DSI je bil v ponedeljek, 21. junija, svetovni popotnik Bruno Križman, ki je občinstvu Peterlinove dvorane pripovedoval o svojem potovanju v treh bivših sovjetskih republikah, v Uzbekistanu, Turkmenistanu in Adzerbajdžanu. Križman je izpostavil predvsem bolečo dihotomijo med bogastvom surovin, s katerimi vsaj potencialno razpolaga prebivalstvo, in dejansko revščino, kije za tamkajšnje ljudi vsakodnevna konstanta. Nekoč so bila ta področja naseljena tudi z ruskimi inženirji, ki so suvereno črpali zemeljske dobrine; po razpadu SZ pa so tehniki trojko držav zapustili, nakarso se te dežele znašle brez specializiranih tehničnih kadrov, ki bi lahko zemeljsko bogastvo pretvotili v obče namenjeno blagostanje.
Devinsko-nabrežinska občina / Toča oškodovala kmetovalce
V	poznih popoldanskih urah seje v nedeljo, 20. junija, na območju tržiške in devinsko nabrežinske občine usula toča, kije v nekaj minutah prekrila tla. Najbolj so bili seveda prizadeti kmetovalci zahodnega Krasa, predvsem vinogradniki, ki so izgubi-
li	skoraj v celoti letošnji pridelek. Zrna toče, ki so bila velika kot oreh, so razbila tudi šipe toplih gred cvetličarja v Slivnem, a škoda je doletela tudi poljske pridelke. Težak je torej položaj, ki preti kmetovalcem, saj moramovseznamvremenskih ujm prišteti še lansko izredno sušo. Devinsko nabrežinski župan Giorgio Ret je s tiskovno noto zaprosil deželno upravo, naj občini prizna status prizadetosti zaradi naravne ujme.
Kulturna pobuda dežela F-Jk in združenje
Mediterraneo Folk club
Dnevi umetnosti v duhu štirih jezikov
Raznobarvni spekter umetnosti so skušali prireditelji manifestacije, prepojene s šti-rijezičnim predznakom deželne stvarnosti, Dnevi umetnosti, strniti v nizu kulturnih večerov, ki bodo trajali skozi vse poletje, od 2. julija do 1. septembra. Organizatorja, odbornišrvo za kulturo F-Jk in združenje Mediterraneo Folk club, sta sestavila program z namenom, da bi raznovrstne kulturne ponudbe ponesli v kraje, ki ne sodijo v običajni krog velikih prireditev. Če upremo pogled v obširni program, spoznamo, da so prireditveni prostori manjši centri naše dežele; dovolj je, da preberemo občine, v katerih bodo večeri potekali: Paluzza na Videmskem, Clauzetto na Pordenon-skem in nam bližji občini Dolina in Doberdob.
Iz programa lahko vsekakor izluščimo tiste prireditve, ki so za našo manjšinsko skupnost bolj zanimive. V soboto, 3. julija, bo na Gradini pri Doberdobu okrogla miza ob 19. uri, na kateri bo skupina književnikov in drugih izvedencev razpravljala o igrivem naboju, ki jo beseda dandanes še vedno ohranja. V četrtek, 8. julija, pa bo ob 20.30 kitarist Marko Feri nastopil v "Jami” pri Boljuncu. V soboto, 17. julija, (ob 21. uri) pa je na programu nastop glasbenega tria Peljhan Massa Jerič, ki bo občinstvu v Clauzettu predstavil melodije slovenske ljudske glasbe.
Manifestacija se bo vsekakor pričela v Paluzzi v petek, 2. julija, ob 20.30, ko bo na sporedu ciganska skupina iz Slovaške Juraj BerkyTrio.
Bazovica in Boršt / Uspel romarski izlet
Verniki iz Bazovice in Boršta so lani jeseni nameravali poromati h Kraljici Evrope, na Sv. Višarje, vendarje prav takrat voda zalila Žabnice in tudi plazovi terzemeljski usadi so hudo prizadeli vso pokrajino. Tako so se predčasno morali vrniti domov. Kljub temu pa so obiskali oglejsko baziliko in ob večernem mraku tudi Barbano. Pretek-
lo	nedeljo, 20. junija, pa so se znova odpravili z doma z namenom, da dosežejo vrh priljubljene božje poti. Čeprav so ves dan imeli slabo vreme (mrzlo, megleno in deževno je bilo), so se vendar kljub vsemu lepo imeli. Da pa se ne bi prezgodaj vrnili domov, so se odpravili k Tromeji in se po slovenskih cestah vozili, najprej na Bled, kjer so pod močnim dežjem doživeli prelepo jezero, nato pa so še poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Kljub slabemu vremenu so se zadovoljni in srečni, v dobri in veseli družbi vrnili na dom.
ESESIM Namestitvene seje v občinah Dolini, Repentabru in Zgoniku
Zupani imenovali odbornike in zaprisegli
Prejšnji teden so v treh okoliških občinah prvič potekale seje novoizvoje-nih občinskih svetov, ki so imele umestitveni značaj.
V Dolini je kratko, komaj četrturno sejo razburila le polemika med svetovalcem Centra Franca Majcna in svetnikom liste Skupaj v tradicijah Borisom Gombačem in tako nadaljevala z medsebojnimi trenji, s katerimi sta začela že v volilni kampanji. Drugače je umestit-vena seja novega toka gladko potekala po ustaljenem in u-mirjenem tiru. Nova županja, Fulvia Premolin, je najprej čestitala svetnikom za izvolitev in v krajšem posegu podčrtala željo, da bi bilo sodelovanje čimbolj konstruktivno in da bi tako obrodilo zaželjene sadove v prid občanov. Sledila je potrditev izvoljenih svetnikov, nakar je Premolinova zaprisegla.
V novi ekipi bo mesto podžupana pripadalo Mauriziu Sigo-niju (SKP), ki bo kot odbornik upravljal tudi resor za socialno službo, okoljevarstvo, infra-
strukture, promet in zveze ter socialno zaščito. Sandy Klun (LD) bo odbornik za ekonomski razvoj in za proizvodne dejavnosti; Igor Tul (LD) bo na čelu odborništva za proračun in davke, zunanje storitve ter javne krajevne storitve; Alenka Vazzi bo odbornica za šolsko izobraževanje, šport, mladino in prosti čas. Ekipo Premolino-ve dopolnjujeta še Tatjana Tur-co (SKP), odbornica za kulturne dejavnosti in dobrine, za ovrednotenje tradicij, za stike s pobratenimi in prijateljskimi občinami in Laura Riccardi Stravisi (zunanja predstavnica
leste Občanov), ki bo skrbela za organizacijo, osebje, javna dela in evropske projekte. Programske smernice je nakazal tudi ponovno izvoljeni re-pentabrski župan Aleksij Križman na prvi seji novega občinskega sveta. Križman je Marka Pisanija liste Skupaj za Repen-tabor imenoval za podžupana in odbornika za osebje, proračun in finance, Nives Guštin por. Sobani za načelnico odborništva za šport, kulturo, šolstvo in socialno skrbstvo, Alberto Zenic pa bo odbornik za javna dela. Preostale resorje bo vodil sam Križman.
Tudi v Zgoniku je Mirko Sardoč drugič zaprisegel kot župan. Kot svojega namestnika je imenoval Vladimirja Budina, ki bo tudi odbornik za kmetijstvo, gospodarski razvoj, šport in prosti čas. Novinec Igor Guštinčič bo načelnik resorja za kulturo, šolstvo in ekologijo, Nadja Debenjak pa bo načelnica odborništva za evropske projekte, socialno skrbstvo, zdravstvo, osebje. Župan Sardoč si bo pridržal odborništva za bilanco, civilno zaščito, urbanistiko in javna dela.
Igor Giegori
SSOinSKGZ
| V gosteh komisija DZ RS
Zakon o odnosih RS s Slovenci v zamejstvu
Prejšnji teden, to je v četrtek, 24. junija, je na sedežu SSO potekalo srečanje med člani Komisije državnega sveta RS za mednarodne odnose (ob predsedniku Jožefu Jeraju so sedeli še člani Vincenc Otoničar, Boris Bregan in Zoltan Jan) in delegacijo krovnih organizacij SSO (Sergij
Pahor, Janez Povše, Marij Maver, Riccardo Ruttar) in SKGZ (Rudi Pavšič, Igor Gabrovec, Li-vio Semolič). Glavna točka na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem predlogu o odnosih RS s Slovenci, ki živimo zunaj njenih meja. Zakon je bil objavljen v Poročevalcu DZ RS št. 67 dne 27. maja 2004.
Predsednika Pavšič in Pahor sta gostom najprej predstavila stanje slovenske narodne skuposti in poglede slovenskih organizacij na odnose s slovenskimi državnimi institucijami. Sklepno misel obeh predsednikov bi lahko strnili s spoznanjem, da Slovenci v zamejstvu bi potrebovali tesnejše sodelovanje z institucijami matične domovine. Pomembni dejavnik pri vzpostavitvi tesnejših in plodnejših stikov z Ljubljano bi lahko predstavljala Slovenska manjšinska koordinacija (SloMaK); v okviru prihodnjega zasedanja SloMaK bo med dru-
gim govor prav o ustanovitvi posebnega političnega urada v sklopu predsedstva vlade. Predsednik Jožef Jeraj je poudaril nato nujo, da se v postopek sprejemanja zakona polno sou-deležijo manjšinci (znatno vlogo naj bi pri tem imel SloMaK), saj je njihova odločilna teža v Ljubljani prenizka. Obenem so si bili udeleženci seje edini v sklepu, da se pri snovanju platforme novega zakona poslužijo strokovnega mnenja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter raziskovalnih inštitutov, ki delujejo v zamejstvu.
Tokrat v Štivanu
Četrto srečanje pritrkovalskih skupin
Zveza cerkvenih pevskih zborov je v Štivanu v nedeljo, 27. junija, priredila četrto srečanje pritrkovalskih skupin z naslovom "Pojo, pojo zvonovi". Gre za krožno pobudo, ki ima sicer širšo zasnovo, saj želi izpostavili pomen zvonov in znonjenja v liturgičnem smislu, a tudi vpliv in odmeve v literaturi in glasbi. Letos so se ob praznovanju farnega zavetnika svetega Janeza Krstnika zbrali v Štivanu.
Program, ki ga je povezovala Elena Legiša, se je začel v cerkvi, s pozdravi domačega župnika g. Giorgia Gianninija in Matjaža Rustje, ki je v imenu ZCPZ za jesen napovedal začetek tečaja pritrkovalstva. Priložnostni zbor, ki so ga sestavi-
li	posamezni pevci zborov iz devinske dekanije, je pod vodstvom Iva Kralja in ob orgelski spremljavi Lucije Lavrenčič izvedel pet pesmi o zvonovih, med nastopom pa je Tomaž
Cirilmetodova nedelja na Vejni
V znamenju novomašnega slavja
Vsi smo že slišali, morda tudi videli po televiziji ali osebno, razdejanje svetišča na Vejni. Podobna nesreča se je pripetila že pred nekaj leti, ko smo upali, da se kaj takega ne bo več ponovilo.
In vendar se je zgodilo pred nekaj tedni, ko so posledice še veliko večje kot pred leti. Prizadeti so namreč tudi nekateri oltarji v spodnji cerkvi ali v kripti. Vsaj deloma je prizadet tudi naš oltar sv. Cirila in Metoda, kjer se tudi hrani relikvija sv. Cirila. Razbito je veliko okno nad oltarjem. Zdi se pa, da ni prizadet oltarni mozaik Toneta Kralja, ki je ostal skoraj čudežno
nedotaknjen in sveta brata stojita kot prej na svojem mestu.
Kaj se je torej zgodilo? Nekaj podobnega, kot se je zgodilo s cerkvijo na Repentabru lanskega leta. Le s to razliko, da se je na Repentabru odtrgala skriljasta streha in popadala na tla zunaj cerkve. Na Vejni pa se je isto zgodilo v notranjosti cerkve, oziroma v sami kripti, kjer je več oltarjev. Med njimi tudi oltar solunskih bratov. Odtrgale so se kamenite plošče na strehi in treščile na tla, nekatere kar na oltarje.
Kaj torej sedaj? Čakati je treba, da pristojne oblasti ugotovijo obseg škode v notranjosti cerkve ter ugotovijo morebitno varnost
celotne strukture. Nato se pripravijo načrti za temeljito obnovo. Vse do takrat bo otežkočen dohod do oltarja svetih bratov. Iz njega bo treba odnesti tudi relikvije sv. Cirila, da se tudi njim ne zgodi kaj nepopravljivega. Kaj pa letošnja Cirilmetodova nedelja? Lahko mirno ostane na svojem mestu kot že 40 let. Mora pa odpasti procesija pred sveto mašo do velikega oltarja v zgornji cerkvi. Enako mora odpasti procesija po sveti maši od gornje cerkve do oltarja svetih bratov v kripti.
Novomašno slavje bo potekalo torej samo v zgornjih prostorih, kjer bo sv. maša na glavnem oltarju. Vstop v cerkev pa je samo po velikih vratih blizu razgledne točke proti mestu in zalivu.
In kdo naj bi bil letošnji novo-mašnik? Doma je iz Tolmina. Imenuje pa se Boštjan Toplikar, ki je prijazno sprejel naše vabilo. Je torej naše gore list. Iz krajev, ki
so dali že veliko duhovnih poklicev.
Tako bomo ohranili že 40-letno tradicijo naše Cirilmetodove nedelje, prejeli novomašni blagoslov tudi letos in molili za duhovne poklice in se povezali s Cerkvijo v Sloveniji, ki se tudi letos veseli svojih novomaš-nikov.
Kot prejšnja leta bodo novomaš-nika pozdravili naši skavt j e in skavtinje. Naši pevci ZCPZ iz Trsta, pod vodstvom Edija Raceta, pa mu bodo zapeli v pozdrav in sodelovali pri slovesni sv. maši. Dobrodošle bodo tudi naše narodne noše, še posebno pa mladina, ki naj vidi, da so še fantje pri nas, ki svoje mlado življenje darujejo Bogu in narodu.
Vsi torej lepo pozdravljeni na Vejni v nedeljo, 11. julija, ob 17.30, ko nam bo spregovoril sam novomašnik in nam podelil svoj blagoslov.
A Kosmač
Fulvia Premolin (foto IG)
Mirko Sardoč (foto Kroma)
Aleksij Križman (foto Kroma)
varja tudi s pritrkovanjem ter liturgičnim vidikom te žlahtne slovenske kulturne dediščine. Višek srečanja pa je bilo seveda pritrkova-nje. V Štivanu so nastopile skupine z Opčin, iz Dornberka, s Kon-tovela in iz Budanj. Njihov nastop nas je prepričal, da je še kako res, da glas zvonov človeka dviga in navdušuje in da so srečanja, kot je bilo nedeljsko, dogodki, ki lepo povežejo ljudi.
Foto Kroma
Susič doživeto prebral dve poeziji in odlomek iz Cankarjevega Kurenta, ki so govorili o zvonovih in pritrkovanju. Prisotne je nato nagovoril prof. Andrej Volk, ki se kot duhovnik in zvonoslovec veliko uk-
Obvestila
Gospe in gospodične, pridite na tridnevni oddih z duhovnimi srečanji v Dom blagrov nad Trstom, in sicer po Velikem šmarnu, 15. avgusta. Pojasnila in prijave na tel. štev. 040 299409 (ga. Jež) in 040 43194 (Martelanc).
Darovi
V spomin drage mame Mary Bole, ob 100-letnici rojstva, da-
Čestitke
Filatelistična zveza Slovenije je pred kratkim podelila Diplomo za prizadevno delo ter zasluge pri širjenju, organiziranju in razvijanju filatelije Francu Saksidi, blagajniku tržaškega filatelističnega kluba "Lovro Košir”. Za zasluženo priznanje mu iskreno čestita Društvo Rojanski Marijin dom.
E3 Simpozij in postavitev obeležja bratom Čok
Zgled slovenstva na Primorskem
S pesmijo Lipa je moški pevski zbor Tabor z Opčin pod vodstvom Armanda Škerlavaja sklenil slovesnost, ki je v soboto, 26. junija, potekala v Lonjerju pri Trstu ob priložnosti odkritja table, na kateri so vklesana imena treh bratov, ki so imeli tolikšno zaslugo pri ohranjanju in negovanju slovenstva na Primorskem, predvsem pa v Trstu, in to v hudih časih prve polovice prejšnjega stoletja. Imena Ivana Marije Čoka, Antona Čoka in Andreja Čoka bodo odslej zapisana na marmornati plošči, ki je položena prav na steno njihove nekdanje domačije.
Pobuda je nastala zaradi prizadevanja Društva za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske in krožka za družbena vprašanja Virgil Šček. Osrednjim prirediteljem pa so stali ob strani tudi vaški kulturni dejavniki KD Lonjer-Katinara, kolesarski klub Adria, domača zadruga, jusarji in vaška skupnost nasploh.
Že v zgodnjih jutranjih urah se je v Športno kulturnem centru v Lonjerju zbrala lepa množica navzočih, ki so prisluhnili sim-
Prof. Tomaž Simčič pa je orisal življenje Antona Čoka (1878-1927), ki je leta 1902 postal duhovnik. Bil je eden izmed vodilnih predstavnikov krščanskosocialne misli in akcije dr. Janeza Evangelista Kreka na Tržaškem. Pri tem je tesno sodeloval z msgr. Jakobom Ukmarjem. V krajšem življenjskem obdobju mu je uspelo ustanoviti Marijino družbo pri Sv. Ivanu (skupno z župnikom Silo) ter hranilnico in kulturno društvo. Bil je tudi predsednik tržaške podružnice Slovensko socialne zveze.
O Ivanu Mariji Čoku pa je spregovoril zgodovinar mag. Gorazd Bajc in izpostavil glavne smernice politika in odvetnika, ki si je vedno prizadeval, da bi Primorska postala del močne jugoslovanske države. Skozi burno obdobje fašističnega nasilja je Ivan Marija Čok krojil usodo Slovencev tudi na visokih diplomatskih položajih; od leta 1931 je bil tudi predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. Po nesoglasjih z novo jugoslovansko vlado se je po vojni umaknil v ZDA, kjer je leta 1948
Znani kulturni in javni delavec
ALEKSANDER FURLAN,
po domače Sandrin je obhajal okrogel jubilej.
Ob 70-letnici mu iskreno čestita Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Z njim se veselimo tudi mnogi prijatelji, ki cenimo njegovo delo in njegov zgled slovenskega človeka.
Pred nekaj dnevi je na šoli arhivistike in paleografije tržaškega Državnega arhiva zaključila podiplomski študij naša odbornica
dr. ROSSANA PALIAGA
Zveza cerkvenih pevskih zborov ji iskreno čestita in želi mnogo uspehov v njenem raziskovalnem in sploh kulturnem delu.
NOVI
poziju, na katerem je bil govor o bratih rodbine Županovih. Povezovalec, časnikar Ivo Jev-nikar, je najprej prepustil besedo Lidi Debeljak Turk, ki je z izčrpnim referatom (ki ga bo morda objavil krožek Šček v belih priročnikih) podala osebnost in delovanje Andreja Čoka, ki se je rodil 1884 in preminil leta 1942. Andrej je bil zadnji ravnatelj zasebne Ciril-Metodove šole, ki jo je fašistična oblast leta 1930 zaprla. Bil je aktiven tudi na drugih področjih (gospodarskih), ki niso zadevala le šolske dejavnosti. Svoje prizadevanje za ohranjanje slovenstva je plačal na II. tržaškem procesu: umrl je nato v fašističnem zaporu.
umrl. Svečanosti so se udeležili tudi sin Ivana Marije Čoka Sava, ki je v Lonjer prišel iz Atlante, kjer danes živi, ter sin in hči njegove rajne sestre Marice. Pred odkritjem table je v krajšem posegu predsednik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske Franjo Batagelj podčrtal neprecenljiv doprinos rodbine Županovih za ohranitev slovenskega življa v naših krajih in, širše, po celotni Primorski. Na jutranjem slavju sta še mlada domačina prebrala nekaj misli, ki so jih trije bratje imeli v različnih trenutkih svojega življenja. Spominsko obeležje je nato blagoslovil katinarski župnik Anton Žužek.
Kljub grozečim temnim oblakom, ki so se zgrinjali nad tržaškim zalivom, se je lepo število ljudi zbralo pri sv. maši v nedeljo popoldne, 20. junija v Rižarni.
Z visokim betonskim zidom obdan mračen hodnik, ki vodi v notranjost, vzbuja pri obiskovalcu vznemirljive občutke tesnobe, obenem pa spoštovanje do prostora, kjer so trpeli in umirali ljudje v času naci-fašističnega nasilja. Nekdanja tovarna za čiščenje riža se je meseca aprila leta 1944 spremenila v tovarno smrti. Peči, ki so služile za sušenje riža, so se spremenile v krematorijsko peč. Po podatkih, ki so na razpolago v priročni brošuri, je tu končalo svoje življenje od tri do pet tisoč ljudi.
Slovensko pastoralno središče se vsako leto spominja na te in druge žrtve nasilja med drugo svetovno vojno. Tako je tudi letos msgr. Marij Gerdol daroval sv. mašo in med drugim v pridigi izpostavil vrednote vere in upanja, katere dvigajo človeka iz objema smrti in končnosti zemeljskega bivanja. Navzoče je
ga jezika, narodne biti. Tega bi se morali zavedati in spominjati mlajši rodovi, ki niso doživeli teh grozot in težkih preizkušenj, skozi katere so šli ti trpini, v tem in drugih taboriščih smrti.
Daritev je kot prejšnja leta, vse od 1998, spremljal združeni zbor ZCPZ pod vodstvom in tokrat tudi ob orgeljski spremljavi zborovodje, Edija Raceta. Odpel je Blažičevo mašo. Sledila je pretresljiva, Glej, o Marija, ki prihaja do viška napetosti v disonančnem akordu, ki prevzema poslušalca. Sledili sta dve žalni pesmi, Grilančeva Jaz sem vstajenjem trpljenje, ter Stanka Premrla O srečni dom. Zaključil pa je s pesmijo Glejte že sonce zahaja.
Že vrsto let so pevci združenega zbora ZCPZ, po svečani daritvi v Rižarni, vabljeni na domačijo Zorke in Alojza Debelisa, kjer se gostoljubje in družabnost prepletata. S tem se ustvarjajo prijateljsko vzdušje in vezi, ki se iz leta v leto poglabljajo in s tem bogatijo udeležence družabnih srečanj na tej domačiji.
Pavel Vidau
Vaška zavetnika sv. Peter in Pavel
"Prosite gospodarja žetve, naj pošlje delavce"
zelo verni družini, kjer so vsak večer molili rožni venec. Molitev je Pedrova mati vedno zaključila z željo, da bi kdo od otrok šel za misijonarja ali duhovnika. Ko pa (pri molitvi
Kriški teden
Da bo poletje bolj
veselo...
Kriški teden se je zaključil ob ognju kresa v sredo, 23. junija, ko so tako vaščani kot številni obiskovalci po gledališki proslavi, na kateri so člani SDD Jaka Štoka premierno uprizorili Shakespearov Sen kresne noči (v priredbi za mladino Charlesa Vil-draca), občudovali iskre svetoi-vanskega kresa pri "Procesiji" in z žlahtno kapljico nazdravili poletju ter se hkrati poslovili od radožive vaške kulturne manifestacije.
Kriški teden je, kljub rahlim organizacijskim težavam, ponudil Križanom samim in ostalim obiskovalcem pester in raz-
nolik program, kjer je bilo zbranih kar nekaj pevskih večerov, pa tudi fotografska razstava, glasbeni utrinki in gledališki igri.
Otvoritveni večer (to je v četrtek, 17. t.m.) kriške prireditve je zaznamovala fotografska razstava Janka Kovačiča o Krasu in morju. V foyerju doma Albert Sirk so se ljubitelji tako fotografije kot občudovalci Krasa in naše obale zatopili v sanjske vizije fotografa, ki je bil leta 1980 med ustanovitelji fo-tokrožka FOTO TRST 80. Večer se je nadaljeval z nastopom vaških pevskih zborov Vesna: ženski sestav nastopa pod vodstvom Jane Drasič, moški zbor pa dirigira Marko Sancin. V pe-
tek pa je na igrišču pod kulturnim domom nastopila glasbena skupina Dej šen litro, ki je nastala v Ljubljani leta 1999 na pobudo skupine primorskih študentov. V ponedeljek pa je bila v gosteh gledališka skupina KD Rovte-Kolonkovec, ki je
kriški večer popestrila z veseloigro Roberta Grenzija Šesti čut.
Manifestacijo, ki jo je priredilo SKD Vesna, sta podprli ZSKD in Rajonski svet za Zahodni Kras, glavni sponzor pa je Zadružna kraška banka.
ruje hčerka Mira 50,00 evrov za Društvo Rojan in 50,00 evrov za rojanski odsek Vincencijeve konference.
V nedeljo, 20. junija, v Rižarni
Poklon žrtvam nasilja
God farnih zavetnikov sv. Petra in Pavla je v Svetem Križu pri Trstu pravi praznik. Vaščani prijetno okrasijo cerkev, še posebno stranski oltar, ki je posvečen svetnikoma, pilji naznanjajo stoletno tradicijo procesije po vaških ulicah, zelene "rakle" pa kažejo na pot Naj svetejšega. Narodne noše in skavti podčrtajo slovesnost trenutka. Vse je odeto v omamni vonj žajblja in mete, ki so jih pridne roke nabrale na kraški gmajni ter potrosile pred cerkvijo in po vasi. Prav tako je bilo tudi v nedeljo, 27. junija, ko je pri maši pel tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom Albina Verginelle. Peter, ribič iz Betsajde ob Gene-zareškem jezeru, in Pavel izTar-za v Mali Aziji sta utrdila Cerkev v rimskem svetu in ji dala temelje, ki so jo srečno privedli skozi viharje stoletij do današnjih dni. Vsak na svoj način sta gradila eno Cerkev: Peter je prvi izpovedal vero v Kristusa, Pavel je osvetlil globine vere, Peter je združil ljudstvo v prvo Cerkev, Pavel je kot učitelj narodov oznanil evangelij vsemu svetu.
Službo božjo je vodil Vinko Klančar iz Mirna, ki je po smr-
ti g. Kunčiča začasno prevzel svetokriško župnijo. V pridigi je najprej čestital vaščanom za velik praznik, ki mu je sončno vreme podarilo nadvse prijetno vzdušje.
"Na dan sv. Petra in Pavla škofje posvečujejo nove duhovnike po Sloveniji in po svetu," je nadaljeval g. Klančar in opozoril na pomen duhovniških poklicev, kar so v Svetem Križu po smrti g. Kunčiča okusili v prvi osebi: "Sami vidite, kako je težko, ker ni duhovnikov!
Vendar molite, prosite gospodarja žetve, naj pošlje delavce na žetev!" Odločitev za duhovništvo ni preprosta, še posebno danes, ko ji svet in družba nista naklonjeni, ker iščeta drugje "vrednote": v karieri, visoki plači... Mnogokrat je torej božji klic zatrt v nastanku, saj že otroci slišijo starejše, kako razmišljajo. G. Klančar je dal primer misijonarja Pedra Opeke, s katerim sta študirala na pariški Sorboni. Opeka, Slovenec iz Argentine, se je rodil v
rožnega venca so se namreč v družini vrstili) je molitev sklenil mali Pedro, je sicer prosil za duhovniške poklice v družini, "a samo mene ne." Ob tem je vredno se zamisliti, kako velika je božja moč. Danes je Opeka misijonar na Madagaskarju in gradi hiše za najbolj revne. "Bog kliče v vseh časih in tudi danes, morda smo mi premalo apostoli, morda ne znamo moliti s srcem, a samo z ustnicami."
Matjaž Rustja
zlobo; nad zverjo v človeški podobi, ki se v določenih zgodovinskih trenutkih prikaže na dan. Kristjani se teh grozot spominjajo tudi zato, da bi znali odpuščati in ustvarjati ozračje sožitja in ljubezni, da se taka grozodejstva ne bi ponovila. Mnogi, ki so tu umrli, so umrli prav za rešitev svojega naroda izpod tujega jarma, za svobodo in dostojanstvo človeka, lastne-
spomnil na 60-letnico konca druge svetovne vojne, ki jo bomo obhajali prihodnje leto, katerega žal mnogi niso dočakali. Opozoril je na človeka, ki izrine Boga iz svojega življenja, je zmožen dejanj, ki niso vredna tega imena. Spomnil je še na vrednote svobode, spoštovanja človeškega dostojanstva, ljubezni, sožitja in miru, ki morajo prevladati nad sovraštvom in
1. julija 2004
Beneška / Slovenija
NOVI
GLAS
Bardo/Terska dolina
Slovenski svetovni kongres za Italijo
"5
GLOSA
O dolgovih
Pričujočega zapisa ne bi bilo, če ne bi moral minuli teden pred prihodom domov zaviti k mehaniku, kerjedesettisoč prevoženih kilometrov spetza menoj in mi mora zato mehanik v avtomobilskem menjalniku zamenjati olje, opraviti tiste potrebne kontrolne preglede, ki jim v matični domovini preprosto rečejo “servis”, pri nas pa kar po domače j-	“taljando”. Matični Slovenci torej “peljejo av-
i	to na servis”, mi pa peljemo avto, “ker mo-
’	ram narediti taljando", oboji pa ga peljemo,
no, ja, v zamejstvu ga veliko ljudi “nese”, na popravilo k avtomehaniku.
Imel sem srečo, saj sem po več neuspelih poizkusih in slabih izkušnjah le našel mehanika, ki je tak, kakršnega si lahko vsakdo samo želi: pošten, odličen mehanik, urejen, čist in pravičen človek, saj so pri njem cene poštene in pravšnje (o razliki med pravičnostjo in pravšnjostjo kdaj drugič).
Zavil sem pred naravnost lekarniško čisto in s prusko natančnostjo urejeno mehanično delavnico, kjer Elvi s sinom in dvema družabnikoma popravljajo avtomobile, še najraje tiste hitre in drage; neverjetne lepotce najdete pri njem, ki čakajo, da jih bo Elvi “ozdravil.” Elvi je rojen mehanik, velik ljubitelj avtomobilov in vsega, kar diši po olju in bencinu. S sinom sta si ob koncih tedna dobesedno z lastnimi rokami popravila petdeset in več let stari “alfi”, kiju imata za nedeljske izlete, eden belo, drugi rdečo. Prepričan sem, da niti angleška kraljica nima tako skrbno očiščenega in blestečega se avtomobila, ko gre na nedeljski izlet, kakršnega zapelje Elvi ob nedeljah iz garaže, ko pelje ženo do Gradeža. Od daleč vidiš, da ima rad zvokstare “alfe”, enostavnost hitrega motorja, čisto raso jeklenega konja. Dejstvo, da žena dobesedno trpi, ko seda zraven njega v lepotca, je zanemarljiv podatek.
Elvi je rojen mehanik, rad ima svoje delo, odlično ga opravlja in nikdar mu delo ne smrdi, kar je razvidno
od velikega števila stalnih strank, ki vozimo avtomobile k njemu na popravilo že leta. S trdim delom sije priboril sloves dobrega in poštenega mehanika, ki mu je pred kratkim najlepšo oznako dal prodajalec avtomobilov, ko mi je pomenljivo dejal: “Elvi je izjemen gospod, odličen mehanik, ki nikdar ne bo obogatel.” Le še toliko o pravičnosti in pravšnjosti za tokrat, ker običajno ti dve lastnosti ne gresta skupaj z bogastvom.
Ugasnil sem motor, Elvi seje nasmehnil izpod motorja nekega avtomobila, pod katerim je ležal, pozdravila sva se in njegov družabnik je takoj v pozdrav še eno sočno dodal o gospodu, ki sedaj vodi državo, v kateri živimo.
“Si že napravil deset tisoč kilometrov?” je vprašal Elvi.
“Sem, tudi računalnik mi je napovedal, da bo treba zamenjati zavore, vsaj enkrat se mi je prižgala lučka z opozorilom, se mi zdi,” sem odvrnil.
“Seje prižgala, ali se ti samo zdi?” je bil Elvi naravnost po furlansko natančen.
“Se mi je prižgala," sem odvrnil in se nasmehnil, ker imam rad Elvijevo natančnost.
“Pogledal bom, pripelji v petek, ko končaš delo, lahko?" je naročil Elvi, ki je zlezel izpod avtomobila in si šel umit roke, kar je pomenilo, da bova šla v bližnji bar na kavo.
“Kako je z račkami in travnikom?” sem vprašal, ker ima Elvi angleško lepo urejen park okrog hiše, majhno jezerce z divjimi račkami, ki smo jim otroci rekli doma na Vipavskem “potakavke”, ker se rade potapljajo pod vodo.
Nasmehnil seje, molčeče narave je ta moj Elvi, in sva zavila do gospe Sandre, ki nama je z lepim nasmehom odprte, zrele ženske prinesla kavo.
“Si imel prav, ne gre več!” je rekel Elvi v tišino, kije legla med naju.
“Kaj ne gre?”
“Delo ne gre več, pravzaprav imamo dela več kot dovolj, a ne gre več, zadnje leto ne gre, ker ljudje ne
plačujejo več, skorajda vsi so že zadolženi do vrh glave,” je rekel Elvi in nadaljeval: “Sespomniš, kosi mi lansko leto govoril, kako ti je nek bančnik povedal, kako njegove stranke jemljejo denar s svojih računov, da bi obdržali isti življenjski standard, kakršnega so imeli pred uvedbo evra? Točno tako je, le da sedaj niti plačujejo ne več, pravzaprav slabo plačujejo, zadolženi so vsi po vrsti.”
“In jim popravljaš kar na kredo?”
“Vsem ne, a veliko jih je, ki ne plačajo, nekateri nikdar ne bodo..., ne vem, do kdaj bomo zdržali!” je rekel Elvi in sedela sva tam.
“Vozijo pa se, vozijo, ne?” sem rekel in se zavedel, da je prišel iz mene mali kmet, tisti vipavski kmetič, ki se nikdar ni zadolžil, ampak je vse življenje odživel vslogu:“Nikdarničesarnesmeš kupiti z denarjem, ki ni tvoj, nikdardolgov k hiši, ker bo sicer hiša šla na boben!”
“Ja, vozijo, se, vozijo. Ti ne razumeš, a?” je rekel Elvi. “Ne, ne razumem,” sem bil iskren.
“Zato nikdar ne bova bogata, ne!?” je rekel Elvi, ko sem ga peljal proti domu.
Preden je izstopil, sem ga vprašal: “Ti dosti dolgujejo?”
“Če bi dal vse na kup, gotovo dve tvoji hiši, pravzaprav še več,” je rekel Elvi in se spet nasmehnil.
“Barabe, falotje!” sem rekel.
“Ja, ampak ti ne razumeš, pravzaprav tudi jaz ne, a ti povem, da si niti ne moreš predstavljati, kdo vse je zadolžen pri meni!” je rekel, ko sva se pozdravila. “Gospodje, bogati ljudje?” sem še vprašal.
“Tisti najbolj, ker sicer bogati ne bi bili, a tisto, kar me najbolj skrbi, je dejstvo, da so vedno bolj zadolženi tisti preprosti ljudje, ki nikdar niso bili, ki niso bili vajeni delati dolgov, in pravteh je vedno več, preprosto: nimajo denarja, ljudje nimajo več denarja! ” mi je razložil globalizacijo in uvedbo evra, gospodarsko nazadovanje in sedanji “družbeno-politični trenutek” El-
Preprosto in enostavno, kot le odlični mojstri znajo.
CEH 170-letnica rojstva dr. Josipa Tonklija
Znanilec Evrope sožitja vstaja iz pozabe
Konec junija so v Breginju počastili 170-letnico rojstva dr. Josipa viteza Tonklija, zaslužnega za politični, kulturni in gospodarski napredek slovenskih dežel, posebno takratne Goriške dežele. O njegovem življenju je spregovoril dr. Branko Marušič, Tomaž Pavšič je z igralskim nagovorom citiral njegove misli na taborih, zapeli so primorski pevski zbori iz krajev, kjer je deloval Tonkli in se tako povezali z Breginjem.
Prireditev so pripravili v starem breginjskem jedru. Kot je v uvodu povedala organizatorka in voditeljica prireditve Vida Škvor, je bilo njih tokratno geslo "Bog živi vse Slove-ne, pod streho hiše ene". Ta Gregorčičev pesniški vzklik je bila tudi rdeča nit in Tonklijevo življenjsko vodilo pri njegovem političnem delovanju. Kot mlad odvetnik je slovensko javnost pozitivno vznemiril z dvema deželnozborskima interpelacijama, in sicer leta 1868. z zahtevo po rabi slovenskega jezika v javnem življenju ter za Zedinjeno Slovenijo 1869 leta. Slednja je bila časovno pogojena s taborskim gibanjem. Tonkli se mu je aktivno pridružil z govori na prvih taborih v Šempasu, Brdih, Vižmarjah, Tolminu... V obeh mandatih - v deželnem in državnozborskem na Dunaju - je dosegel za Slovence veliko pridobitev. V korist slovenstva v monarhiji mu gredo zasluge pri uveljavljanju slovenskega jezika v javnosti, kjer je bil posebno spoštovan - v sodstvu. Tonklijevo politično delovanje je bilo pomembno zlasti v času slogaštva, v okviru političnega društva Sloga, ki ga je v Gorici vodil od leta 1879. Njegova prizadevanja so rodila vidne sadove zlasti v letu 1883 z ustanovitvijo slovenskega zasebnega šolstva v Gorici ter z ustanovitvijo slovenskega bančnega zavoda Goriške ljudske posojilnice leta 1883. V tem letu je dr. Tonkli prejel tudi viteški naslov. Veliko podatkov kaže na to, da je to prelomnica, ki je do prve svetovne vojne omogočala dejansko podobo mesta in okolice po njegovih prebivalcih, torej zlasti njegovo slovensko podobo. Z ustanovitvijo slovenskega vrtca leta 1883, ki ga je ustanovila Sloga, je v Gorici položila temeljni kamen slovenskemu zasebnemu šolstvu na Goriškem. To je bil namreč edini možni tamkajšnji
odgovor na ravnanje italijanskih mestnih oblasti v Gorici, ki so zahtevo po slovenskih šolah "reševale” prepočasi in z nestrpnostjo.
Ali so uspehi mlajši krog prevzeli, da je hotel znotraj slovenskega kroga vse za svojo politično stran in začel slogaštvo zavračati ali je šlo za nezrelost politike tistega časa, je posebno vprašanje. Tonkli je vztrajal pri slogi v bistveni politiki za dosego slovenskih ciljev, zato so ga začeli napadati iz o-beh polov in na volitvah ni dobil več zadostne podpore. Zal, se tudi Slovenci
niso zavedali, da so ljudje, kot je bil Tonkli, že takrat slutili bolj krščansko rešitev za Evropo, sicer krvavega dvajsetega stoletja, v katerega se je očitno nekaterim zelo mudilo...
Po zatonu slogaštva so počasi leta in bolezen Tonklija potisnile na stranski tir, saj večini veljakov ni bilo po godu seštevanje dobrega v slogaštvu, ampak so uveljavili odštevanje drugačnega. To se je evropski in še posebej slovenski politiki usodno maščevalo z upadanjem možnosti in asimilacijo na Goriškem, Tržaškem, Koroškem, drugje pa z mnogimi razvalinami. Tonkli je šel v pozabo, še vedno pa stoji njegova hiša v Gorici in v njej so nekaj časa imele svoje prostore slovenske organizacije. Leta 1971 so na njegovo rojstno hišo člani Kluba goriških študentov postavili spominsko ploščo, ki ohranja njemu in bratu dr. Nikolaju hvaležen spomin. Postavitev plošče je bil v tistih letih prvi pogumen signal, da se zgodovine ne sme prati ali celo brisati in da nestrpnosti, s katero so nas uničevali drugi, ne smemo spustiti v medsebojne odnose. Rešitev je Tonkli videl v sožitju. To pa lahko razumemo kot most, po katerem se prepleta življenje z dveh bregov reke. Napačno pa most razumemo, če se po njem spreminjamo v drobtinice, ki nam jih podarjajo na nasprotnem bregu.
Ljudje so se sicer preselili v nove hiše, duh Breginja pa ti danes, z velikim naporom, oživljajo le iz duše, ki jo iščejo v njegovem starem jedru s cerkvijo in s še starejšim zvonikom, ki dviga pogled nad vpetost v slabosti vsakdanjosti dneva.
MM
Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004
Slovensko kulturno središče Planika prireja od 27. junija do 3. julija 2004 Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2004, na katerem bomo nadgrajevali v lanskem letu začeto delo: publikacija o govoru Lipalje vasi, fonetična in fonološka razčlemba narečja in govorov Kanalske doline, zbiranje oblačilnega izrazja in izdelava štirijezičnega elektronskega slovarja tega izrazja, raziskovanje lokalnih šeg in navad tervodeni intervjuji o jezikovnih praksah.
Tudi letos smo poleg otrok, ki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika pri našem središču, študentov, kijih zanima slovenski jezik v stiku (AndrejkaŽejn, Tanja Šturm, Maja Melinc in Anja Lotrič) tersnemalca (Matevž Smole) k sodelovanju povabili raziskovalce s Filozofske fakultete z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje (mag. Nataša Komac), z Oddelka za slovenistiko (dr. Vera Smole, Matej Šekli), z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (dr. Karmen Ken-da-Jež, Peter Jurgec) in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU (dr. Mojca Ravnik), z videmske univerze (dr. Roberto Dapit) ter z ZRS Koper (Karin Marc Bratina).
Rudi Bartalotfi
Lojze Peterle: "Evropa, največji mirovni uspeh v zgodovini
Bardo, majhna vas v zgornji Terski dolini, je bilo prejšnjo nedeljo prizorišče drugega srečanja Slovencev, ki živijo razpršeni po Italiji. Pobuda je nastala pri Svetovnem slovenskem kongresu za Italijo; slednji se je povezal z Zvezo beneških izseljencev in s krožkom Anton Gregorčič iz Gorice. Nedeljsko srečanje je podprl tudi Urad za Slovence po svetu.
Prijetno, močno, a nikoli preveč vsiljivo poletno sonce je ves dan spremljalo prisotne, med katerimi je bilo kar nekaj slovenskih izseljencev, ki so se iz Ljubljane pripeljali v Bardo z avtobusom, na katerem so sedeli tudi predstavniki SSK Slovenije. Med častnimi gosti je bilo zaslediti slovenskega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, po kosilu pa je v Bardo dospel tudi predsednik deželnega sveta F-Jk Alessandro Tesini. "To je dokaz, da se je začela visoka politika za nas zanimati," je dejal predsednik SSk za Italijo Marjan Terpin v jutranjih urah, preden se je dan uradno pričel, in dodal, "da je taka organizacija pomembna, ker
združuje vse tiste razpršene Slovence, pa tudi posamezne družine, ki živijo oddaljene od velikih središč in nimajo zato možnosti za negovanje in rabo našega jezika. Kongres pa si je vsekakor postavil tovrstno kohezijsko vlogo kot cilj in menim, da svojo nalogo dosledno izvaja," nam je še povedal predsednik Terpin in nam takoj pokazal na cerkev, kjer se je, kot po programu, ob enajsti uri pričela sveta maša, ki jo je daroval župnik dr. Renzo Calli-garo, ki je v zgornjo Tersko dolino prvič prišel leta 1973. "Takrat nisem sploh nič vedel o tukajšnjih prebivalcih, ki jih je bilo resda trikrat več. Težka leta so bila, spoprijazniti sem se moral z okoljem, ki je tako s človeškega kot urbanističnega vidika razpadalo," nam je pojasnil župnik. "Po potresu iz leta 1976 pa se je počasi začela prenova hiš in, kar je najpomembnejšega, prenova duha. Ljudje so končno spoznali, si priznali in končno sprejeli svoje korenine: slovenske seveda, začenši z lastnim narečjem." Tega se je sam don Calligaro naučil, kot se je dalo
iz maše razbrati, čeprav je večina bogoslužja potekala v italijanščini. Med mašo, katere se je udeležil tudi poslanec Lojze Peterle, je zadonelo ubrano petje mešanega pevskega zbora iz Podgore, ki ga vodi deželni svetnik Mirko Spazzapan. Po maši se je vedno v cerkvi, ki je nanovo nastala po potresu in ki hrani številne primerke prejšnjih cerkva, ki so v različnih časovnih obdobjih tam stale, nadaljevalo s slovenskim petjem, ko je nekaj pesmi zapel še tržaški vokalni kvartet, katerega umetniški vodja je Tamara Ražem.
Zbor iz Podgore je imel tudi krajši koncert po slastnem kosilu. Še pred obedom je predsednik Terpin predstavil častne goste. Na prireditvenem prostoru so pod šotorom sedeli Dante del Medico, predsednik Zveze beneških izseljencev, Stanislav Raščan, predsednik Slovenske konference SSK, konzul Zorko Pelikan, odprav-
nik poslov generalnega konzula v Trstu, Renzo Matelič, ravnatelj zveze beneških izseljencev, ki je poudaril, da smo Slovenci prvič po oglejskem patriarhatu ponovno združeni pod eno samo evropsko streho.
Prežete z evropskim navdihom so bile tudi besede slavnostnega govornika, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki je poudaril koncept, na katerem sloni Evropska unija, to je enotnost v različnosti. "Evropa je največji mirovni uspeh, kar jih poznamo. Pred leti mi je prof. Pavle Merku' odprl okno v kulturo teh krajev in začel sem uživati različnost terskega narečja. Danes manjšine tako na eni kot na drugi strani meje niso več razumljive za enega ali za drugega. Različnosti končno več ne motijo," se je izrazil Peterle. Predsednik deželnega sveta Tesini je tudi poudaril specifiko naše manjšine, zaradi katere je dežela leta 1964 dobila posebni statut. "V kratkem bomo sestavili nov statut naše dežele, v katerem bodo manjšine končno izrecno omenjene," je obljubil. Žarki so še vedno prežemali vse naokrog, ko se je prijetna prireditev končala.
Igor Gregori
NOVI
GLAS
Slovenija
1. julija
Zgodbo o uspehu zmanjšujejo prevelike socialne razlike
Minister Rupel odstavljen kljub velikim zaslugam za osamosvojitev
Proslavljanje dneva državnosti Slovenije, 25. junija, je vsebovalo veliko simbolike in občutkov grenkobe. Predsednik vlade Anton Rop je namreč nekaj ur pred osrednjo proslavo na Trgu republike v Ljubljani parlamentu predlagal, naj razreši (odstavi) zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. “Med nama že nekaj mesecev ni več zaupanja, kakršno je potrebno med člani vlade," je zatrdil in dodal, “da je spor dosegel vrhunec z Ruplovo udeležbo na javni tribuni Zbora za republiko 23. junija v Cankarjevem domu, ki ga LDS o-cenjuje kot opozicijsko politično pobudo pred bližnjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji." Zahteva za razrešitev zunanjega ministra je v delu politike in slovenske javnosti vzbudila nelagodje in presenečenje, ker si je premier za svoj poseg izbral čas ob 25. juniju, osrednjem prazniku slovenske državnosti. Slovenci vedo, da je dr. Rupel med tistimi politiki (med njimi so tudi Milan Kučan, Lojze Peterle, dr. Janez Drnovšek, Janez Janša in drugi), ki so najbolj prispevali k osamosvojitvi države, uspešen pa je bil tudi kot dolgoletni zunanji minister. Dr. Rupel je morda zato dejal, "da Ropov predlog o razrešitvi razume kot posebej grobo potezo nekoga, ki ne razume, zakaj je šlo v tej državi pred trinajstimi leti." Še bolj neposreden in kritičen je bil predsednik SDS Janša, ki je opozoril, “da po odhodu dr. Dimitrija Rupla ne bo v vladi nikogar več, ki je pomembno sodeloval pri osamosvajanju Slovenije."
Slovenski politiki se še naprej
V	novi številki mesečnika za kulturo, politiko in gospodarstvo, Ampak, ki ga izdaja Založba Nova revija, je objavljen velik oz. obsežen intervju s pisateljem, katoliškim mislecem, časnikarjem in kulturnikom, Alojzom Rebulo iz Trsta. Avtorica Lučka Jenčič je pogovor namenila bližnji umetnikovi 80-letnici, ki so jo sicer zaznamovala tudi druga javna občila v Sloveniji.
Pisatelj Alojz Rebula je v svojih odgovorih na zastavljena vprašanja obravnaval mnoga že znana dejstva in podrobnosti o svojem življenju in delovanju, vendar je nekatera dodatno osvetlil in utemeljil. Govoril je o narodu in dejal, "da je razkošje biti Slovenec", menil, "da moramo Slovenci šele dozoreti v narod", pa razmišljal o katoliški veri in etiki, ki sta temeljni izhodišči njegovega pogleda v svet. V svojem besednjaku je uporabil jezik vrhunskega intelektualca: zapletenim izrazom in mislim, ki so povprečnemu bralcu najbrž težko ali sploh nerazumljivi, je dodal preproste besede in pojme, s katerimi je ponazoril nekatera dejstva in zanimivosti o svojem življenju. Avtorica intervjuja je v uvodu zapisala, "da je Rebula jezik, ki se ga je moral iz osnov sam naučiti, pri čemer si je pomagal s pisanjem dnevnika, prignal do vrhunskosti. Prav dnevniki so poleg proze in esejistike eden najmočnejših sklopov njegovega pisanja."
Na vprašanje o pogojih, ki so v
opredeljujejo do razlogov, ki naj bi utemeljevali odstavitev dr. Rupla. Sam zatrjuje, "da se je LDS spremenila v Partijo, da je predlog za njegovo razrešitev s položaja zunanjega ministra zato partijska kazen in partijska izključitev, kar pomeni, da se vračamo v stare čase." Njegova stališča in poglede so brez pridržkov sprejeli Janša, predsednik Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke dr. Bajuk in predsednik SLS dr. Janez Podobnik. Slednji je bil še posebno kritičen in oster ter je dejal, da je bila Ropova utemeljitev razlogov za odstavitev dr. Rupla popolnoma neutemeljena.
Omenjeni dogodki in polemike se seveda uvrščajo v kampanjo pred državnozborskimi volitvami, ki bodo ob koncu septembra ali pa v začetku oktobra. V opoziciji si nadejajo zmago desnosredinskih političnih strank, saj izidi nedavnih volitev v evropski parlament in razne javnomnenjske raziskave kažejo, da naj bi zlasti LDS, vodilna stranka sedanje parlamentarne in vladne koalicije, ne uživala več
zamejstvu potrebni za oblikovanje narodne zavesti, za ljubezen do materinščine ter za vztrajanje v neki posebni duhovni in kulturni situaciji, je jubilant odgovoril: "No, na jezikovni meji ostaneš, kar si, ali pa se asimiliraš.
Odločilno vlogo ima okolje: na podeželju je bistveno drugače kot v mestu. Na podeželju lahko postaneš psihološki odpadnik, a okolje te sili k rabi maternega jezika. Drugače je v mestu, kjer si prisiljen k uporabi tujega jezika, komaj stopiš iz stanovanja. Odtod v preteklih dveh stoletjih takšna velikanska asimilacijska žetev v Trstu in obenem neokrnjena ohranitev slovenščine na podeželju, in to tudi skozi fašistično dobo. Seveda je bil izpostavljen asimilaciji tudi podeželan, če je šel v mesto stalno služit ali v mestne šole. Glede šol je na primer, kar se narodne zavesti tiče, opaziti razliko med bivšimi študenti italijanskih državnih šol in med bivšimi študenti goriškega malega semenišča. Pri le-teh opaziš neko slovensko formo mentis, ki jo
zaupanj a in podpore večine volivcev. Predsednik države dr. Janez Drnovšek je v intervjuju na državni TV napovedal tesno zmago enega od obeh političnih blokov. Prevlada enega ali drugega bloka pa bo po njegovem mnenju odvisna od opredelitve in izbire manjših strank, zastopanih v državnem zboru.
V	strankah, ki pripadajo sedanji koaliciji oz. opoziciji, so sprejeli strategijo o kampanji, ki naj bi jim omogočile uspeh na volitvah. Podpredsednik LDS, minister za šolstvo, znanost in kulturo in vodja njenega volilnega štaba, dr. Slavko Gaber, je v pogovoru na državni TV zatrdil, da hoče njegova stranka tudi na naslednjih volitvah zmagati. O nujnosti zmage desnosredinskih sil so govorili tudi na množično obiskani javni tribuni Zbora za republiko v Cankarjevem domu v Ljubljani, 23. junija, kjer so se nekateri udeleženci zavzemali za oživitev DEMOSA, združbe demokratičnih strank, ki je zmagala na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Pomenljive in
pri onih drugih večkrat pogrešaš, čeprav jim ne moreš odrekati narodne zavednosti. Slovenska psihološka znanost, kolikor vem, ni bila pozorna na ta pojav."
O naravi tržaških Slovencev, ki so raje žive-
li	v tržaških predmestjih, še raje pa izven mesta, na deželi, v majhnih vaseh, pa o razlogih, da se Slovenci niso uspeli pomeščani-ti, prodreti v meščanski sloj, pa Alojz Rebula takole razmišlja: "Kar sprašujete o naravi tržaških Slovencev, bi vas jaz lahko vprašal o naravi ljubljanskih Slovencev v Prešernovem stoletju, ko bi bili morali stvar našega narodnega osveščanja nositi meščani, pa jo je v bistvu nosila duhovščina. Razvoj slovenskega meščanstva v Trstu je zadušil fašizem, ki je med drugim prisilil stotine uradnikov, policistov, šolnikov, k izselitvi. Širok obrtniški sloj je bil na pragu statusnega in zavestnega pomeščanjenja, pa mu je fašizem odvzel vso potrebno narodnoobveščevalno strukturo, od šole do tiska, do gledališča in družabnosti. Ostali so sa-
aktualne so misli, ki jih je na omenjeni javni tribuni izrekel akademik in filozof Tine Hribar (na mali sliki). Po njegovem je v LDS prevladala struja, "ki nima pojma o tem, kaj je demokracija." Pred leti je skupaj z ženo dr. Spomenko Hribar "zaustavljal desnico v Sloveniji", sedaj pa meni, "da je treba zaustaviti levico." Po njegovem izračunu "bo za desne stranke, za Bajukovo Novo Slovenijo in pogojno desno Janševo SDS, glasovalo od 30 do 35% volivcev. Za zmago bo potrebnih še 20% glasov, ki bi jih morali pridobiti v drugih političnih okoljih. Pri tem bi pomemben delež glasov lahko zagotovila SLS, desna sredina pa tudi ne bo mogla zmagati brez Cerkve."
Zavzemanje za strpnost in politično kulturo v predvolilni kampanji
V	soočanjih med političnimi strankami oz. njihovimi predstavniki prevladujejo nestrpnost, groba obračunavanja in nasploh metode, ki izražajo nizko raven politične kulture v Sloveniji. Bolj razumevajoča in strpna sta v svojih stališčih predsednik države Drnovšek in predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki se je udeležil javne tribune Zbora za republiko. Državni poglavar je v govoru na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti tudi opozoril na prevelike socialne razlike v Sloveniji, ko se mnogi kljub dobremu delu s sedanjimi prihodki komaj preživljajo."
Marjan Drobež
mo posamezni otočki, kakor je lepo razvidno iz pisanja Josipa Merkuja. Po vojni pa je Partija prepovedala Slovencem vsakršno sodelovanje z zavezniki in tako onemogočila v mestu stotine "meščanskih" služb. Vendar smo imeli nekaj gospodarskih veljakov, tudi kakšnega milijonarja."
Ko je v obravnavanem intervjuju jubilant pojasnjeval svoj študij v malem goriškem semenišču - tja se je vpisal nesrečen, "ker nisem hotel postati duhovnik in ker sem moral pustiti svojo preljubo kraško gmajno"
-	in študij klasične filologije v Ljubljani, kar je bila po svoje mladostno neodgovorna odločitev, "ki se je nisem nikoli kesal" -, je spregovoril tudi o milosti vere. "Ko sem prišel iz zavoda (semenišča) v svet, sem bil v globoki verski krizi. Do kakšne skrajnosti je prišla - do formalnega upora proti Bogu - dokazuje moja novela "Utrži, Adam". Zato se večkrat sprašujem, kako je mogoče, da sem na začetku 60-let (prelomnica je bil neki misijon, potem pa pot v Lurd) prišel do vere in da pri tej veri čedalje bolj prepričano - ja, čedalje bolj prepričano - vztrajam že več kot štirideset let. Na vprašanje, kako sploh morem verjeti, si odgovarjam takole: mogoče pa se mi s to milostjo gospod Bog velikodušno odškoduje za trpljenje v semenišču. Nekateri so prišli tja s poklicem in niso trpeli, pa so potem izgubili vero. Jaz sem prišel tja brez poklica in trpel, pa sem bil obdarovan z vero. Za moje trpljenje seveda ni bilo krivo malo goriško semenišče, ampak fašizem. V normalnih razmerah bi hodil na državno slovensko gimnazijo v Trst, kakor so hodi-
li	moji otroci."
M.
V mesečniku Ampak intervju s pisateljem Alojzom Rebulo
V veri vztrajam čedalje bolj prepričano že več kot štirideset let
Foto JMP
Kratke
Tudi v Sloveniji kmalu pogonsko gorivo pridobljeno iz rastlinskih olj
Slovenska naftna družba Petrol bo kmalu ponudila tržišču novo vrsto goriva, imenovano biodizel. Gre za bencin oz. pogonsko gorivo, ki ni pridobljeno z destilacijo nafte, temveč iz rastlinskih olj. S tem bo Slovenija, nova članica EU, začela uresničevati direktivo omenjene povezave, po kateri naj bi do konca leta 2005 delež okolju prijaznih biogoriv v prometu dosegel dva odstotka, do leta 2010 pa naj bi se zvišal na 5,75 odstotka.
Omenjeno vrsto goriva pridobivajo iz rastlinskih olj, predvsem iz surovega repičnega in sončničnega olja ter odpadnih olj iz gostinstva, po tehničnih značilnostih pa je enako dizel gorivu, pridobljenemu iz nafte. Dejansko bodo uporabljali mešanico klasičnega dizel goriva in omenjenega novega goriva, biodizla. Biodizel bo proizvajalo podjetje Oljarica v Kranju, proizvodnja omenjene nove vrste goriva pa bo v začetku znašala od osem do deset tisoč ton na leto.
Poziv k zbiranju prispevkov za spomenik na Velikem Cerju
Izšla je nova številka Primorskega rodoljuba, ki je glasilo društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske. V njej je objavljeno zelo veliko prispevkov o delovanju in bližnjih načrtih društva, ki preučuje protifašistično in narodnoobrambno delovanje tigrovskega gibanja; ti so zaradi tega aktualni in pomembni tudi za sedanje rodove naših ljudi in za razmere na Primorskem oz. v vsej Sloveniji. Zasnova glasila je primerna, kar se kaže v vsebini Primorskega rodoljuba, ki redno izhaja. Uvodnik za novo številko, ki je izšla v nakladi 1.200 izvodov, je napisal Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Svoji kolumni je dal naslov Primorci-ljudje meje, za izhodišče svojega razmišljanja pa je uporabil veliko razstavo o državnih mejah na Goriškem v 19. in 20. stoletju, kije na ogled vgradu Kromberkv Goriškem muzeju.
Avtorje zapisal, “da je razstava lep pregled gibanja meje od Beneške republike pa vse do 1. maja 2004, ko je naša domovina Slovenija postala polnopravna članica evropske povezave, po drugi strani pa je razstava lep prikaz sobivanja treh narodov na Goriškem, Furlanov, Italijanov in Slovencev, a tudi ohranjanja slovenstva v goriškem prostoru.” Jurij Paljk poudarja, “da bo nov središčni prostor, ki nastaja ob nekdanji državni meji, izjemnega pomena za nas Slovence, ki živimo v njem, saj bomo lahko na bolj odprt način živeli svoje slovenstvo in tudi novo evropsko danost.
Toda vtem prostoru bo samo sožitje premalo, treba se bo potruditi za kaj več, biti uspešni, predvsem pa biti samemu sebi zvesti, svojemu rodu in svoji besedi. Bojim pa se, da se prav tega premalo zavedata Ljubljana in osrednja Slovenija.”
Med prispevki v novi številki Primorskega rodoljuba so tudi: zapis o odmevih v italijanskih medijih ob gradnji spomenika Braniteljem slovenske zemlje na Velikem Cerju; evropskih razsežnostih poezije Srečka Kosovela; spominski članekob bližnji 60-letnici smrti Ferda Kravanje; za-pisotigrovcu in rodoljubu Dragu Bajcu iz Vipave, ob 100-letnici rojstva; komentarob vstopu Slovenijev EU; pa nekrologobsmrti tigrovca in neustrašnega Slovenca in pro-tifašista Alojza Zidarja.
Uredništvo Primorskega rodoljuba je člane društva TIGR in javnost obvestilo, “da so ime spomenika na Velikem Cerju, ki se je glasilo Spomenik branilcem zahodne meje, zaradi pravilnega upoštevanja vseh faz obrambe slovenske suverenosti, spremenili v ime “Spomenik branilcem slovenske zemlje”, kar pomeni, da so s to spremembo zajeti vsi predeli Slovenije." Strokovnjaki in poznavalci iz veteranskih in drugih organizacij so medtem že začeli obravnavati vsebino zbirk, ki bodo razstavljene vspome-niku. Gradnja tega velikega obeležja na območju občine Miren-Kostanjevica uspešno napreduje, Društvo TIGR pa prosi za nove denarne prispevke, V Primorskem rodoljubu je omenjen prispevek družbe HIT v znesku pet milijonov tolarjev. Omenjena družba je ponudila tudi pomoč strokovnjakov pri določitvi turistične in gostinske pomembnosti obeležja na Velikem Cerju.
Fructalova modra steklenička nagrajena na Hrvaškem
Na mednarodnem posvetovanju o označevanju na embalaži, kije bilo pred dnevi v nacionalnem parku Plitvička jezera na Hrvaškem, je živilska industrija Fructal iz Ajdovščine dosegla nov uspeh. Glavni priznanji v kategorijah tujih izdelkov na Hrvaškem sta bili namreč podeljeni Fructalovi 200 ml modri steklenički “Blondy” v katero polnijo višnjev sadni sok, in skupini modrih stekleničk ”Blondy“, ki so namenjene sokovom različnih okusov in nektarjem. Omenjamo, da je bila omenjena steklenička oblikovana za Fructal po visokih kakovostnih merilih, kijih bo zahtevalo evropsko tržišče. Stekleničke izdelujejo tudi v steklarni Avirv Italiji.
Steklenička “Blondy”je na slovenskem trgu in na tujih tržiščih, ki jih s svojimi izdelki oskrbuježivilska industrija Fructal, popolna novost. To zaradi modrega stekla, kottu-di spričo izvirne oblike. Za modro barvo stekla so se v Fructalu odločili, ker ima večjo funkcionalno prednost v primeijavi z belim steklom, saj zmanjšuje kvarni vpliv svetlobe na vsebino stekleničke. Z obliko, ki simbolizira linijo ženskega telesa, pa so v Fructalu dosegli tudi veliko prepoznavnost izdelkov. M.
Prejeli smo
V časniku Novi glas št 22, v četrtek, 17. junija 2004, sovčlanku “Opozicijski stranki bosta imeli štiri poslance, vladni LDS in ZLSD pa tri" objavljeni rezultati volitev v EP v Sloveniji.
V članku navedeni rezultati so rezultati vzporednih volitev, ki so bili objavljeni 13.6.2004ob 19. uri, takoj po končanem volilnem molku v Sloveniji. 0b22. uri istega dne so bili objavljeni neuradni podatki in nekaj dni pozneje uradni, ki pa se razlikujejo v toliki meh, da je prav, da so objavljeni.
Zmagovalka volitev je NOVA SLOVENIJA z 23,48% glasov pred LDS in DeSUS, ki sta skupaj zbrali 21,96%, SDS 17,67% in ZLSD 14,17% glasov. SLS z 8,43% glasov ni zasedla sedeža v EP. Volilna udeležba je bila 28,25%.
Razumljivo je veselje slovenske desnice, kije skupaj s SLS zbrala 50% glasov, medtem ko so tri stranke naslednice Zveze komunistov Jugoslavije zbrale le 36% glasov. Ta rezultat kaže na spremembo politične volje v Sloveniji in daje upanje strankam slovenske pomladi za uspeh na jesenskih volitvah v Državni zbor.
Ivan Skrt, Idrija
Foto DPD
1. julija 2004
Primorska / Gospodarstvo
NOVI
GLAS
MostnaSoS
IX. srečanje gospodarstvenikov Primorske
Kako si pridobiti trg v svetu, ki se hitro spreminja
mna
Ekonomska kriza - nočna mora Italijanov
Družinske porabe
V	okviru 32. turistične prireditve Noč na jezeru so se na tradicionalnem, že devetem srečanju zbrali gospodarstveniki z vseh koncev Primorske. Zbrane sta nagovorila predsednik vlade Anton Rop in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki sta spregovorila predvsem o pomenu oblikovanja ustrezne strategije gospodarskega razvoja Slovenije za obdobje po letu 2007, v katerem je treba natančno opredeliti cilje in ambicije slovenskega gospodarstva, zato je treba omenjeno strategijo podrobno predi-skutirati na vseh nivojih, tudi na lokalni ravni. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je poudaril, da se na Primorskem v zadnjem času zelo hitro razvija malo gospodarstvo, kot zelo obetavne pa je ocenil tudi nekatere večje investicije primorskih podjetij doma in v tujini.
Rop je uvodoma povedal, da je Slovenija v zadnjem letu na področju gospodarskega razvoja naredila velik korak. Izpostavil je sprejetje prvega evropsko naravnanega proračuna in dejstvo, da državne in javnofinančne izdatke nadomeščajo drugi, ki so bolj razvojno naravnani. Spregovoril je tudi o spremembah na področju davčne reforme, kot najpomembnejša pa je omenil dva dogovora, in sicer, dogovor o plačilih v javnem sektorju in dogovor o plačilih v zasebnem sektorju.
Omenil je tudi vstop Slovenije v EU, pri čemer pa je izrazil prepričanje, da so meje za gospodarstvo padle že veliko prej kot 1. maja 2004. Vseeno pa je formalna pridružitev Evropski uniji bolj na široko odprla vrata za slovensko gospodarstvo. Po premierovih besedah se je rating Slovenije s tem povečal, kar pomeni tudi večji interes za slovensko blago. Kot izredno pomembno je Rop omenil tudi dejstvo, da se je izboljšala gospodarska situacija v Evropi. Nemčija, Francija, Italija, Avstrija ipd. povečujejo gospodarsko rast, kar je po Ropovih besedah pomembno za naš izvoz.
"Z veseljem ugotavljamo, da gospodarski kazalci za prvi kvartal kažejo te pozitivne
premike," je še povedal Rop in postregel s podatki o rasti investicij in izvoza, ki so v prvem kvartalu precej presegli pričakovanja in ocene.
V	nadaljevanju je predsednik vlade povedal tudi, da je dolg v letu 2003 padel, kar pomeni, da se sprošča prostor za razvojne izdatke, in da tako nizke obrestne mere, kot je letos, v Sloveniji še ni bilo. V zvezi z inflacijo je povedal, da je znašala inflacijska stopnja še pred letom in pol 7,5%, letos pa znaša od 3,4 do 3,8%. O strategiji gospodarskega razvoja za obdobje po vstopu Slovenije v območje ERM II, ki naj bi temeljila na znanosti in tehnološkem razvoju, je povedal, da bo treba strategijo zelo podrobno prediskutirati, in to na vseh nivojih, tudi na lokalni ravni, predvsem pa se bo treba dogovoriti o tem, kakšne cilje in ambicije ima Slovenija za obdobje po letu 2007. V zvezi z zunanjo konkurenco pa je povedal, da ta prihaja, kar je tudi prav. Dodal je, da je Slovenija odprta za tuje investicije, v tem kontekstu pa je kot pomembno ocenil tudi dejstvo, da vedno več slovenskih podjetij investira v tujino.
Minister Lahovnik je na srečanju poudaril, da je Slovenija v tem trenutku na razvojni prelomnici, saj vstop v EU ni bil cilj, pač pa sredstvo za dosego cilja. Tudi Lahovnik je kot temelj bodoče gospodarske strategije omenil tehnološki razvoj, kot zelo problematično pa je omenil dejstvo, da mladi strokovnjaki ostajajo na inštitutih in fakultetah in se ne zaposlujejo v gospodarstvu. V zvezi s primorskim gospodarstvom je povedal, da je v obdobju 2001-2003 s strani ministrstva za gospodarstvo
prejelo 1,2 milijarde tolarjev sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je med zbranimi z veseljem pozdravil tudi dva nova direktorja, in sicer Toneta Smrdelja, ki po novem vodi ajdovsko podjetje Lipa, in Vojteha Volka, ki že nekaj mesecev vodi novogoriško podjetje Mip.
V	zvezi z aktualnimi gospodarskimi razmerami na Primorskem je Čuk povedal, da se na tem območju v zadnjem času zelo hitro razvija malo gospodarstvo ter da se zelo velike investicije obetajo na področju energetike, saj ima podjetje Soške Elektrarne že nove načrte za izrabo vodne energije na reki Soči. Med pomembnejšimi projekti v teku je omenil še gradnjo avtocestnega odseka čez Rebrnice, investicijo v projekt Primorski tehnološki park, zaključna dela v ajdovski tovarni letal Pipi-strel, ki velja za prvo slovensko tovarno letal, pa uspešne izvozno naravnane projekte Iskre Avtoelektrike, Hidrie in novogoriškega HIT-a, ki je pred kratkim v Črni gori odprl prenovljen turistični kompleks Maestral. Čuk je izrazil še prepričanje, da je Slovenija z vstopom v EU sklenila prvo fazo transformacije in da je napočil čas za drugo fazo, ki mora temeljiti na inovacijah, kar pomeni, da samo naša pridnost ne bo več dovolj. Poudaril je, da je intelektualni kapital v Sloveniji v zadnjih letih narasel, kar je treba izkoristiti; bistveno vprašanje, ki bo krojilo gospodarski uspeh v prihodnje, pa je po Čukovem prepričanju vprašanje, kako si pridobiti trg v svetu, ki se tako hitro spreminja.
Nace Novak
V	zadnjih mesecih so družine močno spremenile svoje nakupovalne navade in obseg nakupov. V zadnjem letu so zabeležili zelo majhno rast nakupov (0,2%), spremenila pa se je tudi sestava porab. Zaradi vse splošne gospodarske krize so se številne družine namreč odločile, da si bodo privoščile le proizvode široke porabe, vse ostale večje in pomembnejše nakupe pa bodo prenesli v prihodnje boljše čase. Zelo zanimivo pa je tudi nihanje prodaj v času. Izvedenci so namreč ugotovili, da so porabe družin na začetku meseca zadovoljive, potem se med mesecem zmanjšujejo, naj nižjo točko pa dosežejo proti koncu meseca, ko beležijo tudi do 10% manjše prodaje kot ob začetku meseca. Tak padec prodaj pa so žal zabeležili ne samo za dobrine, ki se jim lahko tudi odpovemo, ampak celo za take jestvine, ki so skoraj življenjskega pomena, kot je npr. mleko. Ravno padec prodaje mleka pa jasno dokazuje, da italijanske družine nimajo denarja in da razpoložjivi dohodek še zdaleč ne zadostuje.
Razlike v prodajah ob začetku in ob koncu meseca pa so iz meseca v mesec večje.
Izmed vseh trgovcev pa so s prodajami nekoliko bolj zadovoljni ali bolje nekoliko manj nezadovoljni le prodajalci jestvin, saj se nivo njihovih prodaj ni zmanjšal. Vse druge kategorije dobrin pa so v zadnjem letu u-gotovile padec prodaj.
Vsekakor pa ne gre posploševati, saj so med proizvodi, ki ne spadajo med jestvine, ugotovili zelo velike razlike; tako so se npr. povečale prodaje zdravil, bele tehnike, televizorjev in videoregi-stratorjev, močno pa so se zmanjšale prodaje čevljev in
druge usnjene galanterije od kovčkov do dragih torbic, igrače in športna oprema ter obleke.
Poleg različne sestave nakupov pa so izvedenci ugotovili tudi različne nakupovalne navade. Vedno več družin se odloča za nakupe v trgovinah tipa hard discount, kjer se lahko dobijo jestvine dobre kakovosti po relativno nižjih cenah, vedno manj družin pa zahaja v majhne krajevne trgovine, ki počasi zapirajo svoje obrate. Vsekakor pa so potrošniki zelo oprezni tudi pri izbiri nakupovalnega centra. Veliko raje zahajajo v trgovine, kjer so cene nižje, pa čeprav ne pripadajo kaki znani blagovni znamki, kot v markete, kjer so na razpolago znane blagovne znamke, ki jamčijo določeno kakovost proizvoda.
Trgovci se že več časa zavzemajo, da bi privabili potrošnike in povečali njihove porabe. Tako so razvili veliko različnih pobud od zbiranja točk pri raznih nakupih, za kar dobi potrošnik nagrado, do raz-
nih nagradnih iger. Istočasno pa so povečali svojo ponudbo in uvedli tudi vrsto dobrin po nižjih cenah. Predvsem pa uvajajo lastno blagovno znamko. Da bi spodbudili tudi večje nakupe trajnih dobrin, pa so številni trgovci tudi v Italiji ponovno uvedli obročno plačevanje. Čeprav v Italiji tak način nakupovanja ni bil posebno priljubljen, se sedaj vedno več družin odloča za plačevanje na obroke. Tako so v zadnjih mesecih plačali na obroke skoraj 50% vseh novo kupljenih avtomobilov, v zadnjih dneh pa beležijo izredno veliko povpraševanje po potrošnih kreditih za nakup poletnih počitnic ali potovanja. Vsekakor vsi ti u-krepi še zdaleč niso dovolj za gospodarski razcvet. Predstavniki trgovcev in potrošnikov so se že zdavnaj obrnili na vlado in zahtevali ustrezne ukrepe, ki bi po eni strani povečali zaupanje potrošnikov v podočnost, po drugi pa povečali prodaje. Izkazalo se je namreč, da en sam reklamni oglas še zdaleč
ni dovolj, da bi prepričal potrošnike za izdatnejše nakupe. Potrebni so novi vladni ukrepi, ki bi zmanjšali davčni pritisk in s tem povečali razpoložljivi dohodek družin.
Mara Petaros
V pričakovanju na državnozborske volitve
Jesenski izpitni roki
Poletne počitnice bodo na slovensko politično prizorišče prinesle oddih v dokaj razgibano predvolilno ozračje slovenske politike. Temperatura v politični Sloveniji je v zadnjih tednih močno poskočila. Peklensko jesen volilnega obračuna v matični domovini že zelo jasno napoveduje nadvse vroča poletna predvolilna kampanja, v katero so vključeni tudi vsi komentarji na junijske evropske volitve. Kaj napovedujejo Sloveniji vile sojenice ob njenem 13. rojstnem dnevu? Nekaj namigov o tem, kaj naši matični domovini piše v knjigo zgodovine boginja
Usoda, smo lahko razbrali iz evrovolitev. Ob postavki sramotno nizke volilne udeležbe lahko povlečemo nekaj zaključkov. Prvič je treba povedati, da prav zaradi nizke volilne udeležbe ne moremo jemati rezultatov kot reprezentativnega vzorca za jesensko preizkušnjo. Drugič: izkazalo se je, da so volilci na volitvah za obnovitev evropskega parlamenta volili pravzaprav osebnosti in ne strank. NSi se lahko za zgodovinski uspeh zahvali predvsem nosilcu liste Lojzetu Peterletu, lanskemu dobitniku nagrade Evropski dosežek leta, ki jo razpisuje tednik European voice, ter najbolj
uveljavljenemu Slovencu v Evropi. Drugi tak primer je predsednik ZLSD Borut Pahor, ki je na slovenskih politbarometrih redno med bolj priljubljenimi politiki in ki je bil v evroparlament izvoljen kot edini predstavnik stranke, kljub temu da je bil na volilni listi na zadnjem, 7. mestu.
Tretjič (to bo sicer na prihodnost še najbolj vplivalo): je levičarska opcija (ZLSD in LDS) v Sloveniji v taki krizi, kakršno je na platno slovenskega političnega prizorišča zarisal čopič evrovolitev?
Nedvomno je vlada na volitvah dobila zaušnico, ki ji jo je primazal v prvi vrsti levičarski del volilnega telesa z neudeležbo. V evropski parlament iz slovenskih vrst dejansko ni šel noben "pravi" levičar: na listi LDS sta bila
izvoljena Jelko Kacin (bivši predstavnik Demosa) in bivša Delova novinarka Mojca Drčar Murko; ZLSD pa je v evropsko zvezdnato modrino izstrelila Boruta Pahorja, predstavnika zmernih sil, ki gledajo na socialdemokracijo v luči Blairove Tretje poti, in ne nosilca liste Aurelia Jurija, enega izmed glavnih dejavnikov levičarske frakcije v stranki. Omenjeni dejavniki so, kakorkoli jih vzamemo, sprožili pomembne tektonske premike v politiki matične domovine.
Kako je na evropske volitve reagirala slovenska politična elita? Na predvečer dneva državnosti je Cankarjev dom postal prizorišče prve tribune Zbora za republiko, ki naj bi po besedah filozofa Tineta Hribarja pomagal k oblikovanju novega Demosa.
Na njem so bili prisotni seveda vodilni predstavniki pomladnih strank in številni predstavniki civilne družbe. Med pobudniki Zbora republike pa je tudi zunanji minister in član LDS Dimitrij Rupel. Na eni strani bi torej lahko ugotovili, da se skušajo pomladne stranke ponovno poenotiti (po razpadu Demosa so ta poskus neuspešno izvedle že leta 2000). Na drugi strani postaja zelo očitno, da doživlja LDS identitetno-ideološko krizo. LDS namreč vse bolj zapuščajo številni vidni predstavniki, ki izhajajo iz Demosa. Potem ko je že pred kakim letom politiko zapustil takratni evropski minister Igor Bavčar, se od domače politike z izvolitvijo v evroparlament poslavlja tudi Jelko Kacin. Že dalj časa pa je med eldeesovci nezaupanje
užival tudi Dimitrij Rupel (vilenska deklaracija, afera z diplomatsko akademijo). Njegova prisotnost v Zboru za republiko je bil le formalni razlog za odstrel. Ker se je po prevzemu predsedniške funkcije od stranke oddaljil tudi Drnovšek (v LDS je veljal za zagovornika zmerne politike), postaja vse bolj očitno, da vodilno vlogo v stranki prevzema t. i. ZSMS-jevska (levičarska) frakcija pod vodstvom današnjega šolskega ministra Slavka Gabra.
Poletje se še ni zares začelo, v Sloveniji pa kljub temu pred vrati že čutijo vročo in neznank polno jesen. Potem ko je bil junijski politični izpit le opozorilne narave, bo jesenski rok dokončen. Kdo bo pri tem izdelal? In kdo bo zavrnjen?
Andrej Čemic
NOVI
GLAS
Zaključni del Evropskega prvenstva 2004
Pohod na Lizbono se zaključuje
Evropsko nogometno prvenstvo, ki bo v nedeljo zvečer v Lisboni odplesalo svoj labodji spev, se bo v zgodovinske učbenike nogometa zapisalo kot novo poglavje, iz katerega se lahko poučimo predvsem o padcu tradicionalnih velesil. Grčija, Portugalska, Nizozemska in Češka so zasluženo prišle pod vrh nogometnega celinskega Olimpa. Prikazale so najzanimivejši nogomet: vsaka si upravičeno obeta v nedeljski noči se ovenčati z lovorom prve evropske nogometne velesile. Grčija je med vsemi naj-večje presenečenje.
Njen strateg,
Otto Reha-gel, je v luzi-tansko deželo pripeljal taktično disciplinirano ekipo. V grški reprezentanci ni zvezdnikov
in izstopajočih posameznikov. Izpiljena skupinska igra, ki ima glavna aduta v svoji napadalni konici Karisteasu in obrambni utrdbi pod vodstvom Romine-ga branilca Dellasa, je v prvi tekmi presenetila domače Portugalce, pripomogla k izločitvi španskih rdečih furij in v eni potezi matirala francoske velemojstre z nogometno svetinjo Zine-dineom Zidaneom na čelu. Portugalska se je v očeh mno-
gih predstavila kot reprezentančna različica galaktikov iz Madrida, ne zaradi kakovosti nogometašev, ampak po načinu igre. Izrazito napadalna reprezentanca, ki igra s Figom in C. Ronaldom na krilu, Decom ali Ruiem Costo na položaju pol-špice in Pauleto v napadu. Obrambna vrsta, ki je Scolarijevo moštvo pokopala proti Grčiji, je strnila vrste in pripeljala domačine med četverico. K temu je v tekmi proti Angliji svoje prispevala tudi boginja Fortuna.
15
Nizozemci so nedvomno najbolj talentirana reprezentanca na stari celini. Vendar, kot se pri tem spodobi, so hkrati tudi zelo nedisciplinirani. Sposobni so v samo nekaj dneh nanizati zelo različne predstave: od katastrofalne tekme proti Nemčiji do odličnega prvega polčasa proti Čehom in številnim trenutkom nezbranosti v drugem delu iste tekme ter do dobre predstave z Latvijo. Do ponovitve uspeha iz
leta 1988 Tulipanom vsekakor ne bo zadostovala izredna Van Nilsteroyeva strelska forma. Svoje umetniške sposobnosti bodo morali umetniki Van Go-ghovega kova v zvezni vrsti (See-dorf, Overmars, Cocu in Da-vids) dokazovati še v zaključnem delu turnirja.
Zadnje besede namenjamo najboljši reprezentanci doslej (v trenutku pisanja se polfinala še nista odigrala): Češka je v svoji igri združila lahkotnost in urejenost. Gre za nogometaše, ki se zabavajo, a se hkrati dr-žijo trenerjevih navodil. Veterana Nedved in Pobor-sky sta uspešno in produktivno kanalizirala talente mlajših vezistov (Jankulow-ski in Ro-sicky) in napadalca Milana Baroša, odkritja prvenstva (skupno z Angležem Ro-oneyem). Odločilni faktor, ki je Čehe spremenil iz dobre v zmagovito ekipo, pa so bili trdni živci. Z izjemo četrtfinala so morali Čehi vedno nadoknaditi zaostanek enega ali celo dveh zadetkov. To jim je vselej uspelo! Dokazali so zrelost, ki je eden od najpomembnejših receptov za končno zmago.
AČ
Rolke / Kriška Mladina odlična na državnem prvenstvu
Športno društvo Mladina iz Sv. Križa je s svojimi rolkarji v zadnjih dveh tednih poželo odlične uspehe na vsedržavni ravni. Na državnem prvenstvu v sprintu v Frosinoneju je prejšnjo nedeljo odnesla najvišjo nagrado Mateja Bogateč, ki se je v kategoriji senior uvrstila na absolutno prvo mesto. V kategoriji mlajših (iuniores) je zablestela Ana Košuta, v kategoriji dečkov Minej Purič, v kategoriji mladincev pa Simon Košuta. Naši rolkarji so se izkazali tudi prejšnji teden na prvenstvu v
Lissoneju pri Milanu: tudi tam so naši prvaki Minej Purič (kat. dečki), Ana Košuta (iuniores) in Enzo Cossaro (master 3) stopili na najvišjo stopničko. V skupnem seštevku za italijanski pokal - vsak v svoji kategoriji - vodita Minej Purič in Ana Košuta.
To so izjemni rezultati za kriško Mladino (in obenem v ponos vse slovenske narodne skupnosti v zamejstvu), ki je kot društvo v seštevku italijanskegajpokala na prvem mestu že po štirih tekmah. Čestitamo!
Mladinsko srečanje
Od 8. do 11. julija na Opčinah
Draga mladih pred vrati
Si mlad? Si kritičen do o-kolja in družbe, ki te obdaja, imaš ideje, bi rad spremenil svet? Si aktiven, ustvarjalen? Ti je všeč morje, sproščeno vzdušje, glasba, novi prijatelji od vsepovsod?
Draga mladih je srečanje mladih slovenskih intelektualcev iz zamejstva, zdomstva in Slovenije. Srečanje z osebnostmi, ki oblikujejo sedanjost našega naroda. Skupno razmišljanje o prihodnosti slovenskega naroda na forumu, ki je odprt, svoboden in vsakomur dopušča izražanje lastnega mnenja. Poslušanje predavanj, ki spodbujajo razmišljanje, sodelovanje na debatah, ustvarjanje v kreativnih delavnicah, zabava v prijetni družbi, oblikovanje kritičnega čuta, formacija v duhu krščanskih in demokratičnih vrednot... Prijateljstva, ki ostanejo v času, ki gredo preko zemljepisnih in miselnih meja. Vse to - in še več je Draga mladih.
Izbira teme letošnje Drage mladih, "Brez meja", je bila v letu vstopa Slovenije v Evropsko zvezo sama po sebi umevna. Vendar jo bomo na Dragi mladih razvili na zelo različne načine: odpravljali bomo meje v lastnih glavah, ko bomo debatirali o predsodkih in ko bomo imeli slovesnost v Narodnem domu, ki so ga fašisti leta 1920 požgali prav zaradi predsodkov do nas, Slovencev; odpravljali bomo meje med današnjim zamejstvom in Slovenijo, med nami, mladimi Slovenci, ki se včasih čutimo tako različni od naših sovrstnikov, ki živijo v drugih slovenskih krajih in ki se večkrat niti ne zavedamo, koliko in katere stvari nas družijo; v delavnicah se bomo spopadli z aktivnostmi, ki jih morda ne poznamo, morda nam zato vzbujajo strah, skušali bomo prekoračiti meje našega znanja in zmogljivosti... Nazadnje bomo razmišljali o tem, kaj lahko Slovenci v novi razširjeni Evropi skupaj zgradimo.
Program: četrtek, 8. julija
13.00 - 14.00 zbiranje in registracija udeležencev v Marij a-nišču na Opčinah;
14.30 - odhod z avtobusom iz Marijanišča v Trst in voden ogled;
16.30 izlet z ladjo do Sesljan-skega zaliva. Tam prosto za kopanje;
21. OOpozdrav gostiteljev, spoznavni večer z zabavnim programom (Marijanišče, Opčine);
petek, 9. julija
10.00 okrogla miza - "BREZ MEJA...V GLAVAH". Gostje: geograf-sociolog Milan Orožan Adamič, pisatelj Boris Pahor, novinar Jože Možina;
14.30 - 17.30 delavnice (surf, jadranje, kuhanje, hip-hop ples, internet, video, sociološko raziskovanje, debatiranje).
17.30 - 19.30 odhod v Sesljan in prosto za kopanje;
20.30večerna zabava z ansamblom Zamejski kvintet (Prosvetni dom, Opčine); sobota, 10. julija
10.00 okrogla miza 2 - "BREZ MEJA...MED SLOVENCI". Gostje: pisatelj in univerzitetni pro-
fesor Igor Škamperle, pesnik in odgovorni urednik slovenske redakcije RAI v Trstu Marij Čuk ter ravnatelj Slomškovega dijaškega doma v Celovcu Herman Kelich;
14.30 - 17.30 delavnice (isto kot petek);
18.00-19.00 Slovesnost v Narodnem domu v Trstu: uradni nagovor organizatorjev, pozdrav predstavnikov slovenske manjšine v Italiji; govor častnega gosta, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta na temo "Kaj lahko Slovenci skupaj ustvarimo v novi razširjeni Evropi"; nastop pevske skupine;
22.30 - večerni kulturni program: koncert Ylenie Zobec; sledi prikaz delavnic; družabnost (v prostorih Slovenskega kulturnega društva Barkovlje); nedelja, 11. julija
10.30 sv. maša, nato prosto za kopanje in zaključna refleksija Drugi del Drage mladih bo 4. septembra.
Kdor se želi udeležiti celotnega programa Drage mladih 2004, se lahko prijavi na naslednja naslova: MOSP, ul. Do-nizetti 3, 34133, Trst; tel. št. +39 040 370846; rast_mla-dika@hotmail.com; www.dra-gamladih.org. Ob prijavi navedite svoj naslov, e-mail in telefonsko številko ter 3 delavnice, ki bi se jih radi udeležili. Mesta so omejena, zato pohiti s prijavo!
BS
DRAGA MLADIH 2004 - BREZ MEJA
od četrtka, 8. julija, do nedelje, 11. julija 2004
- netek- 9. iuliia;
ob lO. uri: "Brez meja... v glavah": pisatelj Boris Pahor, geograf Milan Orožan Adamič in novinar Jože Možina (Finžgarjev dom, Opčine);
ob 20.30 ples z Zamejskim kvintetom (Prosvetni dom, Opčine);
- sobota. 1Q. iuliia:
ob 10.00: 'Brez me/a... med Slovenci": pisatelj prof. Igor Škamperle, pesnik ter novinar Marij Čuk in pedagog iz Celovca Herman Kelich (Finžgarjev dom);
ob 18. uri: SLOVESNOST v Narodnem domu v Trstu - častni gost evropski poslanec Lojze Peterle: "Brez meja... v Evropi"; ob 22.30 koncert Ylenie Zobec (prostori SKD Barkovlje) INTELEKTUALNI FORUM, DELAVNICE, KOPANJE IN DRUŽENJE MLADIH IZ ZAMEJSTVA, ZDOMSTVA IN DOMOVINE
Info: MOSP, ul. Donizetti 3, 040 370846, www.dragamladih.org Pokroviteljstvo Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina
Se je po evropskih volitvah v Sloveniji kaj spremenilo?
Slovensko-evropska
resničnost
Evropske volitve so nekatere navdale z evforijo, češ, zdaj smo pa zmagali. Uspeha smo seveda lahko veseli. Ali bo to tudi dolgoročni uspeh, pa je odvisno od našega nadaljnjega sodelovanja in zavzetosti.
Več razlogov govori še vedno proti temu, da bi lahko verjeli, da se je pri nas res kaj bistvenega spremenilo. V tem komentarju, ki je namenjen poslušalcem Radia Ognjišče, torej prepričanim, se bom osredotočil na ovire, ki jih lahko najdemo pri ljudeh, ki se sklicujejo na krščanske korenine.
Najprej še vedno nisem prepričan, da so evropske volitve lekcija članom SLS. Ne verjamem namreč, da bi pristaši te stranke spoznali, da se čas njihove kolaboracije z vladajočo nomenklaturo, ki jih je spretno izkoriščala za uveljavljanje svoje oblasti, izteka. To je bilo posebno očitno v času prenove šolskega sistema. Takrat sta LDS in ZL s pomočjo SLS iz-
glasovali zakon o šolstvu, ki kljub zadnji novelipomanjklji-vo izobražuje in vzgaja slovensko mladino. Še posebno se je stanje poslabšalo po ponovnem nastopu ministra Gabra. Tudi učitelji različnih profilov in stopenj vedno bolj ugotavljajo, da šolstvo tone v agonijo prenatrpanosti, fahidiotiz-ma in birokratskega posiljevanja učiteljev, učencev in staršev. Tudi v kmetijski politiki in na drugih področjih bomo v prihodnje v EU morali bolj zavzeto braniti naše interese in premagovati slovensko servilnost. Vzemimo samo za primerjavo, da imajo francoski ali avstrijski kmetje veliko boljše pozicije v EU kakor naši. Še posebno je treba opozoriti, da je SLS - ne glede na to, ali so njeni ljudje pri tem sodelovali ali ne - s svojo podporo sedanji vladi pomagala pri ohranjanju pogojev za korupcijo. Vprašanje torej, ali bo znotraj SLS dozorelo spoznanje, da je treba stranko očistiti udbovskih povezav
in zastaviti vse sile, da bi stranka postala res ljudska. Ne vem, koliko dajo njeni voditelji še kaj na Kreka in Gosarja. Za Nov družbeni red bi bile njune smernice vsekakor dobrodošle. Predvsem pa se bo morala stranka v prihodnje opredeliti, ali bo podpirala resnične družbene spremembe in se pridružila tistim, ki se zanje zavzemajo, ali pa bo vztrajala na dveh stolih, kar se je reklo tudi na mostovih. Res da te potrebujejo za avtoceste, toda še bolj bosta v EU potrebni načelnost in zavzetost za pravno in pošteno državo.
Veseli smo zmagoslavja Nove Slovenije. Toda ali so njeni člani tudi prepričani, da se je zdaj resno delo šele začelo? Izvoljena poslanca bosta odšla v evropski parlament, doma pa bo treba volivce prepričevati, da bo delo stranke temeljilo na zavzetosti, da se v naši družbi vzpostavi bolj pravičen red, da se uveljavi demokracija, t.j. da se volja ljudstva v političnih odločitvah jemlje resno. Čas ježe, da nove stranke pokažejo smi-
sel za demokracijo, za subsidiarni družbeni red. To mora postati prepoznavna razlika njihovega političnega delovanja, ki te stranke razlikuje od onih, ki delujejo po partijskem oz. udbovskem diktatu. Hvala Bogu, da ima stranka voditelja, kakor je dr. Andrej Bajuk, ki se je učil demokracije na Zahodu. Upajmo le, da bo imel dovolj moči, da bo prepričal svoje sodelavce, da edino takšna alternativa vodi stranko v svetlo prihodnost.
Prav tako upravičeno podpiramo prizadevanja SDZ Janeza Janše. Ne glede na številne kritike, ki jih ponavadi spodbujajo tudi partijsko-udbovski krogi zoper prvaka te stranke, je treba priznati, da se ta vseskozi bori za vzpostavitev družbenih alternativ in se upira monopolom bivših oblastnikov. Zanimivo je, da se med kritiki njegove politike ponavadi najdejo ravno tisti, ki sami niso zmogli dovolj poguma, da bi se odlepili od partijsko-udbovskih vezi. Svojo slabo vest si prikrivajo z napadi na ljudi, ki se zavzemajo za nov družbeni red, kakor bi dejal Andrej Gosar.
Neperspektivna pa so bila tudi za Janeza Janša iskanja podpore pri ljudeh, ki se sami niso pripravljeni odpovedati svojim privilegijem in so tudi njega izkoriščali za vlečnega konja,
čeprav se niso zavzemali za vzpostavljanje resnične demokracije. Tako so tudi zadnji poskusi ustanavljanja Zbora za republiko lahko dvorezen meč. Bo to prizadevanje res lahko krepi-
lo	demokratične sile, ali pa bo spet dalo priložnosti novim prevaram in zavajanjem ljudi? Posebno bi bilo vprašljivo graditi prihodnost demokratičnega bloka na ljudeh, ki so v zadnjih petnajstih letih že tolikokrat zamenjali barve in poteptali svojo besedo ali pa zgolj izkoristili vsako priložnost, ki jim jo je kdo ponudil, za svojo osebno promocijo.
Predvsem te dileme pa postavljajo resna vprašanja vsakemu državljanu in volivcu. Na koga naj se namreč ta državljan še zanese? Ali bo prihodnja vlada sposobna delati drugače, ko bo zamenjala sedanjo nomenklaturo, ki sedi na lavorikah prigrabljenega ter s prevaro in silo pridobljenega imetja in položajev? Brez dvoma bo to težko, če bodo tudi v njej ljudje, ki so vedno zraven in ki znajo besede sukati tako ali drugače. Predvsem pa državljani pričakujejo, da bo nova oblast znala pri kadrovskih spremembah res upoštevati predvsem strokovnost, poštenje in zavzetost za blagor vseh ljudi, ne pa le strankarsko pripadnost in lojalnost, kakor je to primer pri LDS
in ZL.
Za spremembe torej potrebujemo verodostojnost, kakor bi dejal banjaluški škof Komarica, vse drugo je blefiranje. Verodostojnost pa se po prepričanju škofa Komarice zahteva predvsem od kristjanov. Kristjani si ne morejo privoščiti laži, korupcije ter le iskanja svoje slave in časti. Seveda pa je zato potrebna živa vera. In vprašanje je, ali bo Sin človekov našel v Sloveniji še kaj te vere. Zato je seveda tudi vprašanje, ali se bo na tako imenovani "krščanski" strani, torej na strani tistih, ki bodo v Evropo šli pod krščanskim imenom, in seveda vseh tistih, ki se na to ime sklicujejo, lahko res kaj zganilo. Od verodostojnosti vseh novih politikov in od njihovega sodelovanja za resnične družbene spremembe bo odvisen izid jesenskih volitev. Zato seveda vse povedano ne velja le za politike, ampak za slehernega izmed nas. Posebno pa to velja za vse, ki krojijo javno mnenje. Kajti tudi tu se je pokazalo, da v nedogled ni mogoče lagati. Svojo verodostojnost izpričujemo na vsakem koraku, še posebej, če se kakorkoli sklicujemo na krščansko ime. Tudi Bog v evropski ustavi ne bo pomenil nič, če ta Bog ne bo imel častilcev v Duhu in resnici.
JanezJuhant
El Čas počitnic / Poletna središča
Pestra ponudba za
Tudi v poletnih mesecih so naša društva in organizacije zelo dejavni. Otrokom in mladostnikom ponujajo zanimive izkušnje, ki so ali še bodo obogatile njihove počitnice.
Prvi so prišli na svoj račun športniki. ŠZ Sloga je namreč pod pokroviteljstvom ZSŠDija in Občine Repentabor izvedlo odbojkarski kamp (16/6-25/6) za otroke od 6. do 12. leta.
Slovenska prosveta je prejšnji teden (21/6-25/6) priredila Gledališko šolo za najmlajše (od 7. do 13. leta), ki se je zaključila s petkovo produkcijo. V teku jutranjih in popoldanskih delavnic je kar 32 otrok pod mentorstvom članic Radijskega odra (Matej ke Peterlin in Lučke Su-sič), sodelavk Jelke Bogateč (ples)
in Martine Feri (petje) postavilo na oder komedijo Žarka Petana Obtoženi volk v režiji znanega gledališčnika Janeza Starine.
V	Dijaškem domu v Trstu so profesorji Glasbene matice vodili glasbeno delavnico (21/6-25/6), da bi osnovnošolci doživeli svet glasbe na manj uraden način, kot ni mogoče v okviru šolskega programa. Končni rezultat preživelih dni je bila postavitev glasbene pravljice Prepir v gozdu, pri kateri so otroci nastopili v vlogah fantazijskih oseb, plesali in peli pa so ob glasbeni spremljavi manjše skupine sovrstnikov.
Minuli teden je grafični oblikovalec Leonardo Calvo vodil otroško delavnico "Ekspresija risanja in slikanja" (22/6-25/6) v organizaciji KUD Magnet, ta te-
Poletno središče / Srečanja 2004
Živahna razigranost, ustvarjalnost in sprostitev
Spolno paro radosti, veselja, lepih izkušenj in občutkov se nadaljujejo počitniški dopoldnevi v krasni prostranosti parka Zavoda sv. Družine v ulici don Bosco, ki so ga č. šolske sestre tudi letos za pet tednov prepustile Skupnosti družin Sončnica, da bi slednja, kot že nekaj let, podarila našim otrokom varno zavetje v prijetni družbi vrstnikov, prijaznih animatorjev (Ana Tu-rus, Julija Kramar, Danijel Olivo), pomočnic (Sara Terčič, Tanja Zorzut, Agata Pipan) in izkušenih voditeljev raznovrstnih delavnic. Kot nam je povedala Ana Turus, z Andrejem Fajtom odgovorna koordinatorka središča, se otroci (v glavnem osnovnošolci; drugi in tretji teden jih je bilo 60!) radi vključujejo v posamezne dejavnosti, vendar jih je treba vselej v začetku malce spodbujati in
Vesna Tomšič, na Goriškem v zadnjem času zelo aktivna gledališka mentorica in režiserka, je dva tedna uvajala v odkrivanje lepot, pa tudi naporov gledališke umetnosti male in velike obiskovalce poletnega središča Srečanja 2004. Prvi teden, od ponedeljka, 14., do petka, 18. junija, se je ukvarjala s skupino 22 gledaliških raziskovalcev iz četrtega in petega razreda osnovne šole ter prvega razreda srednje šole, od ponedeljka, 21., do petka, 25. junija, je zametke gledaliških skrivnosti posredovala triindvajsetim otrokom, ki so v minulem šolskem letu obiskovali drugi in tretji razred osnovne šole.
Si rade volje sprejela ta mentorski izziv, ki je bil menda prvi v tem okolju?
Ja res, letos sem se prvič po-bliže srečala z realnostjo tega središča in moram reči, da sem to nalogo z veseljem sprejela, čeprav je bilo letošnje leto z mnogimi gledališkimi dejavnostmi na šolah različnih stopenj kar zahtevno, a tudi polno zadoščenj.
Kako je potekalo delo v prvem tednu in v katerem prostoru ste se srečevali ?
Prvi teden sem imela skupino ",starejših" otrok. Vsak dan smo delali od devetih do enajstih kar precej intenzivno in
ustrezno motivirati. Za poletni oddih so se zbrali od vsepovsod, iz Gorice, Štandreža, Števerjana, Sovodenj in Doberdoba, zato pač morajo najprej premostiti nekakšno začetno nezaupnost, da se spoznajo, sprostijo in navežejo nove prijateljske stike. Za odpravljanje te nezaupljivosti je zelo učinkovita vsakodnevna skupinska igra v mešanih skupinah ali dvojicah, ki je lepo zabeležena na razglasni deski, na kateri so dobro vidne tudi druge tedenske pobude. Ko se pre-tržejo zaznavne "mreže" sramežljivosti med odnosi obiskovalcev središča, se jih poloti razigrana neugnanost in se rojevajo marsikatera trdna prijateljstva, še posebno opazna in neodtegljiva pri igrah v skupinah in dvojicah.
Tudi letos se, posebno fantki, najraje družijo pri športnih panogah. Nogomet, tenis, rugby
in namizni tenis, ki sta letošnja novost - teniško mizo so prinesli organizatorji iz sobice Pastoralnega središča pri sv. Ivanu -, nepogrešljivi "calcetto", zbi-vanje, pa tudi zastavica ter petelinček in še kaj so jim najdražji in najbolj priljubljeni. Deklice pa se pogosto zadržujejo pri gugalnicah, na katerih lahko zasanjajo, pri vrtiljakih in ustvarjalnih dejavnostih. Pri teh so v drugem tednu pokazale veliko vztrajnosti in domišljijskega zaleta, ko so iz mahovja, češarkov, cvetnih čaš in listov različnih rož, orehove lupine, slamic, detelje, peska, borovih iglic..., ki so jih nabrale v parku, izdelale barvit izrez idilične pokrajine. Podobno lepljenko, tokrat z živalsko tematiko, so pripravili iz časopisnih odrezkov. Iz odvrženih plastenk so se ob čarobnem dotiku čopičev prikazali barviti keglji, iz kartonaste škatle pa je
nastala smešna klovnova glava-tarča. Tudi češarki so se v risarskih rokah obarvali v pisano raznolikost barv. Odpadni material je tu v središču zelo dobrodošel in uporaben. Minuli četrtek so se otroci npr. zelo zagrizeno lotili izdelovanja padalc iz črnih vreč za smeti in velikih zmajev iz časopisov, drobnih deščic ter lepilnega traku. Prav lepo je bi-
lo	videti, kako so se zmaji v otroških rokah ob hitrem teku dvigali in razkazovali svoje veri-gaste repe.
Veliko fantazije so mali ustvarjalci pokazali tudi pri mimi-ranju in ugotavljanju poklicev, kar nekako sodi že v odrsko umetnost, v katero jih je po starostnih skupinah drugi in tretji teden uvajala gledališka mentorica Vesna Tomšič, o čemer lahko bralec podrobneje razbere iz pogovora z našo zagnano, ljubiteljsko ustvarjalko.
Če je sonce topleje pobožalo razgreta lička, se je marsikdo rad prepustil hladni vodi bazena, ki je tudi letos nameščen ob zidu Alojzijevišča. Take vročine, kot je razsajala lani, sicer ni, a v glavnem je tudi letos vreme kar naklonjeno mladim letoviščarjem, ki so se tudi že podali v Pevmski park in se tam preizkusili v raznih spretnostih, tudi v pletenju košaric iz trpotca.
Vsaj enkrat tedensko se po manjših skupinah s spremljevalci podajajo v delavnice združenja CISI in tam oblikujejo različne predmete iz lesa, pobliže pa se srečujejo in soočajo z realnostjo tistih mladih, ki so zaradi duševnih ali telesnih hib nekoliko različnih od njih, a imajo ogromno srce in nosijo v sebi veliko ljubezni in komaj čakajo, da jo komu namenijo. V petek, 18. junija, so z velikim veseljem obiskali sedež središča in
se tam zadržali v družbi naših otrok.
Po dveh tednih je gledališka muza zapustila Srečanja in v četrtem tednu prepustila prostor svoji sestri Terpsihori, ki bo z otroki zaplesala v modernih ritmih ob plesnem mojstru Franciju Vaupotiču. Plesni in scenografski prikaz bo publiki na voljo v petek, 2. julija. Vzporedno s plesno bo namreč, kot običajno, delovala ustvarjalno-scenska delavnica.
Peti, zadnji teden pa bo ves namenjen športu pod strokovnim vodstvom trenerjev. Združenje 01ympia bo pod pokroviteljstvom in ob finančni pomoči ZSŠDI imelo odbojkarski teden ali t.i. športni kamp. V ospredju bodo odbojka in vse njene veščine, zato naj mali športniki ne zamudijo te enkratne športne ponudbe. Za vpis je še čas!
Vesna Tomšič
Najosnovnejši pristopi h gledališki umetnosti
' '▼»
den pa so se otroci posvetili izdelovanju "Ročnih konstrukcij -origamov" (29/6-2/7).
Da spada "duhovni del življenja v naš vsakdan, podobno kot redno prehranjevanje in spanje" in ga lahko vključimo tudi v bolj razposajene počitniške trenutke, so prepričani pri Oratoriju 2004, ki ga vodi g. Tone Bedenčič. Rdeča nit, ki bo med seboj povezovala vse dejavnosti, bodo zato zgodbe o vrednotah, ki se jih bodo različne starostne skupine lotile z drugačnimi zrelostnimi prijemi. Poleg ustvarjalnih delavnic in enodnevnih oz. dvodnevnih izkušenj v naravnem okolju, kjer je najlažje odk-
riti "To, kar nas presega", bo predvsem v starejših skupinah veliko pozornosti posvečene raz-
govoru. Prvi so se v Marijanišču na Opčinah že zbrali višješolci (28/6-2/7). Drugi teden je na-
šolci (12/7-16/7).
Na Štadionu 1. maj je štar-tal športni kamp (28/6-30/7) za otroke od 3. do
10.	leta, ki ga prireja SŽ Bor. Za letnike '91, '92, '93 pa bo potekal poseben kamp (12/7-30/7) z naslovom "Spoznavajmo športe", v katerem se bodo udeleženci vsak dan preizkusili v drugi športni panogi.
AL
otroke
menjen dijakom nižjih srednjih šol (5/7-917). Nazadnje bodo prišli na vrsto še osnovno-
resno. Srečevali smo se v izredno lepi dvorani, primerni za tako delo, ki so nam jo sestre dale na razpolago. Naj izrabim priložnost in se sestram lepo zahvalim, da so nam jo prepustile za daljši čas, kar ni bilo prav enostavno zanje. Vemo namreč, da imajo v Zavodu tu-
di starejše gostje in morda smo bili včasih preglasni, zato se za morebitno nadlego opravičujem.
Kako si otroke u-vajala v gledališko dejavnost?
Najprej z disciplino, ker sem pri svojem delu zelo stroga. Gledališka dejavnost zahteva neki red; dajati pač moram navodila, zato potrebujem tišino in zbranost. Če otroci preslišijo napotke, ne morejo izvesti tega, kar sem si želela. Seveda sem delavnice prilagodila počitniškemu ozračju. Nikogar nisem silila, da bi moral kaj narediti. Če so hoteli, so sodelovali, drugače pa ne. No, nekatere sem tudi poslala iz dvorane, ker sem videla, da jim ni do gledališča. Vsak dan so lahko prišli pogledat, kaj se dogaja, a brez kakršnihkoli ob-
veznosti.
Je bilo delo z otroki težavno?
Obe skupini sta bili številni in zato ni bilo lahko delati. Sicer sem vsak dan prvo uro imela skupinske gledališke vaje, celo uro sem jih tako imela pod nadzorom. Drugo uro sem namenila improvizacijam po dvojicah ali po skupinah po pet. Izdelano so si morali izmenoma tudi ogledati; v tistih trenutkih so včasih nastale težave, ker publika ni vedno zmogla vztrajati.
Vsak dan smo izbrali eno temo za improvizacijo; ena od teh je bila glasba. Poslušati so mora-
li	npr. nekoliko bolj mračno skladbo, nakar so morali z mimiko prikazati, kaj so ob njej začutili. Pri tem so bili neverjetno tankočutni in iznajdljivi. Improvizacija je bila omejena na pet ali manj minut. Neverjetne stvari so pokazali. Fantastični so bili! Imeli smo tudi krajše enominutne improvizacije na temo, kje, kdo in kaj sem.
So bile vaje enake za obe skupini?
Ne. Mentorji some povprašali, če bi s starejšo skupino - ker so bili v njej tudi skavti - vadila smešnice, ker na taborih imajo pri uprizarjanju skečev velike težave. Zato sem dva dni vadila take smešne utrinke in s temi je skupina tudi nastopila pred publiko otrok v petek, 18. junija, ob koncu delavnice. Druga skupina mlajših otrok je zahtevala več iger in brezbe-sednih improvizacij. Ob koncu so le nekateri njeni obiskovalci želeli prikazati, kaj so se naučili, in sicer preproste vaje, ki smo jih obdelali med našimi uricami.
Kaj pa jezik?
Jezikovne vaje niso prišle še v poštev za take starostne skupine. Vsa pozornost se je namreč osredotočila na telo, na gib, mimiko, tudi obrazno, in gibanje v prostoru, kar je najvažnejše za začetek. Šele nato pridejo na vrsto vaje z besedo. Pomembno je najprej obvladovanje telesa in pravilen odnos
med soigralci, kar pa ni najlažje. Porabila sem mnogo časa, da so se otroci bolje spozna-
li	med sabo in začeli sodelovati.
Mislim, da sta pomen in ver-jetno eden izmed ciljev gledaliških delavnic ta, da spoznajo dramsko umetnost in da bi kot gledalci imeli drugačen pristop do gledaliških predstav, ki jim med šolskim letom nudi tudi Goriški vrtiljak.
To je brez dvoma eden od ciljev gledaliških delavnic. Treba je namreč vzgojiti ne samo igralce, ampak predvsem publiko. Ko gledajo soigralce, morajo biti tiho in ob koncu morajo zaploskati. Publika mora biti disciplinirana in spoštljiva do dela in truda, ki so ga igralci vložili v odrski prikaz. To je bila vsakdanja tema naše delavnice, ki sem jo z veseljem izpeljala. Sedaj pa si želim nekoliko počitka, ker me je delo med šolskim letom resnično utrudilo.
Iva Koršič