Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: |3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 sLo\)enslL. 1.500, $2.50) ter Proble-mata theologica de vita spiri-tuali laicorum et religiosorum, 1961 (L. 1.000, $1.70). praznika v emigraciji podžge k novemu delu za slovensko državo s pomnoženo vero, še posebej letos, ko smo dobili jasne dokaze, da je v domovini ideja svo bode živa, da se slovenstvo ne poda in da v domovini ideja slovenske države poganja globoke korenine. M.J.R. 550 letnica Ptujske Gore Kdo je ne pozna? Pisatelj Ks. Meško jo je ovekovečil v svojih spisih pod naslom: Romanje na Goro. Sredi Ptujskega polja kraljuje. Vidna daleč okrog. Tisoči in tisoči prihajajo leto za letom k Njej, ki si je izbrala ta lepi hrib za svoje bivališče. Sam sem poromal večkrat k Njej, prvikrat ob roki svoje, sedaj že pokojne matere. Neizbrin spomini.... Božja pot—začela se je pri Sveti Trojici v Slov. goricah. Pešačili smo. Ves dan od 8. zjutraj do okrog 5. ure popoldne. Mimo Sv. Bolfenka, ob podnožju Sv. Urbana, skozi Ptuj, do Sv. Lovrenca in od tam na grič k Materi na Gori. Polna cerkev, gneča vso noč, pri mašah in pri obhajilni mizi. Gneča ob darovanju voščenih votivnih ikipov. In pa "vižarji", ki so vodili taka romanja! Možje, ki so molili in med potjo tudi "pridigali", kako se naj vedemo kot romarji.... Re-s, lepi spomini! Koliko deset tiso-čev, ne, stotisočev je videla Mati, na "Črni gori", kakor kraj preprosta ljudstvo imenuje. Koliko solz, koliko uslišan-j. Sam svetniški Slomšek je poromal k njej. Letos so obhajali slovesno 550 letnico te znamenite božje poti. Krasna gotska cerkev, krasen veliki oltar Milostne Gospe okrog katerega drse ljudje po ko-letih ... Cerkev so pozidali -ptujsiki grofje in je zaščitena kot zgodovinski spomenik. 15 avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja je v cerkvi maševal ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, naslednji dan, v nedeljo pa mariboski škof dr. Maksimilijan Drječnik. tč. Štefan B. Roman Kot prvi kanadski laik, ki je bil imenovan za laika-auditorja sedanjega zasedanja vatikanskega cerkvenega zbora, je znana slovaška osebnost g. Štefan B. Roman, predsednik družbe Deni-son Mineš, ki proizvaja uran v Elliot Lakeu v Severnem Ontariju. Bil je eden vodilnih oseb pri -lanskoletni veličastni proslavi obletnice bratov Cirila in Metoda, ki so jo Slovaki priredili v Torontu. Ob tej priliki ga je pok. papež Janez XXIII. imenoval za viteza-poveljnika reda sv. Grego-rija. Družina Romanov se udejst-vuje v slovaški župniji Rojstva Marijinega v Torontu. Najstarejša hčerka obiskuje torontsko univerzo, mlajša pa Loretto Ab-bey, dočim so štirje sinovi še V farni šbli v Richmond Hillu. SNZ v Torontu mu je podelila častno članstvo obenem z dr. J. Kirschbaumom za proslavo 29. oktober v letu 1963. e Naši razgledi v Ljubljani so oh j a vili 19. septembra v prevodu članek (jilberta Mrtryja iz revije France Nouvelle (št. 984j64) o okrožnici Pavla VI. pod naslovom "Med umikom in razpravljanjem" ter podnaslovom "Pavel VI. je 6. avgusta 1964 objavil svojo prvo encikliko "Ecclesiam suam". Znašel se je v zagati med preteklostjo in prihodnostjo, ko si prizadeva uresničiti sen, da bi bil hkrati Pij XII. in Janez XXIII." ACADIAN ACAD1AN ACADIAN 5 let star Kanadski whisky 6 let star Kanadski whisky let star adski whisky Ka Pričevanja drugih: POLOM TITOVEGA ŽIVLJENJSKEGA DELA Globoke razpoke v jugoslovanski federaciji Pod tem naslovom je ugledni švicarski tednik "Die Weltwoche" prinesel članek svojega dopisnika iz Beograda, dr. Karla Rauha, v (katerem pravi: 'Ali se zdi poglavarju jugoslovanske Partije in države Josipu Brozu Titu, da njegovo, — kot je sam često poudari, "dejansko življenjsko delo", ne bo uspelo; da namreč napravi iz Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev, Bosancev in Makedoncev enotni državni narod "Jugoslovanov"? Medtem ko poskuša uradna partijska propaganda vzbuditi prepričanje, da so odnosi med jugoslovanskimi narodi po dvajsetletnem komunističnem režimu idilični, je vzbudilo stališče šefa hrvaške komunistične Partije, Vladimirja Bakariča, veliko pozornost to in onstran jugoslovanskih meja ter na lepem razgrnilo zastor pred ponovno nevarno vzplamtelimi narodnimi nasprot-stvi med jugoslovanskimi narodnostnimi skupinami. Hrvat Bakarič, ki velja kot e-den možnih Titovih naslednikov, je jasno in nedvoumno izjavil, da so med šestimi jugoslovanskimi republikami tako na političnem kot tudi na gospodarskem in kulturnem področju "osnovno različne težnje" Kakor se to že dalj časa dogaja v slovenskem in hrvaškem tisku, je Bakarič, poln bridkosti, pokazal na velike investicije v nerazviti južni Srbiji, v Črni gori in Makedoniji, katere morata nositi izključno visoko razviti republiki Slovenija in Hrvatska. Zagrebški partijski šef je. obsodil tudi izključitev Hrvatov pri važnih zunanjepolitičnih odločitvah Beograda. Kaj je na tem, da mora zdaj celo govornik Zveze komunistov Jugoslavije več ali manj odkrito priznati neuspeh komunistične narodnostne politike v večnarod-ni jugoslovanski državi, ki naj bi ve 7-1 d tri - t^dtBe—aposobrm«-,—premagati stoletja stara nasprotstva z "dialektično sintezo komunizma"? Poleg zgodovinske zahodno-vzhodne kulturne razlike, ki je tudi "železni objem komunizma" ne more izbrisati od danes do jutri, so zedaj pač v prvi vrsti gospodarski vzroki, ki so ponovno vzbudili stara nasprotstva med šestimi jugoslovanskimi narodnostmi. V obeh industrijsko in gospodarsko najbolj razvitih jugoslovanskih republikah Hrvatski in Sloveniji, na severu države, je bil lani narodni dohodek na prebivalca tri do petkrat večji kot v južnih republikah Srbiji, črni gori in Makedoniji. Prek beograjskega proračuna podvzeta "izravnava" med "bogatimi" in republikami Severa in "revnimi" republikami Juga, nerazvitih sicer ni zadovoljila, a je na drugi strani vznejevoljila razvite republike. To "goljufanje za sadove lastnega dela" ni vzbudilo hude krvi samo med prebivalstvom Slovenije in Hrvatske, temveč je vodilo do hudih razprav med partijskimi voditelji. Toda Slovenci in Hrvatje ne požirajo z grenkobo samo te "razvojne pomoči" v okviru lastnih državnih meja. Gospodarstvo teh dežel mora tudi nositi levji delež bremen, nastalih zaradi Titovih, iz zunanjepolitičnih propagandnih vzrokov, zares široko deljenih podpor tistim nerazvitim državam Afrike in latinske Amerike, ki pripadajo beograjskemu "klubu neangažira-nih." Na zaostritev spora kažejo vse od leta 1961. redno se ponavljajoči Titovi pozivi glede narodnostnega vprašanja. Še konec februarja je ostro obračunal z onimi "lokalpatrioti", ki zahtevajo za posamezne republike "lastno vojsko, lastni denar "in celo lastno zunanjo politiko". Da se nosilci teh idej ne najdejo samo med literati in drugimi inteligentnimi krogi, ampak celo v samih vrstah komunistične stranke, naj bi dokazovalo, da so tudi v sami partiji integralistične težnje zavirane po separatističnih tendencah. 'S tem v zvezi je za "politične razlike" v Jugoslaviji tudi prav poučen rezultat raziskavanja o problemu "Marksizem in akademska mladina", ki ga je izvedel beograjski Inštitut za družbene vede: v nerazviti Bosni-Hercego-vini se je izjavilo 70% študentov za marksiste. V Srbiji in Makedoniji je delež marksističnih študentov zdrknil na 64%, dočirn se na Hrvatskem priznava še 50% študentov in v severni Sloveniji celo samo 43% študentov k marksizmu. Ne glede na to, kako trudna in boleča je bila v drugih državah pot k narodni edinosti: v Jugoslaviji ni mogle niti trdo nasilje -dveh diktatur, monarhistično-srbske in internacionalno-komu-nistične, pripeljati do tega, da bi se izravnala nasprotja med južno-slovanskimi bratskimi narodi. Titov poskus, da bi z izravnavo ostrih gospodarski razlik premostil večslojna nasprostva med njimi, je očitno vodil v novo poglobitev teh razlik.' # V angleškem prevodu so izšle pesmi Alojza Gradnika: Alois Gradnik, Selected Poems. Uvod je napisal Janko Lavrin. Založila je prevod (48 strani) založba Calder v Londonu, tiskal pa Celjski tisk v Celju. # Slovaki so dobili prevod Prešerna. Vitazoslav Hečko je prevedel znaten del Prešernovih pesmi (154 strani), ki jih je izdala slovaška založba lepe književnosti v Bratislavi kot 8. zvezek zbirke "Poeziia" pod naslovom "Struny lasky" (Strune ljubezni). # Dr. Rudolf Trofenik bo založil v Nemčiji knjigo: Mirko Rupel, Primus Trubar. Leben und Werk des slovvenischen Reforma-tors. Detusehe Fassung von Bal-duin Saria. Če bo dovolj naročnikov, bo založil tudi ponatis Dalmatinove Biblije. DVOJE POMEMBNIH PRIREDITEV V CHICAGU i. V nedeljo 4. oktobra je bil prav pomemben dan za slovansko or-lovstvo in katoliškega Sokola. Blagoslovljena je bila zastava slovanske orlovske zveze in sicer v cerkvi sv. Cirila in Metoda na 5000 S. Hermitage Avenue. Slovesnost se je pričela ob ob 2. popoldne. Zastavo in trakove sta blagoslovila preč. g. Vladimir Tarasevic in Dimitrij Kovalčik, oba OSB in sicer po obredu in .v jeziku, ki je v rabi pri slovanskih narodih. Po bla-boslovitvi se je uvrstil sprevod v cerkveno dvorano. Zastavo je nosila botrica gospa Gizela Ho-zianeva. V dvorani, ki je bila polna, se je razvil prisrčen spored razvitja zastave. Najprvo je spregovoril ing. Vladimir Richter, predsednik Zveze Slovanskega Orlovstva in katoliškega sokolstva. V nagovoru se je dotaknil tudi slovenske orlovske organizacije in njenega duhovnega ustanovitelja dr. 'Ev. Kreka. Omenil je tesno sodelovanje z slovensko orlovsko Zvezo in Češko-slovaškim Orlom ter nastopi slovenskih Orlov v Brnu in Pragi. Pozdravil je številne zastopnike slovenskega orlovstva, med njimi dr. Miha Kreka, Janeza Varška, prof. Janeza Severja iz Celevelanda ter zastopnike drugih slovanskih narodov in organizacij. Ves spored je spretno vodil Slovenec dr. Ludvik Leskovar. Slovesnost razvitja zastave, ki je umetniško delo in v katere na- gram in vse najboljše za duhovno in narodno rast naroda. Slovence so v orlovskem kroji! zastopali: dr. Stanko Mašič, ki je podpredsednik Zveze, ing. Jože Rus, ki je zastavonaša nove zastave, Mirko Geratič, gospa Gizela Hozian, botrica zastave in gospa Krampačeva. II. Nedelja 11. oktobra je bil zopet izreden dan za slovensko naselbina v Chicagu in za Slovence v bližnji in dalnji okolici. Go-verner Kerner je proglasil nedeljo 11. oktobra za Slovenski Dan v priznanje zaslug, ki so jih stekli slovenski naseljenci tekom časa za Chicago. Slovenski Radijski Klub, ki ga že 14. leto vodita dr. Ludvik Leskovar in njegova žena Corrine, je pripravil za to priliko prav lepo slovesnost z bogatim pro- venščini odlok governerja O. gramom v Sokol Havliček Hali na Lovvndale ulici. Kakor vedno vsa zadnja 'leta, je bil tudi ta dan prav slovesen dogodek za Slovence in v portos slovenski naselbini. Dvorana je bila polna prav tako tudi galerija. Pri pozdravu ameriške" in slovenske zastave so sodelovali letos prvič zastopniki Češkoslovaškega Orla in Slovenski Orli. V krojih so bili na doru za Češkoslovaškega Orla Ing VI. Richter, od Slovencev pa Stanko Mašič, Ing. Jože Rus in Mirko Geratič. Za mnoge Slovence, bivše Orla je bil to pomemben gododek. Bogati program, ki ga je spretno vodil predsednik SARC dr. Ludvik Leskovar, je bi! izredno pester. Nemogoče se je spuščati v podrobnosti. Ni prostora. Navedemo naj le glavne točke: Gdč. Milica Medvedova je prebrala v angleščini in nato v slo- Kernerja o Slovenskem dnevu. Sledile so pevske točke Mladinskega zbora fare sv. Štefana pod vodsteom p. Vendelina, nastop moškega zbora France Prešeren, ki ga vodi prof. Frank Kubina, prisrčna in navdušeno pozdravljena sta bila nastopa Marije Fišinger in operne pevke Gloria Lind, ki je navdušeno povedala, da je njena mati Slovenka, rojena v Borovnici. Obe pevki sta občinstvo navdušili. Morali sta dodati še k določenim pevskim točkam. Ni treba posebej omenjati, da so veliko doprinesli plesalci SARC. Sami mladi fantje in dekleta. Vidimo vedno nekaj novih obrazov. Dobro znamenje! Novi ljudje stopajo na mesta onih, ki so odšli v "zakonski jarem". Prav lep je bil nastop pod naslovom Sloveh-jarn Hootenanny. Nekaj, kar nas (Dalje na četr'.i .strani 4. stolpec spodaj.) G. GEORGE BEN, kandidat za kontrolorja pri občinskih volitvah v Torontu. Slovenskim volilcem v metropoli kandidata, ki je slovaškega rodu, toplo priporočamo. BSSiŽlKI-- CANADA v v V V stavek so bili vloženi dragoceni spominki, je bila izredno prisrčna. Predsednik Zveze ing. V. Richter je po razvitju zastave .j izročil zastavo v varstvo Slovencu ing. Jožetu Rusu. Ta je slo-vesko obljubil, da bo zastavo čuval in jo branil. Botrica zastave gospa Gizela Hozianova, poznana slovenska kulturna delavka v Chicagu je imela v resnici prisrčen nagovor. Povedala je, da je bila Orlica v Žižkih v Prekmunju. V Ljubljani ob orlovski manifestaciji je videla, da njen odsek še nima zastave. Pozneje se je odlčila, da gre v Ameriko in z denarjem, ki ga bo zaslužila, kupi zastavo odseku Orlov in Orlic v Žižkih, Prek-murje. Toda diktatura Kralja Aleksandr I. je to preprečila Slovenski Orel je bil razpuščen in orlovska mladina ni hotela v kraljevskega Sokola. Čudno naključje, morda božja previdnost sama ji je sedaj dala priliko, da botruje zastavi Slovanskega Orla in katoliškega Sokolstva. Poližila je znaten prispevek za novo zastavo. Vsi smo bili v resnici ganjeni. Sledili so pozdravi zastopnikov različnih orlovskih organizacij in članov kat. poljskega Sokola. Vsi so naglasih dejstvo, da se ta proslava vrši v znamenju 1100 obletnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med slovanske narode. Prav iskren in globok je bil pozdrav zastopnika Slovencev, ki jih je bilo izredno veliko, dr. Miha Kreka. Z orlovskim pozdravom Bog živi je pričel in nato razvil globoko misel, da ta slovenski orlovski pozdrav vsebuje prav vse. Ves pro- ■ Zelo je važno da se čimpreje in čim bolje naučite jezika, ki se govori v deželi v kateri ste se odločili da živite — to je angleščino ali francoščino. Ta cilj je življenske važnost za vaš uspeh in srečo v Kanadi. . .. v • — Z znanjem angleškega ali francoskega jezika vam bo veliko lažje pridobiti prijateljstva, urejevati vaše zadeve v trgovinah in uradih in iskoristiti prednosti, ki so vam na razpolago kot članu vaše družbe. — če znate angleši ali francoski jezik bodo vaše sposobnosti in izkusta veliko večje vrednosti vašemu delodajaclu — — napredovanja v raznih vrstah služb v veliki meri odvisi od tega kako gladko znate govoriti, čitati in pisati v angleškem ali francoskem jeziku — — če imate dobro znanje angleščine ali francoščine, vam bo veliko lažje iskoristiti razne tehnične tečaje za izboljšanje vaše poslovne sposobnosti — — morate imeti zadostno znanje angleškega ali francoskega jezika če hočete postati Kanadski državljan. Večerni tečaji za angleški ali francoski jezik so vam na razpolago v večini mest. Za informacije o teh tečajih se obornite na ravnatelja šole v vašem kraju, na najbližjega zastopnika za državljanstvo in vseljenje (Citizenship or Immigra-tion Officer), na vašega duhovnika ali pa na ta časopis. Zakaj se nebi vpisali še danes? Rene Tremblay Minister of Citizenship and Immigration A za ACADIAN BRIDGETOWN, NOVA SCOTIA prvi na listi (za pivce, ki vedo, kaj je dobro) Tajnost ACADIANOVE mehkobe in okus, ki zadovoljuje, ležita skrita v zgodovinski dolini Annapolis v Novi Škotski. Tukaj, na bogatih podočjih doline raste zrnje, ki je zelo dobre vrste.,., ter ga hvalijo mojstri križanja. Cista in prozorna voda, ki izvira iz globokih podzemskih studencev .... sveža in leden mrzla. Pivci whiskeya, ki vedo (in pivci brinjevca tudi), vedno vprašajo po ACADIANU. Poštavite ACADIANA še danes na prvo mesto na vaši listi. ACADIAN DISTILLERS Toronto 0 Sofoklejev: Kralj Oidip bo 29. novembra 1964 ob 5. pop. v Slov. Cerkv. dvorani na Manning Ave. Igralci "Slovenskega gledališča' vas vabimo na to starogrško klasično igro. S to vprizoritvijo nastopamo deseto obletnico gledališkega ustvarjanja v Torontu. Upamo, da nam bo dano vpri-zoviti v tej sezoni še: Cronin: In Jupiter se smeje Goldoni Krčmarica Gogolj: Ženitev Mrak: Proces ali Eliotov: Umor v katedrali Točne datume vprizoritev vam bomo sproti sporočali. Obiskujte predstave "Slovenskega gledališča". • Na občnem zboru "Kanadske Federacije Etničnega Tiska", ki je bil od 22. do 25. oktobra v Torontou je bil pri volitvah v glavni odbor za naslednši dve leti za enega direktorjev izbran delegat našega lista g.V.*Mauko, predsednik je postal G. Dojak (Čeh) iz VVinnipega, I podpredsednik je (Poljak) g. F. Glogowski. Med direktorji je tudi častni član SNZ (Slovak) Dr. J. Kirschbaum. Na programu so kot govorniki nastopili Ont. pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo, (kateremu je bilo podeljeno častno članstvo v torontskem klubu,) g. J. Yaremko MPP, Q.C., kot zastopnik ontarijskega premiera g. J. Robartsa, zvezni minister za vseljevanje in državljanstvo, g. Rene Tramblay (MP)., minister Sharp (M.P.) ter zastopniki in tajniki drugih ministrov. Organiziran je bil tudi panel razgovor z ministri in seja z komisijo za dvojezičnost in dvojno kulturo. Občni zbor je bil zaklučen z izletom v Niagaro. • Nove orgle v slovenski cerkvi. — Župnijska cerkev Brezmadežne v Nevv Torontu si je oskrbela v preteklih mesecih orgle. 26. septembra zvečer je bila njih slovesna blagoslovitev, združena s koncertom. Orgle je blagoslovil č.g. Armstrong, pevovodja St. Mic-hael's Cathedral Choir School v Torontu. Orgelski koncert je izvajal g. Brian Rae, organist toront-ske stolnice; pevski del koncerta pa so izvajali: cerkveni pevski zbor Brezmadežne pod vodstvom č.g. Fr. Sodje in solista g. Miro Mesesnsl in g. Blaž Potočnik. Koncerta se je udeležilo lepo število Slovencev iz Toronta. 0 Vprizoritev Bavbavčkov. — V soboto 31. oktobra je slovenska šola Marije Pomagaj vpri-zorila pravljično igro s petjem Bavbavčki. Ta mladinska igra je najnovejšega datuma in je dočakala svojo krstno predstavo prav med nami v Torontu. Igro so ponovili še v nedeljo popoldne. Bavbavčki so delo Mirjam Tozonove in skladatelja Matije Tomca. Igra — trajala je nad dve uri — je zahtevna za režiserja, scenografa, glasbenega direktorja in za igralce ter pevce. Režijo in sceno je imel v rokah g. Vilko Cekuta. Glavna skrb ter priprava pevcev in igralcev pa je slonela na ramah č.g. Toneta Zrneca, ravnatelja šole. Glasbeni del je izvajala na klavir ga. Božena Naugh-ton. Kdor je igro gledal, je z občudovanjem zrl našo slovensko mladino na odru in bil hrkati iskreno vesel. Otroci so peli in nostopali z dovršenostjo in pogumom,vsaka njihove beseda, kretnja ali stopinja je bila stopro-centno gotova. Naj izrazimo tu zahvalo ravnatelju in učiteljstvu, ki uvaja slovenske otroke v umetnost odra. žegna na skuphi življenjski poti od začetka pa prav do zadnjega diha! • 40 urna evharistična pobož-nost je bila 4, 5, in 6. oktobra. Vodil jo je dr. Jože Gole, profesor na Sacred Heart Seminary, Milvvaukee. • Člani Save — naši slovenski dijaki — so imeli svoj sestanek v Evvanstonu. Predaval je preč. g. dr. P. Krajnik. • Macedonci so proslavili v nedeljo 11. oktobra na banketu spomin padlih borcev za svobodo Macedonije. Glavni govornik je bil urednik Macedonian Tribune Borislag Ivanoff. Prireditev je bila v Ambasador Hali. o "This is Slovenia". Kaj bi kupili za Božič in kaj bi dali za spomin za rojstni dan? Naročite lepo knjigo "This is Slovenia". Prav lepa iknjiga z premnogimi slikami iz Slovenije. Zadnji čas je, da jo dobite. Bo kmalu pošla. Pišite po njo na: Mirko Geratič, 2737 W. 16 St. Chicago 60608, 111. Cena broširani tknjigi $3.00. • 60 letnica blagoslovitve temeljnega kamna, cerkve Sv. Štefana. V ta spomin bo cerkveni pevski zbor fare Sv. Štefana priredila spominski koncert v nedeljo 29. novembra ob 3. popoldne v farni dvorani. 60 letnica blagoslovitve temeljnega kamna je tako velik zgodovinski dogodek za Slovence v Chicagu, da je prav, da prav vsak Slovenec, stari ali novi naseljenec, pride na ta koncert. Pokažimo hvaležnost pijonirjem, ki so ne oziraje se na težave, pomagali gradili bivališče živemu Bogu v presv. Evharistiji med Slovenci. Hiše z 2—3—4 spalnicami v najem. Cenejše kot stanovanja. Vključujoče brezplačno parkan: je. Gradbenik kosi travo, čisti sneg in oskrbuje hiše. Krasna okolica, na vzhodu Toronta, nasproti vode, Državne, privatne in srednje šole. Privatna obala. Od $99.50 na mesec naprej. Kličite gradbenika po telefonu na 366—i 115._ V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika ln notarja. Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715 mesta Clevelanda Ralph Locher. 0 20 letnica katastrofe. 24. oktobra je minilo dvajset /et, kar je slovensko naselbino na St. Clairju zadela grozna nesreča, ki jo je povzročila eksplozija plinskih tankov družbe East Ohio Gas Co. Zgorelo je veliko hiš na šestdeseti in enainšestdeseti cesti. Bilo je preko sto mrtvih in preko dvesto ranjenih. Škodo so ocenili nad deset milijonov dolarjev. Za obnovo razrušenega dela neselbine se je veliko trudil pokojni Anton Grdina. 0 "Kovačev študent". V nedeljo popoldan 25. oktobra je podal cerkveni pevski zbor "Ilirija" pri fari Marije Vnebov-zete v tamkajšnji dvorani pevsko igro "Kovačev študent". • 70 letnica KSKJ V nedeljo 25. oktobra se je vršila proslava sedemdesetletnice Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, bratske podporne organizacije. Dopoldne se je vršila zahvalna sv. maša pri sv. Lovrencu, popoldan pa banket s sporedom v narodnem domu na osemdeseti cesti. POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd. vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte! CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |N NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. _ EMpire 4-4004 "ILIRIZEM" ALI MALOMARNOST CLEVELAND • "Veseli Slovenci". Orkester "Veseli Slovenci", ki ga vodi g. Dušan Maršič, je v soboto 3. oktobra nastopil na velikem tradicionalnem vinskem festivalu, ki se vrši vsako leto v IPut-in4Bay pri Sanduskyju ob jezeru Erie zapadno od Clevelanda. 0 Vinske trgatve. V soboto 3. oktobra zvečer se je vršila vinska trgatev v Slovenskem domu na Holmes Avenue, v nedeljo popoldan 4. oktobra pa na Slovenski pristavi. 0 Koncert Glasbene Matice V nedeljo popoldan 4. oktobra je priredila Glasbena Matica koncert v farni dvorani pri Mariji pomočnici na Neff Road. 0 Družabni večer DSPB Tabor. DSPB Tabor v Clevelandu je pripravilo v soboto zvečer 10. oktobra lep družaben večer s kolinami, godbo in plesom, ki so se ga udeležili člani in prijatelji v velikem številu in je prinesel sedemsto dolarjev v invalidski sklad zveze. 0 Smuška skakalnica na pristavi Delo na smuški skakalnici na Slovenski pristavi, ki jo gradi skupina slovenskih fantov iz Clevelanda in ki bo največja smuška skakalnica v Ohiou, lepo napreduje. Dobiček nedeljskega popoldneva na pristavi 11. oktobra je šel za stroške gradnje skakalnice. 0 Radijski večer. Slovenska radijska oddaja "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" je proslavila enajstlefnico svojih oddaj z "Radijskim večerom" v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v soboto 17. oktobra. Zabavnemu sporedu, pri katerem so sodelovali gospodje Milan Pav lovčič, Rado Menart, Pavle Borštnik, "Veseli Slovenci", pevci Edi Kenik, June Priče in Cecilija Va-lenčič ter plesna skupina "Kres", Obisk in razpolo- Kdor le količkaj bere razne časopise in revije, ki izhajajo v zamejstvu, mora pripoznati, da je jezik iteh publikacij zelo nečist. Opaža se zelo "velik vpliv" srbo — hrvaščine; odnosno si pisci teh časopisov in publikacij iz malomarnosti "izposojajo" razne besede iz srbo — hrvaščine. Kaj takega seveda ne bi bilo treba delati, ker imamo mi svoje 'lepe domače izraze za take "izposojenke". Tu ne gre za neke "teške" znanstvene pojme (bizantinci takih izrazov tako in tako nimajo.) Gre se za navadne besede iz vsakdanjega življenja in politike. Naj navedem par takih "dišečih" cvetk: "Došla" je vest. "Pokret"..., "Granica".... "Deca".... "Nezavisna" "V Početku" "Vojska "Potrošila" Tu sem navedel samo malo število besed, ki sem jih našel po naših časopisih in revijah v zamejstvu. Ni čuda, da je rekel neki profesor v Ljubljani, da je slovenščina danes eden najbolj nečistih slovanskih jezikov. Po čigavi krivdi? Največ smo krivi mi sami, ker ne čislamo dovolj naših narodnih svetinj. Po drugi strani pa so krivi tega naši zatiralci, ki imajo namen uničiti slovenski narod in slovenski jezik. Zanimivo je, da Hrvatje in Srbi niso "padli" pod vpliv slovenščine; kaj takega še nisem zasledil ne v emigraciji in ne v Jugoslaviji. Želeti, bi bilo, da naši pisci v emigraciji v bodoče malo bolj pazijo. Vsaj v svobodnem svetu, ko živimo brez kakega pritiska od "zgoraj", bi lahko pisali lepo čisto slovenščino, pa naj si bo to čisto navaden časopis ali revija ali leposlovna knjiga. — Karantanec "Zakaj naj gradim moj dom lo zimo!" Tu je eden dober vzrok! v denarju Vi dobiti $500.— v gotovini Da pomaga kanadski gredbeni industriji v zimskih mesecih, zvezna vlada spet nudi plačilo $500.— v gotovini vsem, iki grade ali kupijo pozimi zgrajene domove za lastno uporabo. Kaj je pozimi zgrajeni dom? Pozimi zgrajem dom po tem načrtu je tak ki še ni zgrajen preko tramov pritličja pred 15. novembrom* in je dokončno dogotovljen do 31. marca 1965. Kako se morate ravnati? Preprosto. Dobite si vp-rašalno polo ("Application for Certification form") od delovnega urada ali Central Mortgage and Housing Corporation urada, izpolnite jo in oapošlijite v najbližji CMHC urad. Če želite, vaš stavbenik to lahko uredi za vas. Popolne informacije o programu so. prikl jučene vprašalni poli. Odločite se sedaj Obiščite vašega stavbenika in uredite z njim vse tako, da bo vaš dom zgrajen pozimi. Pomagajte si sami do $500.— v gotovini in pomagajte istočasno kanadski gradbeni industrij, da bo produktivna Skozi vso zimo. Lansko zimo je bilo več kot 28.000 domov postavljenih po tem načrtu. STORITE SEDAJ! Naj bo vaš dom zgrajen pozimi! Objavljeno po nalogu g. Allan J. MacEeachen, ministra za delo, Kanada. W B-1-65A Njim iskrene čestitke, ker so se lotili tako zahtevnega dela in ga j je sledil ples. na odru uresničili z veliko na- ženje sta bila odlična tančnostjo in s premnogimi posrečenimi podrobnostmi. Predvsem pa naše čestitke mladim slovenskim pevskim in igralskim talentom! Chicago • Poroki. Poročili so se Dušan Skamperle in Marget Scentesi ter Pavel Lenassi in Ana Premrl. Mnogo sreče in obilico božjega 0 Spominska maša. V nedeljo 18. oktobra se je ob osmih zjutraj darovala v cerkvi sv. Vida spominska maša ob prvi obletnici smrti pokojnega msgr. Matije škerbca. 0 45 letnica Slovenskega doma. V nedeljo 18. oktobra se je vršila proslava petinštirideset — letnice Slovenskega doma na Holmes Avenue. Slavnostnega banketa se je udeležil tudi župan NOVICE 0 Tito se je na svojem nedavnem potovanju iz Ljubljane v Zagreb ustavil v Pleterjah in si ogledal znameniti kartuzijanski samostan in staro gotsko cerkev. 0 V Trstu je na drugem koncertu simfoničnega orkestra sodelovala slovenska pianistka Dubravka Tomšič iz Ljubljane. Izvajale je skladbe čajkovskega, Musogorskega in Sibelija. 0 20. oktobra je umrl v 90 em letu starosti 31. predsednik ZDA Herbert C. Hoover. Kot osemleten je bil revna sirota, s štiridesetimi leti pa svetovno znani inženir in milijoner. Predno je postal predsednik, je vodil mnogo humanitarnih progamov med vojno in po vojni. L. 1928 je z lahkoto zmagal nad prvim katoličanom, ki si je drznil kandidirati za predsednika ZDA Alfredom Smithom, toda pri naslednjih volitvah je zmagal Franklin D. Roo-sevelt. Pozneje je vodil več komisij, med njimi komisijo za reorganizacijo državne uprave. 0 Po 12. letih so na letošnji olimpiadi v Tokiju atleti ZDA osvojili več medalj kot sovjetski. Zmagali so celo v vztrajnostnih športih — v teku na 5.000 m in 10.000 m. V plavanju so postavili 10 novih svetovnih rekordov. 0 Knjižna založba J. Wiley v ZDA pripravlja izdajo slovenskega akademika dr. J. Plemlja o Riemanovih in Kleinovih problemih. MNOGO TUJIH TURISTOV V SLOVENIJI. V juliju je Slove nijo obiskalo 81.000 inozemskih turistov, ki so dali ,250.000 prenočitev, to pomeni 24 odst. več kakor v lanskem juliju. Največ je bilo Avstrijcev fclede na pre- nočitve (62.250 ozirioma 16 odst. več kakor lani). Nočitve gostov iz Zahodne Nemčije so se povečale za 14 odst. na 56.300, iz Nizozemske za 53 odst. no 29.000 iz Italije za 25 odst., na 21.060, iz Velike Britanije za 68 odst. na 17.170. iz švedske za 125 odst. na 14.325, iz Francije za 14 odst. na 11.280, iz Belgije pa za 48 odst. na 8.330. Švicarjev je bilo letos manj, število nočitev se je znižalo za 31 odst. na 7250; Američanov za 4 odst. manj, in sicer je bilo 5500 njihovih nočitev Gostje iz Češkoslovaške so v juliju dali 4-krat več nočitev kakor lani, vsega 4230. Slovenski predavatelj na kriminološki konferenci 26. septembra t.l. je bila v Clevelandu skupna konferenca sociologov, pshihologov in krimi-nologov iz VVestern Reserve Uni-versity, Čase Institute of Techno-logy in Cleveland Board of Edu-cation. Strokovnjaki so razpravljali o delu in, metodah za STALNO GLEJTE V BODOČNOST MLADOST IZKUŠENOST STALNOST BIL;L ARCHER Bili Archer je kot .sposoben in močan govornik napravil velike doprinose ža časa njegoveja dela v mestnem svetu. Dajal je odlično in podrobno delo v odboru ter je razvil močno osnovo za pozitivne akcije za dobrobit torontskih državljanov. Njegovo močno vodstvo in volja služiti dajeta željo za ponovno izvolitev 7. decembra ! ZA STALNO IN MOČNO VODSTVO GLASUJTE NA TA NAČIN X ARCHER, WILLIAM L. PONEDELJEK, 7. DECEMBER ZA KAVO, ČAJ IN OLJA NI VEČ CARINE in se po najnovejših carinskih odredbah lahko sedaj pošilja iste v neomejeni količini. 1_____. i. I1E tli IS 7oi,ni it 144 Zavoj št. 113 $5.90 2 kg. kave Minas Zavoj št. 1« $6.40 2 kg. kave Minas 1 kg sladkorja Zavo^št7T36 $11.25 4 kg kave Minas Vi kg. riža Zavoj št. 121 $7.30 3 Ibs. kave Santos 3 lbs. riža Carolin; 3 lbs. sladkorja kocke 1 lb. kakao Holand Zavoj št. 135 $11.15 5 Ibs. kave Santos 5 lbs. riža Carolina 5 lbs. sladkorja kocke 5 lbs. testenine Zavoj št. 126 $12.90 3 kg kave 3 kg. sladkorja 3 kg riža. Zavoj št. 137 $12.90 4 kg kave Santos Vi kg riža Carolina Zavoj št. 132 $14.30 4 kg kave Santos 0 30 kg čaja Ceylon 0.20 k. popra Zavoj št. 155 $21.80 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. testenine 5 lbs. kave 51bs. bakalara Zavoj št. 144 $18.85 5 kg kave 3 kg riža Vi kg popra Vz kg čaja Ceylon Zavoj št. 158 $20.90 10 lbs. kave 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. testenine Zavoj št. 157 $24.00 10 lbs.kave 10 lbs. riža 10 lbs. sladkorja 10 lbs. masti Zavoj št. 138 $26.20 10 kg kave Minas 2 kg. riža Zavoj št. 139 $30.40 10 kg kave Santos 2 kg riža Carolina Zavoj št. 143 $33.30 20 lbs. kave 20 lbs. riža 20 lbs. sladkorja Zavoj št. 160 $19.50 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 6 lbs. kave 1 lb. čaja Ceylon Vi lb. popra , - V zgornjih paketih ni nobene carine na kavo, kakao, caj »n olje *er garantiramo, da prejemniku ne bo treba plačat. nobene carine. ___ ___________________ __________________ 100 lbs. najfinejštTbele moke — do prejemnika ..... $13.25 37 fts. (pločevinasta posoda) najfinejše svinske masti — do prejemnika .................................. . ... . ....Jf Zgoraj^a\^d^e^^me~s(wa~kanadske dolarje. Če vplačate v USA dalarjih, odštejte od cene 8°/o. __ 7ahteiva ite moi najnovejši cenik za življenske potreb-ščfnehtekakJor tudi za tehnike predmete: radio, ^ aparate, hladilnike, dvokolesa, šivalne stroje Singer , vse vrste motorjev za čolne itd. a_IIM,, CENTRAL H0MELAND AGENCY Milan Mike Lendič 481 College St. — Toronto 4, Ont., Canada Tel. WA. 1—6016_ OPOMIN O VAŠEM ONTARIJSKEM BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU 19-ti ROJSTNI DAN? / OSTANI ZAVAROVAN! Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej ce. hočete odbrzati zavarovanje. Prijavnice dobite.v bolnicah, bankah in zavarovalnem uradu (CommiSsion oflices). ZAMENJATO DELO? OSTANI ZAVAROVAN! Ako izpremenite delo, ravnajte se po navodilih, ki so tiskana na vasi, listini vplačil ("Certificate of pavment, form 104), katero vam mora vaša skupina i/staviti. SE BOSTE POROČILO? OSTANI ZVAROVAN! Če se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki ikri je mozaženoi^eodvs te odvisne. Pove te vaši skupini. ALI, ce vplačujete ui r^ktno! sporočite zavarovalnici (Commission)_ ONTARIO ONTARIO H0SP1TAL SERVICES COMMISSION 2195 YONGE STREET, TORONTO 7, ONTARIO Vedno imej pri roki tvojo bolniško zavarovalno izkaznico konstruktivni razvoj mladine in za preprečitev mladostnega zlo-činštva. Na konferenci je imel kar dvoje predavanj tudi slovenski rojak, sociolog dr. Edi Gobec. Dopoldne je opisal delo in metode organizacij in ustanov v ogroženih mestnih predelih, v popoldanskem predavanju pa je analiziral vpliv družine na nazvoj otrok ter je na podlagi socioloških in psiholoških študij nakazal činitelje, ki vodijo v pozitivni ali v negativni razvoj. Predavanj so se poleg strokovnjakov udeležili tudi zastopniki številnih vzgojnih ustanov in mladinskih organizacij. RAZMAH NAŠE MISLI IN AKCIJE V Muenchenu je z avgustom začel izhajati list "Slovenska svoboda", ki je svoje poslanstvo začrtal z uvodnikom pod naslovom "Resnica in pogum". V njem pravi med drugim: "Slovenska svoboda" stopa s to prvo številko v javnost kot nosilka ideje neodvisne slovenske države in kot glasilo iskreno demokratičnih in naprednih struj v slovenskem narodu. Bila je potrebna. "Slovenska svoboda" želi postati zbirališče in idejno glasilo vseh poštenih, demokratičnih in domoljubnih Slovencev, ki so se odpovedali političnim mitom in oportunizmu ter so odločeni prispevati po svojih močeh k temu, da bo tudi slovenski narod končno zaživel svobodno in neodvisno življenje. Slovenski politični in informativni tisk v domovini je že ves čas od leta 1945 popolnoma podrejen totalitarni titovski diktaturi in ji monotono prepeva hvalnice ter uganja "osebni kult" diktatorja; le v revijah se tu pa tam zabliska kaka svobodnejša misel, zato pa so jih že več zatrli in nekaj mlajših piscev, ki so preveč verjeli v iskrenost režimskih fraz o svobodi in demokraciji, se je znašlo v ječi. V zamejstvu, med slovenskima manjšinama v Avstriji in Italiji, izhaja sicer lepo število listov, vendar kažejo po večini do jugoslovanskega režima, ki gnjavi slovenski narod, celo hujši oportunizem kot tisk v Sloveniji sami. O vzrokih tega pojava bomo še razpravljali. Ostali listi — razen redkih izjem — se omejujejo samo na ideološko kritiko komunizma, sprejemajo pa njegovo konkretno obliko v podobi jugoslovanske države, čeprav je dejansko samo realizacija litovskih partijskih konceptov, kot zatrujejo sami teoretiki beograjskega režima, in je enako oddaljena od resničnega socializma in od resnične demokracije. "Slovenska svoboda" hoče prekiniti ta koncert oportunizma, hinavščine, strahu in idejne senilnosti kot nov, mlad, iskren klic v pozdrav svobodi in pogumu. Pri tem ne bo poudarjala problema generacij, kajti na žalost opažamo, da je med fiziološko mladimi morda ravno toliko idejnih starcev kot med starimi. Prav tako se oklepajo plota političnih mitov in se boje svobode in bodočnosti. "Slovenska svoboda" hoče biti glas idejno in duševno mladih, glas ljudi, ki imajo ideje in jih hočejo tudi uresničiti, ker se ne zadovoljujejo z abstrakcijami na gladini idej, ampak hočejo konkretno zaživeti v svobodi .. . Zato bo glavno vodilo "Slovenske svobode" v tem, da piše vedno resnico, pa naj bo komu še tako neprijetna. In prepričani smo, da bo ta glas resnice postajal s časom vedno močnejši." Prva številka še enega glasila slovenske državne ideje, katerega izid bratovsko pozdravljamo, je prinesla razgovor z zastopnikom Akcijskega odbora za neodvisno slovensko državo v Evropi, kateremu so bila zastavljena naslednja vprašanja: Ideja in organizacija. "Kaj hoče konkretno doseči Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo " "Organizirati in razviti čini širšo iit čim močnejšo akcijo med Slovenci samimi in v tuji javnosti za osvodoboditev slovenskega naroda izpod sedanje totalitarne ti-tovske vladavine in za ustanovitev demokratične neodvisne Slovenije." "Kako je-organizirano gibanje za neodvisno Slovenijo?" "Tega iz konspirativnih razlo guv ne morem razkrivati. Laliko le rečem, da gibanje nima togih organizacijskih oblik, ampak da skuša prodreti v širino in predvsem s pogumnim, inteligentnim in poštenim nastopom prežeti slovensko javnost z idejo neod visite Slovenije. Ne zanemarjamo pa tudi ne organizacijskih oblik." Težišče — Slovenija "Kje ima gibanje svoje težišče?" ...."Jasno je, da mora imeti akcijsko gibanje za osvodoitev Slovenije izpod jarma litovske.. Jugoslavije in za neodvisno slovensko državo svoje težišče v Sloveniji sami. Zato je naša akcija usmerjena predvsem v domovino. Izseljenske in begunske kolonije zunaj in naše narodne manjšine v sosednjih državah naj služijo v bistvu le kot oporišča našega gibanja." "Kakšni so rezultati v Sloveniji?" "Večji in predvsem inteligentnejši del slovenske., javnosti je danes seznanjen z idejo slovenske neodvisnosti in simpatizira z njo. Brezbrižni do nje so lahko samo moralno topi ljudje, brez vsake demokralčni in slovenske zavesti, torej hlapci tujega gospodarja, in pa bedaki. Niti enih niti drugih pa seveda v nobenem narodu ne manjka. To se je pokazalo tudi v času nacistične okupacije v vseh okupiranih deželah, celo v tistih Z najdaljšo in najslavnejšo državno tradicijo. Noben nasilniški režim se ni propadel zaradi pomanjkanja priganjačev,.. izdajav-cev in krvnikov." Titovski režim in naše gibanje "Kako reagira Titov režim na gibanje za neodvisno Slovenijo?" "Doma s popolnim molkom, čeprav se čuti provociran od našega gibanja in mu postaja to vedno bolj nadležno. Vendar rajši molči, kakor da bi s polemičnimi izpadi opozarjal slovensko javnost nanj in mu delal publiciteto. To pa le dokazuje, da se., našega., gibanja boji in da mu je politično neva-varno. Značilno je namreč, da hkrati neprestano kriči o ustaših, ker ve, da mu politično., zaradi tistega, kar so zagrešili v preteklosti, kljub svoji bučni retoriki niso nevarni, medtem ko o demokratičnem gibanju za neodvisno Hrvaško, ki ga vodi zdaj dr. Juraj Krnjevic, prav tako molči kot o našem gibanju. Proti gibanju za neodvisnost Slovenije tudi zato ne more nastopati z odkrito in grobo silo, ker bi bilo to preveč v nasprotju z zavzemanjem Titove vlade za neodvisnost afriških in azijskih dežel in celo otočkov, kot je n. pr. Malta. Mladino bi preveč zbodla v oči neiskrenost te politike." "Rekli ste "doma", reagira torej zunaj drugače?" ...."Ja. S tem, da hodijo titovski diplomatski predstavniki denun-cirat ljudi, o katerih menijo, da vodijo slovensko osvobodilno gibanje, tujim vladam in policijam, v upanju, da jim bodo te onemogočile delovanje na svojem ozemlju. Proti vodilnim ljudem v osvobodilnem gibanju organizirajo tudi intrige, skušajo jim odjesti kruh ali preplašiti njihove bližnje sodelavce z grožnjami ali pa jih kako drugače odvrniti od sodelovanja v osvobodilnem gibanju.".. Imajo v tem kaj uspeha?" ...."Nekaj že, ker računajo na človeški oportunizem in na strah. Seveda pa s tem ne morejo zaustaviti slovenskega osvobodilnega gibanja, ker ni vezano na posamezne ljudi. Namesto vsakega odpadlega suhega lista požene nov poganjek in tudi več kot e-den." Slepci ali izdajalci? "Kaj menite o napadih na slovensko osvobodilno gibanje v določenem zamejskem tisku, zlasti o napadu nekega P.S. (Petra Šor- lija, krekovsko-jugoslovenskega politikantskega duhovna v Trstu, op. ur.) v (goriškem) "Katoliškem Glasu" in na pisanje (liberalca) dr. Sfiligoja iz Gorice v srbskem "Savremeniku?" "To so posledice političnega ig-lorantstva, saj prejšnje slovenske generacije niso imele skoraj ■lobene politične vzgoje. Kolikoi vem, niti g. P. S. niti dr. Sfiligoi nista nikoli protestirala, ko smo morali dijaki v stari Jugoslaviji trgati Cankarjeve spise iz šolskih beril in se je smelo pisati o Slo veniji samo kot o Dravski bano vini, slovenska zastava pa je bila prepovedana. Sprašujem se tudi, •.akaj ne gresta rajši živet v Ju •oslavjo, če sta tako navdušena •zanjo. Sicer pa je bilo njuno pi sanje slabo sprejeto celo pri tis tih,, ki., jih smatrata., za., svojt pristaše, ker je bilo samo izraz oportunizma in pasivnosti. Želim si samo, da bi bilo takih ljudi čim manj, da bi se bodočim slovenskim generacijam ne bilo treba sramovati slovenske zgodovine." Za svobodo se je treba biti "S kakšnimi sredstvi bo skušalo osvobodilno gibanje ostvariti neodvisno Slovenijo?" "Z demokratičnimi, ker je naše gibanje demokratično. Zgodovina pa uči, da je za zrušenje nasilniš-kih režimov vedno potrebno uporabiti tudi orožje. Tudi demokracije imajo pravico do orožja v boju proti nasilju." "Torej ne obsojate uporabe o-rožja?" "Obsojamo uporabo orožja proti demokratičnim režimom, ki dopuščajo demokratične oblike o-pozicije. Kjer pa se totalitarni režimi poslužujejo terorja, da uničijo opozicijo, in demkratična opozicija sploh ni možna, sta oborožena akcija in sabotaža akta samoobrambe in sta zato moralno upravičena, ker se je pač treba zlu upreti. Nemoralno je služiti zlu in ga s tem krepiti v škodo drugih." "Torej ste prepričani, da Slovencem neodvisnost in svoboda ne bosta poklonjeni?" "Prepričan sem o tem. Zato pa bodo ti dve vrednoti potem bolj cenili. Zaslužijo pa ju vsaj toliko kot razna plemena v Afriki in Aziji. Seveda pa so še Slovenci, ki so se že tako privadili sužnosti, da se svobode bojijo. Tudi to ni nov pojav." O koncu sužnosti in Jugoslavije "Kdaj mislite, da bo konec ti-tovskega režima?" "Ko bo pritisk nerešenih problemov, ki jih režim ignorira in sc dela, kot da jih ni, zlomil jez iz birokracije, oportunizma, hinavščine in strahu pred "notranjo upravo". Ta pritisk je vedno hujši in postaja nevaren za režim. Najakutnejše / od vseh vprašanj, pred katerimi vtika titovski režim glavo v pesek, pa je narodnostno vprašanje v Jugoslaviji. Velikanska laž je, .da ga je ta režim rešil. S terorjem in ideološkim nasiljem je le preprečil narodom v Jugoslaviji vsak nacionalni vzgib." Zunanjepolitični program svobodne Slovenije "Kaj menite o bodočnosti malih držav, kot je Slovenija?" "Na svetu bo kmalu na desetine manjših in šibkejših držav, kot je Slovenija. Sicer pa naj vam odgovorim z besedami iz govora, ki ga je imel pokojni predsednik Kennedy v domovini svojih prednikov, na Irskem: "... Govorim, da bi druge male nacije spomnil, da tudi one morejo in morajo pomagati vzpostavili svetovni mir... Mir ohranjujoči ustroj Združenih narodov ne more delovati brez pomoči majhnih nacij — nacij, katerih sile nikogar ne ogražajo in ki lahko zaradi tega pomagajo ustvarjati svet, v katerem ne bo noben narod ogrožen." " "Bo slovenska država nevtraina ali se bo pridužila Zahodu?" "Slovenski narod je bil ves čas svoje zgodovine tesno povezan z Zahodom in v Zahodu vidi jamstvo za svojo svobodo. Zato ni razloga, da bi se prav v svobodi in neodvisnosti oddeljeval od njega. Po naših namenih naj bi pristopila slovenska država k Severnoat-lantski zvezi in k Skupnemu evropskemu trgu. To nam narekujejo varnosni, politični in gospodarski razlogi, in to tembolj, ker kaže Sovjetska z veza ves čas mrzel odnos do ideje neodvisne Slovenije. Vendar pa je jasno, da bosta odločala o zunanji politiki slovenske države slovenski parlamenti in vlada." Bodoča slovenska notranja politika "Kakšna naj bi bila notranja ureditev Slovenije?" "V političnem pogledu plura listična in čimbolj svobodna. Slo venci, ki nismo bili še nikdar res nično svobodni, boranto s polnimi pljuči zadihati svobodo. V gos podarskem pogledu mora biti Slovenija socialna država. Najti moramo pravo ravnovesje mea načrtovanim in tržnim gospo darstvom, med javno in zasebno pobudo. Mislim, da bo lahko Slo venija v tem oziru kamlu za vz gled drugim, tudi mnogo večjim državam in da bi lahko spričo znane pridnosti, sposobnosti in vestnosti naših ljudi že v nekaj dt setletjili pustila za seboj tudi večino zelo razvitih zahodnih držav. Naš cilj je napraviti iz Slovenije vzgledno svobodno, pravično in Canada Savings Bonds 1964 v PREPROST NAČIN NARAVE Vi si lahko kupite Canada Savings Bonds za gotovino ali na mesečna odplačila. Kupite j-ih na delu po načinu Payroll Savings Plan-a — ali od bank, pooblaščenih preprodajalcev vrednostnih papirjev,preprodajalcev delnic, trustov in posojilnic. Dobite jih lahko v vrednosti od $50.-, $100.-, $500.-, $1.000.- in $5.000.-do omejene višine $10.000.- na osebo. PREPROST NAČIN VNOVČENJA Vi lahko prodate Canada Savings Bonds vsak čas, za nominalno vrednost, vključno vse odstotke dobička. Ce rabite denar, samo izpolnite tozadevni prostor na Bondu, in vse predložite banki. Dobili boste /aš denar takoj. DOBRI ZA HRANJENJE Dobiček na vaše Canada Savings Bonds dobite vsako leto prvega novembra — aVi% za prvi dve leti; 5% za nasledjih 5 let in 51/2% za vse 3 zadnja leta — kar da povprečni dobiček 5% za vsako leto, če jih držite do dozoritve na koncu 10 let. Vsakdo ima kaj, zakar se izplača štedili, DVOJE POMEMBNIH PRIREDITEV V CHICAGU (nadaljevanje z druge strani.) je povedlo vazaj v lepe stare čase i starimi slovenskimi melodija ini. Izvajalci zalsužijo priznanje. \astopili so tudi plesalci srbski, plesne skupine. Kdo bo letošnji nagrajenec za zasluge na slovenskem kulturnem in narodnem ustvarjanju, je bilo ugibanje Po osebnostih, id so bile izbrane na to meste zadnja leta, je bilo pričakovati, gospodarsko razvito državo, ki pa bo vedno pripravljena pomagati manj srečnim narodom." Izid še enega programskega ir, bojnega glasila gibanja za samos tojno slovensko državo je zgodovinski dogodek, ki govori, da pre haja delo za slovensko osvobodi tev in slovensko neodvisnost v novo, odločilno obdobje. Sleherni Slovenec, vreden tega imena, mo ra biti tega razvoja vesel in najt. v njem vzpodbudo za to, da bc tudi on po svojih močeh in mož nos tih prispeval za veliki cilj. da bo to mesto dobila zaslužna .n neumorna kulturna in narodna delavska gospa Gazela Ho-zian. Nismo se motili. Tisti, ki m o tem odlikovanju odločali, so prav odločili. Ce kdo, je prav gospa Gizela Hozian to odliko vanje zaslužila. Le berite njejnt Jopise v "Amerikanskem Slo /encu", zasledujte njeno delo pn CSKJ, ali pa če pomislimo, koli-