NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Sfamejčit
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 27 - LETO 54 - CELJE, 8. 7.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
VOJNA MED CEUSKIMI TAKSISTI
Član! združenja celjskih taksistov očitajo, da zasebna konkurenca deluje brez dovoljenj in licenc. Celjani ob poceni prevoz? vroča tema na strani 16.
Šentjurska
neoporečna
v podjetju Meja zagotavljajo, da živali in krmila stalno
nadzorujejo. Stran 5.
STROGO ZAUPNO
Proces prekinjen, ker naj bi med nepooblaščenimi krožil
dokument t oznako strogo zaupno. Stran 31.
popotnica
poševnih oči
Težave z Downovim sindromom - kromosomom preveč.
Tema tedna na strani 17.
Ko zapojejo ravnatelj, župan In še kdo
Kronika s Celjskega na strani as.
VESOUSKA NOC
Uprizorili so Jo raverji v Golovcu. Fotoreportaža na strani 34.
TAŠČIN STOL
HUDO PIKA
Zvonko čoh iz Rogaške Slatine ima več tisoč kaktusov. Stran 33.
FinancG
POGLEJ IMO-POJ EJMO
vabimo vas v Kranjsko Goro!
MODRI TELEFON:
0609 620 133
2
DOGODKI
Okrepitev za rudarski stan
Skok čez kožo za novince - Ob dnevu rudarjev so v Velenju odprli Muzej slovenskega premogovništva
Na dan rudarjev, v soboto,
3. julija, je že zjutraj parada
uniformiranih rudarjev kre-
nila z velenjskega Titovega
trga proti stadionu, kjer je
bila osrednja prireditev. Le-
tos so rudarji sprejeli medse
71 mladih rudarjev, elektri-
karjev in strojnikov. Novin-
ci so preskočili kožo in se
slovesno zaobljubili, da bo-
do spoštovali tradicijo svoje-
ga stanu.
Častni skok čez kožo je le-
tos opravil prvi mož Gorenja
d.d. Jože Stanič, ki je pouda-
ril dobro poslovno sodelova-
nje s Premogovnikom Vele-
nje. Predsednik Turistične
zveze Slovenije dr. Marjan
Rožič je premogovniku izro-
čil priznanje za urejeno oko-
lje in menil, da v podjetju
dobro skrbijo za usodo ob-
močja, na katerem pridobiva-
jo premog, hkrati pa s spod-
bujanjem športne, rekreacij-
ske in turistične dejavnosti
pripomorejo k razvoju gosto-
ljubnega mesta. Velenjski žu-
pan Srečko Meh, slavnostni
govornik, je nagovoril rudarje
in poudaril pomen premo-
govništva za razvoj Velenja,
mesta, ki letos praznuje 40-
letnico in je zraslo prav na
žuljih rudarjev.
Od leta 1961, ko je v Vele-
nju v tedanji industrijski ru-
darski šoli končala šolanje
prva generacija učencev,
praznujejo velenjski rudarji
svoj stanovski praznik s tra-
dicionalnim skokom čez ko-
žo^__
Pri starem jašku so tega dne
direktor velenjskega premo-
govnika dr. Franc Zerdin, di-
rektor uprave RS za kulturno
dediščino Stane Mrvič in dr-
žavni sekretar ministrstva za
šolstvo in šport Alojz Pluško
odprli Muzej slovenskega pre-
mogovništva. Od torka, 6. juli-
ja, je multimedijski muzej, ki
so ga uredili 180 metrov pod
zemljo v opuščenih jaških,
uradno odprt za obiskovalce.
Dva dni pred tradicional-
nim skokom čez kožo so ve-
lenjski rudarji odkopali
16.100 ton premoga in dose-
gli rekordni odkop. V prvih
šestih mesecih tega leta je
skupna proizvodnja premoga
znašala 1,7 milijona ton. V
poletnih mesecih bo načrto-
vani odkop nekoliko nižji za-
radi remonta in vgrajevanja
čistilne naprave na petem
bloku šoštanjske termoelek-
trarne. V zadnjih treh mese-
cih pa bodo proizvodnjo po-
večali v skladu s celoletnim
načrtovanim izkopom, ki naj
bi znašal 3,8 milijona ton.
K. LEKIČ
-v.	Foto: SHERPA
Odgovorili so na vprašanja, izpili vrček piva in skočili v rudarski stan. Srečno!
Za konecj
priznanja]
Zaključna prireditev o
prazniku občine Gornjj
Grad je bila v petek, ko ^
v kulturnem domu priprj
vili proslavo in podeliij
priznanja.	J
Najvišje občinsko priz.
nanje, Zlati grb občini
Gornji Grad, sta prejela Vi.
ka Venišnik in Jože Laz'
nik. Priznanje Grb občine
Gornji Grad sta prejela Edi
Mavrič in Franc Rup mlaj.
ši, za častnega občana pj
so razglasili Aleksandra
Videčnika. Poleg teh so po-
delili tudi več občinskih
priznanj; trije učenci, Anja
Irmančnik, Vesna Suhovr-
šnik in Viktor Šurk, ki sc
dosegh odličen uspeh \
vseh osmih letih šolanja,
pa so prejeli Kocbekova
priznanja.
Na proslavi je o delu, do-
sežkih in potrebah v občini
spregovoril gornjegrajski
župan Toni Rifelj, kulturni
program pa so pripravili
otroci osnovne šole in bo6
ki pevci.
US
Triglav ali Adriatic?
V naslednjih dneh ali ted-
nih, najkasneje pa do začetka
septembra, ko se bodo v Celju
po počitnicah spet sestali mest-
ni svetniki, bo moral župan
Bojan Šrot odgovoriti na svet-
niško vprašanje Mirka Frica
Krajnca, ali se z nastopom nje-
govega županskega mandata
nove zavarovalne pogodbe
sklepajo z Zavarovalnico
Adriatic in ne več Zavarovalni-
co Triglav, ki je bila do konca
lanskega leta »zavarovalniški«
partner mestni občini.
Mirko Fric Krajnc sprašuje,
zakaj po več desetletjih me-
njava zavarovalniške hiše, so
zavarovalni pogoji pri Adriati-
cu ugodnejši, je ta zavaroval-
nica cenejša, ali pa je občina
morda celo objavila razpis za
pridobitev najugodnejšega
ponudnika? »V odgovoru pri-
čakujem dokumentirane argu-
mente, ki so odločili v prid
Adriaticu, ker ne verjamem
čenčam, da je županova odlo-
čitev sledila družinskim in še
kakšnim vezem,« pravi Krajnc
in pri tem meri tudi na dejs-
tvo, da je županova soproga
zaposlena v celjski enoti
Adriatica.
Župan Šrot v torek popold-
ne, med zasedanjem mestne-
ga sveta, na hitro vprašanj ni
želel oziroma mogel komenti-
rati. »Še pred kratkim sem
podpisal kar nekaj zavaroval-
nih pogodb s Triglavom,« je
pojasnil in dodal, da pa je
pred slabimi tremi tedni zava-
rovalno pogodbo za Garažno
hišo Glazija z Adriaticom skle-
nil Stanovanjski sklad občine
Celje. Kot je znano, je bil
Adriatic najugodnejši ponud-
nik (pri letni premiji 850 tisoč
tolarjev je bil za 30 tisočakov
cenejši od konkurenčne zava-
rovalnice), Šrot pa je še dodal,
da sklenitev zavarovalne po-
godbe morda le ni bilo najbolj
premišljeno dejanje, saj je di-
rektor celjske enote Adriatica
Marjan Krajnc hkrati tudi
predsednik upravnega odbora
stanovanjskega sklada. Na od-
govor, kako je z ostalimi zava-
rovalnimi pogodbami, pa bo
treba počakati.
I. STAMEJČIČ
Brez soglasja za Sotlarja
čeprav je vse kazalo, da bo
predhodno soglasje celjskih
svetnikov k imenovanju
Slavka A. Sotlarja za direk-
torja Stanovanjskega sklada
občine Celje v torek popold-
ne zgolj formalnost, so se v
upravnem odboru sklada kot
predlagatelji te točke odloči-
li za umik. Zakaj?
Na konec maja objavljen
razpis za direktorja sklada so
se prijavili trije kandidati, v
Upravnem odboru Stanovanj-
skega sklada občine Celje pa
so imenovali tudi posebno ko-
misijo za spremljanje razpisa.
Kot najprimernejšega kandi-
data so izbrali dosedanjega
v.d. direktorja Slavka A. Sot-
larja, ki se je, kot je zapisano
v obrazložitvi, dokazal že z
dosedanjim delom, pripravil
pa tudi razvojne usmeritve, na
osnovi katerih je moč sklepati,
da bo sklad uspešno deloval
tudi naslednje 4-letno obdob-
je. Imenovanje Sotlarja je pod-
prl tudi župan Bojan Šrot, za-
to so v upravnem odboru ko-
nec junija zaprosili le še za
predhodno soglasje mestnih
svetnikov.
O predvidenem imenovanju
so 1. julija razpravljali tudi v
Nadzornem odboru Mestne
občine Celje, ki ga vodi Stane
Rozman, in od upravnega od-
bora sklada zahtevali še dodat-
na pojasnila glede primernosti
izbranega kandidata. Na osno-
vi konec aprila objavljenega ča-
sopisnega članka o zapletih
oziroma morebitnih nepravil-
nostih enega od uradnikov sta-
novanjskega sklada z oddajo
dvorane Spodnjega gradu v na-
jem šoli družabnega plesa, so
od upravnega odbora sklada
terjali odgovor oziroma stališ-
če, kako se opredeljuje do na-
vedb v članku.
Glede na to, da je v tem
obdobju sklad kot v.d. direk-
tor vodil Sotlar, so menili, da
je pravilno in najprimernejše,
če se pred njegovim morebit-
nim imenovanjem za direktor-
ja razišče tudi ta zadeva. Dot-
lej pa je tudi odloženo odloča-
nje svetnikov o predhodnem
soglasju k imenovanju.
1. STAMEJČIČ
Privlačno varčevanje
Do 6. julija je Banka Celje sklenila 2.534 varčevalnih pogodb
Republiški stanovanjski
sklad je včeraj v dnevnem
časopisju objavil podatke,
koliko pravic za sklepanje
varčevalnih pogodb je še na
voljo v izbranih dvanajstih
bankah, ki so vključene v
nacionalno varčevalno she-
mo. Mi smo za podatke za-
prosili v Banki Celje, ki je
ponudila najbolj ugodne po-
goje, saj bodo pri njej vsi, ne
glede na dobo varčevanja,
dobili posojilo v višini 2,6-
kratnika privarčevane vsote.
Banka Celje je z razpisom
dobila 7.688 lotov oziroma pra-
vic za sklepanje varčevalnih
pogodb, od tega polovico pet-
letnih in polovico desetletnih.
Do torka do 11. ure je, kot sta
povedali Natalija Jagrič in He-
lena Mladenovič iz sektorja za
poslovanje s prebivalstvom,
sklenila 2.534 pogodb, od tega
2.332 za dobo petih let in 202
za deset let. Porabila je že vse
lote za petletno varčevanje,
vendar bo iz kvote 1.861 lotov,
ki jih še ima na razpolago,
koristila tudi pravice za sklepa-
nje pogodb na pet let.
Največ pogodb, ki jih Banka
Celje sklepa v vseh svojih po-
slovnih enotah, je bilo sklenje-
nih 1. julija, ko je pričela veljati
nova varčevalna stanovanjska
shema, nekoliko več gneče pa
je bilo tudi v ponedeljek. V
svoji poslovni enoti v Ljubljani
je, očitno zaradi ugodnih pogo-
jev, sklenila kar 41 odstotkov
vseh pogodb, sledijo Celje, Ža-
lec, Slovenske Konjice, Vele-
nje, Laško... Najpogostejši zne-
sek varčevanja je 10 tisoč tolar-
jev, vehko pogodb je bilo skle-
njenih tudi za 20 in 30 tisoča-
kov, najvišji znesek varčevanja
pa je 200 tisoč tolarjev. V sek-
torju za poslovanje s prebivali
tvom so izračunali, da znaš
povprečni znesek 5-letneg
varčevanja 24.725 tolarjev.
V Banki Celje težko ocenji
jejo, kdaj bodo porabili vs
lote, pričakujejo pa, da bodo
sklepanjem pogodb končali S
ta teden.
JANJA INTIHA
Namesto dobičk«
odprte terjatve
Ko so celjski svetniki spre-
jemali letošnji proračun, so
pri razdelitvi denarja upo-
števali dobrih 7 milijonov to-
larjev priliva, ki naj bi ga kot
polovico lani ustvarjenega
čistega dobička v občinsko
blagajno nakazali iz JP
Energetika. O takšni delitvi
dobička pa niso izglasovali
posebnega sklepa, še več,
menili so, da »odvzem« polo-
vice dobička ne bi bil vzpod-
buden za poslovanje podjet-
ja.
V torek popoldne so bili zato
pred dilemo, kako popraviti
napako. Odprti so imeli dve
možnosti; ali priprava rebalan-
sa proračuna ali pa vendarle
sprejem potrebnega sklepa o
delitvi dobička. Na predlog od-
bora za okolje in prostor ter
komunalno gospodarstvo so
zato podprli salomonsko reši-
tev in sklenili, da se polovica
dobička Energetike resda na-
meni v občinski proračun, v
izogib morebitnih likvidnost-
nih težav javnega podjetja pa
naj se krije z odprtimi terjatva-
mi do družbe Celjski sejem.
Sejemska hiša, katere ve
kot tretinjski lastnik je mes
na občina, namreč javnem
podjetju dolguje okoli 30 m
lijonov tolarjev, po beseda
direktorja Energetike Cel'
Janeza Petermana pa popi'
čilo približno tretjine znesk
že terjajo po sodni poti. Dob
ček Energetike iz pretekli
let, slabih 57 milijonov tola
jev, ostaja nerazporejen č
načrtovane dokapitalizaci;
podjetja.
Pri tem velja še opozoriti, li
so svetniki že na enem svoji
prejšnjih zasedanj opozarjal
da mora mestna občina redu
poravnavati svoje obveznos
do javnih podjetjih. Iz poda
kov poročil o lanskem posl'
vanju javnih podjetij Energ'
tika, VO-KA in Javne naprav
je bilo namreč razvidno, da!
prav mestna občina med ve
jimi dolžniki oziroma nepl^'
niki opravljenih storitev. "T'
so menili svetniki, je ned'
pustno in župana Bojana Šf
ta zadolžili, da poskrbi ^
boljšo plačilno disciplino.
I. STAMEJČ'
DOGODKI
3
Čistilna naprava ob Dreti
Pognal jo je minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in nato sodeloval na posvetu o varstvu voda
v okviru praznovanj obči-
ne Gornji Grad so namenu
izročili novo čistilno napra-
vo ob Dreti, ki v občini po
ločenem zbiranju odpadkov
in izgradnji kotlovnice na
biomaso predstavlja že tret-
jo ekološko naložbo. Za
gradbena dela in prvo fazo
opreme so porabili 59 mili-
jonov tolarjev. Na novo či-
stilno napravo je zaenkrat
vezano le 60 odstotkov ka-
nalizacijskega sistema, po
besedah gornjegrajskega
župana Tonija Riflja pa naj
bi se v enem letu odstotek
povečal na 90.
Slavnostni trak za začetek
obratovanja čistilne naprave
sta družno prerezala minister
za okolje in prostor dr. Pavle
Gantar in župan občine Gornji
Grad Toni Rifelj (na fotografiji
Cirila Sema), nato pa se je v
navzočnosti številnih župa-
nov iz Zgornje Savinjske doli-
ne in drugih v gostišču Filač
začelo posvetovanje o varstvu
voda.
Minister dr. Pavle Gantar je
posebej poudaril, da so vode
kot vse bolj redka dobrina na-
ša najpomembnejša strateška
prednost, zlasti v primerjavi z
državami Evrope, katerim se
hitro približujemo. Logično
je, da se moramo zaradi tega
približati evropskim standar-
dom in usmeritvam pri čišče-
nju površinskih voda. Novi za-
kon o vodah je blizu sprejetja,
sam zakon pa je povsem us-
klajen s tovrstno evropsko za-
konodajo. Vsekakor bodo
imeli kraji s čistilnimi napra-
vami oziroma kraji, ki bodo
imeli dobro rešene ekološke
probleme v zvezi z vodami,
tudi večje možnosti za poseli-
tveni in prostorski razvoj.
Trenutno v Sloveniji rešuje-
mo vrsto za Evropo premajh-
nih projektov pri čiščenju po-
vršinskih voda, zato nas želijo
usmeriti v paketno združeva-
nje projektov pri izgradnji či-
stilnih naprav, še posebej ko
gre za pomembno udeležbo
evropskih finančnih sredstev.
Sicer pa so na vrsti največja
slovenska mesta: Ljubljana,
Maribor in Celje.
Po mnenju vodnogospodar-
skih strokovnjakov in mini-
strstva za okolje in prostor je
stanje površinskih voda pri
nas in posebej v Zgornji Sa-
vinjski dolini relativno dobro;
naše vode so relativno malo
onesnažene.
Na posvetu v Gornjem Gra-
du je bilo govora tudi o sanaciji
po zadnjih poplavah. Po bese-
dah ministra Gantarja bo te dni
nakazan ves denar za sanacijo
po drugem zakonu in za že
izvršena dela, medtem ko ga
za večjo poplavno varnost le-
tos ne bo. Zanjo bomo začeli
skrbeti od prihodnjega leta na-
prej, pri čemer lokalne skup-
nosti ne bodo mogle vedno
računati samo na državo, am-
pak bodo morale za večjo po-
plavno varnost tudi bolj sode-
lovati in več prispevati same.
mmsmmmm mitja umnik
Komu slatinska priznanja?
Občinski svet Rogaške Slatine je prejšnji teden odločil,
da bosta letošnji najvišji občinski priznanji, plaketi obči-
ne, prejeli Ljudska iiniverza Rogaška Slatina in Jože
Erjavec.
Ljudska univerza ga bo prejela za 40-letno uspešno delo,
Erjavec pa za dolgoletno delovanje v KS Kostrivnica. Prizna-
nja občine bodo podelili kulturniku Albinu Šrimpfu, župni-
ku Viktorju Vratariču iz Kostrivnice ter predsedniku Društva
vinogradnikov Franciju Jankoviču. Podelitev priznanj bo na
osrednji prireditvi občinskega praznika, 24. julija.	BJ
V priliodnost drugače
Po novem zakonu o pospe-
ševanju turizma lahko prido-
bijo v občinah državna sreds-
tva za turistični razvoj pred-
vsem s pomočjo svoje lokalne
turistične organizacije. Tako
bo v Rogaški Slatini danes, v
četrtek, 8. julija, slovesni pod-
pis pogodbe o ustanovitvi za-
voda Ttirizem Rogaška.
V mestu ob Sotli so se za
pridobitev statusa zaokrože-
nega turističnega območja ter
ustanovitev lokalne turistične
organizacije odločili jeseni. V
lokalni organizaciji želijo po-
vezati promocijo ter turistični
razvoj Rogaške Slatine nas-
ploh. Tako je občina povabila
k ustanoviteljstvu različna
zdraviliška podjetja. Terme
Rogaška, Kolinsko in Steklar-
no Rogaška, turistično druš-
tvo in območno obrtno zbor-
nico. Vsi ti naj bi v bodoče
omogočili tesnejše sodelova-
nje na turističnem področju.
Današnjega slovesnega pod-
pisa pogodbe v Rogaški Slatini
se bo udeležil minister za ma-
lo gospodarstvo in turizem
Janko Razgoršek.	BJ
Šaleška turistična organizacija
Ustanovitev javnega zavoda Lokalna turistična organizaci-
ja Šaleški promocijski center Velenje, ki bi združeval nosilce
turistične dejavnosti vseh treh občin v Šaleški dolini, naj bi
omogočila pridobitev statusa zaokroženega turističnega ob-
močja in priliv denarja, ki ga država namenja pospeševanju
turizma na lokalni ravni.
Člani organizacije so lahko nosilci turistične dejavnosti,
turistična in druga društva ter podjetja, ki imajo interes po
pospeševanju turizma. Združevanje je prostovoljno in enako
velja tudi za plačevanje članarine. Zavod bo oblikoval celovito
turistično ponudbo in skrbel za njeno promocijo. Občinam, ki
nastopajo kot ustanoviteljice zavoda, se kot soustanovitelji
pridružujejo največja podjetja v Šaleški dolini. V Šmartnu ob
Paki in v Velenju so svetniki že potrdili predlog o ustanovitvi
zavoda, v Šoštanju pa ga bodo obravnavali danes.	K.L.
Mesto spreminja podobo
Velenje, ki letos tekmuje za najbolj urejeno evropsko mesto, pričakuje prihodnji teden
mednarodno žirijo
čez tri dni bo v Velenje
prispela enajstčlanska med-
narodna žirija za ocenjeva-
nje evropskih mest in vasi,
ki si bo v torek, 13. julija,
temeljito ogledala mesto in
nato na sestanku za zaprtimi
vrati primerjala ugotovitve.
Rezultati uvrstitve v evrop-
skem tekmovanju v urejeno-
sti mest in vasi Entente Flo-
rale bodo znani septembra.
V natečaj, pri nas sta k pro-
jektu pristopila Velenje in
Kranjska Gora, se vključuje
enajst evropskih mes in prav
toliko vasi. Žirija je v že obi-
skala Portugalsko, sledilo bo
ocenjevanje na Madžarskem,
v Avstriji in Sloveniji.
Po besedah Alojza Hudari-
na, direktorja Turistično infor-
macijskega centra Velenje, si
bo žirija del mesta ogledala
med vožnjo s turističnim vla-
kom, tudi pešačili bodo in
morda se bodo na ogled od-
pravili tudi v kočijah. »Ne bo-
do ocenjevali le gredic in zele-
nic, ampak bodo podrobno
preverili načrte o urejenosti
mesta. Predstaviti jim bomo
morali tako stare kot nove pro-
jekte,« je dejal Hudarin in pri-
stavil, da so se za tekmovanje
odločili predvsem zaradi dveh
razlogov. Izkoristiti želijo pri-
ložnost za širšo promocijo Ve-
lenja, najtehtnejši motiv pa je
dolgoročna skrb o urejenosti
mesta. »V projekt smo skušali
pritegniti vse občane in jih
spodbuditi k večji skrbi za
okolje. Mesta nismo uredili le
za prihod žirije, ta projekt naj
bi postal gibanje,« je še menil
Hudarin.
Velenje je spremenilo videz
in postalo prijaznejše, na mar-
sikaterem balkonu je perilo
zamenjalo cvetje, osrednji Ti-
tov trg so preplastili in ga po-
lepšali, podjetja skrbno ureja-
jo okolico. Vse je nared za
prihod mednarodne žirije, ki
ji bodo v torek predstavili tudi
novo mestno karto in celovit
turistični katalog Velenja in
Šaleške doline.
K. LEKIČ
Popravek
v besedilu Piščanci, raf-
faello in paradižnik, ki ga je
Novi tednik objavil na 3.
strani v prejšnji številki, je
povzeto tudi sporočilo za
javnost Zavoda za varstvo pri
delu RS, v katerem je prišlo
do napake in sicer je pravil-
no. Zavod, ki sicer spremlja
radioaktivnost v Sloveniji je
ugotovil, da je pri bombardi-
ranju na Kosovu Nato res
uporabljal izstrelke z ura-
nom, kije manj radioaktiven
(namesto: ni bil).
po svetu
20 mrtvih v nesreči
gondole
Blizu kraja Saint-Etienne-
en-Devoluy v francoskih Al-
pah se je zgodila huda nesre-
ča,. v kateri je umrlo veh 20
potnikov kabinske žičnice.
Gondola se je snela z nosilne
vrvi tik pred končno postajo in
strmoglavila 80 metrov globo-
ko v prepad.
V	trenutku nesreče je bilo
med potniki pet raziskovalcev,
uslužbencev observatorija na
2700 metrov visokem Pic de
Bure, in delavci telekomunika-
cijskega podjetja, službe za jav-
na dela ter čistilnega servisa.
Vzrok nesreče še preiskujejo,
vzdrževalci pa zagotavljajo, da
petnajst let staro žičnico redno
pregledujejo. Med zadnjim pre-
gledom konec marca so ugoto-
vili, da žičnica ustreza varnost-
nim zahtevam. Prebivalci vasice
Saint-Etienne-en-Devoluy,' od
koder je tudi večina žrtev nesre-
če, so ogorčeni in zahtevajo po-
jasnila. Reševalce so obtožili
malomarnosti, saj so prvi na
prizorišče prišli šele pet ur po
nesreči. Gre za eno najhujših
nesreč te vrste v Franciji. Zadnja
se je zgodila pred desetimi leti v
okrožju Isere, v kateri je umrlo
osem ljudi. Največja podobna
tragedija v zadnjem času pa je
bila lanska nesreča v italijan-
skem smučarskem središču Ca-
valese, kjer je zaradi objestnosti
pilota ameriškega vojaškega le-
tala, ki je letelo prenizko in
pretrgalo nosilno vrv gondole,
prav tako umrlo 20 ljudi.
CIAnalovuza
Miloševicem
Ameriški predsednik Bili
Clinton je ameriški CLA uka-
zal, da začne izvajati tajno
operacijo za odstranitev jugo-
slovanskega predsednika Mi-
loševiča.
Novico je objavil Washington
Times, ki se sklicuje na izjave
visokih uradnikov ameriške ad-
ministracije, ki niso želeli biti
imenovani. Uradni Washington
novice ni niti zanikal niti potr-
dil. Na podlagi tajnega načrta,
naj bi ameriške specialne službe
začele z operacijami, s katerimi
bi podprle protisrbske uporni-
ke, zagotovile denar za opozicij-
ske politike in skupine ter tako
spodkopale oblast jugoslovan-
skega voditelja. CL^ naj bi tudi s
pomočjo vdorov v računalniške
sisteme razkrila in uničila tajne
račune, ki jih ima Miloševič v
tujih bankah. Vendar je vrhovni
poveljnik sil Nata v Evropi, ame-
riški general Wesley Clark priz-
nal, da so možnosti za skorajšnji
odhod jugoslovanskega pred-
sednika z oblasti zelo majhne.
Srbska opozicija je namreč pre-
več razdrobljena in šibka. Milo-
ševič pa ima še vedno podporo
vojske in policije, ki sta kljub
oslabljenosti pripravljeni na nje-
gov ukaz v vsakem trenutku
zanetiti nov požar na Balkanu -
napasti Črno goro.
Množični protesti v
Srbiji
V	Jugoslavije je opozicija
vse glasnejša in organizira de-
monstracije v vseh večjih srb-
skih mestih. Prvi protesti nas-
protnikov režima predsednika
Miloše\iča so se začeli v Čač-
ku, sledile so demonstracije v
Novem Sadu in Užicu. Demon-
stracije je podprla tudi srbska
pravoslavna cerkev in kosov-
ski Srbi.
Samo v Čačku se je protestov
udeležilo več kot 10 tisoč ljudi, v
Novem Sadu pet tisoč. Ljudje so
množično podpisovali peticijo,
v kateri zahtevajo takojšen od-
stop Miloševiča in vlade, Vodja
Srbskega gibanja obnove Vuk
Draškovič je protirežimske de-
monstracije obsodil in izjavil, da
je Miloševiču treba dati še eno
priložnost. Na ulicah srbskih
mest se zbirajo tudi upokojenci
in rezervisti. Nekaj sto upoko-
jencev, ki že pol leta niso prejeli
pokojnine, se je zbralo v središ-
ču Beograda. V osrednji Srbiji
pa so vojaški rezervisti blokirali
vse glavne poti. Od države zah-
tevajo izplačilo dnevnic. Jugo-
slovansko vodstvo pa si med-
tem mrzlično prizadeva ohrani-
ti oblast in izboljšati podporo
med prebivalstvom. Premier
Momir Bulatovič je kar dvakrat
sklical posvetovalni sestanek s
predstavniki političnih strank,
zastopanih v zvezni skupščini.
Glavna tema je bila preoblikova-
nje zvezne vlade. Pogovorov se
niso udeležili predstavniki voj-
vodinskih Madžarov in vodilnih
strank Črne gore. Vojaško sodiš-
če v Beogradu je sprožilo sodni
postopek proti voditelju opozi-
cijske Demokratske stranke Zo-
ranu Dindiču, ker se ni odzval
pozivu k mobilizaciji. Grozi mu
20 let zapora.
Neuspešno na
Severnem Irskem
Pogovori o uresničevanju
mirovnega sporazuma za Se-
verno Irsko se nadaljujejo, če-
prav je že L julija opolnoči
potekel rok za oblikovanje se-
vernoirske vlade. Jabolko spo-
ra je še vedno razorožitev Ir-
ske republikanske Armade.
Vodstvo protestantske Unio-
nistične stranke trdi, da od sogo-
vornikov, stranke Sinn Fein, po-
litičnega krila Ire, še vedno ni
prejelo nobenih zagotovil v zve-
zi z razorožitvijo. Vodja Sinn
Feina Gerry Adams pa odgovar-
ja, da njegova stranka nima no-
benega vpliva na Iro. Pogajanja
na gradu Stormont v Belfastu
sta spremljala tudi britanski pre-
mier Tony Blair in njegov irski
kolega Bertie Ahern. Po neuspe-
lih pogovorih sta pogajalskim
stranem predložila nov načrt.
Ta predvideva obhkovanje
skupne regionalne vlade do 15.
julija in razorožitev Ire do maja
prihodnje leto. Britanski parla-
ment mora v skladu z načrtom
16. julija odobriti prenos oblasti
iz Londona v Belfast. Predsed-
nik komisije za razoroževanje
paravojaških skupin pa mora
čimprej začeti pogajanja o razo-
roževanju vseh katoliških in
protestantskih milic ter določiti
datum začetka procesa razoro-
ževanja.
Piše: DAMJAN KOŠEC.
POPtv
□
DOGODKI
Kdo bo upravljal vodna zajetja?
Državni zdravstveni inš-
pektor je v aprilu po pregle-
du vseh javnih vodooskrb-
nih sistemov v občini Slo-
venske Konjice ugotovil na
njih mnoge nepravilnosti
oziroma pomanjkljivosti.
Občinski svet je zato na zad-
nji seji sklenil, da se vodni
sistemi prenesejo v upravlja-
nje Javnega komunalnega
podjetja.
Pristojni inšpektor je med
drugim ugotovil, da določeni
vodooskrbni sistemi nimajo
odgovorne osebe, ki bi skrbela
za zdravstveno ustreznost pit-
ne vode in varnost vodooskr-
be. Te vodooskrbne sisteme
imajo v upravljanju bodisi
krajevne skupnosti ali vodo-
vodni odbori, ki pa za to
upravljanje niso usposobljeni,
od avgusta letos pa naj bi bila
za vsakršno zastrupitev odgo-
vorna občina, ki mora nasto-
pati kot upravljalec javne vo-
dooskrbe, zato je župan Janez
Jazbec predlagal, da to prepu-
stijo Javnemu komunalnemu
podjetju, ki je sposobno zago-
toviti kakovostno vodoosrbo.
Javno komunalno podjetje
bo poslej upravljalo z vodo-
vodnimi sistemi: Blato, Ga-
brovlje, Gračič- Bezina, Ko-
njiška vas, Kraberk, Polene,
Preloge pri Slovenskih Ko-
njicah, Spodnje Preloge, Sta-
re Slemene, Strtenik, Suha-
dol. Skedenj, Špitalič, Veše-
nik, Zbelovska Gora (Grosek
Jože), Zbelovska Gora (Šket
Drago), Zgornja Pristava in
Zgornje Laže.
Direktor komunalnega pod-
jetja Dušan Slapnik je ob tem
opozoril, da zemljišča, kjer so
vodni zbiralniki, niso odkup-
ljena niti zaščitena. Poleg tega
so nekateri vodovodi v slabem
stanju in bo potrebnih za ure-
ditev precej sredstev.
Ugovore proti predlaganem
sklepu je posebej izpostavil
svetnik Tone Ofentavšek
(SDS), ki je menil, da teh zaje-
tij ljudem svetniki ne morejo
kar tako odvzeti, saj so jih gra-
dili krajani sami. Ali bi nove
upravljalce krajani sploh spu-
stili do zajetja, ker lastništvo
zemljišč še ni rešeno, ga je še
zanimalo. Svetnik dr. Marjan
Berginc (SKD) pa je menil, da
bi morali tem krajanom vsaj
nekaj časa dajati cenejšo vodo,
ker gre za njihova zajetja. Žu-
pan je na te ugovore dejal, da
bodo za težave na terenu odgo-
vorni sami; pa tudi za odpravo
morebitnih okvar mora sedaj
skrbeti občina, saj navadno
presegajo finančne zmožnosti
lastnikov zajetij.
Predlogu sklepa je ugovarjal
le Božidar Punčuh (LDS), češ,
da je njihovo zajetje urejeno,
da so ga zgradili sami in da
imajo tudi urejen primeren
nadzor nad kakovostjo vode.
Na koncu je prevladalo prepri-
čanje, da sistem vodooskrbe
preide v upravljanje JKP
A. Mr.
Veliko za socialno šibke
Po predlogu občinskega proračuna Kozjega, ki so ga
sprejeli prejšnji teden, znašajo skupni prihodki in od-
hodki 277 milijonov tolarjev, kar je 5 odstotkov več kot
lani.
Med letošnjimi najpomembnejšimi naložbami so rekon-
strukcija ceste Lesično-Zagorje, zadnja faza izgradnje čistil-
ne naprave v Podsredi ter preureditev prostorov zdravstvene-
ga doma. Za vse to namenjajo v občinskem proračunu 36
milijonov tolarjev, pri čemer pričakujejo še sredstva z razpi-
sov različnih ministrstev.
V proračunu gospodarsko šibke občine, ki ima nad 3600
prebivalcev, je razmeroma veliko denarja za oskrbnine
občanov v zavodih (12 milijonov tolarjev) ter za zdravstveno
zavarovanje brezposelnih (5 milijonov).	BJ
Palca ima
• ••
vizijo
Po ugotovitvah študije o
celostnem razvoju podeže-
lja in obnove vasi, ki so jo v
velenjski občini naročili za
krajevno skupnost Paka pri
Velenju, nastajala pa je tri
leta, bi za izvedbo projek-
tov, pomembnih za napre-
dek tega območja, potrebo-
vali več kot 650 milijonov
tolarjev.
Med največjimi naložbami
- predlaganih je 31 projektov
na področju urejanja prosto-
ra in infrastrukture, kmetijs-
tva, turizma, družbenega
razvoja in kulture - bi bili
obnova Planinskega doma na
Paškem Kozjaku in ureditev
okolice. Za oboje bi morali
zagotoviti več kot 100 milijo-
nov tolarjev. Ureditev vodoo-
skrbe in kanalizacije v kraju
bi znašala približno 180 mili-
jonov tolarjev. Vrednost na-
ložbe v obnovo večnamen-
ske dvorane v Osnovni šoli
Paka so ocenili na 80 milijo-
nov tolarjev. S petnajstimi
domačini so izdelali tudi in-
dividualne projekte, največ-
krat vezane na kmetijo odpr-
tih vrat in rejo ovac.
Krajevna skupnost Paka, ki
ima 650 prebivalcev, od tega
jih več kot tretjina živi na
kmetijah, močno zaostaja za
okoliškimi območji. Zelo ma-
lo je podjetniških iniciativ, de-
lovnih mest pa skorajda ni.
Razvojni program, ki so ga
pridobili, bo vasi omogočil tu-
di pridobitev nepovratnih po-
sojil.	K.L.
Y dom starejših
avgusta
v Domu starejših Šentjur so
v začetku tedna napovedali,
da bo slavnostno odprtje no-
vogradnje v drugi polovici te-
ga meseca. Med tehničnim
prevzemom konec prejšnjega
meseca so namreč ugotovili le
takšne pomanjkljivosti, ki jih
je mogoče kmalu odpraviti.
Vršilec dolžnosti direktorja
Branko Gorečan je povedal,
da bodo prve varovance spre-
jeli avgusta.	BJ
z občinskih svetov
Poslovni prostori in najemnine
CELJE - V torek sprejet Pravilnik o oddajanju poslovnih
prostorov v najem in določanju najemnin prinaša za najemnike
lokalov v občinski lasti kar nekaj novosti. Lokali so razdeljeni v
4 razrede glede na lokacijo in dejavnost, izhodiščne mesečne
najemnine za kvadratni meter pa se bodo gibale med 600 in
2.000 tolarji. Iztržek najemnin bo sicer za 8 odstotkov manjši,
vendar v stanovanjskem skladu, kjer morajo do konca leta z
najemniki skleniti nove najemne pogodbe, predvidevajo, da
bodo razliko pokrili z doslednejšo izterjavo. (IS)
Podražitev, cena pa enaka!
CELJE - Nad takšnimi podražitvami, kot je bilo torkovo
povišanje cen kanalščine v Celju, bi se potrošniki najbrž ne
jezili preveč. Hkrati, ko so v podjetju VO-KA predlagali dvig cen
kanalščine, so napovedali tudi ukinitev obračunavanja poseb-
nega prispevka za razvoj voda v Celju, kar pomeni, da bodo
cene na položnicah občanov ostale praktično nespremenjene.
Sklep bo veljal z naslednjim mesecem po potrditvi v ministrstvu
za ekonomske odnose in razvoj. (IS)
Županove dovolilnice
CELJE - Svetniki so župana Bojana Šrota pooblastili, da sme
letno razdeliti 100 brezplačnih dovolilnic za parkiranje v 2.
parkirni coni in le 25 brezplačnih dovolilnic za modro cono.
Število zastonjskih dovolilnic v Celju je tako močno skrčeno.
(IS)
Grb, nadzorni svet...
POLZELA - Svetniki so dali v petnajstdnevno javno razpravo
predloge odlokov o ustanovitvi Zavoda za turizem Spodnje
Savinjske doline, ljudske univerze Žalec, Vzgojno izobraževal-
nega zavoda II. OS Žalec, Glasbene šole Rista Savina Žalec in
Javnega zavoda Zdravstveni dom Žalec. Sprejeli so odlok o
ustanovitvi In delovanju sveta za preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu ter grb občine Polzela. Imenovah so nadzorni svet
občine, ki ga sestavljajo Marija Cizej, Marjan Verdev, Franc
Ogriz, Alojzij Pižorn in Marija Dobovičnik-Prekoršek. (TT)
Dimnikar ne prinaša le sreče
KOZJE - Občina je lani podelila koncesijo za opravljanje
dimnikarske službe Dimnikarstvu Ivan Jelančič iz Sevnice.
Nosilec koncesije je pred kratkim pripravil nov cenik, s katerim
bi nekatere storitve povišali za od 17 do 20 odstotkov, vendar se
svetniki niso strinjali. Višje cene so dovolili le za toliko, kolikor
znaša povišanje drobnoprodajnih cen. (BJ)
Veljavna statut in poslovnik
ŠTORE - V drugem branju so svetniki minulo sredo potrdili
besedili občinskega statuta in poslovnika. Oba temeljna doku-
menta so uskladili z določili področne zakonodaje, največ
sprememb pa je posledica noveliranega zakona o lokalni sa-
moupravi. V Štorah v tem mandatu deluje v okviru občinskega
sveta več delovnih teles kot v prejšnjem, posebno določilo v
statutu opredeljuje nepoklicno opravljanje županske funkcije, a
hkrati pušča odprto možnost, da se za poklicno župan sam
odloči. (IS)
Naložba za prihodnje leto
ŠTORE - Na teharskem pokopališču, ocenjujejo v podjetju
Veking, ki upravlja s pokopališčem, so nujno potrebna naložbe-
na dela v vrednosti 2,1 milijona tolarjev. Gre za obsežnejša
popravila ograje, preureditev in dekoriranje vežice ter ureditev
čajne kuhinje. Z deležem najemnine za grobove bi v podjetju
zagotovili 270 tisoč tolarjev, preostanek pa bi morali glede na
število grobov sofinancirati iz celjskega in štorskega občinskega
proračuna. Za Štore bi to letos pomenilo 730 tisoč tolarjev. Ker
je letošnji proračunski denar že razdeljen, so svetniki odločili,
da bodo urejanje teharskega pokopališča sofinancirali prihod-
nje leto. (IS)
Iz Prožinske vasi v Javornik
ŠTORE - Svetniki so soglašali, da se razširi območje naselja
Javornik in v sklop tega naselja umesti tudi domačijo Pavliče-
vih, katerih hišni naslov je bil doslej Prožinska vas 95. (IS)
Nova Obrtniška cesta
ŠTORE - Na pobudo lastnikov poslovnih objektov v novozgra-
jeni obrtni coni so svetniki ta predel poimenovali Obrtniška
cesta. Območje, vključno s stavbo s hišno številko 2, se je doslej
imenovalo Cesta XIV. divizije. Hišne številke ob Cesti XIV.
divizije se ne bodo spreminjale, z razliko stavbe na številki 2, ki
se preoštevilči v Obrtniško cesto. (IS)
Odbor za mladino
SLOVENSKE KONJICE - Število delovnih teles občinskega
sveta se je povečalo z deset na enajst. Ustanovili so namreč nov
odbor za mladinsko problematiko, ki bo začel z delovanjem
naslednje leto. (PP)
Zavod za kulturo
SLOVENSKE KONJICE - Sprejeli so odlok o ustanovitvi
Zavoda za kulturo Slovenske Konjice, ki je osnova za nadaljnje
delovanje zavoda. Za začasnega vršilca dolžnosti direktorja je
bil imenovan Zdenko Plankl. (PP)
600 tisočakov za sanacijo
SLOVENSKE KONJICE - Iz rezervnega sklada proračuna
občine Slovenske Konjice bodo namenili sredstva v višini 600
tisoč tolarjev za sanacijo škode, nastale na kmetijskih površi-
nah, ob poplavah v maju 1999. (PP)
Poudarek turizmu
ZREČE - Svetniki so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana. Z njim so še bolj poudarje-
ne razvojne smernice klimatskega zdravilišča Rogla, razvoja vseh
delov občine, posebno pohorskih vasi, ter poudarjeni vidiki varstva
naravne in kulturne dediščine na območju občine. (ZK)
Še dva objekta
ZREČE - Svetniki so sprejeli odlok, s katerim dopolnjujejo
zazidalni načrt nastajajočega stanovanjskega naselja v Zre-
čah. S tem so omogočili gradnjo še dveh poslovno stanovanj-
skih objektov na tako imenovani rezervni površini. (ZK)
Za lepši izgled
ZREČE - Prvič so svetniki obravnavali Odlok o določitvi
pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju
občine Zreče, za katere ni potrebno pridobiti lokacijskega
dovoljenja. Namen odloka je poenotenje gradnje pomožnih
objektov ter drugih posegov v prostor in s tem zagotovitev
skladnejšega videza stanovanjskih hiš, objektov za kmetijsko
dejavnost in drugih. Do jeseni bo odlok v razgrnitvi v vseh
krajevnih skupnostih. (ZK)
Veking na čakanju
CEUE - Svetniki 22-odstotnega povišanje najemnin za
grobove ter 15-odstotnega dviga cen za pokopališke in
pogrebne storitve niso podprli. Še več, tudi sklepa o preložitvi
razprave na septembrsko zasedanje niso sprejeli, čeprav
podjetju Veking kot koncesionarju priznavajo, da z mestnim in
teharskim pokopališčem vzorno upravlja. (IS)
po državi
Ničelna inilacija
UUBUANA, 30. junija
(Delo) - Cene življenjskih
potrebščin so junija v pri-
merjavi z majem v pov-
prečju ostale nespreme-
njene, tako da je, kot lani v|
istem mesecu, inflacija ni-1
čelna. Letošnja inflacija je|
2,7-odstotna, cene živ-j
Ijenjskih potrebščin pa so j
se v primerjavi z lanskim'
junijem povišale za 4,3 od-1
stotka.	j
Carinski zakon j
UUBUANA, 30. junijaj
(Delo) - Državni zbor je v j
celoti sprejel zakon o carin-1
ski službi. Ta služba ima .
poslej večje pristojnosti, saj J
bo pobirala DDV in trošari-
ne ob uvozu. Pristojna boj
za nadzor na celotnem ob- *
močju države.
Slovenska vas na
Kosovu
UUBUANA, 30. junija
(Delo) - Ker se je več be-
guncev kot je bilo sprva
pričakovati vrnilo na Koso-
vo, bodo z denarjem, zbra-
nim v skupni akciji sloven-
skih medijev in humanitar-
nih organizacij Roka preg-
nancem, postavili Sloven-
sko vas v porušeni pokraji-
ni, kjer je več sto tisoč Al-
bancev ostalo brez strehe
nad glavo. Vas bo predvido-
ma postavljena do konca
septembra.
Smrkol j zavrača
očitke
UUBUANA, 1. julija
(Delo) - Minister za kme-
tijstvo Ciril Smrkolj je v od-
govoru na interpelacijo, ki
jo }e vložilo 11 poslancev
ZLSD, Desusa in SNS, zapi-
sal, da navedbe niso uteme-
ljene, Vlagatelji pa so inter-
pelacijo razširili še z deveti-
mi točkami, med drugim
očitajo ministru nezakoni-
to trošenje proračunskega
denarja in nestrokovnega
ravnanja v veterini in ribiš-
tvu.
Proti
privilegijem
UUBUANA, 6. julija
(STA) - Slovenski sindikati
in Zveza društev upokojen-
cev Slovenije so pred
zgradbo državnega zbora
• pripravili protestni shod
pod geslom »Proti poslan-
skim privilegijem«, s kate-
rim so želeli vplivati na po-
slance, naj ne sprejmejo za-
kona, ki jim omogoča pred-
časno upokojevanje.
Večinski sistem
padel
LJUBUANA, 7. juUja
(Delo) - Zakon o volitvah v
državni zbor, ki ga je pred-
lagala SDS, obravnavali pa
so ga na izredni seji držav-
nega zbora, je podprlo 50
poslancev, 16 jih je bilo
proti. Zakon tako ni bil
sprejet, saj bi moralo zanj
^asovati najmanj 60 po-
slancev. Predlog zakona bi
uzakonil dvokrožni večin-
ski sistem.
GOSPODARSTVO
S
Šentjurska jajca so
neoporečna
Tako zatrjujejo v podjetju Meja, drugem največjem proizvajalcu jajc v Sloveniji - Stalni
nadzor živali in krmil
Ker so zaradi dioksinske afe-
re v Belgiji tudi slovenski po-
trošniki začeli dvomiti v neo-
porečnost domačih kokoši in
jajc ter govedi, so v kmetij-
skem podjetju Meja iz Šentjur-
ja pripravili novinarsko konfe-
renco, na kateri so ob pomoči
neodvisnih strokovnjakov
predstavili proizvodnjo na svo-
jih farmah ter rezultate analiz,
ki so bile opravljene v Italiji.
Meja, ki je drugi največji slo-
venski proizvajalec jajc, ima tre-
nutno na farmi v Slivnici 170
tisoč kokoši, od tega 115 tisoč
nesnic, ki na leto znesejo 30
milijonov jajc. Jože Pangerl, dr.
vet. med., iz Veterinarskega za-
voda Šentjur je zatrdil, da je
farma ves čas pod strogim nad-
zorom. Strokovnjaki vsak dan
opravijo dveurni veterinarsko-
sanitarni pregled, enkrat na te-
den jemljejo vzorce jajc za bak-
teriološke preglede, dvakrat na
leto pa za pregled vsebnosti tež-
kih kovin. Vse dosedanje analize
so pokazale, da so jajca, kokoši
in tudi sam objekt neoporečni.
Zelo strog nadzor vhodnih su-
rovin in proizvodnje opravljajo
tudi v ljubljanskem podjetju
Emona-krmila, ki oskrbujejo
Mejo s krmili. »Delamo po slo-
venskih predpisih, ki so dosti-
krat celo strožji od tistih, ki velja-
jo v Evropski uniji,« je poudaril
komercialni direktor te največje
slovenske mešalnice krmil An-
drej Dobnik, »Republiški zavod
za veterino vsak teden jemlje
vzorce za analizo in rezultati
doslej še nikoli niso bili sporni.
Ko je izbruhnila dioksinska afe-
ra, smo vzorce iz vseh mešalnic
takoj poslali v analizo v Italijo.
Kot je znano, so bili vsi slovenski
vzorci neoporečni.« Dobnik je
dodal, da so vse afere v prehram-
beni industriji posledica zlorab
in nevestnega dela. »Slovenija v
nobeno ni bila vpletena in
upam, da v bodoče nihče tudi ne
bo počel kaj takšnega,« je še
poudaril.
V Meji skrbno nadzorujejo tu-
di prehrano govedi. Uporabljajo
le doma pridelano krmo, le kak-
šnih pet odstotkov, ki je rastlin-
skega izvora in jo kupujejo v
ajdovskem Mlinotestu. Vodja
govedoreje Tomislav Rus je po-
vedal, da zaradi dioksinske afere
prodaja mesa ni padla. V Meji
kupuje tudi McDonalds', ki je
pred kratkim zahteval pismeno
potrdilo, da živine niso hranili s
krmili iz Belgije.
»Razvoj našega podjetja vidi-
mo v naravni proizvodnji, ki je
sicer nekoliko dražja, vendar so
izdelki toliko bolj kakovostni,«
je povedal direktor Meje Jože
Fidler, »Nikoli nas niso povezo-
vali z nobeno od afer, naše meso
pa je cenjeno v večini držav
Evropske unije. Naša država ima
zelo stroge kriterije pri pridelavi
hrane, zato priporočam Sloven-
cem, naj ne nadomeščajo doma-
čih izdelkov s tujimi.«
■	- JANJA INTIHAR
Enajsterica v poslovni coni
Ob uvedbi stečajnega postopka za velenj-
sko podjetje Eso Oprema d.d, je maja pred
dvema letoma izgubilo delo kar 317 delav-
cev, na tem mestu pa so v občini načrtovali
poslovno cono za malo in srednje gospodars-
tvo, Prostore je poleg podjetja Esotech odku-
pilo še deset podjetnikov. Predvidoma že
jeseni, ko bo poslovna cona zaživela, bo na
voljo 70 novih delovnih mest.
Po informacijah stečajnega upravitelja Rudi-
ja Hramca se je konec leta 1997 pričela prodaja
premoženja podjetja Eso Oprema, vendar kar
dve javni dražbi za prodajo poslovnih in proi-
zvodnih površin v izmeri približno 12 tisoč
kvadratnih metrov nista bili uspešni. Za upni-
ke bi bila najugodnejša prodaja nepremičnin v
paketu in zahvaljujoč prizadevanjem podjet-
niškega centra Mestne občine Velenje ter lokal-
ne skupnosti so se lani začela odvijati resna
pogajanja o sočasni prodaji celotnega industrij-
skega kompleksa več kupcem. Po Hramčevih
besedah je stečajni senat odobril prodajo po
predhodnem zbiranju javnih ponudb, za na-
kup pa se je sočasno zanimalo 11 podjetij in
samostojnih podjetnikov iz Šaleške doline. Poleg
poslovnih površin je bilo na razpolago 40 tisoč
kvadratnih metrov komunalno opremljenega
zemljišča in kupci so dosegli ustrezne dogovore
glede delitve skupne infrastrukture.	K.L.
Dosežena stečajna masa, doslej je vanjo
priteklo približno 480 milijonov tolarjev, do-
sega več kot 60 odstotkov vrednosti stečajne-
ga dolžnika. Upniki so priglasili 773 terjatev
v višini 1,2 milijarde tolarjev, od tega so
doslej pravno priznane terjatve v višini 740
milijonov tolarjev.
Mleko prepočasi lece v izvoz
Slovenija bi morala postopoma znižati odkupne cene mleka, meni lastnik podjetja Frama iz Prebolda - Večji izvoz
omejujejo kvote in konkurenca
štiri slovenske mlekarne
so pred kratkim napoveda-
le, nato pa zaradi pritiska
ministrstva za kmetijstvo
in rejcev preklicale zniža-
nje odkupne cene mleka.
Minister Ciril Smrkolj je
obljubil višjo pomoč za pri-
pravo blaga za izvoz, višje
premije pa naj bi veljale do
konca leta. Lastnik in di-
rektor podjetja Frama iz
Prebolda Slavko Šteiner, ki
dobro pozna razmere v
mlekarstvu, meni, da je
takšno ravnanje le gašenje
požara.
Naša država, je prepričan
Slavko Šteiner, bi se morala
zgledovati po Avstriji, ki je
tri leta pred vstopom v
Evropsko unijo postopoma
zniževala odkupne cene
mleka. »Ministrstvo za kme-
tijstvo je lani naredilo napa-
ko, ko je povišalo odkupne
cene, saj ob takšnih cenah,
ki veljajo sedaj, slovenski
rejci ob vstopu naše države
v Evropsko unijo ne bodo
preživeli,« dodaja Šteiner.
»Kako majhni smo, pove že
podatek, da znaša pri nas
povprečni letni odkup mle-
ka 450 milijonov litrov, ena
od mlekarn na Bavarskem
pa sama odkupi na leto 2
milijardi litrov.«
Podjetje Frama že od leta
1994 trguje z mlekom na za-
hodnoevropskih trgih, izvoz-
ne posle pa opravlja za vse
slovenske mlekarne, razen
za celjsko. Njihovi kupci,
največ jih je v Avstriji, Nem-
čiji in na Nizozemskem, so
pretežno živilsko predeloval-
na podjetja. Kot komisionar
opravijo na leto za okrog 500
milijonov tolarjev prometa.
Lani so izvozili 5 milijonov
litrov tekočega mleka in za 7
milijonov litrov mlečnih iz-
delkov, pretežno mleka v
prahu. Tolikšno količino na
leto odkupi pri nas kakšna
manjša mlekarna, na primer
vrhniška. Slavko Šteiner oce-
njuje, da bodo letos izvoz še
nekoliko povečali. »Zaradi
viškov mleka je pritisk mle-
karn na naše podjetje čedalje
večji, vendar občutno večjih
količin kot sedaj ne bomo
mogli izvoziti. Omejujejo
nas kvote, velika pa je tudi
konkurenca. Madžarska, na
primer, ponuja mleko in
mlečne izdelke tudi po 30 in
več odstotkov nižjih cenah.«
Preden je Slavko Šteiner
ustanovil podjetje Frama, ki
velja trenutno za največje
zasebno podjetje pri nas, ki
se ukvarja z izvozom mleka
in mlečnih izdelkov, je služ-
boval kot predstavnik mle-
karne Celeia na Dunaju. Za-
radi teh delovnih izkušenj
in seveda tudi zaradi večlet-
nega lobiranja med tujimi
trgovci dokaj dobro pozna
razmere na zahodnih trgih.
»Ne vem, kako se bo leto
1999 končalo za naše mle-
karne,« pravi. »Viške mleka
bodo sicer predelali, vendar
je vprašanje, kako bodo te
izdelke prodali. Evropski trg
je zasičen, saj ima na zalogi
za dve leti sira in masla.
Zato so vse napovedi mini-
stra Cirila Smrkolja, kako bo
z višjimi izvoznimi spodbu-
dami mogoče rešiti našo
mlečno industrijo, le pesek
v oči rejcem. Ministrstvo de-
la narobe, ko se gre nekak-
šno gasilsko društvo. Kljub
številnim poskusom in proš-
njam se v Ljubljani še vedno
niso resno lotili vprašanja
kvot na takšen način, kot bi
želeli mlekarji.« Šteiner je
tudi sam lani nekajkrat po-
skušal priti do ministra Smr-
kolja in mu predstaviti ne-
katere svoje izkušnje, ki si
jih je pridobil z lobiranjem,
vendar ga niso hoteli spreje-
ti. Opozoril je tudi odbor za
agroživilstvo, a so vsi njego-
vi dopisi ostali brez odgovo-
ra.
Podjetje Frama bo, pravi
Slavko Šteiner, tudi po vklju-
čitvi naše države v EU ostalo
partner oskrbovalne indu-
strije ter prenašalo viške
mleka tja, kjer jih bodo po-
trebovali. Želi si, da bi konč-
ni izdelki iz naših mlekarn
prišli tudi na police tujih tr-
govin. Na olimpiadah sira v
Avstriji, kjer se vsake dve leti
zberejo vsi sirarji iz EU in
kjer tudi podjetje Frama or-
ganizira skupni nastop slo-
venskih mlekarn, so namreč
naši siri zelo cenjeni in so že
večkrat dobili zlate medalje.
Za širšo prodajo bo najverjet-
neje moralo preteči še kar
nekaj časa. Seveda pa bi mo-
rali najprej urediti razmere
doma.
»Ni dobro, da naša država
pospešuje pridelavo mleka,«
meni Šteiner. »Posledice tak-
šne politike bodo najbolj ob-
čutili rejci. Zamerim mini-
strstvu za kmetijstvo, ker da-
je težke milijarde tolarjev za
izvozne stimulacije in za po-
krivanje izgub v mlekarnah.
Bilo bi bolje, če bi denar na-
menilo za naložbe v kmečka
dvorišča.«
JANJA INTIHAR
Slavko Šteiner, lastnik
podjetja Frama iz Prebolda.
Žilavi preživeli težke case
Direktor Agrine Franci Vouk o slovenski trgovini, kapitalskih povezavah in DDV
v žalski Agrini je bilo še
pred osmimi leti zaposlenih
530 delavcev, danes jih je
125; v trgovskem podjetju so
lansko leto zaključili z do-
bičkom, letos načrtujejo 5-
odstotno rast realizacije. Kar
precej obetavno za Agrino,
ki se je pred kratkim kapital-
sko povezala z velenjsko
Ero. O tem in o položaju slo-
venskih trgovcev nasploh
smo se pogovarjali z direk-
torjem Agrine Francijem
Voukom.
»Če se Slovenija približuje
Evropi, je jasno, da mora od-
preti meje ter omogočiti pre-
tok kapitala in delovne sile.
Prihod tujcev je že pokazal, da
smo slovenski trgovci malce
spali. Je pa res, da pri večini
zaradi težkega položaja, v ka-
terem smo se znašli po razpa-
du Jugoslavije, ni bilo razpo-
ložljivih sredstev. Težave vi-
dnn drugje: boli me. da tujci
zelo poceni dobijo prostore in
vso infrastrukturo, ki smo jo
mi gradili leta in leta - očitno
nihče ni imel interesa, da bi
jim zemljo prodal po pravi
ceni. Nihče ni rekel, da so na
primer zgrajene ceste, želez-
nica... vredni toliko in toliko,
m jim to infrastrukturo zara-
čunal. Osebno sprejemam tuj-
ce zelo pozitivno, saj pomeni-
jo novo kakovost v relacijah in
hkrati boljšo pripravljenost na
razmere v Evropi.« je razmiš-
ljal Franci Vouk.
Omenjate Evropo - kako vi
ocenjujete prihodnost Slove-
nije v Evropski skupnosti?
Bojim se možnosti, da bi
slovenska trgovina prešla v tu-
je roke, ker lahko tujci, če
bodo zainteresirani, preplača-
jo vrednostne papirje. Tudi v
kmetijstvu položaj ni rožnat.
Sprašujem se, katere predno-
sti bodo ostale Sloveniji, ko se
bodo na naših trgih pojavili
subvencionirani izdelki iz
drugih držav? Predelovalna
industrija je na kolenih in ni
na evropski ravni. Mej v Evro-
pi ne bo in ta pravila bo treba
sprejeti, vendar ne vidim slo-
venskih paradnih artiklov.
Tudi v trgovinah, ki so us-
merjene v prodajo blaga, po-
trebnega za kmetijstvo, se
otepate s konkurenco, ki
včasih prodaja tudi cenene
izdelke...
Mi cenenega blaga ne pro-
dajamo, zagotovo pa smo kon-
kurenčni in cenejši pri kako-
vostnem blagu. Veseli nas, ker
tudi slovenski kupci spozna-
vajo, da niso tako bogati, da bi
poceni kupovali. Kakovost po-
vsod nekaj stane - tako v Evro-
pi kot v Žalcu. Poleg tega je
naša prednost v svetovanju,
saj ogromno vlagamo v izo-
braževanje naših prodajalcev.
Še vedno smo v prednosti pri
prodaji semen, sredstev za
varstvo rastlin in kmetijski
mehanizaciji.
Trgovci v Sloveniji se kar
precej združujejo. Že lani so
celjski trgovci podpisali pi-
smo o nameri, kjer je sodelo-
vala tudi Agrina, vendar pro-
jekt ni popolnoma uspel?
Žal je bolj kot ne ostalo pri
namerah. Izkazalo se je na-
mreč, da bi bila na primer
ustanovitev delniške družbe
silno zahteven projekt in da
ne sodimo vsi skupaj. Takrat
smo se odločili, da se med
seboj začnejo pogovarjati
posamezne firme. Težko bi
bilo kapitalsko povezati 11
firm, različna je lastniška
struktura in interesi lastni-
kov... Je bil pa ta projekt
koristen - vsaj spoznali smo
se med seboj.
Vi ste nadaljevali s poveza-
vo - začeli ste se pogovarjati
z velenjsko Ero.
Zavedamo se, da kot kme-
tijsko naravnana trgovina ne
bomo preživeli, zato smo se
kapitalsko povezali z velenj-
sko Ero d.d. S tem smo precej
razširili tržišče, se povezali z
živilsko trgovino ter s tem
dolgoročno zagotovili stabil-
nost, čvrstost in nenazadnje
kapital. Mi razpolagamo z ve-
likimi skladišči in dobrim ka-
drom, Era kot živilska trgovi-
na ima dobro razvito malo-
prodajno mrežo, je članica
ABC združenja... Ne samo za
Agrino, tudi za druge trgovi-
ne sem prepričan, da so žila-
ve vse tiste, ki so preživele te
težke čase. Potrebni so dober
kader, znanje, blagovna
znamka in primerno kapital-
sko povezovanje, v Sloveniji
pa bo itak prej ali slej nastalo
nekaj večjih centrov.
URŠKA SELIŠNIK
Franci Vouk
□
GOSPODARSTVO
finance
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
v tednu od 30.6.1999 do 6.7.1999
Toplice Dobrna na borzi
Delnice so uvrščene na prosti trg - Prihodnje leto celovita prenova Zdraviliškega doma
Borzni posredniki so v po-
nedeljek pričeli trgovati tudi
z delnicami Toplic Dobrna,
ki jih je ljubljanska borza
pred enim tednom uvrstila na
prosti trg. Osnovni kapital
družbe znaša 692,5 milijona
tolarjev in je sestavljen iz
692.542 navadnih delnic. Tr-
govanje bo mogoče s 93,84
odstotka vseh delnic.
Največji lastnik Toplic Dobr-
na je s 30-odstotnim deležem
Mestna občina Celje. Zaposle-
ni in nekdanji zaposleni imajo
16,8 odstotka delnic, delničarji
iz javne prodaje imajo 15 od-
stotkov, med skladi pa ima naj-
večji lastniški delež pid Zvon I,
ki ima 15,2 odstotka delnic.
Družba je imela lani 844 mili-
jonov tolarjev prihodkov, čisti
dobiček pa je znašal 3,16 mili-
jona tolarjev. Na skupščini, ki
je bila 1. julija, so se delničarji
strinjali, da ostane celotni do-
biček nerazporejen.
Na Dobrni, kjer pretežni del
prihodka ustvarijo iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja ozi-
roma z zdravstvenimi, napotni-
cami, so zabeležili lani 97.955
nočitev, kar je nekaj več kot 80
odstotkov načrta. Letos so v pr-
vih petih mesecih imeli 34.236
nočitev, od tega je bilo 78 odstot-
kov domačih, 22 pa tujih. Iz
prodaje storitev so imeli 407 mi-
lijonov tolarjev prihodkov. Na-
mestnica direktorja Vanja Strni-
ša je povedala, da so v prvih treh
mesecih, ko zaradi sezonske na-
rave dela tudi običajno slabše
poslujejo, imeli izgubo iz teko-
čega poslovanja, v aprilu in maju
pa so že poslovali z dobičkom.
Zato upajo, da bodo ob koncu
leta dosegli načrtovane rezulta-
te. Dobička sicer ne pričakujejo,
bilanca uspeha pa naj bi bila
pozitivna. V prvih petih mesecih
so se bistveno povečali prihodki
na področju zdravstvene dejav-
nosti, saj so bili za dobrih 11
odstotkov večji kot v enakem
lanskem obdobju.
»To pomeni,« pravi Vanja Str-
niša, »da je bila naša poslovna
usmeritev v zdravstveni turi-
zem pravilna. Želimo ostati kla-
sično zdravilišče, zato vseskozi
dopolnjujemo ponudbo medi-
cinskih storitev, vse več pa ima-
mo tudi programov s področja
alternativnega zdravljenja, saj
se je že doslej pokazalo, da
veliko ljudi išče prav to.«
Letos so v Toplicah Dobrna
odprli nove prostore za savne.
do konca leta pa kakšnih večjih
naložb, razen rednih vzdrže-
valnih del, ne načrtujejo. Pri-
pravljajo se namreč na temelji-
to obnovo Zdraviliškega doma,
za katerega želijo pridobiti štiri
zvezdice, ob hotelu pa name-
ravajo zgraditi še zunanji ba-
zen. S prenovo bodo pričeli
šele v drugi polovici prihodnje-
ga leta, saj morajo pridobiti še
vso potrebno dokumentacijo,
izbrati izvajalce ter pridobiti
soinvestitorje.
JANJA INTIHAR
V Celjskih mesninah
bodo gradili
Delničarji Celjskih mesnin
so na torkovi skupščini spre-
jeli poročilo o poslovanju
družbe v preteklem letu in
podprli predlog uprave in
nadzornega sveta, da ostane
lanski čisti dobiček, ki znaša
23,2 milijona tolarjev, neraz-
porejen.
»Glede na razmere v naši
branži lahko lansko poslova-
nje ocenim kot uspešno, po-
dobne rezultate pričakujem
tudi letos, bojim pa se, kaj bo
s slovensko mesno-predelo-
valno industrijo v prihodnjih
letih, ko nas najprej čaka
vključitev v Cefto in kasneje
morda še v Evropsko unijo,«
pravi direktor Celjskih mesnin
Izidor Krivec. Podjetje je lani
imelo 4,5 milijarde tolarjev
prihodkov, letos naj bi promet
povišali na 5 milijard tolarjev.
Dobro tretjino prihodkov so
ustvarili s prodajo na tujih tr-
gih, večinoma v Bosni in Her-
cegovini ter na Hrvaškem. V
primerjavi s preteklimi leti se
je izvoz na bosanski trg občut-
no zmanjšal. Količinsko so si-
cer prodali enako kot prej, so
pa morali zaradi vse večje
konkurence in vse manjše
kupne moči znižati cene svo-
jih izdelkov. K sreči so izpad
na trgih bivših jugoslovanskih
republik uspešno nadomestili
s povečano prodajo doma.
V Celjskih mesninah, kjer
ima 45-odstotni lastniški delež
trinajst kmetijskih zadrug, 41
odstotkov delnic imajo zapo-
sleni, 7 odstotkov Kmečka
družba, po 3,5 odstotka pa
odškodninski in kapitalski
sklad,, bodo letos za naložbe
namenili okrog 200 milijonov
tolarjev. V prvi polovici leta so
obnovili del proizvodnih stro-
jev, urediti so morali informa-
cijski sistem v svoji malopro-
dajni mreži, posodobili pa so
tudi nekaj mesnic, med dru-
gim tudi na Dobrni in v Podče-
trtku. Do konca leta bodo preu-
redili še nekaj svojih malopro-
dajnih enot, vendar o tem, za
katere gre, v podjetju še ne
želijo govoriti. Izidor Krivec je
še povedal, da pripravljajo pro-
jekte za novo proizvodno halo,
ki jo bodo zgradili ob svojih
sedanjih objektih.	JI
Prenovljena agencija v Novi vasi
Banka Celje je pred kratkim prenovila svojo agencijo v Novi vasi, ki odslej posluje z
nekoliko spremenjenim delovnim časom.
Agencijo v Ulici bratov Vošnjakov so posodobili, naložba pa je stala 10 milijonov tolarjev. V
Novi vasi je bilo doslej mogoče le dvigovati gotovino in plačevati položnice, od jeseni pa bodo
tam uvedli še finančno svetovanje, odpirati pa bo mogoče tudi tekoče račune. V agenciji so
spremenili tudi delovni čas, tako je sedaj od ponedeljka do petka odprta od 8. do 12. ure in od 14.
do 17 ure, ob sobotah pa od 8. do 11.30. ure.	JI
Agencija Banke Celje v Novi vasi je sedaj odprta do 17. ure.
barometeb
Za delnico Petrola
600 tolarjev
Jutri dopoldne bo četrta
skupščine naftne družbe Pe-
trol, na kateri bodo delničarji
med drugim odločali o raz-
poreditvi lanskega dobička
in o delitvi nerazporejenega
dobička iz preteklih let.
Uprava in nadzorni svet
predlagata, da bi polovico
dobička za leto 1998 v višini
3,3 milijarde tolarjev razpo-
redili v rezerve, polovica pa *
bi ostala nerazporejena. Di-
vidende bi izplačali iz neraz-
porejenega dobička iz prete-
klih let, ki znaša 1,6 milijar-
de tolarjev. Za izplačilo del-
ničarjem bi porabili 1,2 mili-
jarde tolarjev, dividenda pa
bi znašala 600 tolarjev bruto.
Petrol je lani prodal dobra
dva milijona ton nafte in nje-
nih derivatov, s prodajo pa
so ustvarili 99 milijard tolar-
jev čistega prihodka.
Delnice Klasja in
Trdnjave na trgu
Uprava Ljubljanske borze
je zadnje dni junija sprejela
sklep o sprejemu rednih del-
nic celjske družbe Klasje in
navadnih imenskih delnic
velenjske pooblaščene inve-
sticijske družbe Trdnjava I
na prosti trg borze.
Dopolnjen
nadzorni svet
v nadzornem svetu Alpo-
sa iz Šentjurja je dosedanje-
ga člana Ljuba Pečeta iz Kre-
kove DZU zamenjal Branko
Apat iz Gorenja. Poleg njega
so predstavniki kapitala v
svetu še Franc Ban (predsed-
nik), Vilem Lerach iz češke
družbe Nova Hut in Maks
Edlbacher iz KBM Infonda.
Predstavnika zaposlenih sta
Bojan Jenič in Velimir Plau-
steiner.
Skupščine
v tem in še naslednjem
tednu bodo skupščine delni-
čarjev Mode Celje, Hotela
Evropa, Bohorja iz Šentjurja
in zreškega Uniorja. Uprava
in nadzorni svet Uniorja
predlagata, da bi lanski dobi-
ček, ki znaša 530 milijonov
tolarjev, ostal nerazporejen,
za dividende pa bi porabili
142 milijonov tolarjev dobič-
ka iz leta 1997, ki je v celoti
znašal 314 milijonov tolar-
jev. Bruto dividenda bi zna-
šala 66,67 tolarja.
Zdravilišče
prodaja Sočo
Zdravilišče Rogaška še iš-
če kupca za hotel Sočo, ki je
že nekaj časa zaprt. Na javni
razpis za prodajo so-prispe-
le štiri ponudbe - dve iz
Italije, ena iz Hrastnika, eno
pa je poslal slovenski držav-
ljan, ki živi v Nemčiji, ven-
dar interesenti očitno niso
ponudili dovolj. Soča je
uradno ocenjena na 129 mi-
lijonov tolarjev. Uprava
zdravilišča je pozvala vse
štiri ponudnike, naj svoje
ponudbe dopolnijo, in jih
opozorila, da bo komisija
upoštevala le tiste, katerih^
ponudba ne bo nižja od oce-1
njene vrednosti hotela. JIJ
GOSPODARSTVO
□
Demit je šel za med
V laškem Timu junija rekordna prodaja fasade demit - Zaposleni imajo le še dobrih ] O odstotkov delnic - Dividenda
70 tolarjev
Ker se je lastniška sestava v družbi
Tim Laško v zadnjem letu zelo spreme-
nila, so na skupščini, ki je bila minuli
teden, delničarji odpoklicali stari nad-
zorni svet in izvolili novega. Do spre-
membe lastništva je prišlo zato, ker je
večina malih delničarjev prodala svoje
delnice, svoj delež pa je prodal tudi
odškodninski sklad.
• Zaposleni, bivši zaposleni in upoko-
jenci, ki so imeli ob koncu lastninjenja
50,11 odstotka delnic, imajo sedaj le še
11,1-odstotni delež. Kapitalski sklad ima
nekaj manj kot 19 odstotkov delnic, ljub-
ljanska Modra borzna hiša blizu 20 od-
stotkov, največji lastnik Tima pa je druž-
ba za upravljanje Arkada, ki ima trenut-
no 50,2 odstotka delnic. Zaradi večinske-
ga števila glasov je Arkadi uspelo na
skupščini uveljaviti nasprotni predlog o
sestavi novega nadzornega sveta, v kate-
rem bo v naslednjem štiriletnem manda-
tu imela kar tri predstavnike, in sicer
Matjaža Koselja, Andreja Ručigaja in
Gregorja Tratnika. Člani so poštah še
Jože Rangus iz kapitalskega sklada ter
Cvetka Klezin in Jože Mali kot pred-
stavnika zaposlenih.
Na skupščini so delničarji tudi sklenili,
da bodo letos dividende 70 tolarjev bruto
na delnico, kar je za 5 tolarjev več kot
lani, izplačali pa jih bodo do konca leta.
Za dividende bodo porabili 64 milijonov
tolarjev revaloriziranega čistega dobička
iz leta 1997, lanski dobiček, ki znaša
dobrih 153 milijonov tolarjev, pa bo
ostal nerazporejen.
Glavni direktor Tima Jože Pušnik me-
ni, da večinski lastnik ne bo bistveno
posegal v poslovno politiko podjetja, pri-
čakuje pa, da bo Arkada poskušala svoj
delež še povečati. Podjetje, ki je 3. julija
obeležilo 26 let delovanja, zlasti zadnji
dve leti posluje zelo uspešno. Lani so
ustvarili za nekaj več kot 4 milijarde
tolarjev skupnih prihodkov, rezultati v
prvem polletju pa kažejo, da bodo tudi
letos v celoti izpolnili letni načrt, oziroma
ga bodo morda celo presegli. Po nekoliko
slabših prvih mesecih so namreč v maju in
juniju zabeležili rekordno proizvodnjo in
prodajo. Samo v juniju, ko je iz tovarne
odpeljalo na dan tudi do 130 tovornjakov,
so prodali kar tretjino načrtovane letne
proizvodnje fasad demit ter imeli 600
milijonov tolarjev realizacije in za 100
milijonov tolarjev dobička. V prvih petih
mesecih so ustvarili 50 milijonov tolarjev
dobička, v šestih mesecih pa je bila proda-
ja v primerjavi z enakim obdobjem lani
večja za 11 odstotkov. Jože Pušnik oce-
njuje, da je rekordna junijska prodaja
posledica znižanih cen demita in tudi
povečanega nakupa gradbenega mate-
riala pred uvedbo davka na dodano
vrednost. Dobri poslovni rezultati bodo
podjetju, ki običajno v juliju in avgustu
beleži manjši obseg prodaje, pomagali
prebroditi posledice novega davka, od
septembra naprej pa spet pričakujejo
povečanje proizvodnje.
■■HHHMMMnMHI JANJA INTIHAR
V začetku tedna je bila konstitutivna
seja novega 6-članskega nadzornega
sveta laškega Tima. Za predsednika
sveta je bil imenovan Andrej Ručigaj,
za podpredsednika pa Jože Rangus.
Zdravilišče laško širi ponudbo
Do konca leta še vec prostora za savne in 38 novih sob - Zaradi DDV bodo izgubili na leto 30 milijonov tolarjev
v Zdravilišču Laško so
prejšnji teden odprli Center
zdravja in lepote, s katerim
so še dodatno obogatili po-
nudbo za dnevne goste, že
za ta mesec pa napovedujejo
pričetek novih naložb, za
katere bodo namenili 400
milijonov tolarjev. V soboto
so pred zunanjim bazenom
odkrili kip Pozejdona, delo
hrvaškega kiparja Mihaela
Štebiha, ki naj bi zdravilišče
v prihodnje varoval pred na-
raslo vodo.
Lanska poplava je, kot je
znano, naredila v zdravilišču
veliko škode, sanacija kletnih
prostorov in pritličja pa je
občutno vplivala na poslova-
nje. Ker so hkrati z odpravlja-
njem škode prenavljali tudi
notranji bazenski kompleks,
so delali le s polovičnimi
zmogljivostmi in v prvih treh
mesecih pridelali za okrog 90
milijonov tolarjev tekoče iz-
gube. »Kljub izgubi ocenjuje-
mo, da smo dobro poslovali,
saj bi v takšnih razmerah mar-
sikdo zdravilišče kar zaprl «
meni direktor mag. Roman
Matek.
Že v aprilu, ko so končali s
sanacijo in s prenovo, so se
razmere občutno izboljšale
Do konca junija so zabeležili
20 tisoč nočitev (v prvih treh
mesecih jih je bilo le 10 tisoč),
v zdravilišču je v povprečju
bivalo 220 gostov na dan (v
času obnove le 121), povečal
pa se je tudi obisk v bazenu,
^r na mesec preštejejo
ol^rog 10 ljudi. Povečan obisk
se odraža tudi na poslovnih
rezultatih, saj v drugem četrt-
letju ustvarijo na mesec okrog
10 milijonov tolarjev dobič-
Ka^ V zdravilišču upajo, da bo
tako tudi v naslednjih mesecih
m da bodo brez večjih težav
pokrili tekočo izgubo. Poslov-
no leto bi radi zaključih prib-
ližno tako kot lani, ko so imeh
16 milijonov tolarjev čistega
dobička, ki je po sklepu delni-
čarjev ostal nerazporejen. Ne-
kaj negativnih vplivov priča-
kujejo zaradi 10-odstotnega
znižanja zdravstvenih napoti-
tev, s katerimi sicer ustvarijo
preko 50 odstotkov prihod-
kov, poseben problem pa
predstavlja tudi uvedba davka
na dodano vrednost.
Zdravilišče Laško namreč
kar 65 odstotkov prihodka us-
tvari z neobdavčenimi dejav-
nostmi, kar pomeni, da nima-
jo možnosti obračunati vstop-
nega davka, zavod za zdravs-
tveno zavarovanje pa za zdaj
ne namerava pokriti negativ-
nih razlik. Po sedanjih izraču-
nih bodo na ta način izgubili
30 milijonov tolarjev na leto.
Izhod iščejo na različne nači-
ne. Z dobavitelji se že dogo-
varjajo za znižanje cen, ven-
dar pričakujejo, da se bo od-
zvala tudi državna zavaroval-
nica, saj se bodo izgube zaradi
novega davka nakopičile tudi
v drugih zdraviliščih
Sredi tega meseca bodo v
hotelu Vrelec spet zabrneli
stroji. Do oktobra bodo pre-
navljali obstoječe savne in jim
dodali še nekaj novih, za kate-
re je načrte naredilo znano
avstrijsko podjetje Klafs. Kot
je povedala pomočnica direk-
torja Cvetka Jurak, bo v no-
vih savnah prostora za 150
ljudi. Zgradili bodo rimsko in
turško savno, zunaj pa bodo
postavili še večjo finsko savno
z bazenom in teraso. V prvem
nadstropju, kjer je bila prej
fizioterapija, bodo uredili 16
novih sob za tiste goste, ki
pridejo na rehabilitacijo s
spremljevalci, v zimskih me-
secih pa se bodo lotili še pre-
nove podstrešja. Pridobili bo-
do 22 sob višjega cenovnega
razreda. Ta nov naložbeni ci-
klus, ki bo zdravilišče stal 400
milijonov tolarjev, bodo za-
ključili s prenovo strehe in
pročelja, tako da se bo hotel
skladal z arhitektonsko zasno-
vo bazenskega kompleksa.
JANJA INTIHAR
-Jii Foto: GREGOR KATIČ
Zdravilišče Laško obišče na mesec okrog deset tisoč kopalcev.
Iiiexa prevzela
Jeklo Štore
Predstavniki vlade in Slo-
venskih železarn ter šved-
skega koncema Inexa in
zreškega Uniorja so 1. julija
zvečer po treh dneh trdih
pogajanj uskladili pogoje za
pričetek veljavnosti pogodbe
o prevzemu štorskega Jekla.
Novi lastniki so zahtevali
trdna in natančna zagotovila,
da poslovanje podjetje ne bo
ovirano ali moteno zaradi in-
frastrukture, ki je še v lasti
Slovenskih železarn, hoteli pa
so tudi zagotovilo, da bo ne-
moteno potekala tudi oskrba z
energijo.
Pogodba o prodaji Jekla je
bila podpisana že v začetku
maja.
Švedska družba je skupaj z
Uniorjem kupila 80-odstotni
poslovni delež štorske druž-
be, znotraj tega pa ima Inexa
76-odstotni kapitalski delež,
Unior pa 24-odstotnega. No-
va lastnika sta se v pogodbi
zavezala, da bosta kupnino,
ki znaša 9 milijonov mark,
poravnala v treh letih in prev-
zela okrog 25 milijonov
mark starih obveznosti Jekla.
Prvi obrok kupnine, ki bo
plačana v treh letnih obrokih.
bo zapadel v plačilo ta teden,
obveznost plačila pa je krita s
prvovrstno bančno garancijo.
Poslovni načrt Inexe predvi-
deva porast proizvodnje z da-
našnjih 60 tisoč ton na 120
tisoč ton jekla na leto. Švedi
so se tudi zavezali, da bodo
prevzeli vseh 475 delavcev, v
prihodnjih treh letih pa ohra-
nili najmanj 400 delovnih
mest. V Štorah bodo dopol-
njevali obstoječi program
Inexe s proizvodnim progra-
mom manjših dimenzij, ki bo
pretežno namenjen za potre-
be strojegradnje in za ladje-
delništvo. Kot je povedal
Marjan Mačkošek, direktor
družbe, ki se po novem ime-
nuje Inexa Štore, se že dober
mesec pripravljajo na zače-
tek redne proizvodnje tako
imenovanega XM jekla, ki je
zaščitena blagovna znamka
švedskega podjetja. V Štorah
upajo, da se bo zdaj, ko je
postopek prodaje končan, zo-
pet povečala prodaja njihovih
izdelkov. V zadnjih treh mese-
cih so namreč zlasti nemški
trgovci, ker so čakali na nove-
ga lastnika štorske družbe, us-
taviU vse nakupe.	JI
Izguba Kovinotehne
• ^	»M®
je se visja
Uprava celjske Kovinoteh-
ne je pred kratkim objavila
revidirane letne nekonsoli-
dirane in konsolidirane ra-
čunovodske izkaze, ki ka-
žejo za 456 milijonov tolar-
jev večjo izgubo kot je bila
ugotovljena z nerevidirani-
mi računovodskimi izkazi.
Kot je znano, je nerevidirani
zaključni račun izkazoval
1,9 milijarde tolarjev izgube.
V Kovinotehni so se med
revidiranjem računovodskih
izkazov odločili za revizijo
vseh družb iz skupine Kovino-
tehna, to je petih družb v tuji-
ni in štirih domačih, odločili
pa so se tudi, da se pri revidi-
ranju uporabi konzervativni
pristop. Za 456 milijonov to-
larjev povečana izguba je pre-
težno posledica negativnih
vplivov poslovanja družb iz
skupine Kovinotehna, pa tudi
drugačnega pristopa h knjiže-
nju obresti, dodatnem zniža-
nju vrednosti zalog in knjiže-
nja naknadno prispelih obvez-
nosti. Glavna žarišča izgub so
torej v hčerinskih družbah in v
nerešenih obveznostih iz
prejšnji let.
Že v drugi polovici prete-
klega leta so v Kovinotehni
zaustavili negativno tekoče
poslovanje in imeli celo za 9
milijonov tolarjev dobička,
rezultati v letošnjih petih me-
secih pa kažejo, da bodo pol-
letni izidi pozitivni. Družba
je na osnovi sanacijskega pro-
grama realno povečala obseg
prodaje na domačem trgu, iz-
boljšala ekonomiko poslova-
nja, zmanjšala zadolženost in
znatno izboljšala tekočo hk-
vidnost. Podrobnejše rezulta-
te poslovanja v letošnjih še-
stih mesecih bo uprava Kovi-
notehne podrobneje predsta-
vila na današnji novinarski
konferenci.	JI
□
KULTURA
Kozorog, Trubar in Pozejdon
Tri nove skuipture letošnje loške kiparske delavnice
Kulturni center Laško je
tudi letos s pomočjo spon-
zorjev pripravil kiparsko de-
lavnico, v kateri so sodelova-
li uveljavljeni kiparji. Delav-
nico je vodil akademski ki-
par Ferenc Kiraly, sodelova-
la pa sta še v Laškem že
znani akademski kipar
Janos Szekely iz Madžarske
in akademski kipar Mihael
Štebih iz Hrvaške.
Pivovarna Laško je sponzor
skuipture, ki že stoji pred nje-
no upravno stavbo, izdelal pa
jo je Ferenc Kiržly iz Lendave.
V snežno belem marmorju,
pripeljali so ga iz Lipice, je
nastala skulptura, ki si jo je
kipar zamislil kot simbol plod-
nosti. Na eni strani marmorne
forme je v pregibu nastal stili-
ziran simbol hmeljeve kobuli-
ce. na drugi strani pa rogovje,
ki pa ni realistično opredeljeno
kot kozorogovo. Simbolizira
moškost in moč. V dnu skuip-
ture je prostorska igra v obliki
gotskega loka. Tudi tokrat je
ostal zvest svoji erotični viziji
sveta skozi vitalnost rojevanja.
Milan Štebih, ki je mojster
tudi male plastike, se je tokrat
posvetil Pozejdonu, gospodarju
voda. Za Laško je to pomenljiva
figura, saj je starodavno mesto
življenjsko odvisno od vode za-
radi zdravilišča in pivovarne,
zadnja leta pa voda neusmilje-
no preizkuša potrpežljivost
Laščanov s hudimi poplavami.
Če bo Pozejdon po tej plati
naklonjen domačinom, bo nje-
gova navzočnost tik bazena v
zdravilišču še kako upravičena.
Sicer pa se je kipar odločil za
kombinacijo med realističnim
in nadrealističnim izrazom Po-
zejdonove glave, ki lepo obvla-
duje prostor. Seveda je sponzor
te skuipture Zdravilišče Laško.
Po zaslugi akademskega ki-
parja Janosa Szekelyja in
sponzorja Pavleta Urankarja
je Laško dobilo Trubarjev kip,
ki so ga vgradili v steno pri
vhodu v Kulturni center. Oče-
ta prve slovenske knjige in
očeta slovenske protestantske
cerkve Primoža Trubarja si je
kipar zamisUl kot kombinaci-
jo reliefa in skuipture po zna-
nem lesorezu Jakoba Lederlei-
na iz leta 1578. Okvir je v
marmor sklesal kot reliefno
podobo lesoreza, nekatere po-
drobnosti je celo popolneje
zaokrožil. Spremenil pa je na-
pis, saj na vrhu na levi strani
piše Primus in na desni Trube-
rus, na dnu elipsastega loka
pa je namesto Corniolanus
vklesal Trubarjevo letnico
rojstva 1508 in letnico smrti
1586. Osrednja Trubarjeva fi-
gura je izdelana kot skulptura.
Z drugo kiparsko delavnico
je Laško pridobilo tri nove so-
dobne skuipture, kakršnih bi
bilo veselo vsako evropsko ve-
lemesto, zato kaže z njimi na-
daljevati in obdržati doseženo
umetniško raven, tako po za-
slugi sponzorjev, kot organi-
zatorja Kulturnega centra Laš-
ko na čelu z Juretom Janom in
seveda umetniškim vodjem
delavnice Ferencem Kiržly-
jem.
DRAGO MEDVED
I Foto: GREGOR KATIČ
Skuipture. ki so poldrugi mesec nastajale na parkirišču
kulturnega centra, so v petek z žerjavi prestavili na njihova
stalna mesta. Plastiko Janosa Szekelyja (na sliki) so vgradili
v zid levo od glavnega vhoda v kulturni center. Skulpturo
Mihaela Štebiha so slovesno odkrili že v soboto, Szekelyjev
Primož Trubar in Kozorog Ferenca Kiralyja pa bosta na
slovesnost počakala do septembra.
Poletje v delavnici
Minuli petek so udeležen-
ci poletne delavnice v Muze-
ju novejše zgodovine Celje
predstavili rezultate razisko-
vanja mestne četrti Aljažev
hrib, predvsem Jožefovega
hriba, pa tudi Selc, Podgorja
in Skalne kleti.
Delavnica pod vodstvom
dipl. etnologinje Tanje Rožen-
bergar-Šega deluje že sedem
let, vanjo pa so vključeni dija-
ki in študentje iz cele Sloveni-
je. Mladinci so bili razdeljeni
v tri skupine in so od 27. junija
do 2. julija proučevali življe-
nje na tem področju.
Prva skupina je pod men-
torstvom Tanje Roženbergar-
Šega raziskovala življenje na
hribu nekoč in danes. Skupina
s Tonetom Kregarjem na čelu
je za temo izbrala zgodovin-
ske orise. Ukvarjah so se s
sestavo, izvorom in izobrazbo
tamkajšnjega prebivalstva
skozi čas. Tretja skupina pa je
za predmet raziskovanja iz-
brala bivalno kulturo. Zani-
malo jih je predvsem, koliko
starih hiš je še ohranjenih v
prvotni podobi, koliko je pre-
novljenih in koliko porušenih.
Svoje ugotovitve so predstavili
na zanimiv in komičen način s
kratko igro. Njihovi mentorji
so bili Anka Aškerc, Branka
Prime in Dan Podjed. Zanimi-
ve ugotovitve s poletne delav-
nice bodo zbrali tudi v zborni-
ku, ki bo izšel konec leta.
SK, Foto: PP
Dan, Saša, Katja, Jana in Andreja so na duhovit način
predstavili delo na terenu.
Skladatelju v spomin
Minuli teden so na hiši,
kjer se je rodil dr. Anton
Schvvab, slovesno odkrili
spominsko ploščo, nato pa
predstavili še knjigo o življe-
nju tega v Preboldu rojenega
skladatelja in zdravnika.
O življenju in delu dr.
Schwaba je govoril preboldski
župan Vinko Debelak, ki je
med drugim poudaril sklada-
teljevo kulturniško udejstvo-
vanje. Hkrati je obljubil, d^
bodo v Preboldu poskrbeli, da
bodo njegove skladbe vedno
živele. Knjigo o dr. Schvvabu,
tudi domoljubu, sta po odprt-
ju spominske plošče predsta-
vila avtorja, Franc Štolfa in
Zvonka Zupanič-Slavec.
V kulturnem programu so
nekaj Schwabovih pesmi
predstavili recitatorji iz DPD
Svoboda Prebold, moški pev-
ski zbor in godbeniki Tekstil-
ne tovarne Prebold.
US, Foto: T TAVČAR
Spominska plošča na Schwabovi rojstni hiši.
zapisovanja
Tri dežele?
Priznam, da sem se že dolgo
časa ukvarjal z mislijo, da
sploh ne bi bilo tako zelo slabo
zapisati kakšno tudi o zdaj že
pretekli in na srečo neuspeli
skupni kandidaturi Slovenije,
Koroške in Furlanije-Julijske
krajine za Olimpijske igre leta
2006. No ja, razlogov za tako
dolgo odlašanje je kajpak več;
od sprotnih in bolj pomem-
bnih dogodkov, ki so potrebni
take ali drugačne refleksije do
tega, da bi s kakršnimkoli že
zapisom utegnil samo podži-
gavati ogenj.
Ja, saj si ne domišljam bogve
kaj, toda živimo pač v »deželi«,
kjer je vse mogoče. Kjer je tudi
nemogoče včasih mogoče. Kjer
je vsaka beseda lahko interpre-
tirana na različne načine. Pa če
je slišana ali pa prebrana. Ali
pa tudi ne. Kaj hočem poveda-
ti? Beseda, ki je zapisana in
prebrana nima tolikšne teže
kot jo ima beseda, ki je slišana
in se v spomin prenaša iz ust
do ust. Ki ne dopušča raznoraz-
nih interpretacij, marveč je že
skozi samo besedo interpretira-
na. In te besede so najhujše. In
najbolj nevarne. In v zvezi z
olimpijsko kandidaturo je bilo
tovrstnih besed toliko, da se
zares ni splačalo tvegati še z
novo; jo zapisati in potem spu-
stiti v interpretativni kozmos
vsemogočega.
Pa me je na to zadevo spom-
nil junak, ki se je v zeleni
majčki z bleščečim napisom
Olimpijske igre leta 2006 in v
sandalih ter belih nogavičkah,
sprehajal po nekem rave party-
ju in nekaj preklinjal sam zase.
Ne vem, morda ga je razbesne-
la odločitev Mednarodnega
olimpijskega komiteja, ki je
Slovenijo dobesedno prezrl, ali
pa ga je motilo vzdušje v disko-
teki. Oboje je mogoče. Hja, saj
veste, živimo pač v »deželi«,
kjer je vse mogoče. Kjer je tudi
nemogoče včasih mogoče.
Hja, zadeva je mimo, pa če-
prav vsi po vrsti obljubljajo,
kako še niso vrgli puške v koru-
zo, kako se še vedno splača
kandidirati in s tem turistično
promovirati Slovenijo. Neum-
nost. Prvič; kandidatura ni ni-
kakršna promocija. DrugiH;
olimpijada in kandidatura za
olimpijado ne pomenita turi-
stične, marveč gospodarske
promocijo. Tretjič; glede na to,
da je Olimpijske igre leta 2006
dobil Torino, je iluzomo priča-
kovati, da jih bo katerokoli ita-
lijansko mesto dobilo že leta
2010. Ali pa leta 2114. Če se
bomo takrat te igre sploh še šli]
Mislim na Olimpijske igre, kaj-
pak, ki pravzaprav niso vel
športna prireditev, še manj tu-
ristična, kar so si napak razla-
gali v slovenskem Olimpijskem
komiteju in priprave na kandi-
daturo predali v roke Centra za
promocijo turizma Slovenije,
marveč izključno ekonomska
in politična prireditev. Ja,
Olimpijske igre so na isti ravni
kot obisk Billa Clintona v Slove-
niji. Pardon, Williama Jefferso-
na Clintona v Sloveniji.
Točno to. V Sloveniji. V Slo-
veniji kot državi, ne pa kot
deželi nekega skupnega av-
strijsko-italijanskega prostora.
In kakšna promocija je to, če
se Slovenija promovira kot de-
žela? Kot sta deželi Furlanija-
Julijska krajina in Koroška. Si
zamislite, da bi se Španija pro-
movirala kot Galicija? Ali pa
Nemčija kot Bavarska? In bi
kot taki kandidirali skupaj s
Francijo? In tako kandidaturo
razglasili kot kandidaturo treh
dežel? Francozom se dobesed-
no zmeša. Kot da je Francija
dežela. Ne pa država. Slovenci
pa nič. Kot da Slovenija ni
država. Še več; Center za pro-
mocijo turizma Slovenije jo
promovira kot deželo. In to i
državnim denarjem. Ja, dr-
žavnim, ne pa deželnim.
Olimpijski komite pa se obna-
ša kot da gre za odbor, ki
pripravlja vaško gasilsko vese-
lico, na kateri se bomo vsi
dobro imeli, če se ga bomo k
napili. Dobiček pa itak ni po-
memben. Saj gre samo za za-
bavo. Za igre. Za veselico.
Piše: TADEJ ČATER
Krog iz
razdeljeniii ]
policrogov ^
v Likovnem salonu Ce-J
Ije so v torek zvečer odprlf
prvo samostojno razstavo]
slik Natalije Šeruga. |
»Bel krog iz razdeljenih
polkrogov. Slikam, odtiskul
jem človeško podobo iz ene
polovice na drugo. Čeznje
slikam dele živalske kože,J
mislim na čaranje in ves ča^
sem spomin. Sta dve ločenfl
polovici kroga, polni podobi
in vmes iskanje tiste takoj
želene praznine,« vabi naj
ogled razstave, ki bo v LPl
kovnem salonu postavljena]
do 7. avgusta, avtorica. iSf
KULTURA
□
O Maistru, dinozavrih, slastnih
srčkih, veri, upanju in ljubezni
Komentirati akcijo, v katero
si očitno tako ali drugače vple-
ten, me ne postavlja v najbolj
simpatičen položaj, pa ven-
dar... za tale zapis so me prosili
v uredništvu.
In ko razmišljam, kaj bi lah-
ko povedala o projektu Vstop
prost, ki so ga v Društvu celj-
skih likovnih umetnikov izved-
li prejšnji vikend, mimogrede
prelistam zadnjo številko Nove-
ga tednika. Na strani Zanimi-
vosti je fotografija kipa genera-
la Maistra Boštjana Putriha, ki
baje čaka na Celjane, posprem-
Ijena z opazko: prestolno mesto
je spet prehitelo celjsko knežje
mesto. Tokrat smo imeli pa res
srečo, pravim jaz. Če se že Ljub-
ljana ni mogla izogniti arhaič-
nemu bronastemu konjeniku,
ki se po svoji formi ozira nazaj
v devetnajsto stoletje, smo se
mu pa (na koncu tisočletja)
vsaj mi in resnično upam, da
mestni oblasti ne bo prišlo na
misel, da bi slepo (in za milijo-
ne tolarjev) posnemala Ljublja-
no.
Kadar umetnost noče biti v
okras meščanskemu stanova-
nju pa tudi ne klofuta okusu
njegovega lastnika, ne ustreza
pa ji niti privilegij odmaknjene-
ga. sofisticiranega, navadne-
mu smrtniku nedojemljivega li-
kovnega jezika, je najbolje, da
zapusti institucionalizirane ok-
virje galerije, salona, teh še
vedno nelagodje zbujajočih
prostorov, se odpravi med lju-
di, na ulico in umetnost čim
manj omenja.
Umetnost v urbanem, jav-
nem prostoru je prisotna v obli-
ki bolj ali manj monumental-
nih javnih spomenikov in
skulptur, ki so po definiciji del
mestne strukture, prednost so-
dobne umetnosti pa je, da zna
v javni prostor vstopati tudi na
drugačne, ne samo estetske,
temveč tudi angažirane, z me-
stom in njegovimi problemi te-
sno povezane načine. In za to
ne potrebuje dragih materia-
lov, marmornatih podstavkov,
pametnih arhitektov, samov-
šečnih umetnikov in velikih be-
sed lokalnih politikov.
Brez velikih besed so se tudi
člani Društva celjskih likovnih
umetnikov odločili za urbano
akcijo, saj se v Celju podobne
zamisli pravzaprav še nikoli ni-
so javno realizirale, če odšteje-
mo nekaj posameznih koncep-
tualnih poskusov in pred dve-
mi leti izvedeni performans se-
vernoirskega umetnika Briana
Connollyja med branjevkami
na celjski tržnici. K sodelova-
nju so bili povabljeni vsi člani
društva, odzvalo se jih je osem
in akcijo so prijaviU kot del
Poletja v Celju, knežjem mestu.
Vsak si je poiskal svoj prostor
ter način, na katerega bo komu-
niciral z mestom, v veliko po-
moč pa jim je bila pri izvedbi
tudi mestna občina, ki je projekt
izjemno naklonjeno sprejela.
Franc Purg se je odločil, da
opozori na enega od mestnih
problemov, na otroška igrišča,
ki jih praktično ni oziroma so
zelo slabo vzdrževana in
opremljena. Tako si je za svojo
lokacijo izbral otroško igrišče
na Savinjskem nabrežju in
nanj postavil leseno igralo, na
katerem se otroci (imenujejo ga
dinozaver) že veselo gugajo.
Tudi Robert Ograjenšek se je
odločil za angažiran pristop in
je na Glavnem trgu, založen z
naslovi najpomembnejših jav-
nih oseb v Celju, vabil ljudi, naj
jim na njegove fotografije - raz-
glednice napišejo, kaj jim v tem
mestu ni všeč. Ljudje so pridno
pisali in največ pošte bo ned-
vomno dobil župan. Slikar
Adolf Mljač, mladenič, ki se
bliža sedemdesetim, se jeza to
priložnost neobremenjeno pre-
levil v kiparja in nad mestno
zvezdo obesil posrečeni figuri
zaljubljencev zrelih let, ki bosta
še nekaj časa razveseljevali mi-
moidoče. Irena Potočnik je is-
točasno na Glavnem trgu iz
pisanega blaga izrezovala obri-
se mimoidočih, ki so morali v
ta namen leči na tla. Imela je
kar veliko dela, saj sem jo zve-
čer našla še vedno zaposleno z
lepljenjem izrezanih silhuet;
zapletena je bila v pogovor z
naključnim skeptičnim mimoi-
dočim, ki jo je spraševal, kaj za
vraga pa ima od tega in koliko
zasluži. »Nič,« se mu je nasme-
jala Irena, »lahko pa naredim
tudi vaš obris.« Pustila sem
možaka, da se odloči in zjutraj
je bil na tlaku Glavnega trga
nalepljen še en portret : Jože,
56 let.
Kipar Anton Herman je za
izhodišče vzel svojo pregledno
razstavo v Galeriji sodobne
umetnosti in pred galerijo obe-
sil dve, iz šibja spleteni sonci.
Manja Vadla se je odločila za
Savinjsko nabrežje in med dre-
vesa obesila veliko sliko, ki jih
slikarsko interpretira, poleg nje
pa stoji še kobaltno modro dre-
vo, ki s svojo nevsakdanjo bar-
vo zapeljuje mimoidoče spreha-
jalce. Nedaleč stran iz breze
raste kip Sv. Boštjana Ervina
Potočnika, ki se deklarira kot
katoliški umetnik; elegantna,
dolga, dostojanstvena figura,
prebodena s puščicami vere,
upanja in ljubezni bo ostala
marsikaterim nepozornim
očem skrita. Bolj očitno je ljube-
zen razdajal Želj ko Opačak, ki
je pri Splavarju razdeljeval tor-
tice v obliki rdečega srca.
Na tako simpatično, nepre-
tenciozno, sproščeno in hkrati
kvalitetno izpeljano umetniško
akcijo redkokdaj naletiš in priz-
nati moram, da se v Celju že
dolgo nisem tako dobro počutila
kot to sobotno dopoldne. Pozi-
tivne, odobravajoče reakcije lju-
di pa so me prepričale, da je za
sodobno umetnost v Celju še
veliko prostora. Pravzaprav se
nihče ni spraševal ah je to umet-
nost ali ne, stvari so bile vsako-
mur bolj ali manj jasne, in glav-
no je itak, da je bilo v mestu to
dopoldne zabavno, pisano in
živahno in da so se ljudje počuti-
li malo drugače. Naj torej brona-
sti konjeniki krasijo prestolnice,
Celje pa si očitno želi, da bi bil
vstop še kdaj prost.
NEVENKA ŠIVAVEC
Na projekt je meščane opozarjala Polona Dolžan. Zlatega
sonca na mestni zvezdi so se nekateri razveselili, drugi celo
prestrašili, le redko kdo pa ga ni opazil (Foto: GREGOR
KATIČ)
Odlični simfoniki
Junija je bil v Postojni
Mednarodni festival mladin-
skih simfoničnih orkestrov,
ki so se ga udeležili orkestri
iz Avstrije, Italije, Hrvaške,
Madžarske, Romunije in Slo-
venije ter Svetovni pevski
zbor.
Uspešno koncertiranje in iz-
jemna glasbeno umetniška
rast Mladinskega simfonične-
ga orkestra Glasbene šole Ce-
lje, pod dirigentskim vods-
tvom Matjaža Brežnika, so
bili zadostni razlogi, da je or-
kester na tem festivalu pred-
stavljal Slovenijo. Častno na-
logo so mladi glasbeniki iz-
vrstno izpolnili in se predsta-
vili na dveh koncertih s pro-
gramom, ki sodi na repertoar-
je mnogih poklicnih orke-
strov. Na celovečernem kon-
certu so 29. junija poustvarili
dela E. Griega, z eminentnim
slovenskim pianistom Hin-
Kom Haasom, J.Sibeliusa,
I.Stravinskega in J.Verdija.
Naslednji dan so se predstavili
še na promenadnem koncer-
tu.
S suverenim in prefinjenim
nastopom je Mladinski simfo-
nični orkester GŠ Celje navdu-
šil številno občinstvo in stro-
kovno javnost, ki je koncerti-
ranje na Mednarodnem festi-
valu pohvalno ocenila. Odlič-
na nastopa na tokratnem festi-
valu sta kronala številne zelo
uspešne nastope skozi kon-
certno sezono in ponovno po-
trdila visoko kakovost orke-
stra in odličnega dirigenta, ki
so bili tokrat nagrajeni s pova-
bili na naslednji Mednarodni
festival in številna gostovanja.
ALENKA GOBEC
Jubilej slikarske kolonije
Desetletnico slikarske kolonije ALU Velenje so obeležili z
dvema razstavama. V razstavišču velenjskega Gorenja so 2.
julija odprli pregledno razstavo prvonagrajenih del v minulih
desetih letih, v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika
pa razstavo letošnje produkcije, ki so jo posvetili akademiku
Francetu Miheliču.	KL
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG Celje 8., 9. in 10. 7. ob
20.30 Sen kresne noči.
Grad Planina 9. in 10. 7. ob
20.30 ljudska igra Miklova
Zala.
Mladinski center Celje 10.
7. ob 21. uri Reservoair dogs,
gledališka skupina Dejmo
stisnt teater.
KONCERTI
Savinova hiša 9. 7. ob 19.
uri 2. salonski večer s koncer-
tom godalnega kvarteta Rož-
marinke.
Osnovna šola Kalobje 11. 7.
ob 11.30 koncert domačih
glasbenikov.
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 9. 7. ob 20. uri
koncert seksteta Vigred in na-
stop folklorne skupine.
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetno-
sti Celje Anton Herman.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josipa
Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Avla hotela Dobrna Jože
Žlaus, od 3. do 23. 7. pa Vida
Zupan.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. shkar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejske žbirke.
Mladinski center Celje Ni-
na Polajžer, do 15. Z
Galerija Riemer Gregor
Mastnak.
OSTALO
Hermanove poletne delav-
nice - otroški muzej 8. 7 ob
11. uri Žaba, kača in trilobit.
Hotel Atomske Toplice 10.
7. ob 20. uri nastop folklorne
skupine iz Dolge Gore.
Zdravilišče Laško 13. 7 ob
20. uri nastop folklorne skupi-
ne iz Dolge Gore.
Mladinski center Celje 12.
7. od 16. do 19. ure ustvarjalna
delavnica - poslikava svilene
kozmetične torbice, od 18. do
20. ure pa računalniška delav-
nica iz osnov worda.
Slike Milana Bizovičarja
že leta 1961 je Fran Šija-
nec Milana Bizovičarja v
knjigi Sodobna slovenska li-
kovna umetnost imenoval
tankočutnega slikarja in še
posebej naglasil njegova
izrazno poglobljena kolori-
stična prizadevanja.
Kljub zelo obetajoči slikar-
ski poti, je umetnik, diplo-
mant prve generacije ljubljan-
ske Akademije za likovno
umetnost, svoja ustvarjalna
leta vse do tragične usode,
profesionalno posvetil ilustra-
ciji za mladino in odrasle. Nje-
govo ime je bilo vpeto med
prvake slovenske ilustracije in
besedo slikar je ovila rahla
pajčevina preteklosti. Kot re-
konvalescent po hudi nesreči,
je Milan Bizovičar iz mrzle
nočne osamljenosti kot človek
in umetnik vstopil v svoj pres-
vetljen in smiseln svet - po-
novno v svet slikarstva. Meh-
kobo slikarskih potez je zlil v
lirične podobe- iz spomina
vzetih pejsažev, vedut, inte-
rierov, tihožitij in portretov.
Ohranil je svojo osebno izraz-
no risbo, rahlo stopnjevano v
dinamiko slikovite mrežne
strukturnosti, ki se spaja z
barvitostjo prostorskih plasti.
V svojem slikarstvu je našel
pot brezčasnosti, zavedajoč
se, da prihodnost ne raste več
iz preteklosti, ampak jo briše
in ustvarja nove horizonte
umetniških dejanj.
Odprtje razstave, ki jo je
pripravila Alenka Domjan, bo
v torek, 13. julija, ob 20. uri v
Galeriji sodobne umetnosti
Celje. Na pot jo bo pospremil
koncert Godalnega kvarteta
Slovenske filharmonije (Mi-
ran Kolbl, violina; Monika
Zupan, violina; Maja Babnik,
viola; Igor Ške.rjanec, violon-
čela) ter Nicoletta Sanzin,
harfa in Melina Todorovska,
angleški rog. V programu bo-
do izvajali Haydna, Handla in
Pascullija.
Razstava bo na ogled do 14.
avgusta.	AB
10
DOGODKI
Zamrznjeno trgovanje
z delnicami PID
Od dneva uveljavitve Za-
kona o prvem pokojninskem
skladu Republike Slovenije
in preoblikovanju pooblaš-
čenih investicijskih družb,
bo trgovanje in prenos delnic
PID na drugega imetnika za-
časno zamrznjeno.
13. julija bo stopil v veljavo
zakon, s katerim naj bi država
zapolnila privatizacijsko vrzel
in s tem zaščitila interes vlaga-
teljev (delničarji PID in imetni-
ki uslužbenskih certifikatov),
da za certifikate, ki so jih vloži-
li v PID, prejmejo polno kritje v
ustreznem premoženju.
Zakon delničarjem omogoča,
da izbirajo med delnicami PID
(varčevanje v investicijskih skla-
dih, v katere se morajo preobli-
kovati PID) in med pokojninski-
mi boni (torej prostovoljnim po-
kojninskim zavarovanjem in
varčevanjem povezanim s tem).
V roku 45 dni od uveljavitve
zakona morajo Družbe za
upravljanje delničarjem PID
poslati obrazec naloga za ure-
sničitev pravice izbire. Poslati
morajo tudi obvestilo, v kate-
rem jim na razumljiv in jasen
način razložijo vsebino pravi-
ce izbire ter način in učinke
uresničitve te pravice.
Delničarji lahko uresničijo
pravico izbire v roku štirih
mesecev od uveljavitve zako-
na; vlada je RS v roku treh
mesecev od uveljavitve zako-
na dolžna izdati odlok, s kate-
rim določi dopolnilno držav-
no premoženje za zapolnitev
privatizacijske vrzeli. V tem
času z delnicami PID ne bo
mogoče trgovati.
Uslužbenski certifikati so
lastniški certifikati, ki jih je
zaposlenim v javnih zavodih,
državnih organih in drugih
organih in organizacijah, ki
se pretežno financirajo iz
proračunskih sredstev izdala
Republika Slovenija. Njiho-
vim lastnikom še ni bila zago-
tovljena možnost za uresniči-
tev pravic iz uslužbeniških
certifikatov. Imetniki bodo
po tem zakonu pridobili po-
kojninske bone v skupnem
nominalnem znesku, ki je
enak revaloriziranem nomi-
nalnemu znesku njihovih cer-
tifikatov. Minister pristojen
za ekonomske odnose in raz-
voj mora te imetnike obvestiti
o številu pokojninskih bonov,
ki so bili za zamenjavo usluž-
benskih certifikatov prenese-
ni na njihov račun.
Pokojninski boni se glasijo
na nominalni znesek 100 to-
larjev in so prosto prenosljivi,
z njimi se bo trgovalo na orga-
niziranem trgu vrednostnih
papirjev. Imetnik pokojnin-
skega bona ga lahko v roku
treh let od uveljavitve zakona
zamenja za polico dodatnega
pokojninskega zavarovanja
Prvega pokojninskega sklada.
Posamezna fizična oseba lah-
ko za polico dodatnega pokoj-
ninskega zavarovanja zame-
nja največ 10.000 pokojnin-
skih bonov.
V poletnih in prvih jesen-
skih mesecih bodo delničarji
PID razmišljali, katero mož-
nost izbrati, da bo njihov cer-
tifikat v prihodnosti prinašal
večji donos. Vsem, ki jim po-
pušča potrpljenje, pa se čas za
prodajo pred moratorijem iz-
teče 12. julija.
Prihodnjič: več o tehniki
zamenjave delnic, statusu
polnih PID, dodatnem držav-
nem premoženju in o tem,
kakšno dodatno pokojnino
bomo prejemali, ko bomo
dopolnili 60 let.
CBH d.o.o., Celje
Aleksander Mraz
Častni občani tudi
v Lažicem
Občina Laško bo poslej podeljevala občinska priznanja.
To bo storila ob različnih priložnostih, odvisno pač od
dobitnika. Laščani namreč po več kot štirih letih usklaje-
vanja med političnimi strankami še vedno nimajo svojega
praznika.
V odloku, ki so ga prejšnji teden sprejeli občinski
svetniki, je zapisano, da so priznanja občine Laško naziv
častni občan, zlati in srebrni grb, zlata lilija ter priznanji
Antona Aškerca in Zlati možnar. Slednji dve priznanji
podeljuje v Laškem že nekaj let ob slovenskem kulturnem
prazniku za izjemne dosežke na področju kulturne in
etnografske dejavnosti. Z uveljavitvijo novega odloka bo-
sta pravilnika o podeljevanju obeh priznanj prenehala
veljati.
Naziv častni občan ter zlati in srebrni grb bodo v
občini podelili na podlagi razpisa, slovesno dejanje ob
izročitvi priznanja pa bodo opravili ob dogodkih, po-
membnih za občino ali za dobitnika priznanj. Na primer
ob rojstnem dnevu posameznika ali ob obletnici delova-
nja kakšnega društva. Zlato lilijo, ki je priložnostno
priznanja, bo župan podelil kot znak spoštovanja in
pozornosti ob obiskih v občini ali drugih pomembnejših
srečanjih.	JI
Dva nosilca kakovosti
v okviru priprav na 37.
Mednarodni kmetijsko-živil-
ski sejem, ki bo od 21. do 29.
avgusta, je bilo v Gornji Rad-
goni jubilejno dvajseto oce-
njevanje mesa in mesnih iz-
delkov. Udeležba je bila re-
kordna, saj je sodelovalo 33
podjetij iz vse Slovenije, oce-
nili so 746 izdelkov, prvič pa
so izbrali kar dva nosilca ka-
kovosti, in sicer MIP iz Nove
Gorice in Perutnino Ptuj.
Glavni predsednik ocenje-
valne komisije prof. dr. Boži-
dar Žlender z Biotehniške fa-
kultete v Ljubljani je povedal,
da je ocenjevanje zaradi veli-
kega števila vzorcev potekalo
v treh komisijah, v katerih so
sodelovali vrhunski poznaval-
ci mesa in mesnih izdelkov.
Kakovost izdelkov je bila na
visoki ravni, kar potrjuje tudi
dejstvo, da je bilo nagrajenih
445 izdelkov. Od tega 19 z
zlato, 117 s srebrno in 289 z
bronasto medaljo. Ob tem pa
so podelili še dve zlasti meda-
lji in iS priznanj za tržno po-
nudbo. Nosilca kakovosti za
leto 1999 sta MIP d.d. Nova
Gorica in Perutnina Ptuj d.d.,
saj sta prejela enako število
točk. Priznanja šampiona ka-
kovosti letos niso podeli.
Direktor Pomurskega sej-
ma Janez Erjavec je povedal,
da so razstavni prostori 37.
Mednarodnega kmetijsko-
živilskega sejma že skoraj v
celoti zasedeni. Ker je letos
zanimanje za razstavo živi-
ne, svinj in drobnice zelo
veliko, bodo zagotovili do-
datne prostore.
Na ocenjevanju so se dobro
odrezali tudi proizvajalci s
celjskega območja. Celjske
mesnine so prejele 15 brona-
stih medalj, eno priznanje in
eno zlato medaljo za tržno
ponudbo. Mesarstvo Šentjur
je dobilo 5 srebrnih in 15 bro-
nastih medalj, Prekoršek
d.o.o. iz Velenja 1 srebrno in 2
bronasti medalji, Kmetijska
zadruga Laško pa je dobila 2
bronasti medalji.
Dr. Božidar Žlender je pou-
daril, da letošnja odlična ude-
ležba mesno-predelovalnih
podjetij kaže, da ima ocenjeva-
nje ugled v slovenskem prosto-
ru, in da podjetja zaupajo orga-
nizatorjem in ocenjevalcem.
Sodelovanje na tovrstni mani-
festaciji je tudi odlična šola za
vse predstavnike in tehnologe
iz podjetij, saj lahko sami pre-
sodijo, kako »diha« njihova
konkurenca. V Gornji Radgoni
želijo, da bi se tradicija ocenje-
vanja nadaljevala tudi v med-
narodnih okvirih.
LUDVIK KRAMBERGER
modri telefon
Delavci
Energetike čakajo
Bralec Janez iz Celja je
nezadovoljen zaradi dolgo-
trajnega stečajnega postop-
ka za šentjursko Emo Ener-
getiko. Delavci, ki jih poz-
na, se pritožujejo, da nima-
jo informacij, kako daleč je
postopek ter kdaj bodo pre-
jeli tri neizplačane plače in
regres.
Sekretar območne organi-
zacije Zveze svobodnih sin-
dikatov Ladislav Kaluža po-
jasnjuje: »ZSSS, Območna
organizacija Zveze sindika-
tov Celje, je 20. avgusta 1997
vložila prijavo terjatev za
člane sindikata, ki so nas za
to pooblastili. Dne 9. oktobra
1997 je na drugem naroku
stečajni upravitelj priznal ve-
čino prijavljenih terjatev de-
lavcev, za prerekane terjatve
pa je sodišče upnike napoti-
lo, da začnejo postopek pred
delovnim sodiščem.
Stečajni upniki se nenehno
obračajo tudi na nas z vpra-
šanjem, kdaj bo stečajni po-
stopek zaključen in ali še
lahko pričakujejo morebitno
poplačilo terjatev. Točni od-
govor na vprašanje lahko po-
sreduje le stečajni upravitelj
oziroma Okrožno sodišče v
Mariboru-stečajni oddelek.
Od stečajnega upravitelja
smo že dvakrat zahtevali pi-
sni odgovor, vendar ga do
danes še nismo prejeli. Zad-
njič smo to zahtevali 2. juni-
ja letos. Ne glede na to, kdaj
bo zaključen stečajni posto-
pek, ocenjujemo, da je za
morebitno poplačilo ostalih
terjatev delavcev malo mož-
nosti, saj je bilo premoženje
stečajnega dolžnika v celoti
pod hipoteko.
Takoj, ko bomo prejeli od-
govor stečajnega upravitelja,
bomo z njim seznanili vse
člane sindikata, ki jih zasto-
pamo v stečajnem postopku.
Zaparkirano
avtobusno
postajališče
Bralca Janeza iz Celja
moti, ker je avtobusno po-
stajališče na Ljubljanski
cesti v Celju (iz žalske sme-
ri), ki je nasproti policijske
stavbe, večinoma zaparki-
rano. Tako se ne more tam
peljati s kolesom. Obenem
opaža, da morajo zaradi te-
ga vozniki avtobusov ustav-
ljati kar na vozišču. Želi
odgovor pristojnega policij-
skega organa.
Direktor policijske uprave
in svetovalec vlade Dušan
Mohorko odgovarja: »Prob-
lematika avtobusnega posta-
jališča na Ljubljanski cesti v
Celju, ki se nahaja neposred-
no ob gostišču Stalin, je poli-
cistom Policijske postaje Ce-
lje in Postaje prometne poli-
cije Celje poznana že od sa-
mega začetka odprtja tega
gostinskega lokala. Dejstvo
je, da so na omenjenem avto-
busnem postajališču zelo po-
gosto parkirana osebna vozi-
la, pa tudi motorna kolesa, ki
jih tu pustijo obiskovalci te-
ga gostinskega lokala, pa tu-
di ostalih trgovin in gostin-
skih objektov, ki se nahajajo
v poslovnem objektu Vrtni-
ca. Policija ukrepa zoper par-
kirana vozila na tem postaja-
lišču v skladu z zakonskimi
pooblastili. Samo v letu 1999
so policisti zaradi tam nepra-
vilno parkiranih vozil izrekli
233 denarnih kazni, vendar
pa nekateri vozniki na ome-
njenem avtobusnem postaja-
lišču občasno še vedno par-
kirajo, zato je problem us-
tavljanja avtobusov občasno
še vedno aktualen. Policija
bo v skladu z zakonodajo
ukrepala tudi v prihodnje.
Ob opisani problematiki je
vendarle potrebno poudariti,
da omenjeni trgovsko-go-
stinski objekt nima parkirnih
površin, ki bi ustrezale šte-
vilčnosti obiskovalcev. Sno-
valci takšnih in podobnih
objektov v občini Celje očit-
no pozabljajo, da je trgovi-
nam in gostiščem potrebno
zagotoviti tudi parkirna me-
sta v neposredni bližini tak-
šnih objektov, saj so ti le
tako tržno zanimivi.
Žal so ob takšnih situaci-
jah kot v okolici Vrtnice vse
oči uprte v policijo, čeprav
ima ta glede parkiranja v
skladu z veljavno zakonoda-
jo zelo omejene pristojnosti.
Velja opozoriti na določbo
17. člena Zakona o varnosti
cestnega prometa, ki določa
pristojnosti lokalnih skupno-
sti tudi na področju parkira-
nja. S problematiko parkira-
nja na občinskih cestah bi se
morala prvenstveno ukvarja-
ti občinska redarstva. Težave
s parkiranjem niso samo
problem policije.«
Stop za kratke
hlače
Bralec iz Šentvida pri
Grobelnem je imel v pone-
deljek opravek na Okrož-
nem sodišču v Celju, kamor
je prišel med hudo vročino
v kratkih hlačah. Na sodiš-
ču je želel poiskati le neko
informacijo. Vratar mu je
pojasnil, da občani ne sme-
jo vstopati v nobenem pri-
meru v kratkih hlačah. Ob-
čan želi pojasnilo, kako je
to mogoče.
Odgovor smo poiskali pri
predsedniku okrožnega so-
dišča Andreju Pavlini, ki je
povedal, da je tako zapisano
v hišnem redu, ki so ga na
njegov predlog sprejeli vsi
pravosodni organi, ki deluje-
jo v zgradbi. »Hišni red dolo-
ča, v kakšnih oblačilih stran-
ke ne smejo prihajati v
zgradbo,« pojasnjuje Pavi
na. »Kratkim hlačam, pa n,
jih nosijo moški ali ženski
je vstop prepovedan. Takoi
v vsem razvitem svetu in mi
nim, da je prav, če strani
tudi s tem, kako so oblečeni
pokažejo svoj odnos do d
žavne institucije. Upamo, d
s tem ljudem ni povzročen
kakšna škoda, v primerih, d
gre za res nujno zadevo, p
je dovoljen tudi vstop v kra
kih hlačah, vendar ga moi
odobriti sodnik, ki voi
obravnavo.«
Drage smeti
Družina Gaberšek i
Strmce nad Laškim je op(
zorila, da za odvoz smei
plačuje enako ceno kot t
sti, ki imajo zabojnike z
smeti tik ob hišah ozirom
na dvoriščih. Sami jih m(
rajo namreč do najbližje^
zabojnika nositi skoraj e
kilometer.
Direktor Komunale Lašk
Marjan Salobir je pojasni
da je občinski svet že spreji
odlok, po katerem bodo tis
uporabniki javnega odvo2
smeti, ki morajo smeti odli
gati v več kot 100 metre
oddaljene zabojnike, plači
vali za 30 odstotkov nižj
cene. Odlok naj bi pričel vi
Ijati že 1. junija, vendar obž
na čaka še na mnenje min
strstva za ekonomske odni
se. Po novem bo za odvo
smeti treba plačati 349 tola
jev na osebo, v tistih gosp(
dinjstvih, ki imajo oddaljen
zabojnike, pa 268 tolarjev n
osebo. Salobir je še poveda
da bo komunalno podjetj
kmalu dobilo posebno voz
lo, s katerim bo mogoče o<
važati smeti tudi na težje di
stopnih območjih, tudi c
Strmci.
BJ,.
Do prihodnje številke Nove^
tednika bo sprejemala uoj
telefonske klice dežurna n,
vinarka Tatjana Cvirn. ^
telefonsko številko 0609 62i
133 jo lahko pokličete usc
dan med 10. in 17. un
Asfalt proti |
Pavličevemu sedlu
Obljube o odprtju mednarodnega mejnega prehodi
Pavličevo sedlo se počasi uresničujejo. Na slovenski straii^
je že asfaltirana prva etapa ceste v dolžini 2,4 kilometra.!
»Za drugo etapo, torej cesto v dolžini 2,7 kilometra di
samega prehoda, izdelujejo lokacijsko dokumentacijo. Treti
jo etapo predstavlja gradnja samega platoja na Pavličeve^
sedlu, za kar se pripravlja študija,« je povedal načelnil|
Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. »Za sam plato bi
treba definirati, katere službe bodo na mejnem prehodu
Kakor kaže, bodo tako Avstrijci kot Slovenci v eni zgradbi, *
po pogovorih sodeč, nas Avstrijci že nekako štejejo m«
članice Evropske skupnosti - temu pa bo prilagojen tud|
mejni prehod.«	j
Pretekli teden so se predstavniki slovenske strani sešlij
Avstrijci, ki so ponovili, da bo cesta do Pavličevega sedla p
njihovi strani zgrajena letos, dokončno asfaltirana pa prihodi
nje leto jeseni.
NASI KRAJI IN UUPJE
11
Mariborska konec meseca
Potem, ko so v nedeljo po-
poldne preusmerili promet
po Mariborski cesti v Celju z
obstoječe trase med Hudinjo
in križiščem z Dečkovo in
Bežigrajsko na novozgrajena
pasova, so bolj nestrpni voz-
niki že verjeli, da bo promet
po štiripasovnici v tem pre-
delu stekel prej, kot so odgo-
vorni napovedovali. A rok
ostaja konec meseca.
Tehnični pregled štiripa-
sovnice je napovedan za 26.
julij; dotlej bo novo asfaltno
prevleko ter potrebne cestne
obeležbe dobila še obstoječa
trasa, opraviti je treba vse
potrebne meritve na instala-
cijah, priklopiti elektriko ter
uskladiti semaforje. Promet
po štirih pasovih Mariborske
bo pravo olajšanje v času
septembrskega mednarodne-
ga obrtnega sejma, saj se
glavnina obiskovalcev, ki Ce-
lje obišče v času sejma, v
mesto pripelje po avto cesti,
s severne strani.
Prenova Mariborske se bo
v 2. fazi nadaljevala predvi-
doma jeseni oziroma najka-
sneje zgodaj spomladi. Te
dni že iščejo rešitve, kako za
približno eno leto, kolikor
bo trajala prenova Maribor-
ske v 2. fazi, urediti obvozni
promet v predelu med križiš-
čema z Dečkovo in Bežigraj-
sko ter obvoznico vzhod-za-
hod in Kidričevo cesto. Kot
kaže, bo v tem času promet
po Mariborski enosmeren;
odprta pa še ostaja dilema,
ali bodo avtomobili po njej
vozili iz severne smeri proti
središču mesta ali v nasprot-
ni smeri. Če bo enosmeren
promet po Mariborski veljal
za vozila iz severne smeri,
bo obvoz za avtomobile iz
smeri mestnega središča
predvidoma speljan po no-
vozgrajeni obvozni cesti na
kompleksu Ema, v nasprot-
nem primeru pa bi si morala
vozila iz severne smeri pod
do Celja poiskati po vzpored-
nih cestah; torej po Vrunče-
vi, Kersnikovi ali Čopovi.
• ■	I. STAMEJČIČ
- - -	Foto: G. KATIČ
V nedeljo popoldne so promet z obstoječe trase preusmerili na novozgrajena pasova, v celoti pa
bo Mariborska kot štiripasovnica med Hudinjo in križiščem z Dečkovo in Bežigrajsko odprta
konec meseca.
Osem srečnih družin
v Gornjem Gradu so pretekli teden slovesno predali name-
nu 8 neprofitnih stanovanj v novem stanovanjskem bloku.
Kakor je uvodoma povedal župan Toni Rifelj, je blok v
Gornjem Gradu edina letošnja investicija na stanovanjskem
področju v Zgornji Savinjski dolini, pokriva pa tretjino občin-
skih potreb. Blok je bil zgrajen v rekordnem času, v slabem letu
ani, še posebej pa je župan Rifelj izpostavil Stanovanjsko
zadrugo Atrij iz Celje in republiški stanovanjski sklad, ki sta
Dila tudi investitorja. Direktor Atrija Peter Puhan je povedal, da
je odprtje bloka sovpadlo z 20-letnico obstoja stanovanjske
zadruge ter predstavil dejavnosti, s katerimi se zadruga ukvarja.
Hkrati se je zahvalil županu Riflju, ki je pomagal pri pridobiva-
nju dokumentacije. Blok v Gornjem Gradu je zgradilo podjetje
J-igrad, kakor pa so napovedali, že razmišljajo o gradnji še
dodatnih stanovanj.	US, Foto: M. MIKLAVC
Peter Puhan med stanovalci, ki so namesto ključev prejeli
rdeče nageljne.
Pendolino najprej
po polževo
Po odseku Grobelno-Ponikva bo na vrsti levi tir Zidani
Most-Rimske Toplice
Na železniškem odseku
Grobelno-Ponikva izvajajo
celoviti remont proge, ki bo
omogočil hitrost do 160 kilo-
metrov na uro. Z deli so za-
čeli sredi junija. Končati na-
meravajo 15. oktobra, ko se
bodo lotili levega tira na od-
seku Zidani Most-Rimske
Toplice.
Dela na levem tiru med Gro-
belnim in Ponikvo bodo traja-
la dva meseca, nakar bodo
nadaljevali na desnem tiru.
Del odvečnega materiala s 4,2
kilometra dolgega odseka bo-
do uporabili za izgradnjo nasi-
pa bodočega šentjurskega
nadvoza čez železniško progo
ter za ceste v KS Ponikva ter
KS Šentjur-okolica. Tako je
pogodba za modernizacijo
cest Slom-Ipšek ter Slom-Pod-
gaj že sklenjena. Pa še to: med
Grobelnim in Ponikvo bosta
po novem ukinjena dva neza-
varovana železniška prehoda.
Po končanem remontu se
bodo delavci preselili na 6 ki-
lometrov dolg odsek Zidani
Most-Rimske Toplice, kjer bo-
do po opravljenem delu na
levem tiru prihodnje leto po
vsej verjetnosti nadaljevali na
desni strani. V bistvu gre za
nadaljevanje celovitega re-
monta proge Zidani Most-Ma-
ribor, ki so ga Slovenske želez-
nice opravile v preteklih letih
na odsekih Laško-Celje in Ce-
Ije-Grobelno.
Za hitrost do 160 kilometrov
na uro potrebujejo Slovenske
železnice seveda primerne vla-
ke. Tako se pripravljajo na
uvedbo hitrega vlaka Pendoli-
no iz Italije, ki bo odpeljal na
poskusno vožnjo letos jeseni,
vendar se bo moral držati ob-
stoječega voznega reda. Ta se-
veda ne omogoča omenjene hi-
trosti. Železničarji omenjajo,
da bodo začeli z redno vožnjo
pendolina jeseni leta 2000.
Na osrednji štajerski progi,
ki je med najstarejšimi na sve-
tu, bo potreben celoviti re-
mont še na odsekih Ponikva
pri Grobelnem-Pragersko ter
Hoče-Maribor. Obstoječa dela
opravljajo s pomočjo kredita,
ki so ga najele Slovenske že-
leznice, pri čemer jamči dr-
žavni zbor v petih letih za
znesek 9 milijard tolarjev.
Štirje kulturni spemeniici
Občina Laško je pred kratkim za kulturne spomenike
razglasila župnijsko cerkev sv. Martina in župnišče v
Laškem, podružnično cerkev sv. Kolomana v Lokavcu in
kamnito slopno znamenje v Panečah.
V občinski upravi napovedujejo, da bodo do konca leta za
kulturne spomenike razglasili tudi druge pomembne in
znamenite objekte v občini, za omenjene štiri pa so se
odločili zato, ker je nekatere od njih celjski zavod za
varovanje naravne in kulturne dediščine že pričel obnavljati
ali pa bo s programom obnove kandidiral prihodnje leto za
državna sredstva. Ministrstvo za kulturo namreč financira
obnovo le tistih objektov, ki jih je lokalna skupnost razglasila
za kulturne spomenike.	JI
Polica|em klimo, ne
pa senco!
Ne vem, kaj si mislite o
policijskih vozilih na cestah,
ampak mene tam prav nič ne
motijo. Se mi pa od jeze kar
stemni, kadar jih ugledam
za cesto ali ob njej. Kot da so
blagajniški uradniki in ne
faktorji varnosti. Kot da so
veliki bratje, ki te fockajo za
vsako malenkost, namesto
da bi te spremljali na poti v
šolo. Kot da so poleti plačani
za to, da se senčijo ob kolo-
nah razgretih vozil, namesto
da bi bili vključeni vanje.
No, to me res jezi!
Ne, niso me ustavili v zad-
njem tednu. Pravzaprav imam
že nekaj let popolnoma čisto
vest, kar se srečanj s policaji
tiče. Ampak kot nekdo, ki sko-
raj vsak dan števec svojega
avtomobila obrne za novih
150 kilometrov, si pač jem-
ljem pravico, da rečem: khnc,
pa take kontrole! Na enem
ovinku se pelješ čisto počasi,
ker so ti vsi nasproti vozeči z
utripajočimi lučkami prijazno
dali na zanje, da te za vogalom
radar čaka, na naslednjem
ovinku pa skoraj prebiješ tla
pod zavoro, ker tisti polžek za
tabo pohodi gas do konca in
prehiteva v škarje. Na eni ra-
dijski postaji kar naprej poslu-
šaš, kdo odkriva, kje se na
celjskem radar skriva, v poro-
čilih na drugi frekvenci pa po-
slušaš, da ni nov prometni za-
kon niti za trohico izboljšal
varnosti na slovenskih cestah.
Odkar je izbruhnila sončna
doba, srečujem policijska vo-
zila čisto vsak dan in ponava-
di več kot enkrat. Toda vesela
sem jih res samo, kadar se
vozijo pred mano ali za ma-
no. Po mojih skromnih izkuš-
njah (približno 30 tisoč kilo-
metrov v 10 mesecih) je nji-
hova vožnja v koloni edini
dober način za preprečevanje
prehudih hitrosti in nevarnih
prehitevanj. Še na avtocesti si
redkokdo upa prekoračiti 130
km/h, če je v vidnem polju
kakšna belo modra kombina-
cija. Pot v Ljubljano je bila
najmanj stresna in najbolj
varna, ko se je tri avtomobile
pred mano tja že od vhoda na
avtocesto peljalo policijsko
vozilo. Resda smo vsi za njim
- tako kot on - tu in tam
prekoračili z znaki zapoveda-
ne hitrosti, ampak v nevar-
nost se nihče ni po nemar-
nem podajal. To je bila tudi
edina pot na tej relaciji, pri
kateri nisem doživela niti
enega nepremišljenega prehi-
tevanja z nasprotne smeri. In
v Ljubljani smo vsi skupaj bili
v jako spodobnem času!
Ker imam takšnih, resda na
krajših odcepih pridobljenih
izkušenj kar precej, se mi še
toliko bolj trapasto zdi, da
vsak dan nič koliko policij-
skih bitij zganja zaslužkarski
nadzor na točkah, ki same po
sebi kar kličejo k vsaj majhni
prekoračitvi hitrosti. In zato
me čisto resno zanima: ali
imajo policijska vozila vgraje-
ne klimatske naprave ali ne?
Če jo imajo, potem ni prav
nobenega izgovora za to, da
se policaji ob cesti senčijo,
namesto, da bi bili vključeni
v promet, kjer bi že samo s
svojo pojavnostjo mnogo
učinkoviteje preprečevali
neumne poteze živčnih voz-
nikov in kjer bi tudi lažje
opazili in kaznovali tiste, ki
so okolju res nevarni. Če pa
klimatskih naprav ta vozila
nimajo, seveda ne morem pri-
čakovati, da bi težko policij-
sko delo še otežile službene
vožnje pod razbeljeno ploče-
vino. Ampak kar mene tiče,
lahko vse radarje kompenzi-
rajo za hladen zrak v vozilih.
Pa bomo vsi skupaj lažje pre-
nesli čas martinčkanja, kaj-
ne?
P.S.: Na koncu avtoceste na
Vranskem je omejitev na 60
km/h mišljena strogo resno.
Prav zanima me, kolikšen
delež na celjskem pobranih
kazni za prekrške predstav-
lja ta profitabilna obcestna
postojanka...
Piše: PIKA KUKERL
Med travišči in netopirji
V	Kozjanskem parku je bila pred dnevi enotedenska
poletna interdisciplinarna raziskovalna delavnica Podsreda
1999. Zavod jo je letos pripravil drugič zapored, v širšem
obsegu.
Mladi raziskovalci, ki so raziskovali v različnih skupinah, so
se lotili doslej v bistvu malo znane naravne dediščine. Tako so
delali v botanični skupini, skupini za plazilce, skupini za
kartiranje vegetacije suhih travišč, sekciji za proučevanje in
varstvo netopirjev, geološki sekciji in ornitološki skupini. Med
drugim so popisovali plazilce, ugotavljali kje so se ohranila
suha travišča, iskali netopirje, spoznavali geološko zgradbo
Kozjanskega parka, izpopolnjevali seznam različnih vrst ptic v
tem parku in podobno.
V	delavnici je sodelovalo 37 udeležencev iz različnih krajev
Slovenije, ki so bivali pri družinah na Pilštanju. Med njimi so
bili predvsem dijaki, pa tudi študenti in osnovnošolci. Projekt je
vodila Vesna Zakonjšek iz Kozjanskega parka.
BJ
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Ogled vrtnarske postaje
Moc znanja, ustvarjalnosti in poezija mladih
v petek, 2. julija, je bil v
vrtnarski šoli v Medlogu pri
Celju ogled njihove vrtnar-
ske postaje. To je bil že peti
dan odprtih vrat vrtnin, na
katerih prikažejo celoletno
delo na tej vrtnarski postaji.
Tokrat pa je bil možen tudi
ogled razstave dijakov za-
ključnih letnikov vrtnarske
šole z naslovom Moč zna-
nja, ustvarjalnosti in poezi-
ja mladih, ki so jo odprli dan
prej. ______
Posledice lanske poplave,
ki je šolo močno prizadela,
so zelo hitro odpravili in so
do sedaj uredili tudi prikaz
različnih možnosti ureditve
hišnega vrta, ribnika in okra-
snih nasadov. »Pri urejanju
vrtov se v zadnjem času po-
javlja trend vračanja k naravi,
kar se predvsem kaže v upo-
rabi naravnih materialov, kot
so les, kamni in voda, in v
zanimivih barvnih kontra-
stih,« je urejanje vrtov opisa-
la vodja praktičnega pouka
na vrtnarski šoli Štefanija
Kos-Zidar. Začeli so urejati
tudi majhen zeliščni vrt, v
katerem poleg zelišč rastejo
še različne okrasne rastline.
Letos so v poskuse vključili
11 vrst čebule, 12 vrst paradiž-
nika, 14 vrst paprike, 7 vrst
zgodnjega belega zelja, 14 vrst
poznega belega zelja, 7 vrst
visokega fižola in 9 vrst solat-
nih kumar. Med poskusi pa je
že tretje leto trajni nasad
špargljev, ki bodo naslednje
leto že uporabni za prodajo. O
vzgoji špargljev je Štefanija
Kos-Zidar povedala: »Šparglji
veljajo predvsem za primor-
sko rastlino, malokdo pa ve,
da šparglji pravzaprav izvirajo
iz Sibirije in tudi v celjski
mikroklimi zelo dobro uspe-
vajo. Šparglji niso zahtevni za
vzdrževanje, saj so zelo od-
porni proti škodljivcem in bo-
leznim, pomembno je le, da
so tla, kamor jih posadimo,
zelo temeljito pripravljena.
Uspešni pa so tudi iz ekonom-
skega vidika.«
Celjska vrtnarska postaja je
med področnimi pridelovalci
in pospeševalci vedno bolj
znan vir informacij o vzgoji
različnih vrst rastlin, saj se
lahko skozi celo leto oglasijo
na postaji in si ogledajo njiho-
ve nasade.
Ogled vrtnarske postaje bo-
do pripravili še v času od 18.
d9 20. avgusta, po predhodni
najavi.
PRIMOŽ POKLIČ
Med poskusi na vrtnarski postaji je tudi trajni nasad špargljev.
Druženje mladih
v okviru mladinske dejavnosti rotarijskih klubov po svetu
se odvijajo poletni tabori, kjer se družijo mladi in tako
prispevajo k medsebojnemu razumevanju.
Letos sta rotarijska kluba Kranj in Bled v sodelovanju z drugimi
klubi pripravila tabor Na sončni strani alp - raznolikosti Sloveni-
je. Mladi iz večih držav so se zbrali prejšnjo nedeljo, v Sloveniji
pa bodo do ponedeljka. Za udeležence pripravlja enodnevni
program tudi Rotary club iz Celja, ki bo udeležence tabora
sprejel danes, v četrtek. Dopoldne si bodo ogledali kulturne
znamenitosti Celja, popoldne se bodo udeležili panoramskih
letov nad Celjem, jahali ter streljali na glinaste golobe, zvečer pa
si bodo na Starem gradu ogledali Sen kresne noči.	S K
Helikopterja v Kompolah
Gradbeno podjetje Hu-
dournik Stanka Zakelška,
ki je 9. marca praznovalo
dvajset let, je od nedelje bo-
gatejše za dva helikopterja.
Hudournik zaposluje 38 de-
lavcev in je usposobljeno za
hidrogradnje, nizke gradnje,
vodovode, kanalizacijo, mo-
stove, ceste in drugo, od leta
1990 pa je registrirano tudi za
letalski promet. Podjetje Hu-
dournik je kupilo helikopter
znanega svetovnega proizvajal-
ca Eurocopter iz Francije AS
350 BA za prevoz šestih potni-
kov in 300 kg tovora s potoval-
no hitrostjo 180 km/h in popu-
larno gazelo letnik 1980, ki je
bila sestavljena v vojni indu-
striji SOKO v Mostarju. Oba
helikopterja bosta do izgrad-
nje heliodroma v Bukovžlaku
na letališču v Mariboru. Hu-
dournik ima svojo usposoblje-
no ekipo pilotov in mehanika
za varen prevoz za različne
namene in priložnosti.
Nedeljskega srečanja
Kompolah so se med drugii
udeležili tudi državni sekret;
v ministrstvu za obrambo U
ro Terbovc, poslanec v drža
nem zboru in predsednik SKI
Lojze Peterle in drugi visol
gostje. Blagoslov je oprav
mariborski škof dr. Fras
Kramberger v prisotnos
mnogih duhovnikov, gosta
poslovnih partnerjev in bliz
dva tisoč obiskovalcev.
T
Na posnetku oba helikopterja, piloti in družina Stanka Zakelška.
Precizne risbe
Nine Poiajžer
v nedavno odprtem Mladii
skem centru v Celju' so pripn
vili razstavo skic Nine Pola
žer, 21-letne študentke odde
ka za oblikovanje tekstilij i
oblačil na ljubljanski naravi
slovno-tehniški fakuUeti.
Nina Poiajžer je doma iz Ar
vasi, svoje delo in življenje f
končanem študiju pa želi posvi
titi kreiranju modnih oblafi
Svoj talent na tem področju b
javno pokazala že novembra, k
namerava skupaj s študentsl
kolegico pripraviti modne revi;
v Celju, Mariboru in Ljubljani.
V Mladinskem centru j
predstavlja s slikami in skid
mi, ki so nastale kot domac
naloga pri predmetu risanje]
slikanje. Vsa dela so narejena
navadnimi in barvnimi svinči
ki, ofllikujeta pa jih natanči
risba in dovršenost poteze.
Nina Poiajžer
Dejan Praprotnik je mojster cifer
Po štirih predtekmovanjih v
Brežicah, Šmarju, Ljubnem
in na Bledu, kjer je nastopilo
okoli 170 citrarjev, se jih je 48
uvrstilo v finale, ki je bilo na
14. reviji Zlate citre za naslov
»Mojster citer« v letnem gleda-
lišču Limberk v Grižah.
Organizator KUD Svoboda
Griže je tudi tokrat imenitno
pripravil srečanje, ki pa je bilo
žal slabo obiskano, pa čeprav je
za zvok citer vedno večje zani-
manje. Začeli so z ustanovnim
občnim zborom Društva citrar-
jev Slovenije, katerega se je
udeležilo 68 citrarjev, organi-
zatorjev, mentorjev in izdelo-
valcev citer. Prvi predsednik je
postal prof. Peter Napret, ki je
tudi predstavil svoj učbenik za
poučevanje citer.
Tri ure so tekmovali citrarji, v
večernem programu pa so na-
stopili najboljši ter dosedanji
mojstri citer Tone Mlačnik, Ni-
na Mandžuka in Jasmina Levi-
čar, pridružila pa se je tudi ena
najpopularnejših slovenskih ci-
trark Tanja Zaje.
Komisija je za mojstra citer
Griže 99 izbrala 19-letnega De-
jana Praprotnika iz Posavca pri
Podnartu na Gorenjskem. Pra-
protnik se je srečanja v Grižah že
večkrat udeležil in je bil vedno v
najožjem izboru za laskavi na-
slov, ki mu ga je letos tudi uspelo
osvojiti. Dejan Praprotnik bo
tako septembra nastopil na otvo-
ritvenem koncertu abonmaja
polk in valčkov v Laškem. Po-
krovitelj 14. revije je bila Občina
Žalec, predsednik organizacij-
skega odbora in domače Svobo-
de Miran Krajšek pa je letošnjo
prireditev izredno ugodno oce-
nil, še posebej zaradi ustanovi-
tve društva citrarjev, ki naj bi
omogočilo še večji ramah tega
instrumenta pri nas, zlasti med
najmlajšimi.	T.VRABL
Konjenišici
tabori
Konjeniški klub Celje
Škofje vasi bo v času šolsljj
počitnic v prostorih kluj
pripravil tedenske tabore 1
otroke, stare od 6^do 12 let J
Na taboru bodo poskrbelij
hrano in varstvo otrok, ki bo3
na zabavno-poučen na|
spoznavali konje, njihovo n'
go in hranjenje ter se sevej
učili jahati. Poleg tega bodo
KK pripravili začetne in nad'
Ijevalne tečaje jahanja, P
opravljenem tečaju šolo jali|
nja, poskrbeli za turistično j'
hanje za otroke in odrasle t'
omogočili terapevtsko jah'
nje. Vse informacije so na
Ijo na sedežu kluba ah pa ?
telefonu (041) 815-257 Sl
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Kolo za meščane,
poštarje, turiste. ••
Za sodobno oblikovano slovensko mestno kolo se zanimajo Grki, Španci in Finci
Mestno kolo, ki so ga obli-
kovali v ljubljanskem pod-
jetju Esenca, izdelali pa v
velenjskem Veplasu, je nare-
jeno iz posebnega materiala,
karbonskih vlaken, ki po-
daljšujejo življenjsko dobo
in omogočajo udobnejšo
vožnjo. Izdelek, ki mu očet-
je pravijo kolo novega tisoč-
letja, je plod slovenskega
znanja in oblikovanja, proi-
zvajali pa ga bodo zaenkrat
le po naročilu - za približno
200 tisoč tolarjev.
Sodobno mestno kolo Co-
smopolitan so prvič predstavi-
li prejšnjo sredo v Velenju,
jeseni pa si ga bodo lahko
ogledali na največjem evrop-
skem kolesarskem sejmu v
Friedrichshafnu v Nemčiji,
kasneje v Las Vegasu in Tokiu,
na največjem tovrstnem sej-
mu v Aziji. Po besedah Gora-
na Tomiča, kreativnega direk-
torja podjetja Esenca, so želeli
oblikovati kolo, ki bo preka-
šalo navadna mestna kolesa.
Prav zato so uporabili karbon-
ska vlakna in si zamislili obli-
ko, ki omogoča varno in hitro
sestopanje. Namenjeno je ta-
ko moškim kot ženskam, s
štirimi ali sedmimi prestava-
mi, tehta le enajst kilogramov.
Za nakup kolesa, je povedal
Tomič, se že zanimajo Grki,
Španci in Finci, pri nas pa
predvsem poštarji, ki so naro-
čili 20 primerkov. Če se bodo
kolesa dobro obnesla, jih bo
kmalu vozilo še več sloven-
skih poštarjev, je še napovedal
Tomič.
Industrijski oblikovalec
Gregor Markelj, uslužbenec
podjetja Esenca, je pred dve-
ma letoma za diplomsko delo
oblikoval karbonsko kolo
Protokol, zanj prejel Prešer-
novo nagrado za obhkovanje,
in takrat se je v podjetju raz-
rasla ideja o novem mestnem
kolesu. Markelj je oblikoval
kolo Cosmopolitan. Janez
Navodnik, vodja razvoja v
velenjskem Veplasu, je v pol
leta razvil prvi okvir kolesa
na svetu, ki je narejen na
strojni način iz karbonske
tkanine in izdelan iz enega
samega kosa od vilic do prt-
ljažnika. Okvir je izredno la-
hek, vendar zmogljiv, saj pre-
nese velike obremenitve.
Kljub temu, da so karbonska
vlakna zelo draga, jih na ne-
katerih področjih proizvod-
nje uporabljajo zadnjih pet-
najst let, denimo pri izdelavi
ribiških palic, palic za skok v
višino in nenazadnje vesolj-
skih plovil.
KSENIJA LEKIČ
Foto: L. OJSTERŠEK
Na premierni predstavitvi v Velenju se je s slovenskim turističnim kolesom - to je ena različic
karbonskega kolesa Cosmopolitan - peljal tudi minister za malo gospodarstvo in turizem
Janko Razgoršek.
650 metrov novega cestišča
V vasi Prelska v Vinski Gori so uredili 650 metrov novega cestišča, za lažji dostop do petih
domačij. Mestna občina Velenje je pomagala pri ureditvi asfaltne prevleke na novem cestišču,
ostala dela pa so domačini opravili sami. Svečano odprtje nove ceste so pripravili na eni izmed
domačij, sodeloval pa je tudi aktiv kmečkih žena iz Vinske Gore.	LOJZE OJSTERŠEK
Na Igrah
brez meja
tretji
V soboto je bilo v italijan-
ski Kalabriji tekmovanje
Igre brez meja, na katerem
je predstavljala Slovenijo
ekipa iz Rogatca. Uvrstili
so se na tretje mesto, za
predstavniki zmagovitih
Madžarov ter Francozov.
Sodelovali so različni kra-
ji iz šestih držav, tudi iz Švi-
ce, Italije in Grčije. Dva-
najstčlansko ekipo pod
vodstvom kapetana Fredija
Ferčeca so spremljah navija-
či, ki so odšli v oddaljeni
kraj Le Castella (provinca di
Crotone) z avtobusom. Ce-
lotno ekipo je vodil rogaški
podžupan Anton Roškar.
Dvanajst tekmovalcev se je
pred odhodom resno pri-
pravljalo v domači telovad-
nici ter v fitnesu in bazenu v
Rogaški Slatini. Ko so pris-
peli na jug italijanskega
škornja, jih je najbolj motila
neznosna vročina. Zato se je
začelo tekmovanje v poznih
večernih urah ter potekalo
vse do četrte ure zjutraj, ko
se je končal uradni del.
Televizijski posnetek tek-
movanja z nastopom ekipe
Rogatca bo na sporedu ko-
nec tega meseca, po tednu
dni pa si bo mogoče ogledati
ponovitev.	BJ
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije vabi na
julijske krvodajalske akcije
na celjskem območju. V Pre-
boldu lahko darujete kri da-
nes, v četrtek, 8. julija, v
Šmarju pri Jelšah 15., v Šen-
trupertu nad Laškim 22., na
Vranskem 29. ter v Velenju
29. in 30. julija.
Gotovljani praznovali
Tudi letos so se krajani KS
Gotovlje v žalski občini ob
svojem prazniku zbrali pod
stoletnimi lipami sredi vasi.
Z zanimivim kulturnim pro-
gramom so počastili tudi
dan državnosti.
Kot je povedal predsednik
sveta KS Gotovlje Henrik
Krajnc, praznujejo svoj kra-
jevni praznik že od leta 1991,
ko so ob posaditvi lipe samo-
stojnosti proslavili tudi raz-
glasitev samostojne države.
Henrik Krajnc je na kratko
opisal tudi delo v kraju: med
drugim so pridobili nekaj več
kot 2 kilometra novih asfalti-
ranih cest, trajno uredili rav-
nanje s komunalnimi odpadki
ter urejanje javnih površin.
Na slovesnosti so podelili
18 krajevnih priznanj, že
med tednom pa so pripravili
več športnih prireditev. Zlato
značko KS za življenjsko delo
je prejel tudi Vinko Krajnc
(na posnetku), ki jesen življe-
nja preživlja v Domu upoko-
jencev na Polzeli. Izročil
mu jo je Henrik Krajnc.
T. TAVČAR
Mladi raziskovalci
Prejšnji teden so v Slovenskih Konjicah slovesno pred-
stavili rezultate letošnjega nagradnega natečaja za razi-
skovalne naloge.
Osnovnošolci, srednješolci in študentje so letos raziskova-
li o življenju žičkih kartuzijanov, o razvoju dimnikarstva in
apnarstva v Konjicah, ogledali so si skrb za čisto Dravinjo,
predstavili idejo o turističnem spominku, ter pod drobno-
gled vzeli Konjice kot cvetlično mesto. Komisija, ki je
ocenjevala naloge, je opazila velik premik pri metodah in
oblikah dela v primerjavi s prejšnjimi leti, veliko bolj
kakovostno pa je bilo tudi slikovno gradivo.
Najboljši sta bili raziskovalni nalogi osnovne šole Ob
Dravinji. Nastajanje najboljše naloge z naslovom Življenje
žičkih kartuzijanov je nadzorovala mentorica Aleksandra
Boldin, nastajanje druge, ki obravnava dimnikarstvo, pa
Helena Pačnik. Vseh deset nalog, ki so prispele na natečaj, je
ta mesec na ogled v Mestni knjižnici v Konjicah, vse pa so
tudi bile nagrajene z denarno nagrado.	K.Ž.
Srečanje nekdanjih sošolcev
v Osnovni šoli Sladka Gora so se pred kratkim zbrali sošolci, rojeni v letih 1926 in 1927.
Vse zbrane je pozdravila sedanja ravnateljica šole, gospa Polakova, nekdanji učenci so
prisluhnili kuUurnemu programu, nato pa je Albin Svetelšek spregovoril o šolskem življenju
pred več kot šestimi desetletji. Med drugim je omenil, da so vsi takratni učitelji, prav tako oba
kateheta, žal že pokojni. Tudi udeležba na srečanju je bila skromna, prišlo je le osemnajst
takratnih sošolcev.
Srečanju se je pridružil župnik na Sladki Gori, gospod Rok Metličar, ki je daroval sveto mašo
za vse pokojne in žive sošolce ter za pokojne učitelje in katehete. Pripravil je tudi spominsko
svečo, na kateri je upodobljena župnijska cerkev Sladka Gora. Po končani prireditvi so se
udeleženci napotih k nekdanjemu sošolcu Stanku Majcnu. Tam so podoživljali lepe in otožne
trenutke iz svojega bogatega življenja ter sklenili, da se bodo še srečah.	P. Š.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Dimnilcarjeva sreča
V Laškem bodo po starih običajih poročili že trideseti par, Metodo Obu in Branka Zalokarja
Kot je že običaj, bo tudi
letos na 35. prireditvi Pivo in
cvetje v Laši^em ohcet po sta-
ri šegi. Na skupno pot bosta v
nedeljo, 11. julija, ob 10. uri
stopila 21-letna Metoda Obu
iz Lož nad Rimskimi Topli-
cami in 29-letni Branko Za-
lokar iz Planine pri Sevnici.
^	> . t v,
že od nekdaj je veljalo, da
dimnikarji prinašajo srečo. A
da bo sreča doletela dimnikar-
ja Branka Zalokarja, pa sam
ni verjel. Vedno si je želel, da
bi pri opravljanju dela spoznal
»svoje dekle«. Pred tremi leti
so se mu želje uresničile. Služ-
bena pot ga je pripeljala do
Metode Obu, ki je po poklicu
gospodinja oskrbnica. Takoj
se je zaljubil vanjo in tako je
vzklila njuna ljubezen.
Branko prihaja iz velike
družine. Je šesti od devetih
otrok in nekaj minut starejši
od brata dvojčka. Doma se je
kljub strogi vzgoji naučil veli-
ko ljubezni in spoštovanja do
soljudi. Na kmetiji, kjer je ži-
vel, je bilo potrebno marsikdaj
poprijeti za kakšno delo. Zato
se Branko in Metoda prav nič
ne pritožujeta nad delom v
njunem skupnem domu na
Planini pri Sevnici, ki sta ga
prevzela od Brankovega sose-
da.
»Usodno je bilo, da je imela
Metoda vključen radio, ki ga
drugače ne posluša. Slišala
sva reklamo za ohcet po stari
šegi in zaradi radovednosti
sva se odločila, da se prijavi-
va,« pravita Metoda in Branko.
Nikakor nista pričakovala, da
bosta izbrana med tremi pri-
javljenimi pari, zato je bilo
njuno veselje toliko večje.
Na ohceti po starih šegah, ki
vsako leto privabi v Laško zelo
veliko gledalcev, so prikazani
nekateri zelo značilni ohcetni
običaji iz teh krajev. Najprej
se bo nevesta Metoda poslovi-
la od doma, nato bo šranga-
nje, sledil bo poročni obred v
sejni sobi Občine Laško. Po
civilni poroki bo sledila ohcet
na odru, kjer bodo prikazali
snemanje venčka - larmo in
mladoporočencema izročili
darila. Na zaključku bodo raz-
položenje še dodatno pope-
strili ljudski godci iz Marije
Snežne.
. . : ' " SIMONA ŠALEJ
Novo balinišče v Vinski Gori
Ob gasilskem domu v Vinski Gori so uredili novo balinišče. Svojemu namenu so ga predali ob
krajevnem prazniku. Pri delih so sodelovali vsi krajani, največ pa so ga opravili gasilci. Gasilci pa
so med svojo opremo dobili tudi nov računalnik z vso pripadajočo opremo. Računalnik so jim
podarili svetniki SDS iz velenjskega občinskega sveta.	LOJZE OJSTERŠEK
Novo parkirišče
V	sredo, 30. junija, je bil v
sklopu Konjiškega tedna v
konjiškem zdravstvenem
domu dan odprtih vrat. Ob
tej priložnosti so predstavi-
li obnovitev voznega parka
in ureditev parkirišča ob
zdravstvenem domu.
V	preteklem letu so v konjiš-
kem zdravstvenem domu kupi-
li dve novi reševalni vozili s
pripadajočo opremo, preuredili
in posodobili pa so tudi prosto-
re na nujno medicinsko pomoč.
Novost pa je tudi nov, varnejši
prometni režim ob zdravstve-
nem domu. Zaradi gneče, ki
vedno vlada na tem parkirišču,
so sedaj postavili zapornico, ki
bo reševalnim vozilom olajšala
dovoz do zdravstvenega doma,
ostalim voznikom pa so name-
nili še več dodatnih parkirnih
mest.	PP
Turistična društva na zvezdi
Turistično društvo Celje pripravlja v soboto, 10. julija, med
9. in 13. uro v središču mesta tradicionalno srečanje turistič-
nih društev celjske regije.
Svojo predstavitev v Celju so že potrdili v turističnih društvih
Dobrna, Rečica, Šempeter in Vojnik, Celjanom in obiskovalcem
mestnega središča pa se bodo na Glavnem trgu ter v stičišču
Prešernove in Stanetove ulice, na mestni zvezdi, predstavili z
značilno krajevno kulinariko, folkloro in ljudskim izročilom.
V Turističnem društvu Celje so preko poletja uveljavili nov
odpiralni čas v svoji informacijski pisarni; med tednom, od torka
do petka, je odprta med 10. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12.
uro in ob nedeljah med 14. in 18. uro. Informacijska pisarna, ki
ima prostore v pritličju Muzeja novejše zgodovine Celje na
Prešernovi ulici, je ob ponedeljkih, tako kot muzej, zaprta.v IS
Brezplačni izleti za otroke
Občinska zveza prijateljev mladine Celje s pomočjo
občin Celje, Vojnik in Dobrna že tretje leto organizira
brezplačne izlete z avtobusi za otroke iz socialno ogrože-
nih družin.
Izleti so dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih. Otroci se
peljejo na izlete v različne dele Slovenije, pogosto v kakšne
toplice, kjer se lahko otroci tudi kopajo. Takšen izlet je na
primer na Roglo, kjer se igrajo različne družabne igre, potem
pa gredo še v Zreče, kjer je na vrsti kopanje.
Zanimanje za tovrstne izlete je zelo veliko in tako skoraj
vedno napolnijo avtobus. Starši prispevajo le med 300 in 500
tolarji za morebitne vstopnine.	PP
Tečaj za gasilce
Kar 29 mladih gasilcev in gasilk v občini Polzela je uspešno zaključilo osnovni tečaj za
gasilca. Pripravila sta ga Gasilska zveza Žalec in Občinsko poveljstvo Polzela.
Tečaj, ki je bil na Polzeli, je trajal 70 ur oziroma tri mesece. Usposabljanje so zaključili s
slovesno podelitvijo spričeval. Mlade gasilce sta nagovorila poveljnik Občinskega poveljstva
Polzela Lado Košec in poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks. Novi gasilci so člani PGD
Andraž, Ločica in Polzela ter PIGD TN Polzela in Garant Polzela.	T. TAVČAR
Za ljubitelje anagramom
Odkar so računalniki po-
stali prisotni na vsakem ko-
raku sodobnega življenja,
obstaja tudi vrsta računal-
niških programov, ki omo-
gočajo izvajanje raznih be-
sednih operacij. Seveda je
najbolj razširjeno črkova-
nje in iskanje slovničnih
napak, vendar se bomo te-
mu tokrat izognili. Saj so
vendar počitnice, za božjo
voljo. Pa tudi o programih
ne bomo govorili. S progra-
mi je namreč križ. Za upo-
rabo jih morate namestiti
na vašem računalniku.
Prav zato so tiste spletne
strani, ki lahko takšne in
podobne operacije opravijo
kar preko Interneta, toliko
bolj zanimive.
Ena od takšnih je tudi In-
ternet Anagram Server
(http://www.word-
smith.org/anagram/in-
dex.html). Seveda ste že iz
imena uganili, kaj ta strežnik
počne. Anagrame dela, ja-
sno. In povem vam, včasih
daje prav zanimive odgovo-
re. Že v začetku je treba priz-
nati, da utegneta biti angleš-
ka slovnica in slovar, ki ju pri
tem upošteva, komu moteča.
vendar je ta pomanjkljivost
primerjavi z zabavo, ki j
ponuja, zanemarljiva.
Torej, kako ta strežnik d
luje? Nadvse preprosto,
okence na osnovni strani vp
šete besedo ali frazo, ki j
želite premetati. In pote
pritisnete na gumb ob njen
Spletna stran vam bo vrni
vrsto anagramov, od kater
bo večina verjetno neup
rabna, morda pa se bo nif
njimi našla tudi kakšna prj
zabavna inačica.
Seveda so spletne strai
opremljene tudi z bolj n,
prednim in zahtevnim vpis;
vanjem, pri katerem lahl
določate vrsto parametrov i
tako vsaj delno vplivate t
rezultat. Recimo, v anagt,
mu lahko zahtevate določi
no besedo, pod pogojem, i
imate na voljo želene črfc
jasno. Določeno besedo la[
ko tudi izločite, zahteva!
lahko točno določeno števii
besed in črk v anagrami
Igrate se lahko s specifikaci
jami najmanjšega in najvišje
ga števila črk v posameznil
besedah, lahko pa določat;
tudi večkratno pojavljanje is
tih besed. Kot sem že zapi
sal, je vse skupaj v anglešfl
ni, kar za nas ni tako atrat
tivno, kot bi bilo sicer, t
vendar.
Poleg osnovne definiciji
anagrama najdete na splei
nih straneh tudi nekaj nai
bolj uspelih anagramov, oi
enostavnega Elvis=Lives (El
vis živi), do bolj zapletenili
med katerimi so nekateri ž
rahlo bedasti, če sem popol
noma iskren. Sicer pa to sod
bo prepuščam vam. Prav ta
ko tudi odločitev, ali se bosti
igrali z besedami ali ne. Zti
pa se, da je na svetu prec«
ljudi, ki jih tovrstno početj
zanima. Ne trdim, da je us
tvarjanje anagrampv izjein
no koristno početje, lahko
rečem, da je precej zabavno
Ja, nič slabega ne bi bil"
če bi se lahko z anagrain
igrali tudi v slovenščini
Zaenkrat takšne spletne str^
ni še nisem našel, prizna^
pa tudi, da je nisem poseb^
dolgo iskal. Po igranju z aH
gleško verzijo me ima, da ^
si drugič za iskanje sloveP
ske inačice vzel malo več
sa. Pa vi?
Vasja Ocvirl
vasja@eurocom.5
AKCIJE NOVEGA TEDNIKA
15
Pojdimo no Gorenjsko
V soboto, 24. julija, vas vabimo na potepanje po Kranjski Gori in njeni okolici
poglejmo-
pojejmo
čeprav Kranjska Gora skupaj z avstrij-
skim Celovcem in italijanskim Trbižem ni
bila izbrana za enega od prizorišč zimskih
olimpijskih iger leta 2004, to nikakor ne
pomeni, da kraj ni vreden obiska. Prav
nasprotno. Kaj je lepšega in prijetnejšega v
tej julijski vročini kot sesti ob kakšen hla-
den potoček ali se skriti v senco vršacev.
Zato vas vabimo, da se 24. julija odpravite z
nami v neokrnjeno naravo Triglavskega
narodnega parka...
Čeprav Slovenci dobro poznamo svojo deže-
lo, boste gotovo odkrili kakšen, vam doslej še
neznani kotiček, ali pa slišali kaj novega o tej
lepi alpski dohni. Kranjski Gori, ki je eden
naših najpomembnejših zimskošportnih sre-
dišč, marsikdo rad pritakne pridevnik »sno-
bovska«. Morda bi to lahko držalo v zimskih
mesecih, zdaj, poleti, pa je vzdušje v njej prav
prijetno. Na vsakem koraku je mogoče srečati
planince, saj je kraj pomembno izhodišče
izletov in planinskih poti proti vrhovom Male
Mojstrovke, Prisanka, Razorja, Špika, Škrlati-
ce... Brez skrbi, mi bomo ostah v dolini.
Popeljali se bomo le do 1611 metrov visokega
prevala Vršič, od koder se razprostira prekra-
sen pogled na Trento. Na poti gor, ah pa dol, se
bomo ustavili pri Ruski kapelici, ki je redek
tovrstni spomenik iz 1. svetovne vojne. Leta
1917 so jo postavih ruski vojni ujetniki, ki so
gradih cesto čez Vršič. Spominja na okrog 110
vojakov in nekaj stražarjev, ki jih je zasul
snežni plaz, pa tudi na številne druge, ki so
umrli ob gradnji ceste. Kapela je lesena, grobo-
ve žrtev pa označuje zidana piramida.
Čeprav je Kranjska Gora v preteklosti dožive-
la močan turistični razvoj, se je ohranil razpo-
red vaškega naselja. Večino starih hiš in kmeč-
kih poslopij koroškega tipa (prebivalci Kranj-
ske Gore so prišli iz Borovelj na Koroškem, zato
so jih dolgo imenovah Borovci) so posodobili.
Mnoge hiše so preuredih v prijetna gostišča in v
enem od njih si bomo med prijetnim potepa-
njem napolnili želodce tudi mi.
V kraju je med posvetnimi stavbami naj-
bolj ohranjena 300 let stara Liznjekova
hiša. V njej je ob črni kuhi-
nji in ohranjenem razpore-
du prostorov zdaj etnograf-
ska muzejska zbirka. V sta-
rem delu naselja je rojstna
hiša s spominsko ploščo Jo-
sipa Vandota, avtorja zna-
nih in priljubljenih zgodb o
Kekcu in njegovih prijate-
ljih. V središču vasi je cer-
kev Device Marije Vnebov-
zetne, ki je zgrajena v poz-
nogotskem slogu in je ena
najzanimivejših te vrste v
Sloveniji.
- : - --- JANJA INTIHAR
Zlata
nagrada
Novega
tednika
Le v enem časopisu tistega
dela naklade, ki gre v proda-
jo v kioske, in v enem časo-
pisu iz naklade, ki je name-
njena naročnikom, bomo
vsak teden odtisnili žig z na-
pisom »ZLATA NAGRADA
NOVEGA TEDNIKA«. Če bo-
ste žig našli v svojem izvodu,
pridite z njim v uredništvo
Novega tednika, kjer vas ča-
ka lepa nagrada Zlatarne
Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca
leta med zveste kupce in na-
ročnike Novega tednika raz-
delili 66 zlatih nagrad Zla-
tarne Stožir. Srečo vam želi-
mo in opozarjamo, da bo žig
vsakič odtisnjen na drugi
strani časopisa, zato ga vsa-
kič pazljivo prelistajte.
16
VROČA TEMA
Velike težave majhnih taicsijev
Člani združenja celjskih taksistov očitajo lastnici zasebne taksi službe, da deluje brez licence in potrebnih dovoljenj - Fizični napadi na voznike Maxi taxi Speedyja
Samostojna podjetnica
Majda Orožen iz Trnovelj je
v začetku lanskega leta v
celjski občini želela prijaviti
dejavnost zasebne taksi
službe, vendar z utemeljitvi-
jo, da ji ne morejo zagotoviti
parkirnih prostorov, ni dobi-
la soglasja. Zanj je pozneje
zaprosila v občini Vojnik in
ga tudi dobila. Taksi služba
Maxi taxi Speedy je začela
delovati z dvema avtomobi-
loma, danes pa jih je že deset
- dva lanosa in osem mati-
zev. Ker je Orožnova nove
avtomobile kupila pred krat-
kim, licenc za nove avtomo-
bile še nima, kar je eden
glavnih razlogov za očitke
taksistov, združenih v sek-
cijo taksistov Celja ter pri-
stojnih inšpekcijskih in ob-
činskih služb.
Celjskim taksistom, združe-
nim v sekcijo, ki delujejo na
Krekovem trgu, tovrstna kon-
kurenca ni všeč, zato poskuša-
jo z vsemi sredstvi preprečiti
delovanje Maxi taxi Speedya.
Nekajkrat so že poklicali inš-
pektorje, rezultat vseh očit-
kov in prijav pa je bil sestanek
na Obrtni zbornici konec juni-
ja, kjer se je Majda Orožen
zagovarjala pred predstavniki
Mestne občine Celje, Izletni-
ka, inšpektorji in seveda člani
združenja celjskih taksistov,
ki ji očitajo predvsem, da de-
luje brez potrebnih dovoljenj
in licence. Rezultati sestanka
niso bili pretresljivi - inšpek-
torji bodo delovanje taksi
službe Maxi taxi Speady pre-
verili še enkrat.
Moteča iconkurenca
»Očitajo, da nimam dovo-
ljenj in licenc ter da zaposlu-
jem na črno, da so vozniki
neusposobljeni. Z vozniki
imam pogodbo o delu; redno
je zaposlenih sedem vozni-
kov, kmalu pa bom zaposlila
še dva, pravi Majda Orožen, ki
je dejavnost prijavila 2. fe-
bruarja 1998. »Priprave na od-
prtje taksi službe so trajale že
prej sedem mesecev in v ti-
stem času sem opravila tudi
izpit za licenco ter pridobila
hcenco, torej tudi očitek, da
delamo brez licence, ni upra-
vičen. Ko mi v celjski občini
niso hoteli izdati dovoljenja,
sem za soglasje zaprosila v
Občini Vojnik, kjer so mi ga
izdali, nadaljnje formalnosti
pa sem urejala v Celju,« pravi
Orožnova. »Soglasje bi mora-
la dobiti, saj je do njega upra-
vičen vsak občan,« pravi Orož-
nova.
Zaradi številnih prijav so jo
v letu in pol inšpektorji obi-
skali kar sedemkrat. »Nikoli
niso odkrili kakšne velike na-
pake; čeprav se vedno najde
kakšna malenkost, ki smo jo
takoj potem, ko so me nanjo
opozorili, seveda odpravili.
Glavne težave pri delu nam
povzročajo člani celjske sek-
cije taksistov, ki so prepriča-
ni, da jim jemljemo stranke,
ne zavedajo pa se, da je naša
taksi služba organizirana dru-
gače in da se sedaj s taksiji
vozijo tudi ljudje, predvsem
starejši in mladi, ki si prej tega
niso mogli privoščiti. Grdo se
mi zdi tudi ravnanje taksistov
združenja, ki nam trgajo table
in tepejo z njimi naše voznike
po glavi, trgajo nalepke in lo-
mijo antene z avtomobilov,
lastijo pa si tudi pristojnosti
inšpektorjev,« pravi Orožnova
in pokaže debele kupe gradi-
va, med katerimi so dovolje-
nje za delo, licenca ter pogod-
be o zaposlitvi, sklenjene z
vozniki, ki opravijo tudi
zdravniški pregled in tečaj iz
varstva pri delu.
Deionačmo?
Iztok Uranjek, pomočnik
načelnika Oddelka za okolje
in prostor ter promet v Mestni
občini Celje je ogorčen, ker
zasebni taksisti, ki delujejo v
Celju, nimajo potrebnih li-
cenc in dovoljenj. »Orožnova
bi morala imeti licenco za
vsak avto, ki je v pogonu, kar
pomeni, da deluje brez zakon-
skih osnov in čudim se, ker
pristojne službe - policija in
inšpekcija, ne prepreči delo-
vanja brez dovoljenj. Taksi
služba v Celju je organizirana
kot dejavnost javnega prevoza
in po sestanku na obrtni zbor-
nici sem zahteval, da se čim
prej sprejme odlok o ureditvi
taksi službe v Celju, ki bo
določal, da vsi taksisti v Celju
delujejo pod enakimi pogoji,«
pravi Uranjek in na vprašanje,
ali to pomeni tudi enako ceno
prevozov, pravi, da bo določe-
na le najvišja cena, taksisti pa
bodo lahko vozili tudi za niž-
jo. Za 24 celjskih taksistov z
avtomobili boljših znamk, ki
delujejo v združenju celjskih
taksistov, veljajo enaki pogoji
dela, vsi pa vozijo za enako
ceno. Iztok Uranjek poudarja,
da imajo po njegovem mnenju
člani združenja taksistov prav.
na vprašanje, kdo bo za tako
majhen denar vozil ljudi, ki si
prej taksija niso mogli privoš-
čiti, pa pravi, da ga ne moti
nizka cena prevozov zasebnih
taksistov, temveč samo dejs-
tvo, da ti delajo na črno in da
občina nad poplavo taksi
služb, odkar so to dejavnost
začeh opravljati zasebniki, ni-
ma nadzora.
Brez licenc
Glavni greh, ki ga Orožnovi
očitajo člani taksi sekcije je,
da njeni avtomobili, kupljeni
na lizing, vozijo brez potreb-
nih licenc, ki bi jo moral imeti
vsak taksist za vsak avto pose-
bej. »Res je, da za nove avto-
mobile še nimamo hcenc, saj
smo licence za stare avtomo-
bile vrnih, iz obrtne zbornice
pa so mi poslaU dopis, naj
vlogo za pridobitev licenc za
nove avtomobile dopolnim,
tako da pričakujem, da bom
licence za nove avtomobile
dobila kmalu, v obrtni zborni-
ci pa so mi dejali, da lahko ta
čas vozimo s splošno licenco,
katere kopijo imamo v novih
avtomobilih,« pravi Orožno-
va. V obrtni zbornici v Celju
so povedali, da dopolnjene
vloge za pridobitev licenc od
Majde Orožen še niso dobili in
da zakon predvideva, da je za
vsak taksi potrebna posebna
licenca. To je tisto, kar ostale
celjske taksiste, združene v
sekcijo, ki praviloma z boljši-
mi avtomobili, parkiranami
na Krekovem trgu, pod ime-
nom Radio taksi, najbolj mo-
ti. »Želimo si predvsem, da bi
vsi delali pod enakimi pogoji,
ne pa, da smo mi morali pri-
dobiti vsa potrebna dovolje-
nja, opraviti preglede, tečaj iz
varstva pri delu in turistični
tečaj, voznikom, ki vozijo za
Maxi taxi Speedy, pa to ni
potrebno,« je povedal Milan
Ribič, predsednik sekcije
celjskih taksistov in dodal, da
jih prav tako moti delovanje
taksi Felixa, ki za opravljanje
te dejavnosti nima prav nobe-
nega dovoljenja. »Od leta
1994, ko smo se združili taksi-
sti iz železniške, avtobusne
postaje in iz Krekovega trga,
delujemo pod enotnimi pogo-
ji, po dogovoru z Mestno obči-
no Celje, ki nam je to obliko
dela predlagala, pa za taksi
službo v Celju skrbimo pri
naši sekciji. Dogovorjeni smo
tudi, da bomo mi poskrbeli za
nove avtomobile, če se bo v
tem mestu pokazala potreba
za to. Majda Orožen ima ds
javnost registrirano v Vojnih
in morala bi delati tam, ne p;
da vozniki njenih taksijev V(
zijo na naše parkirne prostor
in vozijo stranke, ki bi se sic(
peljale z našimi taksiji ali ai
tobusi,« pravi Milan Ribič i
tako pojasnjuje tudi izgre
pred železniško postajo, ko s
člani sekcije, jezni, ker so n
parkirnem prostoru, rezen
ranem za njihove taksije, op;
žili Speadyjeve matize. »Rek
smo voznikom, naj se odstr;
nijo in ker se niso hoteli, su
jim odstranili table z avtoiiK
bilov. Policisti so opravili zi
pisnik, mi pa smo jim po p(
govoru, ko so obljubili, da ii
bodo več parkirali na naši
parkirnih mestih, table vm
li,« pravi Ribič in dodaja, d
tudi njim tak način onemogi
čanja konkurence ni vše
»Nič nimamo proti delovanj
zasebnih taksi služb, vend;
želimo, da delujejo v skladu
zakonom in dogovori, ki z
delovanje te službe veljaj
v Celju,« pravi Ribič, pn
pričan, da bo za jeseni n;
povedan sprejem odloka
ureditvi taksi služb venda:
le rešil razmere.
NINA M. SEDLA
Majda Orožen, lastnica službe Maxi taxi Speady, s splošno
licenco za opravljanje dejavnosti in obrtnim dovoljenjem.
Licence za nove avtomobile mora še pridobiti.
Večno polno pakirišče sekcije celjskih voznikov na Krekovem trgu. Zakaj je lahko pomanj-
kanje njihovih strank tako zelo ogrozila zasebna konkurenca?
Milan Ribič, predsednik sek-
cije združenja taksistov pri
Obrtni zbornici Celje: »Želi-
mo si, da bi za vse taksiste
veljali enaki pogoji in da zač-
nejo zasebne taksi službe de-
lovati v skladu z zakonom.«
komenttramo
Taksi, prosim!
Organizacija taksi služb v
drugih evropskih, pa tudi v
manj razvitih in motorizira-
nih deželah po svetu, je bistve-
no boljša, hitrejša in ažurna
kot je v Sloveniji. V večini tujih
držav je skorajda nenavadno,
če boste hoteli taksi poklicati
vnaprej. Razen v Sloveniji. V
tej deželi je do pred kratkim
veljalo, da bi v času, ki smo ga
porabili za to, da ste našli
telefonsko številko, poklicali
taksi, počakali, da vas pride
iskat ter ob tem še preučili, ali
vam finančno stanje takšno
luksuzno vožnjo sploh dopuš-
ča, do kraja, kamor ste želeli,
prej prišli peš, kot bi se pripe-
ljali. Vendar to ni mogoče ob
vseh priložnostih in predvsem
ne za ljudi, kot so upokojenci
in bolniki ali pa, na primer,
mladi in študenti, ki si ob
prejšnjih cenah ter času, ko so
potrebovali prevoz, taksija go-
tovo niso mogli privoščiti. Za-
to je zasebna konkurenca na
tem področju dobrodošla; tudi
v Celju, kjer je, navsezadnje,
dosegla tudi to, da so celjski
taksisti spet začeli delovati
enotno, da so znižali cene ter
da so začeli razmišljati o tem,
da se je v sistemu tržnega
gospodarstva za stranke po-
trebno boriti.
Minili so časi, ko smo mora-
li za tovrstne usluge prositi,
danes zmaguje tisti, ki se je
sposoben prilagajati razme-
ram in predvsem potrebam
na tržišču. Res je, da zasebne
taksi službe delujejo brez ne-
katerih potrebnih dovoljenj in
dejstvo je, da jih za nemoteno
opravljanje dela morajo pri-
dobiti. Kar bodo lahko stori
le, če bodo izpolnjevale u;
potrebne pogoje in če jih p
stojne službe, ki očitno še vet
no močno ščitijo prejšnjo, eli
no ureditev organizacije ja
nega prevoza v Celju, ne bot
še naprej poskušale onemo^\
čati. Ne le strah pred zasebn
konkurenco in pred majhn
mi, za vožnjo po mestu pi
memejšimi taksiji - taksiste
Krekovega trga bi lahko n
mesto nesmiselnih sporov m
dila predvsem zavest, da i
zasebniki dosegli to, česi
njim prej, v nekaj desetletji
dela, ni uspelo. Zdaj je vožn^
s taksijem postala dostopi
širši populaciji. Tu bi mora
videti korist tudi občina. OČ
noje torej nastopil čas, da tu
»stari« celjski taksisti spozn
jo, da je bolj smiselno, kot a
svojo jezo in odvečno energi
usmerjajo v nagajanje konki
renči, razmislijo o tem, fc
lahko storijo, da bodo ohrani
in še razširili krog strank, ^
si vendarle lahko privoščijo i
se celo želijo voziti z boljših
taksiji in so gotovo pripravi}
ni uporabljati njihove usluS*
Navsezadnje takšnih ljudi
Celju ni tako malo. koliko i
na kakšen način pa jih bot
uspeli pridobiti - in predvsS'
obdržati - pa je odvisno ^
organizacije, pa tudi prij<^
nosti in ažurnosti voznikov, >
bodo tako prišli do dela. sta
nih strank in s tem navsezO^
nje tudi preprečili večno p-
no, zanje rezervirano, par^
rišče Radio taksija na Krek
vem trgu v Celju.
NINA M. SEDL^
TEMA TEDNA
17
Popotnica poševniii oci
Maruška kljubuje odvečnemu enaindvajsetemu kromosomu, osvaja znanje, prijatelje in svet
če ne bi imela kromosoma
preveč, bi bila le Maruška.
Tako je Maruška z Downo-
vim sindromom, ki bere, pi-
še in že malo računa. Obi-
skuje osnovno šolo s prilago-
jenim programom in odloči-
la se je, da del delovnega
tedna preživi kar sama zase,
v internatu. Deklica z debeli-
mi naočniki je neustavljiva
pri pridobivanju novih prija-
teljev. Najraje hodi v gleda-
lišče in kino, vsak mesec ko-
maj pričaka Cicido, Na okro-
glem dobrodušnem obrazu
je vedno prostor za nasmeh.
Včasih je nagajiva in trmo-
glava, prav takšna kot vsi
drugi otroci. Le ta svet se ji
zdi preprostejši in srčnejši
kot večini ljudi.
Njena mamica Darja Cen-
celj pravi, da nosi Maruška s
sabo diagnozo Dovmov sin-
drom kot popotnico za srečo.
Tako misli zdaj, ko je sprejela
pot skozi dekličin svet. Ko pa,
so ji pred devetimi leti v na-
ročje položili poševnooko do-
jenčico, se je življenje podrlo.
Otrok ni bil tak, kakršnega je
pričakovala.
Kakšna bo?
»Saj je moja! Ali pa mogoče
ni? Tistega novembrskega ju-
tra se je z njo rodil le strah,«
je pripovedovala. »Nekaj dni
pozneje so mi povedali, da
ima hudo srčno okvaro in mo-
rali sva v ljubljansko pedia-
trično kliniko, kjer ji niso pri-
pisali veliko možnosti za pre-
živetje. Nobenih tolažilnih
besed nisem slišala, le znane
stavke: Vaš otrok je zelo pri-
zadet in ne vemo, kako dolgo
bo živel... Ugotovili so, da
ima pljučno hipertenzijo, luk-
njo v srcu in tudi srčne za-
klopke niso delovale, kot bi
morale. Smrt čisto na začet-
ku, me je prešinilo, bi bila
manj boleča. Bila bi le kratek
pozdrav življenju in nekomu,
ki bo ostal v mislih vedno z
njo. Ko je bila v nevarnosti,
sem naenkrat vedela, da je
nočem izgubiti. Želela sem si
njo. In ostala je.
Ostali so tudi strahovi. Kak-
šna bo? Ponoči sem prebirala
skromno literaturo o trisomiji
21. Pravo življenje, ki ga v
knjigah nisem našla, se je za-
čelo doma. V začetku sva si
bili daleč proč, nisva bili iste
vrste. Bili sva skupaj, a tako
različni. Po prihodu domov
sva padh v črno luknjo. Dolgo
sva se iskali. Stara je bila le
nekaj dni, ko sem ji začela
brati pravljice in pesmi. Do-
bro mi je bil znan razvoj
otrok, saj sem po poklicu
vzgojiteljica, in skorajda sem
upala, da bo pri enem mesecu
kontrolirala glavo, se opirala
na roke, pri šestih sedela...
Veliko sem od nje pričakova-
la, a Maruška je prvih osem
mesecev samo ležala. Mišič-
nega tonusa sploh ni imela,
bila je čisto mlahava in mora-
li sva veliko telovaditi. Iskali
sva njene zmožnosti. Mišice
so se krepile. Pri devetih me-
secih je sedela, pri osemnaj-
stih je naredila prve korake in
pri dveh letih je že govorila
prve stavke. Številni otroci, ki
jih prizadene trisomija, nikoli
ne spregovorijo, po navadi je
vzrok v hudi prizadetosti slu-
ha. Maruška ima prizadet vid,
vendar malone fantomski
sluh. Hodih sva k logopedu,
ogromno brali in z njo sem se
venomer pogovarjala. Rasla
je in z njo moja osebnost,
sreča in samozavest. Kar se
mi je še nedavno zdelo živ-
ljenjskega pomena, je naen-
krat postalo nepomembno.
Novo življenje je vse odtehta-
lo.«
Ura brez kazalcev
Ni jima bilo lahko, ko sta
ostali sami, znova na začetku.
Preselili sta se v prostorno sta-
novanje v Pongracu. Zadovolj-
ni, čeprav sta si sprva naredili
omare kar iz kartona. Imeli sta
čas. »Hočem hrano, spanje,
udobje, objem, pogovor, spo-
roča vsak otrok, mongoloiden
še pogosteje. Kadarkoli. Ure?
Kdo pa jih potrebuje. Eno
imam vgrajeno v sebi in ta mi
pove, kdaj je čas za vse to,«
pravi Darja Cencelj. »Zadali
sva si cilj in skušali sva se mu
čimbolj približati. Enkrat na-
ma je uspelo, drugič sploh ne.
Korak za korakom sem ji raz-
jasnjevala meglo, ponavljala
informacije in stokrat poveda-
no se je vtisnilo v spomin.«
Pri treh letih je bila deklica
brez plenic, samostojna pri je-
di, zelo zvedava in zgovorna.
Mama jo je vključila v vrtec, v
reden oddelek z leto dni mlaj-
šimi otroki. Z dobrosrčnim
značajem se je otrokom hitro
priljubila in sprejemali so jo
prav takšno, kakršna je bila,
ne da bi razmišljah o njeni
drugačnosti. »Nikogar ni moti-
lo, da so njene škarjice rezale
počasneje, barvice barvale
manj natančno. Otroci kot Ma-
ruška si ogromno modrosti
nabirajo s posnemanjem in
zato je bil vrtec zanjo izjemno
pozitivna izkušnja.«
Darja si je z Romanom us-
tvarila novo družino in fe-
bruarja se jima je rodil Luka.
Maruška, ki je končala prvi
razred osnovne šole s prilago-
jenim programom, je napred-
na in priljubljena med vrstni-
ki, predvsem pa zadovoljna
punčka. »Lepo nama je, ko
rešujeva uganke dneva,« pravi
njena mama, ki je strah, da se
lahko hčerkin preluknjan sr-
ček kadarkoh ustavi, odmisli-
la. »V življenju se dogajajo
tudi drugačni čudeži. Eden ta-
kih je rojstvo drugačnega otro-
ka.«
KSENIJA LEKIČ
Darja in Maruška.
Z bratcem.
Sestanki brez knjig
Maruška prinaša svetlo upanje tudi vsem drugim star-
šem. Njena mama Darja Cencelj je že pred štirimi leti v
Žalcu ustanovila skupino za samopomoč Žarek, ki je
staršem otrok z Dovvnovim sindromom v veliko pomoč pri
izmenjavi izkušenj in spoznavanju življenja, ki ga v
knjigah ni moč najti.
Skupina je edino tovrstno združenje na območju celjske
regije, v kateri se sicer vsako leto rodita v povprečju dva
otroka z Dovvnovim sindromom. Starši, trenutno prihajajo iz
10 družin, se srečujejo vsak zadnji ponedeljek v mesecu v
prostorih žalskega centra za socialno delo. Za njihove otroke
takrat poskrbijo v Dnevnem centru za otroke in mladostnike
Podmornica, starši pa svetujejo drug drugemu in iščejo
odgovore o svojem otroku. Vsak je drugačen in vzgoja pri
dveh ne more biti enaka.
Po besedah pediatrinje dr. Jelene Stepišnik starši lažje
sprejemajo pomoč ljudi, s katerimi jih druži enaka usoda,
kot pomoč strokovnjakov, čeprav potrebujejo oboje. V celjski
razvo[ni ambulanti jih seznanijo tudi z vrsto pomoči, ki jo
nudi Žarek. V skupini se razvijata družabnost in zavezništvo,
kalo-šnih ne morejo najti nikjer drugje. Iščejo pametne in
praktične nasvete. Ivanka, mama šestletne Eve, vsak mesec
nestrpno pričakuje srečanje, veliko je namreč vprašanj, ki jih
želi zastaviti. Mama malega Jakca je dejala, da je bilo zanjo
prvo srečanje v Žarku pravi balzam za dušo. Domov je odšla
z več optimizma.
»Ni dobro, da bi se predolgo spraševali, zakaj se nam je
rodil drugačen otrok. Raziščimo svet, ki nam je ponujen,«
pravi Darja Cencelj. »Lepo je imeti zdravega otroka, toda
lepo je sploh imeti otroka. Moj otrok je prav tako ljubljen in
lep, spoštujem jo v njeni volji do življenja in razmišljanja. Z
njo doživljam mnogo sreče. Strah ob otrokovem rojstvu
obrne svet na glavo, a brez skrbi, kmalu bo spet stal na
nogah!«
Odločilna kromosomska doza
Downov sindrom odkrivajo med nosečnostjo s trojnim hormonskim testom, z zgodnjim ultrazvočnim pregledom
plodovega zatilja in amniocentezo
v Sloveniji se vsako leto rodi od 20 do
25 otrok z Downovim sindromom, po
nekaterih ocenah pa živi danes pri nas
približno 1000 ljudi, ki jih je prizadela
trisomija 21. Gre za prirojeno stanje, ki
naključno prizadene enega od približ-
no 660 novorojenčkov, ne glede na to, v
kateri deželi so rojeni in katerega spola
so. Dovvnov sindrom povzroča dodaten
21. kromosom v vsaki telesni celici.
Genetsko nepravilnost je leta 1866 prvi
opisal angleški zdravnik John Langdon
Down.
Ob rojstvu mongoloidnega otroka se
lahko starši odzovejo s šokom, z nejeve-
ro, žalostjo, zaščitništvom, odporom, ob-
čutkom manjvrednosti, sramu ali krivde,
z zanikanjem. Po ugotovitvah angleškega
profesorja Cliffa Cunninghama, ki je 20
let vodil raziskave o razvoju in rasti otrok
z Downovim sindromom, je od 50 do 75
odstotkov staršev po velikem začetnem
šoku ugotovilo, da jih je ta izkušnja obo-
gatila in jim vlila novih moči. Pričakovali
niso nič dobrega, a velikokrat se je izka-
zalo drugače. Ob skrbni vzgoji obstaja
možnost, da bodo ti otroci vendarle znali
brati, pisati in računati, da bodo zrasli v
prijetne ljudi. Včasih pa žal kljub trudu
vzgojiteljev zaradi znižanih otrokovih
sposobnosti ni mogoče doseči, da bi bil
uspešen.
Amniocenteza, trojni hormonski test
in zgodnji ultrazvočni pregled plodove-
ga zatilja so metode za odkrivanje
otrok, ki jih je prizadel Downov sin-
drom. Ugotovljeno je bilo, da tveganje
za rojstvo mongoloidnega otroka raste
sorazmerno s starostjo matere in se
občutno poveča med 35. in 40. letom
starosti. Dokazano je, da mnogo spon-
tanih splavov povzroči prav kromosom-
ska napaka ploda.
Po nekaterih raziskavah je kar približ-
no 90 odstotkov otrok z Dovvnovim sin-
dromom naglušnih in je učenje govora
zato močno ovirano. Vsi imajo enake
zunanje značilnosti, a se med seboj zelo
razlikujejo glede na odvečno »kromo-
somsko dozo« - kako se ta kaže otrokovi
psihični in fizični kondiciji. Odvečni ge-
netski material določa, ali bo imel otrok
težave s srcem, vidom, sluhom, kolikšno
je tveganje zaradi levkemije, Alzheimer-
jeve bolezni. Napredek operativne tehni-
ke preprečuje prezgodnjo smrtnost zara-
di večjih srčnih nepravilnosti. Večina ra-
ziskav navaja, da ima kar od 30 do 40
odstotkov otrok različne srčne napake,
hude srčne hibe pa od 10 do 15 odstotkov
otrok z Dovvnovim sindromom. Svoj čas
je veljalo, da ti otroci ne preživijo puber-
tete, vendar danes to ne drži. Ne moremo
več misliti, da bodo njihova življenja
kratka. Ključnega pomena je otrokovo
učenje, še zlasti okolje v prvih dveh letih,
saj možgani v tem času pridobijo 80
odstotkov svoje teže.
Cunningham opozarja, da imajo ljudje
z Dovvnovim sindromom veliko več »nor-
malnih« kot »nenormalnih« značilnosti in
tudi navaja: »Ljudje etiketo Dovvnov sin-
drom prevečkrat enačijo z oznakami »hu-
do nenormalen«, »nezmožen učenja«,
»nizki IQ«. To vpliva na njihova pričako-
vanja in opažanja. Vidijo tisto, kar priča-
kujejo in si sploh ne prizadevajo, da bi
posameznika spoznali.« Pri otrocih z
Dovvnovim sindromom zasledimo IQ od
20 do prek 100, še piše Cunningham v
vodniku za starše Poskušajmo razumeti
Dovvnov sindrom.
K.L.
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Mednarodni eicoioški tabor
že tretje leto zapored so
Svetovni slovenski kongres,
ki ga zastopa Jana Podobnik,
celjska fundacija »Okolje
smo vsi«, ki ga predstavlja
Aleš Vidmar, in šentjurski
taborniki pod vodstvom Ja-
neza Kukoviča pripravili
kulturno-ekološki tabor za
otroke, stare od 12 do 15 let,
ki so se utaborili v neposred-
ni bližini Šentjurja.
Tabora se je udeležilo 83
otrok, od tega dobra četrtina
slovenskega rodu iz Italije, Hr-
vaške in BiH. Program za mla-
de tabornike je bil razdeljen v
štiri sklope. Prvi sklop je bil
namenjen ekologiji, predvsem
ekologiji duha, kjer je otro-
kom predaval prof. Todd Kap-
pelman. Skušal jih je osvestiti
o nevarnosti drog, z njimi pa
se je pogovarjal o psiholoških
stiskah mladih. Predavanja so
bila vezana tudi na varovanje
narave, zaščito gozdov in rek
ter na ravnanje z odpadki.
Otroci so izvedli čistilno akci-
jo in očistili potok, ki teče
mimo tabora. V tem sklopu so
gostje iz Amerike pripravili te-
čaj angleškega jezika in otro-
kom predstavili zabaven na-
čin učenja angleščine.
V okviru športnih aktivnosti
so se otroci lahko preizkusili v
igranju baselballa in odbojke
ter v lokostrelstvu. Udeležili
so se tudi nekaj pohodov in na
ta način spoznali kulturno-
zgodovinske znamenitosti
Šentjurja. Ker brez zabave ne
gre, so ob večerih gostili glas-
bene skupine ali pa posedali
ob tabornem ognju in sami
pripravili program. In kaj so o
taboru povedali udeleženci?
Dario Dizdarevič iz Tuzle
(BiH), 15 let: »Tu mi je zelo
všeč, zato se niti ne veselim
jutrišnjega odhoda domov. Na
taboru so mi bile všeč vse
dejavnosti, še posebej pa po-
hoda na Rifnik, na Ponikvo in
obiska hiše bratov Ipavcev.«
Fabrizio Gariup iz Vidma
(Italija), 12 let: »Tukaj mi je
všeč, ker je veliko mojih vrst-
nikov. Najbolj všeč so mi bili
pohodi, v lepem spominu pa
mi bodo ostali tudi družabni
večeri.«
Jasmina Erjavec iz Šentjur-
ja, 14 let: »Všeč mi je, še pose-
bej, ker sem v bližini doma.
Posebej mi je ostalo v spomi-
nu učenje angleščine na dru-
gačen, zanimiv način in pa
igra baselballa. Najbolj všeč
pa so mi družabni večeri ob
tabornem ognju, ki se veliko-
krat zavlečejo pozno v noč.«
Prof. Todd Kappelman iz
Dallasa (ZDA): »Sedaj sem že
drugič v Sloveniji. Nazadnje
sem bil tukaj pred dvema leto-
ma. Ogledal sem si vašo po-
krajino in kamorkoli sem pri-
šel, so me ljudje prijazno spre-
jeli. Prva dva tedna bivanja
sem preživel v šolah in moram
povedati, da imate izjemne
učence.Tudi ta zadnji teden
na taboru je bil krasen.«
SABINA KRANJEC
Sončno mesto na Slemenu
Kakšnih petdeset otrok iz Šaleške doline je prebilo minuli teden v okrilju narave na
pobočjih Slemena nad Šoštanjem.
Območna zveza prijateljev mladine Velenje, ki že najmanj dvajset let organizira bivanje v
naravi tistim otrokom, ki nimajo možnosti letovati na morju, se je s Sončnim mestom tudi letos
izkazala. Tina Kovač in Teja Podgoršek s pomočnicami sta tabor na Kretičevi planinski koči zelo
dobro organizirali, v sodelovanju s številnimi mentorji in gosti, ki so popestrili vsakodnevno
dogajanje v prijaznem okolju. Mladi so najbolj uživali v gozdnih kotičkih, noči pa prebili doma v
dolini.	JOŽE MIKLAVC
Osvežitev v Savinji
Savinja pri letuškem jezu (na sliki) je le malokdaj topla. Tudi letos se še ni dodobra ogrela,
vendar je bilo v zadnjih vročih julijskih dneh ob njej zelo veliko kopalcev. Ob visokih
temperaturah zraka se pač prileže osvežitev.	T. TAVČAR
Kmečko popoldne na Ponikvi
Društvo kmečkih žena
Spodnje Savinjske doline, Kra-
jevni odbor Ponikva, je pripra-
vilo 3. kmečko popoldne pod
lipo z osrednjo temo Ponkovš-
ka miza ob petkih in svetkih.
Prikazali so kuhanje jedi po
starih ponkovških receptih in
njihovo pokušino, gospodinjs-
tvo, kjer so dobiU »ta mlado«,
življenje pastirjev na paši itd.
Odprt je bil tudi etnološki mu-
zej Ponikva.
Posebna pozornost je bila
namenjena knjigi Nevenke
Jelen Ponkovška miza ob
petkih in svetkih. V njej je
avtorica na poljuden način
opisala stare šege, ki so nekoč
dajale utrip življenju na Po-
nikvi, predstavila je nekaj
najstarejših družin, knjigo
popestrila z besedili ljudskih
pesmi, kot rdeča nit pa se
skozi knjigo vlečejo izvirni
ponkovški recepti za jedi ob
delavnikih in prazniki!
Knjižnim izrazom za jedi i
postopke je avtorica dodal
še domače, ki so jih uporalj
Ijali nekoč, marsikje pa ji)
tudi še danes. Vsekakor lepi
in poučna knjiga, ki jo bogati
jo številne fotografije.
Pri programu so sodelova
člani pevskega društva Ponils
va, za ples in dobro voljo paj<
poskrbel sekstet Sredenšek. i
T. TAVČAI
Pred Slomškovim domom (v kraju so ga uredili že pred leti), kjer je bilo glavno prizorišt
dogajanja, so postavili staro kmečko mizo, za katero so postregli z domačim vinom in jedn\
staršema »ta mlade«.
Nove orgle v zreški cerkvi
v soboto, 3. julija, se je v župnijski cerkvi svetega Egidija v Zrečah zbralo veliko ljud
Takrat je bil namreč prvi ogled in blagoslov novih orgel.
Sveta maša se je začela z domačimi glasovi cerkvenega pevskega zbora ob spremljavi novi
zreških orgel. Maševal je mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je nato nove zreške orgl
posvetil in blagoslovil. Nove orgle v župnijski cerkvi svetega Egidija v Zrečah je izdelal Anto
Škrabl. Izdelane so po mehanskem in elektromehanskem sistemu s tremi manuali, z dvajsetin
pojočimi registri ter vsebujejo 1296 piščali. Tri piščali so še dodatno narejene za botre. GlavJ
piščal in piščalje v pozitivu so izdelani po klasičnem mehanskem sistemu, v kombinaciji
elektromagneti, ter postavljeno v ohišje orgel.Nakup orgel so finančno omogočili Občina Zreče
podjetji Unior in Comet ter ostali občani, poleg vseh njih pa je pridobitve še posebno vese
domači župnik, magister Anton Pačnik.	M.š
Da bodo hitrejši in učinkoviti
v soboto popoldan so ga-
silci PGD Groblja-Latkova
vas predali namenu novo sa-
mostojno visokotlačno čr-
palko z rezervoarjem na av-
tomobilski prikolici.
Predsednik PGD Groblja
Franci Debelak je povedal, da
je to prva samostojna visokot-
lačna črpalka v Savinjski doh-
ni, ki je, prav na pobudo gro-
beljskih gasilcev, nameščena
na avtomobilsko prikolico.
Namenjena je hitrim interven-
cijam pri začetnih požarih in
ima 440-litrski rezervoar za
vodo in 25 litrov penila za
gašenje. Denar za nabavo čr-
palke so zbrali s prispevki kra-
janov in donatorjev.
S prerezom traku je črpalko
predal namenu župan občine
Prebold Vinko Debelak, bla-
goslovil pa jo je preboldski
župnik Franc Serec. Ob tej pri
dobit vi sta grobeljskim gasil'
cem čestitala tudi predsednik
GZ Prebold Jože Veber in ko'
predstavnik GZ Žalec Dušat
Pungartnik, ki je podelil priZ)
nanje GZ Žalec za zasluge p^,
odpravi posledic lansko letnj
poplave PGD Groblja, povej
niku Niku Viharju, Roberti
Bukovcu in Niku Viharju. I
t. tavčaI
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Tehnični pregledi v Nizki
; Od 1. julija obratuje center A. M. Miklavc - tehnični pregledi, ki pomeni izboljšavo
za zgornjesavinjske lastnike vozil
Od srede dalje je Zgornja
Savinjska dolina oziroma
Upravna enota Mozirje bo-
gatejša za center A. M. Mi-
davc - tehnični pregledi, ki
»toji v Nizki, tik ob cesti
Vlozirje-Ljubno.
Gre za izjemno pridobitev,
;aj bo center vsem lastnikom
ivtomobilov precej skrajšal
pot - prej je bilo namreč treba
na tehnični pregled vozil v
Celje, Velenje ali Slovenj Gra-
iec, poslej pa bodo Zgornje-
»avinjčani uredili vso potreb-
10 dokumentacijo kar v Niz-
■ci. »V centru pregledujemo
/sa vozila, razen tovornjakov
lad 3,5 tone nosilnosti; poleg
:ehnično preglednega centra
mamo še hitri servis vozil,
<leparstvo in montažo gum,
razmišljamo pa še o vleki vo-
lil,« je pripovedoval Anton
Vliklavc, lastnik centra. Pot
Dd ideje do izgradnje centra je
3ila kar precej dolga, je ome-
lil Miklavc in poudaril, da
jrez načelnika UE Mozirje
Darka Repenška centra ne bi
5ilo. »Center je sad dveinpol-
letnih prizadevanj za zapolni-
tev sive lise v Sloveniji na
področju tehnično preglednih
baz; treba pa je pohvaliti tudi
investitorja in lastnika Mi-
klavca, ki je v korektnem času
zgradil moderen, tehnično us-
posobljen in z računalniškimi
povezavami podprt center,« je
dodal načelnik Darko Repen-
šek.
Center v Nizki pomeni no-
vost, saj je med prvimi pove-
zan s Centrom vlade za infor-
matiko, tako da poleg tehnič-
nega pregleda podaljšajo pro-
metno dovoljenje, v samem
centru lahko vozniki plačajo
cestnino in takso. Lastniki vo-
zil z UE Mozirje lahko opravi-
jo »tehničnega« kar na enem
mestu, z območja drugih UE
pa poleg tehničnega pregleda
lahko sklenejo zavarovanje,
saj so v centru sklenili pogod-
bo s 4 zavarovalnicami.
Za tehnične preglede so v
centru zaposleni trije delavci,
ki imajo vse potrebna poobla-
stila in že se kaže, da zgornje-
savinjska vozila niso v naj-
boljšem stanju. »Nikakor ne
moremo biti >manj strogic vo-
zilo mora biti tehnično brez-
hibno, drugače ni varno, in od
tega ne bomo odstopali,« je
prepričan Miklavc, ki je mi-
mogrede omenil, da se že do-
gaja, da prihajajo vozniki v
center zadnji trenutek, na pri-
mer tik pred odhodom na
morje. Če avto ni tehnično
brezhiben, seveda nastopijo
težave...
Center je odprt vsak dan
med 8. in 16. uro: ob sredah
delajo uro dlje, ob sobotah pa
se vrata tehnično pregledne-
ga centra zaprejo ob 12. uri.
Anton Miklavc priznava, da
centra niso odprli v najbolj
ugodnem trenutku - pred vrati
so dopusti, s tem pa seveda
manj pregledov. »Vendarle se
bo z dobrim delom dalo preži-
veti,« je prepričan podjetnik
iz Nizke, ki po tihem računa
na kakšno pomoč od zgornje-
savinjskih občin in tudi na
voznike, ki bi v Tehnično pre-
gledni center Miklavc prišli iz
drugih krajev.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
Center AM. Miklavc - tehnični pregledi pomeni veliko pridobitev za Zgornjo Savinjsko dolino.
Celfski malčki v Baski
I Od 23. do 30. junija so v Celjskem domu v Baški gostili približno sto otrok iz vrtcev Zarja
in Tončka Čečeva iz Celja.
; Po letu 1989 so otroci iz vrtca Zarja letovali v Baški drugič, otroci iz vrtca Tončke Čečeve pa že tretjič.
Malčki, stari pet oziroma šest let, so uživali ob igri v morju, na plaži, pa tudi na igrišču Celjskega doma.
Kjer so različna igrala, gugalnice, tobogan, peskovnik... Vsak večer so šli na sladoled in sprehod v mesto,
Wer so jih mimoidoči z zanimanjem opazovali, ko so posedli na pločnik in lizali sladoled. Peljali so se
t vlakcem in si ogledali Baško, šli pa so tudi na izlet z ladjo. Prav posebno doživetje je bilo, ko so jim
vzgojiteljice pripravile »žurko v pižamali«.	SIMONA BRGLEZ
Najstarejša Šempetranka
Marica Miklavžin, ki je 2.
julija praznovala svoj 93.
rojstni dan, je najstarejša v
krajevni skupnosti Šempe-
ter. Ob njenem jubileju sta jo
obiskali predstavnici Rdeče-
ga križa Gizela Khan in Ma-
rija Sere.
Marica, z dekliškim priim-
kom Plaskan, se je rodila 2.
julija 1906 v Orh vasi. Druži-
na je imela 6 otrok, od katerih
živi samo še Marica. Izučila se
je kuharskega poklica in poro-
čila z Antonom Miklavžinom.
Živela sta v Pirešici. Med dru-
go svetovno vojno je Marica
odšla v partizane. Toneta pa so
Nemci odpeljali v koncentra-
cijsko taborišče v Dachau, od
koder mu je uspelo pobegniti.
Po vojni sta se preselila v Šem-
peter in posvojila Metko. Svo-
jih otrok nista imela. Za Met-
kino otroštvo pa sta lepo po-
skrbela in ta Marici skupaj z
možem Emilom sedaj z vese-
ljem vrača dobroto. Pomaga
pa ji tudi center za socialno
delo, ki ji priskrbi kosilo in
poskrbi za njo v dopoldan-
skem času.
Marica je kljub svojim le-
tom še vedno živahna in zelo
rada poje. Najraje ima tisto:
Korkor kapljic torko let...
K.B.
Obnovili Vranovo kapelo
V Bevčah so obnovili nekaj čez 120 let staro kapelo, ki stoji na zemlji kmeta Karla in
Marice Skutnik in je posvečena škofu Slomšku, ki naj bi se tam ustavljal na poti v Maribor
ali na Dunaj.
Gradbeni odbor, ki so ga imenovali v krajevni skupnosti Bevče, je vodil Mirko Dolinšek, z
izvajalci del pa so se dogovorili, da so jim računali le materialne stroške, ki so jih imeli z obnovo.
Zidarska dela so zaupali zidarstvu Josipa Ivačiča, krovstvo Štanglerju, kovaška dela je opravil
kovaški mojster France Kvartič, pleskarska dela in poslikavo kapele likovni ustvarjalec Jože
Napotnik iz Šmartnega ob Paki, mizarska dela pa je opravilo mizarstvo Ivana Lindeka.
Kapelo je po krajšem kulturnem programu blagoslovil župnik Jože Vehovar iz Šaleka pri
Velenju.	LOJZE OJSTERŠEK
Blagoslovitev
križa
V Šempetru želijo prenovi-
ti vse stare kapele in križe,
ki jih je načel zob časa. Na-
redili so že nov križ na poko-
pališču ter ponovno postavi-
li dva križa, ki sta bila uni-
čena v preteklosti. Nazadnje
so obnovili Kompoštov križ,
star že krepko preko sto let.
Največ zaslug pri obnovi te-
ga križa imajo Janez Šrabar, ki
je pripravil podstavek in les,
Boltežar Vasle, ki je izobliko-
val križ, in Anton Marko, ki je
izdelal bakreno streho. Denar
je prispevala župnija, razpelo
pa so obnovili v Mariboru.
Preteklo nedeljo ga je blago-
slovil domači župnik Mirko
Škoflek. Po blagoslovitvi so
domači in sosedje pripravili
pogostitev in se skupaj pove-
selili.	K.B.
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Piknik starejših beguncev
Minuli četrtek je bilo ob
Šmartinskem jezeru v Celju
prvo srečanje skupin za sa-
mopomoč, namenjenih osta-
relim beguncem, ki bivajo v
centrih v Celju, Mariboru in
Kozini.
Projekt je pod naslovom »S
skupnimi močmi do boljše
kvalitete življenja starih« or-
ganiziran pod okriljem Slo-
venske filantropije, ki skrbi za
begunce. Ta organizacija je v
letošnjem letu posvetila osta-
relim beguncem posebno po-
zornost in tako je januarja pri-
čel delovati projekt pomoči, v
katerega so ob centrih za so-
cialno delo vključena društva
upokojencev. Rdeči križ in do-
movi upokojencev iz posa-
meznih krajev. Trenutno de-
lujejo skupine v Celju, Mari-
boru in Kozini, vodijo pa jih
strokovnjaki iz centrov za so-
cialno delo.
V celjskem zbirnem centru
deluje skupina za samopomoč
beguncem od spomladi, kot je
povedal socialni delavec Ro-
bert Antloga, ki skupino vodi
skupaj z Nedo Šetrl, se srečuje-
jo enkrat na mesec, glavni na-
men srečanj pa je pogovarjanje
o spominu na njihove domove
ter o tem, kako živijo sedaj.
Prvega piknika ostarelih
beguncev na Šmartinskem je-
zeru se je udeležilo približno
šestdeset ljudi iz vseh treh
zbirnih centrov, večina pa jih
je ob tej priložnosti zbirni cen-
ter zapustila prvič, čeprav v
njih živijo že več let.
N.-M. SEDLAR
Prvi piknik skupin za samopomoč ostarelih beguncev ob Šmartinskem jezeru se je razvil v
prijetno srečanje vse do poznih popoldanskih ur.
Manj znane
poli slovensicili
gora
Založba Sidarta iz Ljubljane
je pred kratkim izdala drobno
knjižico gorniškega vodnika z
naslovom Manj znane poti v
slovenskih gorah in s podna-
slovom Izbor neoznačenih po-
ti, brezpotij in lažjih alpini-
stičnih vzponov.
Z naslovom je avtor besedi-
la in večine fotografij Vladi-
mir Habjan povedal že skoraj
vse, kar najdemo v tem vodni-
ku. Vredno je opozoriti na le-
pe fotografije gorskega sveta,
ki si jih delita skupaj z Jane-
zom Skokom. Iz priloženega
nazornega zemljevida, kazala
in besedila pa lahko ugotovi-
mo, kje se je potepal avtor
tega vodnika, predno nam je
postregel s tem besedilom.
Vodnik je namenjen zahtev-
nejšim gornikom in je posvečen
manj znanim predelom naših
gora. Opisanih je 50 tur, ki veči-
noma potekajo po brezpotjih,
nekaj pa je tudi lažjih plezalnih
vzponov. Avtor nas popelje od
Grintovcev preko Karavank do
našega najobsežnejšega gorske-
ga sveta, Julijskih Alp. Opisani
so vzponi v Triglavskem narod-
nem parku. Bohinjskih gorah in
v številnih severnoprimorskih
gorah. V uvodnem delu pa lah-
ko preberemo številne napotke
za varno hojo v gore.
CIRIL VELKOVRH
Poletne alclivnosli za birolce
Zavod za aktivno preživljanje prostega časa iz Celja je
pripravil štiri programe letnih aktivnosti za letošnje polet-
je.
V poletni šoli na Letnem kopališču v Celju bodo omogočih
številne športne aktivnosti in seveda plavanje ter kopanje.
Otroci od 7. do 12. leta starosti bodo v varstvu mentorjev od
7.00 do 16.00 ure. Taborjenje v Kokarjah je namenjeno
otrokom, ki bi radi preživeli nekaj dni v naravi. Poudarek bo
na ustvarjalnosti, samospoznavanju in rekreaciji.
Turnirji v ulični košarki bodo vsako soboto dopoldne
pred restavracijo McDonalds v Celju za otroke, stare od 7
do 11 let. V času uličnih turnirjev bodo prodajah tudi
rabljene mobilne koše za igranje košarke. Dodatne infor-
macije za posamezen program so na voljo po telefonu (040)
754-784.	SK
Gasilci Dobrne dvojni zmagovalci
Na 15. mednarodnem tek-
movanju Tirolske v Avstriji
je nastopilo 107 mladinskih
desetin gasilskih društev
Avstrije, Italije in Sloveni-
je.
Velik uspeh so dosegli mla-
dinci PDG Dobrna, ki so bili v
dveh tekmovalnih kategorijah
najboljši. Ekipa PDG Stranice
je bila 27. Mladinke PDG Do-
brna z mentorjem Brankom
Dobovičnikom pa so se vrnile
z enotedenskih priprav na Do-
lenjskem. V tem tednu bodo
trenirale doma, v soboto pa
odpotovale na gasilsko olim-
piado v Francijo, kjer bo na-
stopilo dvajset držav s 43 eki-
pami. Mlade gasilke Dobrne
bodo nastopile 15. julija in z
malce sreče računajo na lepo
uvrstitev.	TV
Zmagovalna ekipa mladih gasilcev Dobrne z mentorja
Štefanom Pohajačem.
planinski
I kotiček
Na Kemelj v
Avstriji
Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje va-
bi na 20. spominski pohod
na Komelj v Avstriji.
Pohod bo 18. julija, odhod z
Glazije bo ob 7. uri. Prijave
sprejema do 14. julija klobu-
čarstvo Tomažin na Glavnem
trgu.
Trije izleti še julija
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje pripravlja do konca
tega meseca še tri pohode.
17. in 18. julija vabijo na Viš
in Veliki Nabojs, odhod bo ob
5. uri s parkirišča na Glaziji.
24. julija bo pohod na Pleši-
v Julijcih. Odhod bo ob 5.
uri s parkirišča na Glaziji.
31. julija in 1. avgusta pa
vabijo na dvodnevni pohod na
Polinik in Salzkofel. Odhod bo
ob 5. uri s parkirišča na Glazi-
ji.	M. MAROT
Letni bazen na Vranskem odprt
Letni bazen na Vranskem je bil zaradi neurejenih lastninskih odnosov štiri leta zaprt. Z
nastankom nove občine pa so bazen in pripadajoče objekte razglasili za objekt splošnega
pomena, potem ga z okolico vred temeljito očistili in usposobili za uporabo.
Kot je na sobotni slovesnosti, ko so bazen začasno odprli, dejal župan Vranskega Franc Sušnik,
jih čaka še veliko dela tako pri ureditvi bazena kot lastninskih odnosov. Obenem se je vsem, ki so
sodelovali pri usposabljanju kopališča, zahvalil.
Dolgo pričakovanje in vroč poletni dan sta poskrbela, da je bil že na otvoritveni dan bazen
poln navdušenih kopalcev, ob njem pa se je zbralo tudi veliko krajanov, ki niso skrivali
zadovoljstva.	T. TAVČAR
ŠPORT
21
Univerzitetni izpiti
Urbana Acmana, Gregorja
Cankarja, Jureta Rovana,
^njo Valant, Elizabeto
Randjelovič (vsi Kiadivar)
|n Ranka Leskovarja (Vele-
nje) čakajo nastopi na Uni-
i^erziadi v Palmi de Mallorci,
ki se je pričela že minulo
soboto. Najvidnejši dosežek
bronasto medaljo ima še
i^edno Gregor Cankar...
...ki še lovi vrhunsko formo.
Na tekmovanju v St. Denisu je
preskočil le 792 cm in končal
na 5. mestu, enaka uvrstitev pa
mu je ob 5 centimetrih več
uspela tudi na »zlatem mitin-
gu« v Oslu, medtem ko je na
Zagrebu '99 le preletel osmico
[810 cm), končal na 2. mestu,
:oda 24 cm zaostal za Jamajča-
[lom Jamesom Backfordom.
Konkurenti za medaljo na SP v
5evilli (Pedroso, Walder, La-
mella, Tudor...) so v tej sezoni
dosegali že znamke okoli 850
:m, torej bo Palma de Mallor-
:a celjskemu skakalcu ena zad-
njih generalk, kjer bo skupaj z
i^elenjskim kolegom Rankom
Leskovarjem, ki je Handžeko-
t^ičev memorial s 776 cm kon-
ia\ na 7. mestu, pomagal tudi v
štafeti 4x100 m. Šprinter Ur-
ban Acman je okreval po poš-
kodbi in potrebuje močna tek-
movanja za ustalitev forme - za
svojim rekordom letos zaosta-
la kar 27 stotink. Rovanu se ob
palici mudi izpolniti normo za
Sevillo, priložnosti pa bo tudi
po študentskem prvenstvu
imel kar veliko. Anja Valant je
po troskokaški zmagi na lAAF
>/ Budimpešti bolje razpolože-
;ia, četudi dosežek 13,61 ni
tisto, kar celjska šampionka
zmore. Z osebnim rekordom
(14 m) ima medaljo v žepu,
mnogo slabša stran pa je dalja-
va. Randjelovičeva (kopje) si
bo v španskem letovišču nabi-
rala izkušnje.
Desanka Čalasan je izgubila
možnosti za normo SP, ko je na
evropskem pokalu v mnogo-
boju v Herentalsu odstopila pri
skoku v daljavo, potem se ji je
na visokih ovirah zaradi vetra
nastop ponesrečil. Normo pa
je že davno izpolnil Miro Ko-
cuvan, ki so se mu zagrebški
organizatorji v ponedeljek naj-
brž zamerili za vse čase. Slo-
venskega državnega prvaka na
400 ovire so povabili na Za-
greb '99, ga nato uvrstili na
listo čakajočih, na koncu pa
odpovedali njegov nastop.
Na Danskem se v soboto
začenjajo 5. evropski olimpij-
ski dnevi mladih. Celjsko atle-
tiko v Esbjergu zastopata
mlajši mladinki Marina To-
mič (visoke ovire) in Urška
Klemen (400 m).
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Celjskemu skakalcu ob palici Juretu Rovanu do svetovne
norme v tej sezoni manjka 15 cm, sicer pa bi svoj najboljši
izid moral izboljšati za 5 cm.
Srebotnilcova spet
sijajna
18-letna Velenjčanka se je
vrnila s skoraj enomesečne
turneje po Franciji in Veliki
Britaniji, kjer je blestela
predvsem v igri parov. Po-
tem, ko je z Južnoafričanom
Pietom Norvalom slavila v
Parizu, je z njegovo rojaki-
njo Liezel Horn odlično na-
stopila tudi na angleški tra-
vi.
Med posameznicami se si-
per ni vnovič dokazala, saj je
tekmovanje končala že v pr-
^em krogu, med dvojicami pa
Si je z obama afriškima part-
lerjema »daljšala življenje«
rse do druge polovice drugega
ledna slovitega Wimbledona.
Konec izjemno uspešne turne-
je je Srebotnikova dočakala v
soboto, ko je bil ameriški par
Davenport-Morariu premo-
čan, dan prej pa se je poslovila
tudi od tekmovanja pri meša-
nih dvojicah. Kljub vsemu je v
havezi s Hornovo več kot nav-
dušila, saj je dosegla uspeh
enak zmagi med mešanimi
dvojicami na Roland Garrosu.
Polfinale v Wimbledonu je
pač bolj cenjeno, po porazu v
njem pa se je Katarina odloči-
la za enotedenski oddih v Ve-
lenju, kjer si bo nabrala novih
moči za prihodnje turnirje.
Ne glede na prihodnje uspe-
he ali spodrsljaje bo Katarina
Srebotnik, konec leta lahko
potegnila črto pod svojo na-
juspešnejšo sezono doslej. S
kakšnim odmevnim podvi-
gom med posameznicami bo
ocena še višja...	T.L.
Rečičani nastreljali konicurente
Rečiški strelci nadaljujejo
uspešno serijo letošnjih na-
stopov. Na državnem pr-
venstvu v Ljubljani so se
izkazali z dvema ekipnima
in tremi posameznimi zma-
gami.
Na DP so se strelci potego-
vali za naslove v disciplinah
MK športna pištola 30+30,
MK standard 3x20 in s hitro-
strelno pištolo na razdalji 25
metrov. Z malokalibersko piš-
kolo je SD Dušan Poženel
krepko ugnal Morisovce, še
bolj prepričljivo pa so s kon-
kurenco opravili s standardno
MK pištolo. Najprepričljivejši
med posamezniki je bil An-
drej Brunšek. V soboto se bo-
do strelci v nadaljevanju tek-
movanja pomerili še z MK
puškami in MK pištolami pro-
ste izbire.
Rezultati DP - MK športna
pištola, 30-1-30, člani ekipno:
1. SD Dušan Poženel Rečica
1644, 2. SD Moriš Kočevska
Reka 1622, 3. SD Ptuj 1613.
Posamezno: 1. Andrej Brun-
šek (D. Poženel) 563, 2. Franc
Peternel (Kranj) 556, 3. Slav-
ko Ivan o Vič (Ptuj) 552, 5. Pe-
ter Tkalec 549, 12. Vinko La-
vrinc (oba D. Poženel) 532.
Ženske: 1. Valerija Kufner (D.
Poženel) 549, 2. Tončka Rolih
(Olimpija) 545, 3. Helena Ko-
stevc 542, 7. Ksenja Maček
(obe D. Poženel) 528. MK
pištola standard, 3x20, člani
ekipno: 1. D. Poženel 1610, 2.
Moriš 1565, 3. Ptuj 1536. Po-
samezno: 1. Andrej Brunšek
545, 2. Peter Tkalec 545, 10.
Vinko Lavrinc 520 (vsi D. Po-
ženel). MK hitrostrelna pi-
štola, člani posamezno: 1.
Franc Peternel (Kranj) 572, 2.
Simon Bučan (Predoslje) 562,
3. Peter Tkalec 549, 4. Andrej
Brunšek (oba D. Poženel) 548.
PRIMOŽ ŠKERL
Naučimo se plavati
I v akciji »naučimo se plavati« PK Neptun vabi v poletno
i plavalno šolo vse otroke v starosti od 6 do 8 let. Poudarek je na
pravilni plavalni tehniki, oplemeniteni s kopico drugih vod-
enih veščin. Začetni in dva nadaljevalna tečaja so na letnem
bazenu vsak dan od 19. do 20. ure. Prijave sprejemajo vsak
idelovnik na tel. 471-160 (klubska pisarna) oziroma pri
blagajni bazena (sobota in nedelja od 9. do 13. ure).
Rudar brez možnosti?
v 2. krogu evropskega
pokala Intertoto so nogo-
metaši velenjskega Rudar-
ja razočarali privržence,
saj so na svojem igrišču
klonili proti Austrii iz Lu-
stenaua, potem ko so pri-
kazali eno najslabših iger
letos.
Velenjčani se v vročih po-
letnih dneh ubadajo s števil-
nimi težavami, kajti povsem
so spremenili moštvo, ki je
spomladi blestelo, novinci pa
se očitno še niso privadili na
novo okolje - resnici na ljubo
pa okrepitve niso pravo nado-
mestilo za tiste, ki so odšli.
Pa vendarle se je po dvoboju s
Halmstadsom zdelo, da bodo
»knapi« nadaljevali približno
tako, kot smo jih vajeni. Očit-
no jim manjka tudi počitka,
utrujenost pa je najbrž pogla-
vitni vzrok za nedeljski poraz
s povprečnimi Avstrijci, ki so
za nameček tekmo vzeli »z
levo roko« in kljub temu sla-
vili Ob jezeru. Trener doma-
činov Brane Oblak je bil ra-
zočaran nad odnosom Saše
Gajserja, ki je po mučnih po-
gajanjih z državnimi prvaki
podpisal novo pogodbo z Ve-
lenjčani, novinec Križanič je
sicer zadel v polno, a še ni
ključni mož Rudarja, Zem-
IjiČ se tudi še ni povsem ujel,
Vidojevič pa je spet zaprav-
ljal priložnosti. »Kljub slabi
igri smo si ustvarili nekaj pri-
ložnosti, tako da v Lustenau
ne potujemo le na izlet. Veli-
kih možnosti za napredova-
nje nimamo, a se ne bomo
predaU in bomo skušah nas-
protnika presenetiti,« pravi
Oblak, ki pri severnih sose-
dih ne bo mogel računati na
»porumenela« Gajserja in Tr-
njanina, ekipi pa še ne bo
mogel pomagati novinec Al-
fred Jermaniš, ki je največja
velenjska okrepitev.
Rudarja popelje v nasled-
nji krog zmaga z 2:0, če do-
mačini dosežejo dva gola ali
več, zadostuje Velenjčanom
za napredovanje zmaga z go-
lom razlike. V vseh pogledih
čaka varovance Braneta Ob-
laka (pre) težka naloga.
... ' .f t. TI
Saša Gajser: podpisal in razočaral.
Sešiar prvaic, Sumoiiicoski Celjan
V zadnjih dneh je sloven-
ska nogometna javnost z za-
nimanjem spremljala doga-
janja okrog 25-letnega Ce-
ljana Simona Sešlarja, ki je
minulo sezono z Ulmom po-
stal nemški prvoligaš, po-
tem pa je pristal pri Maribo-
ru Teatanicu.
Sešiar se je pogajal še z
nekaterimi slovenskimi pr-
voligaši, a z Velenjčani ni
našel skupnega jezika, v dre-
su Publikuma pa ga realno ni
bilo mogoče pričakovati. Ce-
ljani so dodatno pomladili
ekipo, saj je 4-letno pogodbo
podpisal 18-letni Veliče Šu-
molikoski, doslej član ma-
kedonskega drugoligaša Ka-
raormara iz Struge, sicer tu-
di makedonski kadetski in
mladinski reprezentant, ki je
v Celje prispel na priporoči-
lo trenerja Nikole Hlevske-
ga. Ta je moštvo prvič preiz-
kusil v ponedeljek, ko je na
Bledu brez zadetkov remizi-
ral proti makedonski Slogi
Jugomagnatu.	T.L.
22
ŠPORT
Do konca praznih rok?
Moška in ženska vrsta
celjskega Poseidona sta tudi
po 3. in 4. krogu vaterpolske-
ga prvenstva ostala praznih
rok. Poseidonovke to soboto
v Kopru čaka še zaključni
turnir, moški del ekipe pa je
izpadel iz nadaljnjega tek-
movanja in možnosti kvalifi-
kacij za prvo ligo.
Celjski vaterpohsti, ki so to-
krat zaigrali brez najboljšega
igralca Marka Glavana, so v
dveh tednih uspeli zgledno
popraviti igro, (pričakovano)
pa so jih pokopale izkušnje.
Proti Kamničanom so se po
večjem zaostanku dvakrat vr-
nili v igro, v zadnji minuti
imeli gol prednosti, po izena-
čenju pa nespametno zapravi-
li napad in odločilni gol prejeli
z osmih metrov 2 sekundi
pred koncem. S favoriziranimi
Kranjčani so Celjani po izklju-
čitvi organizatorja igre Aleša
Ošlaka držali korak do druge
polovice zadnje četrtine, ko
sta jim tudi sodnika preprečila
lov za vodilnim drugoligašem.
»Z igro sem lahko zadovoljen.
Boljši del je obramba, kjer
zmoremo zaustaviti vsakogar,
vendar smo v napadu premalo
učinkoviti. Kljub višjemu po-
razu sem bolj zadovoljen s
predstavo proti Kranju 90, žal
pa smo prehitro izgubili orga-
nizatorja,« je ob koncu turnir-
ja menil strelec štirih zadet-
kov Nik Matešič.
Trener ženske ekipe Alek-
sander Hrašovec je osrednjo
pozornost namenil obračunu
z Žusterno, zato so Celjanke
najprej visoko izgubile z Vi-
bronovo. Drugo predstavo
deklet sta ponovo pokvarila
neusklajena in zmedena sod-
nika, ki sta se ob nepoznava-
nju osnovnih pravil igre raje
osredotočila na odstranjeva-
nje preglasnih gledalcev, po
tekmi pa zato iskala zatočiš-
če. »Za prvi poraz krivim na-
šo slabo pripravljenost, delo-
ma zaradi premrzle vode, ki
nam je onemogočila večje
število treningov. Na za-
ključnem turnirju moramo
popraviti vtis in premagati
vsaj Žusterno. Upam, da bo-
do sodniki tam znali pravil-
no dosojati prekrške in iz-
ključitve ter pred vsako tek-
mo vsaj pregledati igralke,
da ne bo prihajalo do nepo-
trebnih poškodb,« je dodala
najboljša celjska igralka Si-
mona Selič, ki se je pritožila
zaradi opraskanih," ki so jih
povzročali (pre)dolgi nohti
nasprotnic.
PŠ, Foto: SHERPA
Trener Aleksander Hrašovec je svoje igralke moral večkrat umirjati. V Kopru bodo imele še
zadnjo priložnost v letošnjem prvenstvu.
Rogla Atras v 1.A SKL
Košarkarjem zreške Rogle
Atrasa se je z dvomesečno
zamudo naposled »posreči-
lo« prebiti v družbo najbolj-
ših domačih moštev. Raz-
pad KK Postojna jim je odprl
vrata do elitne dvanajsteri-
ce, kjer po prvih ocenah tu-
di niso povsem brez možno-
sti.
Dogajanja v postojnskem
klubu so Zrečani poznali. Po
izgubljenih kvalifikacijah s
kranjskim Triglavom so lahko
po tihem računali na takšen
razplet, ko nekdaj drugemu
slovenskemu košarkarskemu
centru ni uspelo zbrati dovolj
sredstev (dolg znaša okoli 23
milijonov tolarjev) za poplači-
lo tekočih obveznosti (do
KZS) in starih dolgov (do
igralcev). Rogla Atras je pač
izkoristila ponujeno prilož-
nost in podobno, kot pred ne-
kaj tedni v pokalu Radivoja
Korača, sprejela velik izziv, s
čemer si je čez noč pridobila
ime »evropski klub«. V Zrečah
menijo, da bodo kos novim
organizacijskim in kadrov-
skim nalogam, denar pa imajo
»na strani« še iz obdobja, ko
so v pohorskem ligašu šele
pričeli razmišljati o sloven-
skem košarkarskem vrhu, za
katerega bo verjetno še po-
trebno odvezati mošnjo in
razmisliti o okrepitvah. »Dvo-
rana zadovoljuje predpisom
Lige Kolinska. Prav je, da oce-
nimo našo moč tudi v najmoč-
nejši domači konkurenci, kjer
smo si zadali cilj obstanek v
ligi. Iz tekem s Triglavom, Sa-
vinjskimi Hopsi in Pivovarno
Laško smo že prej vedeli, da
se lahko kosamo s konkurenti.
V klubu se o okrepitvah še
nismo pogovarjali. Zdaj, ko se
bodo Manojlovičevi papirji
uredili in bo v naših vrstah
verjetno zaigral še Tovornik,
se bomo ozirali le še za kak-
šnim centrom,« meni strateg
Rogle Atrasa Gorazd Bokšan,
ki je svoje košarkarje v nekaj
letih iz najnižje lige popeljal v
elito. Košarkarji in strokovno
vodstvo so še na dopustih,
zbrali pa naj bi se še pred
žrebom predkroga Koračeve-
ga pokala (11. julij).
Izpraznjeno mesto v l.B
SKL bodo zapolnili košarkarji
ljubljanskega Vurija Plave La-
gune, ki so izgubili kvalifika-
cije s šoštanjsko Elektro..
PRIMOŽ ŠKERL
komentiramo
Vrtinec
Reprezentančni kolaps ko-
šarkarjev v Franciji bo treba
čim hitreje pozabiti. S preve-
liko hitrostjo se namreč prib-
ližujejo druga - morda nekaj
manj pomembna tekmova-
nja, zato pa velja v njih iskati
potrditev kvalitete slovenske
košarke. Ta nedvomno obsta-
ja, le da tega nismo zmožni
pokazati ob pravem času in
na pravem mestu. Pomanjka-
nje zmagovalne mentalitete
pač.
Ranjeno reprezentanco že
jeseni čaka primerjanje moči
z Ukrajino, Belgijo, Portugal-
sko, Makedonijo in Islandijo
v novem kvalifikacijskem ci-
klusu za EP čez dve leti v
Ankari in Carigradu. Prav Is-
landci bi nam morda lahko
služili za primer Majhen
otoški narod v nobenem špor-
tu ne velja za velesilo, toda
vsakega tekmovanja se lotijo,
kot bi vselej želeli zmagati ali
postati prvak. Optimizem in
pozitivno športno razmišlja-
nje nadomeščata pomanjka-
nje potenciala (in denarja).
Primerjava košarkarskih
potencialov sledi na bližnjem
kadetskem EP. Cilji so podob-
ni članskim: vsaj četrtfinale,
kar se zdi na videz doseglji-
vo, vendar so takšna prvens-
tva resnično pravi odraz dela
z mladimi. Naturščki se se-
lekcijam pridružijo veliko ka-
sneje, torej se opiramo na
lastne moči. Ob plohi pohval
vodilnih mož FIBE na račun
slovenske košarke se zdi, da
je za popoln vtis potreben le
tekmovalni uspeh, katerega
pa je veliko težje predvideti,
kot na primer organizacijske
poteze. Vsekakor pa v prime-
ru neuspeha ne velja biti pre-
več kritičen do mladih. Nabi-
ti dvorani v Celju in Laškem
jih utegneta ponesti mnogo
višje od načrtov, lahko pa
tudi povsem podležejo (pre-
velikim) pritiskom. Usodo
neke košarkarske (in športne
nasploh) sredine pač krojijo
članske vrste, zatorej pusti-
mo naraščajnikcm odrasti,
izobrazimo in prekalimo jih,
potlej pa zahtevajmo rezulta-
te. Daje majhna košarkarska
nacija lahko uspešna v med-
narodnem merilu, ni potreb-
no nikogar več prepričevati.
Nenazadnje so dosežki naših
klubov v evropskih tekmova-
njih naravnost fantastični -
ceno uspeha v ozadju plaču-
jejo majhni klubi, komercia-
lizacija košarke pa je prišla
celo do te meje, da slovenski
klubi ne izkoristijo prostih
mest v evropskih tekmova-
njih.
Posledice bo občutil vrh -
Union Olimpija in Pivovarna
Laško bosta sama morala po-
skrbeti za zadostno kvoto
točk, pehanje za mednarod-
nimi dosežki pa je spet zahte-
valo »življenji« - tokrat Po-
stojne in Maribora. Tukaj do-
bimo v hrbet prvi boome-
rang, drugega pa lahko mor-
da pričakujemo po kadet-
skem EP, ko bomo morda
znova na veliko ugotavljali,
kako imajo mladi v naših
ligaških tekmovanjih prema-
lo priložnosti za dokazovanje
- Bosmanovo pravilo pa niko-
gar preveč ne moti.
PRIMOŽ ŠKERL
športni
koledar
««»	• w .	'	ne lEMM
petek, 9.7.
Si«	- ^ . f. ' - ■
šah
Prekopa pri Vranskem: Na-
gradni FIDA turnir (17).
mmi!m» <	^ Ji^mmmimmsmmmmmim
sobota, 10.7.
ma.	mm
Vaterpolo
SVL (Ž), 5. krog - Koper:
Žusterna-Poseidon, 6. krog -
Koper: Vibronova Koper-Po-
seidon.
Tenis
Celje: Odprto prvenstvo Ni-
ke junior tour 99.
...........................................summ^mum^^ ■ «>"m>«»(«
nedeua, 11.7.
Nogomet
Pokal Intertoto, 2. krog, 2.
tekma - Lustenau: Austria Lu-
stenau-Rudar (V) (19).
panoraSI
nogomet ^
Pokal
Intertoto
2.	krog, 1. tekma:
(V)-Austria Lustenau 1:2 (
Križanič 89.
Prijateliska
tekma
Sloga Jugomagnat Sk(
Publikum 0:0.
vaterpolo"^
2.SYL vzhod
3.	krog: Poseidon-Kaji
10:11 (1:1, 2:3, 2:3, SM
lak 4, Čretnik 2, Kovačij
tenič, T. Matešič in N. U
šič 1. 4. krog: Poseij
Kranj 90 8:11 (2:2, 2:4,
3:4) N. Matešič 3, T. Mat
in Rožman 2, Čretnik 1. \
ni red: Kranj 90 8, Kamnj
Poseidon 0.
SVl (ž|
3. krog: Poseidon-Vi
nova Koper 1:17 (0:4,
0:4, 0:5) Selič 1. 4. h
Poseidon-Žusterna 2:9 (
1:2, 0:2, 1:3) Selič in Št
nec 1. Vrstni red: Vibroi
Koper 8, Žusterna 4, Po
don 0.
na kratko
Koper: Na odprtem držav-
nem prvenstvu atletov vetera-
nov sta Celjana Branko Vivod
in Peter Svet zmagala v višini
oz. teku na 1500 m. Vivod je
zmogel 170 cm. Svet pa je za
zlato medaljo potreboval
4:28,30. Hkrati je bila to zad-
nja preizkušnja pred SP v Ga-
tesheadu (29.7-8.8.)
Ljubno ob Savinji: Na loko-
strelskem tekmovanju Fita
900 za slovenski pokal je med
mladinci v disciplini com-
paund slavil četrtouvrščeni iz
nedavnega MEP v arrowheadu
Grega Emeršič, Jožica Emeršič
in Sonja Pajič sta med čalnica-
mi in mlajšimi deklicami za-
sedli 2. mesto. Roman Zupane
pa je bil med veterani tretji
(vsi TVD Partizan Polzela).
Saint Tropez: Na 20. sve-
tovnih medicinskih igrah se je
2500 tekmovalcev iz 27 držav
merilo v 23 panogah. Dr. Du-
šan Polimac je v skoku v dalji-
no s 540 osvojil srebrno meda-
ljo, zlato pa je zgrešil le za
centimeter. V polmaratonu
(21 km) je nastopila dr. Dani-
ca Bartolič in končala v drugi
polovici uvrščenih.
Mačkovci: Vodilni v skup-
nem seštevku DP motokrosi-
stov Sašo Kragelj (Banex
Team Slovenske Konjice) je
dobil tudi zadnjo preizkušnjo
v razredu 250 ccm. Njegov
klubski kolega Peršoh je zase-
del 4. mesto. Kragelj je v skup-
nem seštevku zbral 115 točk,
16 več od najbližjega zasledo-
valca Kampuša (Sitar pneu-
matic team).
Veniše: Zmagovalci konje-
niškega turnirja v preskakova-
nju ovir FEI World Jumping
Chalenge - petek, L 120: Čik-
Uganda 2 (Velenje). Ma 130:
Simleša-Forever girl (Hrv). So-
bota, Ma 130, postopno rasto-
ča težavnost, jocker 155 cm:
Novak-Okser Grece (Velenje).
FEI Challenge, L 120 po dveh
parkurjih: Kučer-Kadiz (
tovlje). Nedelja, L 120: Sla
Biring Capiapo (Krumpe
Ma-Mb_, baraž 150 po d
park.: Čik-Carrera (Velenje
Celje: Celjski triatlonci J
Tanko, Mitja Krajnc in Ma
Mraz bodo v prihodnjih d
zaključili priprave pred i
njim kvalifikacijskim na
pom, ki bi jih še popeljal
havajski Ironman. V Celo
ima največ možnosti za ol
berski vrhunec sezone N
Krajnc, ki je na Ironmanu
deloval že dvakrat.
Koper: Mitja Serdoner I
Avto Celje) je slavil na tei
kem OP do 18 let, potem lo
v finalu s 4:6, 6:1, 6:3 odpr
Mariborčana Anžeta Kap«
Pri dekletih je v isti stard
kategoriji Urška Dvoršek I
toc) izpadla v polfinalu z It
janko Nicoletto Cossutta P
3:6).
Domžale: Teniški SI
turnir dečkov do 18 lef
gladko osvojil Žiga Zupai
(TK Celje), saj tržiškemui
menjaku Kristanu v finale
prepustil niti igre. Nekaj'
dela je v polfinalu ime'
Matejem Pavličem (ŽTKl
6:1, 6:1.
Rogla, Zreče: V olim
skem centru na Rogli se ta
mudijo na pripravah nO
metne ekipe zagrebškega f
govoljca, puljske Istre, a]^
skega Primorja, riiurskosot
ke Mure in turškega prvoli
ša Altaya, medtem ko so s^
priprave v Termah odločili'
gometaši državnega prv^
Maribora Teatanica in sf
skega Hajduka, ki se jiiT
pridružila še smučarka Mat';
Bokal.	I
Prebold: Zmagovalec ^
njega rednega hitropoteznj
šahovskega turnirja je p^i
Stane Skok (12 točk) pred,
žetom Peternelom (10,5);
Brankom Setnikarjem (9)'j
PISMA BRALCEV
23
odmevi
^ V;
Dioksin v Celju
I.
Prejeli smo vašo javno pobu-
lo z dne 12. 6. 1999, naslovlje-
10 na župana Mestne občine
>lje, g. Bojana Šrota, s katero
ipozarjate na nastajanje organ-
kih PCB spojin in problem
ijihovega razkrajanja v strupe-
le snovi, med katerimi je tudi
nani dioksin.
Pobuda, ki je bila po nam
nanih podatkih predstavljena
udi širši javnosti, se nanaša
»redvsem na nevarnosti one-
naževanja okolja s strupenimi
novmi s strani Cinkarne Celje,
j je v preteklosti in tudi sedaj k
emu največ prispevala. Iz po-
>ude izhaja, da se v Celju ni kaj
losti storilo za to, da bi se
»bremenjevanje okolja s temi
inanimi strupenimi snovmi
)mejilo ali ustavilo, četudi so
)odatki in analize o onesnaže-
vanju s PCB na celjskem ob-
nočju znani. Od župana, ki je
ned drugim tudi član Nadzor-
lega sveta Cinkarne Celje, zah-
evate, da v skladu s posredova-
limi podatki glede obremenje-
vanja okolja ustrezno ukrepa.
Kot nam je znano, je župan
vašo pobudo sprejel. Pričakuje-
no, da se bodo v zvezi z vašo
)obudo sprožile ustrezne aktiv-
losti tudi pri drugih pristojnih
)rganih. Podcenjevanje in igno-
iranje tega vprašanja bi bilo
leodgovorno. Zakon o varstvu
)kolja (Ur. 1. RS, št. 34/93 in 1/
>6) določa, da je za ukrepanje
)ri odpravi posledic obreme-
ijevanja okolja in za kritje
troškov za odpravo posledic,
tadar jih ni mogoče drugače
odpraviti, subsidiarno odgovor-
la država in lokalna skupnost.
Dbveznost subsidiarnega ukre-
)anja je instrument, s katerim
»e zagotavlja skrb za zdravo
)kolje in odpravo virov in po-
sledic obremenjevanja okolja,
ato je prav, da ste na problem
)nesnaževanja okolja s sTrupe-
limi snovmi opozorili župana,
)a tudi druge pristojne organe,
)d katerih je pričakovati ustrez-
10 ukrepanje v skladu z njihovi-
ni pristojnostmi.
Glede na to, da gre za varova-
ije pravice do zdravega živ-
jenjskega okolja, za katerega je
r skladu z zakonom pristojen
udi varuh človekovih pravic,
)redlagamo, da nas v primeru
leustreznega odziva lokalne
ikupnosti oz. drugih pristojnih
)rganov, na katere se omenjena
)obuda nanaša, obvestite. V
vsakem primeru pa pričakuje-
jo in želimo, da nas z odgovo-
•om župana seznanite.
KARL ERJAVEC,
direktor strokovne službe
RS, Varuh človekovih pravic
Prednosti in
slabosti
volilnih
sistemov
v Novem tedniku št. 25.
Jem prebral kratko poročilo
Hem, da je 21. junija 1999 na
Jovabilo celjske ZLSD prišel
z Ljubljane dr. Ciril Ribičič,
la bi zbranim poslušalcem
obrazložil dobre in slabe
ftrani volilnih sistemov. Pi-
>ec poročila ni z besedico
Jmenil vprašanje podpisane-
ja dr. Ribičiču.
Zakaj gre? Podpisani sem obi-
skoval celjsko gimnazijo. V raz-
redu 8. C je bilo 12 skojevcev. V
odmorih ali pred poukom smo
imeli idejne in politične deba-
te. In drugače misleči smo po-
slušali zmerljivke »o ti prekleti
socialdemokrati.« Pozneje, po
prvih večstrankarskih volitvah,
pa takšen zasuk: ZKS-SDP-
ZLSD. Po končani gimnaziji v
Celju sem na univerzi v Ljublja-
ni poslušal predavanje iz splo-
šne in umetnostne zgodovine.
Novejšo zgodovino nam je pre-
daval prof. dr. Metod Mikuž.
Glede jugoslovanske socialne
demokracije je dejal, da se je po
prvi svetovni vojni razdelila na
dve struji (dve krili). Levo in
desno. Pripadniki leve struje so
spomladi 1919 ustanovili KPJ in
se odslej imenovali komunisti.
Ustanovni kongres je bil v Beo-
gradu. Do drugega kongresa, ki
je bil v Vukovarju, se je stranka
imenovala SRPJ(k). Torej So-
cialistična delavska stranka Ju-
goslavije, komunistov.
Desni socialdemokrati so ob-
držali prvotno ime in so bili
pripravljeni sodelovati z meš-
čanskimi političnimi stranka-
mi, kar pa je partija odločno
zavračala. Poudarjala je zahte-
vo po svetovni revoluciji in na-
cionalizaciji. Tu se postavlja
vprašanje upravičenosti do
imena ZLSD. Zgodovinsko toč-
no bi bilo: Združena lista levih
socialdemokratov.
DANE HRIBERŠEK,
Celje
prejeu
smo
Pismo dr.
Kmeclu
Na zborovanju »Severovzhod-
na Slovenija v bojih za Sloveni-
jo« ste, dr. Matjaž Kmecl, med
številnimi pomembnimi mož-
mi in dogodki v svojem govoru
omenili tudi šoštanjskega pesni-
ka Karla Destovnika-Kajuha. Ob
njegovem imenu ste izrekli hu-
do obtožbo, da so spomeniku
»neki duhovni zaprtki v Šoštanju
skrivaj odbili tri prste«. Kot žu-
pan občine Šoštanj laliko v ime-
nu občanov zagotovim, da med
nami ni takih kulturnih in ne
političnih nestrpnežev Poškod-
be so plod objestnežev, ki jih v
današnjem času mrgoli v vsa-
kem kraju. Šoštanjčani spoštu-
jemo Kajuha kot velikega pesiii-
ka in velikega Slovenca. Občuti-
mo hvaležnost do tega, kar je
storil, ne le za našo, ampak tudi
za slovensko zgodovino. Ob šte-
vilnih priložnostih počastimo
spomin nanj.
Občina je takoj po oskrunitvi
spomenika pristopila k popravi-
lu. Kasneje se je v pogovorih s
strokovnjaki izkazalo, da je naj-
bolje, da prste popravi avtor
kipa Marjan Keršič-Belač, ki pa
jih ni uspel izdelati v dogovorje-
nem roku.
BOGDAN MENIH,
župan občine Šoštanj
Kdo jih bo
ustavil?
v letošnjem letu so psi po-
končali že drugi trop ovac.
Zadnji krvavi dogodki so bili v
revirju LD Laško v Tevčah,
ponoči 31. maja letos. Psi so
pokončali devet ovac.
Nihče ni pristojen za pokon-
čanje klateških psov, zato jo ti
odnesejo brez kazni, kakor tudi
njihovi gospodarji, saj je psom
težko dokazati udeležbo na kr-
vavem piru. Član naše LD je z
milostnimi streli skrajšal muke
trpečim razmesarjenim ovcam.
Lastnik ovac, g. Pavčnik, je de-
jal, da bo materialno škodo pre-
bolel, težko pa bo prebolel trpe-
če poglede umirajočih ovac.
Trpečim ovcam so bile muke
skrajšane z milostnimi streli.
Sprašujem se, kdo sliši tihe krike
divjadi, ki v mukah umira v goz-
du, prav tako zaradi klateških in
krvoločnih psov Ne morem ra-
zumeti, da ni nikogar, ki bi tak-
šnim morijam naredil konec.
Mnogo žolča in črnila se
prelije, če lovec pokonča psa,
ki mori divjad po gozdovih,
pa tudi po pašnikih. Lovec je
za ljudi okrutnež, zlasti pa za
društva proti mučenju živali.
Zakaj zanje ni mučenje živali
pobijanje divjadi od klateških
psov, ali pa tistih, ki jih gospo-
darji zvečer spuščajo z verig,
da se malo razgibajo?
Vsi vidijo le, da je bil po-
končan pes, ne zanima pa jih,
zakaj in kje. Kdo naj čuva
divjad in domačo živino pred
podivjanimi psi?
SLAVKO VALE,
Laško
Cena piva
Ne razumem popolnoma cen
točenega piva. Ponekod, npr. na
proslavi v Velenju, so bile cene
piva sledeče: 0,5 1 je bil 250
tolarjev, 3 del 150 in 2 del -
štangica 100 tolarjev.
V nekaterih lokalih in tudi
proslavah (Pivo in cvetje) pa so
cene za 3 del ali za 2 del precej
višje - do 40 odstotkov, preraču-
nano na liter piva. Če naročimo
veliko pivo, torej 0,5 litra, je
cena za liter 500, za malo pivo
je cena po litru 650, štangica pa,
preračunano na liter, stane 700
tolarjev Naj še dodam, da so pa
cene ostaUh pijač pravilno zara-
čunane - če spiješ deci vina, ni
nič dražji v primerjavi s ceno za
liter vina.
J.J., Celje
Prometnemu
režimu ob rob
v Celju je stopil v veljavo nov
prometni režim. Dobili smo ga-
ražno hišo, ki naj bi reševal
prometni kaos v Celju. Zakaj
sem omenil prometni kaos? Za-
to, ker v centru mesta dejansko
vlada prometni kaos. V bivši
Zidanškovi, sedanji Gosposki
ulici, so prometni strokovnjaki
odvzeli pešcem del pločnika.
Po logiki bi bilo na mestu, da bi
potekal promet v obratni smeri,
ker so izstopanja na desni strani
ogrožena.
Še hujši kaos vlada v centru
mesta. Dostavni avtomobili do-
stavljajo blago kar cel dan. V
kolikor mi je znano, je dostava
blaga v drugih evropskih drža-
vah, kamor rinemo, dovoljena
do 9. ure.
Lotil se bom še bolj perečega
problema. V centru mesta naj bi
bila prepoved vožnje s kolesi in
motorji. Žal pa kolesarji in mo-
toristi ne upoštevajo te prepo-
vedi. Bil sem priča, ko je kole-
sar, ki je imel na kolesu pred
seboj še dekle, divjal od lekarne
proti centru mesta. Zbila sta
triletnega otroka iz Vojnika. Po-
klicali smo policijo, ki je prišla
čez pol ure. Bila pa sta toliko
kulturna, da sta počakala poli-
cijo. Kako so ju obravnavali
policisti, ne vem, menim pa, da
kakšnih posebnih sankcij ni bi-
lo. Tragično bi bilo, če bi ta
otrok udaril z glavo na asfalt in
bil lahko celo mrtev.
Če se sprehodiš po centru,
srečaš motoriste z najmoder-
nejšimi motorji brez čelade,
ki vozijo slalom med spreha-
jalci. Če jih opozoriš na prekr-
šek, se ti smejejo v brk. Ne
vem, kdo bi jim lahko stopil
na prste. To bi bili na prvem
mestu policisti. Toda žal jih
ne vidiš tam, kjer bi morali
biti. Verjetno sedijo ob raču-
nalnikih in urejajo promet.
Napovedujejo, kje bo stal ra-
dar. Žal pa tega nihče ne upo-
števa. V prejšnjem totalitar-
nem režimu sta hodila po me-
stu 2 policista. Eden je bil
nepismen, drugi pa »poli-
smen«. Precej polpismenih
sem poučeval v večerni osnov-
ni šoh slovenščino. Poštah so
pismeni. Tudi mestna straža
bi lahko kontrolirala te nepri-
diprave brez čelad. Menim, da
je mestni straži več za lisice,
ker pri preganjanju motori-
stov brez čelad ne bi toliko
zaslužili.
Upam, da bo moje razmišlja-
nje o novem prometnem reži-
mu dalo misliti občinskim stro-
kovnjakom za promet, mestni
straži in policistom. Če so moja
razmišljanja o novem promet-
nem režimu nepravilna, mi naj
javno odgovorijo.
MILAN GOMBAČ,
Celje
pohvale-
zahvale
Nepozabno
srečanje
Ob lepem sončnem dnevu na
dan državnosti je bilo prijetno
srečanje invalidov. Na pobudo
gospe Vere Kline iz Škofje vasi
in še nekaterih drugih so se
zbrali invalidi iz večih krajev.
Srečali smo se ob prijetni hiški
gospe Klinčeve, ki jo je usoda
prildenila na voziček. Bilo je
prisrčno srečanje, da so si lahko
segli v roke, pogovorih o svojih
težavah.
Najprej je bila maša, nato so
se lahko udeleženci za nekaj
časa poveselili ob mladem har-
monikarju in citrarju. Manjka-
lo tudi ni dobrega prigrizka in
raznih pijač, kar so prispevali
dobri ljudje. Zato vsem najlep-
ša hvala. Zelo sem bila vesela,
ker sem lahko bila prisotna,
čeprav nisem najboljšega
zdravja, ampak ob pogledu na
tako težke invalide sem s solza-
mi v očeh pomislila, da sem
srečen človek. Kmalu je prišel
čas, ko smo se morali posloviti,
saj so vozila že čakala, da nas
odpeljejo na vse strani. Zaželeli
smo si, da se prihodnje leto
zopet srečamo v Škofji vasi, pri
prijazni gospe Kline.
JOŽICA KOLAR,
Šentjur
Lepo
praznovanje
Praznovanje dneva držav-
nosti je za nami, nekateri pa
smo še vedno pod vtisom pro-
slavljanja tega dne.
Kakor običajno v Celju tu-
di na ta praznik ni bilo izo-
bešenih zastav, kakor bi se
spodobilo. Le na redkih hi-
šah so visele, pa še od teh so
nekatere ponoči izginile, če
niso bile izobešene dovolj
visoko. Mnogi Celjani smo,
ob preglasnem reklamiranju
kuhanja golaža na ta dan, že
misHli, da bo letos prazno-
vanje zelo žalostno, oziroma
bo sprevrženo v vse kaj dru-
gega kot slovesno praznova-
nje največjega državnega
praznika.
Že tretje leto so nas prijet-
no presenetili celjski social-
demokrati. Osrednjo slove-
snost so pripravili na trgu
pred cerkvijo sv. Duha v Ce-
lju. Maši za domovino je sle-
dil bogat kulturni program,
kjer so nastopili poleg recita-
torjev še moški pevski zbor z
Ljubečne, glasbeno nadarje-
na družina s Teharij, otroški
pevski zbor, na citrah pa je
igral prof. Peter Napret. Na
koncu se je predsednica
Mestnega odbora SDS vsem
zahvalila z lepo rdečo vrtni-
co. Socialdemokratski krš-
čanski forum, kot pobudnik
proslave pred tremi leti je
prejel posebno priznanje
SDS. Priznanje sta prejela tu-
di Peter Simoniti in Matej
Pirnat.
Sledilo je družabno sreča-
nje, kjer so številni udeležen-
ci v prelepem ambientu pred
cerkvijo nazdravili svoji dr-
žavi, slovenski domovini in
sebi, njenim ljudem. Vesela
pesem v krogu objetih ljudi je
zvenela še dolgo v toplo po-
letno noč. Toplo pa je bilo
tudi vsem pri srcu. Toplo za-
to, ker nas je bilo veliko, ker
smo si segli v roke vsi, ne
glede na strankarsko pripad-
nost, bili smo le državljani
Slovenije, ki imajo svojo dr-
žavo radi kljub njenim napa-
kam. Z obljubo, da se drugo
leto zagotovo spet srečamo in
v spoznanju, da nas je vsako
leto več, smo se, notranje bo-
gatejši, po doživetjih lepega
večera razšli.
I. V.,
Celje
Proslava na
Resevni
^ v sodelovanju z občino
Šentjur in vsemi strankami v
občini je Planinsko društvo
Šentjur za dan državnosti pri-
pravilo velik kres na travniku
pri spomeniku na Resevni.
Postavitev in odgovornost pri
kurjenju kresa so prevzeli
člani PD Šentjur: Franc Zu-
pane, Boris in Miran Šmid,
Zlatko Laih in Ivan Straže.
Isti člani so poskrbeli za raz-
svetljavo, električen kabel pa
je posodil Anton Selič iz
Elektroinstalacij in trgovine v
Šentjurju. Pevci - prijatelji
Resevne in Toni Močnik s har-
moniko so poskrbeli za praz-
nično vzdušje, oskrbnica do-
ma Romana Romih s starši pa
je poskrbela za žejne in lač-
ne. Vse je bilo lepo priprav-
ljeno, mogoče smo pogrešali
več obiskovalcev, vendar so
nekateri vseeno počakali do
2. ure zjutraj, ko je kres do-
gorel.
Društvo zato vabi vse, ki so
sodelovali pri postavitvi kre-
sa in oskrbi doma, na enega
od izletov, ki so v načrtu PD
Šentjur, istočasno pa se jim
lepo zahvaljuje za sodelova-
nje.
IVAN STRAŽE,
predsednik PD Šentjur
Hitra pomoč
Po obisku prijateljice v
celjski bolnišnici me je na
ulici starejša gospa zaprosila,
naj jo odpeljem do policije,
ker ne zna več poti domov.
Policisti so mi povedali, da je
bila gospa ta dan že drugič pri
njih. Na mojo prošnjo, naj jo
peljejo domov in ji pomagajo
najti ukradeno denarnico, je
bila zadeva verjetno ta dan za
starko urejena. Tudi sama
sem ugotovila, da je gospa,
verjetno zaradi visoke staro-
sti, malce zmedena, zato sem
kmalu pisali pismo Centru za
socialno delo Celje, čeprav
nisem vedela niti imena te
gospe. Prosila sem jih, naj s
pomočjo policije ugotovijo
njeno ime in ji poskušajo po-
magati.
Očitno je moje pisanje na-
letelo na plodna tla, saj smo
me s centra kmalu obvestili,
da so gospo nastanili v domu
upokojencev, kjer ji nudijo
pomoč in oskrbo, kot ju po-
trebuje. Zato bi se rada zah-
valila dipl. soc. Robertu Ant-
logi in direktorju Branetu Bu-
tu. Ugotavljam, da se je v
določenih primerih vredno
obrniti na Center za socialno
delo Celje. Pohvale vredno je
namreč hitro ukrepanje so-
cialne službe. V imenu mno-
gih - hvala.
TEODORA BERLAK,
Ptuj
Pomagali smo
vrteti vrtiljak
Jubilejna glasbena oddaja
Radia Celje, 300. vrtiljak
polk in valčkov, je bila pred
kratkim pri nas v Šentruper-
tu nad Laškim.
Štirinajst dni smo se kra-
jani in krajanke Šentruper-
ta pripravljali na velik do-
godek, v katerega so se
vključila različna društva
iz okoliških in domačega
kraja, KS Šentrupert, posa-
mezniki, trgovina Arlič in
naše gostišče. Želeli smo
pripraviti lepše okolje za
dobro počutje tako mnogih
glasbenikov kot tudi ljubi-
teljev domače zabavne glas-
be. Res je, da nam je pona-
gajalo vreme, vendar to ni
skalilo dobrega razpolože-
nja in dobre volje.
Osebno sem vesel, da so se
mi številni obiskovalci zah-
valili na različne načine.
Prav nihče ni imel nobenih
pripomb, razen na vreme.
Ob tej priložnosti bi se rad
osebno zahvalil tistim, ki so
prišli v našo lepo hribovsko
vasico Šentrupert in vztraj-
no sodelovali pri vrtenju
300. vrtiljaka, predvsem pa
bi se rad zahvalil tistim, ki
so mi na kakršenkoli način
pomagali pri ureditvi lepega
prireditvenega prostora in
okolice, vsem domačim fan-
tom in dekletom, ki so pro-
stovoljno delali pred, na in
po prireditvi.
Vsi so bili veseli, da so
lahko pri tako imenitni pri-
reditvi sodelovali, v zahva-
lo pa naj jim bo tudi tale
zapis z mojim prisrčnim
hvala. Radiu Celje želim,
da bi se njihov in naš vrti-
ljak polk in valčkov še dol-
go uspešno vrtel, zaposlene
v Novem tedniku pa vabim,
da nas ob priložnosti obiš-
čete in spoznate, kje in ka-
ko delamo in živimo. Mor-
da si bomo vsaj takrat pri-
služili kakšno krajevno raz-
glednico v Vašem cenjenem
časopisu.
VLADIMIR KOCMAN,
Šentrupert
24
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
25
26
INFORMACIJE ■ ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
29.	6.: Saša KOLEŽNIK z
Vranskega - dečka, Simona
TRAJBARIČ iz Celja - deč-
ka, Barbara ČELIČ iz Šent-
jurja - deklico, Tadeja SE-
NICA iz Senovega - dečka,
Mihela JUG s Ponikve - de-
klico.
30.	6.: Alenka MANUS-
TTI iz Škofje vasi - dečka.
Cvetka GALUF iz Šentjurja -
dečka, Marija BEGOVIČ iz
Žalca - dečka, Carmen ČOH
iz Žalca - dečka, Gordana
ANOŠEK iz Rogaške Slatine
- dečka, Clavdija GANIČ iz
Nazarij - dečka.
^ 1.7. Brigita PEVEC iz
Šentjurja - dečka, Nada
KLEMENŠEK iz Nazarij -
dečka, Gabrijela GROM iz
Celja - dečka, Erika OSET
KOMPLET iz Šmarja -dekli-
co, Andreja JESENEK iz Ce-
lja - deklico, Janita JER-
MAN s Polzele - deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Aleš MER-
VIK in Alenka POLŠAK iz
Maribora.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Igor TI-
SELJ iz Dol in Barbara LAM-
PRET s Ponikve ter Vojko
ŠANTEL in Ivana VINDIŠ iz
Kamena.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Iztok BA-
UER iz Stanovskega in Irina
TURČENKO iz Ukrajine,
Danilo ČEBULAR iz Cerov-
ca pod Bočem in Doroteja
BERK iz Sp. Sečovega, An-
drej TACER in Marta GRA-
ŠIČ iz Gubnega, Jože PA-
HOLE iz Bodrišne vasi in
Zlatka PEČNIK iz Šentjurja
pri Celju, Dražen ŠMIT iz
Rogatca in Helena KRUM-
PAK iz Cerovca pod Bočem.
Velenje
Poročila sta se Andrej GLIN-
ŠEK iz Ložnice in Jelka RIHTER
iz Laz.
Žalec
Poročili so se: Zlatko DRO-
LC in Marija PAINKRET iz
Prebolda, Matjaž CIGLAR z
Vranskega in Metka ČEDE iz
Petrovč ter Pavel JESENKO
z Jeličnega Vrha in Nataša
URBANC iz Dobriča.
SMRTI
Celje
Umrli so: Matija HANC iz
Celja, 78 let, Nevenka MLA-
KAR iz Celja, 48 let, Justina
KOS z Dobrne, 86 let, Anto-
nija JAMNIK z Ljubnega ob
Savinji, 71 let, Marija PLA-
NINŠEK iz Celja, 70 let,
Marija BRECL z Rakove Ste-
ze, 88 let, Ivana ŽUPANEC
iz Šentruperta, 68 let, Vin-
cenc ARČAN iz Celja, 71
let, Ivana BOŽNIK iz Loke
pri Dobrni, 91 let, Bernarda
KOS s Ponikve pri Žalcu, 73
let, Terezija LEVAR iz Ce-
lja, 75 let, Anton ŽELEZ-
NIK iz Matk, 65 let, Ivana
LOŠDORFER iz Sevnice, 74
let, Franc TOVORNIK iz
Laškega, 65 let, Pavle
DOLAR iz Podvina, 57 let,
Matilda ARZENŠEK iz Jelc,
80 let, Amalija RABUZA iz
Štor, 84 let, Viktor RAJHER
iz Svetega Florjana, 42 let,
Andreja LEVAK GOMBAČ iz
Celja, 47 let, Miroslava RE-
PAR iz Sevnice, 62 let, Jože
PODLINŠEK iz Gornjega
Grada, 49 let, Matilda GU-
ČEK iz Murske Sobote, 84
let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Janez PUŠNIK iz
Lok pri Planini, 68 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Jožef KRAVA-
RIČ iz Kunšperka, 90 let,
Genovefa KOVČE iz Babne
Reke, 53 let, Gregor HOH-
KRAUT iz Rogatca, 23 let,
Ana VIČIČ iz Šmarja pri Jel-
šah, 93 let, Viktor KUN-
STEK iz Sv. Florijana, 62
let, Terezija GROBELŠEK iz
Male Pristave, 77 let.
Velenje
Umrli so: Frančišek VER-
BEK iz Grobelnega, 64 let,
Frančiška MILHAR iz Vele-
nja, 89 let, Marija KOTNIK
iz Dola pri Borovnici, 86
let, Stanislav SALOBIR iz
Košnice, 44 let, Husejin CR-
LJENKOVIČ iz Rakovčanov,
62 let, Ernest PLEVČAK iz
Leskovca, 79 let, in Jožef
LOČAN iz Topolšice, 79 let.
Žalec
Umrla sta: Štefan KOTAR
iz Kasaz, 74 let, in Frančiš-
ka BRINOVC iz Pernovega,
90 let.
»Nikar, mati!« se je zdramil Štefek in kar poskočil izza mize,
ko je opazil, koliko že kažejo kazalci na uri.
»Dlje sem se zasedel, kot sem nameraval. Ob pogovoru z
dobrimi in poštenimi ljudmi čas resnično hitro beži.«
Že se je med vrati rokoval s starim Markom, mati pa ga je
ustavila rekoč: »Počakaj še malo, da nadevam v ruto nekaj
dobrot zate in za našega Petra!«
Anka je medtem podojila lačnega otroka in ga spravila spat.
Slišala je, da se Štefek poslavlja, zato je pohitela k njemu. V roki je
držala pisemsko ovojnico, iz katere je prav previdno vzela sliko.
»S Peterčkom so naju slikali na dan krščenja. Hotela sem
sliko s pošto poslati Petru, a sem slutila, da ne bo prišla v
njegove roke.«
Previdno je dala sliko, na kateri je na hrbtni strani pisalo:
»Očka, vrni se k nama, ki te imava rada!« nazaj v ovojnico in jo
kot dragoceno svetinjo izročila Štefeku.
»Daj Petru to sliko. Hotela sem priložiti še pismo, polno lepih
besed, a se mi zdi odveč, saj ga bo že slika sama preveč
hrepeneče vabila domov.«
Zdaj se je že vrnila mati z zajetno culo, polno domačih
dobrot. Štefek je vzel culo, se še enkrat od vseh poslovil in že
zajahal spočitega in sitega konja. Nič več se ni obiral, samo gnal
je svojega konja v galop, kot bi želel čimprej prenesti pozdrave
teh dobrih ljudi do vojaka Petra, ki je tam daleč tako težko čakal
nanje.
Peter je bil vseskozi, kljub temu, da so mu v zadnjem času
naložili nekaj kazenskega straženja, dober in poslušen vojak.
Tistega dne, ko se je vrnil z dopusta njegov prijatelj Štefek in mu
povedal, kaj se je zgodilo z njegovo pošto, pa se je v njemu nekaj
zlomilo in uprlo! V dno svoje poštene duše se je čutil prevarane-
ga in osramočenega v spoznanju, da so ukradli njegove in
Ankine najosebnejše misli in besede, s katerimi sta se tolažila in
si dajala moči. Ukradli so njuna hrepenenja, strahove in
pričakovanja. Ukradli in onečastili!
»Tega jim nikoli ne odpustim, še posebej ne tebi, ti oholi
praznoglavi butec!« je premišljeval in srdito gledal poveljujoče-
ga kapetana.
»Kaj me tako neumno gledaš?« ni prezrl poveljnik njegovega
pogleda.
Petru je tedaj val krvi, ki je zaplal po njegovem telesu,
zameglil misli in preden se je česarkoli zavedal, se je preseneče-
ni poveljnik že pobiral iz blatne mlakuže, kamor so ga zabrisale
močne Petrove roke!
Le kratek je bil krohot navdušenih vojakov, ki so vsi privoščili
osovraženemu častniku blatno kopel, že so planili mednje
oficirji in v hipu z rezkimi povelji naredili red in mir. Vsi so stah
mirno v vrsti, samo Peter je stal sam zase in nekam zgubljeno
gledal okoli sebe, kot bi se ne zavedal dobro, kaj se je pravkar
zgodilo.
Kmalu sta pristopila dva močna vojaka vojaške policije, ga
razorožila in čisto mirno odpeljala Petra v vojaški zapor.
Vsa surovost, s katero so oficirji ustrahovali vojake, v
tem trenutku ni bila zadosti! Od vseh strani so se slišali
vzkliki podpore Petru in v hipu je postal junak cele
vojašnice. To pa mu ni nič pomagalo, ko je drgetal od
mraza na golih betonskih tleh vojaškega zapora. Z niko-
mer ni hotel govoriti, nikomur ničesar pojasnjevati. Poni-
žanje in krivica sta ga bolela do onemoglosti in le slika
matere z otrokom, slika njegove Anke z njegovim sinkom
mu je v teh težkih trenutkih dajala moči, da ni od samega
obupa umrl.
Kar naprej je prebiral tiste čarobno lepe besede na hrbtni
strani slike, ob katerih je vse neznosno trpljenje izgubilo svojo
bolečo ostrino in ob katerih je začutil upanje, da se še vse obrne
na bolje.
Nič ni bilo strah Petra tistega dne, ko se je poveljnik, ki si je
lastil tudi sodno pravico, končno usmilil priprtih siromakov in
jih dal pripeljati predse. Vsi, ki so se, bogsigavedi zakaj, znašli
pred obrazom zapitega poveljnika in razsodnika, so s sklonjeni-
mi glavami in tresočimi koleni poslušali obtožbe in vdano
sprejemali že vnaprej določene kazni.
Peter pa je stal ves vzravnan in pogumno zrl sodniku v oči.
»Prepogosto se srečujeva, vojak!« se je ozrl poveljnik na
Petra, ko se je spomnil, da stoji pred njim prav tisti vojak, ki ga
je prosil za dopust.
»Zakaj si tukaj?« ga je zdaj vprašal kar po domače. Izkušen
mož je vsemu navkljub hitro spoznal, da Petru ni mesto med
temi izprijenci, katerim je največkrat sodil zaradi tatvin in
drugih nečastnih dejanj, katera store ljudje z bolj pritlehnim
značajem, ki ne vedo veliko, kaj pomeni čast in poštenje.
»Vojak Peter Dolinar je storil hudo kaznivo dejanje, z
napadom na osebo, svojega nadrejenega oficirja, kapetan...!«
»Utihni!« se je zadri stari poveljnik na tožitelja, da ga je li
debelo pogledal, ker ni verjel svojim ušesom, da je prav si
sodnikov ukaz.
»Mar nisi slišal, da sem sam vprašal vojaka?« je stari polk
nik še enkrat pomenljivo pogledal tožitelja, da so mu vse besi
obtožbe ostale v ustih in je samo prikimal vsemogočne
sodniku.
Peter je spoznal, da se mu želi poveljnik na nek na
oddolžiti in ga zaščititi, zato je pogumno stopil korak bliže n
in odločno spregovoril: »Vedno sem v svoji moči izpolnjeval'
ukaze in se jim pokoril. Vendar mislim, da je tudi vojak člov
na kar pa oficirji mnogokrat pozabijo!«
»Ne govori tega, kar te nihče ne sprašuje!« ga je os
zavrnil sodnik, zavedajoč se resničnosti Petrovih bes
katerim pa tukaj ni smel potrditi. »Povej, zakaj si napa
častnika,« je čisto naravnost vprašal. Pogumen fant mu
postal všeč in ni hotel, da bi si z nepremišljenimi beseda
poslabšal položaj.
»Izvedel sem, da je zadrževal mojo pošto v času, ko se je rc
moj sin. Tudi domači niso dobili nobenega glasu od mene
gotovo so živeli v hudih skrbeh, kaj se mi je zgodilo! Zato s
se spozabil!«
Nič ni dodal, da obžaluje svoje dejanje, zato so vsi v so
dvorani, ki je bila pravzaprav malo večja pisarna, pričakov
da bodo zdaj zdaj sodnikove besede kot grom udarile
predrznem fantu.
Vendar so pričakovali zaman. Na začudenje vseh se je si
polkovnik dvignil s svojega sedeža, pobral z mize svoje papi
in zapustil sodišče. Kar mimogrede je govoril Petru: »Javi s
mojo pisarno, da uredimo stvari!« Nihče ni upal ugovar}
Petru pa se je zazdelo, da znova čuti na rami nadučiteljevo rc
in sUši v duši njegov glas: »Le glej, da boš vedno na stP
resnice, mladi mož!«
»Danes bi bil gotovo ponosen name!« si je govoril Peter, k'
odhajal iz poveljnikove pisarne, oproščen sleherne kriv
nazaj v svojo enoto. Vojaki so ga navdušeno sprejeli naza
svojo vrsto in se veselih njegove velike zmage.
»Štefek, Zagorec!« je sredi noči tiho poklical svojega najbi
šega prijatelja na sosednji pograd.
»Kaj je tako važno, Peter, da me budiš sredi noči?«
»Poslušaj, ti je Anka resnično rekla, da je dala sinu m'
ime?«
»Le kolikokrat ti bom moral to potrditi! Res ne veni;
je to toliko važno, da se še ponoči mučiš s tem vprašan)'
in še meni ne pustiš spati!« mu je malo oponesel Štef
»Ime je pač ime in samo po sebi še ne pomeni veliko-
bolj tako kot prazna posoda, ki čaka, da jo s svo|
življenjem napolniš in šele na koncu dobi svojo pr^
podobo in vrednost!«
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Dopust je tudi čas
neprijetnih presenečenj
Kaj storiti za zavarovanje imetja v času, ko smo na pocitnicah?
čas dopustov je vlomilcem
in tatovom najprijaznejši,
saj s pridom izkoriščajo na-
šo odsotnost, predvsem pa
našo neosveščenost, nepre-
vidnost, malomarnost. Šte-
vilo kaznivih dejanj se prav
v poletnih mesecih znatno
poveča.
V	naš dom vlomilci najpo-
gosteje poskušajo vlomiti sko-
zi vhodna vrata, kletna ali dru-
ga stranska vrata, balkonska
vrata, okna v kleti in svetlobne
jaške in nezavarovana strešna
okna ter strešne line.
V	naše domove tatovi vsto-
pijo oziroma vlomijo: skozi
nezaklenjena vrata, uničijo
ključavnico, uporabijo vitrih,
odprejo nezavarovane rolete
in naoknice, razbijejo oken-
ska stekla, vstopijo skozi od-
prta ali priprta okna. Zato naj
ne bo odveč nekaj nasvetov
strokovnjakov, ki nenehno
opozarjajo na nevarnosti.
Zavarujte vrata z dvema raz-
ličnima ključavnicama ali ku-
pite vložek cilindrične klju-
čavnice, ki je zaš#iten proti
vrtanju in drugim zlorabam,
ščitnik za ključavnico iz kako-
vostnega jekla (vložek cilin-
drične ključavnice ne sme gle-
dati iz ščitnika), kupite klju-
čavnico s prečno zaporo, še
zlasti če stanujete v večstano-
vanjski hiši, zavarujte okna z
mrežnimi konstrukcijami,
okna naj imajo kakovostno
okovje (predvsem manjša v
pritličju) itd.
Pomembno je, da hiša (sta-
novanje) ne daje vtisa, da nas
ni doma. Nekaj nasvetov:
Pred odhodom morate še
enkrat preveriti, ali je ključav-
nica res zaklenjena, ne puščaj-
te ključev pod predpražni-
kom, pod lončnicami ipd., ne
pozabite zapreti oken in bal-
konskih vrat, pri daljši odsot-
nosti poskrbite, da nekdo
prazni vaš poštni nabiralnik,
vgradite si zunanjo osvetlitev,
saj razsvetljena okolica vlo-
milca ponavadi odvrne od na-
mena. Nekdo, ki ga dobro
poznate (ki vam med dopu-
stom zaliva rože) naj občasno
prižiga luči, odpira okna. Še
vedno je najbolj učinkovita
medsosedska pomoč. Sosedje
naj bodo pozorni na neznan-
ce, nenavadne dogodke v oko-
lici. Iz okolice vaše hiše od-
stranite vse, kar bi nepridipra-
vu lahko olajšalo vstop (les-
tve, zaboje...), popišite vse
vrednejše predmete (serijske
številke); če boste vseeno po-
stali žrtev vloma,, jih boste
policiji lahko bolje opisaU.
V bivalne objekte je poleg
mehanske zaščite zelo pripo-
ročljivo vgraditi različne
alarmne naprave, ki naj jih
vgradi strokovnjak, njih delo-
vanje pa naj občasno preverja.
Najbolje je, da je alarmna na-
prava povezana z varnostnim
centrom, od koder bodo v pri-
meru alarma na kraj takoj po-
slali intervencijsko skupino
varnostnikov.
Znano je, da se v času turi-
stične sezone določena vrsta
kriminala seli iz večjih mest v
turistična središča.
Za skranjevanje denarja,
zlatnine in drugih vrednosti
uporabite bančni sef. Ko ste na
poti, v avtomobilu ne puščajte
vrednejših predmetov, vedno
dobro zaprite okna in vedno
preverite, če je avtomobil res
zaklenjen, ko ga zapustite. Če
potujete z železnico, avtobu-
som ipd, pazite na prtljago,
bodite previdni med spanjem.
Ne glede na to, kje ste (v
trgovini, na cesti, postajah,
vlakih) pazite na žeparje, roč-
no prtljago pa imejte vedno na
očeh. Denar, dokumente, pla-
čilne kartice in podobno hra-
nite v torbicah pod obleko.
Zaklepajte hotelsko, sobo, po-
čitniško stanovanje, bodite
pozorni na ponarejen denar,
izogibajte se cestnim proda-
jalcem. Če potujete v tujino, si
priskrbite naslove in telefon-
ske številke predstavnikov na-
še države (ambasade, konzu-
lata). Osebno prtljago nosite
čim bolj ob telesu, prav tako
denarnico in dokumente, ni-
kakor pa ne v torbicah, še
posebej ne v zunanjih žepih
torbic. Izogibajte se množici;
storilci delujejo na efekt pre-
senečenja in hitrosti, izkoriš-
čajo nepazljivost žrtve.
Starejše osebe so še posebej
izpostavljene nekaterim obli-
kam kaznivih dejanj in pre-
krškov. Goljufi računajo na
njihovo zaupljivost, tatovi na
manjšo možnost obrambe.
M.A.
goreu) je
Avto V plamenih
v četrtek, 1. julija zvečer,
se je na Ulici Borisa Vinterja
v Slovenskih Konjicah
vžgal osebni avtomobil Za-
stava 126P.
Požar je nastal pri zagonu
motorja, vzrok zanj pa je bila
napaka na električni napelja-
vi. Na avtomobilu je nastalo
za okoli 25 tisoč tolarjev
gmotne škode, ogenj pa sta
pogasila lastnik Viktor Ž. in
njegov sosed.
Udar strele
V petek, 2. julija popoldne,
je med neurjem vodena stre-
la udarila v gospodarsko po-
slopje v Dramljah.
Udar strele je razkril okoli
40 kvadratnih metrov strehe
ter porušil dimnik in uničil
dva tramova. Lastniku Stani-
slavu P. je strela povzročila za
okoli 200 tisoč tolarjev gmot-
ne škode.	M.A.
Pomoč za žrtve
kaznivih dejanj
Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj delujejo v skoraj
vseh delih Slovenije, dobro leto dni pa sta centra tudi v Celju
in Velenju. Vsem, ki se znajdejo v položaju žrtve, so
strokovnjaki na voljo vse dni v tednu in 24 ur na dan.
Kdor je žrtev katerega koli kaznivega dejanja, nasilja ali pritiska
in ne vidi poti iz stiske, lahko poišče pomoč v takšnem centm.
Prijazni svetovalci so vsakomur na voljo v Celju na Stanetovi
ulici 21, vsak dan od 8. do 20. ure (telefon 063/481-821) in v
Velenju na Šaleški 19 (telefon 063/863-423).
Na voljo je tudi dežurni telefon, vsak dan od 20. do 8. ure,
tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Številka dežurnega
telefona je (061) 133-96-67.
Radar|i bodo...
•	v petek, 9. julija dopoldne na območju Žalca, v popoldan-
skem času pa na območju Mozirja in Rogaške Slatine;
•	v soboto, 10. julija popoldne na območju celotne regije
(poostreni nadzor);
•	v nedeljo, 11. julija popoldne na območju Šentjurja pri Celju
in Šmarja pri Jelšah;
•	v ponedeljek, 12. julija dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Celja in Žalca;
•	v torek, 13. julija dopoldne na območju Mozirja in Laškega,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
•	v sredo, 14. julija dopoldne na območju Celja, v popoldan-
skem času pa na območju Šmarja pri Jelšah in v četrtek, 15.
julija dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju
Laškega in Rogaške Slatine.
Laserski merilnik hitrosti bo od 12. do 22. julija pogosteje
nameščen na območju Velenja in Šentjurja pri Celju.
mini krimiči
Samo Rado
v noči na 30. junij je neznani
storilec vlomil v zlatarno Tam-
še na Kidričevi cesti v Velenju. V
notranjosti prodajalne je izbi-
ral in se odločil za ročne ure,
moške in ženske, znamke Ra-
do. Lastnik je oškodovan za
okoli milijon 800 tisoč tolarjev.
Izginil hyundai
v noči na 30. junij je nekdo
neznano kam odpeljal osebni
avtomobil Hyundai accent 1,3
LS, parkiran na Goriški cesti v
Velenju. Vozilo je temno zelene
barve, z reg. oznako CE 83-58H.
Lastnik Safet T. je oškodovan za
okoli milijon 200 tisoč tolarjev.
Tat V Hudičevem
grabnu
v noči na 30. junij je neznani
storilec vlomil v gostinski lokal
Hudičev graben v Parožu. Iz
tamkajšnjega priročnega skla-
dišča je odnesel za okoli 40
tisoč tolarjev različnih alkohol-
nih in brezalkoholnih pijač.
Pretepel Ženo
v sredo, 30. junija okoli 18.
ure, sta se v Žičah sprla zakon-
ca Leopold in Karolina H.,
prepir pa se je stopnjeval do
pretepa, zaradi česar je mora-
la Leopoldina po pomoč k
zdravniku. Ta je ugotovil, da
je ženska utrpela hude telesne
poškodbe. Leopold se bo mo-
ral zaradi tega svojega početja
zagovarjati na sodišču.
Okradel
Velenjčanko
v noči na 1. julij je neznani
storilec vlomil v trgovino Ve-
lenjčanka na Kidričevi cesti v
Velenju. Storilca je zanimala
blagajna, iz katere je pobral
blizu 14 tisoč tolarjev menjal-
nega denarja.
Zapoznela prijava
v četrtek, 1. julija, so bili
žalski policisti obveščeni, da
je blagovnico Žana na Mest-
nem trgu v Žalcu že v maju
obiskal tat, ki je z oddelka
tekstila ukradel kar deset
moških oblek. S tem je trgov-
ska družba Žana oškodovana
za okoli 280 tisoč tolarjev.
Ukradel črpalko
v noči na 1. julij je neznani
storilec kradel v Selah pri Vele-
nju. Zmanjkala je potopna čr-
palka znamke Walker, skupaj s
6 metrov dolgo cevjo. Gradbe-
no podjetje Vegrad je oškodova-
no za okoli 200 tisoč tolarjev.
Kradel v počitniški
■ a««.
hisi
Anton Ž. je v četrtek opazil,
da je nekdo vlomil v njegov
nedograjeni vikend v Bovšah.
Storilec je v vikendu ukradel
za okoli 80 tisoč tolarjev pred-
metov, od hladilnika in elek-
tričnega bojlerja do plastičnih
stolov, rjuh, posode in gospo-
dinjskih aparatov.
Manjkajo profili
v noči na 1. julij so z ograje-
nega skladiščnega prostora na
Lesarski ulici v Nazarju izgi-
nili aluminijasti profili. Nez-
nani storilec je podjetje Glin
Grif oškodoval za približno
80 tisoč tolarjev.
Obrcal porscheja
Nekoga je v noči na petek
močno vznemirjal osebni avto
porsche, parkiran pred diskote-
ko Casablanca v Celju. Storilec
se mu je posvetil tako, da ga je
krepko obrcal, lastniku Alek-
sandru S. pa povzročil za okoli
150 tisoč tolarjev gmotne škode.
Drzna tatvina
Na klopi v parku ob Šaleški
cesti je prejšnji petek popold-
ne sedela Silva Š., neznani
storilec pa se je s kolesom
pripeljal za njenim hrbtom, s
klopi pobral njeno torbico in
pobegnil. Silva je imela v tor-
bici denarnico z nekaj gotovi-
ne, osebnimi dokumenti in
bančnimi karticami.
Zjutraj po cigarete
v soboto, 3. julija zgodaj
zjutraj, je neznani storilec
vlomil v bife Kavnik na letališ-
ču v Lajšah. Odnesel je za
okoli 70 tisoč tolarjev različ-
nih vrst in znamk cigaret.
Tatvine izvozil
v torek, 29. junija zvečer, je
nekdo vstopil v odklenjeno
osebno vozilo, parkirano v Pe-
čovniku. V avtomobilu ga je
premamila lovska puška
(kombinirka), njen lastnik Jo-
že Č. pa je oškodovan za okoli
300 tisoč tolarjev.
Prejšnji petek popoldne je
neznani storilec izkoristil od-
sotnost lastnice in vstopil v
odklenjeno osebno vozilo,
parkirano na Bregu pri Celju.
Iz avtomobila je ukradel žen-
sko torbico z gotovino, čeki in
osebnimi dokumenti. Mirjana
M. je oškodovana za okoli 50
tisoč tolarjev, ker je storila kar
dve napaki: avtomobila ni za-
klenila, v njem pa je na vid-
nem mestu pustila torbico, ki
je privabila zmikavta.
Besni mladenič
v soboto popoldne so velenj-
ske policiste poklicali v bar Ana
na cesti Simona Blatnika v Vele-
nju. Ob prihodu so ugotovili, da
je tam skupina opitih mladeni-
čev, ki se prepirajo, ker so bili
njihovi glasbeni okusi neuskla-
jeni. To neskladje pa je 27-
letnega Jasmina M. iz Velenja
tako zelo razjezilo, da je stopil
za točilni pult in zgrabil registr-
sko blagajno in glasbeni stolp
ter ju vrgel na tla. Lastnici Ivki
R. je povzročil za okoli 200
tisoč tolarjev gmotne škode.
Zmikavt V kleti
v noči na 4. julij je neznani
storilec vlomil v kletne prostore
stanovanjskega bloka na Goriški
ulici, iz kolesarnice pa odpeljal
cestno dirkalno kolo znamke
Atala. Vladimir K. je oškodovan
za okoli 50 tisoč tolarjev.
Popraskana
pločevina
v noči na minulo nedeljo je
nekoga motil osebni avtomobil
Daewoo matiz, parkiran na Ki-
dričevi cesti v Žalcu. Lotil se ga
je z ostrim predmetom in mu
porisal vso levo stran. Lastnica
Suzana K. je oškodovana za
okoli 100 tisoč tolarjev.
V nedeljo popoldne je nekdo
z ostrim rezilom porisal osebno
vozilo Milana E., ki je bilo
parkirano pred stanovanjskim
blokom na Okrogarjei ulici v
Celju. Lastnik je oškodovan za
okoli 150 tisoč tolarjev.
Tatvina iz izložbe
v ponedeljek, 5. julija ne-
kaj minut čez eno, je nekdo
razbil steklo na izložb^
oknu trgovine Rectrad,
Šlandrovem trgu v Žalo
izložbe je ukradel glaj
stolp Sony, vreden 83
tolarjev.
Prijeli SO go
v ponedeljek, 5. julija,
treh tjutraj je 21-letni Bot
vlomil v bar Liman na \
nem ob Savinji. Iz lokalaj
odnesel nekaj pijače, ko|
je vrnil, da bi odnesel os
kar si je izbral, so ga p
policisti.
VlomvgostiliH
v noči na 5. julij je nt
vlomil v prostore goi
skega lokala Štiblc naj
novi ulici v Celju. Sloi
je ukradel manjšo v
menjalnega denarja, dvi
fi komponenti, cigaret
več steklenic žganih p
Lastnica Urška K. je o
dovana za okoli 100 t
tolarjev.	h
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.'
nadzorni svet: Milena Breč
Poklič - predsednica, Mat|
Jamnikar in Tone VrablJ
poslovni sekretar: Suzana Rd
Podjetje opravlja časopis™
založniško, radijsko in agend
tržno dejavnost. Naslov:|
Prešernova 19, 3000 CeljfJ
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032, |
Novi tednik izhaja vsak četrt«
Cena izvoda je 280 tolarjd
Naročnine: Majda Klanšei
Mesečna naročnina je 930 toia
Za tujinoje letna naročnini
22.000 tolarjev. Številka;
žiro računa: 50700-601-1069(
Nenaročenih rokopisov |
in fotografij ne vračamo.^
Tisk: Delo, Tisk časopisov inl
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.Ž
Novi tednik sodi med proizw
za katere se plačuje 8% dav6
na dodano vrednost.
NOVI TEDNI
Odgovorni urednik: ^
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika
Milena B. Poklič. -'i
Urednica: Tatjana Cvira ^
Uredništvo: Marjda Agrež, J^
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija li
Gregor Katič, Urška SeEnik,^
Ivana Stamejčič. j
Tajnica uredništva: Mojca Maj
Tehnični urednik: Franjo Bo^,
Računalniški prelom: Rot^
Kojterer, Igor Šarlah. :j
Oblikovanje Minja Bajagit
E-mail: tednik@NT-RC.si1
RADIO CEU
Odgovorna urednica: ^
Nataša Gerkeš-Lednik. |
Uredništvo: Simona Brgle^
Vesna Lejič, Sergeja Miti^'
Mateja Podjed, Tone VraH
Glasbeni urednik: Stane Šp^
Vodja telmike: Itojan Pišelcj
Telefon studia (za oddaje v M
490a«80,4900-881 |
E-niail: Radio@NT-RC.^
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prost*
Novem tedniku in Radiu Celj<
ter nudi ostale agencijske storit^
Vodja Agencije: Franček Pungfl
Prc^ganda: Valter Lrf)en, V^
Gr^Ltar, Zlatko Bobiivic, Gani
Koprivica, Vesna Matjašift
Koordinator trženja: Mitja Uiri
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511 J
E-mail: Ag«icija@NT-RC.sr
KRONIKA
31
Stroge zaupno na trhli veji
Glavna obravnava zoper skupino trgovcev s heroinom se je že četrtič končala na samem začetku
Na Okrožnem sodišču v
elju bi se bila morala 30.
inija nadaljevati glavna
bravnava zoper obdolžen-
e Muho Amidžiča, Željka
iavskega in Davorina Daki-
a, ki so v priporu, in ostalih
najst oseb, ki se bodo brani-
; s prostosti, vseh štirinajst
bdolžencev pa obtožnica
remeni, da so v različnih
logah sodelovali v organi-
irani mreži trgovine in pre-
rodaje heroina.
Že četrtič začeta glavna
bravnava je bila spet preki-
jena, ko se je oglasil odvet-
ik Kristijan Gnilšak iz Ra-
ovljice, zagovornik obdolže-
ega Džemala Kadriča iz Vele-
ja.
Tri predhodne glavne obrav-
lave so bile prekinjene zaradi
•redlogov treh zagovornikov
10 izločitvah svojih varovan-
ev iz tega procesa. Vrhovno
odišče, ki je te predloge
obravnavalo, je vse po vrsti
zavrnilo, vse tri odvetnike pa
kaznovalo z opominom zara-
di zavlačevanja sodnega pro-
cesa.
Tokrat ni šlo za enak izloči-
tveni predlog, ampak je odvet-
nik Gnilšak predlagal izloči-
tev predsednika senata sodni-
ka Branka Aubrehta in sod-
nikov porotnikov, predsedni-
ka Okrožnega sodišča v Celju
in njegovega namestnika,
predsednika in namestnika
Višjega sodišča v Celju ter
okrožnega državnega tožilca
iz skupine tožilcev za posebne
zadeve Dejana MarkoAača.
Odvetnik Kristijan Gnilšak
je v obrazložitvi tega predloga
povedal, da je v (fotokopira-
nem) sodnem spisu, ki ga je
pregledoval, zasledil doku-
ment, ki bi ga tam ne smelo
biti. Gre za dopis, sestavljen v
takratni UNZ Celje in naslov-
ljen na celjsko okrožno sodiš-
če, na sodnika Braneta Au-
brehta, ki je zdaj v vlogi pred-
sednika razpravnega senata.
Po Gnilšakovi oceni je »skrb
vzbujajoče« dejstvo, da ima ta
dopis oznako Uradna tajnost
in da je strogo zaupne narave.
Vsebina dopisa, ki se nanaša
zgolj na obdolženega Kadriča,
bi lahko učinkovala na ostale
obdolžence, meni odvetnik
Gnilšak, predvsem pa se spra-
šuje, zakaj ta dopis ni bil izlo-
čen iz sodnega spisa po tem,
ko je bila vložena obtožnica.
»Kako je mogoče, da se lahko
dve med seboj povsem neod-
visni veji oblasti, torej izvršil-
na in sodna, nemoteno dogo-
varjata in komunicirata z do-
pisi, ki nosijo oznako strogo
zaupno, in to celo po pravno-
močnosti obtožbe?« je pouda-
ril Kadričev zagovornik in do-
dal, da se upravičeno postav-
lja pod vprašaj neodvisnost
sodišča. Zaradi teh vprašanj je
Gnilšak predlagal zaslišanje
priče sodnika Branka Aubreh-
ta, ki naj pojasni, kako je
prišlo do tovrstnega dopisova-
nja, kakšne so posledice le-
tega itd. Izločitev vseh ostahh
je Gnilšak predlagal zato, ker
bi bili morali sporni dopis
opaziti in reagirati, pa tega
niso storili. Poudaril je še, da
predlog za izločitev ni bil po-
dan z namenom zavlačevanja,
ker to ni v nikogaršnjem inte-
resu. S tem je bila glavna
obravnava prekinjena in pre-
ložena za nedoločen čas, z
opisanim izločitvenim pred-
logom pa se bo med tem uk-
varjalo Vrhovno sodišče R
Slovenije.
MARJELA AGREŽ
nočne
cvetke
►	v Sokol baru se je 28. junija
bpoldne nahajal jezni tič Idajet,
ii je metal po tleh steklovino,
j-do vreščal in se sploh nespo-
lobno obnašal, to pa ga bo pripe-
alo do sodnika za prekrške.
►	Milan K., ki je policistom že
lobro znana oseba, je 29. ju-
lija okrog dveh ponoči spet
azgrajal, tokrat v diskoteki
^asablanca.
»V sredo, 30. junija popold-
le je bila predstava na tržnici.
Jprizorila sta jo Matjaž V. in
/lilan R., ki sta se sprla zaradi
lara cokel. Milan je bil na-
ireč besen, ker Matjaž ni bil
oljan spustiti cene.
►	V Pečovju sta se 1. julija
prla Dani in Ivan, ker pa sta
iri tem razgrajala in se drla,
ta privabila može postave, ti
>a so ustrezno ukrepali.
» Na Okrogarjevi so se 2. julija
Irli in se spopadh Dejan S.,
idiroslav K. in Toni M., ki imajo
ned sabo neporavnane stare ra-
iine. Vsi trije vrli Celjani bodo
lostje sodnika za prekrške.
•	Zaradi Vere B., ki je 2. julija
»onoči razgrajala po hodniku
n tolkla po vratih, njeni so-
edje niso mogli zaspati,
^oblem so rešili tako, da so
•e obrnih na pohcijo.
^ Nedolžna kavica je bila
'zrok, da so se 3. julija do-
)oldne sprli in se drli Jožica in
^ida K. ter Matjaž V.
•	Babica Betka nima prijazne-
ga vnuka. V nedeljo popoldne
e prijavila, da jo je Aleksan-
ler nazmerjal, med prepirom
>a ji je v glavo vrgel obgloda-
»o kost.	IVI A
prometne nezgode
Nenadoma V levo
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Bukovžlak se je v to-
rek, 29. junija zjutraj, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta se
poškodovali dve osebi, ena
huje. Gmotna škoda znaša
okoli 600 tisoč tolarjev.
Sandi V.. (25) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Trnovelj proti Proseniš-
kem. Zunaj naselja Bukovžlak
je nenadoma zapeljal na levo,
takrat pa mu je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik tovor-
nega avtomobila, 52-letni
Ivan K. iz Proseniškega. V tr-
čenju vozil je Sandi V. utrpel
hude telesne poškodbe, voz-
nik Ivan K. pa lahke.
Hudo ranjena
sopotnica
Na regionalni cesti v nase-
lju Nizka se je v torek, 29.
junija ponoči, pripetila nez-
goda, v kateri sta bili ranjeni
dve osebi, ena huje. Nastala
gmotna škoda znaša približ-
no 400 tisoč tolarjev.
Damjan S. (22) iz Solčave je
vozil osebni avtomobil po re-
gionalni cesti iz smeri Varpo-
Ija proti Spodnji Rečici. Ko je
iz ostrega levega ovinka zape-
ljal na ravni del vozišča, je
pred sabo opazil voznika ko-
lesa z motorjem, ki je namera-
val zaviti v levo, a se ni uspel
pravočasno ustaviti. Zato je s
sprednjim delom avtomobila
trčil v zadnji del kolesa z mo-
torjem, ki ga je vozil 16-letni
Mitja J. iz Zgornjega Pobrež-
ja. Pri trčenju je hude telesne
poškodbe utrpela sopotnica
na kolesu z motorjem, 17-
letna Jerica O.M. iz Šentjanža.
Voznik kolesa z motorjem je
bil lažje ranjen.
Neprevidno Z
dvorišča
Na Tovarniški cesti v Slo-
venskih Konjicah se je v sre-
do, 30. junija popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, gmotna ško-
da pa znaša okoli 100 tisoč
tolarjev.
Mirko J. (40) iz Slovenske
Bistrice je s kombiniranim vo-
zilom zapeljal z dvorišča na
Tovarniško ulico, in to v tre-
nutku, ko je po njej pripeljal
voznik kolesa z motorjem,
59-letni Maks Š. iz Slovenskih
Konjic. V trčenju je voznik
kolesa z motorjem utrpel hu-
de telesne poškodbe.
TrčenjevVelen|u
Na Škalski cesti v Sloven-
skih Konjicah se je v sredo,
30. junija popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe. Škoda na vozilih
znaša okoli 250 tisoč tolar-
jev.
Goran M. (26) iz Zreč je
vozil osebni avtomobil po
Škalski cesti iz smeri Liptov-
ske ceste proti Šolski ulici. Ko
je pripeljal do odcepa za tržni-
co, je pričel zavijati v levo, in
to v trenutku, ko mu je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik kolesa z motorjem, 17-
letni Mihael F. iz Slovenskih
Konjic. Pri trčenju in padcu je
voznik Mihael F. utrpel hude
telesne poškodbe.
Ni speljal ovinka
Na lokalni cesti v kraju
Strtenica se je v četrtek, 1.
julija popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri se je hudo
telesno poškodoval voznik
kolesa z motorjem.
Gregor L. (17) iz Orehovca
je vozil kolo z motorjem po
lokalni cesti v Strtenici. Ko je
med vožnjo po klancu navz-
dol pripeljal iz ostrega desne-
ga v blagi levi ovinek, je zavi-
ral in trčil v nabrežino na levi
strani ceste ter se hudo telesno
poškodoval.
Trčenje V Hajnskem
Na regionalni cesti zunaj
naselja Hajnsko se je v pe-
tek, 2. julija dopoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna ško-
da pa znaša okoli 400 tisoč
tolarjev.
Ernest G. (35) iz Dvora je
vozil osebni avtomobil iz Me-
stinja proti Pristavi. Zunaj
naselja Hajnsko je pred njim
vozeči voznik osebnega vozi-
la, 36-letni Ivo T. iz Rogaške
Slatine, zavijal levo proti sta-
novanjski hiši, takrat pa je
prišlo do trčenja. V nesreči se
je hudo telesno poškodoval
voznik Ernest G.
V jarek in v drevo
Na regionalni cesti zunaj
naselja Jezerce pri Dobju se
je v petek, 2. julija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri se
je ena oseba hudo telesno
poškodovala, na vozilu pa je
škode za približno 100 tisoč
tolarjev.
Enes K. (35) iz Podpeči nad
Marofom je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Kostrivnice
proti Dobju. V blagem de-
snem ovinku je zapeljal čez
cesto v jarek, kjer se je vozilo
prevrnilo na streho in nato
trčilo v drevo. V nesreči se je
hudo poškodoval sopotnik,
52-letni Branko C. iz Jezerc
pri Dobju.
Zadel pešca
Na glavni cesti zunaj na-
selja Rimske Toplice se je v
ponedeljek, 5. julija do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo ranjen
pešec.
Aljaž K. (19) iz Rimskih
Toplic je vozil osebni avtomo-
bil iz Šmarjete proti Rimskim
Toplicam. V bližini križišča z
lokalno cesto, je z njegove
desne (zunaj prehoda za peš-
ce) vozišče prečkal 66-letni
Anton K. iz Brstovnice. Kljub
zaviranju je voznik Aljaž K. s
sprednjim delom avtomobila
zadel pešca, ki je pri trčenju in
padcu utrpel hude telesne poš-
kodbe.	M.A.
32
ZANIMIVOSTI
Celjani so na široko
odprli srca
Organizatorji človeko-
ljubne akcije Roka preg-
nancem, zamislila si jo je
Barbara Volčič-Lombergar,
Koprčanka, urednica izo-
braževalnega programa na
slovenski televiziji, drugače
pa soproga prvega televizij-
skega moža, direktorja TV
Slovenija, Mariborčana Ja-
neza Lombergarja, pa nek-
danji televizijski dopisnik
iz Rima Jure Pengov, ki mu
pravijo kar direktor Roka in
televizijka, svetnica Mest-
nega sveta Ljubljana Dani-
ca Simšič, so zadovoljni.
Slovenci so odvezali moš-
njiček in prispevajo za iz-
gradnjo Slovenske vasi,
vendar zdaj ne več v Make-
doniji, temveč na Kosovu.
»■■■■■■■■■Kliilill^^
Kdaj bodo izbrali kraj, kjer
bodo postavili hiše, še ne ve-
do, kajti prej morajo tam
vzpostaviti civilno oblast in
potem kaj narediti. »Presenet-
ljivo je,« je dejala Danica
Simšič, ki je drugače doma iz
Kamnika, vendar že leta živi v
Ljubljani in se ima za pravo
Ljubljančanko, »kako širokih
src so ljudje iz Celja, pa Vele-
nja in Šmarja. Gledala sem
seznam tistih, ki so poslali
denar prek Rdečega križa. Če
odštejem Ljubljano, kjer jih
je seveda največ, so takoj za
njimi ljudje iz celjskega kon-
ca. Neverjetno. Potem sem
šla gledat seznam Karitasa.
Saj niso važne številke, važno
je to, da se Celje kar naprej
ponavlja. Ljudje, ki so vajeni
naravnih nesreč, posebej po-
plav, vedo, kako pomembna
je pomoč.« Da pa vse le ne bi
bilo tako lepo so poskrbeli
nekateri »Slovenci«, ki poši-
ljajo na televizijo »prijazna«
in »vljudna« pisma, v katerih
psujejo Slovence in njihovo
pomoč Šiptarjem.
Ob množici ljubljanskih
afer, ki pa so že čisto navadne
svinjarije, ki dišijo po krimi-
nalu, je izbruhnila upoko-
jenska afera Vzajemnost. Na
srečo posledice upokojenci
ne bodo čutih, tudi ne tisti
številni bralci revije Vzajem-
nost iz celjskega konca (jih je
nekaj tisoč), ki že 25 let prid-
no plačujejo naročnino. Za-
deva je čisto preprosta. Za-
vod za zdravstveno in pokoj-
ninsko zavarovanje Sloveni-
je je prek urednice Vzajem-
nosti Marinke Levičarjeve
sklenil pogodbo s firmo Bi-
stra, ki jo vodi v Ljubljani
dokaj znani »podjetnik« Bo-
jan Korsika, znan tudi po
tem, da je pred časom spravil
na boben firmo Concordia.
Ta možakar je od urednice
dobil vso gradivo, ga lektori-
ral in poskrbel za tisk, vse
skupaj pa zaračunal Zavodu.
Zdaj so ugotovili, da je, neu-
radno seveda, zaračunal tudi
najemnino za poslovne pro-
store, pa lizing za avtomobi-
le, tudi kakšna plača je bila
vmes in podobno in to kar
leto in pol. Zdaj pa je ugoto-
vil, da je pravcata škoda, da
bi smetano 45.000 izvodov
revije Vzajemnost pobiral
kdo drug in je tekste in foto-
grafije, ki mu jih je izročila
Levičarjeva, spravil v predal,
naprej pa dal svoje in tako
izdal svojo Vzajemnost. Nor-
malno, da je Zavod takoj
ukrepal in zdaj so na vrsti
sodniki, pa inšpektorji in še
kdo. Teden v Ljubljani pa se
je le prijetno začel.
Humoristi so pač svoje vrste
ljudje in takšen je tudi Tone
Fornezzi-Tof, nekdanji prvi
predsednik prvega zmajar-
skega kluba v Jugoslaviji. To
je bilo pred 30 leti. Toda šele
te dni je prvič poletel z balo-
nom. Pa ni bilo zanimivo to,
ampak njegova čestitka. Te
dni so namreč njegovi prijate-
lji in znanci dobih čestitke s
približno takšno vsebino.
»Res je, da ti kot zadnji česti-
tam srečno 1999, zato pa ti
prvi čestitam srečno 2000.«
Ni kaj.
EDNINA KAVRAN-ADLEŠIČ
tračnice
Uranjeku zahvala
za zdravje
Potem ko je Celje že nekaj
let vključeno v projekt zdravih
mest, ko v mestu delujejo
zdravi vrtci in šole, ko zdravs-
tveni delavci vse bolj vzpodbu-
jajo preventivo, je sam direk-
tor Zdravstvenega doma Celje
nmg. Brane Mežnar županu
Bojanu Šrotu predlagal, naj
eno svojih županskih priz-
nanj (za posebne zasluge ozi-
roma dosežke na področju iz-
boljšanja zdravja Celjanov)
podeli pomočniku načelnika
občinskega oddelka za okolje
in prostor ter promet Iztoku
Uranjeku. In kakšno zvezo
naj bi imel strokovnjak za
promet z zdravjem Celjanov?
Potem ko je v mestnem središ-
ču obveljal »Uranjekov« par-
kirni režim, je drastično pora-
slo število Celjanov, ki so svoje
avtomobile zamenjali za ko-
lesa oziroma peš hojo!
Celjska strahota
Turisti se zaradi vročega
balkanskega kotla še vedno
bojijo v Slovenijo. Nič čudne-
ga, vsaj za Celjane, kjer spo-
minja okolica stare Cinkarne
na najhujše mogoče bitke. Pot-
niki številnih mednarodnih
vlakov in z obvoznice z zani-
manjem opazujejo omenjeno
celjsko strahoto.
Pozor, kratke
hlače!
Celjanom res ni lahko, ob-
čanom drugih občin pa še
manj, če imajo slučajno opra-
vek v poslopju celjskega sodiš-
ča. V pasje vročih dneh nikar
ne vstopajte v kratkih hlačah,
tudi če ste namenjeni le v
prostore zemljiške knjige, saj
vam morajo v vratarnici vstop
preprečiti. To se je v preteklih
dneh zgodilo ogorčenemu ob-
čanu šmarske občine, kjer so v
sodni stavbi bolj življenjski.
Očitno so se odločili zagreniti
življenje davkoplačevalcev v
stilu - če moram trpeti pod
debelo sodniško haljo jaz, naj
pa še stranke!
kaj vozuo znani ceuani
v snegu ni ovir
Haralda Flisa-Harija večina pozna kot snemalca na TVC, nekaj manj kot svetnika Mestne
občine Celje, njegove vectre pa ne pozna nihče.
V kovinsko modrega ople občasno sede le še njegov sin, sicer pa ga Hari skrbno pazi že tri leta, sa
vozilo še ni spreminjalo notranje in zunanje podobe. »Všeč so mi opU in ostal bom pri vozili},
ameriškega General Motorsa z nemškim navdihom. Prej sem vozil kadetta in astro, še nikoU pa nisem
izkusil prednosti ABS zavor. Slednje so me rešile, ko sva pozimi z novinarjem v snežnem meteži
hitela iz Laškega, saj sva morala pravočasno oddati kaseto,« pojasni nove izkušnje. Klimatske napravt'
ne uporablja prepogosto. Poleti raje odpre strešno okno oziroma si ob povprečno treh urah dnevno
avtomobilu privošči druge vrste osvežitve.	PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIČ
Košute se vračajo
v vasi Prelska v Vinski Gori ima Bernard Drev v ogradi
košute, jelene in drugo divjad. Aprila mu je nekdo poškodo-
val ogrado in odprl vrata. Takrat je iz ograde pobegnilo
nekaj košut.
Pobegle košute, nekatere celo z mladiči, so se sedaj začele
vračati k svojemu gospodarju in k dvema jelenoma. Jelena, ki
nista pobegnila, sta že zelo udomačena, saj spita kar na skednju
in sta tudi toliko pogumna, da pojesta jabolko iz gospodarjeve
roke.	LOJZE OJSTERŠEK
nasmeh,
prosim!^
Milka Selič iz Gorice pri
Slivnici je tokrat naša sode
lavka v rubriki s šalami.
Mušja
»Očka, danes sem videl štiri
muhe. Dve sta bili moškega,
dve pa ženskega spola.«
»Kako si pa ugotovil njihoi\
spol?«	I
»Dve sta se gledali v ogleda-
lo, dve pa sta zlezli v pivske
steklenico.«
Ogledalo
»Moral bom zamenjati ogle-
dalo.«
»Zakaj pa?«
»Premajhno je in vidim se U
do pasu.«
»Že dvakrat sem šel v mesto
brez hlač.« .
vttezibelegamesta
REPORTAŽA
33
Taščin stol hudo pika
Zvonko Čoh, oce Prešernovega nagrajenca, ima več tisoč kaktusov
v rastlinjakih Zvonka Čo-
ha, ki živi v Rogaški Slatini,
se počutiš, kot bi bil kje v
Mehiki. Njegova zbirka
kaktusov, ki jih je kar nekaj
tisoč, je izjemna. Med njimi
je približno 1500 različnih
vrst, pri čemer so najstarejši
stari približno pol stoletja.
Treba je povedati, da je tre-
nutno v središču pozornosti
predvsem sin lastnika števil-
nih kaktusov. Zvonko Čoh
mlajši je letošnji nagrajenec
Prešernovega sklada, ki je pre-
jel pred kratkim še Levstikovo
nagrado, v kinematografih pa
se je pojavil prvi slovenski
celovečerni risani film, ki ga
je ustvaril skupaj z Milanom
Eričem. Očeta in sina družita
tudi ljubezen do kaktusov.
Oče je začel zbirati kaktuse
v študentskih letih, ko si je
občasno namesto kosila pri-
voščil nov kaktus. Bili so težki
časi, spominja se, da so bili
takrat kaktusi redkejši, kot so
danes mamila. V začetku pet-
desetih let se je vrnil v Rogaš-
ko Slatino ter se zaposlil kot
učitelj glasbe. Ob domu v Ra-
tanski vasi je kmalu postavil
prvi rastlinjak, v katerem je
bilo sčasoma prostora le še za
kaktuse. Danes merijo največ-
ji v višino pribhžno tri metre
ter jih mora zato občasno ob-
žagati. Rastejo namreč s tak-
šno močjo, da bi lahko predrli
močno steklo rastlinjaka.
Čohov dom je danes v mest-
ni uhci, nekoč pa so imeli na
tem mestu po šest glav živine.
Tam, kjer je današnji Prešer-
nov in Levstikov nagrajenec s
sestrama pomagal pri spravilu
sena, se danes širi del tovarne
Kors in nov slatinski gasilski
dom. Veliko se je spremenilo
od takrat, tudi Čohovi kaktu-
si. Najstarejši in najlepši, z
imenom echino grusoni, ki
zraste v Mehiki meter in pol
visoko, je v pokrajini ob Sotli
dosegel približno polovico te
mere. Nemci mu pravijo taš-
čin stol: ko ga vidiš verjameš,
da bi kakšen jezni zet tašči
privoščil takšen sedež. Med
Čohovimi kaktusi je veliko
posebnosti in redkosti, zani-
mivih za dobre poznavalce.
S kaktusi ni malo dela. Pozi-
mi njegova rastlinjaka, pre-
polna kaktusov, mirujeta. S
pomočjo posebnega dimnika,
zgrajenega podolgem in počez
rastlinjaka, ju ogreva na 8 do
10 stopinj Celzija. Spomladi
je na vrsti presajanje, od apri-
la jih začenja tudi previdno
rositi ali zahvati, odvisno od
vremena. Letos jih zaradi
vlažnega vremena zaliva ma-
lo, med vročim poletjem vsak
teden. Jeseni z zalivanjem
konča, zemlja postane spet su-
ha. Včasih začne kaktus cvete-
ti, preden ga je okrepil z eno
samo kapljo vode. Kaktusi, ki
vsebujejo celo do 90 odstot-
kov vode, so zelo težke rastli-
ne.
Znanje? Izpopolnjeval se je
s pomočjo knjig, vsak mesec
skrbno prebira nemško stro-
kovno revijo o kaktejah. Ogle-
dal si je precej botaničnih vr-
tov v Nemčiji, Švici in Avstri-
ji, najbolj pa si želi v kneževi-
no Monako, kjer imajo naj-
lepšo zbirko. Pravi, da ima
vsak svoj kaktus rad na poseb-
ni način. Vsak ima drugačne
igle, vsak drugačne cvetove
vseh mogočih barv, v razhčnih
odtenkih. V petek, ko smo ga
obiskali, se je razveselil vijoli-
častih cvetov kaktusa napine.
Ko njegovi bodeči prijatelji
zacvetijo, jih fotografira.
Kaktusi in umetnost
Ko stopiš z asfalta Prvo-
majske ulice v Čohov rastli-
njak, je, kot da bi pristal na
drugi celini. V njem prevla-
dujejo kaktusi, ki običajno
krasijo Mehiko, Peru, Čile,
Argentino, Kubo ter tudi
Afriko. Pogled na Čohove
kaktuse, vseh mogočih oblik
in barv, je resnično nekaj
posebnega. Vsi so skrbno oz-
načeni z latinskimi imeni.
Sicer pa Zvonku Čohu pri
kaktusih veliko pomaga so-
proga Marija, pa tudi njuni
trije odrasli otroci se radi
odpravijo v rastlinjak. Tako
Sonja, Janeta in Zvonko, ki
ga kličejo Cic. Mladi umet-
nik ima v ljubljanskem ate-
ljeju po dva metra visoke
kaktuse, ki izvirajo iz Rogaš-
ke Slatine.
Zanimivo zbirko si občasno
ogledajo turisti, prišH so prav
tako dijaki vrtnarske šole. V
zadnjih letih je v rastlinjaku
toliko kaktusov, da se lahko v
njem giba le še človek vitke
postave. Čohova zbirka kaktu-
sov je tako med najbolj opaže-
nimi v Sloveniji. Slovenski
ljubitelji so povezani v druš-
tvo prijateljev kaktej, vendar
je za Zvonka Čoha Ljubljana
predaleč. Marija Čoh ima v
hiši tudi mogočne sobne rast-
line, stare več desetletij. Za-
konca imata posebno veselje z
vinogradom v Negonju, ki ga
obdelujeta skupaj z otroci.
Cic, Prešernov in Levstikov
nagrajenec, ponavadi škropi.
Sin, priznani likovni umet-
nik, je nasledil ljubezen do
umetnosti po starših. Oče je
vehk ljubitelj klasične glasbe,
še posebej Beethovnovih simfo-
nij. V dnevni sobi je zato klavir.
Zvonko Čoh starejši je bil več
kot štiri desetletja učitelj glasbe
v Rogaški Slatini. Najprej v niž-
ji gimnaziji, nato v osemletki
ter kasneje več kot dve desetletji
v glasbeni šoh, kjer je bil med
njenimi ustanovitelji. Učence
je učil igranja trobente ter kla-
virja in med njegovimi učenci
teorije je bila Mojca Pucelj.
Kaktusi in klasična glasba?
V obeh je nekaj posebnega,
lepega.
BRANE JERANKO
Med tisoči kaktusov, v mestu ob Sotli. V rastlinjakih
Zvonka Čoha je 1500 različnih vrst.
Avto v pravih rokah
Ob zaključku skakalne revije v Velenju so med vstopnicami izžrebali dobitnico
osebnega avtomobila Hyundai Atos, ki ga je Štefanija Pigac že odpeljala v Trbovlje.
»Kar otrpnila sem, ko je napovedovalka izgovorila številko vstopnice, ki sem jo držala v
rokah. Stala sem čisto blizu velenjskega župana. Brez besed sem odšla k hčerki v Podkraj pri
Velenju, kamor pogosto zahajam, tako da sem si že večkrat ogledala skoke. Sprva sploh
nisem dojela, da je vse to res. No, sedaj vozim devet let star jugo, ta atos pa je resnično
pravšnji zame ...,«je v torek opoldne pred hotelom Paka o svoji sreči vzhičeno pripovedovala
Štefanija s ključem novega avtomobila v rokah.	H. J., Foto: L. OJSTERSEK
Štefanija Pigac iz Trbovelj z osebnim avtomobilom Hyundai Atos.
34
FOTOREPORTAŽA
Vesoljska noč
v celjskem Golovcu je
bila v noči s petka na
soboto ena največjih rave
zabav, na katero so prišli
mladi iz vse Slovenije in
tudi iz tujine. Paše za oči
je bilo na pretek tudi za
tiste, ki sicer niso ljubite-
lji tovrstnih zabav. Reži-
ser Igor Šterk je zato na-
šel kar nekaj motivov za
snemanje prizorov za
enega od svojih prihod-
njih filmov. Dan potem je
bil za vse »vesoljce« zelo
naporen, zato so mnogi
šli počivat na celjski ba-
zen, nekateri, ki so bili še
polni »energije«, pa so ve-
soljsko noč plesa nadalje-
vali pod vročim soncem.
Foto: GREGOR KATIČ
NASVETI
kulturabn/anja
Svež veter v stanovanju
Eden od neštetih drugač-
nih pristopov, da izboljša-
mo svoje bivalno okolje, je
tudi ta, da spustimo feng
shui čez svoj domači prag.
To je bila zaključna misel iz
prejšnjega članka o tej
vzhodnjaški »tehniki biva-
nja«. Lahko rečete temu no-
va modna muha, lari fari,
vraževerje ali karkoli želi-
te, Galilei bi rekel: »...in
vendar se vrti!«
Evropski priseljenci, ki ži-
vijo v Hongkongu, z ironič-
nim nasmeškom opozarjajo
in svarijo pred feng shuijem
poslovneže, ki se mudijo v
njihovem »mega« mestu.
Feng shui je usidran v Hong-
kongu kot mogočen »zakon«.
Ali drugače, Hongkong je za-
kon. V njem sta skoncentrira-
na moč in denar bolj kot kjer-
koh na svetu. Vse najmočnej-
še svetovne banke imajo tu
svoje impozantne zgradbe, ki
so zgrajene po nasvetih feng
shui mojstrov in po točno
določenih merah. Pa recite,
da si ne bi želeh imeti v svo-
jem domu en čisto majhen
Hongkong(ček)!
Včasih smo v dvomih, ali
vsa ta vzhodnjaška zadeva
pri nas sploh deluje. Če ne
bomo poizkusili, ne bomo
vedeli. Delujejo razne spro-
stitvene tehnike, joga, tibe-
tanske vaje, karate, judo...
Torej je vredno spoznati tudi
vzhodnjaško »tehniko biva-
nja« oziroma geomatiko, kot
lahko tudi imenujemo to ve-
do. Feng shui je težko pri-
merljiv s katerokoli zahod-
njaško vedo, pa vseeno mu je
blizu geomatika in mnogi
odlični arhitekti so jo s pri-
dom uporabljali v svojih
stvaritvah. Feng shui je bolj
kompleksen in širok, saj se-
že tudi na izven razumske
nivoje oziroma duhovno,
notranjo plat človeka. Uči,
da je človek med nebom in
zemljo in zato nanj vplivata
tako nebo kot zemlja. Princi-
pi neba in zemlje so tvorci
vseh pojavov. Te koristi člo-
vek za dobro ali zlo. Kadar
živimo v harmoniji z našo
prvobitno naravo in dovoli-
mo, da principi neba in zem-
lje skupaj delujejo skozi nas,
postane naše okolje harmo-
nično in obdano z vitalno
energijo. Nasprotno pa se
zgodi, če izgubimo pravi ka-
rakter naše notranje narave
in stik z nebom in zemljo.
Takrat naše okolje zapade v
neskladje in mi z njim v trav-
me in konfuzijo. Ali druga-
če, obkroža nas slaba, uniče-
valna energija.
Sedaj pa še eno konkretno
priporočilo. Osvežimo naše
domove in vanje privabimo
novo, svežo energijo. To na-
pravimo s preprostim pos-
pravljanjem in čiščenjem.
Nič novega ni, da se vsako
leto lotimo pomladanskega
čiščenja (to obvladamo tudi
na zahodu). Če tega še niste
storili, storite to sedaj. S sta-
lišča feng shuia je to zelo
pomembna in prva poteza, da
ojačamo pretok energije.
Izrabljena in slaba energija se
nalaga v oddaljenih vogalih,
na odročnih policah in v gara-
žah, kjer vrsto let odlagamo
stvari in stara oblačila. Tam
zastaja, ker ne more ven zara-
di prenatrpanosti. Temeljito
počistite takšna mesta in za-
vrzite stvari, ki jih že dolgo
niste uporabili. Morda jih
lahko poklonite ali celo pro-
date. Naj vam ne bo žal. Ko se
boste znebili krame, se boste
bolje počutih. Morda se vam
bo zdelo (simbohčno), kot da
ste počistili po svoji glavi. To-
liko bolje. Tudi to moramo
kdaj napraviti. Ko boste kon-
čah s tem nadležnim opravi-
lom, bo v vašem stanovanju
zavel svež veter, vi pa ste s tem
napravili prvi korak k staro-
davni modrosti, ki pravi, da
nam veter in voda pomagata
pri kvaliteti našega bivanja.
MYR1AM in KS
psi, mačke in ostala druščina
Shujševdlna kura
Imeli smo prijaznega beagla po imenu
Mira. Psička je bila stara ravno nekaj več
kot sedem tednov, ko sem jo šel iskat k njeni
vzrediteljici. Še istega dne sem moral male-
ga, srčkanega, nerodnega mladiča vzeti s
seboj na znani vinski praznik, ker bi sicer
moral odpovedati že dolgo načrtovano sre-
čanje s prijatelji. Na noben način pa nisem
hotel ljubkega bitjeca, ki je že tako moralo
prestati slovo od svoje mater, pustiti samega.
Naredil sem prvo veliko napako. Mladiča
sem posadil na mizo in mu previdno pribhžal
nekaj koščkov svojega pečenega piščanca. Od
tiste ure dalje je bilo za štirinožno prijateljico
samoumevno, da je dobila svoj delež z mojega
krožnika, in sicer vsakič, ko sem jedel.
Seveda mi je bilo kot »strokovnjaku« jasno,
da je to popolnoma narobe. Toda bil sem
nemočen. Le kdo bi se lahko upiral takšni
pasji dami? Seveda pa debel pes ni ravno
dobro znamenje za veterinarja. Tudi če odmi-
slimo, da je takšno stanje vse kaj drugega kot
zdravo. Kritičnost položaja sem spoznal do-
končno šele takrat, ko me je kolegica, ki dela
v bližnji tovarni hrane za domače živali,
popolnoma resno vprašala, ali bi lahko našo
Miro fotografirala kot tipičen primer debelu-
šnosti. In čemu? Za svojo no-
vo brošuro o dieti! Bil sem
ogorčen. Nekaj se je moralo
zgoditi.
Sklenih smo, da bomo naše-
ga šdrinožca dali na shujševal-
no dieto. Omenjeno kolegico
smo zaradi njene nezaslišane
prošnje takoj obsodili, tako
da se nam je oddolžila z vzorč-
nimi paketi nove shujševalne
diete.
Naša psička je jedla, kar
smo ji sedaj dajali, le da z
velikim odporom. Nenehno
je prosjačila, v upanju, da bo
dobila svojo običajno slastno
in obilno porcijo. Mi pa se
nismo omehčali.
Teden je minil. Pes se nam
je zdel popolnoma nespreme-
njen. No prav, po enem sa-
mem tednu diete si ne more-
mo obetati preveč, smo pre-
mišljevali. Ko pa izguba teže
ni bila opazna niti po drugem
tednu, sva z ženo postala ne-
zaupljiva. Najprej drug do
drugega. Kajd drug drugega
sva obsojala, da psa skrivoma
hrani. Skorajda bi iz tega na-
stal resen zakonski prepir.
Počasi so nam poskusni za-
vitki z dietno hrano pošli. Za-
radi ljubega miru pri hiši sva
se nagibala k temu, da bi na
vse skupaj pozabila. Izgovori-
la sva se in se sprijaznila s tem,
da bova imela »močnega« bea-
gla.
Nekega dne naju je poklica-
la soseda, če bi lahko bila tako
dobra in bi odnesla najinega
psa, je prosila. Ta namreč leži
pri njej na skednju in smrči.
»Pri nas smo klali in vaš pes, ki
je bil ves čas tu, je pojedel
toliko odpadnih kosov mesa,
da očitno ne zmore več poti
domov,« je na kratko poko-
mentirala. Resnica je prišla na
dan. Sosed, izreden ljubitelj
živali, ki sam zaradi pomanj-
kanja časa ni mogel imeti psa,
je naredil luknjo v plot, tako
da ga je naša Mira lahko redno
obiskovala. Na začetku, ko je
dopoldne malical, je žival po-
vabil k sebi. Nato sta si oba
privoščila slanino. Zakaj shuj-
ševalna kura ni uspela, je bilo
na dlani. Kasneje pa smo ven-
darle imeli nekaj uspeha: so-
seda smo nadvse vljudno pri-
sili, da naj v prihodnje zmanj-
ša porcije...
bio
koledar
ždMIMMstline
Polaj
Polaj (Mentha pulegium
L.) spada v družino ustnatic.
Je večletna rastlina, ki ima v
zemlji tenko korenino. Iz
nje poganja več poleglih,
bolj ali manj vejnatih stebel,
dolgih do 30 cm. Ta so roba-
ta, puhasto dlakava in svet-
lozelena. Posamezni členki
so tako dolgi kot listi in na
vsakem kolencu sta po dva
nasprotna, kratko pecljata
jajčasta lista. Njihova listna
ploskev je prosojno pikča-
sta. Listi so goli in na koncu
lista so po trije pari zobcev.
Izza zgornjih listov poga-
njajo številni rdečkasto vijo-
ličasti cvetovi, ki so združe-
ni v navideznih socvetjih.
Polaj cveti od konca maja
do septembra. Raste po vlaž-
nih travnikih, ob bregovih jar-
kov, rek in potokov oziroma
povsod, kjer je vlažno do viši-
ne 500 m nad morjem. Poleti
nabiramo cvetoči zelišče brez
korenin in koreninic. Odreže-
mo nad tlemi in nabrano po-
sušimo v senci na prepihu.
Vsebuje eterično olje, čre-
slovine, mentol, njegove estre
z ocetno in valerijansko kisli-
no, karotinoide, oleinsko ki-
sHno, sluzi, smole, rudninske
soli itd. Če damo v usta pola-
jev list,dobimo najprej žgoč,
aromadčen okus in potem ob-
čutek hladu. Vse te snovi delu-
jejo kompleksno in polaj ko-
risd ljudsko zdravilstvo pri
jetrnih boleznih, težavah z
žolčnimi kamni, muljem v
žolčniku, potem spodbuja de-
lovanje želodca, pomirja kr-
če, lajša težave pri napenja-
nju, pomirja živčno napetost
in bolečine pri migreni ter
olajša izkašljevanje.
Iz polaj a kuhamo čaj, tako
da vzamemo 200 g posušene
rastline in jo poparimo z enim
litrom in pol vrele vode, takoj
pokrijemo in pustimo, da se
čaj popolnoma ohladi. Nato
precedimo in ta osvežilni čaj
pijemo večkrat na dan pred
jedjo.
Pripravimo si lahko čajno
mešanico iz enakih utežnih
delov polaja, boldovih hstov,
melise, regratovih korenin,
ognjiča, gloga, kilavca in šent-
janževih rož. Dve veliki žhci
mešanice poparimo s pol litra
vrele vode, pokrijemo in pu-
stimo stad tohko časa, da se
čaj ohladi. Nato precedimo in
čaj pijemo po eno do dve sko-
delici na dan pol ure pred
jedjo ah eno uro po jedi. To
lahko počnemo nekaj tednov,
predvsem pri zamaščenih je-
trih, bolezni nepravilne, preo-
bilne prehrane. S tako prehra-
no sprožimo motnje v presno-
vi v jetrnih celicah, kjer se
zaradi tega nalagajo maščob-
ne kapljice. Preobilica maščo-
be v jetrnih celicah je zname-
nje nezadostne presnove v po-
sameznih jetrnih celicah. Čaj
pospešuje delovanje jetrnih
celic.
Iz sveže rastline pridobiva-
mo z vodno destilacijo čisto
eterično olje, ki v manjših
količinah npr.: 5 do 10 kapljic
na kocko sladkorja, pomirja
krče v trebuhu in poživlja iz-
ločanje žolča. To eterično olje
uporabljamo tudi za dodatek
h kopelim. To izkoriščamo
pri veliki utrujenosti, pri
bronhialnemu katarju in za
izboljšanje splošnega počutja.
Seveda moramo biti pri upo-
rabi eteričnega olja previdni,
ker prevelike količine zauži-
tega olja povzročajo slabost,
omotico in krče v trebuhu.
Piše: BORIS JAGODIČ
36
GLASBA
Vedno nasmejana
Nastop Marte Zore v atriju celjske Majolke
v sredo, 30. junija, je v
okviru prireditev Poletje v
Celju, knežjem mestu, na-
stopila Marta Zore, v
spremstvu pianista, svojega
moža Mirana Juvana. S svo-
jim čudovitim glasom in do-
bro voljo je očarala prav vse
poslušalce.
Marta je ženska z veliko
energije in se rada smeji. Zani-
malo me je, kaj še počne poleg
tega, da poje in ustvarja nove
pesmi.
Kmalu bo minilo leto dni,
odkar se je rodil sad vajine
ljubezni. Vama mali Mihec
zelo nagaja?
Z Miranom imava doma
sredi sobe glasbeni studio in
najinega sinčka zelo privlači-
jo vse te naprave. Vedno
obrača gumbe in nikoli ni vse
tako kot bi moralo biti. Sicer
pa zelo rad pomaga tudi gla-
sovno, saj vedno prepeva
skupaj z nama. Ob glasni
glasbi pa se razživi in tudi
zapleše.
Kateri dogodek v tvojem
življenju je najbolj smešen
in nenavaden?
Ponavadi se smejim stva-
rem, katerim se drugi ne sme-
jijo. Tako je na primer v kinu,
ko vsi drugi zagrizeno gledajo
film, mene pa v smeh spravijo
že majhne stvari. Spominjam
se pripetljaja, ko smo nekaj
mesecev s skupino igrah na
ladji v Skandinaviji in ko sem
se lepo sprehajala po mestu,
mi je ladja pred nosom odpe-
ljala, bend pa mi je mahal
skozi okno.
Kakšni so tvoji glasbeni
načrti?
Načrtov in dela je ogromno.
Pripravljam kar nekaj zanimi-
vih stvari, kaj več pa ne bi
izdala, naj bo to preseneče-
nje. Nekaj stvari bo podob-
nih, kot ste jih videli dve ne-
delji nazaj v ZOOM-u. (Marta
je v oddaji pošteno preseneti-
la s svojim nastopom v preob-
leki čarovnice s pesmijo
Abrakadabra.)
Kakšen je bil odziv?
Eni so se odzvali pozitivno,
drugi pa negativno. Moja
znanka sploh ne govori več z
mano, poklicalo pa me je tudi
ogromno ljudi, ki so bili zado-
voljni z nastopom.
In kakšna oseba je Marta,
ko ni na odru?
Sem zelo komunikativna,
tako so me označili tudi moji
najbližji in se veliko smejim.
V prostem času pa rada ho-
dim po gostilnah in pijem pi-
vo, drugače pa veliko kolesa-
rim in hodim v hribe, zgodi
se pa tudi, da enostavno lena-
rim.
Kaj pa dopust, morje in
sonce?
Prihodnji teden gremo na
morje, načrtujemo pa tudi po-
hode v hribe. Ko bo Miha ma-
lo večji, pa tudi kakšna daljša
potovanja.
SABINA KRANJEC
Foto: GREGOR KATIČ
Tri glasbene novosti
v juniju in prve dni julija so se na sloven-
skem glasbenem področju pojavile tri zani-
mive novosti ansambla Slak, Kvinteta Dori
in Vitezov polk in valčkov.
Ansambel Slak letos praznuje 35 let igranja,
50 let igra harmoniko vodja Lojze Slak in 30 let
sodeluje z glasbeno založbo Helidon. Ansam-
bel Slak je posnel več kot 100 različnih nosilcev
zvoka in ima 40 zlatih, platinastih in diamant-
nih priznanj, kar je edinstven primer v državi.
Ob jubileju je ansambel izdal kaseto z naslo-
vom 2000, na njej pa je dvanajst skladb. Vse je
napisal Lojze Slak, tekste pa Branko Zupane
(Celjan, ki prvič sodeluje s Slakom, sicer poz-
nan po pesmi Jesen ihti), Janez Hvale in Fani
Požek. Večina aranžmajev je delo Milana Ferle-
ža.
Po petih letih igranja je prišel do lastne
kasete in CD tudi eden naših trenutno najpo-
pularnejših ansamblov. Kvintet Dori. Z odlični-
mi sodelavci Otom Pestnerjem, Raj kom Vavpe-
tičem, Daretom Heringom, Marjanom Peta-
nom, Ivanom Sivcem in drugimi je Kvintet Dori
v studiu Dinamic v Velenju posnel 14 skladb,
izdelek pa so založili in izdali pri založbi
Helidon. V veliko pomoč sta bila župnik Izidor
Pečovnik Dori in Stanko Zakelšek, direktor
gradbenega podjetja Hudournik.
Veliki trenutek pa so dočakali tudi Vitezi
polk in valčkov, ki so posneh dvanajst skladb v
studiu MIMIK Mira Khnca v Libojah ter jih
izdali na kaseti in CD pod naslovom V Slavinče-
vi kleti. Trinajsto skladbo so dodali Mladi
vitezi, njihovi sinovi in hčere. Na kaseti in CD
so skladbe članov ansambla, Lojzeta Slaka,
Franja Bergerja in A. Martina Slomška. Kaseto
in CD so Vitezi polk in valčkov izdali pri
založbi RTV Slovenija, katere direktor je Ivo
Umek. Vsi trije glasbeni izdelki so že v prodaji.
T.VRABL
Mlade frafle v oddafi
Po domače
Vodja vse bolj popularne skupine Mlade
frajle Marjan Hercog je z letošnjimi do-
sežki štirih mladih deklet več kot zadovo-
ljen.
Pri založbi Zlati zvoki so izdali kaseto.
Prvič so nastopili na festivalu Vurberk 99 in
osvojih 3. nagrado občinstva in bronastega
zmaja. Jože Galič, vodja televizijske oddaje
Po domače, jih je povabil na snemanje spota
za pesem Pismo, ki so jo dekleta zaigrala na
Vurberku. Snemali bodo v četrtek (danes)
na kmečkem turizmu pri Kostanjevici na
Krki.
V nedeljo, 11. julija popoldne, pa bodo
Mlade frajle igrale v gostišču v Marija Grad-
cu pri Laškem.	TV
Ekart
najboljši v
Števerjanu
Na 29. festivalu narod-
no zabavne glasbe v Šte-
verjanu je bil za najboljši
ansambel proglašen an-
sambel Ekart, ki bo pri-
hodnje leto praznoval 25-
letnico.
Občinstvo je izbralo dru-
gače, saj sta zmagali Vesna
in Vlasta s prijatelji, ki sta
bili zmagovalki občinstva
že na Vurberku. Najboljši
kvintet je postal ansambel
Mikola, ki se je za to prilož-
nost okrepil z nekaterimi
člani bivšega ansambla To-
plišek, najboljši trio je bil
ansambel Lipovšek iz Vele-
nja, najlepšo pesem o Šte-
verjanu so zapeH Bobri,
najboljši debitant pa je bil
ansambel Mladi Dolenci, ki
so bili prvi na Vurberku po
oceni strokovne žirije.
Mnogi te odločitve niso ra-
zumeli, saj so Mladi Do-
lenjci že nastopili v Štever-
janu in tako niso pravi de-
bitanti. Najboljše besedilo
je napisala Vera Šolinc na
glasbo Igorja Podpečana,
skladbo pa je izvedel an-
sambel Cvet iz Radeč. Za
najboljšo vokalno izvedbo
so bili nagrajeni Šaleški
fantje.
V revialnem delu zaključ-
nega dela programa, ki je
trajal tri dni, pa je nastopil
ansambel Štajerskih 7.
T.VRABL
Igor na samostojni poti
Igor je izvajalec, ki na slo-
venski glasbeni sceni do ne-
davnega še ni nastopil samo-
stojno, je pa stari znanec
glasbenih odrov. Že od vsega
začetka je kitarist in back
vokalist skupine California,
mnogi pa ga poznajo tudi iz
zasedbe Riko in Piloti.
Kot producent, avtor aranž-
majev, glasbe in besedil sode-
luje z večino slovenskih glas-
benikov. Za skupino Califor-
nia je napisal uspešnico Rad
letel bi. Nočna ptica. Moja pot
je polna ognja... Sodeloval je z
Alenko Godec, s skupino Pan-
da, trenutno pa sodeluje pri
nastajanju novega projekta
skupin Ritem planet, Califor-
nia, Dadi Daz in drugih. Vzpo-
redno s tem načrtuje tudi sa-
mostojno glasbeno kariero.
Njegov prvenec bo izšel sep-
tembra. Začel je že predstav-
ljati svoji prvi skladbi Pavla in
Zaljubljena.
Igorja in njegovo spremlje-
valno skupino, spremljah ga
bodo kolegi iz skupine Cali-
fornia - France Logar, Janez
Arzenšek in Uroš Semeja, bo-
mo lahko spoznali tudi na le-
tošnjem festivalu Melodije
morja in sonca. V okviru Nove
scene se bo 13. julija predsta-
vil z Rožmarinko, za katero je
besedilo napisal Zdene Vodo-
pivec.
SIMONA BRGLEZ
GLASBA
37
glasbeni ex-press
Po devetih letih se bosta v kratkem na britanske odre spet
vrnila PET SHOP BOYS. Neil Tennant in Chris Lowe bosta na
krajši turneji promovirala svoj nov LP izdelek, katerega sko-
rajšnji izid bo 19. julija najavila single plošča. To bo po leta
1996 objavljeni zbirki uspešnic prva izdaja tega v osemdesetih
zelo popularnega pop dance dueta.
Vodilni britanski break-beat
duo CHEMICAL BROTHERS
se je z najnovejšim albumom
»Surrender« zavihtel narav-
nost na prvo mesto angleške
lestvice najbolj prodajanih
LP-jev. To je po prelomnem
prvencu »Exit Planet Dust«
(1995), odhčnemu nadaljeva-
nju »Dig Your Own Hole«
(1997) in remix albumu
»Brothers Gonna Work It
Out«, s katerim sta se kemična
brata lani poklonila svojim
vzornikom, že njun četrti
skupni studijski LP izdelek.
Ed Simons in Tom Rovvlands
sta izid LP-ja »Surrender« več
kot uspešno najavila že konec
maja z izvrstnim videom, ki je
na trg pospremil single z udar-
no kreacijo »Hey Boy, Hey
Girl«.
9. avgusta bo minilo natan-
ko trideset let od zverinskega
pokola hollywoodskih zvezd-
nikov, med katerimi je bila
tudi Sharon Tate, žena slavne-
ga režiserja Romana Polan-
skega, ki ga je Charles Manson
izvršil na »ukaz«, posnet v pe-
smi »Helter Skeher«, ki so jo
legendarni Liverpulčani THE
BEATLES istega leta objavili
na znamenitem »Belem albu-
mu«. Obletnico bodo za lastno
promocijo ob majhni pomoči
prijateljev izkoristili nekdanji
člani kuhnih zasedb MC5 in
New Vork Dolls s foto seanso,
v kateri bodo pod vodstvom
znanega fotografa Geoffreya
Cordnera na kraju zločina po-
sneli rekonstrukcijo tega me-
dijsko še vedno najbolj izpo-
stavljenega masakra.
Pred nedavnim razpadla bri-
tanska zasedba SPIRITUALI-
ZED se bo v kratkem spet vrnila
na glasbeno prizorišče. Tokrat v
precej spremenjeni zasedbi, saj
je šef benda Jason Pierce izmed
starih članov k sodelovanju po-
vabil le saksofonista Raya Dic-
katya.
Kultni ameriški skladatelj
in multiistrumetalist FOETUS
je spet na delu. Kaj bo posto-
ril, bomo lahko kmalu shšali
na albumu »Flow«, še prej pa
bo mogoče slišati nekatere
stvaritve, ki jih je počel skupaj
z udarnimi Jon Spencer Blues
Explosion in Boss Hog.
Kretivni pop kameleon
DAVID BOWIE bo pod okri-
ljem založbe Virgin Records v
bližnji prihodnosti objavil
nov album. Ta bo za razliko
od leta 1997 izdanem moder-
nističnem drum&bass ekspe-
rimentu »Earthling« spet pre-
cej bolj »bovvieski«, po priča-
nju redkih izbrancev, ki so že
slišali nekaj novega materiala,
pa bo vokalno in aranžmajsko
spominjal na njegove zgodnje
stvaritve iz sedemdesetih.
Da ameriški policisti (vsaj
nekateri) zelo (pre)resno jem-
ljejo svoje delo, se je sredi
prejšnjega meseca lahko pre-
pričal tudi Huey iz vse popu-
larnejše hip-hop zasedbe FUN
LOVIN' CRIMINALS, ki sicer
le redko najde kakšno vzpod-
budno besedo za newyorške
varuhe reda in miru. Medtem
ko je po napornem koncertu s
prijatelji križaril po ulicah
rodnega mesta in z njimi delil
užitke smotke, polnjene s
pristno kolumbijsko travico,
ga je presenetil policist, ki za
nameček ni bil niti v službi.
Huey je noč, tako kot že ne-
kajkrat, preživel v zaporu, od
koder so ga po plačilu varšči-
ne že naslednje jutro spravili
njegovi odvetniki.
Novopečena švedska pop
zvezdnica MEJA se potem ko
je brez velikih težav zavzela
evropske lestvice, pripravlja
še na pohod na ono stran veli-
ke luže. Njen v Evropi že uspe-
li album »Seven Sisters« je
pravkar izšel tudi v ZDA, kjer
Mejo poznajo predvsem po
skladbi »Private Emotion«, ki
jo je letos posnela skupaj s
trenutno najbolj vročim lati-
no izvajalcem RICKVJEM
MARTINOM.
Potem ko se je za očetovstvo
odločil »poredni« Liam Gal-
lagher, pevec skupine OASIS -
njegova žena, igralka Patsy
Kensit, bo rodila oktobra - je
prejšnji teden veselo novico s
podobno vsebino obelodanil
tudi njegov starejši brat Noel,
sicer šef omenjene zasedbe in
tudi avtor večine njihovih us-
pešnic. Meg Matthews, dolgo-
letna Noelova spremljevalka
in žena, bo rodila januarja.
Rap-metal	križanci
BIOHAZARD so prejšnji te-
den z novim albumom »New
World Disorder« obeležili de-
seto obletnico prisotnosti na
svetovni glasbeni sceni. Kljub
številnim težavam, ki so člane
benda spremljale zadnje dve
leti (ločitve, smrti družinskih
članov, prekinitev pogodbe z
založbo Warner Bros.) je
brooklynska četverica po
mnenju kritikov in poznaval-
cev tovrstne godbe posnela
eno izmed svojih boljših stva-
ritev, ki se lahko mirne duše
postavi ob bok njihovi moj-
strovini »State Of The World
Adress« iz leta 1994.
Pred leti razvpiti, zdaj pa že
čisto udomačeni rapper SNOOP
DOOGV DOOG, bo del svoje-
ga velikanskega premoženja,
ki si ga je prislužil s tremi LP-
ji in nekaj filmskimi vlogami,
vložil v zabaviščni park
»Doggyland« na velikanskem
posestvu v zvezni državi Mis-
sissippi, kjer že nekaj časa živi
s svojo družino. Poleg gleda-
hšč, prog za skaterje, hipo-
droma in »malenkosti« za
otroke, bo na posestvu tudi
studio, kjer bo Snoop pod tak-
drko najboljšega hip-hop pro-
ducenta Dr. Drea posnel al-
bum »Snooperfly«.
METALLICA naj bi še pred
koncem leta objavila zvočne
zapise s koncerta, ki so ga
aprila odigrali skupaj s simfo-
ničnim orkestrom iz San
Francisca.
Ljubljanska Corona je zalo-
žila LP prvenec rovtarske za-
sedbe PRISLUHNIMO TIŠI-
NI. Borut Marolt, Boštjan Čuk,
Roman Košir, Tone Šemrl in
Marko Trček so album zapol-
nili z desetimi pretežno neško-
dljivimi rockovskimi tvorba-
mi, ki še najbolj spominjajo na
zgodnje Big Foot Mama, pri
katerih se fantje že nekaj časa
udinjajo kot predvozači.
STANE ŠPEGEL
Druga najpopularnejša ameriška boy-bend zasedba 'N SVNC -
prvi so Še vedno Backstreet Boys - bodo na podelitvi nagrad
Blockbuster Awards, ki se ima zgoditi prihodnji teden, zapeli
pesem »Sailing«. Na odru se bo Lanceu, Justinu, Chrisu, Joeyju
in JC-ju pridružil tudi Christopher Cross, avtor tega zimzelenč-
ka, ki ga malo starejši poznajo predvsem v izvedbi veterana
Roda Stevvarta.
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
časovni stroj
38
RADIO - TELEVIZIJA
Pester julij na
Radiu Cel je
Poletne počitnice so tu, a
na Radiu Celje kot da jih ni.
Dela je veliko, predvsem za-
to, ker Celje in okolica tudi
poleti živahno utripata. Mi-
nulo soboto smo se potepali s
celjskimi umetniki po celj-
skem mestnem jedru in
Mestnem parku, preverili
smo tudi ali rejverji na celj-
skem kopališču zares tako
zelo razgrajajo, kot so nam
to sporočili naši poslušalci
in ugotovili, da ni tako hudo.
Tudi v prihodnjih dneh nam
radijcem ne bo dolgčas. Vam,
spoštovani poslušalci in po-
slušalke, pa tudi ne, če nas
boste poslušali. V soboto do-
poldne se bomo oglašaU iz
celjskega mestnega jedra, kjer
bodo turistično zabavno prire-
ditev pripravih člani turistič-
nih društev celjske regije. Po
20. uri se bomo oglašali iz
prireditve Pivo in cvetje v Laš-
kem, po 23. uri pa iz Starega
gradu, kjer bo zaključna pred-
stava Sena kresne noči.
V nedeljo dopoldne vam bo-
mo postregli z zanimivim go-
stom. To bo Davorin Podpe-
čan, eden prvih DJ-ev na Celj-
skem, ki se ga srednja genera-
cija naših poslušalcev morda
spomni po vodenju glasbenih
oddaj na Radiu Celje. Bil je
tudi vodja tabornikov in šport-
ni delavec. Z njim se bo pogo-
varjal Primož Škerl.
Vabimo vas tudi k posluša-
nju še ene oddaje, ki bo na
sporedu Radia Celje vsako
nedeljo ob 22. uri, vodila pa
jo bom Nataša Gerkeš. Na-
menjena bo mladostnikom,
njihovim staršem, vzgojite-
ljem, pedagogom, vsem
skratka, ki jim ni vseeno, ka-
ko preživljajo prosti čas mla-
di. V oddaji boste vsak teden
lahko slišali, kdo vse so tisti,
ki se v Celju ukvarjajo s po-
močjo mladim, ki uživajo ne-
dovoljene droge. Starši bodo
dobili marsikateri koristen
nasvet ali odgovor na vpraša-
nje, kako se približati svojim
odraščajočim otrokom, da ne
bi zašli na kriva pota, pa
tudi, kako pomembno je ko-
ristno preživljanje prostega
časa mladih. Oddaja je nasta-
la na pobudo Lokalne akcij-
ske skupine za preprečeva-
nje rabe in zlorabe drog, ki
deluje v Celju pod okriljem
Zavoda za zdravstveno vars-
tvo. Prva gostja oddaje, ki bo
potekala pod naslovom Po-
govarjajmo se, bo Vida Voz-
lič Danilovič iz Centra za
preprečevanje in zdravljenje
odvisnih od nedovoljenih
drog v Zdravstvenem domu
Celje. Vodi tudi Projekt Vide,
gre za reintegracijo uporab-
nikov drog pod okriljem Cen-
tra za socialno delo.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Popotniki
Redke so besede, ki v sebi
nosijo toliko sugestivnega nabo-
ja kot so besede za štiri letne čase
in redke besede zahtevajo, da se
jim ljudje tako podredimo, vza-
memo v obzir, lwt te štin besede.
Poletje je zagotovo beseda,
ki človeku najprijetneje jemlje
sapo in mu vzbnrja domišljijo.
Dopusti, potovanja v kraje, ki
si jih v preostalem delu leta
niti ne prikličemo pred oči, še
zmeraj vsem ljubo sonce, mar-
sikatero izpolnjeno hrepene-
nje... Radijski »Stereotip« se
seli iz četrtkovega večernega
termina na p§tk0U(>Jesto zve-
čer, tudi odddj^^p^imje davek
poletju. Nič zatojMAl^ladu s
tem, kar je že z^raj zaj^ano,
je zadnji če^kfycr">>S'{if&jtip:ii^ ,
zagrizel	stereotip. dai
bi tudi0eljeln}^^^ tun^^^
ncLše^stii^ar'^povaSilt
ka \^i.ca. dosmrtnega prkd-
sednihg. Društva turističnih
vodnikcm Celja, kot si sam p
hecu pravi, in poddirektorja
Kompasa Celje. Pa še predsed-
nika neke zadeve v zvezi s .
turizmom je, ki pa seje trenut-
no ne spomnim. Odgovor na
vprašanje, kakšne so turistič-
ne razvojne možnosti Celja kot
mesta, je bil stvaren, nestre-
sen, kot kakšna jadranska ve-
černa bonaca. Malo sprehoda,
malo Celjskih grofov, malo
prostega ogleda Celja, kosilo v
Thrški mački. Lepa jesenska
pripoved za ljudi v pozni jese-
ni. Nak, Celje ni primemo za
bogvekakšen turizem.
Zanimivejši je bil tisti del
oddaje, ko so poklicali poslu-
šalci, da bi zaslužili pot s kata-
maranom v Benetke. Očitno
Slovenci precej potujemo, in če
bi sodili iz besed ene izmed
poslušalk, ki večkrat potuje na
Celjsko kočo, potem smo Celja-
ni in Slovenci fanatični popot-
niki. Pa ne fanatični v smislu
kot so bili nekoč Cortes, Her-
nandez, Vasco Da Gama, ki so
potovanje jemali povsem v
:HQsprotju s pojmom, ki sva ga
^ Idobrobit splošne omike, v
^gjfivsko-didaktičnp'''dikciji,
i^^^ila z g. Vidce^0o sva
'sj^^voril^ o potovalni kultu-
imtovencev. Go^^od Videč nas
jiš Umestil nektih na sredino
svetovne lestvice, na tisto me-
sto, kjer smo po BND, kjer smo
po številu električnih kilovatov
na glavo, po številu pojedene-
ga kaviarja na trebuh... Skrat-
ka. zgodovina nam je v tem
smislu dala veliko priložnost,
da štartamo v panogi potoval-
ne kulture nekje na sredini in
gremo nekam proti vrhu, kjer
so zdaj tisti, ki so prvi pričeli
razmišljati o pojmu potovalna
kultura (Angleži, Američani,
Francozi, Španci...), ker so
med prvimi potovali in so pri-
čeli z današnjega aspekta po-
vsem na dnu, da ne rečem, na
krvavem dnu. Nikakor se nji-
hovo obnašanje na tistih po-
teh, ki so jih pred približno
petsto leti naredili, ni skladalo
z osnovno ugotovitvijo, defini-
cijo, da se mora človek, ki
potuje, prilagoditi navadam
dežele, v katero prispe, da ne
teži spričo vsake malenkosti,
vsakega komarjevega pika in
mušjega drekca na kozarcu ali
kje drugje, da spoštuje navade
domačinov in predvsem, da ni
ošaben in aroganten, seveda
pa tudi ne povsem pokakan.
Torej, osnovni napotki za
na pot so bili v oddaji dani. če
pa se o njih še malce premisli,
že obstajajo prvi temelji bodo-
čega doktorata. In če se nama
z Borutom zaradi vročega po-
letnega sonca ne skisa, se po
novem čez poletje slišimo vsak
petek, ob šestih zvečer. Še tale
refleksija; Celje je letos resnič-
no prijetno zaživek). Prireditev
je ogromno, tudi obisk na njih
je baje soliden. Ne vem, če je
za turizem kaj boljšega kot
mesto, v katerem se prijetno
počutijo tisti, ki v njem žive.
MOHOR HUDEJ
BORUT KRAMER
celjski radijci od b do v
Sašo
Matelič
Med tonskimi tehniki Ra-
dia Celje je tudi Sašo Mate-
lič. Žalčan, ki že več let živi v
Celju, je svojo poklicno pot
tonskega tehnika pričel v
Ljubljani, na nacionalnem
radiu, nato pa se je vrnil na
Štajersko in se že pred kak-
šnim desetletjem zaposlil v
naši hiši.
Še posebej navdušen je Sašo
nad vsemi novostmi, ki jih
prinaša računalništvo. Inter-
net, računalniška tehnologija,
kako jo koristno uporabiti v
naših študijih, vse to ga zelo
zanima. Kadarkoli novinarjem
kaj ni jasno v zvezi z računal-
niki, že pocukamo za rokav
Saša in ga kličemo na pomoč.
Pa tudi med tonskimi tehniki
je, resnici na ljubo, z računal-
niki najbolj domač prav on.
Sicer pa je Sašo bolj kot o
tem, da bi bil radijski tonski
tehnik, sanjaril o tem, da bi
postal pilot. Zaradi zdravstve-
nih razlogov se poklicno s tem
ni mogel ukvarjati, vrsto let pa
je bil zelo aktiven v celjskem
aero klubu, a mu sedaj čas ne
dopušča več, da bi se veliko
ukvarjal z letalstvom. A kadar-
koli na Radiu Celje pripravimo
javljanja z letališča Leveč ali
ko smo obiskali letalsko floto
slovenske vojske na Brniku ali
ko smo leteli s helikopterjem
in se v program oglašah iz
zraka, je bil Sašo tisti, ki je
tonsko omogočil javljanja, po-
magal pa je tudi pri organiza-
ciji tovrstnih prenosov.
Sašo ima še eno skrito željo,
povezano z radiem. To je, da
bi se poizkusil tudi kot napo-
vedovalec. Doslej nekako ni
bilo prave priložnosti za to,
glede na nočni program pa se
nikoli ne ve.
V prostem času se Sašo uk-
varja z računalništvom, veliko
časa pa namenja tudi svoji
hčerki Alji in ženi Mileni. Dru-
žina Matelič rada potuje, tako
preživljajo poletne počitnice
pogosto na tujem, pa tudi med
letom se tu in tam odpravijo
kam.
Sašo je med tonskimi tehni-
ki na našem radiu znan po
tem, da je zelo natančen, tudi
dela na terenu se ne brani,
kakovostne pa so tudi njegove
montaže novinarskih prispev-
kov. Vsestranski Sašo je zato
zelo dragocen sodelavec.
NGL
9 Dopusti redčijo tudi voditeljske vrste na TVS. Tako se je v
osrednjem Dnevniku kot voditelj spet pojavil Tomaž Rane,
Novinar, ki je postal znan po tem, da so njegovim telefonskim
pogovorom prisluškovali policaji, je sit zamenjav in začasnil^
vskokov v osrednjo informativno oddajo. Upa, da se mu po
odhodu Draga Balažiča k TV Tedniku zdaj na Dnevniku
nasmiha stalno voditeljsko mesto. Policaji tudi!
9 Na dopust odhaja tudi voditelj oddaje Zoom Mario Galu-
nič. Po zadnji (predjesenski) oddaji je bil viden v znanr
ljubljanski diskoteki. S svojimi sodelavci je veselo proslavljal
zaključek nadvse uspešne sezone. Zlobni jeziki pa dodajajo,
da je s tem hotel dokazati, da on ni tisti znani TV voditelj, ki
zahaja v italijanske diskoteke za istospolno usmerjene ljubite-
lje glasbe.
% Številni gledalci, ki so zadnje čase pogrešah mlado in
simpatično voditeljico Mojco Mavec, so si oddahnili. Spet se je
pojavila na ekranih in sicer kot voditeljica Iger brez meja. Prav
priprave na ta velik in obsežen mednarodni projekt so botrovale
njeni nekajmesečni odsotnosti. Zato Mojca letos tudi ni vodila
izbora Slovenske popevke in ne zaradi tega, kot natolcujejo
nekateri, ker je morala na lanski popevki nositi tesno oprijeto
obleko, pod katero ni bilo nič.
9 Stojan Auer je neuničljiv. Nekdanji zvezdnik nacionalke in
kasneje prvi voditelj razvedrilnih oddaj na naši največji komer-
cialki, bo poskusil srečo še na TV 3. Prevzel bo vodenje
televizijske postaje, ki jo je nazadnje skušal oživiti Rajko
Djordjevič, lastnik Velenjske televizije. Auerju naj bi zahtevno
nalogo pomagal opraviti mož, ki ima tudi izkušnje z vodenjem
sveta RTV Slovenije, Rudi Šeligo. Od naveze - kulturnik Šeligo
in medijska zvezda v zatonu Auer - največ pričakujejo določeni
politični krogi, ki so zainteresirani za ohranitev TV 3 pri
življenju. A iz te moke ne bo kruha, saj kdor visoko leta nizko
pade, komentirajo najnovejšo Auerjevo vlogo bivši kolegi na
TVS in POP T V. Auer jeva stara slava pri gledalcih je menda že
zdavnaj na smetišču zgodovine.
^ Nekoč je visoko letal tudi Stane Grah, nekdanji »rdeči«
direktor TV Slovenija. A se je pobral in uspel mu je še en veliki
met. Po tem ko je oddaje svoje nove ljubljanske lokalne postaje
T V Pika razširil tudi na druge lokalne T V postaje, vidijo jih
lahko tudi gledalci Televizije Celje, je osvojil še internet. Kdor
zna, pač zna, pravijo Grahovi bivši podrejeni, ki so ostali na
TVS.
9 Bojazni, da bi nam lahko konkuriral, ni, je medijsko ofenzivo
svojega nekdanjega sošolca in novinarskega kolega Graha ko-
mentiral generMni direktor RTV-ja Janez Čadež, ki je zdaj
namesto njega tarča kritik nezadovoljnih politikov. In pri tem je
Čadežu nedvomno veliko težje. Prej ko nismo imeli demokraci-
je, so Grahu dirigirali politiki z enega mesta (še pomnite CK
ZKS?), Čadežu pa perejo glavo tako iz vladnih kot opozicijskih
strank, in to za vsako malenkost, ki jo zakuhajo njegovi
neposlušni novinarji v TV Dnevniku.
Mario Galunič
TY VODIC
39
40
TV VODIC
TY VODIC
41
42
TV VODIC
FILM - TELEVIZIJA
43
Generacija X
...ali drugače povedano ame-
riška zgodovina X ima pred-
vsem asociativno (in morda
marketinško) povezavo z dosje-
ji X, oziroma neobjavljenimi in
neprebranimi stranmi zgodo-
vinskih knjig države preko veli-
ke luže. Ker govori o nekaterih
pojavih v družbi, ki bi jih mar-
sikdo najraje spregledal - oziro-
ma ne bral o njih, razen v pos-
plošujočih senzacionalizmih.
Saj gre tako nekako pri Chrisu
Carterju, ali ne?
Sicer pa je to tokrat naslov
eseja, ki ga mora za domačo
nalogo napisati Danny (Ed-
ward Furlongj in v njem obde-
lati vpliv starejšega brata Dere-
ka (Mward Nortonj na lastno
strastno neonacistično misel-
nost. Derek je pač junak skin-
headov okoliša, ne le zaradi
svojih voditeljskih in diplomat-
skih lastnosti, temveč najbolj
zato, ker je zalotil dva črnca pri
ropanju avta in ju lastnoročno,
brez zadržkov, brutalno pobil.
Seveda je potem šel v zapor,
ampak legenda o njem je v
njegovi odsotnosti le še narasla,
kakor se to vselej zgodi. Sedaj
pa se Derek vrača domov in na
presenečenje vseh ne le, da je v
zaporu spremenil svoje mišlje-
nje, temveč tudi bratu ne name-
rava dovoliti, da bi odšel po
njegovi poti...
Najprej slabe točke filma.
Nekaj jih pač je. Ena od njih je
dokaj standardna zgodba, če-
prav obdelana na zelo moder-
ne snemalne načine. Najbolj
pa motijo prehitro, brez preve-
likega premisleka prikazane
spremembe v odločitvah glav-
nih junakov. Samo za primer-
javo: Danny je malo nazaj še
prepričani sovražnik vseh
»tujih« zvrsti človeštva, od ru-
meno do čmokožnih, da ne
govorimo o vseh vmes - pusti-
mo vzroke na strani - a ko mu
bratec lepo razloži svojo pre-
tresljivo zaporniško zgodbo, je
takoj sposoben spoznati in za-
pisati tople ter globoke misli v
stilu: Sovraštvo je breme, ki ga
je potrebno odložiti. (Tedaj
pač še ne ve, kam in kako bo
nekdo drug kmalu odložil svo-
je sovraštvo.) Redkokdo bi za-
devo zapopadel tako naglo in
tako zanesljivo - v resničnosti.
V filmu je pač lažje.
Dobre točke? Zelo avtentično
prikazana atmosfera neonaciz-
ma; prav tako dobro prikazana
figura ideologije, ki izkorišča
dvome in bes brezciljnosti po-
sameznika za lastne izkorišče-
valske namene. Furlong je svoje
jezne monologe obdelal z zag-
i^anostjo in znanjem - ni čudno,
da je bil za svojo »kljukastokriž-
no« vlogo nominiran za Oskar-
ja. Na splošno je Zlo v filmu
izredno prepričljivo, podano z
mišicami, ki pretijo, da bodo
skočile s platna in nihilistično
obračunale z vsakim drugače
mislečim. Lepo bi bilo, če bi
tudi Dobro učinkovalo na po-
doben način - pa ne. Saj res,
potem ne bi več bilo Dobro. In,
ja, estetika nasilja, o kateri se
zadnje čase tako mnogo govori
in katere je film ravno prav poln
- ki je izredno natančno tempi-
rana - učinkuje resnično pre-
tresljivo. V tem pogledu, oziro-
ma če se temu pogledu filma
prepustite, bo igral po vaših
čustvih kakor mojster pianist
po tipkah klavirja. In vas pripe-
ljal do nedvomne katarze. Kar
je namen, ali eden od namenov
filmografije nasplošno. Poleg te
čustvene šok - katarze pa tudi
racionalnost ni povsem zapo-
stavljena, torej...
Končen rezultat? Ne, Gene-
racija X Tonyja Kayea ni moj-
strovina, je pa film, ki že zaradi
vzbujanja vznemirjenih raz-
prav, da ne govorimo o drugih
vzrokih, gledljivo stopa vsaj ma-
lo nad povprečje - ali pa, glede
na poletno filmsko sušo, še ma-
lo bolj nad povprečje videnega.
PETER ZUPANC
Mq| najljubši marsovec
Film je medgalaktična ko-
medija, ki je našla izvor v
nekoč zelo popularni televi-
zijski seriji z enakim naslo-
vom. Ambiciozen novinar
Tim 0'Hara (Jeff Daniels) se
po naključju znajde v druž-
bi z marsovcem (Christop-
her Lloyd), katerega vesolj-
ska ladja se je pokvarila in
pristala sredi Timovega do-
ma.
Seveda Tim zasluti dobro
temo in možnost, da bi utegnil
dobiti Pulitzerjevo nagrado za
svoje novinarske dosežke. Za-
to začne marsovca voditi oko-
h kot svojega strica Martina,
saj je prevzel človeško podo-
bo, hkrati pa si je pripravil
tudi lasten načrt. Takoj posta-
ne jasno, da ne namerava raz-
kriti svoje identitete, saj ga
vedno znova'prelisiči. Kmalu
ga marsovec prepriča, da sku-
paj popravita vesoljsko ladjo,
s katero si srčno želel odpelja-
d se nazaj na Mars. Tako poča-
si postaneta prijatelja in sku-
paj premagata neverjetno
smešne situacije, ki so jih pov-
zročali tisti, ki so skušali mar-
sovca na vsak način ujeti in
raziskati.
Gre za temo, ki so jo v
studiu Walta Disneya mojstr-
sko spremenili v prekipevajo-
čo komedijo, polno neverjet-
nih akcij. Glavni igralci tega
filma so: Jeff Daniels (Tim
0'Haraj, ki je gledalce nasme-
jal v Škrlatni roži iz Kaira,
zares pa je postal znan z vlogo
v Ragtimeu, filmu Miloša For-
mana. Z Jimom Carreyem je
nastopil tudi v komediji Butec
in butec, pa tudi v Hitrosti,
Pleasantvillu in nekaterih dru-
gih.
Christopher Lloyd, ki igra
strica Martina, se je proslavil v
uspešnicah Nazaj v prihod-
nost, Addamsovi, Kdo je usta-
vil Rogerja Zajca, Zvezdne
steze in Let nad kukavičjim
gnezdom.
V filmu igrata tudi Eliza-
beth Hurley in Daryl Han-
nah, režiser pa je bil Donald
fttrie (Skrivnostna pizza.
Stare sablje, Richie Rich...).
NMS
vdruzbis kanaloma
Mrtva točica
Ameriški akcijski film Mr-
tva točka bo na sporedu v
nedeljo, 11. julija, ob 20. uri.
Režija: Bruce Seth Green,
igrajo: Linda Puri, Vaphet
Kotto, Terry Lester, Billy Dra-
go-
V vozilo Susan Andrews se
je zaletel hitro vozeči avto,
ki je po nesreči odpeljal.
Vendar se je Susan ta dogo-
dek veliko bolj dotaknil, kot
je bilo videti na začetku. Ko
je poročala o nesreči, je pre-
poznala voznika Eddieja
Reevesa, znanega po treh
umorih med ropanjem trgo-
vine. Susan se odloči za pri-
čanje na sodišču, saj je pre-
pričana, da ga bo spravila za
zapahe...
Odiclop:
Meteorolog 2
V torek, 13. julija, bo ob
20. uri ponovno na sporedu
dokumentarna oddaja Od-
klop.
Že ob prvih nepredvidlji-
vih dogodkih, ki so vključe-
vali tudi oskrbo ponesrečen-
ca, je Boruta minil ves cini-
zem do dela meteorologov.
Zaradi odsotnosti Nejca in
Janka je prisiljen opraviti tu-
di nočno depešo in sporočiti
podatke na HMZ. Medtem se
vrneta meteorologa, ki sta
presenečena nad Borutovo
sposobnostjo in iznajdlji-
vostjo. Da pa nesreča nikoli
ne počiva, okusijo še en-
krat...
Ugrabljeni tecnobi
Ameriška komedija z na-
slovom Ugrabljeni tečnobi
bo na sporedu v torek, 13.
julija, ob 21. uri. Režija:
Ted Demme, igrajo: Denis
Leary, Judy Daviš, Kevin
Spacey.
Praznično vzdušje predbožič-
nega večera se ne dotakne vlo-
milca Gusa, ki ga izda alarm.
Ubogi Gus mora ostati v družbi
zakoncev, Caroline in Lloyda
Chasseur. Večer, ki bi moral biti
prijeten, se spremeni v pravo
katastrofo med sorodstvom...
Angeli na igrišču
Sredina filmska uspešni-
ca Angeli na igrišču, ki bo
na sporedu v sredo, 14. juli-
ja, ob 20. uri, je komedija.
Režija: VVilliam Dear, igra-
jo: Danny Glover, Tony Dan-
za, Matthew McConaug-
hey.
Ko razvezani oče lahkomi-
selno obljubi svojemu sinu
Rogerju, da se ob zmagi base-
ballskega kluba Kalifornijski
angeli vrne domov, osemletni
deček moli, da bi se zgodil
čudež in poraženi ekipi prine-
sel zmago. Na njegovo gorečo
molitev in prošnjo se skupina
angelov resnično odzove.
Humoristična serija Sam svoj mojster je na sporedu od ponedeljka do petka ob 19. uri.
kino
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 8. do 14. 7. ob 18.
in 20. znanstveno fantastična
komedija Moj najljubši mar-
sovec.
Mali Union: od 8. do 14. 7.
ob 20.30 drama Generacija
Poletni kino (v Prothasije-
vem dvorcu - vhod nasproti
Likovnega salona - v prime-
ru slabega vremena bo pred-
stava v kinu Union): od 8. do
11. 7. ob 22. znanstveno fanta-
sdčna komedija Moj najljub-
ši marsovec, od 12. do 14. 7.
ob 22. komična drama Življe-
nje je lepo.
Žalec: 10. 7. ob 21. ter 11. 7.
ob 20. triler Pravda za vsako
ceno. (Od 1. 7. do 31. 8. 1999
bodo kinopredstave v kinu
Žalec samo v soboto ob 21. in
nedeljo ob 20. uri).
Gremo V kino!
v nadaljevanki Miza za pet in v filmu Krik je zaslovela Neve
Campbell. Pravilno so odgovorili tudi: Simon Brezovnik,
Florjan 41, 3342 Gornji Grad, Gregor Jager, Tratna 27, 3231
Grobelno in Petra Invenčnik, Dramlje 50, 3222 Dramlje.
Prejeli bodo vstopnico za ogled filma.
O Ehzabeth Hurley, igralki v filmu Moj najljubši marsovec,
so pisah pred časom v zvezi s stranpotmi njenega partnerja,
znanega angleškega igralca. Katerega?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 12. julija. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma Celjskih kinematografov.
44
ZA AVTOMOBILISTE
Opel razvil aktivne
vzglavnike
Jeseni bo nemški Opel v
vectrah in omegah, za do-
plačilo pa tudi v drugih op-
lih, ponudil posebne vzglav-
nike, ki ščitijo pred poškod-
bami udarcev v zadek avto-
mobila.
Kot ugotavljajo v Oplu, se je
število teh poškodb v zadnjih
30 letih podvojilo; v Nemčiji
so tako izračunali, da zdrav-
ljenje teh poškodb doslej stalo
vsaj dve milijardi mark in v
vsej EU nekako 20 milijard
mark. Novi oziroma aktivni
vzglavniki so vgrajeni v zgor-
nji del obeh prednjih sedežev,
aktivirajo pa se v trenutku
udarca v zadek avtomobila.
Vzglavnik se v tem primeru
najprej pomakne navzgor in
naprej, s tem pa se bistveno
zmanjša razdalja med glavo
oziroma vratom in vzglavni-
kom. Znano je, da glava pri
udarcu v zadek avtomobila
sunkovito zaniha, to pa pov-
zroči poškodbe vratu oziroma
vretenc. Aktivni vzglavniki ta-
ko ves čas spremljajo nihanje
glave, saj se pomaknejo do 20
milimetrov navzgor in več kot
60 milimetrov naprej.
Pri razvoju je pomagalo pod-
jetje Lear, pri čemer so ugoto-
vili, da do tovrstnih udarcev in
poškodb prihaja pri razmero-
ma majhnih hitrostih (od 10 do
nekako 25 km/h). Da pa bi ti
aktivni vzglavniki opravili svo-
jo nalogo, morajo biti tudi us-
trezno nameščeni. Tako mora
biti zgornji rob v enaki višini
kot je najvišja točka glave ali še
nekaj više. Na sliki: ilustracija
delovanja aktivnega Oplovega
vzglavnika.
Avgusta pri nas
prenovljeni mercedes E
z mercedesom E, ki ga
Mercedes Benz izdeluje že
četrto leto, so lahko nedvom-
no zadovoljni.
Doslej so namreč naredili
več kot milijon avtomobilov,
ki so naprodaj tako v limuzin-
ski kot tudi karavanski izve-
denki (z oznako T), kar pome-
ni, da je avtomobil uspešen -
upoštevaje cenovni razred.
Konec avgusta pa bo tudi na
slovenske ceste zapeljala pre-
novljena različica tega vozila
višjega srednjega razreda, pri
čemer tovarna trdi, da so
opravili kar 1800 sprememb.
Najbolj očitne, čeprav ne prav
izrazite, so spremembe zuna-
njosti. Tako so po novem od-
bijači bolj sestavni del karose-
rije, pokrov motorja je spuš-
čen za 20 milimetrov, prav
tako tudi prednja blatnika,
nižji (za 15 milimetrov) so
tudi žarometi. Maska je na
novo oblikovana, prav tako
drugačne so zadnje luči oziro-
ma stekla, nekaj malenkostih
sprememb te vrste pa je doži-
vel tudi zadek T modela. Tudi
notranjost je drugačna: serij-
sko imajo sedaj vse izvedenke
večnamenski volan, stereo ra-
dijski sprejemnik, dve stran-
ski ali okenski zračni varnost-
ni blazini ipd.
Tisto, kar je še toliko bolj
pomembno, pa sta ob vseh
bencinskih motorjih še dva
nova turbodizla z oznako
CDI. Prvi je E 270 CDI, ki
zmore 125 kW/150 KM v pe-
tih valjih. Tovarna trdi, da je
povprečna poraba goriva pri
tem avtomobilu samo 6,9 li-
tra na prevoženih sto kilome-
trov. Nekaj zmogljivejši pa
tudi pri porabi zahtevnejši je
E 320 CDI. To je šestvaljnik z
močjo 145 kW/197 KM, ka-
terega tovarniška poraba naj
bi bila vsega 7,9 litra na 100
kilometrov. V ponudbi so se-
veda še vsi dosedanji bencin-
ski štiri, šest in osemvaljnik
(E430), poleg tega pa je tovar-
na razvila tudi novi ročni
šeststopenjski menjalnik. Se-
veda ostaja naprodaj tudi iz-
vedenka s stalnim štirikole-
snim pogonom 4matic, tako
da tovarna ponuja vsega sku-
paj deset motornih izvedenk
z močjo do najmanj 115 do
največ 354 KM. Kako bo s
cenami, pa ta hip tako ali
tako nima smisla pisati. Na
sliki: mercedes E.
Piaggio
pripravijo
albatrosa
že dolgo časa poskušajo
izdelati električni avtomo-
bil ali vsaj kombinirano vo-
zilo (z običajnim bencin-
skim ali dizelskim in zra-
ven z električnim motor-
jem), vendar prav množič-
ne izdelave oziroma pov-
praševanja po teh vozilih
za sedaj Še ni. Pač pa vse
kaže, da se utegne Evropa v
prihodnje navdušiti nad to-
vrstnim kolesom.
Tako bo italijanski Piaggio
kmalu predstavil kolo, ki je v
bistvu kombinacija običajne-
ga kolesa in mopeda. Zani-
miv je predvideni pogon: na
prednjem kolesu je vgrajen
elektromotor, zadaj pa aku-
mulator oziroma baterija, ki
zmore shraniti energije za ne-
kako 30 kilometrov poti. Se-
veda ima albatros, kot se vo-
zilce ali kolo imenuje, tudi
pogon na pedala, s katerimi si
je mogoče podaljšati pot in
prihraniti energijo. Albatros
je izdelan iz aluminija in pla-
stike, zato je dokaj l^ek, kar
pomeni, da je tudi poraba
energije (neupoštevaje vozni-
kovo težo) nekaj manjša. Po
vsej verjetnosti naj bi alba-
tros stal nekako 250 tisoč
tolarjev in verjeti je, da se mu
napovedujejo ug<^ni časi.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Mazda premacy med kompaktneži
Japonska Mazda je ena iz-
jned tistih tovarn iz dežele
vzhajajočega sonca, ki v zad-
njem času kljub splošni kri-
zi dela in posluje dokaj do-
bro. Morda utegne v prihod-
nje še nekaj bolje, saj bo
predvidoma septembra na
trg pripeljala nova mazda po
imenu premacy.
To je enoprostorsko vozilo,
sicer narejeno na osnovi dokaj
velike mazde 626 karavan
(vvagon), vendar z zunanjimi
dimenzijami manjše mazde
323 (zato tudi dolžina 429
centimetrov). To pomeni, da
se bo Mazda s premacyjem
vsaj na evropskih trgih pojavi-
la v razredu manjših, tako
imenovanih kompaktnih eno-
prostorcev, torej tam, kjer gre
dokaj dobro renaultu scenicu,
fiatu multipli, tudi oplu zafiri
in morda še nakaterim avto-
mobilom.
Osnovna ideja kompaktnih
enoprostorskih vozil je, da naj
bi bili navzven dokaj skrom-
nih dimenzij, znotraj pa pro-
storni. Glede slednjega ponuja
premacy v najboljšem prime-
ru pet sedežev, pri čemer pa
drži, da je mogoče z notranjo
kombinacijo sedežne razpore-
ditve uporabiti avto za marsi-
kaj. Tako je mogoče naslonja-
lo prednjega sopotnikovega
sedeža zložiti, poleg tega pa je
mogoče vse tri sedeže v zadnji
(drugi) vrsti odstraniti, pri če-
mer tehta sedež vsega 12 kilo-
gramov. Vse izvedenke pre-
macyja so dokaj dobro oprem-
ljene (protiblokirni zavorni si-
stem ABS, pa elektronika za
uravnavanje zavorne sile EBP,
štiri zračne varnostne blazine
ipd.). Pri motorjih zadreg ni:
dva bencinska z enako gibno
prostornino (1,8 litra) in znani
turbodizelski motor DITD, ki
pa, tako pravijo pri MMS, ki
zastopa Mazdo pri nas, verjet-
no na slovenskem trgu ne bo
imel veliko kupcev.
Prvi bencinski motor tako
ponuja 100 KM pri 5500 vrtlja-
jih v minuti, drugi 114 KM pri
6000 vrtljajih v minuti. Najviš-
ja hitrost premacyja s prvim
motorjem je 175, drugega pa
180 km/h. Avto je vedno
opremljen z ročnim petsto-
penjskim menjalnikom, o av-
tomatiki za sedaj ni govora.
Kot že zapisano, premacy naj
bi k nam pripeljal jeseni oziro-
ma septembra, tedaj pa bodg
seveda znane tudi cene. Po
vsej verjetnosti naj bi najce-
nejša izvedenka stala nekako
3,2 milijona tolarjev.
Na sliki: mazda premacy.
Lorinserjeva predelava mercedesa S
Mercedes S v novi podobi in z novo tehniko je že sedaj, tako rekoč na začetku svoje
prodaje, uspešen avtomobil.
Nemška avtomobilska tovarna je v vozilo, ki je krajše in ožje od predhodnika, vgradila vrsto
pomembnih in zanimivih tehničnih novosti, ki se počasi selijo v nižje razrede. Hkrati pa je S
dobrodošel avtomobil tudi pri t.i. tunerjih, torej tistih, ki avtomobile dodatno opremijo in
dopolnijo motor ipd. Med najbolj znanimi tovrstnimi tunerji je denimo nemški Lorinser. V
Jijihovi delavnici je postal S res atraktiven. Avto je dobil zadnji spojler, pa tudi prednjega, velika,
kar 18-palčna platišča s pnevmatikami 275/40 -18 (zadaj), lotili pa so se tudi motorja. Tako so
povečali moč 3,2-litrskega agregata, ki ima po novem 279 KM (prej 224); zanimivo je, da so
predelali tudi osemvaljnik z gibno prostornino 4,3 litra, ki zmore 360 KM. Če ima kdo dovolj
denarja, mu pri Lorinserju za tako dodelani mercedes S ponudijo tudi zmogljivejši izpušni
sistem, kar prinese dodatnih 7 KM.
Mercedes S by Lorinser.
Davek povzroča zmedo
Po sprejetju posebnega davka na motorna
vozila, ki upošteva vrednost avtomobila, je
očitno, da bodo prodajalci avtomobilov po-
trebovali vsaj še nekaj časa, da bodo obliko-
vali točne maloprodajne cene vozil. Na splo-
šno drži, da se bodo avtomobili podražili,
nekateri verjetno tudi pocenili.
Lestvica posebnega davka, ki ni osnova za
določitev DDV, ima devet različnih razredov in
prav to je eden izmed razlogov za težave pri
določanju cen. Po drugi strani uvozniki avtomo-
bilov pravijo, da so nekatera določila zakona
nejasna. Kaj se bo zgodilo? Verjetno je res, da v
juliju posel z novimi avtomobili ne bo nič poseb-
nega in bo bistveno slabši od tistega v juniju.
Prodajalci avtomobilov tudi razhčno gledajo tako
na DDV kot na omenjeni posebni davek, saj so
nekateri prepričani, da gre na roke t.i. majhnim
uvoznikom avtomobilov, drugi pa, da ustreza
velikim, kot so denimo Revoz, pa Porsche Slove-
nija ipd. Zdi se tudi, da se bodo nekoliko podraži-
li predvsem osnovni modeU, medtem ko se cene
dražjih ne bodo spremenile. Sicer pa bo vsaj čez
štirinajst dni tako ali tako vse jasno.
Ford focus iz Rusije
Rusija, problematična država zaradi povsem kaotičnih razmer, se počasi in obotavljivo vrača
na avtomobilsko sceno. Tako je Ford podpisal pogodbo o izdelavi forda focusa v tovarni Russki
Diesel; nove proizvodne obrate naj bi začeli graditi že letos, proizvodnja omenjenega avtomobila
pa naj bi po sedanjih napovedih stekla leta 2001. Tovarna bo stala v mestu Vsevolosk v bližini St.
Petersburga. V prvi fazi bo Ford v projekt vložil 150 milijonov dolarjev, pri čemer računa, da bo v
letu dni izdelal do 25 tisoč focusov, medtem ko naj bi bila končna zmogljivost 100 tisoč vozil.
Ford focus.
46
ZA MOTOCILKISTE
Aprilia ETX125
Avto Triglav je pripeljal na
trg nov malokubaturni en-
duro, namenjen vsem začet-
nikom in šestnajstletnikom.
Aprilia ETX z vodno hlaje-
nim 125-kubičnim dvotaktni-
kom je narejena v slogu veli-
kih tekmovalnih endur. Ozek
sedež, dolgohodno vzmetenje
(hod vzmed 267/290 mm) s
sprednjo USD vihco in jekle-
no nihaj ko z enojno nastavlji-
vo vzmetjo, preprosta in ro-
bustna plastika, 12-litrski re-
zervoar, kolutne zavore (250/
220 mm), nosilec prtljage,
preprosta kontrolna plošča.
terensko profilirane pnevma-
tike in cevni jeklen okvir bodo
zadovoljili začetnike in ljubi-
telje terenske vožnje. Dvo-
taktnik brez električnega za-
ganjača je prilagojen novim
evropskim predpisom o izpu-
šnih plinih in ima v izpuhu
vgrajen katalizator. Podobno
je z močjo (12 KM), saj izpit-
na zakonodaja dovoljuje šest-
najstletnikom upravljanje
motocikla z močjo največ 15
KM. Mali-veUki enduro zmo-
re največjo hitrost 100 km/h.
Naprodaj je za 681 tolarskih
tisočakov.	T. J.
Moto guzzi jackal
Italijanski izdelovalec
motociklov s skoraj osemde-
setletno zgodovino je na trg
poslal cenejšo različico zna-
nega čoperja California 1100
EV. Čoper Jackal se je cenov-
no močno približal japon-
skim konkurentom.
Italijanom je uspelo obuditi
slog motociklov, ki so kralje-
vali na cestah tik po 11. svetov-
ni vojni in se ga danes opri-
jemlje vzdevek »retro bike«.
Jackalove (izg.džakalove)
vozne karakteristike so razen
manjše teže (z 251 na 246 kg)
enake kot pri čoper ju CaUfor-
nia EV ah special ( zračno-
oljno hlajeni dvovaljnik, 1064
ccm, 74 Km pri 6.400 v/min,
200 km/h). Na jackalu je
spredaj namesto dveh kolutov
zavornega sistema le en kolut,
namesto aluminijastih kole-
snih obročev so jekleni, od-
stranjeni so kromirani okra-
ski na ah okoli dvovaljnika, ni
velikih počivališč za stopala
ampak klasične stopalke,
vzmetenje ni nastavljivo, od-
stranjen je merilnik vrtljajev
in na voljo so samo motocikli
črne, sive ali rdeče barve. Kr-
milo je nižje in širše. Tovarna
je za motocikel, ki stane
1.519.000 tolarjev, naredila
več kot 40 kosov dodatne
opreme.	T.J.
Aerox 50
Vamahin skuter Aerox 50 je po dveh letih dočakal prvo
pomlajevalno kuro. Aerox spada v skupino šport skuterjev
druge generacije, ki se v Sloveniji najbolje prodajajo.
Novi aerox se oblikovno in barvno zgleduje po večjih moto-
ciklih Vamaha R-G in R-1. V sklop najpomembnejših sprememb
sodijo nižji enojni sedež, nova ročaja za sopotnika, zatemnjena
stekla smernikov, nova okrogla merilnika in tehnično izboljšan
vodno hlajeni dvotaktnik z večjo močjo (sedaj 5,8 KM), ki je
opremljen z novim resonančnim izpuhom tipa stage II. Zavorni
sistem je progresivnejši. Koluta spredaj in zadaj (v premeru 190
mm) sta nespremenjena. Skuter na 13-colskih kolesih je vzmeten
z 32-milimetrsko vihco Paioh in z enojno vzmetjo zadaj. V
dodatni opremi je nastavljiva vzmet zadaj, boljše zavorne
obloge, stransko stojalo, okrasni pokrov variatorja, aluminijasti
deh zunanjosti in večbarvne preobleke sedeža.	T.J.
Za zagrizene čoperiste
Podjetje Aures ponuja več
kot 600 delov dodatne opre-
me za čoperiste izdelovalca
De Pretto Moto.
V Sloveniji je mnogo ljubi-
teljev kromiranih motoci-
klov, kar kažejo tudi prodajni
rezultati. Vsak tretji nov mo-
tocikel je čoper, custom ali
cruiser. Mnogo njihovih last-
nikov se ne zadovolji s tovar-
niško obliko in nadgrajuje
svojega ljubljenčka željam in
denarnici primerno. De Pret-
to Moto je med največjimi
izdelovalci dodatne opreme v
Evropi in zadovoljuje naj-
strožje nemške standarde
TUV. Njihova posebnost so
paketni sistemi dodatne
opreme, prilagojeni posa-
meznim tipom motocilov. Na
sliki je Kawasaki VN 800, ki
razen okvirja in dvovaljnika
nima dosti skupnega s tovar-
niškim motociklom. Za
skromnejše po žepu pa pod-
jetje Aures ponuja cenovno
dostopnejšo univerzalno os-
novno opremo (vetrni ščitni-
ki, usnjene torbe in futrole,
usnjeni ščitniki rezervoarja,
cevni ščitniki pogonskega
agregata).	T.J.
Še vedno navzgor
Prodaja motociklov v Sloveniji še naprej
raste. Do 31. maja je bilo prvič registriranih
1327 novih motociklov, kar je 30,6 odstotka
več kot lani v istem obdobju.
Navkljub črnim napovedim nekaterih
uvoznikov, prihodu novega davčnega siste-
ma in navidezni gneči ponudnikov (letos
šest novih motociklističnih znamk) so sko-
raj vsi uvozniki prodali več motociklov.
Med »izgubaši« so BMW z 51 registriranimi
motocikli (lani 73), KTM z 22 (lani 26) in
Harley Davidson s 14 motocikli (lani 18).
Bolj zadovoljni so pri Apriliji (iz 4 na 77
novo registriranih motociklov) in Husqvar-
ni (iz 9 na 29). Štirje veliki (Vamaha,
Honda, Kawasaki in Suzuki) pa še naprej
kraljujejo na vrhu, a razmik med dolgoletno
vodilno Vamaho (letos 375 reg.mot.) in
približajočo Hondo (290) je vse bolj tesen.
Korejska novinca Daelim in Kymco sta uspe-
šno zakorakala na slovenski trg. Prvemu je
do 31. maja uspelo prodati 46, drugemu pa
19 malokubaturnih motociklov in maksi
skuterjev.	T.J.
v MODNEM VRTINCU
47
f * i-
Vroče, vroče...« vroče hlačke!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Uf, začelo se je! Če ste se
tudi vi pridružili tej ugoto-
vitvi, povezani s poletno
soparo, pripeko in tistimi
vremenskimi stanji, ki kli-
čejo po hladni senci in ko-
zarcu osvežilne pijače, po-
tem veste, da je zelo modro
najprej poskrbeti tudi za
primerno obleko. Če jo je
čim manj, je še najbolje,
kajne?
No, ko postavimo v vrsto
najbolj miniaturne poletne cu-
njice, ki so za nameček še
super modne, bi le namenoma
lahko spregledali - vroče hlač-
ke.
»Šorc« so jih njegadni ime-
novali, veljale pa so v šestde-
setih letih za hudo pregrešno
oblačilce. Kljub temu, da so
se najbolj glasno zgražajoči
»moralni neoporečneži in
neoporečnice« na skrivaj z
veseljem (saj žena ne vidi...)
ali pa zavistno (ko bi jih le jaz
lahko oblekla) ozirali za mič-
no mladenko v vročih hlač-
kah.
Počitniška
depresija
Danes imamo seveda do
atraktivno razkrivajoče mode
drugačen odnos, čeprav za ti-
sto o zavisti vendarle ne bi
dala roke v ogenj... Še vedno
pa velja, da lahko vroče hlačke
navlečejo nase le dekleta in
dame s čednimi ritkami in le-
pimi nogami brez celulitnih
blazinic. Vendar, nikar tako
strogo! Počitniški čas je do
tovrstnih pravil in vodil ven-
darle nekoliko bolj velikodu-
šen.
Namreč, ob morju, na
sprehodu do plaže in nazaj
ali ob posedanju pred počit-
niško prikolico vas zdravo
razmišljajoči človek res ne
bo pisano gledal v takšni opravi. Tudi če
nimate postave kot Claudia Schiffer, ker vam
najnovejši »čudežni« preparat za topljenje
maščobnih blazinic ni deloval prav nič ču-
dežno. Pravzaprav je bila od vsega skupaj
»čudežna« le cena...
Ja, pred dnevi sem slišala krasen nasvet za
vse nesrečnice, ki se pred odhodom na počitni-
ce nikakor ne morejo poistovetiti z sanjskimi
obrazi in zagorehmi telesi v mičnih bikinkah iz
modnega časopisja. Takole pravi: »Če si ne
želite nakopati na vrat počitniške depresije,
nikar ne berite tisočerih lepotnih nasvetov po
časopisih. Z njimi se namreč lahko vsaka žen-
ska počuti grda!«
Bistro, kajne? No, pa se za hipec še pomudi-
mo pri osnovni modni temi - vročih hlačkah.
Letos je modnih kar nekaj osnovnih linij:
na boke spuščen kroj spominja na flower-
povver stil iz sedemdesetih let. Če je iz svetle-
če in letošnjega hita - tehno tkanine, jih lahko
navlečete nase tudi za večerne priložnosti;
romantično vzdušje pričarajo drobceni vo-
lančki, prišiti kot bordura na spodnji del hlačk;
veliki cvetlični in veselo pikasti vzorci so se
znova preselili tudi na vroče hlačke;
vaše najbolj priljubljeno po-
čitniško oblačilce lahko po-
stanejo tudi doma odrezane
kavbojke ali spomladanske
platnene hlače;
alternativa za sramežljiv-
ke so lahko vroče hlačke,
prekrite z »vročim« krilcem
na preklop ali do kolen sega-
jočim v pasu razpetim kri-
lom.
r^ODNI s
■dogodki
Iztrgani iz
primeža
trendov
Diplomanti Naravoslovne
fakultete, oddelka oblikova-
J^ja tekstilij, so tudi letos pri-
pravili tradicionalno za-
l^ljučno modno revijo.
Tokrat pod pokroviteljs-
|vom Lions kluba iz Ljubljane,
izkupiček pa so namenili za
slepe, slabovidne in ljudi v
stiski. Mladi modni ustvarjalci
so se z diplomskimi nalogami
želeli iztrgati iz primeža mod-
nih trendov ter poiskati lastno
individualnost. Sveži kreativ-
ni dialogi med mehkimi in
trdimi linijami, transparentno
odprtimi in zaprtimi formami,
gladko in strukturirano povr-
šino... so se z okoljem - obnov-
ljenimi sobanami ljubljanske-
ga gradu - zlili v izjemno
skladno celoto. Predstava, ki
je obiskovalcem nudila obilico
estetskih užitkov.
Utrinka z modne revije diplomantov oblikovanja tekstilij. Foto: Stane Jerko.
modno poletje
znanih slovencev
Hajdi Korošec
v juliju in avgustu, ko
nastopi tudi v modi znani
čas »kislih kumaric«, bo
nadvse zabavno pokukati v
počitniške garderobne
omare znanih Slovencev.
Jih povprašati, kaj bodo ali
so vzeli s sabo na počitni-
ce, katero je njihovo hit-
oblačilo poletja 1999...
Tokrat smo se o tej temi
pogovarjali na valovih Radia
Celje. Gostja oddaje V mod-
nem vrtincu, zadnji petek v
juniju, je bila mična mlada
Celjanka, odlična slovenska
pevka Hajdi Korošec.
»Capri hlačke so moje pri-
ljubljeno oblačilo vse od
lanskega poletja. Nositi sem
jih pravzaprav začela >po ne-
sreči<. Pralni stroj je nekaj
čudnega naredil z dolžino
enih izmed mojih hlač in
takšne sem nato iz čiste za-
bave oblekla. Nakar so moji
bližnji ugotovili, da sem
prav zanimiv >Kekec<...
Letos pa sem odkrila prvo-
vrstno zabavo - rolerje. Obo-
žujem tovrstno rekreacijo,
všeč so mi tudi oblačila, ki
sodijo k temu. Elastične
kratke hlačke, mini topi,
majčke z zadrgami, ki odkri-
vajo popek... Sicer pa v vro-
čih poletnih dneh najraje
smuknem v kakšno lahko
oblekico. Dolžina? Zelo vro-
če - super kratka, ali pa tista
letos najbolj modna, ki po-
kriva kolena.«
Hajdi Korošec: »Z rolerji in
vročimi hlačkami v vroče
poletne dni.«
Pravilen odgovor na na-
gradno vprašanje junija se
glasi: bikinke so bile prvič
predstavljene leta 1947 v
Franciji. Nagrajenec mese-
ca je Darko Strahovnik,
Prešernova 6, 3320 Velenje.
Izbral si bo lahko modne
hlače Scale Zarje Petrovče.
Nagradno vprašanje julija
KAJ JE SARONG?
a)	dolga ženska obleka brez rokavov in z naramnicami;
b)	krilu podobno oblačilo, ki se ovije okoli bokov.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Ko zapojejo ravnatelj,
župan in še kdo
Zakonca z zlatima Gallusovima odličjema - Nevsakdanji piknik v drameljskih goricah - Župan, ki prepeva tudi na
pogrebih - Osemnajst tisoč knjig štajerskega vinogradnika
v naših krajih so doma
odlični pevci in mnogi pojejo
v zborih. Med temi so neka-
teri, ki jih dobro pozna naj-
širša javnost. Kako zapojejo
zdravniki, župani in direk-
torji, ravnatelj, novinarka,
ministrov svetovalec, kme-
tijski inšpektor, pisatelj ter
še kdo?
V knežjem mestu ter širše je
pevski zbor z najdaljšo tradi-
cijo Celjsko pevsko društvo,
ki bo slavilo leta 2000 stopet-
letnico ustanovitve. V njem
poje več kot tri desetletja rav-
natelj celjske srednje eko-
nomske šole Janko Poklič, ki
živi v Slovenskih Konjicah.
Poklič je bil dolgoletni pred-
sednik zbora ter je sedanji
podpredsednik (novi predsed-
nik je docent dr. Radko Ko-
madina, kirurg travmatolog
celjske bolnišnice, med dru-
gim tudi predsednik Lions
kluba ter mestni svetnik). Ko-
renine Pokličeve ljubezni do
glasbe so v Vitanju, kjer je bil
njegov oče dolga leta organist,
mama pa pevka. Janko je pre-
peval v zboru tudi med šola-
njem v Ljubljani, kjer je pris-
peval svoj glasbeni delež v
filmu Tistega lepega dne.
Na področju šolstva oprav-
lja več odgovornih funkcij:
ravnatelj ekonomske šole je
štirinajsto leto, opravlja nalo-
go vodje kolegija ravnateljev
celjskih srednjih šol ter pred-
sednika skupnosd ekonom-
skih, trgovskih in upravnih šol
v Sloveniji, pred približno
mesecem dni ga je vlada ime-
novala za člana strokovnega
sveta za strokovno in poklicno
izobraževanje republike Slo-
venije, med drugim je tudi
član območnega sklada za lju-
biteljsko kulturo.
Veliko prostega časa nima -
posveča ga družini. Tudi nje-
gova soproga Milena Brečko-
Poklič, urednica in novinarka
v hiši NT&RC, je dolgoletna
pevka Celjskega pevskega
društva (pod taktirko prof.
Edvarda Goršiča), zato sta
zakonca prejemnika zlatih
Gallusovih značk. Njun sta-
rejši sin Primož, študent prava
v Mariboru, je končal glasbe-
no šolo, ki jo zdaj obiskuje
tretješolec Lenart.
Za Komorni moški zbor Ce-
lje je letos posebno leto, saj
slavi polstoletnico ustanovi-
tve. Med najboljšimi pevci od-
ličnega zbora je Stane Bizjak,
ki poje v njem blizu štiri de-
setletja. Bivši direktor Zdravi-
lišča Dobrna je postal svetova-
lec ministra za malo gospo-
darstvo in turizem Janka
Razgorška ter ima delovno
mesto v Mariboru. Izhaja iz
pojoče družine v Zibiki, ki se
ji je na nekem nastopu v An-
dražu nad Polzelo pridružil s
svojim baritonom, pred krat-
kim pa je z njim navduševal
Slovence in Nemce, ki so pri-
jateljevali na družabnem sre-
čanju v prijateljskem mestu
Singen. Med pevci komornega
zbora sta prav tako internist
gastroenterolog celjske bolni-
šnice Franc Gril, dr. med., ter
šentjurski kmetijski inšpektor
Janez Vertačnik.
Janez je brat njihovega zbo-
rovodje prof. Cirila Vertačni-
ka iz Velenja, ki je odšel sep-
tembra v pokoj kot pomočnik
ravnatelja tamkajšnje glasbe-
ne šole. V Šentjurju živeči brat
je pevec komornega zbora 25
let ter je v mladih letih prepe-
val v celjskem gimnazijskem
zboru, v akademskem zboru
Tone Tomšič ter nekaj let v
Celjskem pevskem društvu.
Žal sta se brata Vertačnik od-
ločila za slovo ter ju od jeseni
ne bo več v zboru, saj želita
pomladitev. Uradno slovo je
bilo 13. junija na pikniku pri
profesorjevi počitniški hišici
v Dramljah. V celjskem ko-
mornem zboru je zelo dolgo
prepeval tudi poslanec sloven-
skega parlamenta, bivši župan
Laškega Peter Hrastelj.
V Moškem pevskem zboru
Laško, ki je praznoval lani 70-
letnico ustanovitve, poje več
kot tri desetletja sedanji laški
župan Jože Rajh. V tem zboru
nastopa vse od konca srednje
šole, nadaljeval je v času, ko je
bil med drugim direktor tozda
v Tim Laško, predsednik ob-
činske skupščine ter direktor
Kmetijske zadruge Laško.
Rajh je postal predsednik zbo-
ra že po nekaj letih petja ter
ostaja vse do danes, le s lorajšo
prekinitvijo. Za dolgoletno
zvestobo je prejel bronasto,
srebrno in zlato Gallusovo od-
ličje.
Županov bariton je mogoče
slišati predvsem na koncertih
v ZdraviHšču Laško, letos so
nastopili tudi v Radencih, v
celjskem upokojenskem do-
mu in na koncertu za 20-letni-
co vodenja zbora njihovega
zborovodje Lojzeta Šveca, la-
ni v prijateljski občini Pliez-
hausen pri Stuttgartu. Laščani
svoje pevce posebno spoštuje-
jo, ker pogosto pospremijo na
zadnji poti njihove sorodnike,
prijatelje in znance. Med zna-
nimi Laščani, ki prepevajo v
tem zboru, je treba omeniti
direktorja Kmetijske zadruge
Laško Karla Kraška.
Korenine Rajhove ljubezni
do glasbe so v domačih Tev-
čah, kjer so zapeli ob vsaki
slovesni priložnosti. Tudi v
družini, ki si jo je ustvaril, so
ljubitelji glasbe, tako soproga
Jožica kot sinova Gregor in
Andrej ter hči Tatjana.
V Ženskem pevskem zboru
Rogaška Slatina poje od vsega
začetka, od ustanovitve pred
dvema desetletjema, Apolo-
nija Kokovnik, dr. med. Po-
leti, ko ni vaj, se razveseli tudi
vsakega naključnega srečanja
s prijateljicami iz zbora. Izvi-
ra iz učiteljske družine, ki se
je morala seliti po Sloveniji.
Njen oče Ludvik Ahačič, ki
bo praznoval 25. julija v No-
vem mestu 90. rojstni dan, je
vodil v vsem življenju kar 25
različnih zborov. Hči Apolo-
nija, ki si je pozneje prislužila
Gallusovo srebrno odličje, je
seveda začela s prepevanjem v
njegovih zborih.
Kot balneologinja je delala
33 let v Zdravilišču Rogaška
Slatina z gosti z vsega sveta.
Prejšnji četrtek je minilo leto
dni, odkar sta s soprogom in-
ternistom Jožetom Rokovni-
kom, dr. med., v Zdravihšču
Atomske tophce. Med tujimi
gosti posebno rada dela z gosti
iz Italije, saj ji je všeč sredo-
zemski temperament. Sicer
pa jo je Dantejev jezik zami-
kal že v otroških letih. V šali
pripominja, da sta se njena
mama, ki je bila tržaška Slo-
venka, ter stara mama o vsem,
česar otroci ne smejo slišati,
pogovorili v italijanščini.
S soprogom jo druži tudi
ljubezen do spoznavanja dalj-
nega sveta. Zdravniški par Ko-
kovnik živi v Rogaški Slatini,
skupaj z družino sina Andre-
ja, v bližnjem Rogatcu pa je
družina sina Igorja. Sinova sta
se odločila za poklice komer-
cialne smeri.
Med najbolj predanimi
pevci je gotovo novi šentjur-
ski podžupan Janez Čoki, ki
poje v moškem pevskem
zboru Skladateljev Ipavcev
več kot tri desetletja. Čoki je
tudi dolgoletni predsednik
zbora, ki je prepeval lani na
povabilo odličnega zbora iz
Llerie pri Lizboni po portu-
galskih mestih, leto pred tem
pa v Berlinu. Šentjurčanom
je tam uspelo združiti celo
dva različno misleča tabora
berlinskih Slovencev. Sicer
pa so korenine Čoklovega za-
nimanja za petje v domači
pojoči družini na Kamenem
pri Šentjurju, kjer je šest
otrok prepevalo s staršema,
ki sta pela tudi v zboru. S
staršema Jerico in Tonetom
Čoklom so obhajali lani nju-
no biserno poroko.
Poklicnega podžupana Čo-
kla, ki nadomešča župana in
poslanca Jurija Malovrha, so
povabili v občinsko stavbo iz
Združenih osnovnih šol Celje,
kjer je bil vodja finančne služ-
be. V prostem času, ki ga ni
veliko, se skupaj z družino
ukvarja s sadjarstvom in vino-
gradništvom, pri čemer je tre-
ba omenid njegovo lansko
srebrno medaljo za traminec,
ki jo je prejel na mednarod-
nem ocenjevanju Vino forum.
Prav tako se lahko ponaša z
zlatom in srebrom z radgon-
skega sejma ter s šentjurskih
vinskih ocenjevanj.
Družina šentjurskega po-
džupana zelo ceni glasbo. Tu-
di soproga Terezija je dolgo
prepevala v ženskem pevskem
zboru Skladateljev Ipavcev,
hči Marija ter sin Andrej pa sta
končala glasbeno šolo.
V Moškem pevskem zboru
Atomske toplice Podčetrtek je
pel dve desedetji ljudski pisa-
telj in vinogradnik Slavko To-
plišek z Gostince nad Viršta-
njem, ki se pripravlja na usta-
novitev pevske skupine v do-
mačih goricah. Skupina bo
prepevala v okviru Društva vi-
nogradnikov Virštanj-Kozjan-
sko, ki mu predseduje četrti
leto. To je vinogradnikov, \
so uspeli na zadnji ocenit!
preseči povprečno oceno št^
jerske vinorodne dežele, nei
danjega podravskega rajona.
Tophškova knjiga Leto vašks
ga življenja je izšla v redni zbirt
Mohorjeve družbe v nakladi li
tisoč izvodov, njegov prvi romai
je bil Kozjanske romance in ba
lade, podlistek v Novem tedni
ku. Bralci trenutno z zanima
.njem berejo novi Topliškov pod
Ustek z naslovom Fant nesrečne
ga imena, v Gostinci pa že nasta
ja roman Zgodba nekega življe
nja. Na letošnji slovenski Borz
humorja Rogaška Slatina je pre
jel priznanje za besedilo na te
mo Poštenost po slovensko.
Slavko in Angela Tophšek, k
je pred leti prepevala v zboru \
Podčetrtku skupaj z možem
živita in delata na vinogradnišk
kmetiji Velbana gorca. Tam sc
pred nekaj dnevi otvorili helio
drom, pristajahšče za helikop
terje, ki je nova zanimivost turi
stične kmetije. Topliškova ima
ta tri otioke: gimnazijko Nata
lijo ter osnovnošolca Martin(
in Miho, ki so prav tako prijate
Iji zborovske pesmi.
BRANE JERANKC
Janko Poklič
Janez Čoki
Jože Rajh
Slavko Toplišek