Rimorsici dnevnik
*ačel uhajati v Trstu
DrarikT?3 1945' nje9ov hKir. 0dn,k partizanski
Plevnik pa 26. novem-
nad	v vasi Zakr'2
Carknim, razmnožen ^Ciklostil. Od 5. do 17. •fPtembra 1944 se je ti-v tiskarni t Doberdob» jj 0VciJ Pri Gorenji Trebu-iq. 18. septembra •i,.44 d° 1 maja 1945 v
n^-J945 Pa v osvobojeni Trstu, kjer je izšla za-,Ja številka. Bil je edini NlJani Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
“s^anTp^™ Cena 600 lir - Leto XLI. št. 36 (12.068)
Trst, četrtek, 14. februarja 1985
Včeraj je že presegel vrednost 2.030 lir
Kralj Dolar superstar
FRANKFURT, LONDON — „e	dolar je še vedno v pra-
še>r za^eiu Vri vsakodnevnem ru-^ iv rekordov v menjavah z vse-nii	konvertibilnimi valuta-
so' ..°k odprtju milanske borze l02f,^ne zamenjave začele pri riih -*ra^ za dolar, po nekajurnem 2 Qy!1^ okrog povprečnega tečaja fili P*1 30 zd°daj popoldne ob 2o2rS7u ameriško valuto kotirali dan ^re’ torc3 kar 10 lir več kot artio P-rej- Nov podoben vzpon je di v'lS^ dolar zabeležil včeraj tu-rnen.javah z vsemi evropskimi
valutami, vendar nekoliko manjši, zlasti do zahodnonemške marke, ki jo je včeraj državna banka ZRN odločneje branila z občutnimi prodajami dolarjev.
Toda zalet se ni ustavil, saj so popoldne na finančnem tržišču v Londonu kupovali dolar kar za 2.031 lir, precejšnja zaskrbljenost pa je veljala možnosti nadaljnjega vzpona med večernimi operacijami v New Yorku. Vzrok so slej ko prej velika zadolženost ZDA in posledične visoke obresti v ameriških bankah.
Ob velikih težavah, ki jih povzroča vzpon dolarja
Vlada sklenila podpirati izvoz in plačevati v ECU
Z evropsko denarno enoto naj bi kupovali zlasti nafto in surovine
BOJAN BREZIGAR
RIM — Trgovski odnosi Italije s tujino, s posebnim ozirom na zadnji razvoj mednarodnega monetarnega tržišča, so bili predmet sinočnje seje vseh zainteresiranih ministrov, ki jo je vodil predsednik vlade Craxi. Zaradi naraščanja vrednosti dolarja in čedalje' večjega primanjkljaja trgovinske bilance je namreč postalo v zadnjem času stanje za Italijo zelo težavno in so torej potrebni nujni u-krepi. V zadnjih dneh so tako zelo
intenzivno govorih o možnosti razvrednotenja lire, ki bi nedvomno sprostilo izvoz, vendar pa so uradni viri in predvsem' zakladni minister Goria to možnost večkrat odločno zavrnili.
Tako je prišlo do sinočnjega sestanka, na katerem so v bistvu sprejeli dva sklepa : poživitev izvoza z novimi pobudami in predvsem s krediti za izvoz ter aktiviranje plačevanja v evropski denarni enoti ECU še zlasti na tistih tržiščih, kjer je italijanska plačilna bilanca najbolj deficitarna.
Uvodno poročilo o nič kaj rožnatem
stanju zunanje trgovine je podal minister Capria, nakar je Craxi sintetiziral ukrepe, ki jih je treba sprejeti, predvsem v iskanju novih možnosti rasti italijanske zunanjetrgovinske dejavnosti. Tu je predsednik vlade izhajal iz ugotovitve, da se je v letu 1984 primanjkljaj trgovinske bilance podvojil v primerjavi s prejšnjim letom, ter da so zaradi tega in zaradi naraščanja vrednosti dolarja potrebni nujni ukrepi v korist izvoza. Tako so izredno pozorno ocenili odnose z nekaterimi geopolitičnimi območji, na primer s Sovjetsko zvezo, v odnosih s katero beleži Italija četrtino svojega celotnega zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Velik primanjkljaj ima Italija tudi z nekaterimi dobavitelji petroleja, kot so Libija, Iran, Nigerija in Alžirija, pa tudi v odnosih z drugimi državami EGS je primanjkljaj v prvih devetih mesecih lanskega leta. znašal 2.500 milijard lir, 1.000 milijard več kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Veliko pozornost so zato na včerajšnjem sestanku namenih konkretnim pobudam za zagotovitev in kreditiranje izvoza, tudi z bistveno poenostavitvijo nekaterih postopkov, tako da
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxi v London, Madrid in Lizbono
RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi bo danes odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Veliko Britanijo, v Španijo in na Portugalsko. V treh zahodnoevropskih prestolnicah, ki jih bo Craxi obiskal predvsem v svojstvu predsednika EGS, se bb tako predsednik vlade pogovarjal s Thatcherjevo, Soare-som in Gonzalesom predvsem o zahodnoevropski problematiki, to je o prora-čunu EGS, o delovanju evropskih institucij in o skorajšnjem vstopu Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost. Govor bo seveda tudi o mednarodni problematiki, predvsem o bližnji obnovitvi pogajanj med Sovjetsko zvezo in ZDA o omejitvi jedrskega oboroževanja in o bližnjevzhodni krizi, ki postaja iz dneva v dan bolj dramatična, (bbr)
Lucchini grozi z neobnovitvijo delovnih pogodb
Novo izsiljevanje Confindustrie namesto pogajanj s sindikatom
i« vča- 7~.Predsednik zveze industrijcev Luigi Lucchini pikati 71' '^e povečal razdalje med Confindustrio in sin-h irri(. je namreč edina možna ocena posega, ki ga h gQv Pa zasedanju vodstva svoje zveze in na katerem hlci -'>rd o perspektivah razvoja odnosov med deloda-delavci v bližnji bodočnosti, »če bi se na re-'Aitvj v11. večina izrekla za odpravo odloka o zamr-točk draginjske doklade, bi bila odpoved 'Evinih a 0 Premični lestvici neizbežna in bi obnovitve Pl Pogodb ne bile možne niti v letu 1986«, so be-
dogajanja SFRJ-MDF
— Včeraj so se v Beogradu začela poga-iti t didegacijama Mednarodnega denarnega skla-'lbš(’(.nUf’os'av'ic- Pogovarjajo se o konkretnih točkah 'lPril jqJa onoletnega stand-by aranžmaja april 1985 -^Sjiij J *yr o vsebini memoranduma o gospodarskih Jugoslaviji. Jugoslovansko delegacijo vodi ^Hodan « guvernerja Narodne banke Jugoslavije dr. vait,. . Stanojevič, delegacijo MDS pa specialna svetovna Juntz. (dd)
sede, ki nikakor ne kažejo na pripravljenost na pogajanja, ampak so v bistvu ultimativnega značaja.
Tu pa seveda ne gre samo za nekaj vrstic, ampak za celoten poseg, ki je po duhu in po tonu odražal vsebino zgoraj navedenega stavka. Po Lucchinijevem mnenju so odnosi med industrije! in sindikati v popolnem zastoju in sindikat sploh ni vzel v pretres predlogov Confindu-strie izpred štirih mesecev (v resnici je tudi sindikat izdelal svoje predloge, kj jih pa industrijci niso vzeh v pretres). Kot je znano, so industrijci predlagali spremembo ustroja osebnih dohodkov, manjšo davčno obremenitev, letno obračunavanje draginjske doklade, neupoštevanje »uvožene« inflacije pri obračunavanju draginjske doklade, večje možnosti zaposlovanja za mladino, terminske pogodbe in zmanjšanje bremen za podjetja; skratka, s tem predlogom so industrijci pokazali, da so pripravljeni žrtvovati zelo malo ah nič, saj bi prav njim šle vse ugodnosti, vsa bremena pa bi nosih delavci in država. Na tej osnovi so hoteh industrijci začeti pogajanja, vendar pa je povsem jasno, da sindikati take osnove ne morejo sprejeti niti kot uvod v pogajanja.
Sicer pa je Lucchini že pred nekaj dnevi pokazal svojo nerazpoložljivost do sindikatov, katerim je očital,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vrh večine napoveduje vrsto zakonskih osnutkov
RIM — Včerajšnje srečanje na vrhu se je končalo tako, kot se ponavadi končajo taka srečanja v predvolilnem času: predstavniki petih strank vladne večine so odobrili obširen program, ki je bil natančno proučen zato, da bi naletel na čim večje odobravanje med volivci. Vrh se je u-kvarjal z vsem: z zaposlitvijo, Jugom, pokojninami, lakoto v svetu, e-kologijo, trgovino in s problemom stanovanj. Vsaka stranka je imela svoj argument in vsi skupaj so postavili parlament pred alternativo: ah odobri zakonske osnutke pred volitvami, ah pa bo vlada izdelala celo vrsto zakonskih odlokov.
Resnici na ljubo so bili republikanci na včerajšnjem vrhu glede vseh vprašanj dosledno v opoziciji. Vendar edini uspeh, ki ga je Spadolini izbojeval je bil ta, da bo vlada za vsak odobren zakon morala prej zagotoviti finančno kritje. Z druge strani o vseh teh problemih obstajajo' v parlamentu zakonski osnutki, ki jih je vlada predstavila že pred časom. Treba jih je samo odobriti v času, ki nas loči od volitev, se pravi
v bistvu samo 35 do 40 dni. Ob koncu včerajšnjega pogovora pa republikanski voditelj le nj mogel prikriti svojega nezadovoljstva, češ da vrh predstavnikov petih strank ne more dejansko odvzeti ministrskemu svetu njegovih pristoinošti. Da je vlada, ki se čedalje bolj pogosto zateka k zakonskim odlokom in glasovanju o zaupnicah odvzela parlamentu njegovo vlogo, pa obrambni minister ni omenil.
Če na kratko pregledamo sklepe, naj povemo, da bo država na Jugu vzela v službo večje število ljudi, da bi zmanjšala mladinsko brezposelnost, uvedla pa bo tudi zaposlitve part-time. Na področju pokojnin bo De Michelisova reforma šla po svoji poti, medtem pa bodo uravnovesili pokojnine državnih uslužbencev. U-stanovih bodo ministrstvo za ekologijo, ki sicer obstaja že, je pa brez sleherne strukture. Pospeših bodo razpravo' o lakoti v svetu ter sprejeli ukrepe v zvezi s sodnimi izgoni, istočasno po pospešenem postopku razpravljali o pravični najemnini.
R. G.
Na osnovi sklepov kabinetnega sveta
^okOVnB stavke upravnega in ptičji osebja tiskovnih a-“Oftega cerai nismo prejeli no-'n'*WrnHSI>0r,*ila 0 državnem, onem in športnem doga-
^očani.f lnorebitno nepopolno Cefti 0J ^ naročnikom in bral-114 njih,., VK:uiemo in računamo
\/hovo razumevanje.
Velika pozornost včerajšnjemu obisku v Trstu
Prodi razgrnil načrte za IRI
VLASTA BERNARD
TRST — Tisti (resnici na ljubo dobršen) del Trsta, ki je ob včerajšnjem obisku predsednika ustanove IRI Prodija pričakoval, da bo le-ta potegnil iz svojega klobuka čudežno rešitev za vse gospodarske probleme tega ugašajočega mesta, se je kot ponavadi, znašel praznih rok. Romano Prodi ni prišel v Trst vzbujat lažna upanja, pač pa je v bistvu potrdil že znane načrte, ki jih je državna družba, kateri načeluje, izdelala za javm proizvodni sektor Julijske krajine.
Razlog njegovega obiska je bilo slovesno odprtje tržaškega sedeža nove družbe IRI za industrijsko promocijo SPI, ki naj bi skrbela za razvoj novih proizvodnih pobud z visoko razvito tehnologijo. Za sedaj gre sicer le za okvir, M mu hp treba vdihniti primerno vsebino, le-ta pa bo po Prodijevih besedah v vehki meri odvisna
tudi od sposobnosti tukajšnjih gospodarskih in upravnih sil. Sploh pa je bilo razmerje med vlogo ustanove IRI in odzivnostjo krajevnih podjetniških krogov v središču Prodijevega nastopa pred pohtično, upravno, gospodarsko in sindikalno javnostjo na tržaški Pomorski postaji.
Dobrodošlico mu je izrekel župan Richetti, ki je podčrtal neločljivo zvezo med navzočnostjo javnega proizvodnega sektorja in splošno gospodarsko oživitvijo Trsta in vse Julijske krajine, kar pomeni, da je treba ta sektor — kljub upravičeni potrebi po prestrukturiranju in redimenzioniranju nekaterih oddelkov — nujno ohraniti in okrepiti. V imenu deželnega odbora je Prodija pozdravil predsednik Biasutti, ki je med drugim obljubil prevzem neposrednih odgovornosti svoje deželne uprave v zveži s problematiko IRI in poudaril potrebo po kakovostnem dvigu tega sektorja, ki se mora gibati po gospodarski in ne asistendalni logiki.
NADALJEVANJE NA 5. STRANI
• Vlada
NADALJEVANJE S L STRANI
bi z večanjem produktivnosti italijanske industrije naraščala tudi konkurenčnost italijanskih izdelkov na mednarodnem trgu. Glede na nestabilnost monetarnega tržišča pa so potrdili splošno usmeritev vlade, da spodbudi večje izkoriščanje evropske denarne enote ECU na mednarodnem trgu in v ta namen bodo pospešili pogovore o tej možnosti z nekaterimi dobavitelji surovin. Prvi zadevni sklep so že sprejeli v zvezi s kreditiranjem izvoza v Sovjetsko zvezo.
Predsednik vlade Craxi je poveril ministru za trgovino s tujino, da pripravi, sporazumno z zunanjim in zakladnim ministrom, ustrezne ukrepe za izvajanje sinočnjih sklepov, da bo mednarodna trgovina čimbolj funkcionalna. V zvezi s temi ukrepi pa je minister Goria po koncu seje izjavil, da je treba posvetiti večjo skrb o*-brambi pred uvoženo inflacijo s tem, da se čimbolj omeji vpliv nihanj dolarja in cen surovin na notranje cene.
BOJAN BREZIGAR
• Confindustria
NADALJEVANJE S 1. STRANI
da so hoteli zvrniti na industrijce vse krivde, ko Confindustria ni hotela plačati dodatne točke draginjske doklade, ki so jo izračunali na osnovi ostankov, češ da so hoteli sindikati s tem zakriti notranja trenja, kar pa je seveda le delno res: v sindikatih namreč ne prikrivajo, da notranja trenja obstajajo, poudarjajo pa, da je treba dodatno točko izplačati in pri tem stališču so enotni že dve leti, vse od sporazuma o novem ustroju plačevanja draginjske doklade. In tu je Lucchini izzivalno dejal, da se je Confindustria pripravljena pogajati tudi o decimalkah in o skrajšanju delovnega časa, »vendar je treba biti za pogajanja vsaj v dvoje«. Za vse so torej odgovorni sindikati, pravi Lucchini, katerim očita, da sploh niso sposobni sesti k pogajalski mizi, pri tem pa pozablja na ultimativna skrajna stališča, s katerimi bi želeli industrije! začeti pogajanja, in ki jih sindikati ne morejo sprejeti.
BOJAN BREZIGAR
Pred izročitvijo Ar tuko vica
LOS ANGELES — Ameriški tisk posveča precej pozornosti včeraj zače-tcimu procesu zoper ustaškega Him-lerja — Andrijo Artukoviča. Skupni imenovalec komentarjev je trditev, da takšni zločini, kakršni so genocid in druga nečloveška ravnanja, ne morejo zastarati, preprečiti pa je treba poskuse, da bi nekateri tem zločinom pripisali politični značaj.
Včeraj je Artukovičev branilec poskušal razpravo vrniti v stare tirnice, češ da je bila odločitev zveznega sodišča 15. januarja 1959 dokončna ter da je primer po tem zastaral —
pa tudi priče so pomrle. V omenjeni sodbi iz leta 59 je res pisalo, da je Artukovič v Jugoslaviji storil zločine političnega značaja in zato ne more biti izročen Jugoslaviji. Takšne poskuse je zastopnik tožilstva ostro zavrnil. »Genocid ni in ne sme biti politično dejanje, ki bi komurkoli lahko služilo kot alibi,« je dejal David Nimmer.
Sodnik je dialog nekaj časa pozorno poslušal, nato pa ga prekinil ter sporočil, da sodišče zavrača predlog obrambe, kar pomeni, da zločin ni zastarel ter da bo sodišče vendarle odločalo o izročitvi, (dd)
Kako naj se Italija izvleče iz zmanjšanja konkurenčnosti
V svetovnem gospodarstvu pogojujeta konkurenčnost neke države na tržišču dva bistvena faktorja: niha-. nje cen na domačem tržišču in nihanje menjalne vrednosti domače valute v primerjavi z ostalimi svetovnimi valutami, če se na primer cene v državi A v enem letu zvišajo za 10 odst. več kot v državi B, obenem pa se valuta države A devalvira v primerjavi z valuto države B prav tako za 10 odst., bodo cene proizvodov države A, spremenjene v valuto države B, ostale enako konkurenčne kot leto prej.
Iz teh enostavnih ugotovitev lahko sklepamo, da imajo države dve poti, da izboljšajo svojo trgovsko bilanco s tujino: prva pot je ta, da zadržijo inflacijsko stopnjo na čim nižji ravni; druga pot pa je ta, da devalvirajo svojo valuto, in sicer vsaj za toliko, da bo devalvacija v odstotkih kompenzirala razlike v inflacijskih stopnjah. Če pa želi država povečati svoj izvoz, bo morala svojo valuto devalvirati še v večji meri.
Ko smo razjasnili te pojme, lahko proučimo konkreten primer, ki nam je najbližje, in sicer Italijo. V zadnjih desetih letih je Italija v obdobju 1974-1978 pridobivala približno 1 odst. letno na konkurenčnosti tako, da je devalvirala v večji meri kot je bila razlika med njeno inflacijsko stopnjo in inflacijsko stopnjo v drugih državah. To je bilo obdobje visokega porasta inflacije in močnega devalviranja lire v primerjavi z evropskimi trdnejšimi valutami. V naslednjem obdobju 1979-1984 pa je izgubila približno 1 odst. na konkurenčnosti, ker je liro devalvirala manj od razlike med inflacijskima stopnjama. To je obdobje, v začetku katerega je Italija stopila v evropski monetarni sistem in si kot cilj zastavila, med drugim, znatno zmanjšanje inflacije. To naj bi obenem privedlo do manjšega devalviranja lire v primerjavi z drugimi valutami. V resnici je Italiji uspelo znižati inflacijsko stopnjo, vendar ne za toliko, kot je to uspelo drugim državam. Da bi ohranila stabilen tečaj lire, ni Italija devalvirala svoje valute v primerjavi z drugimi evropskimi valutami v taki meri, da bi lahko kompenzirala razlike v inflacijski stopnji.
Naj navedemo le nekaj podatkov: od leta 1979 do leta 1984 so se cene na debelo v Italiji povečale P°~ prečno za 8,8 odst. več kot v ZRN, poprečna letna devalvacija lire v primerjavi z nemško marko pa je bila 6,4 odst.: Italija je torej izgubila na konkurenčnosti v primerjavi z ZRN za približno 2,4 odst. letno oz-12 odst. v petih letih. Približno enaki so podatki z° Nizozemsko. Za Francijo veljajo ti podatki: razlika v inflaciji 3 odst., poprečna devalvacija lire 0,7 odst" izguba na konkurenčnosti 2,3 odst. letno oz. približno 11,5 odst. v petih letih. Izguba v primerjavi s Švico je le nekoliko nižja, znatno višja pa je tista z Belgijo (okrog 7 odst. letno). Edinole v primerjavi z Ve' liko Britanijo je lira pridobila na konkurenčnosti, tn sicer približno 0,4 odst. letno.
Kar je Italija izgubila konkurenčnosti na evropskem tržišču, je skušala pridobiti na tujem. To veli0 seveda predvsem za ZDA in Japonsko. V primerjavi f. ameriško velesilo je bila razlika v inflacijski stopnfl 8,3 odst. letno, poprečna letna devalvacija lire v pnf merjavi z dolarjem pa kar 18,3 odst. Vsako leto le torej Italija pridobila na konkurenčnosti za okrog odst., za približno 50 odst. v petih letih.
Podobni podatki veljajo za Japonsko: razlika v in' flaciji je znašala poprečno 10,6 odst., poprečna devalvacija lira - jen 15,3 odst., poprečna pridobitev na konkurenčnosti okrog 4,7 odst. letno oz. okrog 23 odst-v petih letih.
Kljub temu da je pridobila na konkurenčnosti na izvenevropskih tržiščih, pa je Italija imela zaradi zmanjšane konkurenčnosti v Evropi v zadnjih l^1'1 vselej deficitarno trgovsko bilanco (razliko med u' vozom in izvozom). Za izhod iz tega stanja pa si ekonomisti niso enotni: v glavnem prevladuje mnenje, da mora Italija urediti svoj notranji položaj (beri: znižati inflacijsko stopnjo), obenem pa v sklopu evropskega monetarnega sistema doseči možnost večjega nihanja lire. Oboje naj bi privedlo do večje konkurenčnosti italijanskih proizvodov tudi na evropskem tržisen-
MARKO OBLAK
Delegatska vprašanja v ospredju zasedanja jugoslovanske skupščine
BEOGRAD — V skupščini Jugoslavije so se sestali delegati zveznega zbora. V skupščinskih klopeh bodo sedeli tudi še danes, saj imajo precej zajeten sveženj nalog. Sprejeli so program dela zveznega zbora za letošnje leto ter potrdili predlog zveznega izvršnega sveta o posojilu Črni gori (ta denar potrebuje za dokončanje proge Titograd - Skadar). Obravnavali in sprejeli so še nekaj drugih zakonskih besedil ter poročilo o gibanju gospodarskega kriminala. Ko so nato pregledovali analizo o politični delikvenci, razprava ni bila dolga. Delegat s Kosova jo je recimo razložil, da so v razdobju 1981 do 30. junija 1984 v tej pokrajini napisali 1073 kazenskih ovadb zaradi političnega kriminala, v enakem obdobju pa so opravili 3.107 postopkov zaradi prekrškov s političnim obeležjem (od teh je bilo 2958 ljudi tudi kaznovanih). Skoraj 70 odstotkov tovrstnih delikventov je mladih, kar 40 odstotkov iz vrst dijakov in študentov.
Posebno zanimiva točka dnevnega reda so bila delegatska vprašanja. Tako je eden od delegatov vprašal ZIS, kaj bo storil za ohranitev kanjona reke Tare (ki so si ga energetiki zamislili kot akumulacijsko jezero), delegata iz Slovenije pa je zanimalo, kdo in kako bo zagotovil sredstva za vojaško parado, ki naj bi bila v Beogradu v počastitev obletnice zmage nad fašizmom. Opozoril je, da gospodarstvo ne more več povečevati prispevkov za zvezni proračun, zlasti pa ne za drage
proslave ali parade. Drugi delegat iz Slovenije je zahteval pismeno razlago, zakaj zvezni uradni list, ki objavlja zakone in predpise v slovenščini izhaja z najmanj 15 do' 30-dnevno zamudo za izdajo v srbohrvaškem jeziku.
Zvezni spraševalec iz zvezne skupščine Batrič Jovanovič je postavil kar več vprašanj. Zanima ga, kako to, da so bili pobalini, ki so ob božiču prepevali ustaške pesmi ter hvalili Anteja Paveliča, obsojeni le na dva meseca zapora. Zakaj jih niso kaznovali po 133. in 134. členu kazenskega zakona, saj je šlo za hude šovinistične izpade ter napad na temeljne vrednote NOB?
Jovanoviča pa zanima tudi to, ali bosta Janez Zemljarič in Siniša Korica podpredsednik in član ZIS, še dolgo na teh funkcijah — glede na njuni »neodgovorni izjavi« glede januarskih podražitev, ko so cene skočile za 9,2 odstotka, kar je menda največji mesečni skok cen po vojni.
Tanjug ne poroča, kako so delegati reagirali na vprašanje delegata iz Vojvodine, ki jp pobaral ZIS, kaj bo storil, da ne bi prišlo do poplav, ko se bo debela snežna odeja pričela topiti. Zato lahko seveda le ugibamo, ali so se mu smejali, ali pa je kateri od ostalih delegatov postavil diskretno delegatsko vprašanje o zdravstvenem stanju kolega, ki ga skrbijo protipoplavni vladni načrti .. (dd)
Žalovanje v Dresdenu
Ob 40-letnici zavezniškega letalskega bombardiranja Dresdena je včeraj jj, legacija iz britanskega Coventryja položila venec na dresdenskem fjLfd'' šču, kjer je pokopanih 35 tisoč žrtev. Po približnih ocenah pa je v bo®, nit1 ranju Dresdena izgubilo življenje od 100 do 200 tisoč ljudi, zaradi zazig ^ fosfornih bomb pa reševalci niso našli njihovih trupel	(Telefot0
Kaj mislijo Slovenci v SR Sloveniji o času, v katerem živijo, o političnem, gospodarskem sistemu, o svojih življenjskih razmerah, o možnostih vplivanja in spreminjanja stanja, o svojih voditeljih itd. — skratka kakšno je slovensko javno mnenje ta čas. Odgovore na ta in podobna vprašanja je tudi konec leta 1984 poiskala skupina raziskovalcev pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo na ljubljanski univerzi, tako kot to počne že od leta 1968. Vsakič poišče odgovore na najbolj zanimiva vprašanja pri okoli 2500 polnoletnih prebivalcih Slovenije, se pravi, da lahko govorimo o prevladujočem mnenju Slovencev na zastavljena vprašanja.
Osnovna značilnost zadnje raziskave je, da se je kritičnost Slovencev do vseh vprašanj, ki zadevajo njihovo življenje, dvignila do »kritične« točke. Kritičnost je v vseh pogledih največja v vsej 16 letih tovrstnega raziskovanja javnega mnenja. Je tolikšna, pravijo analitiki raziskave, da je treba pričakovati dvoje: ali se bo ta tendenca (ki se je začela leta 1980) obrnila, ali pa se to nezadovoljstvo z lastnim položajem, z možnostmi za spremembo sedanjega — če bi se nadaljevalo — lahko izrazi v različnih oblikah družbenih nemirov.
Prav zanimivo je skozi primerjave tovrstnih raziskav spremljati, kako se je kritičnost ljudi spreminjala odvisno od razmer. Od leta 1968 do 1972 je naraščala, od 1973 do 1980 je izredno popustila in jo je nadomestilo pritrjevanje političnemu sistemu, naraščalo je zadovoljstvo ljudi, samozavest, (Za ilustracijo smo dolžni po-
Po podatkih ankete ljubljanske FSPN
Vse večja kritičnost Slovencev
vedati, da je bila v tem času sprejeta ustava, da je bil to čas najbolj intenzivnega najemanja tujih posojil, torej tudi čas največjega materialnega blagostanja družbe in posameznikov.) Nekritičnost je dosegla najvišjo točko poleti 1980. Odtlej je kritičnost naraščala hkrati z osveščanjem o dejanskem položaju Jugoslavije na ekonomskem področju in hkrati z vztrajnim padanjem družbenega in zasebnega standarda. Kot rečeno je najbolj kritično, če ne že prelomno točko, dosegla zadnje dni lani.
Raziskovalci javnega mnenja pravijo, da prevladuje nekakšen »realni pesimizem«. Ta se izraža v prepričanju ljudi, da hitrih preobratov ni mogoče pričakovati, da sledi dolgo obdobje urejanja razmer, da bo sprostitev (vzporedno z odplačilom dolgov) dosegljiva šele na stičišču stoletij.
»Kritičnost« oziroma ta »realni pesimizem« se izražata na različnih področjih. Tudi mnenje ljudi do posameznih razlogov, ki so privedli do. takega stanja, se je v zadnjih letih precej spreminjalo. Tako so ljudje pred dvema, tremi leti še poudarjali, da je nastopila kriza, medtem ko leta 1984 namesto tega poudarjajo vprašanje, kdo je odgovoren zanjo. Medtem ko so pred leti še trdili, da »smo odgovorni vsi«, v zadnji raziskavi, ne izražajo samokritike pač pa kažejo na vodilne gospodarstvenike in politi-
ke. Ljudi najbolj motijo pojavi ko-rupcij, podkupovanj, pa tudi apatija in tolerantnost kontrolnih, pravosodnih in političnih organov do tovrstnih pojavov.
'Značilni za razpoloženje ljudi se zdijo odgovori na vprašanje »ali je politika, za katero se zavzema Zveza komunistov pri nas, skladna z interesi večine ljudi, ali ne«. Značilni zato, ker odražajo mnenje ljudi o vodilni sili v družbi, o vrhu družbene zgradbe. Že omenjenega leta 1980 je kar 49% vprašanih sodilo, da je ta politika povsem skladna, leta 1984 jih tako sodi samo še 22%, večina (46%) pa meni, da je deloma skladna. »Kaj škodi ugledu ZKJ«, je naslednje vprašanje, ki deloma razkriva ta padec zaupanja. Največ anketiranih (19%) meni, da je to nemorala članov, njihov karierizem, egoizem, nepoštenost, iskanje privilegijev. Seveda pa se zastavlja vprašanje ali tako zastavljen vprašalnik odraža dejansko stanje, ali so to res osnovna vprašanja, ki vzbujajo nezaupanje ljudi do članov ZK, ali pa gre v odgovorih na ta vprašanja bolj za željo anketiranih, da bi člani ZK uživali večji ugled nasploh. Dvom o tem so izrazili tudi sami sestavljalci raziskave.
Ob vsej tako zaostreni kritičnosti šele vprašanje o ustreznosti političnega sistema daje natančen odgovor, kam je kritičnost ljudi pravzaprav
usmerjena. Raziskovalci so anketirance spomnili na številne kritike na račun delovanja političnega sistema in na zahteve po spremembah v političnem sistemu, vendar je ogromna večina (47%) ljudi odgovorila, »da je sistem dober, vendar ga slabo izvajamo«. Enostavno rečeno: ljudje kažejo izrazito pozitiven odnos do o-snovnih prvin sistema, moti jih praksa. V razdelani to tudi pojasnjujejo: več kot polovica jih sodi, da »navaden« občan nima dovolj možnosti za vplivanje na pomembne odločitve.
Kot rdeča nit skozi vso raziskavo se vleče prepričanje ljudi v Sloveniji, da je zaradi slabe prakse samoupravna socialistična družbena u-reditev še vedno cilj, ne pa resničnost. Ob teh ugotovitvah oblikovalci raziskave znova opozarjajo, tako kot so to počeli že nelcaj minulih let, da tolikšna kritičnost ljudi opozarja na razmeroma veliko prizadetost, ki bi jo bilo mogoče koristno usmeriti v spreminjanje razmer. Da so to skratka velike možnosti za angažiranje človeškega potenciala, da je to šansa, ki je ne bi smeli spregledati.
Iz te obsežne raziskave javnega mnenja naj naštejemo še nekatere druge, najbolj zanimive sodbe prebivalcev SR Slovenije. Polovica ljudi ne ve, ali v Sloveniji deluje poli Učna opozicija, 18% jih sadi, da je ni, 10% pravi, da deluje in da je
škodljiva.	ffii0
Pričakovati bi bilo, da bo s jo, zanimanje človeka za vero naT. fi vendar raziskava kaže nasprotne-nimanje zanjo je z naraščanje^1 fi tičnosti do družbenih razmer ^ fi lo, zdaj se je ustalilo (vsak drw ketirani je izrazil, da je veren)’ p njimi se povečuje število H.jfjfi vero jemljejo bolj kot kulturo 1 dicijo, manj pa je tistih, hi dP obiskujejo obrede. Mita o ^aTavii°. Sloveniji je s tem konec —. P - P analitiki na podlagi teh razisk p-jih delno priznava tudi vodstv toliške cerkve v Sloveniji. fil Kaj je ljudi leta 1984 osebno fi bolj prizadelo? Skoraj vsak 1 ^ govoril, da draginja, naraščanf^fi hrane in padanje vrednosti ^ pF vsak drugi da pomanjkanje rih artiklov, nezaposlenost, V° kanje zdravil, bencina itd. fi Na koncu tega zapisa o
vprečnega prebivalca SR ‘J’: „.fi
raziskOfi
osv c
naj omenimo še, da so
zastavili tudi »najvažnejše P°'ujo sko« vprašanje: kaj ljudje novi himni. Kot je znano se ^ gsW dni zaključuje razpis za novo 1 ^gfi vansko himno. Sedanja, »Hci.	^
ni«, sploh nikoli ni bila sPr^Lji ^ uradno, povrhu, tako so Mpofo yfi legati skupščine' Jugoslavije, n ža družbenih in nacionalnih socialistične, samoupravne . F ščene Jugoslavije.
Odgovor fyfi
vprašanje raziskave kaže, da * fiF ci mislijo povsem drugače, ko gali jugoslovanske skupščine-90,7% ljudi je reklo, da spremembé himne, za spran je le 1,5% vprašanih.^ pENGoV
b evropskega sklada za deželni razvoj (FESR)
Dodatni prispevek EGS (12 milijard lir) F-JK
da— Komisija Evropske gospoji j ukupnosti je dodelila Furlani-Dri Ju^iski krajini naknadni finančni sp^uk,	sicoraj dvanajst
Za •kr; prispevek je bil naka-u iz evropskega sklada za deželni „ ?v°i (FESR), pridružil pa se bo že Iskazanim tridesetim milijardam lir, Vni 1 deželna uprava F-JK že
P sala v pporagjjj,
(jj, Vr<)!Pski sklad za deželni razvoj je Da Us*an°vljen leta 1975, predstavlja ra Va^en instrument politike EGS za ^ voj dežel, ki dopolnjuje nacrte, kl Uh v njihovo korist že sprejele utežne državne javne oblasti. Fur-j .Ja - Julijska krajina je bila prvič
si.,ezna finančnega prispevka iz tega nj ®ua leta 1977 — je dejal pristoj-j0 p'želni odbornik Solimbergo — ko ^talijanska vlada sklenila izena-to deželam južnega dela države in V7pZPradi velike škode, ki jo je po-'0cu potres leta 1976.
Ija '^ik’^kovem mnenju predstav-zwP uaknadni prispevek važno pri-F-JK, obenem pa ga ocenjuje Djjj Sad vztrajnih naporov na različ-Dd) ^avrieh, državnih in komunitar-iatri delnega odbora skupno s par-Ski^- arnimi predstavniki in evrop-rrvf^1 Poslanci. Prispevek EGS je tw.iudi oceniti kot konkretno zani-nekl j0 tega komunitarnega organa za hičit 'e	ki jih je treba ures-
dijo * 113 deželnem teritoriju. Sem so-r^ Posegi na pristaniških struktu-n)arv Trstu in Tržiču, posegi za pri-tte„ 0 urbanizacijo področij od po-a Prizadete Furlanije, posegi na
infrastrukturah v industrijskih conah v Trstu, Tržiču, Aussi - Comu in Čedadu ter posegi za ureditev nekaterih vodnih tokov. Poleg tega se nanašajo na dela za gradnjo pristanišča v kraju Marano Lagunare, za trgovinski center v Pordenonu ter za avtocestno povezavo z letališčem v Ronkah.
Mimo vsega tega — je še dodal deželni odbornik — ima poseben specifični pomen že samo dejstvo, da je bila Furlanija - Julijska krajina vključena v področje, v okviru katerega deluje evropski sklad za deželni razvoj. Naknadni finančni prispevek tudi odpira pot za neposredno participacijo Evropske gospodarske skupnosti, pri vrsti pobud velikega pomena za dosego nekaterih ciljev v splošnem programu deželnega razvoja.
O problemih izseljenstva
V soboto v Vidmu zasedanje AIef
VIDEM — V dvorani Aiace v Vidmu bo v soboto,, z začetkom ob 9. uri. Združenje izseljenih delavcev iz Furlanije - Julijske krajine (AIef) priredilo deželno zasedanje o problemih izseljenstva, ladjedelništva in tehnologije. Govorili bodo glavni tajnik organizacije Gino Dassi, podtajnik za zunanje zadeve Fioret, deželni odbornik za izseljenstvo Vinicio Turello, sindikalista Marchioni in Milocco, poslanec Marte Ferrari, vsedržavni predsednik združenja Filef in predsednik AIef Giovarmi Migliorini.
□ BOLOGNA — »Prevozi, faktor razvoja«; na to temo se bo odvijalo zasedanje, ki ga bo priredila Confindu-stria v kongresni palači v Bologni 25. t.m. Tudi mesto Trst bo neposredno zainteresirano z argumenti, ki jih bodo predavatelji obravnavali na manifestaciji, predvsem s tistimi, ki so povezani z vsedržavnim načrtom za prevoze.
Včerajšnje stavke v obratu Zanussi se je udeležilo preko 5.000 delavcev
PGTtDENON — V obratu Zanussi v Porcii je bila včeraj stavka. Oklicale so jo sindikalne organizacije, ki zahtevajo naj se izvaja znižanje delovnega urnika, naj se ponovno dodebjo predujmi izredne dopolnilne blagajne in naj podjetje izplača decimalke draginjske doklade, ki so doslej dozorele.
Sindikalne organizacije poleg tega še zahtevajo, da se morajo takoj začeti pogajanja glede novega industrijskega načrta Electrolux.
Včerajšnje stavke se je udeležilo preko pet tisoč delavcev, ki so se najprej zbrali na skupščini in nato v sprevodu obšli nekatere oddelke obrata. Za tem se je njihova delegacija srečala z odgovornim za osebje in mu orisala zahteve, zaradi katerih je bila tudi okbeana včerajšnja stavka.
Delegaciji SKGZ in KPI o ključnih vprašanjih manjšine
TRST — Na sedežu SKGZ v Trstu sta se v ponedeljek sestali delegaciji deželnega vodstva KPI in Slovenske kulturno gospodarske zveze. Med srečanjem so obravnavali ključna vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji posebej v luči prizadevanj za dosego globalnega zaščitnega zakona.
Predsednik SKGZ Boris Race je v uvodnem posegu naglasil, da Slovenci pozorno sledimo celotnemu dogajanju glede postopka, ki naj bi končno privedel do uzakonitve narodnostnih pravic, V tej zvezi je posebej pomembna dejavnost slovenske enotne delegacije, ki mora imeti možnost enakopravno soodločati o vsebini zaščitnih norm. Enotnost Slovencev je v tem oziru bistvenega pomena.
Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi je podčrtal, da je v tem trenutku, ko obstajajo možnosti, da pride do kvalitetnega premika v zvezi z globalnim zakonom, še posebej važna široka skupna akcija za utrditev solidarnosti demokratičnega italijanskega prebivalstva, .kajti kvalitetni premiki so mogoči samo ob zagotovitvi boljšega poznavanja slovenske problematike na krajevni in vsedržavni ravni. Le skupna demokratična fronta povezana z enotnostjo Slovencev lahko pripomore k osamitvi nazadnjaških sil.
V	razpravi so člani obeh delegacij obravnavali vrsto konkretnih vprašanj v zvezi s problematiko slovenske narodne skupnosti, posebej glede Beneške Slovenije, glede sredstev množičnega obveščanja in glede bližnjih krajevnih volitev.
Srečanje Gibanja ljudskih demokratov in PSDI
ČEDAD — Pred dnevi so se sestali predstavniki Gibanja ljudskih demokratov in PSDI iz Nadiških dolin; na srečanju so proučili krajevni pobtični položaj tudi v vidiku na bližnje upravne volitve.
V	razpravi, ki je potekala v prisrčnem vzdušju in v katero so posegli Paus-sa, Mazzola in Adamai za PSDI, Clavora, Cont in Gosgnach za Gibanje ljudskih demokratov, je bila ugotovljena precejšnja konvergenca tako v analizi situacije, Lot v zvezi z rešitvami, ki bi jih treba dati problemom, s katerimi se ubada to področje. Ob koncu in ob upoštevanju recipročne razpoložljivosti za nadaljevanje dialoga, je bilo sklenjeno, da bosta stranki poglobili razne tematike na prihodnjem srečanju, ki bo sklicano v kratkem.
Razstava etnografsko zanimivih predmetov
PIRAN — Osnovnošolci in srednješolci piranske šole z italijanskim učnim jezikom so konec minulega tedna in v začetku tega pripravili zanimivo etnografsko razstavo predmetov, ki bi jih bil vesel marsikateri muzej. Šlo pa je za zgodovinsko in etnografsko vredne predmete, ki jih hranijo ljudje po domovih, piranski šolarji pa so si jih ob pomoči svojih učiteljev za kratek čas sposodili.
Drago Gorup i Opčin nagrajen *a dramski tekst »Drugačni«
PfQ a®LA — Izolska Zveza kulturnih organizacij je minuli konec tedna pri-lilerUa srečanje pesnikov in pisateljev - začetnikov iz vse Primorske. Po St°rnem večeru prisotnih avtorjev, so nadaljevali z okroglo mizo v pro-' to' 9?stinskega šolskega centra, na kateri so poleg mladih ustvarjalcev Vtikov več kot pet ur sodelovali še literarni kritiki in drugi ljubitelji PojJ16 besede. Pogovarjali so se tako o svojem delu, o literarni kritiki, o bì Podobnih srečanj in sklenili predvsem, da bi taka srečanja (kjer Pon*0. izmenjati literarne izkušnje in izpovedi) morali organizirati Piorsk^’ Predvsem pa, da bodo nagrajene tekste objavili v reviji Pri srečn a- sre^arija. Nagrajenci (ki se bodo na pomlad udeležili republiškega tekst n:li, literatov - začetnikov) pa so: Drago Gorup z Opčin za dramski Ale-S JfUrugačni«, 22-letni pesnik iz Tolmina Borut Rutar in srednješolec °bravc iz Portoroža, ki razvija eksperimentalno zvrst poezije. (B. Š.)
Manjša okvara na kaninski žitnici
okvara na električnem motorju B šestnajstih gondolah obstalo 57
— Včeraj ob 8.15 je nastala ^(L-^mske žičnice, ter je zaradi tega v
2adev Jev' namenjenih na kaninska smučišča. Po poročilu uprave za notranje '-ilo en v Nnvi Gorici se je akcija reševanja takoj začela in vanjo se je vklju-Sp t a0st članov gorske reševalne službe iz Bovca, petnajst delavcev Alpske-*2 golega centra, devet miličnikov in pet občanov iz Bovca. Nekateri so Pri pre° reševali potnike oziroma smučarje, spet drugi pa so nudili pomoč sfS'err1j]V0au nesenih potnikov do ceste, dajali slednjim okrepčila ter jih zatem Je Potpp , hotelov oziroma hiš, kjer so smučarji prebivali. Reševalna akcija (''riciniKa a od 9.30 do 12. ure, ko so bili. zadnji smučarji »rešeni« iz gondol.
'	"	' 7 do 50
Pdole
r°V OfJ
rietr^,^0 obstale na razbčnih višinah, tako da so bile oddaljene od
t? Potrà ■ kh. Na pomoč je pritekel hudi helikopter republiškega sekretariata ‘d rešn 6 ,za^eve iz Ljubljane, vendar njegovo posredovanje ni bilo potrebno, 'ri riQtr;|Vaniu smučarjev iz gondol ni bil nihče poškodovan. V poročilu uprave Pom jj-riPJ® zadeve v Novi Gorici je še rečeno, da vzrokov okvare na električ-torju B postaje kaninske žičnice še niso ugotovili.
M. W.
Novi načrti za razvoj Portoroža
PIRAN — Po dvajsetih letih nenačrtne pozidave Portoroža, se je pri urejanju urbanistične dokumenta cije v piranski občini le nekaj premaknilo. Urbanisti koprskega Invest-biroja (pod vodstvom ing. Gordane Pahulje) so namreč na seji občinskega izvršnega sveta predstavili predlog programskega dela zazidalnega načrta Portoroža in s tem opravili prvi, sicer ne največji, toda kljub vsemu — pomemben korak k načrtnejšemu dograjevanju tega prostora. Naloga nikakor ni lahka, predvsem zato, ker gre za območje, ki je v glavnem že pozidano, tako da so ostali urbanisti velikokrat nemočni. Obstoječa pozidanost bo pri nadaljnjem urejanju Portoroža povzročila verjetno največ preglavic, predvsem zato, ker je bila pozidava velikokrat preveč prepuščena stihiji.
Če bi hoteli uresničiti lahko bi rekli idealno zamišljen majhen turistični kraj, ves v zelenju in z vsemi urbanističnimi funkcijami, bi morali med drugim podreti najmanj 15 zasebnih hiš, predvsem pa zagotoviti precej denarja. Seveda je potrebno predlagani programski del bodočega zazidalnega načrta jemati kot strategijo in osnovo, ki bo omogočala postopno urejevanje kraja v naslednjih letih, ali celo desetletjih.
Portorož naj bi se še bolj razvijal kot turistični kraj. Izračunali so, da bi k obstoječim 7500 turističnim ležiščem (v hotelih, počitniških domovih in zasebnih sobah) lahko zgradili še največ dva tisoč turističnih ležišč in s tem dosegli višek s prenočitvenimi zmogljivostmi. Prav zaradi tega predvidevajo predvsem zidavo luksuznih — dragih hotelov, začenši pri novem hotelu Vojkov dom do novih tisoč ležišč na Bernardinu. Že prihodnje leto naj bi pričeli tudi s prenovo (temeljito) starega hotela Palače in s tem bistveno posegli v novo središče kraja. To bi zraslo. pravzaprav za prenovljenim Hotelom Palače — kjer bi namestili trgovske, gostinske, zabaviščne objekte, upravno stavbo Droge (tik ob novi cerkvi) in novo cesto, ki bi pripeljala za Hotel Palače.
Načrtovalci so si zamislili, da bi promet za Piran
speljali po hribu, tik nad Portorožem in na treh mestih zgradili parkirne hiše in sicer tako, da bi bilo mogoče iz njih v nekaj minutah priti do središča, oziroma do morja. Drugo središče kraja naj bi bilo na mestu, kjer je zdaj avtobusna postaja. Tu bi porušili staro cerkev in stavbo s trgovinicami, stari hotel Helios, delavnice hotela Palače, in uredili zabaviščni delore-kreacijski del, ki bi se povezoval z Avditorijem. Ob dvopasovnici v Portorožu (ki ne bi bila glavna prometna žila) bi prepovedali parkiranje, tisto polovico dvopasovnice, ki je bliže morju, pa bi namenili kolesarjem in električnemu vlakcu. Ob vsej obali (tudi skozi kopališča) pa bi uredili sprehajalno pot — tik ob morju. Seveda bi morali pred tem zgraditi novo skladišče soli in zdajšnje stavbe skladišč soli nameniti trgovinski in gostinski dejavnosti. Na morju pred skladiščem soli pa naj bi uredili priveze za nekaj več kot sto plovil. Ena najzanimivejših pogruntavščin je ureditev predora pod Valeto za pešpot, ki bi povezovala Portorož s Strunjanom (menda jo nekateri turisti, čeprav je neurejena, že uporabljajo). Izračunali so, da je mogoče skozi predor priti iz Strunjana v Portorož peš v enakem času, kot z avtobusom, ki pripelje skozi Lucijo...
Bencinsko črpalko v Fizinah naj bi preselili k novi cesti, na njenem mestu pa naj bi zgradili večjo trgovino, id jo tu krajani že dolgo čakajo. Namesto zdajšnjih 2600 kvadratnih metrov, ki jih premorejo portoroške trgovinice, naj bi imeli tu 3000 kvadratnih metrov stalno odprtih trgovskih prostorov in 2500 kvadratnih metrov v sezonsko odprtih trgovinah. V Portorožu tudi ne bi bilo več moč graditi individualnih hiš, le nad belo-kriško cesto naj bi predvideli prostor za 80 enot.
Program je poln zanimivosti, o vseh teh predlogih pa bodo morali najprej svoje reči krajani in združeno delo, ki so naročnik tega temelja zazidalnega načrta (zanj so morali zbrati , 4,8 milijona dinarjev). Vso dokumentacijo bodo v Portorožu razgrnili (odprtje razstave bo v petek, 15. februarja), javna razprava pa bo trajala mesec dni.	BORIS ŠULIGOJ
TONE SVETINA
Mecf nebom in peklom
367.
le n6p .?0 blodnje, ki so bile budne sanje, minile, ji 'r- dek]01 0 ocbeglo. Vročina je padla. Okoli nje so stale VraA , ženske, ki so prinesle zdravilo. Bečanka se Srtlehn i a na kruto skorjo sveta in v resničnost. Na-Sfečpg1 a Se jč s kotički ust in ženske ob njej so bile preSe 80 na svetu ljudje, je pomislila. ^anmagala ie bolezen, bila pa je tako slabotna in Ž9., ,Ta' da se ji je meglilo pred očmi. Kost in
-.	oc ji je iiicgiiiu pi eu. učim. xvuol ni ko-
-sk0rn j zeleno modre oči so sijale z nadzemskim Ma,jue ’ ® volja do življenja je gorela v njej kot svetal ki jo sprejeli v ambulanto, bi jo rešili. V ■e dasta- ^a niso sPre)eli nikogar več, v taborišču !6buCe Jala splošna zmeda — prav zaradi nje so ji -tala .fi? 0branile življenje. Sivo nebo so preletavala S° iib ksplozije so dan in noč klale ozračje, obdajali y Požari.
?ibtraj ^r-u so sestavili posebne oddelke, ki so z Vn °- raH iz barak mrtve in smrti zapisane ter f'^kadpj Zlcki vozili h krematoriju. Neko jutro, ko je v°kira]C'Veter Prinašal grmenje topov v valovih, so V tem n,-,1 111 rl i če v odkrili Bečanko, zakrito z odejami lacnem kotu.
»Tu je še ena,« je zavpil vodja v marogastem oblačilu. Jožefa je odprla oči. Zagledala jih je, kako se ji bližajo kakor lovski psi.
»Ta je še živa. Diha in oči je odprla,« je ugovarjal jetnik, ki si je ni upal prijeti.
»Je živa, pa ne dolgo. Ukazal sem, da jo natovorite, konec,« je odsekal kapo.
Potegnili so jo s pograda. Zašklepetala je z zobmi, zmrazilo jo je, ko so jo položili med trupla na voziček.
»Zebe, zebe,« je zašepetala.
»Mamka, saj ne bo dolgo zeblo.«
»Kam pa me peljete?« je vprašala.
»Tja, kjer se boste pogreli za vedno.«
Jetniki v marogastih oblačilih z velikimi glavami in opotekajočimi se nogami so potegnili. Vprega se je premaknila, kolesa so poskakovala po mrzlih, gruda-stih tleh. Oprijela se je rok, ki so silile k njej. Bile so ledene. Vanjo so gledale glave z mrtvimi zrkli. Zgrozila se je ob misli, da jo peljejo med mrliče. Pod sabo je zaslišala kakor z dna sveta prošnjo za usmiljenje, ki ga ni bilo. V taborišču je smrt podivjala. Bližali so se krematoriju. Videla ga je kot v tla zakopano betonsko lobanjo z odprtim žrelom. Dimnik se je stegnil visoko v sivino neba in trosil sivo rdeč prah med snežinke.
Groza ji je zbistrila um. Vrata nehanja... Duša ji je zažarela v vsej svoji moči in volja jo je vso preplavila s pričakovanjem. Ustavili so se pred skladovnico trupel. Bila so zložena tako, kot sta njen mož Frane in Osojnik zlagala drva, preden sta jih odpeljala v mesto. Med mrtvimi je bilo precej na smrt onemoglih. Niko-
gar ni bilo, ki bi jih umiril z injekcijo, in tudi nikogar, ki bi z železnim drogom drobil lobanje. Posadka ob u-stih žareče peči je opravljala delo mimo kot pri stroju.
Tekoči trak se je premikal. Samo en esesovec je s pasjim bičem nadzoroval delovanje posadke. Eden od jetnikov je z dolgimi železnimi kleščami prijel truplo za vrat in ga potegnil iz skladovnice, drugi ga je zgrabil pri nogah. Preden sta ga zavihtela na mizo, da bi ga potisnih v usta peči, mu je tretji razklenil usta. Četrti mu je s kleščami populil zlate zobe in jih vrgel v sanitetno posodo. Pri Nemcih ni smelo iti nič v izgubo, ne zlato ne lasje ne očala ne proteze ne bergle, tudi otroški čeveljčki ne, prav nič, kar bi lahko industrija tretjega rajha uporabila za surovino. Dolgočasna siva poslopja so v velikih dvoranah skrivala gore teh stvari, ki so bile natančno evidentirane in vpisane v knjige.
S priprtimi očmi, na katerih so ledenele solze, je Bečanka gledala, kako pred njo izginjajo trupla v peč... kako zažari oslepljujoča svetloba in kako se peč ponovno odpre, ko trupla zoglene in se spreminjajo v dim in prah. Groza jo je minila. Povsem se je umirila. Nikoli ni mislila na smrt, toda nanjo se je pripravljala vse življenje. Spomnila se je na župnika Sirka, ubogega človeka, ki jih je trapil vse življenje in tudi samega sebe. Zakaj? Da bi ljudje lahko živeli na tem norem in surovem svetu, morajo imeti mreno čez oči, se morajo vdajati iluzijam. Celo boga so si izmislili, da bi lahko opravičevali svoje zablode in da bi na njegovo voljo obešali svoje zločine, svojo norost, bedni črvi...
Odjuga včeraj priskočila na pomoč krajevnim upravam
Položaj se povsod postopoma normalizira Se zamude pri čiščenju in pluženju cest
Najhujše je mimo. Vsaj tako lahko sklepamo po včerajšnji delni odjugi, ki je marsikje prebila ledene skorje na cestah in pločnikih, čeprav je bila včeraj zjutraj temperatura ponekod na Krasu še krepko pod ničlo. Lahko pa smo vse prej kot optimisti, saj n^s je prav letošnja zima z januarskim skoraj polarnim mrazom in z zadnjimi neobičajnimi snežnimi padavinami opozorila, da ima rada presenečenja. Ni izključeno torej, da se bo ponoči spet o-hladilo in da se bomo zjutraj znašli v novem ledenem oklepu.
Položaj se torej povsod počasi normalizira, a boij zaradi vremenskih razmer, kot pa zaradi tako imenovanih človeških faktorjev, ki so tudi tokrat skoraj povsem odpoveda-I. Res je, da Trst ni Stockholm ali Moskva in da ne more zaradi svoje valovite zemljepisne lege objektivno kljubovati nenavadnim meteorološkim neprilikam res pa je tudi, da je tokrat marsikaj odpovedalo, zlasti v posegih pristojnih krajevnih uprav. Zvoniti po toči je vedno prepozno, naprtiti krivde vedno in samo neugodni naravi pa je včasih sramotno ali smešno, kot človek to vzame. Sneg nas je presenetil in nismo bili pri-
pravljeni, tako nam že vrsto let dopovedujejo odgovorni, potem ko že same statistike jasno govorijo, da Trst ni Stockholm, a tudi ni Palermo, kjer je sneg zgodovinski dogodek.
Tisti, ki se je včeraj peljal po Krasu (tri dni po snežni ujmi) se je lahko na lastne oči prepričal, da tudi tokrat ni bilo skoraj nobene koordinacije pri pluženju in čiščenju cest. Vsi so naredili, kar so zmogli, beremo v tiskovnih poročilih in to bo tudi res, rezultati pa so vsem na dlani. V nekaterih vaseh tržaške občine (npr. v Križu, a to velja tudi za druge kraje) se občinski možje do včeraj niso še prikazali, če izvzamemo pokrajinsko cesto Opčine -Sesljan, ki so jo v torek delno (a ne povsod) posuli z gramozom, ker jim je baje zmanjkala sol. Mnoge vaške ceste so bile še včeraj zelo podobne ledenim drsališčem in torej nevarne za avtomobilski promet in tudi za samo hojo. Ljudje so si tudi tokrat (kot vedno) sami pomagali, od njih pa ni bilo pričakovati, da bi nadomestili krajevne uprave. Vsakdo je očistil sneg pred svojo hišo in kvečjemu pomagal še sosedu ali sorodniku.
Na zatožni klopi sta spet tržaška
občina in pokrajina, medtem ko je v okoliških občinah, kolikor smo lahko izvedeli, čiščenje cest potekalo hitreje in učinkoviteje, čeprav tudi tam ne brez težav in zamud. Na tržaški upravi odgovorni funkcionarji sami priznajo, da imajo v takih primerih na razpolago premalo osebja in premalo strojev in isto pravijo na pokrajini, kjer so se v zadnjem času tem težavam' pridružile še nekatere okvare pri kamionih za pluženje cest. Na boljšem je edinole državna ustanova za ceste (ANAS), ki pa je strogo pristojna le za čiščenje državnih cest. »Sami smo imeli že preveč dela v teh dneh«, so nam povedali pri ANAS, kjer torej izključujejo vsakršno možnost posega na »tujih« cestah. Kaj torej narediti ob takih vremenskih »presenečenjih«? Odgovor ni lahek, rešitve pa je treba iskati v koordinaciji raznih posegov, ki bi morali imeti za cilj v prvi vrsti učinkovitost in nenazadnje tudi hitrost. Zelo važno vlogo bi morala imeti pri tem prefektura, ki lahko pokliče na pomoč tudi vojsko, kar se sedaj ni zgodilo.
Če je položaj na Krasu še vedno dokaj zaskrbljujoč, tudi v mestu ni bilo včeraj vse rožnato. Središčne ulice so povsem čiste, isto pa ne
velja za številne stranske uličice in ceste zlasti v zgornjih predelih mesta in v predmestjih, kjer je bilo še zelo dosti ledenih »otokov«. Velika večina pločnikov pred trgovinami in javnimi lokali je bilo čistih, za kar so poskrbeli sami lastniki, to pa ne velja za pločnike pred drugimi stavbami in pred stanovanjskimi bloki. Nekatere banke in nekatere ustanove so vsekakor »najele« večje število delavcev, ki so očistili pločnike in podobno. Več težav pa je bilo v prometu, ker se Tržačani kljub slabemu vremenu še vedno raje vozijo z osebnimi avtomobili, kot pa z avtobusi, ki so tokrat redno vozili, kar pomeni, da so se izredni ukrepi KPP -ACT dobro obnesli. Tudi na Krasu, če seveda izvzamemo ponedeljek zjutraj, ko so bile vse ceste pobeljene in poledenele. Avtobusi so tudi včeraj redno vozili, z izjemo linije 3, ki povezuje mesto s Ferlugi.
Sinoči so bile ceste v tržaški pokrajini vse prevozne brez verig, tudi državna cesta, ki povezuje Bazovico z mejnim prehodom na Pesku. Skoraj povsem čista je tudi Trbiška cesta, medtem ko je na pokrajinski cesti Opčine - Sesljan več ledenih skorij, zlasti med Prosekom in Nabrežino.
Sindikat javnih uslužbencev CGIL o pogajanjih z občinsko upravo
Vse kaže, da bodo uslužbenci tržaške občine spričo čudnega zadržanja občinske uprave v zvezi s pogajanji za izvajanje delovne pogodbe prisiljeni izkopati bojno sekiro. Potem ko so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v decembru prejšnjega leta sklenile preklicati stavkovno gibanje, ki je občutno ohromilo dejavnost občine, se sedaj kažejo nova znamenja, da bodo prisiljene obnoviti boj za u-veljavitev delavskih pravic.
Decembrsko premirje je bilo sad svečane obveze občinske uprave, da bo spoštovala upravičene zahteve u-službencev. V tem smislu je bil tudi podpisan okviren sporazum. Medtem je bilo tudi sklenjeno, da se bodo 14. februarja (to je danes) obnovila pogajanja, toda, kot ugotavljajo tajništvo sindikata javnih uslužbencev CGIL ter delegati CGIL tržaške občine, se med tem časom stvari niso premaknile na boljše. Nasprotno bi se dalo sklepati, da občinska uprava ne kaže najboljše volje, da bi to žgočo sindikalno zadevo uredila na takšen način, ki bi bil za uslužbence zadovoljiv. Jasno je, ugotavlja sindikalna organizacija CG IL, da bi neuspeh pogajanj izzval še hujšo stavkovno reakcijo, kot smo ji bili priča v decembru, kar bi seveda imelo hude posledice za vso občinsko skupnost. Samo konstruktivnej-ši odnos občinske uprave pri pogaja-
njih bi lahko preprečil težave, ki bi jih v primeru novega stavkovnega vala nosila vsa skupnost.
V svojem tiskovnem poročilu tajništvo CGIL med drugim ugotavlja, da so druge krajevne uprave že našle u-strezne rešitve, ali pa so na tem, da v sodelovanju z delavskimi predstavniki poiščejo najboljšo rešitev. Kako je ob tem mogoče, se vprašuje sindikat, da samo tržaška občinska uprava vztraja še vedno na zastarelih stališčih, ki ne prispevajo k reševanju delavskega vprašanja.
Tajništvo CGIL je zato predlagalo sklicanje seje sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, da bi skupno proučili sedanji sindikalni spor, obenem pa predlaga čimprejšnje srečanje predstavnikov sindikalnih organizacij z županom in pristojnimi odborniki. Sindikat S tem izkazuje pripravljenost na dialog in sodelovanje, sedaj je na potezi občinska uprava. Če ne bo pokazala ustreznega razumevanja, bo v prvi osebi odgovorna za probleme, ki bi nastali ob morebitnem novem stavkovnem odgovoru delavcev.
• Ulico Virgilio, v predelu od Ul. Orazio do proge openskega tramvaja, bodo začasno zaprli za promet, ker se je pri poslopju s št. 14 porušil podporni zid, ki ga morajo sedaj popraviti.
Zanimiv zakonski osnutek deželnega svetovalca Carboneja (PSI)
Kako premakniti z mrtve točke vprašanje uporabe komprenzorija bivše umobolnice
Z zaprtjem tržaške umobolnice in z uvedbo najprej psihiatrične in nato splošne zdravstvene reforme se je v našem mestu že pred več kot desetimi leti odprlo zanimivo vprašanje, ki še danes ni dobilo odgovora: kako uporabiti park bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu in njegove obstoječe strukture. Gre za področje, ki šteje celih 21 hektarjev, od teh je okrog 15 hektarjev parka, poleg tega pa še kakih 40 poslopih za več kot 300 tisoč kubičnih metrov. Manj kot tretjino obstoječih poslopij (90 tisoč kubičnih metrov) uporabljajo še danes za razne strukture zdravstvenega značaja, pred leti so tu namestili otroški vrtec ter slovenski zavod Jožef Stefan in sekcijo za geometre šole žiga Zois, eno poslopje so dodelili gledališču Verdi, ki naj bi ga uporabilo kot skladišče, nekaj poslopij so dodelili tržaški univerzi, ki pa jih sploh še ni uporabila, vse drugo pa je prazno in — seveda — počasi razpada.
Glede na dejstvo, da je tako širolc komprenzorij na razpolago v neposredni bližini mestnega središča in v rajonu, ki nima ustreznih struktur,
se postavlja prav zagonetno vprašanje, kako da še do dandanes ne obstaja noben globalen načrt, kako uporabiti to področje. Odgovornosti za tako stanje je veliko. Predvsem gre tu za nerazčiščeno vprašanje lastništva oziroma odgovornosti krajevnih ustanov za upravljanje tega teritorija. Med tržaško občino, pokrajino in Krajevno zdravstveno enoto že nekaj let teče polemika, ne da bi bilo mogoče najti skupnega jezika. Na pokrajinskih volitvah leta 1980 je Lista za Trst osredotočila dober del svoje volilne kampanje prav na stanju komprenzorija bivše psihiatrične bolnice, ki da razpada, kajpak po krivdi drugih. Toda tudi lista, ko so bile volitve mimo, ni znala pripraviti enega samega predloga, da bi to ogromno področje resnično dali na razpolago občanom za zadostitev njihovih potreb. Zgodilo se je celo, da je Sklad za Trst istega leta 1980 namenil tržaški pokrajini 200 milijonov lir za pripravo globalnega načrta o namembi komprenzorija, ta denar pa je bil junija naslednjega leta uporabljen za obnovo pokrajinske razsvetljave, ko pa si ni nihče hotel prevzeti odgovornosti, dà bi izdelal globa-
Danes v TK galeriji srečanje z Bambičem
TK galerija je za danes popoldan pripravila najbrž zelo vznemirljivo srečanje z umetnikom, s katerim se ljubitelj slikarstva nima možnosti tako zelo pogosto srečati. Kajti Milko Bambič, za našega mojstra namreč gre, v svojem življenju ni veliko razstavljal, čeprav je vseskozi prisoten na raznih otvoritvah, razpravah, kulturnih večerih in še s svojimi kritičnimi opažanji na straneh našega dnevnika.
Bambič praznuje letos visok življenjski jubilej, svojo 80-letnico in tudi zaradi tega so mu v prostorih galerije v Tržaški knjigami odstopili prostor. Potem ko je v Kulturnem domu na o-gled nekoliko bolj razpršen prikaz njegove stvariteljske poti, je v TK galeriji prisotno čisto zaokroženo obdobje njegovega ustvarjanja. Gre za dela iz dvajsetih let, kar še povečuje draž današnjega srečanja s tržaškim mojstrom. In res gre za pravo srečanje z Bambičem, saj bo sam slikar govoril o svojih pogledih na umetnost in slikarstvo, o svoji življenjski izkušnji in svojem delu.
Srečanje z Milkom Bambičem bo torej danes ob 18. uri v TK, UL sv. Frančiška 20.
• Tržaški občinski svet se bo sestal jutri, 15.2., ob 18.30. Danes opoldne pa se bodo na občini sestali načelniki skupin, da izdelajo dnevni red jutrišnjega zasedanja.
Predstavniki gibanja Književne mladine Slovenije v SK
Mlad, a obetajoč slovenski književni rod
Jure Potokar, Aleš Debeljak, Maja Vidmar, Goran Gluvič, Andrej Blatnik, Marko Juvan in Igor Zabel — to so imena, literarnim poznavalcem sicer že dokaj dobro znana, mladih predstavnikov gibanja Književna mladina Slovenije, ki so se v torek zvečer predstavili v Slovenskem klubu. Kdor je pričakoval nastop neizkušenih začetnikov v privlačnem svetu umetne besede, se je ob njihovem nastopu prepričal, da anagrafska mladost nijna prav nič opraviti z ustvarjalno zrelostjo, ki so jo gostje v taki ali drugačni, a brez dvoma zavidljivi meri, že dosegli.
Ozkemu, zato pa zavzetemu občinstvu, ki ga led ni vklenil pred domače televizijske sprejemnike, je goste predstavil njihov zamejski vrstnik Miran Košuta. »Besed o tem, da se je čas literature iztekel, da po Ausch-ivitzu ni mogoče več pisati, pesniti, je bilo v zgodovini človeške misli nič-koliko. In vendar so mladi pred na^ mi dokaz, da je v literaturo in u-metnost še mogoče verjeti. <5e je res, da ni ničesar novega pod soncem, potem je menda bistveno, kako povemo stare reči, način. Mladi imajo ta svoj način, ki mu učeno pravimo poetika, včasih avantgarda, modernizem. Toda, da bi ga v družbi kul-turokracije uveljavili, potrebujemo
organizacijo. Od tod gibanje Književna mladina Slovenije,« je v uvodu dejal Miran Košuta. Orisal je nato nastanek gibanja, ki se je formalno rodilo lani kot ena od dejavnosti Zveze socialistične mladine Slovenije na občinskih in na republiški ravni. Slednja raven je brez dvoma zanimiva tudi za zamejsko književno ustvarjanje, saj je KMS sprejela v svoj program zamisel o enotnem slovenskem kulturnem prostoru.
O književnosti pripadnikov gibanja KMS je podrobneje govoril Marko Juvan, ki je zaščitni znak tega u-stvarjanja označil kot tako imenovani postmodernizem, »smer, ki naj bi dajala mladi literaturi opazen, nov, raz-ličevalen pečat«. Njene najopaznejše značilnosti je strnil v odvračanje od precenjevanja eksperimentalnosti, v ponovno vzpostavljanje prvin vzdušja, čutenja, čustvenosti ali angažiranosti, skratka »osebnostnega kolorita besedila«, v prizadevanje, da bi v delo »ujeli duha časa, eksistence, družbe« in nenazadnje v iskanje preteklih vzorcev z novim pristopom, ki izgublja polemični odnos do tradicije in črpa iz ljudske zakladnice. »V književnem delu mlade generacije so te lastnosti kajpada različno zastopane in izrazite, tako da se znotraj in zunaj tega okvira oblikujejo
različne smeri,« je poudaril Marko Juvan in nato podrobneje predstavil posamezne protagoniste literarnega večera.
Branju izbranih odlomkov iz njihovih proznih in pesniških del je sledil zanimiv pogovor o gibanju kot organizacijskem pojavu književnega u-stvarjanja mlade generacije v Sloveniji, o težavah na področju založniške dejavnosti in prodora nove literarne bere v javnost ter o aktualnem trenutku slovenske književnosti nasploh. Razvil se je tudi zanimiv dialog med domačimi literarnimi u-stvarjalci in gosti v katerega so se vključili z naše strani Ivanka Hergold, Jure Paljk, Marko Kravos, Barbara Gruden in drugi, večer pa je sklenil dogovor med. predstavniki gibanja KMS in vodstvom Slovenskega kluba, da bo slednji v prihodnji sezoni uvrstil v svoj program še eno podobno srečanje z mlado generacijo literatov, ki ustvarjajo v tem enotnem slovenskem kulturnem prostoru.
O Od danes do 20. februarja bo po škedenjskih ulicah veljala vrsta prometnih predpisov, kot prepoved vožnje ali parkiranja. Ukrepe je tržaška občina sprejela zaradi tradicionalnega škedenjskega pusta.
len načrt. Temu je treba dodati razne probleme politične narave, reč različnost političnih koalicij. so v zadnjem desetletju upravo « tržaško občino in pokrajino, pa ^ dokaj hitro rotacijo raznih odbor ’ kar vse je zaviralo izpeljavo študije o tem, kako najbolj smda'g. uporabiti svetoivanski park in vei strukture, še najbolj zaskrbljuj ^ pa je dejstvo, da se v zadnjih P® letih sploh ne govori več o tem P., blemu, da pa se razpadanje komPrt zorija nezadržno nadaljuje.	,
Kako torej premakniti položaj ^ mrtve točke? Zanimivo pobudo v ^eC smer je sprožil deželni svetov3 j, li
PSI Gianfranco Carbone dneh predstavil deželnemu
U- koc1'
osnutek zakona prav o uporabi * ^ prenzorija bivše umobolnice. Osnu „ sicer ne vsebuje nobenega naj • pa tem, kaj naj bi konkretno s sedal ^ pol zapuščenim parkom, pač P3 omejuje na določilo o sestavi P°f ne komisije, ki naj bi tak načrt jj delala. Komisijo naj bi sesta'1 J trije predstavniki dežele (imeno' ^ naj bd jih deželna ravnateljstva^ higieno in zdravstvo, za teritori3 j,
načrtovanje in za delo in skrbst •
............
/5
ce časa, da bi pripravili P°pF0jp)t načrt o uporabi tako poslopij $ parka. Načrt, ki bi moral se' ^
spoštovati določila urbanističnega ^
črta ter predvidevati večnam6 pi, uporabo na kulturnem, rekreacij53 j-športnem, skrbstvenem in zdrav ^ nem področju, naj bi nato P°s ® ^3 odobritev tržaški občini, ki bi s® imela pravico vnesti svoje poPra in dopolnila.
Če bo občina v
aj*-
ter po en predstavnik občine, P°i'r ne in KZE, ki naj bi imeli tri
roku š&stih me5**" tei*1
ta načrt odobrila — in prav v frigia glavno sredstvo pritiska — bo o® jp-financirala tako pripravo varian^Jft gulacijskega načrta, kot tudi I^(p-za novo ureditev področja ter vanje posegov na posameznih *tji0 turah. Zakonski osnutek kom^jiji predvideva, naj bi vključili v “S# proračun prvo postavko pol mihJ jgj-lir, obvezuje pa tudi deželo za 11 nja večletna nakazila za uresm odobrenih načrtov.	^
Deželni zakonski osnutek včerajšnji tiskovni konferenci sam Carbone in občinska sve^ PSI Pia Frausin, ki sta poudaril gre predvsem za sredstvo, ki Sa goča zdravstvena reforma — ta.j0 z3 reč nalaga deželam, da poskrbi! ^ ponovno uporabo struktur, Tgfof bodo izpraznile z uresničitvijo jjl) me — da bi končno vendarle raf.Ly1' že preveč časa trajajoči spor o 1 y}0 štvu ter se končno resno in lotili vprašanja s ve toi vans ke ga . ^ prenzorija. Poudarila pa sta wm. ^ je treba vprašanje rešiti globalno^-pa z delnimi in med sabo nep0'5® [ej' mi posegi, kot se je dogajalo a
Velika pozornost včerajšnjemu obisku predsednika IRI v Trstu
Nadaljevanje s i. strani
Pred Prodijem je o značaju druž-® za industrijsko promocijo SPI go-^ nl direktor tržaškega sedeža Murra -na^Q P0 ie predsednik IRI podal zclenjeno in dokaj natančno anali-_ Javnega sektorja na Tržaškem in niškem, s konkretnimi načrti za J-gove posamezne obrate. V sploš-111 je zagotovil prizadevanja usta-tiip6’ ^ i0 v°di. za novo uveljavitev v|et>e ustvarjalne in spodbujevalne tor^t V zastarsbh industrijskih sek-značilnih zlasti za področje je Zaske in Posočja. V zadnjih letih se -.. ^Poslena delovna sila v njih skr-S| a,za 30 do 40 odstotkov, kar je po-j0 .ca uvajanja nove tehnologije, ki in 'Ie ^rst doslej sprejemal pasivno ra,86 bo po Prodijevih besedah motet	spremeniti v protagonista
tfL^anškega. razvoja. Na očitke o yL1.' da IRI zanemarja Trst, je odgo-px * ’ da je pri vsej problematiki naj-Vod-fml3nej®a sposobnost krajevnega finega razreda in družbena orga-prostora. IRI ima namreč na-sila PornaSati krajevnim podjetniškim Pfg,1?1’ jih razgibati in finančno pod-{(;p uresničevanje novih zamisli. 2a?’ ie te manjkajo, se znajdejo v Tt\?r?nern krogu: »IRI čaka Trst in spA^akn na IRI,« je ugotovil pred-skan' ^roc^ iu predlagal skupno i-
IVi
teh novih zamisli.
ke • Pusameznih vidikih problemati-stavnVnega sektorja se je najprej u-tj^ ' °h deželni Družbi za informa-trpn, 4 N, Li uspešno posluje in daje Pfilirlri0 300 osebam, v bližnji 2^ "duosti pa predvideva še novih lova • ovnih mest, z razširitvijo de-Po» a na Področje zavarovalništva, riwfskega gospodarstva, uprave te-sta ’ja. raziskovanja ipd. Glede pri-Vii ‘Sca Je Prodi v prvi plan postaja Pra8anje njegovih prometnih po-rn 2 za,edjem- katerih dokončanje ni„Ll0ra nujno sovpadati z uresniče-nlri* tov
Sl
P I el
je ''"Uost, da bi družbo ukinili. Prodi °trdil tudi delovna naročila za

'Vpmih postajališč, navtičnega a in razširitvijo in posodo^
Pristanišča. Za Tržaški Lloyd
Ve in
Ntl že pripravljen načrt okrepit-

^lansiranja in ne obstaja nobe-
v KULTURNEM DOMU V TRSTU
v nedeljo, 17. t.m., priredila tortna šola Trst
tradicionalno
VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Uri,
Igral bo orkester »Zvezde«. ,.acetek za osnovnošolce ob 15.
p za nižješolce ob 19.30.
in j , Oljeno bo za pijačo, jedačo «dobro vol i«

tržaško in tržiško ladjedelnico, posebej še za veliko ladjo - platformo Mi-coperi, za katero je še do nedavnega vladala velika negotovost, sicer pa je izrazil prepričanje, da je prihodnost ladjedelništva Jul. krajine v njegovi resnični specializiranosti. O železarstvu je dejal, da je kot sektor v velikih težavah po vsej Evropi, da pa ne mislijo ukiniti proizvodnje litega železa, pač pa nameravajo dokončati visoko peč št. 2 in vložiti v Terni nadaljnji 2 milijardi lir v naslednjih dveh letih, povrhu pa razviti obljubljeni manjši obrat za proizvodnjo titana. Prodi se je nato ustavil še pri nekaterih specifičnih problemih, med katerimi je na zadnjem mestu obravnaval zaostreno vprašanje Tovarne velikih motorjev: »Govorim z neizprosno iskrenostjo tistega, ki izvaja, kar je bilo začrtano že pred časom,« je dejal in hudo krizo tovarne vključil v celovito logiko sektorja proizvodnje težkih motorjev, pri čemer pa je zagotovil, da je IRI ne namerava potisniti na rob ali obravnavati na stihijski, naključen način.
Veliko pozornosti je nato posvetil
novim pobudam IRI, ki naj bi zrasle na področju biotehnologije, znanstvenih raziskav in na modelu tako imenovanih BIG (business and innova-tion centre). Gre za poslovno - inovativna jedra, ki so se v tujini že u-veljavila pri preoblikovanju in proizvodnem reševanju preseženih in o-puščenih industrijskih obratov. Napovedal je študijo o možnosti ustanovitve takega centra v Trstu, za katerega bi polovico potrebnih finančnih sredstev prispevala Evropska gospodarska skupnost.
»Ustanova IRI nikakor ni dušitelj, pač pa spodbujevalec proizvodnih dejavnosti,« je zaključil Prodi, »njene pobude pa so v veliki meri odvisne od krajevnih razmer, od življenjskih sil, brez katerih IRI ne more delati čudežev. Resnična meja teh pobud zato ni finančnega, temveč človeškega značaja, v ustvarjalnosti in pogumu ljudi. IRI zastavlja načrte, ki so daleč od sanj, ki so stvarni in operativni, zagotavlja svoje finančne obveze, možgane in dobro vero, potrebuje pa zavzetost in ustvarjalne sposobnosti vse tukajšnje skupnosti,« je
zaključil predsednik IRI Romano Prodi svoj javni nastop v Trstu.
VLASTA BERNARD
CGIL - CISL - UIL o Prodijevem nastopu
Komaj je Prodi s spremstvom zapustil prostore Pomorske postaje, so voditelji sindikalne zveze OGIL - CI SL - UIL priredili kratko tiskovno konferenco, na kateri so izrazili svoje vtise in vrednotenja pogovorov, ki so jih imeli s predsednikom IRI. Namenoma so se izognili taki ali drugačni oceni njegovega obiska, saj le ta ne more biti posplošena, pač pa zelo razčlenjena, kot so razčlenjeni predlogi in nameni, s katerimi je Prodi prišel v Trst.
V imenu OGIL je Mauro Gialuz izrazil največ nezadovoljstva na račun zavlačevanja z rešitvami najnujnejših problemov, zaradi katerega nekateri obrati tvegajo popoln zaposlitveni in proizvodni polom. Trebbi je v imenu UIL podčrtal veliko zanimanje, s katerim so pričakali Prodija zlasti zato, ker so pogajanja med IRI, de-
želo in sindikati obtičala na mrtvem tiru. O tej točki ocena pač ne more biti drugačna, kot negativna. Sicer pa se sindikati ne upirajo procesom sanacije, pač pa ne sprejemajo metod, po katerih je le-ta možna le z drastičnim nižanjem zaposlitvene ravni. Bravo je za CISL izrazil ločena stališča o pozitivnih in negativnih vidikih Prodijevega nastopa, ki je bil v nekaterih bistvenih vprašanjih vse preveč previden, pri predlogih za nove pobude IRI pa premalo konkreten.
Vsekakor so sindikati še enkrat potrdili odločno prepričanje, da sicer pozitivni načrti o novih pobudah IRI ne morejo biti nadomestilo za propad obstoječega, ki potrebuje predvsem finančnih sredstev in večjega zavzemanja IRI za ozdravitev in proizvodno oživitev javne industrije.
• Zaradi slabega vremena je pred-sinočnjim odpadel občni zbor kulturnega društva Slovan s Padrič. Občni zbor bodo zato priredili v torek, 26. februarja, v prostorih Gozdne zadruge.
V Miljah so včeraj predložili proračun jutri sta na vrsti Dolina in Nabrežina
V	vseh izvoljenih telesih naše pokrajine bodo v teh dneh stekle proračunske razprave, ki se bodo predvidoma nadaljevale do začetka ali najkasneje srede marca, ko morajo v skladu s finančnim zakonom vse uprave odobriti svoje finančne proračune za tekoče leto. Miljski občinski odbor je osnutek proračuna z ustreznim triletnim načrtom predložil občinskemu svetu že sinoči, jutri pa sta na vrsti dolinska in devinsko - nahrežinska občina. Pokrajinski odbor bo predstavil proračun v ponedeljek, tržaška uprava pa baje prihodnji petek, potem ko je odbor v glavnem že odobril predlog pristojnega odbornika Calandruccia.
Izid proračunskega glasovanja na tržaški občini in pokrajini bo odvisen od skupščine melonarskega gibanja, ki bo v soboto in v nedeljo, 23. in 24. februarja. Na skupščini, ki pomeni dejansko kongres LpT, bodo morali člani tega gibanja odločiti, če nadalje podpreti sporazum s KD ali pa takoj razbiti sedanja zavezništva ter ubrati pot opozicije. Razmerje sil v Listi je trenutno odločno na strani tako imenovanih zmernih sil, ki so za sodelovanje z demokristjani in z ostalimi levo-sredinskimi strankami do »štafete« prihodnjega leta. Na skupščini kot je melonarska pa se zna zgoditi marsikaj, tudi zato ker so na deželi zaprli LpT vrata za vstop v odbor.
Skupščina LpT bo morala vsekakor izvoliti novega političnega tajnika. Kandidatov za to mesto je precej, med temi spet tudi bivši tajnik Giuri-cin, ki skupno s Cecovindjem še vedno kroji usodo tega razkrajajočega se gibanja. Za predsednika LpT bo skoraj gotovo potrjen Cecovini, kateremu pa KD vztrajno ponuja predsedstvo Tržaškega Lloyda ker ga tako hoče dokončno izločiti iz boja za župansko mesto prihodnje leto.
Še jutri razstava o likovni umetnosti med obema vojnama na območju Alpe-Adria
V	prostorih muzeja Revoltella se jutri zaključi razstava slik in grajik z naslovom »Likovna umetnost med obema vojnama na geografskem območju Alpe - Adria«, ki si jo je doslej ogledalo zelo številno občinstvo. Kdor si je še ni ogledal, naj torej pohiti, saj pomeni razstava dokaj popoln in kvaliteten prikaz likovnega ustvarjanja na teritoriju na tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Na razstavi je izobešenih 116 del 53 umetnikov, ki so delovali v obdobju med zrušenjem avstroogrske monarhije in izbruhom druge svetovne vojne.
pismo uredništvu
Odlomek iz pogovora med maturantkami
Bilo je prav v času, ko se zaključi na šolah pouk, ko sem vstopila na avtobus štev. 44, ki vozi v Nabrežino.
Za mano je vstopila v avtobus skupina študentov — sami Slovenci. Kar toplo mi je postalo pri srcu, ko sem gledala to našo mladino. Manj toplo mi je postalo, lahko bi rekla, da me je prav zazeblo, ko sem poslušala, kako so se med seboj pogovarjali.
Govorili so v narečju, kar ni ne slabo niti narobe, žal pa se je z leti to naše narečje tako spremenilo, da je že skoraj vsaka druga beseda italijanska ali pa nekakšna slovenska popačenka, izpeljana iz italijanske besede; Ves ta medsebojni razgovor so seveda pomešali še z besedami »cioè, insomma, perciò« in v tem tonu nadaljevali.
Nič novega boste rekli. Takšni so pač mladi, tako so navajeni med seboj govoriti, ne da se pomagati. Vse prav in v redu. Toda to so vendarle dijaki naših slovenskih srednjih šol, kjer jih vendarle učijo slovenščine!
Iz njihovega razgovora sem razumela, da gre za letošnje maturante.
Pa so se pogovarjali o tej maturi.
»Kaj si boš ti izbrala za ustni izpit: slovenščino ali italijanščino?« je vprašala ena svojo sošolko. »Ne vem.
Ne slovenščina ne italijanščina mi ne gresta, potem je tako vseeno za kaj se odločim.« »Jaz pa bom vzela slovenščino,« se oglasi druga, »še vedno mi gre laže slovenščina kot
italijanščina Sedaj sem začela čitati slovenske knjige. Prijateljica mi je posodila eno, ki je prav zanimiva. Raje bom delala ustni izpit iz slovenščine.« »Meni pa je vseeno, ne veseli me ne eno niti drugo. Kaj mi bo vse to koristilo, če ne bom dobila službe?«
»Saj te šola nič ne nauči. Pri nas profesor že tako slabo razlaga italijanščino, da bi bilo čudo, če bi se kaj naučili.«
Pogovor se je v avtobusu nadaljeval, sàma pa sem morala izstopiti. Verjemite mi, da mi je bilo pri srcu kar težko. Težko, ker je bila povedana marsikatera bridka resnica, težko, ker sem jo morala slišati iz ust naših mladih, ki so naša bodočnost.
M. R.
Ogenj poškodoval pralnico
V pralnici v Ul. Cilini 40/2 je prišlo včeraj popoldne do požara, ki ga je uspelo gasilcem, M so takoj prihiteli na mesto, pogasiti in preprečiti, da bi se le ta razširil še na druge prostore v omenjenem poslopju. Lastnica Merlini por. Zurini je okrog 15. ure zapustila pralnico. Ko se je uro kasneje vrnila, je našla prostor že v dimu in ognju. Škoda znaša več milijonov lir.
sin im delavcem gre za nohte (pa ne zaradi mraza...)
k/m.. M
i -wio aJb°lj vnete radovedneže. Našim oglednikom je vsekakor včeraj le ^Ija J4 50 se pretihotapili na kontovelsko delovišče, kjer se podložniki ^ Usta marljivo in zvesto urijo v tem nadvse svetem poslanstvu...
^mivi gledališki predstavi v Cristalli!
k	c^usa predstav »Vabilo	kolju emarginirancev v nekem veli-
L? Ijhdst® 33 L ki ga prireja tržaš-	kem industrijskem mestu, v verziji
^ dani, ffedališče La Contrada, bo da nedelje, 17. februarja,
CR ^ Alfi Cristallu ljudsko gledali-
Grl; SSille 7. H cvlrirn o mdr»! čb-ocfn
i^edio^^ine z delom ameriškega p Catl Unfr , -^avida Mameta »Ame-/ (Vrò jr, tx<' ki ga je režiral Fran-iV10 VenfiV ■ katerem nastopajo Masni ‘^aisv, QUrieLo, Luca Barbareschi ' h sa	V Mametovem izvir-
5°dba dogaja v zaprtem o-
kem industrijskem mestu, v messinskega gledališča pa so dogajanje prenesli v večje severno italijansko mesto, v okolje emigrantov z juga.
Od torka, 19. februarja, do prihod nje nedelje pa bodo v gledališču Cristallo na vrsti »Srečni dnevi« Samuela Becketta v režiji Maria Missiroli-ja in v interpretaciji znane in priljubljene Adriane Asti.
Včeraj zjutraj v vojašnici »Dardi« pri Briščkih
Strahotna smrt mladega podčastnika pod gosenicami tanka »leopard«
V vojašnici »Dardi« pri Briščkih, kjer je sedež 9. oklepnega oddelka »Lanceri di Firenze«, se je pripetila včeraj zjutraj strahotna nesreča, v kateri je umrl 39-letni podčastnik Carmine De Crescenzo. Medtem ko je vodil v mehanski delavnici vojašnice premike oklepnikov, ga je povozil tank vrste leopard. K hudo ranjenemu De Crescenzu je takoj prihitel vojaški zdravnik, ki pa je lahko pomagal bolj malo. Tudi v katinarski bolnišnici, kamor so ga pripeljali ob 9.15, približno pol ure po nesreči, je bila zdravnikova pomoč brez učinka: ob 9.30 je podčastnik izdihnil. Že ob sprejetju je bilo jasno, da so notranje poškodbe prehude: De Crescenzu je oklopno vozilo zmečkalo prsni koš, zlomilo roke in noge in ga ranilo po vsem telesu. Zapušča ženo in dva o-troka, stara 12 oz. 15 let. Po rodu je bil doma iz okolice Salerna, v Trstu pa je stanoval v Ul. Donadoni štev. 12.
Uradno sporočilo vojaškega poveljstva dodaja še, da je o dogodku u-vedlo preiskavo tako civilno kot vojaško sodišče, pa tudi »višja poveljstva«. Karabinjerji iz Nabrežine so sicer bili na mestu, toda v tem primeru, ko je do nesreče prišlo znotraj vojašnice, niso pristojni. Poveljnik kasarne ima namreč vso pristojnost nad dogajanjem, podobno kot velja za ambasade. Okoliščine nesreče ostajajo torej ovite v meglo, v ugibanjih o vzrokih pa bo najbolj verjetno drža-
la možnost človeške napake in da vojak, ki je upravljal leopard, ni pravočasno opazil svojega nadrejenega.
Težak obračun za znanca policije
Po daljšem in razburkanem zasledovanju so policijski agenti aretirali predvčerajšnjim svojega starega znanca, 39-letnoga Sergia Giraldija, ki stanuje v Ul. SS. Martiri 2. Opazovali so ga že na Korzu Saba, kako se je sumljivo sukal okrog dveh trgovin. Nato so mu sledili po Ul. S. Michele do
njegovega doma, kjer so ga hoteli u-staviti. Giraldi pa ni imel dvomov: čeprav se je pred njegov fiat 500 postavil agent, je pritisnil na plin in — hajd naprej. Agent Giuseppe Forte se je pravočasno umaknil, tako da ga je vozilo le lažje ranilo v roko (o-zdravel bo v 5 dneh). Giraldi pa se je kmalu ustavil, saj je zavozil v parkirana avtomobila. Končni obračun je zanj težak: braniti se bo moral pred kopico obtožb, kot so vožnja brez vozniškega dovoljenja, neplačana zavarovalnina, napad na javnega funkcionarja, povzročitev poškodb itd. Obrazložiti pa bo tudi moral, kako da je imel v avtu bogato zbirko raznovrstnega orodja za vlome.
ZAHVALA
Globoko presunjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega predragega sina
Aleksandra Čoka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, župniku g. Miklavcu in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči svojci Lonjer, 1. februarja 1985
čestitke
Igralci S8G sprejeti z izrednim razumevanjem med nedavnim gostovanjem v Beogradu in Novem Sadu ,..
°	J	°	Koledar prepovedi
Danes slavi na Opčinah VIKTOR Z®? JAL rojstni dan. Obilo sreče, zdraO in veselja mu želi žena Ana.
O izrednem umetniškem in političnem uspehu nedavnega gostovanja SSG iz Trsta v Beogradu, z delom Piera Chiare »Delitev«, smo že poročali, kot smo tudi poročali o srečanju naših umetnikov in gledališkega vodstva z najvišjimi zastopniki družbenopolitičnih organizacij.
Tokrat so nas zanimali prav osebni vtisi igralcev o tem gostovanju, ker so, po našem tudi ti pokazatelj, če in v kolikšni meri je stik z občinstvom uspel in kako so protagonisti tega gostovanja ta svoj nastop v Beogradu, pa tudi v Novem Sadu sami doživljali.
Našli smo jih na vajah v Kulturnem domu, kjer se pripravljajo na novo premiero. Nekateri so bili na odru, drugi pa čakali v »obrekovalnici« na nastop.
»No, kako ste kaj zadovoljni s tokratnim gostovanjem v Beogradu in Novemu Sadu?« Ko smo zastavili vprašanje, smo že videli, da je bilo pravzaprav odvečno, saj so bili še sedaj, po tolikih dneh, dobre volje, dobro razpoloženi, predvsem pa še vsi polni lepih vtisov, ki so jih s tega gostovanja odnesli.
»Če hočem povedati nekaj svojih občutkov,« nam je dejala Mara Sardoč, »potem me spomin popelje nazaj v čase druge svetovne vojne, ko smo bili izgnani v majhno vasico Bistrico v bližini Beograda. Ko prihajam v Beograd, imam torej vedno občutek, da je tu tudi košček mojega doma, ker ne čutim samo mesta, temveč gledam vse skozi oči tistih dobrih, malih ljudi, ki so nas tedaj tako lepo sprejeli in s katerimi me veže trajno prijateljstvo.«
»Pa tudi na gostovanje, ki ste ga pred 16 leti
imeli v Beogradu z dramo Čehova »Tri sestre« si se tokrat prav gotovo spxrmnila.«
»Ja, tudi to je lep in nepozaben spomin. Tedaj so bili tudi naši stiki z beograjskim gledališčem in tamkajšnjimi igralci bolj pogosti tako, da smo se med seboj dobro poznali in bili pravzaprav prijatelji. Po smrti režiserja Bojana Stupica so se ti stiki razrahljali; bolj malo smo se srečevali. Toda, ko smo se sedaj ponovno videli, ko smo stopili pred tamkajšnjo publiko, je bilo vse tako, kot nekoč — prijateljsko, sproščeno, izredno prijetno in gostoljubno.«
»Ste bili kaj v skrbeh, da vas občinstvo ne bo razumelo, oziroma, da ne bo razumelo vsebine komedije?«
»Tudi ta strah smo imeli, so mi odgovorili, saj je komedijo teže razumeti v drugem jeziku, kot dramo. No, poskrbljeno je bilo za simultano prevajanje. Toda videli smo, da so se ljudje začeli smejati in reagirati na naš tekst, še preden so slišali prevod. Tako so nam vlili poguma, da smo se razigrali, oni pa so nas nagradili s smehom in lepim aplavzom.«
»Kaj nam lahko še poveste o vaših občutkih?«
»To, da smo bili zelo zadovoljni, ker smo videli, da so bili vsi, ki smo se z njimi srečali, zelo dobro poučeni o .naših problemih, o problemih našega gledališča. Občutke smo imeli, kot da bi se moralo sedaj le nekaj premakniti v našo korist, oziroma v korist našega gledališča.«
Prostega časa skorajda ni bilo. če niso imeli predstave, potem so bili na raznih sprejemih, ali pa so jih oblegali novinarji za intervjuje za televizijo, radio, časopise in revije.
Prišli so mnogi, ki poznajo naše igralce tudi
iz filmov, ali televizije. Mirando Caharijo so zaprosili tudi za kratek sprehod po beograjskih ulicah, ki bi ga vključili v televizijski program pod naslovom »Miranda pri nas«. Pa je bilo slabo vreme in snemanje je odpadlo, ostale pa so obljube, da se bodo že zglasili v Trstu in s pogovori in intervjuji nadaljevali.
Velik vtis je seveda na vse naredil obisk Me-morialnega centra, kjer so položili tudi cvetje na grob pokojnega predsednika Tita. Vsega, kar je tam, si seveda niso mogli ogledati, a kar so videli in tam doživeli, jim bo ostalo v trajnem spominu »kot nam bo ostalo v trajnem spominu gostoljubje naših gostiteljev«, so nam še dejali.
V Novem Sadu je bil sprejem prav tako prisrčen, kot v Beogradu, le nekoliko manj občinstva je bilo na predstavi. »Predstavo smo imeli v novem gledališkem poslopju, ki ima dve veliki dvorani. V eni je bila prav tisti večer premiera baleta "Labodje jezero”, v drugi je bila naša predstava, če je bilo ljudi nekoliko manj, so pa ti ploskali za dva in tako je tudi tu predstava izredno lepo uspela.«
»Pa še napišite, da je bilo tuđi samo potovanje prijetno. Miranda, Marija in Panči so nas zabavali s petjem, železniška uprava pa je poskrbela za dovolj hladne vagone, da smo prispeli v Beograd res "sveži”.«
Vse je lepo, kar se tudi lepo izteče. In to gostovanje se je res lepo začelo in tudi končalo, seveda z obljubami, da se bodo še srečali in s prepričanjem, da so se ponovno stkale tiste prijateljske vezi, ki so za delovanje gledališča v zamejstvu, za njegov obstoj in razvoj še kako koristne in potrebne.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1984/85. Jutri, 15. februarja, ob 20. uri (red C/F) četrta predstava Donizettijeve opere »Lucia di La-mermoor«. Dirigent Oleg Caetani, režiser Carlo Maetrini. V nedeljo ob 16. uri peta predstava (red G).
ROSSETTI
Danes, 14. t.m., ob 20.30 (red četrtek) bo Teatro Stabile iz Turina predstavil Anno Mario Guarnieri v Racinovem delu »Fedra«. Režija Luca Roncóni. A-bonma - odrezek št. 7. Prodaja vstopnic v osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	okviru »četrtkovih gledaliških srečanj« bo ob 18. uri v gledališču Ros-, setti sedmo srečanje s skupino Teatro Stabile iz Turina.
AVDITORIJ
Še danes ob 9.15 in 10.45 bosta na sporedu predstavi za šole »L’amore delle tre melarance«. Režiser Francesco Macedonio.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 14. t.m., ob 19.30: Koncert Dunajskega komornega orkestra.
Mala dvorana
Ob ponedeljkih, 18., 25. in ob četrtkih, 21., 28. t.m., ob 20. uri: Rezervirano za Fest program.
Srednja dvorana
Danes, 14. in jutri 15. t.m.: H. W. Henze »Palček«, mladinska opera. Predstava za šole.
Okrogla dvorana
Danes, 14. in jutri 15. t.m., ob'10. in 12. uri: Gledališki kulturni dnevi.
V	petek, 15., ob 22. uri in v soboto, 16. t. m., ob 19. uri: M. Mikeln »Fra-klova vrnitev«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 14. t.m., M. Frayn »Hrup za odrom«: ob 9.30 za Tehnični šolski center in ob 20. uri za red S - četrtek A in izven. Predstavi bosta v gledališki dvorani v Solkanu.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Od danes, 14. do 17. t.m. bo na sporedu »American Buffalo« Davida Mameta; režija Franco Però.
Od 19. do 24. t.m.: »Giorni felici« Samuela Becketta. Nastopa Adriana Asti; režija Mario Missiroli.
k*rya
Ul. sv. Frančiška 20
MILKO BAMBIČ
Razstava zgodnjih del v sodelovanju z DZL od 11. do 20. februarja 1985.
Vljudno vas vabimo danes, 14. februarja, ob 18. uri na srečanje z Milkom Bambičem ob njegovi 80-letnici
KD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR
vabita v Gledališče F. Prešeren v Boljuncu na
PUSTOVANJE
DANES, 14. t.m., od 20.30 do 0.30 v soboto, 16. t.m., od 21. do 4. ure v nedeljo, 17. t.m., od 20.30 do 0.30 v ponedeljek, 18. t.m., od 20.30 do 0.30 v torek, 19. t.m,, od 21. do 4. ure
V nedeljo od 14.30 do 18.30 - Otroško pustno rajanje z zabavnim programom.
Vse večere bo igral ansambel Pomlad, razen v ponedeljek, ko Vas b,odo zabavali Veseli godci.
Za jedačo in pijačo poskrbljeno!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
kino
Ariston Danes zaprto. Jutri ob 17.00 — 22.00 »Le notti della luna plena«. Režija Eric Rohmer.
Eden 15.30 — 22.15 »Calde vibrazioni carnali«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.0—22.15 »Femme publique«. Francis Huster, Valerle Kaprisky, Lambert Wilson. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Excelsior 17.30 — 22.15 »Phenomena«. Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Electric dreams«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Lady Jane«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Prova d’innocenza«. Za vsakogar.
Mignon 17.00 — 22.15 »Prénom Carmen«. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Terminator«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00—22.00 »Erotic sensual fire«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 — 22.00 »I due carabinieri«. Carlo Verdone, Enrico Montesano. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Le sexy sorelle«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Osterman weekend«. Burt Lancaster.
Radio 15.30 — 21.30 »Sesso caldo a Ibiza«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 15.30 — 22.00 »II verdetto«. Paul Newman.
SKD Tabor - Prosvetni dom - Opčine.
Moški in ženski pevski zbor vabita na PUSTNO OSMICO v soboto, 16. t.m., od 13. do 18. ure. Domače vino (Miškotovo) in pustne specialitete.
ŠD Polet prireja v torek, 19. februarja, ob 20.30 tradicionalni PUSTNI PLES v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Ob domači kuhinji in pristni kapljici bo igral priznani ansambel Big Ben. Rezervacije v baru Prosvetnega doma, v trgovini železnine Unussi, v trgovini Ulgheri - Pavat in v pekarni Križnič.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda vabita vse pustne šeme na otroško pustno rajanje, ki bo v soboto, 16. t. m., od 16. do 18.30 v prostorih osnovne šole »1. maj 1945« v Zgoniku.
19. KRAŠKI PUST priredi v soboto, 16. t.m., od 20.30 dalje PUSTNI PLES v Prosvetnem domu na Opčinah z ansamblom L. Furlan.
TPK Sirena priredi na pomorskem sedežu (Miramarski drev.) v soboto, 16. t.m., od 20. ure dalje PUSTNI VEČER in v nedeljo, 17. t.m., od 15. do 20. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE.
KD L Grbec - škedenj vabi v soboto, 16. t.m., od 16. do 19. ure na tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE.
KD L Grbec in DZL priredita v ponedeljek, 18. t.m,, ob 19. uri v društvenih prostorih KD I. Grbec RAZSTAVO z nagrajevanjem natečaja za masko in PUSTOVANJE. Vabljeni!
Tabor mladih pripravlja pustni ples na terno »Plaža«, ki bo 18. t. m. v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Sufliramo vam, da se lahko oblečete v kopalke vseh modnih tokov, v mornarje, kapitane, turiste itd. Uspeh prepuščamo vaši domišliji. KD Tabor.
KD Vesna in ŠD Mladina prirejata v nedeljo, 17. 2., ob 15. uri v Domu A. Sirka v Križu otroško pustno rajanje. Vabljeni!
KD KRAŠKI DOM
prireja
PUSTNI PLES
JUTRI, 15. t.m., s pričetkom ob 21. uri v občinski telovadnici v Repnu.
Nagrajevanje najlepših mask.
včeraj-danes
mali oglasi
GOBELINE poceni prodam. Tel. na št. 003861/344293.
PRODAM otroško posteljico, voziček in otroška oblačila. Tel. 730495.
PLINSKI ŠTEDILNIK, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 226-548.
ODDAMO v najem prostor na Opčinah (28 kv. m), primeren za obrtniško dejavnost. Ponudbe pod šifro »Obrtniška delavnica«.
OSMICO je odprl Ignac Strajn, Križ-pot - Mačkolje.
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Bajta 69.
PRODAM REGATO, staro 4 mesece, 4 tisoč km, vso opremljeno. Po dogovoru odkupim star avto. Tel. na št. 040/229-224.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo, Ul. Zorutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Oberdan 2,‘ Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
darovi in prispevki
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165,. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tek 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
koncerti
VERDI
V mali dvorani gledališča Verdi je na sporedu ciklus koncertov za šole. V teku tega tedna bo komorni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zan-nerinija izvajal Mozartove, Repinijeve in Bachove skladbe.
Prihodnji teden se ciklus koncertov za šole nadaljuje. Na programu bodo Pen-nisijeve in Mozartove skladbe. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti bo na sporedu koncert skupine »Pro cantione antiqua« - šest glasov.
Ob rojstnem dnevu pok. Viktorije Ten-ce roj. Pipan daruje hči Marcela Tence 50.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Ob 8. obletnici smrti dragega Dorčija darujejo žena in otroci 25.000 lir za ŠD Sokol, 25.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine, 25.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade in 50.000 lir za župnijsko dvorano v Nabrežini.
Namesto cvetja na grob Mihele Sosič daruje klub KUri JO.Olm ur za eeiKev» sv. Jerneja na Opčinah.
\ spomin na nono darujeta Marko in Irene Kralj 10.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Obviera Candottija daruje družina Ferdinand Bogateč 10.000 lir za ŠD Mladina.
Mirko Štrajn daruje 10.000 lir za KD F. Venturim.
Stanko Štrajn daruje 40.000 lir za KD F. Venturini.
Ob rojstvu male Brede daruje očka Marčelo 20.000 lir za KD Slavec.
Ob smrti Petra Fabrisa in Rože Grdine daruje družina Crisma (Domjo) 20.000 lir za KD Slavec.
V	spomin na Aleksandra Čoka darujejo sestre Golob 30.000 lir za ŠD Adria in 30.000 Ur za KD Lonjer - Katinara.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
DZL obvešča, da bo razstava Milka Bambiča v Kulturnem domu v Trstu odprta do 23. t.m.
vožnje za tovornjake
Tržaška prefektura je na podlag ministrske okrožnice, ki določa orna' jitve za težki tovorni promet stah v predprazničnih in prazničn1*1 dneh, odredilo prepoved vožnje za ^ vomjake na tržaškem ozemlju V o3 slednjih razdobjih letošnjega leta: za velikonočne praznike, in sicer o0 7. ure v četrtek, 4. aprila, do 22. ur v torek, 9. aprila;	-
v poletnih mesecih, in sicer od • ure v sredo, 31. julija, do 24. ure ^ nedeljo, 4. avgusta ter od 7. ure petek, 9. avgusta, do 24. ure v po'1®” del jek, 19. avgusta;
v razdobju od 14. junija do 16- seP tembra in sicer od 7. ure vsakeS petka do 12. ure vsakega ponedelJ14 (velja samo za avtoceste);
za božične in novoletne praznik^ in sicer od 7. ure v četrtek, 20. d cembra 1985 do 22. ure v ponedeljek’ 6. januarja 1986.	^
Prepoved ne velja za službena 'j žila RAI-TV, za tovornjake občinsk3 smetarskih služb, za premične P°st“ je telefonske službe, za vozila, ki P4 važajo goriva, za poštne in vojaS" tovornjake ter seveda za razna vozu prve pomoči.
□ Svetjakobski rajonski svet je P°va bil tržaškega župana in predstavnik® tržaških političnih sil in krajevnih prav na ogled športnega komplekf na Kampanelah, ki je v zadnjem ® i su prepuščen na milost in nemil® neznanih vandalov. Zaradi pomanjk® nja primerne nadzorno - varstven^ službe se namreč vse prevečkrat P" navijajo razbijaški napadi na kaU kajšnje strukture, kar je doslej P1? zadelo predvsem prebivalstvo, ki J tako ob prepotreben športno - rekm acijski objekt.
Danes, ČETRTEK, 14. februarja VALENTIN
Sonce vzide ob 7.09, zatone ob 17.30 —-Dolžina dneva 10.21 —- Luna vzide ob 3.29 in zatone ob 11.55.
Jutri, PETEK, 15. februarja JORDAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 0,7 stopinje, zračni tlak 1010,3 mb raste, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Susanna Maria Veronelli, Tanja Surez, Martina Pastrovic-chio, Stefano Roberti.
UMRLI SO: 78-letni Mario Tamaro, 24-letni Marco Bertozzi, 80-letni Umberto Bisi, 70-letna Ernesta Zuliani vd. Zuc-. colo, 83-letni Francesco Rosso, 92-letni Giovanni Carboncich, 53-letni Alberto Braicovich, 71-letna Eleonora Negroni vd. Porcorato, 72-letna Margherita Chiappa-rino vd. Murgolo, 84-letni Giovanni Herman, 95-letna Teresa Derencin vd. Pieri.
\iiMm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. p.a. .
TRST - ULICA F. FILZMQ -	(S?	6’1 '1‘d6
KRZNA — JOPE — NASITK*
PELLICCERIA CERVO
Trst, Orev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za *c** nakupe.
Bogata izbira pustnih oblek za otroke m odrasle
ORVISI
TRST — UL. PONCHlELLl 3
PREPROGE
PREŠITE ODEJE
PERNICE
RAZNO BLAGO ZA STANOVANJE
Obv. občini 10. 1. 1985


%
u
VELIKA ZNIŽANA prodaja



POPUSTI
POPUSTI
POPUSTI
M ! ! ! !
menjalnica		_J
13. 2. 1985 Ameriški dolar			2.015^
Kanadski dolar			1.500-^
švicarski frank			721-
Danska krona 			170-^
Norveška krona 			-212-"
švedska krona			
Holandski florint			
Francoski frank			29.^ 2.130-' 1.900-"
Belgijski frank			
Funt šterling			
irski šterling			
Nemška marka			61 J* 87.-^
Avstrijski šiling .....		
Portugalski eskudo ....		Iv-
Japonski jen			
španska pezeta			Iv- 1.53£;
Avstralski dolar			
Grška drahma			J 4-
Debeli dinar			7"
Drobni dinar			
ženska in njen svet
radiotelevizija
Krvna skupina odraz duševnosti
Po slovensko, seveda s tujko, bi ji lahko rekli hematognomika (tega raza v slovarju tujk še ni), gre pa za vedo, ki naj bi preučevala člove-
fcra~~
cove čustvene in značajske značilnosti glede na krvno sliko. Kri naj bi
.	'	~ »vu	A/f l-VOlstbltl/OI/b y	UM IVI VIUS Obb/VL/.	b I	^ b
"rej poleg organskih lastnosti, ki jih že dolgo raziskujejo pod mikrosko-wm, vsebovala tudi duševne.
Takšne ugotovitve prihajajo iz Japonske, kjer na inštitutu ABO že dol-8o let preverjajo podobnosti med osebami, ki »pripadajo«, isti krvni sku-Jj- Sodelavci inštituta za raziskovanje krvnih skupin so po pregledu na esettisoče anket ugotovili, da imajo ljudje z isto krvno skupino podobne vačajske lastnosti in se tudi vedejo podobno. Ker so skupine samo 4: O, ’ P in AB, bi bil seveda svet precej dolgočasen, ko ne bi na naše pri-°Jene lastnosti vplivali tudi okolje, izobrazba ter izkušnje. Krvna skupina odi med imetje, s katerim pridemo na svet, podedujemo jo po starših — ”jo se lahko ugotavlja tudi očetovstvo — pogostost določene krvne sku-
pine
pa opredeljuje lahko tudi raso. V Evropi namreč močno prevladujejo
A ..	(sI	JUJC. I/IM blW L ULIL I LLOU. V
J1’ skoraj polovica celotne populacije jih je, medtem ko so ameriški Intanai pretežno'O skupine (nad 90%).
Preučevanje krvnih skupin je torej izredno zanimiva veda, da o nepre-J-nljivi vrednosti tega odkritja za vse veje medicine ne bi govorili, samo l^ročiu bi, da bi vsak vedel, kateri skupini pripada. Koristi mu namreč ^nko v primeru bolezni ali nesreče (saj je previdnost mati modrosti), če aupa japonskim raziskovalcem pa tudi pri iskanju idealnega partnerja, zlroma partnerice.
,. Včasih so pri dvorjenju spraševali po okusih, še do nedavnega po zna-n>l’ za horoskop seveda, sedaj pa še po krvni skupini. Tudi tej metodi " 9re slepo zaupati, vendar pa vam lahko odkrije marsikaj poučnega tudi Vas samih. Po načelu, če že ne koristi, tudi škodi ne.
Ker v tem skopo odmerjenem prostoru gledamo na razne argumente iz T ^kega zornega kota ker so o teh japonskih odkritjih pisale predvsem ženske r JJ'ie in končno, ker smo o celotni zadevi poučeni iz druge, če ne tretje a,!ce- bomo skušali nekoliko osvetliti samo ženski del. Glede pripadnosti tej jj.1 °n* skupini imajo namreč ženske in moški določene značajske poteze;
rečeno, da imajo vse naštete kvalitete, oziroma napake. s( ženske krvne skupine O bi morale predvsem biti po naravi optimistke, v astne, prepotentne, radodarne, uporniške, včasih s predolgim jezikom, J)prfar ne ^z^ai° skrivnosti, racionalne, ambiciozne, površne, prepirljive, z id v željo po življenju, ne poznajo srednih poti, so trmaste, sanjave in j, eahstke, antikonjormistke, rade skrbijo za druge, vendar jih tudi učijo, Slavnem naj bi govorile eno, storile pa drugo. n Ženske, ki sodijo v skupino A so kot kaže nekoliko bolj umirjene: izred-^ so korektne in tudi jormalne, imajo velik čut odgovornosti, vendar so ^strpne in nekoliko skrivnostne, so pa vztrajne, previdne, avtoritarne, de-1]e> odkrite, nezaupljive, ne odpuščajo, takoj vse dojamejo, uresničijo "Kj zamisli, so uravnovešene, težko jih je prevarati, so občutljive in tudi uzne, zaupanja vredne, ker veliko dajo na dolžnost. n S je znak nejormalnosti: ženske, ki pripadajo tej krvni skupini naj bi lZgrnreč bile polne energije toda nestanovitne, površne, vedno se jim ne-nudi, ne znajo se odločiti, ne znajo si izbirati prijateljev, same si Pa^0 Pot, ker so zelo kreativne in delavne, pa tudi praktične, ne znajo sodelovati z drugimi, ker jih muči protagonizem, vendar pa vsem za-' aTJ in so^ lealne.
rar- končno ženske AB, ki pripadajo svetu racionalnosti. To so namreč (t! Ulnalne, objektivne, pravične, odločne, preračunljive, občutljive ženske, ne zn.ai° obvladati. So širokih pogledov, vendar individualistke, nikoli se kesajo, včasih so malo raztresene, drugače pa demokratične, čeprav so Ozno odmaknjene od realnosti. Znajo pa se tudi žrtvovati, so intuitivne, žei™° zagonetne, zelo ponosne, rade ščitijo ostale, vendar si tudi same le opore.
VaJ^0 fr°sie glede ' na lastnosti ugotovile, če res sodite v skupino, ki so jo Kai ^telili po analizi krvi, morate seveda preveriti, kam spada partner, rii p .so na Japonskem že izdelali obrazce o skladnosti med posamezni-cja Capinomi. Ker bi bil ta pregled predolg, 4 x 4 je namreč 16, se pravi, riošWu us^vari t6 možnih kombinacij, vam posredujemo samo kratek opis km lastnosti štirih skupin izključno glede odnosa do ženske, su ¥?ški skupine O se zaljubi takoj. In to zaradi nepomembnih malenko-rièrjjj-^ °Pazi na ženski. Med štirimi skupinami je tisti, ki bi osvojil zlato vsern- v ^kmi osvajanja žensk. Kljub zaljubljenosti pa se ne preda po-’ ko je ljubezni konec, pa pride kmalu k sebi. na^a-' ievpi so previdnejši, saj ljubijo z glavo. Zelo so natančni in ne pre-krilile, ženskam, ki pokažejo razumevanje, pa se lahko povsem pre-t'o ' tako nežni kot moški skupine O, vendar pa se z ljubeznijo njiho-u - seBreje.
Moški
je
skupine B naj bi bili prej ljubezenski prijatelji kot ljubimci. Zelo
na človeške od-in to
Pose p ero^n°, da bi pokazali zaljubljenost. Veliko pa dajo PosrLi-^.ezen P® idi lahko precej spremeni. So pa tudi anksiosni J~uiei° ludi svoji okolici. r<iej s sestavljenko AB se kažejo v dvojni luči. Včasih so povsem dorrip]1-’ vel>kokrat pa plavajo v oblakih. Veliko moč ima nad njimi Pine r?’ ki idi lahko odvrne tudi od ljubljene osebe. Kot sobrat iz sku-Prìjn, idra tudi moški AB ljubezenskega prijatelja, drugače pa je zelo %Ze,n in vljuden.
uSot
?°liko
ovitev
vedo povedati japonski strokovnjaki, o pravilni uporabi njihovih Pa seveda mora vsakdo odločati sam. (bip)
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Televideo - poskusni program 11.55 Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1
12.05	Halo. . . Raffaella? - Opoldanski program z Raffaello Carrà
13.30	Dnevnik 1
14.00	Halo. . . Raffaella?
14.05	Quark - Antologija
15.00	Italijanske kronike - Kronike motorjev
15.30	šolska vzgoja
16.00	TV film iz serije Veliko gledališče Zahoda
16.25 Stella e gli altri. . . ad Harper Valley . TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Topo Gigo in druge risanke
18.10	Knjižne novosti 18.40 Risanka
18.50 Večerna Italija - Dogodki in osebnosti
19.35 Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Loretta Goggi in Quiz
22.00	Dnevnik 1
22.10	Storia di Pietro
23.05	Neposredni prenos - Trideset minut kronike
23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo - poskusni program 11.55 Che fai, mangi?
Ljubljana
8.45 Test 9.00 TV v šoli
10.35	Zimski šolski spored
17.35	Poročila
17.40	Mala morska deklica - pravljica
18.00	Portret kiparja Zdenka Kalina
18.25	Pomurski obzornik
18.40	Čas, ki živi: »Gosenica«
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I.
20.05	Tednik
21.10	Železna doba - TV nadalje-
vro ki L' o
22.00	Dnevnik H.
22.15 Retrospektiva domače TV drame: Zadnja šolska naloga
Koper
14.00	TV novice
14.05	Za uho in oko - glasbena oddaja
14.50 Derby thrilling - TV film 15.45 Baron in sluga - TV nadaljevanka
CANALE 5
9.00 Estasi di un amore - film
11.30	Tuttinfamiglia
12.10	Bis - Nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV nadaljevanka
15.25	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.30	L'uomo di Atlantide - TV nadaljevanka
17.30	Truck Driver - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - Nagradno tekmovanje
20.30	Superflash
23.15	Prima pagina - intervjuji Giorgia Bocce
23.45	Šport
RETEQUATTRO
8.30 Papà, caro papà - TV film
8.50 Brillante - novela
9.40 In casa Lawrence - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
15.10	I viaggi fantastici di Fiorellino - risanka
15.30	L’uccellino azzurro - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo Road
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Samba d’amore - novela
19.25	M’ama non m’ama
20.30	Complotto in famiglia - film
22.45	Caccia al 13 - Športna rubrika
23.15	Casablanca - film
1.00 Hawaii Squadra Cinque Zero -
ITALIA 1
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	Orizzonti di gloria - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
18.00	La donna bionica - TV film
TELEVIZIJA
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - Glasba, zanimivosti in nagradna tekmovanja
16.00	Risanka
16.25	Šolska vzgoja
16.55 Nadaljevanka dneva:	Mastro
Don Gesualdo - 9. nadaljevanje
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40 Vediamoci sul due - vodi: Rita Dalla Chiesa 18.20 Športne vesti
18.30	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Nozze di zolfo - po romanu Jeana Amile
22.00	Dnevnik 2 - Nocoj
22.10 Srečanje s kinematografijo
22.15	Športne vesti
Tretji kanal
11.45	Tele video - poskusni program
16.15	in 16.45 Šolske vesti
17.00	Galleria di Dadaumpa - TV variete
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti 20.05 Šolska vzgoja
20.30	Finché dura la memoria - dokumentarec
21.25	Dnevnik 3
22.00	Nemška kinematografija : Ferdinando il duro - film
17.00	Baileyeve dogodivščine - TV film
17.30 Risanke 17.35 TV novice
18.00	Športna oddaja
19.00	Odprta meja - Informativna oddaja v slovenščini
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
TRST — Predsednik IRI Prodi v Trstu MILJE — Predstavili so regulacijski načrt
GORICA — Razstava likovnikov severne Primorske
TRST — Nastop mladinskih literatov v Slovenskem klubu TRST — Violinist Miha Pogačnik gost Glasbene matice
19.30 TVD Stičišče 19.50 Kulturna panorama 20.25 Košarka - Kvalifikacija za sve-. tovno prvenstvo Madžarska - Jugoslavija 22.00 TVD Vse danes 22.10 Videomix - Glasbena oddaja
POSTAJE
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	L’incantevole Creamy - risanka
20.30	Amore al primo morso - film
22.20	Cin cin - TV film
22.50	Cittadino dello spazio - film 00.30 Parridge - film
TELEPADOVA
12.00	Star Trek - TV film
13.00	Lupin HI. - risanka
13.30	Isidoro - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Mama Linda - TV film
15.00	Lacrime di gioia - TV film
16.00	Diario Italia
16.30	Risanke
18.00	Isidoro - risanka
18.30	Lupin IH. - risanka
19.00	Candy Candy - risanka
19.20	Illusione d’amore - TV film
19.50	Marcia nuziale - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono
21.20	Libero in cima alla collina -
22.20	šport: catch
23.30	Film
TRIVENETA
11.45	TV film
12.15	Dotakon - risanka
12.45	Horoskop
13.00	Garrison’s Commando -
14.00	THE & Cat - TV film
14.30	Le spie - TV film
15.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
16.00	Filmski program
16.30	Star Trek - risanka
17.00	Get Smart - TV film
17.30	TV film
18.30	THE & Cat - TV film
19.00	Govorimo o ribolovu - dokumentarec
20.00	Filmski program
20.30	Chappaqua - film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
16.50	Jenny & Jeremy - risanka
17.15	Help - risanka
17.40	Gianni e Pinotto - risanka
18.00	Si o no - posebna oddaja
19.00	Friuli sera
19.30	Veronica il volto dell’amore -novela
20.30	Goal - športna rubrika 21.55 Telefriuli notte
22.10 Divji svet živali - dokumentarec
22.40	Dražba
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 'Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Disko-rama; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: ženski komorni zbor iz Hausna v Nemčiji; 18.00 Četrtkova srečanja: Primorska diaspora v svetu; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Otvoritev — danes na valu radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva: tamburaška skupina KUD France Prešeren, iz Boljunca; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Radijska porota; 17.35 Iz zborovske zakladnice: Vinko Vodopivec; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.45 Ljudska glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.10 Leteči zmaj - otroška od-
Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW - Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nano* 101,0 MHz.
daja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kaj je novega? 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Popoldanski spored - Glasba; 15.00 Leteči zmaj - ponovitev; 16.00 Vse o počitnicah po Jugoslaviji; 18.00 Kom cert; 18.45 Simfonična glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijskja nadaljevanka; 11.3p Glasbena zgodba; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 15.03 Megabit -znanstvena oddaja; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.10 Glasba Johanna Sebastiana Bacha;
18.30	Večerna glasba: koncert glasbe in poezije; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum; 20.00 Radijska prireditev; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska nadaljevanka; 9.10 Discogame - nagradno tekmovanje; 10.30 Radio 2 3131; 12.45 Saj je samo igra! ; 15.00 Pirandellova novela; 15.42 Popoldanski spored; 18.32 Glasbene ure — 1. del; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Glasbene ure - 2. del; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Radio 2 3131 — Nočni program; 22.30 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika - Obvestila, promet; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri ter glasba; 18.00 Z ansamblom Štirje kovači; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Med violinskimi skladbami Franca Schuberta; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 23.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; Demostene Botez: Pesmi; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 -
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Po dosedanjih podatkih predvpisa
Porazno nizko število vpisanih v prve razrede osnovnih šol
Otrok v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem bo v prihodnjem šolskem letu manj, veliko manj kot v tem letu. To izhaja iz doslej razpoložljivih podatkov o predvpisu v prve razrede osnovnih šol ter o primerjavi letošnjega obiskovanja vseh razredov teh šol s predvidevanji za prihodnje šolsko leto. Že res, da se lahko do septembra 1985 kaj spremeni, da lahko pride v naše šole še kak otrok, vendar pa bodo to lahko le posamezni primeri.
Kje iskati razlog za tako občuten padec o katerem, uporabljajoč številke, bo govor kasneje? Najprej v majhnem številu otrok, ki prihajajo iz vrtcev v osnovne šole. Že nekaj let poudarjamo, da je otrok vedno manj. To seveda velja tako za italijanske kot za slovenske šole. V vsej goriški pokrajini se sedaj letno rodi kar za polovico manj otrok kot pred desetimi leti. To pa se občutno pozna v obiskovanju vrtcev in šol, v prihodnjih letih bomo to občutili tudi v srednjih šolah. V italijanskih osnovnih šolah so marsikje že ukinili razrede. V Gorici sami najbrž že v prihodnjem šolskem letu bodo zaprli osnovno šolo v Ul. Marconi in otroke vpisali v šolo v Ul. Cappuccini. Na prepihu sta tudi obe šoli, italijanska in slovenska v Pod-gori. Že lani so krožili glasovi, da jih bo treba zapreti. Pa so se vaščani temu uprli in je ostalo pri starem'. Tudi v nekaterih slovenskih vaseh bo
že čez kako leto položaj zelo hud, kajti v marsikaterem razredu bo samo en učenec.
Drug razlog za majhen vpis v prve razrede slovenskih osnovnih šol pa je na žalost ludi v tem, da so nekatere slovenske cjružine svoje otroke, ki so dokončali slovenski otroški vrtec, letos predvpisale v italijansko osnovno šolo. Zabeležili smo letos, najbrž prvič, več takih primerov. Zakaj? Kljub prigovarjanju ni bilo moč staršev prepričati, da bi spremenili svojo izbiro. Ni bila to stvar ene same šole. To se je zgodilo na več šolah.
Tretji razlog za veliko razliko med številom otrok, ki letos obiskujejo slo-vcnske osnovne šole in tistim, ki ga bomo beležili v prihodnjem šolskem letu, pa je v tem da odhajajo iz osnovne šole zelo številni razredi, vpis v prve razrede pa je majhen, premajhen iz že prej omenjenih razlogov.
Kakšni so torej podatki predvpisa v prve razrede? Splošno vzeto v gori-škem in doberdobskem okrožju, torej v vseh krajih na Goriškem kjer so slovenske šole, imamo v tem; šolskem letu 1984-85 skupno v prvih razredih 84 učencev. V prihodnjem šolskem letu, kot izhaja iz predvpisov, jih bo samo 62, torej kar dvaindvajset manj.
V vseh slovenskih osnovnih šolah imamo letos vpisanih 483 učencev. V prihodnjem šolskem letu 1985-86 pa
jih bo le 411. To zato ker bo osnovne šole zapustilo 134 učencev (ti obiskujejo namreč pete razrede), v prve razrede pa je vpisanih le 62 otrok.
To bo ena najnižjih številk v povojnih letih. Seveda je še vedno čas, da s koordinirano akcijo vseh, ki jim je pri srcu slovenska šola tja do jeseni prepričamo marsikaterega očeta ter mater, da spremeni svoje mnenje. Marsikaj je bilo že napravljenega. Marsikdaj z uspehom, tu pa tam žal tudi z neuspehom.
Vpis v prve razrede v posameznih šolah je naslednji:
ŠOLA	1984-85 1985-86
Gorica, Ul.	Brolo	15	9
Gorica, Ul.	Vit. Veneto 6	4
Štandrež	10	9
Podgora	2	4
Pevma	8	2
števerjan	11	8
Plešivo	1	1
Doberdob	8	6
Jamlje - Dol	4	0
Ronke	4	3
Sovodnje	8	9
Rup»	6	2
Vrh	1	5
Koncert na Prešernovi proslavi
Program intoniran v duhu slovenske ustvarjalnosti
Skupno	84	62
Kot je iz teh številk razvidno beležimo več učencev v prvih razredih le v dveh primerih, to je v Podgori in na Vrhu. Za Jamlje - Dol pa ni nobenega predvpisa.
Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika in zato še posebej ob praznično napolnjeni dvorani Kulturnega doma v Gorici je v nedeljo, 10. jebruarja, nastopil Komorni orkester RTV iz Ljubljane. Pod vodstvom mladega tržaškega dirigenta Stojana Kureta je predvajal dela I-vančiča, Vivaldija, Škerjanca, Vrabca, Gabrijelčiča in Merkuja. V posameznih skladbah so nastopili še violončelista Iztok Kodrič in Peter Filipčič, pianistka Ingrid Silič ter mezzosopranistka Eva Novšak - Ho-uška.
Naj že v začetku podčrtamo, da je bil program resnično intoniran v duhu slovenske glasbene ustvarjalnosti. Razen Vivaldijevega Koncerta za dva violončela so bili na sporedu samo slovenski, v glavnem primorski skladatelji. S tem je prav gotovo izstopala težnja prirediteljev, oziroma nastopajočih, da predstavijo slovensko glasbo včeraj in danes, kar je za proslavo kulturnega praznika v Prešernovem imenu zelo posrečeno.
Prvi del koncerta Komornega orkestra RTV je bil posvečen glasbeni preteklosti, od baroka do modernega ustvarjanja. Drugi del pa je obsegal izrazito sodobne slovenske glasbenike, ki še vedno plodovito u-stvarjajo in s tem bogatijo našo kulturno zakladnico. Simfonija v F-duru Armando Ivančiča je začela nedeljski koncert. Delo z baročno in delno klasicistično vsebino in obli-
Ni soglasnosti med PLI in PRI
Povezava med liberalci in republikanci na prihodnjih občinskih volitvah je šla po vodi. Zanjo so se ogrevali predvsem liberalci, ker so računali, upoštevajoč rezultate lanskih evropskih volitev, da bi tak sredinsko laični blok dobi’ tako v Gorici kot v Krmi-nu, Gradišču in Škocjanu ob Soči več svetovalcev kot jih imajo ločeno republikanci in liberalci.
Pred dnevi, tako izhaja iz polemičnega tiskovnega poročila liberalne stranke, sta se sestali vodstvi PLI in PRI. Liberalci so predlagali, da bi izvoljeni predstavniki nastopali, kjer se le da, enotno. Še zlasti v Gorici naj bi imeli večjo težo od sedanje in bi tako izigrali sociahste. Republikanci pa niso šli na te liberalne limanice. Hočejo celo podpirati tu pa tam levičarske uprave s komunističnim oziroma sociahstičnim vodstvom. Mišljeno je tu Gradišče ob Soči. Kot izhaja iz tiskovnega poročila, so bila nesoglasja med voditelji dveh strank bistvenega značaja. Vsak bo torej šel na volitve z lastnim znakom.
Da ostanano na političnem polju, povejmo, da je goriški župan dodal že prej poslanemu dnevnemu redu jutrišnje seje občinskega sveta, še resolucijo komunističnih svetovalcev o položaju v bolnišnici Villa San Giusto. Predstavili so jo 17. decembra lani. Protestirali so, ker ni bila dana na dnevni red jutrišnje seje.
Veselega razpoloženja zares ne bo manjkalo
Tudi Goriška v tesnem objemu številnih pustnih prireditev
Pustno vzdušje se polagoma približuje svoji najpomembnejši fazi, ko bodo v številnih krajih tudi na Goriškem pripravili vrsto zabavnih prireditev v počastitev enega najbolj razposajenih trenutkov v letnem času. Naštevati vsega, kar se pripravlja v slovenskih krajih, oziroma na Goriške m nasploh, bi bilo izredno težavno. Zato se bomo omejili na pobude, o katerih smo sicer obveščeni in na one, ki privabljajo več tisoč radovednežev.
Prav gotovo med slednjimi spada pustna parada po goriških ulicah, ki so jo prireditelji najavili za nedeljo, 17. t.m., od 14. ure dalje. Center za ohranjevanje starih običajev iz Podturna je tudi tokrat, sedmič, pripravil vse, da bo sprevod vozov in mask potekal v najboljšem redu ter v najbolj ostri konkurenci za dosego 1. mesta. Prav gotovo so tudi letos kandidati za najvišjo nagrado predstavniki KD Skala iz Gabrij, ki so na tej pobudi želi veliko uspeha.
Če po časovnem zaporedju beležimo razne pustne prireditve, naj omenimo današnje srečanje na sedežu »Stella Mattutina«, ki ga pripravlja društvo »Cuore Amico«. Jutri zvečer ob 19.30
pa se bodo na pustnem srečanju (večerja in ples) v restavraciji pri Soba-nu v Jamljah zbrali člani Sindikata slovenske šole za Goriško.
Za našo mladino je v soboto zvečer v Kulturnem domu poskrbe! Mladinski krožek. Prireditelji sicer obveščajo, da je vstop možen le s člansko izkaznico, ki se jo dobi pri članih krožka. Družabnost s plesom bo Mladinski krožek imel tudi v torek zvečer, vedno v Kulturnem domu. Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub iz Gorice bo pripravil pustovanje v diskoteki Tiffany’s v Pierisu. Pričetek zabave v nedeljo ob 20. uri.
Pustovanje prirejajo tudi člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ki bodo v nedeljo praznovali v hotelu Planika v Ajdovščini.
Čeprav ne spada v pustne prireditve je prav, da omenimo tudi praznik sv. Valentina, ki ga štmavrska skupnost pripravlja za soboto in nedelja. Na tradicionalni ljudski prireditvi bodo glavno besedo imeli seveda štruklji in pristna domača kapljica.
Za nedeljo in torek je sicer najavljenih več prireditev v drugih krajih Goriške. Tako velja omeniti »AnzoMovo
oporoko«, ki bo v torek v Tržiču, kateri bo sledila pustna parada. Podobni prireditvi bosta v Krminu in Ro-mansu.
Pustovanja za najmlajše so najavljena tudi v številnih naših društvih. 0-srednje pustno rajanje pa bo v torek od 15. ure dalje v Kulturnem domu, kjer bo Zveza slovenskih kulturnih društev poskrbela za srečelov, igre in otroške filme.
Nekaj posebnega v nizu pustnih prireditev pa je pustovanje in Lovretov pogreb v Doberdobu. Pustni odbor je namreč te dni že najavil Lovretov pogreb za naslednjo sredo ob prisotnosti prevzvišanega Bonsignorja Stanka Košiča.
Zabave in razvedrila torej tudi letos ne bo manjkalo.
razstave
V preddverju Kulturnega doma je
ta teden odprta razstava likovnikov severne Primorske. Prostori so odprti vsak dan od 17. do 19. ure.
Ugodnost velja za člane ACI in AMZS
Brezplačna pomoč avtomobilistom v težavah na cestah Goriške in sosedne Slovenije
Goriški avtoklub je sklenil sporazum z Avto moto zvezo Slovenije za obojestransko brezplačno pomoč na cesti v slučaju prometne nesreče ali okvare avtomobilov. To pomeni, da bodo člani goriškega avtokluba ACI, ki se bodo znašli v težavah na ozemlju slovensko republike lahko dobili brezplačno vlačilca. Enako bodo lahko brezplačno izkoristili vlačilno službo za njihove pokvarjene avtomobile jugoslovanski vozniki člani AMZ Slovenije.
To je povedal novinarjem na tiskovni konferenci predsednik goriškega avtokluba Mario Tirel. Dejal je, da so prišli do tega sporazuma zaradi velikega števila voženj italijanskih avtomobilistov v Sloveniji ter jugoslovanskih pri nas. Zato je bilo prav dati tudi voznikom sosednega območja tiste ugodnosti, ki jih uživajo doma člani obeh avtoklubov. Prizadevajo si, da bi prišlo do podobnih sporazumov tudi v sosednjih pokrajinah naše dežele in tudi na Hrvaškem. Nekaj podobnega se sicer vsaj delno že dela tudi na Tržaškem. Tirel je še izrazil željo, da bi čimprej prišlo do širšega sporazuma med avtokluboma Italije in Ju-
goslavije. Novost sporazuma je tudi v tem, da rešilna pomožna vozila bodo okvarjene avtomobile odnesla čez mejo.
Tirel je vest dal na tiskovni konferenci na kateri je bil govor o letošnji kampanji za včlanjevanje v goriški avtoklub. V tem je namreč danes približno 4.000 članov. Njihovo število se je v zadnjem času dvigalo povprečno za dvesto na leto. Poleg teh imajo tudi tako imenovane enoletne člane Fiata. Turinska tovarna je namreč lani, da bi tudi privabila ljudi na nakup svojih vozil vsakemu novemu kupcu plačala tudi enoletno članarino avtokluba. Mnogi teh članov leto potem ne obnovijo članarine. Marsikdo pa ostane.
Tudi letos, že v drugo, je to kampanjo včlanjevanja v avtoklub sponso-rizirala Banca del Friuli, ki dela že več let nekaj podobnega v videmski pokrajini. Konkretno je Banca del Friuli plačala žepne računalnike, ki jih dobijo letos vsi člani ACI v Gorici. O tem sta na tiskovni konferenci govorila tudi ravnatelj goriške podružnice te banke Brazzale in svetovalec banke dr. Terenzani. Povedala sta tu-
di, da je Banca del Friuh že nekajkrat podprla pobude avtokluba, tako npr. razne avtomobilske dirke, in da bo v tej politiki podpiranja športne in drugih dejavnosti še nadaljevala.
Članarina za goriški avtoklub, velja letos 45.000 lir. Člani imajo razne u godnosti, dobijo pa tudi nekaj predmetov in turističnih kart.
Nerazstreljena granata v Ul. Crispi
Nerazstreljeno granato iz prve svetovne vojne, dolgo nad 1 meter in težko nad 200 kilogramov, so našli včeraj zjutraj delavci v Ul. Crispi v strogem mestnem središču. Delavci so izkopali precej veliko luknjo, v katero bi položili nov rezervoar za tamkajšnjo bencinsko črpalko, ko so naleteli na granato. Takoj so prišli na kraj poheisti ter dali nalog, da se prostor ogradi. Pričakujejo prihod strokovnjakov ar-tileirijskega poveljstva. Ti naj bi prišli danes in bi nevarno granato onesposobili.
■v
Cez štiri mesece delo v tržiški ladjedelnici
Čez štiri mesoce se bodo na delovna mesta vrnili vsi delavci ladjedelnic v Tržiču, ki so sedaj v dopolnilni blagajni. Vest so sindikalisti sporočili delavcem na včerajšnji izredni skupščini v ladjedelnici. Predsednik IRI Prodi, ki je bil včeraj v Trstu, je namreč podpisal pogodbo za gradnjo orjaške ploščadi za črpanje petroleja v morju. Državne ladjedelnice jo bodo gradile za družbo Micoperi. Največ dela z opremljenjem te plošgadi bodo imeli v ladjedelnici v Tržiču, precej dela pa bo tudi za nekatere tovarne v Trstu in Benetkah. Dela naj bi bilo za vse delavstvo tržiške ladjedelnice za dobo dveh let.
Sedaj se bodo morali načrtovalci lotiti priprav za gradnjo te ploščadi. Priprave naj bj trajale štiri mesece. Potem pa spet vsi na delo.
V Tržiču in okolici je delavstvo seveda zadovoljno. Velika večina delavcev ladjedelnice, nad 2.300 ljudi, je namreč že več časa v dopolnilni blagajni. Ta se je pričela že sredi leta 1983. Seveda bodo morali upravitelji državnih ladjedelnic misliti že' sedaj na druga naročila, da se ne bo tovarna čez dve leti spet našla v težavah.
ko kaže na resna prizadevanja instrumentalne muzike v svojih četkih. Kot klasično baročno ^ Vivaldijev Koncert v g-molu za dv violončela, godala in čembalo sice pretrgal enovito nit slovenskih stvarjalcev, nič pa ni motil v vem glasbenem oziru. Solista (L ^ drič in P. Filipčič) sta dostojno s poudarkom izvedla to prijetno 1 tipično delo beneškega mojstra.
V slovenski glasbeni svet smo 5 povrnili z zadnjo točko prvega delo-Pianistka, primorska rojakinja, 771 , da Ingrid Silič je z orkestrom 0 igrala Concertino za klavir in 9oCz~
la Lucijana Marije Škerjanca.
de-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147 tel. 40491.
je zelo melodično in priljubljeno lo nestorja slovenskih modef"ntv skladateljev. Ni med najbolj origi^ nimi, je pa tekoče in barvito 1 . daje solistu velike izrazne možnos ■ Siličeva je sicer lepo in prepnclF11 odigrala Škerjančevo delo, obenem P tudi opozorila na bodoče nedvomne 11 metniške dosežke.	,■
V drugem delu smo lahko poslnso dela treh sodobnih primorskih 0la\ benikov. To so Ubald Vrabec, jan Gabrijelčič ter Pavle Merku^ Če nam je navadno prvi bolj zno po zborovskem ustvarjanju (zadni čase pa ima pri kraju tudi se tudi v instrumentalnem s.7nts.. Vrabčeva glasba kaže izvirna in ? nimiva, tudi če ustrezajoča do]^ nim stilnim zahtevam in estetik} ve klasike, oziroma ekspresionizm ■
Marjana Gabrijelčiča morda tudi Pjj znamo po nekaterih zelo sodobn zborovskih delih, čeprav pa sam v
liko dela prav na instrumentalne^
ali vokalno - instrumentalnem roč ju. Za ta večer je orkester K ^ izvedel njegovo Ostinato za gles, Vav.
ke in godala. Skupno z instrumenta
no sestavo je tu odlično _ nas pila solistka Eva Novšak-Houška, ^ je lahko široko razpela svoje ne sposobnosti in vtisnila lepo bav, pečat celotni zanimivi in dinam ni skladbi. Kot zadnja je bila vrsti Merkujeva Slovenska dija za godala Ali, sijaj, sijaj, s ce. Delo priznanega tržaškega 9l benika je že doživelo vrsto PosT? m-nih izvedb, krasi ga v celoti P1"15^ na ljudska rezijanska motivika, PT sebej živa in temperamentna v sT njem plesnem stavku.
Komorni orkester ljubljanske diotelevizije se je izkazal kot ^ ^ in naštudirano instrumentalno ^ ki zna primerno poustvarjati i«. čuteno interpretirati predstavil dela. Dirigent Stojan Kuret je z ,g_ nesljivo roko in obetavno vodil stralno sestavo in obenem koncert ^ no igro solistov z ansamblom. ^	.
loti je torej nedeljski koncert z V stil v številni publiki res lep ^
Senator Battello o mostu čez VipaV0
Ministru za javna dela je se?fnie Nereo Battello poslal nujno vPraSfgsti v zvezi z prepovedjo prometa P° Gorica-Trst v zvezi za zaporo J11 ,e[. čez Vipavo pri Rupi. Senator lo meni, da je treba vprašanje r^aj. zelo hitro, tudi zato ker je lo ,e( bližja pot med Gorico in Trstcm^, Gorico in tržiškim pristaniščem. ^ telio meni tudi, da bi bilo PraV’ av-bi liberalizirali promet na -,-.eiii' taceste med Redipuglio in M°s
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Orwell 1984«-
povedan mladini pod 14. le^0111" 0r TTTORIA 17.30—22.00 »Missione V,, no«. Prepovedan mladini pod 1
tom.
CORSO 18.00—22.00
»PhenomeO3^
Film Daria Argenta z Dahd ^ Lazzaro. Prepovedan mladini P letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Porno ^ tasia di una super dotata«. r vedan mladini pod 18. letom-
/Vova Gorica in ok0i‘ca.}
SOČA 18.00 ameriški barvni fihr gO.OO go v izgubljenem avionu«- UD angleški film »Gandhi«.	oag-
SVOBODA 20.00 ameriški fim1 *
DESKLE 19.30 ameriška grozljivka » tok smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V
Lekarna Vidussi, Verdijev ko tel. 84-879.
POGREBI	. ^areb
Danes bo v Gorici ob 8. un P“neg) Else Chittaro vd. Beltram na gw
Romantična melodrama italijanskega »oltocenta«
Opera Lucija Lammermoorska na odru gledališča Verdi
^ teh dneh je na sporedu Verdije-f9a gledališča Donizettijeva opera s,^a Lammermoorska«, ki velja po VoH muzikaličnosti za najbolj ro-^antično melodramo italijanskega »ot-0centa« za predhodnika oper zrele-Verdija na obzorju.. Ne samo to, Uciia Lammermoorska«, je po mne-™ mnogih tudi najpopolnejša parti-tJa v smislu njene moderne roman-nosti, ki se sicer še oslanja na uTfične vzore Donizettijevih pred-epmikov, ki pa izpričuje svojo po-j |CJto kontinuiteto v izredni sklada-7nuzikalni inventivnosti, ka-e nosilec je v prvi vrsti orkester
Sarn cef°*a> v katerem pa je po-meznim inštrumentom odmerjena vloga ustvarjanja dra-jmtičnih občutij, naj že gre za pav-£ ali za harpo in zlasti flavto v nji-s,. ! funkciji podajanja duševnih -0s^cev dejanja in izrisovanja
n^l^dična 'žila se vije skozi vso taif Ur° začetnih do zaključnih tov v tolikšni poetični sosledno-(j’’ ^ se zdijo znane arije, soli, in znameniti sekstet, kot del 9a samega neprekinjenega speva, n| doseže svoj dramatična ekspresiv-j Vrhunec v prizoru blaznosti, ki UvP0 svoji glasbeni izraznosti edin-en v operni literaturi.
Lan^ratna troška postavitev »Lucije mia^ermMe« ie bila zaupana in ,mu dirigentu Olegu Caetaniju nol^Lerju Carlu Maestiniju na sce-nM. Paola Bregnija, izdelanih v npjftid E. Sormani v Milanu. Diri-hni S^e °dtike mladega Olega Cae-lo. sma žo imeli priložnost spo-za pultom simfonične-
smo že imeli priložnost
ITi vendar
beng0ncerta- Njegov pristop h glas-cij 17111 Podajanju Donizettijeve »Lu-1°ni'3e °dTa^at očitno težnjo po sim-je ^?e'm interpretiranju, kar pa se ydoljevalo od enovitosti melodič-lnDe partiture in ni dajalo zaže-
lenih učinkov. Orkester je pretirano silil v hrupnost zaradi česar je nihala dinamičnost muziciranja in ni bila izkoriščena uravnovešenost melodične palete partiture. Neglede na to pa so bili v orkestrovem muziciranju tudi prepričljivi utrinki, kot na primer v prizoru blaznosti z imenitnim sozvočjem inštrumenta in vokala.
Srečno roko je imelo vodstvo gledališča z izbiro nosilke naslovne vloge v sopranistki Luciani Serri. Njena Lucija je bila v pevskem in tudi igralskem oziru prepričljiva kreacija, vseskozi dosledna, glasovno čista in natančna v izrisovanju tragične usodnosti z izjemnim občutkom za lirično izpevanje z mojstrskim moduliranjem glasu.
Tenorist Beniamino Prior v vlogi Edgar da ji je bil soliden partner.
čeprav se barva njegovega glasu morda ni najbolj usklajevala s sopranistko v zaželeno stilno enotnost. Baritonist Luigi De Corado v vlogi lorda Enrica in basist Carlo De Bartoli kot Raimondo Bidebent sta bila vsaj glasovno zadovoljiva, kar velja tudi za manjše zasedbe Giuseppa Botte, Gianne Jeneo in Ermanna Lorenzija.
Scena s skromnimi, komaj nakazanimi rekviziti in mračnimi sivimi zastori, je bila funkcionalna v svoji preprostosti, čeprav skoraj premoderna. Zbor je uvežbal Andrea Giorgi, z manjšim vložkom je sodeloval še baletni zbor.
Občinstvo na prvih dveh predstavah ni štedilo z aplavzi, namenjenimi predvsem imenitni protagonistki Luciani Serri.
JOŽE KOREN
Jutri v Kosovelovi knjižnici
Černigojevi obrazi
Ni čudno, da je bilo prav v Kosovelovi knjižnici že več Černigojevih razstav, saj mojster rad obiskuje to ustanovo že več kot 10 let. Knjižnici je .nekaj let zapovrstno poklonil umetniške voščilnice, ki jih je potem knjiž-
nica pošiljala svojim bralcem. Prav tako je Kosovelova knjižnica ena redkih, ki ima svoj ex libris, s katerim tudi opremlja knjige in ga je prav tako izdelal Avgust Černigoj. Sedaj, ko živi v Lipici, skoraj dnevno prihaja v knjižnico, prebere časopise, pregleduje nove knjige in se rad nad njimi navdušuje.
Kot umetnik se nam Černigoj še kar naprej kaže kot izjemno širok na ustvarjalnem področju. Zato se nam je zdelo zanimivo, da v dneh slovenskega kulturnega praznika razstavimo več ali manj nepoznane slovenske pesnike in pisatelje v Černigojevi podobi, ki so nastali leta 1944.
Med tem:, ko smo pripravljali razstavo, pa nam je Založništvo tržaškega tiska poslalo knjigo z naslovom Trst v slovenski poeziji. V knjigi je izbor pesmi Franceta Bernika različnih avtorjev, ki so v svoje verze vnesli Trst. Knjiga pa je opremljena s Černigojevimi grafikami starejšega nastanka. Tako bomo ob tej priložnosti predstavili tudi to knjigo.
nekaj novih knjig za mlade bralce
Založba Mladinska knjiga je v lanskem' letu izdajala kar enajst zbirk knjig za mlade bralce, za otroke in mladino. Zato je tudi bera teh knjig tako obsežna. Konec lanskega leta je izšlo več teh knjig za mladino. Poglejmo samo nekatere.
France Prešeren: UVOD H KRSTU PRI SAVICI
Zbirka Levi Devžej prinaša ponatise ali reprinte najrazličnejših slovenskih slikaniških ali ilustrator-skih del iz preteklih dob, ki predstavljajo pomembne uspehe v ustvarjanju ilustriranih knjižnih izdaj v preteklosti. V knjigi, ki je izšla konec leta v- ponovni izdaji je besedilo Franceta Prešerna opremljeno z ilustracijami znanega slovenskega slikarja 'itika Debenjaka. Delo je v sedanji podobi prvič izšlo leta 1950. Uvod h Krstu pri Savici, ki je natisnjen v tej knjigi upesnjuje zadnjo bitko med Valj-hunovo vojsko in uporniki, ki jih je vodil Črtomir in ki pomeni konec bojev Karantancev za svobodo in zoper pokristjanjenje. Debenjakove risbe so zanimiv dokaz slikarjeve razvojne umetniške poti, knjiga sama pa zanimiva izdaja za mladino.
BABICA PRIPOVEDUJE
Knjiga z naslovom Babica pripoveduje prinaša slovenske ljudske pripovedi. Izbrala jih je Kristina Brenkova, knjigo pa ilustrirala Ančka Gošnik Godčeva. Gre za četrti natis, ki je izšel v zbirki Deteljica. Knjige v tej zbirki predstavljajo nekak prehod od slikanic k zahtevnejšim besedilom, kakršna izhajajo' v Civibanovi knjižnici. Namen zbirke je, da prinaša leposlovne novitete za mladino, v tej knjigi pa so zbrane slovenske ljudske pripovedke.
KITAJSKE PRAVLJICE I. - IH. .
Knjige ljudskih in umetnih pravljic, ki izhajajo v tej zbirki, so opremljene z barvnimi ali čmobelimi ilustracijami naših in tujih slikarjev ali z ljudskim likovnim izročilom. V tej zbirki, kjer je 'izšlo že sto del, so zdaj izšle tri knjige kitajskih pravljic. Prva prinaša pravljice iz severne Kitajske, druga pa pravljice iz južne. Obe Kitajski se razlikujeta po številnih jezikovnih in kulturnih značilnostih, zato sta si prvi dve knjigi precej različni. Tretja pa prinaša pravljice napisane na podlagi pripovedovanja današnjih prenašalcev kitajskega ljudske-
ga izročila, zato imajo mnoge značilnosti današnjega kitajskega kulturnega življenja. Vse tri knjige pravljic prinašajo evropskemu in tudi našemu bralcu bogato domišljijsko izročilo. Izdaja ima spremno besedo, ki jo je skupaj z opombami napisal Jože Dolenc, ki je pravljice tudi izbral iz angleških in nemškim virov. Jože Dolenc je pravljice tudi prevedel, ilustracije . pa predstavljajo posnetki starih kitajsllih lesorezov. Ta knjiga kitajskih pravljic, prilagojena evropskemu okusu, pomeni zanimivo obogatitev slovenske zbirke ljudskih pravljic v zbirki Zlata ptica. ,
Jože Snoj: PESMI ZA PUNČKE IN POBE
V zbirki Sončnica, v kateri izhajajo pretehtani izbori del najvidnejših sodobnih slovenskih in jugoslovanskih, pa tudi svetovnih pesnikov ter pisate-- Ijev, je izšla zbirka pesmi za otroke. Pod naslovom Pesmi za punčke in pobe so prišle na trg izbrane pesmi za otroke Jožeta Snoja z ilustracijami Marije Lucije Stupica. Pesmi vsebujejo vse značilnosti u-metniške besede Jožeta Snoja, ki ga prav značilnosti teh pesmi uvrščajo med najvidnejše sodobne slovenske pesnike za otroke.	SI. Ru.
Nekaj pripomb k enostranski knjigi odvetnika Bevilacque
Klasičen primer odnosa nekaterih do Slovencev
«ji nekaj meseci je odvetnik Giorgio Beco ^Ua izdal pri tržaški založbi L1NT knjiži-$te naslovom »La minoranza slovena a Trie-n0 f ^ Rapporto Italia-Slavia«. Delce je vred-Pri rania in premisleka, saj je kar klasičen slnv Br °dnosa nekaterih tržaških krogov do [iu^s^e stvarnosti. Teze, ki jih namreč pred-
fa»lja
« odvetnik Bevilacqua, so se pojavile že lo.i ■9Ì polovici prejšnjega stoletja in so od ostale 'kot temeljni credo tistih ljudi,
te<hj za
jeyg^^aalizem katerih še najbolj velja Goethe-hoij 0znaka, da najdeš najmočnejšega in najniži ^Padalnega tam, kjer je kultura na naj-“ stopnji.
netnip °0tejmo si, kakšno predstavo ima od-liji j Bevilacqua o slovenski manjšini v Ita-0(j's.aRž je to nevarna predstraža slovanske-ki z vso težo svojih prostranstev od »Vzh	Biomedskih otokov sili proti Zahodu.
»nejjf	narodi«, piše odvetnik Bevilacqua,
Sačn[U^n° Pritiskajo na ta del Italije. Dru-clei fpSo latinskih narodov. Slovenci so tisti 0e(w	Plemena, ki je nam najbližji, a samo
like	.?• Kljub vsemu so nedvomno del ve-
bre^ie, iz katere črpajo moč, podjetnost, prej t ^ost jn odločnost v prodiranju na-fcj j0 ^bajajoč iz te manihejske vizije sveta, iati pogojuje prepričanje, da je treba gle-lUed n-a Preteklost in sedanjost kot na boj macQsln°vi teme in sinovi luči, odvetnik Be-s kale0- n-e štedi, kot smo videli, s. pridevki, nio nj1?71} označuje Slovence. Ti pa niso sa-svojih°cn\' Podjetni in brezobzirni v iskanju Azijske Cl^ev’ so še kaj več, so predstavniki Peobvi97}...despotizma, so gnani od nekakšnih ^0uečno t ^ Pečenj, ki močno krnijo njihovo
ie9a^ te °dvetnik Bevilacqua povsem zaveda Pogu‘ ar ie zapisal, ni mogoče reči, da ni ker s& n’ dosleden in zaslužen mož. Pogumen, puhove Mpa Postaviti pred sinove teme (ter Urn p0 Zaveznike italijanske narodnosti) in ker šg Vedati^ odkrito, kar jim gre. Zaslužen, ^lepP^očasno razkrinkava njihove grozeče ^sfg j ln kliče sinove luči, naj strnejo svoje sleden p6 zoBerstavijo bližnji nevarnosti. Do-Pobija’ z veliko učenostjo in natančnostjo Postni- ve Slovencev po globalni zaščiti r,lelhLio-VL:la na lož trditve, s katerimi ti ute-Moje pravice.
^vilal^itni argument, s katerim se odvetnik *e«am Poslavlja po robu slovenskim zah-
yenc
Poleg temeljne ugotovitve, da
Jeu, da ~Jedstraža slovanskega sveta — trdi-e.nkostn -, ie. Pvemalo in da se za tako ma-t?1 Pflorf s^yio ljudi ne splača uvajati poseb-Pien/?0-!**’ P°le3 tistih, ki so jim že dane. Pokra,.V, fačunih je Slovencev v tržaški *°Piaj o n/skUcuje se na popis iz leta 1971) Postevi, ’ toTei Približno 25.000. Kljub svoji 0a odVet n°sti so Slovenci izdelali program, ki Bevilacqua, prehajajoč iz enega
logičnega zaključka do drugega, takole predstavlja:
1.	Slovenci se upirajo popisu, ker nočejo razkriti, kolikšna je njihova resnična razsežnost.
2.	Doseči hočejo popolno jezikovno enakopravnost.
3.	Nameravajo se ugnezditi v družbeno zgradbo države.
4.	Ošibiti hočejo državo in njene ustanove ter doseči samoupravo, ki naj bi bila prvi korak k priključitvi ozemlja k matični domovini.
Ni kaj reči, velikopotezen in dolgoročen program, vreden azijske drznosti Slovencev. Spominja na Džingiskana in njegove mongolske konjenike, ki so v nekaj desetletjih podjarmili skoraj celo evrazijsko celino. Po njihovem zgledu namerava 25.000 tržaških Slovencev uprizoriti pohod skozi inštitucije, pomendrati vso obrambno moč italijanske države, uničiti osimski sporazum, helsinško listino o nedotakljivosti meja v Evropi in celotno ravnotežje sil, kakor se je izoblikovalo po drugi svetovni vojni. »Vox populi« — pravi odvetnik Bevilacqua — »se že sprašuje: Kdaj pride do bitke na Soči?«
Toda razčlenimo prvi korak osvajalnega podviga, ki ga načrtujejo Slovenci, namreč odklanjanje preštevanja. Odvetnik Bevilacqua ga postavlja, sklicujoč se na vidne raziskovalce manjšinskega vprašanja, kot predpogoj vsakega razpravljanja o manjšinski zaščiti, kajti »ni mogoče postavljati zakonov o manjšini, če ne veš, ali obstaja in če ne poznaš njene resnične razsežnosti.« V svoji zahtevi po popisu Slovencev je odvetnik Bevilacqua sicer nekoliko nedosleden, kajti v isti sapi, ko ga zahteva, češ, ne vemo koliko je Slovencev, se stalno sklicuje na popis iz leta 1971. Odločiti se mora, ali ve ali ne ve, koliko je Slovencev in ali je popis iz leta 1971 verodostojen ali ni. Če je, zakaj zahtevati novega, če ni, zakaj ni? Ali zaradi tega, ker je bila asimilacija v zadnjem desetletju tako močna, da so Slovenci zdrknili še nižje na lestvici odstotkov, ki jim jih odmerja odvetnik Bevilacqua, ali pa zaradi tega, ker popis ni prikazal točnega stanja in je Slovencev več, kolikor je tistih, ki so izjavili, da govore slovenski jezik? Odvetnik Bevilacqua zanika, da bi bila asimilacija v zadnjih štiridesetih letih odločilno razredčila vrste Slovencev. Iz tega bi se dalo sklepati, da se tudi on strinja s sumom, da popis iz leta 1971 ni povsem verodostojen, ker se je marsikateri Slovenec bal priznati v javnosti svojo narodnostno pripadnost. Vprašanje je seveda, ali je tak človek še sestavni del etnične skupnosti, a vprašanje je tudi, ali imajo popisi v času psihološkega pritiska kakšno veljavo. Je država upravičena, da jih zahteva, ali je manjšina upravičena, da jih odklanja?
Odvetnik Bevilacqua sicer trdi, da je pote-
klo zadnjih štirideset let v vzdušju civilne, liberalne in demokratične ureditve »bivalne države« (Stato di soggiorno — Slovenci so pač na Tržaškem samo gostje kot nekakšni prehodni turisti). Toda * svojim pisanjem zanikuje to trditev, kajti v njem ni niti sledu onega vzdušja, o katerem govori, pač pa je nabito * podtikanji, zlonamernimi obtožbami in trditvami, ki proglašajo Slovence vsevprek za nelojalne državljane, nevarne zarotnike, agente mračnih sil sovražnih evropskemu občestvu in civilizaciji. Ali je odvetnik Bevilacqua osamljen v tej vlogi javnega tožilca? Na žalost je treba reči, dà ni. Na vsakem koraku se srečujemo s podobnimi odvetniki in njihovimi pristaši: tržaški zidovi so polni njihovih napisov in groženj, tržaški listi so na široko odprti njihovim člankom in parolam. Ali je čudno, da se v takem okolju, ki je vse prepojeno z nacionalistično in fašistično miselnostjo, marsikateri Slovenec potuhne in se boji priznati svojo narodnost? Ali m upravičeno, da odklanjamo preštevanje v mestu, kjer nas lahko nekaznovano proglašajo za nevaren virus in kjer je še slišati trditev, da moraš postati Italijan, če hočeš biti človek? Zakaj bi se kdo med nami ne bal uradnega žiga, da je Slovenec? Saj bi to skoraj bilo kot v času nacizma, ko so Židje morali nositi na obleki Davidovo zvezdo in s tem že od daleč naznanjati, kakšni izvržki človeškega rodu da so. »Fašizem v Trstu ni mrtev«, ugotavlja razprava, ki jo je leta 1954 pripravil londonski »Ropal Institute of International Affairs«. Zahteva po popisu se poraja iz fašistične volje po drobitvi in uničenju manjšine, ne pa iz želje, da bi oblasti ne spregledale in pozabile nikogar, ki ima pravico do zaščite; je orožje za uničenje manjšine in ne sredstvo za njeno čim učinkovitejše priznanje in ovrednotenje. Zato Slovenci popis odklanjamo, zavedajoč se, da ga nihče ne more vsiliti, če ga sami ne sprejmemo.
Toda poglejmo, kako Francesco Capotarti, ki ga odvetnik Bevilacqua večkrat navaja kot avtoriteto svetovnega slovesa, predstavlja v študiji za Združene narode (Etudes des droits des personnes appartenant aux minoritès ethni-ques, religionses, et linguìstiques. New York, 1979) vprašanje priznavanja manjšin v pravnem sistemu držav. Manjšino — pravi— lahko priznava ustava, mednarodni sporazumi, implicitno jo lahko priznavajo zakoni in upravni odloki njej namenjeni. Slovenci očividno obstajajo kot pravno priznana manjšina zaradi dveh mednarodnih pogodb, ki jih je Italija podpisala: londonskega memoranduma in osimskih sporazumov. Te plati omenjenega vprašanja odvetnik Bevilacqua ni obdelal, čeprav bi se moral zavedati, da je ugled italijanske države v mednarodni javnosti odvisen tudi od tega, v kolikšni meri izpolnjuje svoje svobodno sprejete obveznosti. Odvetnik Bevilacqua najbrž ne
ve, da smatrajo raziskovalci, ki se bavijo s temi problemi, oba sporazuma kot »zmagoslavje« človeških pravic, in da sta obe državi, ki sta ju sklenili, želi zaradi svojega pogumnega in velikopoteznega dejanja splošno priznanje. Ali naj sporazuma prav v svojih najbolj naprednih točkah ostaneta le na papirju kot mrtva priča dobrih sklepov, ki niso nikdar zaživeli v otipljivih zakonskih normah? Bolj kot poraz Slovencev bi bil to poraz demokratične Italije in verodostojnosti njene besede.
Najbolj nevarna od vseh zahtev, ki jih postavljajo Slovenci, je za odvetnika Bevilacqua seveda tista o uradnem priznanju njihovega jezika, češ, »lingvistični faktor nima pomena kot lingvistični faktor, temveč zaradi nadaljnjega razvoja, ki ga naznanja in ki ga Tržačani odklanjajo.« S to ugotovitvijo v bistvu odreka slovenski narodnostni skupnosti kakršnokoli možnost plodnega političnega, ekonomskega in socialnega razmaha znotraj italijanske družbe in jo obsoja na občutek stalne ogroženosti in manjvrednosti v odnosu do večinskega naroda, prav v nasprotju s smernicami o razvoju manjšin, ki jih prof. Capotarti podaja v svoji študiji. Ta izrecno poudarja, da mora država na svoje stroške poskrbeti vsaj za sporazumevanje članov manjšine z sodnimi in u-pravnimi organi v njihovem jeziku. In prav to najosnovnejšo zaščito zahtevamo Slovenci s tako imenovanim »bilingvizmom«, ki so ga nekateri razpihnili v pravo apokaliptično strašilo.
Pri branju zakona o globalni zaščiti, ki ga je predstavila parlamentu sen. Jelka Gerbec, je odvetnika Bevilacquó posebno zbodel tisti del uvodnega besedila, kjer je zapisano; da - ima država moralno dolžnost zaščititi Slovence, zaradi nasilja, kateremu so bili izpostavljeni v času med obema vojnama. Dejstvo, da se sklicujejo Slovenci v utemeljevanju svojih zahtev tudi na fašistično preteklost, je spodbudilo odvetnika Bevilacqua, da se poglobi v študij zgodovine; prišel je do presenetljivih sklepov, ki so ga potrdili v veri, da Slovencem ne gre zaupati. Vzemimo na primer vprašanje tako imenovanih »specialnih bataljonov«, za bivše člane katerih zakonski osnutek zahteva, da jim oblasti priznajo status političnih preganjencev. Kakšni »specialni bataljoni« neki — pravi odvetnik Bevilacqua —• v resnici so to bile povsem običajne vojaške enote, ki so bile razmeščene na jugu države. Ali se rekrutom ne dogaja vedno in povsod, da jih pošiljajo daleč od doma? Pozablja pa zapisati, da so bili ti bataljoni vendarle dokaj nenavadni, saj so bili vanje vključeni tudi fantje .od 16 do 17 let. In naj se nikar ne sprenaveda, da tega ni vedel, saj je podatek najti prav na strani 66 knjige Bogdana Novaka, ki jo sam tako obilno navaja (Novak govori celo o otrocih starih komaj 13 let).
JOŽE PIRJEVEC
(Nadaljevanje jutri)
V osmini finala italijanskega nogometnega pokala
Juventus praznih rok v Campobassu
V včerajšnjih prvih srečanjih osmine finala italijanskega nogometnega pokala je največje presenečenje pri-, pravil Campobasso z zmago proti Ju-ventusu. Na novem stadionu, kjer se je zbraio kar 40 tisoč gledalcev, je dal vse od sebe ter svojim navijačem pripravil prijetno presenečenje. Zmagal je z golom Ugolottija (v 37. minuti), Juventus pa je pred hujšim spodrsljajem rešil še drog. Proti koncu bi Rossi sicer lahko izenačil, vendar je bil znova netočen in priložnost je splavala po vodi. Očitno pa pri Juveritusu ne pripisujejo prevelikega pomena nastopanju v pokalu, saj sta Boniek in Platini predčasno zapustila igrišče, da bi štedila moči (in noge) za prvenstvena srečanja.
Verona pa niti v pokalu ne igra nič manj odločno kot v prvenstvu. Znova pa je bil med protagonisti Elkjaer, strelec edinega kola proti Genoi, ki pa ni odigrala podrejene vloge, zlasti v prvem polčasu. Veli-
ko pričakovanje je vladalo tudi za tekmo med Milanom in Napolijem. Milančani so bili brez Hateleya, Ne-apeljčani pa brez Maradone. Z 2:1 je zmagalo Liedholmovo moštvo, strelci pa so bili Battistini, Bagni ter Di Bartolomei (11-metrovka).
Zanimiva je bila tudi tekma v Pizi med vodilnim drugoligaškim moštvom ter Sampdorio, ki pa se ni pustila presenetiti in je zmagala z 2:1. Dva zadetka je dosegel Vialli, enega pa Bergreen. Omeniti velja, da je Bordon ubranil 11-metrovko, ki jo je streljal Kieft.
Inter je v gosteh v Empoliju zmagal le z zadetkom razlike (1:0), visoko zmago (4:0) pa je slavila Fiorentina proti Bariju. Slednji se je dobro držal prvi polčas, ko je zgubljal le z 1:0 (zadetek je dosegel Socrates, ki je bil tokrat odličen), v nadaljevanju pa ga je Fiorentina povsem nadigrala, med strelce pa so se
vpisali še Pulici, Gentile in Monelli.
Poleg Juventusa je včeraj razočarala še Roma, saj jo je Parma na domačih tleh prisilila na neodločen i-zid brez gola, Torino pa je proti Cagliariju zmagal z 1:0 z zadetkom Juniora iz 11-metrovke.
IZIDI: Campobasso - Juventus 1:0; Genoa - Verona 0:1; Milan - Napoli 2:1; Pisa - Sampdoria 1:2; Empoli -Inter 0:1; Fiorentina - Bari 4:0; Parma - Roma 0:0; Torino - Cagliari 1:0.
Povratna srečanja bodo v sredo, 27. t.m.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je v A ligi za eno kolo izključila: Galbiati-ja (Torino), Podavinija (Lazio) in Renico (Sampdoria), v B ligi pa: Pe-drinha (Catania), Bruna in Macino (oba Parma), Birigozzija (Sanbene-dettese), Minoio (Arezzo), Tacchi ja (Campobasso) in Testonija (Genoa).
I Valtellina 1985 !
•>:	-x
Na sceno stopajo mladi in fizično močni smučarji
Valtellina '85
Če sta bila verjetno Pirmin Zur-briggen in Marc Girardelli (in to vsak po »svoje«) osrednji figuri svetovnega prvenstva Valtellina ’85, med ženskami pa ni bilo smučarke, ki bi izstopala. Pričakovati je bilo sicer, da bo »kraljice Valtelline« Švicarka Erika Hess, ki je bila po zmagi v kombinaciji favoritinja tudi v slalomu. Tekme pa ni dokončala in tako v ženski konkurenci ni nobeni smučarki uspelo osvojiti več kot enega zlatega odličja.
Med novimi talenti tudi Rok Petrovič
SP je v drugem delu (ali bolje v tehničnih disciplinah) potekalo v znamenju velikih presenečenj. Smučarski svet je tako lahko spoznal nove smučarje in smučarke, med katerimi je tudi nekaj talentov, ki bodo prav kmalu imeli pomembno vlogo v »belem cirkusu«. Sedemnajstletna Američanka Diane Roffe je bila lani na mladinskem svetovnem prvenstvu 2. za Matejo Svet, na letošnjem SP pa je v veleslalomu osvojila kar zlato kolajno. Tudi njena rojakinja Eva Twardokens je pokazala, da se razvija v odlično smučarko.
Med moškimi pa je zelo ugodno presenetil Rok Petrovič, ki je prav v Bormiu dopolnil 19 M, tako da mu strokovnjaki napovedujejo lepo bodočnost.
»Rok Petrovič je gotovo eden največjih talentov na svetu sploh,« je dejal vodja italijanske smučarske reprezentance Sepp Messner. »Predstavnik je nove generacije smučarjev, ki se uveljavljajo z novim načinom smučanja. To je: tile smučarji maksimalno izkoriščajo svojo fizično moč in
zato tudi ni čudno, da so prva tri mesta v veleslalomu osvojili prav smučarji, Id napadajo kole. Jonas Nilsson si je prismučal zlato kolajno brez vsake tehnike, Girardelli je napadalen, pravi orjak pa je Robert Zoller. V to kategorijo sodi tudi Petrovič, ki je bil v.drugi vožnji odličen in si je nato visoko uvrstitev zapravil z napako v spodnjem delu,« je še pristavil Messner.
Čas izpiljene tehnike je mimo
Čas smučarjev izpiljene tehnike, kot so Stenmark, Križaj, De Chiesa in drugi, je, po mnenju ne samo Messnerja, temveč večine strokovnjakov v Bormiu, mimo. In zato tudi ni čudno, da so tile smučarji, ki so tudi ostali praznih rok.
Če je bil Bojan Križaj po izgubljeni priložnosti v slalomu razočaran, pa je bilo kar žalostno gledati zaprepadenega Ingemarja Stenmarka, še pred kratkim absolutnega protagonista »belega cirkusa«, ki se ni mogel. sprijazniti s četrtim mestom in da je verjetno svojo bleščečo kariero sklenil brez kolajne na tem SP.
Na svidenje v Kranjski gori
Veliki del »belega cirkusa« se je medtem že preselil v Kranjsko goro, kjer bosta jutri veleslalom in pojutrišnjem slalom za svetovni pokal.
Že v Bormiu je marsikateri smučar najavil oster boj na teh tekmah. To velja predvsem za Marca Girardel-lija, ki je izjavil, da ima že v Kranjski gori priložnost, da pokaže svojo pravo vrednost. Tudi za jugoslovansko vrsto bo Kranjska gora lepa priložnost, da se prod domačim občinstvom izkaže.
BRANKO LAKOVIČ (Konec)
kratke vesti - kratke vesti
SKAKALNA TURNEJA V ŠVICI
Jugoslovani poprečni
ST. MORITZ — V St. Moritzu se. je včeraj pričela 21. švicarska skakalna turneja, na kateri se je pomerilo 75 tekmovalcev iz 15 držav. Turneja je veljavna tudi za točke sve-tovnesga pokala. Zmagal je Avstrijec Vettori pred Fincem Nykànenom in Vzhodnim Nemcem Weissflogom. Jugoslovani so bili poprečni, še najboljši je bil Tepeš, ki se je uvrstil na 16. mesto, Kaštrun je bil 29., Ulaga kar 38., Pelhan 51., Dolar 59., Globočnik 66 in Štirn 67.
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Tonazziju slalom
CERVINIA — V včerajšnjem moškem slalomu na italijanskem državnem prvenstvu je veliko presenečenje pripravil Marco Tonazzi, ki je prehitel glavnega favorita De Chieso. Po prvem teku je sicer vodil De Chiesa,
vendar svoje prednosti ni ubranil. Na tretje mesto se je uvrstil Edalini, četrti pa je bil Giorgi. Pramotton je bil izključen, Totsch, Erlacher in Gri-gis pa zaradi raznih poškodb niso startah.
V Cervinii bo danes ženski smuk, prav tako veljaven za italijanski državni naslov.
Tesna zmaga igralcev A-l lige
FIRENCE — Pred do zadnjega kotička natrpano novo športno palačo v Firencah ja bilo sinoči tradicionalno srečanje med tujimi košarkarji, ki nastopajo v italijanskem prvenstvu. S 149:143 so slavili igralci, ki nastopajo v A-l ligi, med njimi pa se je zlasti odlikoval predstavnik tržaškega Stefanela Ben Coleman, med košarkarji A-2 lige pa je bil gotovo najboljši Bryant (American Eagle). Proti koncu je ekipa A-2 lige prišla na sami dve točki razlike, kaj več pa niso zmogli.
BAD KLEINKIRCHHEIM — Po sv<f tovnem smučarskem prvenstvu v Va teliini bodo najboljši smučarji dane spet merili moči, tokrat za točke sv^ tovnega pokala. V Bad Kleinkirchlk mu bo namreč moški smuk, v kat® rem je seveda glavni favorit Švicar Zurbriggen. Pričakovati pa je ost® boj, saj se bodo vsi, ki jim j® ^ svetovnem prvenstvu spodletelo, & tovo skušali oddolžiti v tekmah ^ svetovni pokal. Med temi bodo goKjJ vo v prvi vrsti tudi Italijani, ki s na domačih terenih gotovo niso odr zah.
(Na sliki: Švicar Franz Heinzer levo, na sredini Italijan Michael M®1 in desno Švicar Pirmin Zurbrigž®
Telefoto AP)
Kanadčan Reddick z ringa na sodišče
AMSTERDAM — Evropski prvak ^ težki kategoriji, Nizozemec ^ ■ Blanchard, je v srečanju za svetoyn1 naslov WAA (World Athletic Associa tion) že v drugem krogu s KO If magai Kanadčana Jerryja Reddicf _ Organizator srečanja Henk RuWin& pa Reddicku ni hotel izplačati niti P® re in ga je obtožil sleparije, češ o je nalašč zgubil.
Košarka: kvalifikacije za SP
»Azzurri« in »plavi« tokrat na gostovanju
Danes bodo igrah srečanja tretjega kola v okviru kvalifikacij za sve-ovno košarkarsko pramstvo, ki bo leta 1986 v Španiji.
Italijanska reprezentanca bo gostovala v Karlsruhu, kjer se b,o pomerila, sicer z okrnjeno postavo Zahodne Nemčije. »Azzurri«, med katerimi ne bo Tržačana Tonuta in člana Ste-fanela Fischetta, so favoriti.
LESTVICA A SKUPINE Itahja	2	2	0	165:112	4
Zah. Nemčija	2	2	0	153:136	4
Albanija	2	0	2	137:167	0
Turčija	2	0	2	111:151	0
Jugoslovanska reprezentanca pa bo v Miškolcu igrala proti Madžarski. Čeprav bodo »plavi« nastopih brez D. Petroviča in Sunare, so v tem srečanju favoriti.
LESTVICA B SKUPINE Jugoslavija	2	2	0	176:140	4
Madžarska	2	1	1	145:153	2
Nizozemska	2	11	135:141	2
Belgija	2	0	2	158:180	0
naše šesterke v raznih prvenstvih
1. ŽENSKA DIVIZIJA Dom Agorest — Intrepida Mariano 3:0 (15:10, 15:7, 15:8)
DOM AGOREST: Orel, Roner, Za-vadlal, Muhč, Plet, Kocjančič, Humar, Primožič, De Grassi, Kojanec.
Dekleta Doma Agorest nadaljujejo s serijo zmag. Tokrat so zopet s čistim 3:0 ugnale še nepremagano in izkušeno ekipo Intrepide iz Mariana. Goričanke so začele zelo nervozno v prvem setu, saj so zgubljale že z 8:0. Odtlej so pa zagospodarile na i-grišču ter povsem nadigrale nasprotnice. Odbojkaricam Doma Agorest se čedalje b.olj pozna, da pridobivajo na samozavesti in tako delajo vse manj napak. Mislimo, da je napredovanje v višjo hgo realno dosegljiv cilj, če bodo tako resno nadaljevale. (Lero)
Olympia — Canon	3:0
(15:12; 15:7; 15:2)
OLYMPIA: C. in M. Bertohni, Klanjšček, Olivo, Doktorič, Kosič, Vinci, Antonič, Mazgon, Primožič.
Goriška Olympia je v zaostali tekmi
1. ženske divizije osvojila pomeni ^ točki in se tako ponovno vključil® boj za napredovanje v višjo ligo- , žiški Canon je bil poprečen naspr . nik za naše odbojkarice, saj P1*1 bil enakovreden le v prvem setu-
1. MOŠKA DIVIZIJA . Soča — Libertas SL Goric0
0:3	: t
SOČA: Černič, Fajt, Sirk, Gergale ’ Giantin, Ferfolja, Kovic, Jarc.
Četrti zaporedni poraz sovodenj Sočo v prvenstvu L moške divi^J S čistim- izidom jo je tokrat Od-P®a.tvo šesterka Libertasa iz Gorice. MoSj Soče je tudi tokrat igralo v nepcP postavi, oziroma brez standardnih V" dajačev.
Znova De Zait	^
CASTELROTTO — Na smučars^. teku na 50 km, veljavnem za it3^ ju sko prvenstvo, je po pričakov ^ zmagal De Zolt. Na drugo mest° ^ je uvrstil Ploner, Vanzetta pa Je tretji.
Tokrat preložitev po želji Campomanesa
MOSKVA — Včeraj so znova preložili 49. partijo finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Kasparovom. Tokrat pa ne po želji igralcev, temveč predsednika mednarodne šahovske zveze Campomanesa. Tako je pojasnil glavni sodnik dvoboja, Jugoslovan Svetozar Gligorič, ki pa ni mogel povedati razloga za preložitev. Proti tej novi preložitvi je protestiral štab Kasparova, češ da to pomaga utrujenemu Karpovu. Kot znano, je slednji vodil že s 5:0, nakar je Kasparov znižal na 5:3.
Ostro proti dopingu
LONDON — Nigel Cooper, tajnik angleške atletske zveze, je izjavh, da bodo z julijem uvedh preventivno kontrolo proti dopingu in da bodo izključili vsakogar, ki bo jemal poživila. Samo atletom, ki bodo opravili to preventivno kontrolo, bodo dovo-lili, da nastopijo na mednarodnih tekmovanjih.
komentar trenerja združene ekipe meblo franka drasiča
Iz Padove smo se vrniti z dvema predragocenima točkama. S tem smo dokazali, da lahko upravičeno upamo na gj	visoko uvrstitev.
ÉÉlvl ' Mm ,9Ta^ smo namreč !	proti drugouvršče-
ni ekipi iz prve podskupine, z moštvom torej, ki je zasedlo drugo mesto na lestvici in je po prvem delu prvenstva imelo prav toliko točk kot mi. Nasprotnika smo že poznali, saj smo se z njim srečali v prijateljski tekmi v predprvenstvenem obdobju. Takrat smo zmagali z lahkoto. Vendar prijateljske tekme niso pravi test za preverjanje moči nasprotnika. Poleg tega takrat ni igrala njihova najboljša igralka Menegus. Zavedali smo se, da nam samo zmaga lahko omogoči, da z optimizmom gledamo na nadaljnja tekmovanja.
Zmaga s 3:1 in to celo v gosteh,
Meblo odlikujejo nove vrline
pa je še toliko bolj razveseljiva, kajti le s kančkom športne sreče več bi zmagali s čistim 3:0. V tretjem setu smo ^'namreč že vodili s 14:11 in imeli celo 3 set žoge. Nasprotnice so uspele osvojiti ta set z izredno in neverjetno voljo in zagrizenostjo. Ta njihova odločnost jih je spremljala v vsej tekmi. Ni bilo opaziti niti malo popuščanja v koncentraciji in borbenosti. Vsako našo napako so znale pošteno izkoristiti.
Naša ekipa je zaigrala res dobro. Imeli smo učinkovit in raznolik napad ter neobičajno dobro obrambo. Prehodi iz obrambe v napad so bili hitri in tekoči. Podajačica je končno zelo dobro razdeljevala razigranim napadalkam uporabne žoge. Tekma je bila zato zelo privlačni in lepa. Čas trajanja posameznih setov to jasno
dokazuje: 29, 24, 28 in 24 minut.
Ključ tekme je bil četrti set. Naše igralke so po nerodnem spodrsljaju v tretjem nizu popustile v koncentraciji. Igrale so nezbrano in to bi nam lahko bilo usodno. O odlikah, ki sem jih prej opisal, ni bilo več sledu in vse akcije so zgubile v jasnosti in gotovosti. Pri rezultatu 7:4 za nasprotnice sem se resnično bal, da smo si tekmo zapravili. Nisem pa računal na izredno bojevitost in voljo do zmage naših deklet. Vse tehnične netočnosti so nadoknadile z veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo. S takimi vrlinami, ki so večkrat važnejše od tehnične popolnosti, pač niso mogle poražene z igrišča. Mislim tudi, da je prav glede teh odlik letošnji Meblo postal bolj zrel. Ni več tiste vdanosti v usodo, da ne gre ker
pač ne gre (kar je tudi neg^ lastnost vseh naših ekip), arnpOf ,^e. in nepopustljivost do zadnje ^ Zaradi tega so bila dekleta po f jg živčno izčrpane, otopele in i^2^6'pije razumljiva reakcija po takeP1 hičnem naporu. Upam, da ^0^°nrVefl' kim elanom igrale do konca PTVre$ stva, kajti s tako igro in vol]° ne moremo imeti slabih rezultat0 _
V soboto pride v Nabrežino M ,e tas Pordenone. Zmaga je tu hočemo računati na eno izmed P^ji dveh mest. S to ekipo imamo odprte račune, saj je edina, k1 ^ je premagala, in to dvakrat. A sC, lost sovpada ta tekma s puslt10 boto in vsi vemo, kako »njeg°v sokost - Pust« slabo vpliva na igralke.	.. pu-
Pordenone je z lahkoto odprav1 ^ tinati iz Ferrare, kar ^c*fl?^icgjšh-je bila druga podskupina su> Nekoliko preseneča pa gladek P Nervese v Trentu. Ali je Trent nepremagljiva ekipa?
ob robu naših nogometnih igrišč
Kante: »Nadaljevati z delom«
komentar trenerja andreja žagarja
Ceamu smo velik dolžnik
. -n 1
Končno prvič v letošnji nogometni ezomj nobeno od naših ekip s Trža p'jSa nj izgubila. Vesna, Kras in O^Horec so zmagali, Zarja, Breg, 1 in Primorje pa so iztržili neod-ceni izid. v nedeljo morda še naj-u. preseneča neodločen izid Pri-^orJa, k j je )3ìj0 v gosteh skromne oihane in zato smo pričakovali ne-1 več od pičle točke. v 1 r.av gotovo proseška enajsterica tej sezoni se ni izkazala. Sam pred-.eftnik Primorja Darij Kante nam
°b začetku sezone dal naslednjo
k
Ijfvo: »Čeprav bo težko, bomo vse-liB° Poskusili doseči prestop v višjo
slim narn ne ^ usPel°’
tej11’ (Ia bomo vsekakor protagonisti p Prvenstva.«
'J štirinajstih kolih pa je Primor-J zbralo le 11 točk in je na osmem sbr lestvice Zato smo se tokrat ^ ocui, da zastavimo nekaj vprašanj Primorja Dariju
Ka'.VV^^niku
Prav
nteju.
tičijo vzroki teh neuspehov ^orja?«
V J| 'kov je morda več, vendar je ^a|a.vnem odpovedal igralski kader. 1a v začetku nas je iz še nepo-tot vzrokov zapustil Vasilij Per-Sl) ’ Manjkal je tudi Aleksander Hu-(]v;,Zarabi vojaških obveznosti. Torej stri s°lidna nogometaša, na katera Prizn rnnogo računali. Nato moram jih a*?'	nogometaše, ki smo
Pqi Najeli, razen Coslovicha, niso iz-z "jb Pričakovanj. Kljub vsemu pa da .koliko več športne sreče, mislim, saj 6 - 7 točk več bi ja: es'vici. Tudi s temi pa se polo-v bistvu ne bi mnogo spremenil.«
»a	točk več bi lahko imeli
2 El j
«i>.	u ut: ui imiugu spi en
dalai^ ekipa letos največ odpove-
krn?0t;ovo v napadu, saj smo le dva-■ c zma
V teh dveh tekmah smo dali
rjan , ZIPagali (Romana in Barba-12 „ v ^ teh dveh tekm
solov, v preostalih 12 tekmah pa
samo 8 golov. To je jasen dokaz, da napad ni učinkovit in če se ne da golov, tudi zmagati je nemogoče.«
»Kakšno je ozračje v ekipi?«
»Priznati moram, da je kljub slabemu položaju na lestvici ozračje v ekipi še kar dobro in tudi treningi IKiteka.jo v najboljšem redu, saj na le te prihaja še kar zadovoljivo število nogometašev.«
»Navijači in domači sledijo ekipi?«
»Navdušenje za nogomet je v zadnjih letih na Proseku precej padlo in zaradi tega vedno manj ljudi sledi tekmam Primorja. «To seveda je pojav, ki ga bo treba podrobneje analizirati in dobiti tudi izhod iz tega, saj trenutno našim tekmam sledi res, res malo ljudi. Omenil pa bi tudi, da so letos odborniki precej popustili in tako vse delo stoji na ramenih ostalih odbornikov.«
»Čeprav letos ne boste imeli volitev novega odbora, misliš nadaljevati?«
»Pred tremi leti smo se na izred-
nem občnem zboru domenili, da so volitve odbora vsako leto. Zato letos na občnem zboru bom gotovo kandidiral, ker se zavedam, da društvo mora nadaljevati z delom ne glede na rezultate.«
»Kako pa je z mladinskim odsekom?«
»Letos imamoi dve mladinski ekipi in kot vedno je tu največji problem, da nimamo igrišča v vasi, ki bi gotovo pritegnilo mnogo več mladine. Že vrsto let skušamo rešiti ta problem in se sedaj konkretno zanimamo za prostor, ki je za Kulturnim domom na Proseku in ki je last zadruge Kulturni dom Prosek - Kontovel.«
Za zaključek, kaj pričakuješ od članske ekipe v preostalem delu prvenstva?«
»Seveda v prvi vrsti boljše rezultate in da bi ob koncu prvenstva zasedli vsaj 6. mesto na končni lestvici.«
(B. Rupel)
Letos velika šahovska prireditev v Sloveniji
Memorial dr. Milana Vidmarja
Na prvi seji so se v Ljubljani sestali člani častnega odbora 6. Vidmarjevega memorialnega šahovskega turnirja, ki mu predseduje Mitja Ribičič, v odboru pa so še znani družbenopolitični delavci in akademiki iz Slovenije.
Po šestletnem premoru, bo letošnji turnir šahovska zveza Slovenije organizirala v počastitev stoletnice rojstva di1. Milana Vidmarja (rojen 22. junija 1885 v Ljubljani), prvega jugoslovanskega šahovskega velemojstra. Najvišji šahovski naslov je dr. Vidmar osvojil leta 1911 na izredno močnem turnirju v San Sebastianu, ko je za Kubancem R. Cbpoblanco delil drugo mesto z Rubinsteinom med 15 šahisti.
Šesti memorialni turnir dr. Vidmarja bo potekal od 7. do 21. junija letos. Udeležilo pa se ga bo 12 šahi-stov. Organizatorji želijo povabiti na turnir najboljše šahiste na svetu, med njimi naj bi bil tudi Garri Kasparov in nekateri najboljši jugoslovanski in slovenski šahisti.
Za ljubitelje šaha na Primorskem in v zamejstvu je zanimivo predvsem
to, da bodo šahisti prvo polovico Vidmarjevega memorialnega turnirja odigrali v Portorožu, drugo polovico pa v Ljubljani. Na 100. obletnico rojstva dr. Vidmarja — 22. junija pa bi bil v Ljubljani svečani zaključek turnirja.
Dr. Milan Vidmar ni bil v domovini in svetu poznan le kot šahovski velemojster in pisec šahovskih knjig, temveč tudi po svojem znanstvenem in raziskovalnem delu na področju elektrotehnike. S svojim bogatim šahovskim znanjem in rezultati, ki jih je kot šahist - amater dosegal na številnih turnirjih, kar celega pol stoletja (1900-1950), je veliko prispeval k razvoju in popularizaciji šahovske igre v Sloveniji in Jugoslaviji.
Na dosedanjih petih Vidmarjevih me-morialnih turnirjih so bili zmagovalci: Ljubljana 1969: Planinc (Jug.); Ljubljana - Portorož 1972: Portisch (Madžarska); Portorož - Ljubljana 1975: Karpov (SZ) ; Ljubljana - Portorož 1977: Larsen (Danska); Bled - Portorož 1979: Timman (Nizozemska).
(Silvo Kovač)
Že četrto kolo drugega dela prvenstva je bilo značilno, da so vse domače ekipe zabeležile zmago. To pa kaže, da se vsa moštva zavedajo, da prvenstvo prehaja v fazo, ko si je potrebno zagotoviti obstanek in na drugi strani čimbolj-šo pozicijo za končnico. 'Zato doma vsi igrajo na vso moč in na papirju šibkejši nasprotniki slavijo zmage proti favoritom. Mi smo v soboto v derbiju kola uspeli premagati vodilno Vicenzo s 75:71, vendar rezultat ne pove vsega. Med tednom smo namreč imeli precej težav s treningi, saj so kar štirje igralci zboleli za gripo. Ivo in Marko sta sicer v četrtek in petek že trenirala, Klavdij Starc je bil odsoten ves teden, Andrej Vremec pa v četrtek in petek.
V tako okrnjenem številu so treningi potekali seveda manj intenzivno, kot bi bilo pred derbijem potrebno. Toda fantje so stisnili zobe in dali vse od sebe, zato tudi rezultat ni izostal. Sam začetek tekme je bil precej nervozen, saj je bil v 4. min. izid 2:2. Vse do 7. minute je srečanje potekalo izenačeno, nato pa smo z res sijajno igro v obrambi povedli za 14 točk razlike (21:7). Takrat so gostje prešli na consko obrambo, nam je rahlo pošla sapa in v 17. minuti smo vodili samo še z 29:25. Do polčasa smo to prednost povišali še za en koš in odšli na odmor z rezultatom 37:31.
Drugi polčas nismo najuspešneje začeli in gostje so v treh minutah izenačili na 37:37.V tem trenutku je na sceno stopil Peter Žerjal in z dvema metoma za 3 točke ter nekaj lepimi asistencami zagotovil delni rezultat 14:2. Gostje so ponovno zaigrali »mož-moža« v obrambi in v 11. min. d. p. smo vodili s 63:47. Nekaj napak v podajah pa je gostom dovolj, da so naše vodstvo zmanjšali na 8 točk. V zadnji minuti pa smo pri vodstvu s 75:66 prejeli še koš za tri točke ter izgubili žogo v zadnjem napadu in Vicema je v zadnjih sekundah uspela omiliti poraz na 4 točke razlike, s katerimi smo tudi mi izgubili v Vi-cenzi. Tako bo v primeru enakega števila točk ob koncu prvenstva med
nami odločala skupna razlika v danih in prejetih koših.
Menim, da smo tekmo odločili z dobro obrambo, kar je kot sem že nekajkrat poudaril zelo pomembna vrlina za vsako ekipo pred končnico prvenstva. Tudi ostali rezultati nam gredo v prid, saj sta tako Udine Nord kot Fidenza izgubila, in smo od vrha lestvice oddaljeni le še 2 točki, razlika med nami in Fidenzo pa je ponovno 4 točke.
Prvenstvo pa teče dalje, v soboto potujemo v Bologno, da proti Ceamu skušamo izboriti zmago. Ceamu smo namreč velik dolžnik, saj nas je že kar dvakrat zaporedoma premagal v Trstu. V letošnjem prvenstvu smo izgubili z njimi z 69:71, torej ponovno tekma izgubljena v napadu, saj smo dosegli samo 69 točk. Res smo precej grešili v podajah in pri metih na koš in za povratno srečanje moramo te napake zmanjšati na minimum. Ceam se je v Trstu branil z »mož-moža« obrambo le malenkosten del tekme, nato pa prešel na consko obrambo »2:3«, v napadu so igrali počasi in držali žogo skoraj do izteka 30 sekund.
S povratno tekmo moramo na vsak način povečati število protinapadov in izboljšati skok v napadu. Koši doseženi iz druge akcije bodo na tem srečanju nadvse pomembni. Tudi za lo tekmo velja, da smo zdaj močnejši za Roberta Daneua, ki v Trstu m igral zaradi poškodbe kolena. V tedenskem ciklusu treningov smo v ponedeljek v Repnu gostili avstrijskega prvoligaša ABC Merkur iz Gradca. Gostje so zaradi poškodb nastopili samo s sedmimi igralci, tako da niso mogli enakovredno igrati z nami. škoda, da sicer košarkarsko dokaj podkovani Američan Carver, ki igra za Avstrijce, nima dobrih vedenjskih lastnosti, saj je s svojo vročekrvnostjo nekajkrat pripeljal tekmo na rob regularnosti. Končni izid je bil 94:87 v našo korist. Ob še vedno obolelem Vremcu se je na ponedeljkovi tekmi rahlo poškodoval tudi Mauro. Upam, da poškodba gležnja ni hujša. Ostali so gripo preboleli, tako da smo zopet številčno močnejši.
Če bi nam uspelo prinesti točke iz Bologne, kar seveda ni nemogoče, bi nam lahko lepo uslugo naredila tudi Servolana. V krčevitem boju za obstanek igra doma s Ste-fanelom in njena zmaga bi nam še kako prišla prav.
t občnega zbora TRK Sirena
kluj. ''8) je bil v Barkovljah osmi redni občni zbor Tržaškega pomorskega ■rena. Na sliki: predsednik društva Edi Filipčič med svojim posegom
naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih
Jadran Parco zanesljivo v vodstvu
Prvenstvi mladincev in kadetov se polagoma iztekata.
Naši predstavniki so se v obeh kategorijah dokaj dobro obnesli. Jadran Parco je zanesljivo na prvem mestu razpredelnice in je vse tekme osvojil z veliko prednostjo brez posebnega naprezanja. V nedeljo bo naše združeno kadetsko moštvo sprejelo v goste tržaški Inter 1904, ki naj bi bil po jakosti druga ekipa v tem prvenstvu. V prvem srečanju pa so »farcovci« neovirano premagali tudi tega nasprotnika in tudi izgledi za nedeljsko tekmo so za naše fante nadvse optimistični. V prvenstvu mladincev so slovenski derbi med Poletom in Kontove-lorn A preložili, kot so tudi preložili
srečanje med Kontovelom B in Bar-colano. Bor pa bo imel proti prvo-uvrščenemu Libertasu malo možnosti za zmago. Kontovelovi ' naraščajniki bodo igrali na domačih tleh proti Santosu, borovci se bodo na tujem srečali z močno Servolano, Poletovo na-raščajniško moštvo pa bo »romalo« v Milje, kjer ga bo pričakal domači Inter. V prvenstvu dečkov bo Borova ekipa jurišala na zmago proti skromnemu Ancifap, sokolovci pa se bodo pomerili s solidno Servolano. Tudi v prvenstvu »propaganda« si bomo lahko ogledali neposredno srečanje med Borom in Sokolom.
MLADINCI
V nedeljo, 17.2., ob 15.00 na stadio-
nu »1. maj«: Bor - Libertas.
KADETI
V	nedeljo, 17.2., ob 11.30 na stadionu »1. maj«: Jadran Farco - Inter 1904.
NARAŠČAJNIKI
V	soboto, 16.2., ob 15.00 na Proseku: Kontovel - Santos; v nedeljo, 17.2., ob 11.00 v tržaški športni palači: Servolana - Bor; v nedeljo, 17.2., ob 12.00 v Miljah: Inter Milje - Polet.
DEČKI
Danes, 14.2., ob 17.50 v Nabrežini: Sokol - Servolana; v soboto, 16.2., ob 15.30 na stadionu »1. maj«; Bor -Ancifap.
»PROPAGANDA«
V	nedeljo, 17.2., ob 8.30 na stadionu »7. maj«; Bor - Sokol. (Cancia)
V 1. košarkarski diviziji tudi Brežani med favoriti
Hdenski Možitvi je končno ■hoši^g a- -11}. steklo prvenstvo prve vPisai(1	v katero se je letos
Akordno število 36 ekip.
zveza je letos končno yseh p) tu<K pameten spored, saj je te iniaj ^ladinskih ekip društev, ki ■teni ^ svojega predstavnika v viš-KkipQ , ansj'vu, vključila v skupino D. koliko n s .Pine, ki bo startala ne-^ Prest16’’6, se ne k°cl0 potegovale y °P v promocijsko prvenstvo.
teA skupinah pa bodo na-2611 nokat n-^ke. ekipe, ki imajo (ra-*9 Bare /Cr i 'ziem. kot sta Bor B v .Protrin^11^ Pravico do prestopa °kipt Vsa’-lsko prvenstvo. Prvi dve ^Vrstij:	e skupine se bosta namreč
*}aÌboijgju Analni del, kjer se bo šest 00Vanje 6kaP Potegovalo za napre-
Ka votiti
'teenstvQ Za Sestop v promocijsko 80 Saba, Lavoratori del
Porto, Green Star, Breg, Radiograf in bržkone še kakšna ekipa, ki se bo v zadnjem trenutku okrepila s kakim košarkarjem, ki prihaja iz višjih prvenstev. Od slovenskih ekip sodi v to skupino prav gotovo edinole Breg,
Športna šola Trst bo tudi letos priredila smučarski tečaj za učence o-troških vrtcev in sicer za zadnji letnik. Kot lani, bo tudi letošnji tečaj v lepem domu na Jančah, v bližini Ljubljane.
Tečaj bo trajal od 18. do 23. marca. Otroke bosta spremljali na zimovanje dve naši vzgojiteljici, na Jančah pa bodo deležni, kajpak, skrbi vsega osebja v tamkajšnjem domu, v katerem bodo istočasno z njimi o-
ki se je že lani potegoval za visoko uvrstitev, letos pa se je še okrepil s prihodom Zobca in Raceta.
Ostali dve naši ekipi Bor B in Kontovel B nimata pravice do nastopa v končnici, ker imata obe društvi že
svajali prvo znanje v smučarskih veščinah tudi učenci ljubljanskega o-troškega vrtca »O. Župančič« iz Most.
Morda marsikatera mlada mamica meni, da so otroci te starosti še premajhni za samostojni odhod iz ožjega družinskega kroga. Toda lanske izkušnje kažejo, da so naši malčki o-dlično prestali to preizkušnjo.
Ker je razpoložljivih mest za to zimovanje razmeroma malo, bo treba s prijavami vsekakor pohiteti. (—boj—)
svojega predstavnika v promocijskem prvenstvu.
Bor A, Kontovel A in Jadran pa so mladinsko ekipe naših društev, ki so se vpisale v prvenstvo zgolj zato, da bi si mladi košarkarji nabrali nekaj izkušenj.
SESTAVA SKUPIN PRVE DIVIZIJE
SKUPINA A: Poggi Basket, INPS, Grafiche Julia, Saba, Prevenire, Bar-colana B, Quadrifoglio, Cassa di Risparmio.
SKUPINA B: Green Star, Lavoratori del Porto, Dopolavoro PT, La Talpa, Skyserapers, Bor B, Il Carso, Team 81.
SKUPINA C: Baloncesto, Adi Fa-nin, Basket Trieste, Breg, Radiograf, Kontovel B, Ferroviario C, Sanitas.
SKUPINA D: Alabarda, Barcolana, Bor A, Don Bosco, Ferroviario A, Ferroviario B, SGT, Kontovel A, Libertas, Servolana, Stefanel, Jadran.
Marko Oblak
Smučarski tečaj za učence otroških vrtcev
obvestila
Športna šola Trst
sporoča, da bo letošnje zimovanje na Jančah za učence otroških vrtcev od 18. do 23. marca.
Prijave in informacije vsak dan od 15.00 do 19.00 (razen sobote in nedelje) v Borovem športnem centru (tel. 51377).
športna šola Trst
sporoča, da bo otroško pustovanje letos na sporedu v Kulturnem domu, in sicer v nedeljo, 17. t.m., od 15. do 19. ure.
Gimnastični odsek ŠZ Bor
sporoča, da danes in jutri odpade vsa športno ritmična gimnastika in akrobatika.
Tudi naša podjetja
Več kot 200 smučark in smučarjev se bo v soboto, 16. februarja, udeležilo 9. pokrajinskega prvenstva, katerega se bodo udeležili predstavniki številnih podjetij z Goriškega. Pobudnik je tudi letos rekreacijski krožek Goriške posojilnice.
Tekmovanje, ki bo obsegalo veleslalom in tek, bo v Ovčji vesi.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.	Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 tir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro-		TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Poštni tekoči račun za Italijo Zalbžništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 *	čajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST 1, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	primorMu M	dnevnik 14. februarja 1985	Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Sams« Udaja L JziT	ftan
Sovjetski orožni potencial večji od ameriškega, a manj učinkovit?
LONDON — Kakšno je razmerje med orožnima potencialoma SZ in ZDA? Sovjetska zveza prednjači v količinskem, Združene države Amerike pa v kakovostnem smislu. Do takšnega zaključka so prišli izvedenci britanskega raziskovalnega zavoda International Problem Institute, ki so po naročilu kitajskega zunanjega ministrstva opravili nenavadno temeljito analizo ameriških in sovjetskih vojaških zmogljivosti in jo potem zaupah v objavo londonski specializirani tedenski reviji »Jane’s Defence Weekly«.
Izsledki raziskave kažejo, da razpolagajo ZDA na področju strateškega jedrskega orožja le s 4000 megatoni proti 5000 megatonom SZ, da pa so ameriška sredstva bolj izpolnjena. Tako so raketni izstrelki pershing 2 in cruise učinkovitejši od sovjetskih SS-20 in če jim prištejemo še francosko ter britansko raketno silo, SZ znatno zaostaja za Zahodom.
Kaj pa tako imenovano konvencionalno orožje? SZ ima 2 milijona vojakov, 193 divizij, 5100 tankov in 34.000 topov-
skih enot, ZDA pa 780.000 vojakov, 19 divizij, 12.000 tankov in 5200 topovskih enot. Toda Američani prevladujejo tako glede rušilne moči letalstva in protitankovskih enot bot glede preciznosti in uničevalne sile lopovstva.
Sovjetsko letalstvo ima na voljo milijon ljudi z 11.000 letali, ameriško pa 600.000 ljudi z 9.000 letali, ki pa so v pogledu upravljivosti, sposobnosti nizkega letenja in manevriranja ob vseh mogočih vremenskih razmerah ter popolnosti elektronske opreme znatno boljša od sovjetskih.
In še vojaška mornarica: ZDA imajo 700.000 ljudi proti 500.000 v SZ, 500 ladij proti 2100 in tonažo 3,8 milijona proti 4 milijonom, vendar po sodbi strokovnjakov vidno prednjačijo.
Skratka: ZDA so močnejše na področjih gospodarske moči in visoke tehnološke ravni, SZ pa jih prekaša s strateškimi viri in z naglico pri sprejemanju pohtičnih odločitev, kar zadeva zaščito tajnosti.
TUCSON (Arizona) — Lastnik je temule dobermanu obvezal uhlje, da ne bi trpel mraza. Ker bi si jih pes s tacami spraskal, mu je okoli vratu oljjsil zaščitni ovratnik iz umetne snovni. Vsa stvar nima nobene zveze s satelitskimi zvezami.
KPI predlaga moralni kodeks za Palermo
PALERMO — Na današnji roaniD' staciji, ki ji je prisostvoval tudi o*' govoren za pravosodna vprašanja v stranki, je KPI predlagala vsem stran' kam, naj sprejmejo »pravila javnef?3 obnašanja» v prihodnji volilni kamp8' nji, da bodo zagotovila »upravno P1®' zornost«. Po sodbi KPI naj bi žup88' stvo postalo »steklena palača«, kj«r naj bi bilo vse, kar govorijo in 8 čemer razpravljajo, na očeh vseh občanov. Stranka predlaga, naj bi takšn8 pravila obnašanja sprejeli kandidat*
V 24 točkah KPI predlaga obvez«-da se občina bori proti mafiji, da s« upravitelji in občinski uslužbenci n*0-ralno neoporečni, da se zavaruje!0 pravice občanov, da postanejo j8'1’ ne vse sprejete odločitve, vštevši n*" tečaji in dražbe. Nadalje predlag3 spremembo poslovnika, da bi občin-ski svet postal bolj učinkovit.
WHIPSNADE (AngUja) — Upravitelje mestnega živalskega vrta je razveselilo rojstvo stotega geparda v u-jetništvu. Trimesečni mladič je resda še nekoliko podoben eskimskemu psu, bela opojnost pa mu bržčas ne prija preveč.
Zakaj beg možganov« Iz držav v razvoju
Organizacija združenih narodov: Eden izmed poglavitnih vzrokov za »beg možganov« iz držav. v razvoju je nesposobnost teh držav, da bi jim zagotovile zaposlitev, in sicer takšno zaposlitev, ki bi ustrezala njihovi izobrazbi.
Odbor za znanost in tehnologijo OZN je spoznal, da v državah v razvoju strokovnjakov ne uporabljajo najbolj smotrno. Njihov odhod iz rodnih krajev pa utemeljujejo tudi z gospodarsko in politično nestabilnostjo.
Da bi odpravile takšen pojav, naj bi te države znanstveni dejavnosti namenjale vsaj minimalna sredstva, takšna, ki bodo zagotavljala dosežek zastavljenih ciljev.
V sedemdesetih letih so številne države v razvoju finansirale raziskovalne dejavnosti iz tujih posojil. Ko so jim zmanjkala sredstva za državni proračun, so pričele ukinjati podpore
znanosti in razvoju tehnologije. Ocenile so, da to področje nima prednosti.
Da bi odpravili sedanje pomanjkljivosti so v razpravi predlagali državam v razvoju, naj se povezujejo na mednarodni ravni. Za primer so navedli Evropsko gospodarsko skupnost, ki sodeluje na znanstvenem področju, če se hoče vsaj do neke mere otresti pritiska Japonske in ZDA. Neke oblike takšnega sodelovanja so ustvarili tudi v jugovzhodni Aziji, med državami, ki so pripadnice ASEA.
□ OTTAWA — Kanadski obrambni minister Robert Coates je moral podati ostavko, ker je tisk razobesil, da si je novembra lani upal v nočni bar v zahodnonemškem mestecu Lahr. Gre za zabavišče Tiffany’s, ki je zbirališče prostitutk, kjer so plesalke povsem gole in kjer vrtijo tudi pornografske filmiče.
Skesanec je umolknil ker se je zbal kamor e
RIM — Skesani terorist je v strahu pred maščevaln*' mi akcijami kamore spet zakrknil. Zgodilo se je v KhrN’ kjer je Michelangelo D’Agostino, eden prvih skrušenu* kamoristov, nenadoma prekinil svojo skesano izpoved. ker se je zbal za varnost svojih dragih. Sklenil je potrditi dosedanje zapisnike, z roko pravice pa ne mar8 več sodelovati.
Vest je priobčila tiskovna agencija ANSA; le-tej se Je D’Agostino potožil iz svojega strogega zapora v Pallian*1’ meneč, da so oblasti obljubile zaščito njegovih svojcev, a svoje obljube niso držale. D’Agostina je zaradi njeg*^ vega sodelovanja s sodstvom že doletelo maščevanje: J2' dani kamoristi so mu iz zasede ubili očeta. Skesani kad*0-rist se je potemtakem odrekel zločinski dejavnosti, vendar z obupnim občutkom nemoči pred maščevalnimi naklep izdane bratovščine.
M. Muster:	v
CIKAGO
MED TSM...
0
rn
o
n
b M
Prvi vsearabski satelit za komunikacije
KAIRO — Dolgoletne arabske sanje so se končno uresničile. Z nekega francoskega letalskega oporišča so izstrelili prvi arabski sateht imenovan A-rabsat. Omogočal bo komunikacije med arabskimi državami in z ostalim svetom,
Arabsat je težak 1.200 kg in ima dve močni anteni in 8000 telefonskih ter osem televizijskih kanalov. Satelit leti na višini 30 tisoč kilometrov in ga je za 134 milijonov dolarjev izdelala neka francoska firma.
Izstrelitev satehta je bila v zadnjih letih edina enotna akcija arabskih držav, je ugotovil neki arabski komentator. V teh besedah je očiten namig na sedanje predvsem politične arabske razmere in ga je komentator uporabil predvsem zato, da svojim bratom pokaže njihovo vsemogočnost, če so le 'enotni v svojih hotenjih.
Same priprave za izstrelitev so po-
tekale brez Egipčanov. Arabska organizacija za satehtsko komuniciranje Arabstar je bila ustanovljena že davnega 1967. leta na sestanku Arabske lige. V to organizacijo so se vključile vse arabske države, vendar so zaradi razhajanj v arabskem, svetu kasneje Egipt izključili iz njenih vrst in začasno tudi iz Arabsata. Vse do danes se položaj ni spremenil, vendar pa bo kljub vsemu temu Egipt le deležen koristi novega komunikacijskega satelita. Egipt je namreč v Arabsatu zelo aktiven, v kairski televiziji pa dela cela vrsta strokovnjakov v vesoljski tehniki, ki po svojih izkušnjah daleč presegajo vse ostale Arabce.
Ne glede na pravkar omenjene vsebinske razloge, ki zadevajo arabsko politično sodelovanje, pa ostaja vendarle dejstvo, da se bo arabski svet preko satelita čvrsteje povezal z ostalim svetom.
Tega se najbolj veselijo številni 5*aSs nikar ji, ki se vsak dan namučijo pošiljanjem vesti svojim uredništvom-Najbolj zanimive vesti pogostorna n pošiljajo iz arabskih prestolnic, ki ^ bile doslej formalno povezane svetom1.
□ SAD PAULO — Med poletom P*0, ti Riu de Janeiru je brazilski nekenki Olindi Concalves Teixeira njeni druščini bilo dolgčas. rili so pustno rajanje in brhka Oh da se je šla striptiz. Potniki s0 ,z v ropotali, letalo je moralo naza] Sao Paulo, veseljake pa so sprov na hladno.
H NEW DELHI — indijski prestolnici se sodni postopek proti inumecu* "m. ske predsednice vlade Indire Gand
Sodne oblasto ^
pripravljajo 8
Enakost v revščini ni ideal, toda...
LJUBLJANA — Ko je pred leti neki slovenski tednik objavil seznam občanov, ki so v republiki prijavili davčnim upravam najvišji dohodek (z imeni in naslovi, se razume), je nastal skorajda sodni dan. O posebno visoki produktivnosti tisti teden ni bilo mogoče govoriti, saj so ljudje zagrizeno brskali po seznamu in iskali svoje sosede in znance.
Od takrat tako množičnega kukanja v sosedov lonec ni bilo več, saj je prevladalo prepričanje, da takšni seznami le dražijo ljudi. Same številke namreč ničesar ne povedo o tem, kako so »milijonarji« zaslužili prijavljeni denar, zgolj premetavanje davčnih prijav pa je lahko nepošteno početje, saj si tudi družba, kakršna je jugoslovanska, ne postavlja za ideal enakost v revščini.
»Moramo si prizadevati, da bomo imeli čimveč bogatašev«, je takrat zapisal neki komentator, »mislim pa seveda na ljudi, ki so denar zaslužili z dobrim delom, s sposobnostmi in na pošten način«.
Zadnja leta časopisi sicer vseeno spremljajo dogajanja na davčnih upravah, vendar ne pišejo več o imenih. Vendar so tudi takšne toplestvice najbogatejših dražljivo čtivo, lahko tudi škodljivo, če niso pospremljene z razsodnimi komentarji. Kljub vsemu gre namreč za ljudi, ki so svoj zaslužek prijavili in se torej predali kolesju davkarije. Ta tudi v Jugoslaviji ni nežna in uporablja strmo progresivno lestvico, tako da milijoni, ki burijo duhove, na koncu le niso tako debeli kot je sprva videti. Kako »natančni« so davkoplačevalci pri izpeljevanju prijav, pa je seveda drugo vprašanje in se morajo z njim ukvarjati davčne uprave (po novem se jim pravi sicer uprave za družbene prihodke, vendar ljudje izraza niso sprejeli in bodo davkarji na veke ostali davkarji).
te dni objavil lestvico, k1 -s avcev po vsej Jug°sla ^
in na njej predstavil najbolje plačane ljudi v drZ
Zagrebški Vjesnik je je sestavil s pomočjo sodelavcev

(pardon: ljudi, ki so prijavili najvišje prihodke). - ^ solutni rekord je dosegel književnik — akademij, Beograda, ki je prijavil kar 15,951.515 dinarjev (P -0 drugo staro milijardo), kar je že znesek, ki bi se,
slabemu tečaju tudi v lirah lepo slišal. Mož je to nar zaslužil v zadnjih petih letih, honorarje pa so . nakazali ravno v lanskem letu. Davkarija je blago'10 ^ upoštevala to razlago in mu odmerila »samo« °s milijonov davka.	.e-
Za njim so zneski že znosnejši, čeprav za PoV^.ec čen delavčev računski sistem še vedno sanjski. °e narodne glasbe iz Beograda je prijavil »samo« 5’97l-dinarjev, upokojenec iz Zagreba pa 3,965.381 dinOrl e (da ne bo koga kap, naj povemo, da te davčne osnra-človek ni dosegel s pokojnino, temveč z avtorskimi P vicami za objavljene knjige).	„ pi-
sarno naštevanje zneskov bi bilo morda Prevectr1ilc-gočasno, zato za konec poglejmo raje poklicno st..^ah turo najuspešnejših. Medtem ko v nekaterih repub'1^ absolutno vodijo pevci narodne in zabavne glasbe t
na)v „
bu nogometašev med vrhovi na lestvici sicer imajo pa zato veliko skladateljev, profesorjev, fd'rn snemalcev (režiserjev, začuda, ne).	|o-
V Splitu imajo najtežje mošnjičke, se razume, ^
ir r* n vài Ynenfìlì on rvmvih ooof mooi ooTo O/oflTTlO n.
nogometaši, je v Ljubljani med »najbogatejšimi« elektroinženirjev ali drugačnih strokovnjakov. V
nima].h
gobrcarji. Zasedli so prvih šest mest, šele sedmo poklicu nogometaš. Možakar si služi kruh kot metni trener...
no9u
Z. §