/O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka - Splošna banka Velenje d.d., Velenje od 1. AVGUSTA 1996 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne temeljno realna obrestne obrestne obrestna obrestna mere v % mere v % mera mera Tekoči računi občanov 2.00 0.17 2.00 Žiro računi 2.00 0.17 2.00 Hranilne vloge no vpogled 2.00 0.17 2.00 Varčevalna knjižica 8.58 0.70 0.7 0.00 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesetev 16.72 1.32 0.7 7.50 . Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 16.72 1.32 0.7 7.50 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 16.72 1.32 0.7 7.50 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 14.01 1.12 0.7 5.00 ■ depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 14.12 1.12 0.7 5.10 ■ depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 14.23 1.13 0.7 5.20 -depozitinad 1.000.001,00 SIT 14.44 1.15 0.7 5.40 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 14.44 1.15 0.7 5.40 • depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 14.55 1.16 0.7 5.50 ■ depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 14.66 1.17 0.7 5.60 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 14.77 1.17 0.7 5.70 Depoziti, vezani od 181 dni do 1 leta -depoziti do 100.000,00 SIT 14.77 1.17 0.7 5.70 • depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 14.88 1.18 0.7 5.80 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 14.99 1.19 0.7 5.90 - depoziti nad 1.000.001,00 SIT 15.09 1.20 0.7 6.00 Depoziti vezani nad 12 mesecev 16.72 1.32 0.7 7.50 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej -za čas od 31 do 90 dni 4.50 -za čas od 91 do 180 dni 5.00 Dovoliena prekoračitev stanja na TR 21.61 1.67 0.7 12.00 Nedovoljena prekoračitev stanja na IR 26.58 2.02 ' 0.7 16.58 MARKETING (l.o.o. POLZELA 38, Tel. 730-593 PE Velenje, tel.: 863-960 M« VISM© KAM (£a\S> mSWESSS POOBLAŠČENI PRODAJALEC: SUZUKI*SUBARU*PROTON MOTORNA KOLESA SUZUKI SKUTERJI PIAGGIO*ITALJET FORMULA 50-NOVO! SUZUKI NOVO NOVO NOVO - Veliko prostora na tako enostaven način! ______i_____.___i_Ig SUZUKI ALTO ALTO 3V 13.990 DEM ALTO 5V 14.790 DEM NOVO NOVO NOVO -j Promocijske cene SUZUKI SAMURAI LX (810 DEM popusta) 23.990 DEM VX (1.500 DEM popusta) 24.490,00 DEM POSEBNA, PONUDBA: SWIFT 1,3 GX FAMILY 17.990 DEM oprema: seafty pack 390 DEM (servo volan, AIR BAG - voznik, elek. nastav. ogledal, cent, zaklepanje...)____________________________________ IZJEMNO UGODNI KREDITI: 1-5 LET, že od T+6% !!! LEASING! STARO ZA NOVO! OBIŠČITE NAS! [knjižnici I i !}j 2 1 2 zu N®slöVni@a Mavrica foto: Ante Blaževič alte, tajnik Občine Ljubno: "Probleme reševati z razumevanjem" n Predstavitev polletnega delovanja Upravne enote Mozirje Flosarski bal -slovesno in neponovljivo, pravi vzgled sodelovanja 4. Dan turizma)! na Solčavskem lepo uspel Dopustovanje v kampih Zgornje Savinjske doline Na obisku pri Mozirjanki Luise Tellis: življenje, polno zgodb Urednikova Le sed a Upam, da ste si, spoštovane bralke in bralci, vsaj tisti, ki ste bolj športno navdahnjeni, po tednu dni že oddahnili od napornega spremljanja olimpijskih iger v Atlanti. Igre so bile dokaj uspešne tudi za Slovenijo, saj "smo" osvojili dve srebrni medalji. Zgornje-savinjčani tamkaj čez lužo nismo imeli svojega predstavnika oziroma predstavnice, pač pa se je veliko športnih dogodkov odvijalo kar doma. Še posebej na Ljubnem in tudi v Solčavi, kjer so potekale številne prireditve ob Flosarskem balu in Dnevu turizma. Razveselila sta nas tudi mlada mozirska odbojkarja, ki sta na državnem prvenstvu v odbojki na mivki zasedla četrto mesto. O slednjem dogodku boste lahko več prebrali prihodnjič. Če so nas športniki razveselili, pa nas je razžalostilo Ministrstvo za promet in zveze oziroma Direkcija za ceste, ki je v Uradnem listu RS objavila razpis za projektiranje preostalega odseka ceste od občinske meje do Luč. Iz razpisa je namreč razvidno, da bo ta odsek ceste širok le pet metrov. Kaj to pomeni za tovorni in avtobusni promet, se lahko vprašamo vsi po vrsti, javno pa se to sprašuje tudi lučki župan Mirko Zamernik. Lučani bodo imeli torej tudi v času svojega velikega praznika, Lučkega dneva, na katerega se temeljito pripravljajo, obilo razlogov za slabo voljo. Nihče z ministrstva ali direkcije jih ni obvestil niti pojasnil, zakaj bo širina omenjenega odseka ceste ožja za pol metra. Ob tem, ko se rekonstrukcija ceste Ljubno - Luče vleče že skoraj šest let, so poskusi, kot je bil zadnji s strani naših županov in predsednikov občinskih svetov, da bi v dolino pripeljali pristojne republiške funkcionarje in jim predstavili celotno dimenzijo cestne problematike, malodane ironični. Bo torej res potrebna zapora neke regionalne ali magistralne ceste, da bo Zgornja Savinjska dolina vredna zadostne pozornosti? Zdaj je namreč občutek povsem tak in zdi se, da nas država tišči še bolj na obrobje, kot podeželje samo po sebi itak je. Ustavite centralizacijo, dokler ni prepozno! Ali pa bo ona ustavila nas. To, da sem se podpisal pod ta uvodnik, je dokaz, da sem se pravočasno vrnil z dopusta. Bilo je lepo, na Krku, kjer se je medtem marsikaj spremenilo. Kot vse kaže, so tudi tamkajšnji turistični delavci potrebovali grenko izkušnjo z vojno in vzhodnoevropskimi turisti, da so začeli slovenske letoviščarje bolj ceniti. Madžari, Slovaki in Čehi namreč kaj radi s sabo pripeljejo popolnoma vse, kar potrebujejo, in na dopustu ne zapravijo absolutno nič. Celo domače pivo hladijo v WC kotličkih hotelskih sob. Slovenci s(m)o drugačni turisti. Na dopustu praviloma porabimo več denarja kot sicer, saj smo vendar na dopustu!? Hrvati so to začeli ceniti, čeprav se še vedno zgodi, da nemške, avstrijske ali italijanske turiste postrežejo bolje in hitreje. Pa še nekoga moram ob tej priložnosti posebej pohvaliti. Hrvaške policiste. Kako suvereno so urejali promet v najhujših prometnih konicah! In kako jim je uspelo disciplinirati voznike, denimo, na reški obvoznici! Prekleto malo je tistih, ki so si drznili voziti hitreje od omejitev. Za razliko od naših cest... Želim vam prijetno poletno branje, čeprav vem, da že razmišljate o nakupu šolskih potrebščin, ozimnice in ostalih stvari, ki so potrebne v jesensko zimskem obdobju. Kajpak, leto se je odločno prevesilo v drugo polovico. Mar se ni šele pričelo? F cJ. 4-/^—' IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOSPODARSTVO Elkroj Mozirje Kako do leta 2000 V julijski številki tovarniškega glasila Kroj je Blaženka Tkalčič opisala razvojno strategijo podjetja Elkroj Mozirje do leta 2000, ki je neposredno pogojena s stanjem gospodarske infrastrukture in vlogo države v funkciji zaščite podjetij oziroma spodbujanja razvoja. Savinja Mozirje Prenovljen Market na Rečici Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je 23. julija na Rečici ob Savinji odprlo prenovljeno prodajalno Market. Ta je po prenovljeni prodajalni v Nazarjah in papirnici v Mozirju tretji lokal, ki mu je Savinja letos nadela lepšo podobo in bogatejšo vsebino. Tkalčičeva kot prvi cilj dolgoročnega razvoja podjetja navaja usklajenost celotnega poslovanja z zahtevami standardov ISO 9001. Lastninsko preoblikovanje podjetja bo izpeljano z večinskim deležem zaposlenih v podjetju. Marca letos je bil sklican zbor udeležencev notranjega odkupa, na katerem so sprejeli pravila notranjega odkupa. Izvolili so tudi vodjo odkupa Marijo Krivec. V poletnem času naj bi bila pridobljena potrebna dokumentacija za pridobitev drugega soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je pogoj za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register. Investicijska vlaganja bodo v Elkroju usmerjali predvsem v nove, "okolju prijazne" tehnologije, stimulativni proces dela, ki bo pomenil boljšo izrabo kapacitet, in izboljševanje pogojev dela zaposlenih. Proizvodni proces se bo prilagajal tržnim zahtevam oziroma zahtevam končnih potrošnikov. Elkroj bo nadaljeval z razvojem lastnih blagovnih znamk in njihovim prodorom na zahtevna zunanja tržišča. Strukturni nivo prodaje naj bi se s sedanjih 80 odstotkov predelavnih poslov zmanjšal na 67 odstotkov, to pa naj bi dosegli s skrbno načrtovano in agresivno komercialno politiko. Da bi dosegli naštete cilje, nameravajo v Elkroju nekatere proizvodne skupine ukiniti, nekatere pa povečati. Skupno število proizvodnih delavcev se bo nekoliko zmanjšalo na račun tistih, ki jim ne bo uspevalo dosegati proizvodnih normativov. Z boljšo organizacijo dela in sodobnejšo tehnologijo se bodo odpirala tudi nova delovna mesta. "Na zahodnoevropskem trgu je konkurenca v ponudbi hlač zelo velika. Vendar pa so nam izkušnje pokazale, da imamo v zgornjem cenovnem razredu, v katerega so se že uspeli plasirati naši izdelki, z vidika zagotavljanja kakovosti našega celotnega paketa ponudbe prednost pred konkurenti, ki prihajajo iz razvijajočih se držav. To izkušnjo imamo in se nam je že nekajkrat potrdila tudi na trgu "lohn" poslov, kjer smo po svoji visoki specializaciji hlač in kakovosti priznani med zelo znanimi evropskimi proizva jalci, ki sodijo v visok cenovni razred," navaja v omenjenem članku Blaženka Tkalčič. Poslovna strategija podjetja Elkroj Mozirje je torej usmerjena v nadaljnje doseganje višje kakovosti, produktivnosti in izkoriščanja zmogljivosti ter obvladovanje stroškov. Vse to se bo nazadnje seveda odražalo skozi ustvarjanje dobička, kar je v interesu tako lastnikov kot zaposlenih. Elkroj sedaj vodi začasna uprava delniške družbe, ki ji predseduje Marija Vrtačnik, člana pa sta še Vera Pečnik in Franc Kosmač - delavski direktor. Slednji je po eni strani enakopraven član uprave in kot tak solidarno odgovoren za poslovanje družbe, po drugi strani pa zastopa in predstavlja interese delavcev v kadrovskih in socialnih zadevah. Franci Kotnik Kot je na otvoritvi dejal direktor podjetja Gregor Verbuč, skušajo v Savinji neprestano slediti trendu razvoja v dejavnosti trgovine, tako pri izbiri blaga še posebej pa pri odnosu do kupcev. Cilj vseh teh sprememb je seveda povečanje prodaje, kar pričakujejo tudi v rečiškem Marketu. Le-ta je prva prodajalna v Zgornji Savinjski dolini, kjer lahko kupci kupujejo sadje in zelenjavo na samopostrežni način. Bistveno večja je sedaj izbira jedi in pijač ter galan- Na (raztegnjeni) karti formata A3 najdemo na pregleden način vrisane vse pomembnejše naravne in kulturne znamenitosti ter turistične objekte. Vrisane so tudi ostale pomembne točke (parkirišča, športni tereni, itd.), ki jih tudi manj spreten turist potem lažje najde. Na hrbtni strani karte so s sliko in osnovnimi podatki predstavljeni Dom planincev, turistične kmetije Gradišnik, Ložekar, Lenar, Plesnik, Rogar in Govc- terije, boljša je tudi ponudba tekstila. Verbuč je vsem kupcem zaželel prijetno nakupovanje v prodajalni. Še preden je poslovodja Mojca Potočnik prerezala trak na vhodnih vratih prodajalne, je nov poslovni uspeh Savinje pohvalil tudi mozirski župan Jakob Presečnik. Pozitivno je ocenil dejstvo, da se trgovska dejavnost v občini krepi v smislu večje kakovosti, kar nedvomno pomeni tudi večje zadovoljstvo kupcev. Franci Kotnik Vršnik, gostišče Firšt, Frischaufov dom na Okrešlju, Koča na Kle-menči jami, Okrepčevalnica Zadružnik, Penzion Palenk in Hotel Plesnik. V celem kvalitetna in dopadljiva turistična karta bo nadvse dragocen pripomoček solčavskim turističnim subjektom in seveda tudi njihovim gostom, ki bodo morda prav na račun karte o turistični ponudbi tega dela doline odnesli še lepše vtise. Franci Kotnik Gregor Verbuč s prodajalkami Marketa Rečica (foto: Ciril Sem) Nova turistična karta Solčavsko Pred nedavnim je ugledala luč sveta nova turistična karta Solčavskega. Založilo jo je podjetje Logarska dolina, izšla pa je v produkciji nazarskega podjetja EPSI. Republiški zavod za zaposlovanje OE Velenje Aktivna politika zaposlovanja V Sloveniji do leta 1988 praktično nismo poznali pojma brezposelnost. Relativna stopnja brezposelnosti je namreč znašala približno dva odstotka. Potem pa se je število brezposelnih začelo bliskovito povečevati: leta 1990 je bilo registriranih 20 tisoč brezposelnih, konec leta 1993 pa že 137.142. Republiški zavod za zaposlovanje je poleg Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve praktično edina strokovna ustanova, ki je neposredno vključena v dogajanja na trgu delovne sile. Posledice ukrepov kadrovskega prestrukturiranja v podjetjih - omejevanje zaposlovanja, presežni delavci, prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - se končajo na zavodu. V sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve je zavod razvil različne oblike pomoči brezposelnim, s tem pa tudi podjetjem, ki se srečujejo s problemom presežnih delavcev ali so pripravljena zaposliti brezposelne. Aktivna politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki delujejo takoj in neposredno ter s svojimi učinki preprečujejo in odpravljajo brezposelnost. Razvili so jo v tržnih ekonomijah zahodne Evrope v zadnjih dvajsetih letih. Osnovno izhodišče za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja v velenjski območni enoti zavoda za zaposlovanje je bila v letu 1995 analiza zaposlenosti in brezposelnosti. Le-ta je pokazala, da je zaposlenost še naprej upadala, da je poraslo zaposlovanje za določen čas in v privatnem sektorju, da je imelo mnogo podjetij občasno blokiran žiro račun, da je bilo opazno povpraševanje po delavcih v gradbeništvu, gostinstvu, tekstilni industriji in lesarstvu in da se je pokazal velik interes za samozaposlovanje. Zavod je zato posebno pozornost posvečal informiranju in motiviranju brezposelnih, programom osebnostne rasti, programom za pridobitev poklica ter drugim izobraževalnim programom, javnim delom za dolgotrajno brezposelne, pridobivanju delovnih izkušenj z usposabljanjem, subvencioniranju prvih zaposlitev, usposabljanju in zaposlovanju invalidov, razreševanju trajno presežnih delavcev in še posebej pospeševanju samozaposlovanja. Program pospeševanja samozaposlovanja se je začel izvajati v bistvu že leta 1990 s programoma "kapitalizacija denarnega nadomestila" in "1000 novih delovnih mest". Program omogoča posamezniku, da z ustreznim usposabljanjem in svetovanjem znanja, ki jih že ima, izkoristi, izpopolni in pravilno usmeri. V program se torej vključujejo brezposelni ali trajno presežni delavci (lahko že v času odpovednega roka), ki imajo idejo in razmišljajo o tem, da bi svoj problem rešili z ustanovitvijo oziroma soustanovitvijo podjetja ali obratovalnice. V okviru programa potekajo informa-tivno-motivacijski seminarji, svetovanja za poklicno kariero, izobraževanja in usposabljanja za pridobitev osnovnih in poglobljenih znanj, usposabljanja za samozaposlitev, svetovanje od zamisli do ideje ter klub novih podjetnikov NOVUS. Razvoj samozaposlovanja je v veliki meri odvisen od podpornega okolja, kamor sodijo različne oblike izobraževanja, skladi z rizičnim kapitalom in veriga svetovalnih institucij za podjetnike. Vse to v Sloveniji in v regiji, ki jo pokriva velenjska enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, še ni dovolj razvito. Od leta 1990 do marca 1996 je bilo v informativno motivacijske seminarje vključenih 1731 brezposelnih, v podjetniške seminarje 963, v različne oblike svetovanja 848, subvencijo za samozaposlitev je prejelo 974, kapitalizacijo denarnega nadomestila pa 869 brezposelnih. V lanskem letu je bila v sodelovanju z obrtno zbornico in GEA Col-legeom v Velenju prvič organizirana večerna šola podjetništva. Trend samozaposlovanja se je v letu 1995 močno razširil in se poleg klasičnih oblik (posredovanje blaga in zastopanje, gostinstvo, turizem, šiviljstvo, trgovina, računovodske storitve, itd.) usmerjal tudi na nova področja: prevozi oseb, klinika malih živali, sečnja in spravilo lesa, svečarstvo, izdelovanje okrasnih predmetov, itd. Čeprav zavod ne razpolaga s podatki, kakšna je uspešnost samozaposlenih, koliko jih torej preživi, ustvarja dobiček, na novo zaposluje, bo s programom pospeševanja samozaposlovanja nadaljeval in ga po strokovni ter finančni plati še okrepil. Franci Kotnik (Vir: RZZ OE Velenje) Gornji Grad Nova asfaltna prevleka V zadrečki prestolnici si že dolga leta prizadevajo za okrajšavo ceste, ki jo želijo speljati mimo starega trškega jedra. Z velikimi napori so od države zagotovili sredstva za prvi del rekonstrukcije ceste, vključno z izgradnjo novega mostu pri Graščinskem jezu. Po zagotovilih naj bi z deli pričeli že letos, zapletlo pa se je pri pridobitvi soglasja lastnika zemlje, preko katere naj bi bila po načrtu speljana nova trasa. Stvari so postavljene celo tako skrajno, vsem prizadevanjem Občine Gornji Grad navkljub, da bo država že odobren denar namenila drugam, v kolikor se zaplet do avgusta ne razreši. Kot stvari stojijo, je sleherni dogovor s Francem Mermalom, lastnikom sporne zemlje, malodane nemogoč. Gre za nesprejemljive zahteve, čeprav dotični zemlje ne koristi, ne rabi in ne živi v kraju. Mogoče prav zato. Asfaltna preplastitev skozi Gornji Grad, v dolžini 300 metrov, delavci CP Celje dela zaključujejo prav te dni, nikakor ne odtehta projekta, ki vsem skupaj polzi iz rok. Za ščepec zemlje in kopico lakomnosti se lahko zgodi, da bo ostal Gornji Grad brez prepotrebnega mosta. Ima kdo prešteto, koliko nesreč se je zgodilo na obstoječem? Edi Mavrič Luče ob Savinji Potrebno bo zagotoviti sredstva Tako kot v vseh novonastalih občinah se tudi v Lučah, ob številnih potrebah in nalogah, soočajo s problemom, ki se imenuje pomanjkanje denarja. Njihov lanski proračun je bil težak 177 milijonov, vendar s temi sredstvi niso uspeli realizirati vseh projektov. Kot kaže, bo letos še težje, saj bodo po izračunu Ministrstva za finance dobili samo 123 milijonov zagotovljene porabe. To po besedah župana Mirka Zamernika nikakor ne zadostuje, kljub namenskim sredstvom, ki jih zagotavljajo na podlagi raznih razpisov. Za kolikor toliko normalno realizacijo planiranega bi potrebovali vsaj 160 milijonov, speljati je potrebno cesto v Raduho, panoramska cesta nad Logarsko dolino kliče po posipanju, v Solčavi potrebujejo vodovod, tu je tudi kanalizacija in še kaj. Življenjsko pomembne stvari torej, ki jih ne kaže odlašati. Tega se dobro zaveda tudi župan Mirko Zamernik, zato bodo po potrebi najeli kredit oziroma drugače zagotovili sredstva. EM Luče ob Savinji Kmalu čez nov most Kot kaže bodo Lučani te dni vendarle dočakali obnovo mostu čez Savinjo na samem vstopu v kraj. Letošnje investiere v občini Mozirje Za nami je dobra polovica letošnjega leta. To je čas, da se ozremo tako nazaj kot tudi naprej ter pogledamo, kaj smo letos že postorili in kaj še bomo. Obilica gradbišč napoveduje dobre rezultate poslovanja občine Mozirje. Letošnje občinske investicije so se pričele s krpanjem lukenj na lokalnih cestah, ki jih je uspešno "izvrtala” dolgotrajna zima. Obupne ceste so že kar zaščitni znak Zgornje Savinjske doline. Nadaljevalo se je z vzdrževanjem gozdnih cest. Vrednost projekta, ki ga izvaja Gozdno gospodarstvo, znaša z materialom vred okoli 8 milijonov SIT. Na vrsto je prišla tudi dotrajana streha mozirske osemletke. Nova kritina, strelovodi in žlebovi ter delo so stali 4,5 milijona SIT. Vzporedno so prekrili tudi podružnično šolsko stavbo v Lepi Njivi. Republika je v celoti krila investicijo novega asfalta treh odsekov regionalne ceste med tovarno MCA Nazarje in Spodnjo Rečico. V načrtu za letošnje leto pa je še veliko projektov. Med večjimi je prav gotovo izgradnja kanalizacije in glavnega zbiralnika na Rečici. Kanalizacijski vod bo potekal izpred krajevnega urada do Dolenčevega vikenda v dolžini 534 metrov. Projekt je bil prijavljen na javni razpis in uspel pridobiti 3,4 milijone SIT. Razliko do 8 milijonov bo morala kriti občinska blagajna. Obeta se tudi modernizacija nekaterih cest. V Poljanah od Tišlerja do Negojnice v dolžini 1990 metrov, v Grušovljah od regionalke do Irmančnika v dolžini 2200 metrov. Za ta dva odseka je iz naslova demografsko ogroženih območij republika prispevala 4 milijone, občina bo pristavila za asfalt 24 milijonov, ostalo pa krajani in Gozdno gospodarstvo. Modernizacijo bo dočakal tudi odsek v dolžini 250 metrov v Nizki, v pripravi pa je tudi obvoznica za Renek. Rekonstruirala se bosta mosta v Varpoljah in na Reneku. Novo cesto težko čakajo tudi v Lepi Njivi. Odsek od Lokove do Mlinarja, v dolžini 1250 metrov, bo stal 28 milijonov. Občina bo pokrila ceno asfaltne prevleke. V pripravi je tudi ureditveni načrt za Rečico in staro mozirsko jedro. V Mozirju za Ljubljansko banko se pripravlja projekt za ureditev parkirišč, pripravlja se tudi sanacija plazu na mozirskem pokopališču. Javna razsvetljava in del kanalizacije se pripravlja za Savinjski gaj. Poteka tudi akcija za odkup zemljišč za odprtje stanovanjske cone. Ta je predvidena v trikotniku na levi strani ceste med križiščem Mozirje-Žekovec in odsekom na Brezje. Na začetek gradnje pa čakata tudi nova osemletka na Rečici in športna dvorana v Mozirju. Vrednost prve je 3,5 milijona DEM, druge pa 2,8 milijona DEM. Ob vsej tej obilici zastavljenih ciljev se zna zgoditi, da bo zavoljo nejevolje še marsikoga pošteno bolela glava. Vsakomur se pač ne more ustreči, saj ima občinska blagajna omejeno število polnih predalov. Beno Kanir Izvajalec del, CP Celje, je "pridelal" že kar precej zamude, ne sicer vso po svoji krivdi, res pa je tudi, da teče glavna turistična sezona in da je most edina povezava s Solčavo in Logarsko dolino. Ob tem ne kaže naštevati vseh težav, s katerimi se soočajo domačini, prah in ostale nevšečnosti. Ugoden je nivo Savinje, ki trenutno omogoča izvajalcem nemoteno delo, pa tudi zasilni obvoz je zaenkrat še "varen". Naštete težave so seveda premostljive, več ne- Postopek se menda vodi pod posebnimi pogoji, zato konkretnih infor macij ni. V bistvu gre za tako imenovano javno skrivnost. Vojaški radar lokacijsko spada v občino Nazarje, zato je po mnenju odbora za zaščito Menine pred radarji potrebno nemudoma navezati stike s svetniki Občine Nazarje. Nazarski svet je svojo odklonilno stališče do radarjev že sprejel, vendar bi po mnenju Gornjegrajcev morali Nazarčani sprožiti ustavni spor in preveriti ustavnost postopkov, ki so v teku že od leta 1985 (zakonodajni postopki). Jasno je, da svet o radarju ne bo odločal neposredno, ampak v okviru prostorsko ureditvenega plana (PUP), zato bi veljalo biti še posebej pozoren. Kakorkoli že, teža aktivnosti okoli vojaškega radarja je na nazarski strani. Gornjegrajski odbor je mnenja, da se je potrebno skupno dogovoriti in enotno nas- jevolje povzroča dejstvo, da se zopet gradi lesen most, ki nikakor ne more zagotavljati dolgoročno kvalitetne rešitve. S takšno rešitvijo je nezadovoljen tudi župan Mirko Zamernik, eden argu mentov za takšno rešitev naj bi bil okoljevarstveni. Beton naj bi se menda v področje ne vklapljal, življenje teče dalje, Lučani pa, kot je slišati, čez čas zopet pričakujejo težave. Tako kot z vsemi lesenimi mostovi. topati do države. Za civilni radar na Vivodniku se po zagotovilih pristojnih na Ministrstvu za okolje in prostor ne vodi še nobeden postopek, ker pač še ni bila podana zahteva za sprožitev postopka pridobitve lokacijskega dovoljenja. Poleg že znanih nasprotnikov posegov v naravno okolje Menine se je "borcem za Menino" pridružil tudi Občinski odbor Socialdemokratske stranke Luče. V sporočilu, ki ga je podpisal predsednik OO SDS Luče, Mirko Zamernik je navedeno, da ima zagotovilo predsednika stranke Janeza Janše, da se v primeru, če po volitvah stranka ponovno prevzame obrambni resor, kakršnekoli postavitve objektov, ki bi • bili v nasprotju z voljo ljudi, ne bo. Gre za uradno stališče stranke, prezentirano na tiskovni konferenci. Edi Mavrič Novi most bo (spet) lesen (foto: Ciril Sem) Odbor za zaščito Menine pred radarji Potrebno navezati stike s svetniki občine Nazarje Gornjegrajski odbor, sestal se je drugič, je uvodoma pregledal sedanje aktivnosti v zvezi nameravano postavitvijo radarjev na Menini, predvsem poslano in prispelo pošto. Potrebo po sprotnem in takojšnjem obveščanju narekujejo aktivnosti, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor, služba za vodenje postopka pridobitve lokacijskega dovoljenja za vojaški radar na Šavnicah. Edi Mavrič _____________________IZ OBČIN____________________________ Franc Valte, tajnik Občine Ljubno "Probleme z občani poskušamo reševati s polnim razumevanjem" Umirjeno in preudarno deluje Franc Valte, človek, ki je zadolžen za operativno in strokovno 'pokrivanje' komunalnih dejavnosti, razni razpisi so njegova skrb, dela na gozdnih cestah in še veliko tega, kar se na prvi pogled ne odraža v vsakdanjem življenju, bo pa zagotovo vidno v prihodnosti. Franc Valte: "Županja pravi, da je z mojim delom zadovoljna...” (foto: Ciril Sem) SN: Nekaj detajlov vašega delavnika smo že odkrili. Kako sami vidite oziroma ocenjujete delo, ki ga opravljate? Valte: Mogoče bi pred tem vendarle veljalo še enkrat poudariti, da večina odobrava ustanovitev novih občin. Razen nekaterih kritizer-jev, brez teh tako ali tako ne gre, ljudje vidijo v lastni občini pridobitev. Samo za ilustracijo velja povedati, da ni bilo pred ustanovitvijo občine niti metra asfaltiranih gozdnih cest. Docela so bile zanemarjene tudi krajevne ceste, prav tako komunalna infrastruktura na teh cestah. Reči moram, da smo na tem področju krepko zastavili, skratka delali intenzivno, saj so ceste objekti izrednega pomena. SN: Lahko mogoče predstavite konkretne, že realizirane zadeve oziroma projekte v gradnji? Valte: V veliko zadovoljstvo ljudi smo lansko leto predali namenu dva kilometra nove ceste Rastke - Planina. Povedati moram, da so se krajani zelo angažirali, njihov delež je res velik, del sredstev pa smo pridobili iz naslova demografsko ogroženih območij. Ko govorim o teh pridobitvah, je potrebno povedati, da so se ljudje vsepovsod krepko potrudili in z lastnim delom oplemenitili vložena sredstva. Tako je bilo tudi v Savini, kjer smo pridobili 1700 metrov asfaltne ceste. Poleg tega smo v okviru finančnih možnosti posodabljali krajevne ceste. Z dnevnega reda smo zaenkrat uspeli črtati vodovod na Ljubnem. Gre za staro napeljavo, v največji suši smo bili skoraj po pravilu brez vode, na srečo smo uspeli odpraviti vse skrite okvare. Rad bi pač poudaril, da veliko pozornost posvečamo gozdnim cestam, angažiranje je maksimalno. SN: Ste po poplavah odpravili že vse posledice? Valte: Še zdaleč ne. Problem je predvsem Ljubnica, ki je "ranjena" v celotnem predelu od Rastk navzdol. Vsaka malo večja voda grozi z novimi poplavami. Prošnje in številne urgence naslavljamo na podjetje Nivo, ki je pristojno za sanacijo, ta pa menda nima denarja. Brežine so odprte in poplave lahko naredijo novo škodo. V sklop sanacije moramo šteti tudi podporni zid od malega mostu preko Ljubnice do Krajnca v dolžini 50 metrov. Če se še enkrat povrnem k cestam, bo v kratkem otvoritev 3100 metrov dolgega odseka v Primož, od odcepa v Kolarico do kmeta Lenka. SN: Menda niste delali samo cest? Valte: Seveda ne. Ena od nalog se imenuje čistilna naprava. Projekt je bil narejen, soinvestitorja sta občina in Komunala, vendar enostavno ni denarja. Stara naprava je deponirana na dvorišču pri Kovinarstvu, imam občutek, da nekoliko prepuščena propadanju. Trenutno teče postopek pridobitve lokacijske dokumentacije, če pa povem še mnenje projektantov, je čistilna naprava že nekoliko zastarela. Vsekakor pa na tem projektu delamo zelo intenzivno. SN: Kako sodelujete z županjo? Valte: Kar se tiče strok- ovnega dela je sodelovanje korektno. Pravi, da je z mojim delom zadovoljna, sicer pa je bolje, da o tem vprašate kar županjo (smeh). Problemov med županjo, svetom in menoj ni. Županja je diplomat, njej gre pripisati zaslugo, da ne prihaja do nesoglasij. Z občani določeni problemi seveda obstajajo. Zato smo tukaj, da jih rešujemo v splošno zadovoljstvo. Vsak po svojih najboljših močeh. Edi Mavrič Kje so časi klasičnega polaganja telefonskega kabla? Optični kabel s pomočjo posebnega kompresorja enostavno vpihnejo, kot so to v Mozirju storili delavci podjetja Tegrad. (foto: Ciril Sem) Upravna enota Mozirje Predstavitev polletnega delovanja V sredo, 31. julija, je bila tiskovna konferenca, ki jo je pripravil načelnik upravne enote Mozirje, Darko Repenšek. Vse prisotne novinarje je s pomočjo svojih sodelavcev seznanil s polletnim delovanjem upravne enote, ki jo sestavljajo oddelki za upravne notranje zadeve, kmetijstvo ter oddelek za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti. Splošne značilnosti delovanja v letošnjem prvem polletju je predstavil načelnik sam. Upravna enota Mozirje je površinsko med največjimi upravnimi enotami v Sloveniji, saj meri kar 507 kvadratnih kilometrov. Sedež je upravna enota dobila v prostorih bivše občine, kar je med prebivalci povzročilo precejšno zmedo. Zato so se odločili, da bodo več postorili na ustvarjanju razpoznavnosti in razmejili uporabo pojmov občina - upravna enota. Letos marca je pred vrati gradbene sezone upravna enota izdala publikacijo z naslovom “Postopki za pridobitev dovoljenj za gradnjo”. Publikacija je naletela na izjemno pozitiven odziv. V letošnjem letu so začeli tudi s postopno funkcionalno posodobitvijo poslovnih prostorov, najprej tistih, kjer je največja fluktuacija strank. Preuredili so Oddelek za upravne notranje zadeve, uvedli "šalterski" sistem in zasteklili vhodna vrata v pisarne. Zavedajoč se pomembnosti sodobnega informacijskega sistema, ki omogoča nešteto možnosti za sodobni način poslovanja, so skoraj že v celoti posodobili računalniško opremo. Obnovili in posodobili so celotno telefonsko napeljavo in naprave v pisarnah. Na svojo pobudo so povabili v svojo sredo upravno inšpekcijo, ki ni zaznala nepravilnosti. Ta mesec jih bo obiskala tudi inšpekcija Ministrstva za obrambo RS. Upravna enota korektno sodeluje z lokalnimi skupnostmi na našem območju. Načelnik je v letošnjem letu enkrat sklical tudi sejo sosveta, ki je njegov posvetovalni organ. Upravna enota se s svojimi oddelki aktivno vključuje tudi v pripravo dokumentacij, s katerimi se občine prijavljajo na natečaje za demografsko ogrožena območja. Sledila je predstavitev delovanja posameznih oddelkov. Oddelek za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti V začetku leta je bilo izdano novo NAVODILO o vsebini in načinu vodenja evidenc o vloženih zahtevah, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb o postopku denacionalizacije. Upravna enota je tako morala na novo izdelati pregled vseh vloženih zahtevkov po vlagateljih, upravičencih, rešenih in nerešenih zahtevkih, po vrsti premoženja, parcele po številkah, kul-turah, velikosti, vrednostih v času podržavljanja in v času vračanja. Za ponovni pregled vseh zadev in spisov so potrebovali dva meseca dela. Zato je delo na reševanju zahtevkov stalo. Na področju . malega gospodarstva so delali izključno na vodenju upravnega postopka - izdaje odločb in sklepov. Ocenjujejo pa, da bi se lahko vključevali v različne aktivnosti, ki se vodijo ali bi Načelnik Upravne enote Mozirje, Darko Repenšek (foto: F. Kotnik) bile potrebne na območju, ki ga pokrivajo, v kolikor bi bili v to pritegnjeni. Diplomirana pravnica Terezija Plaznik, ki je vodja oddelka, je nato posredovala še nekaj statističnih podatkov o zaposlenosti na področju upravne enote. Oddelek za kmetijstvo Leta 1988 je bil sprejet odlok o uvedbi melioracijskih del na območju K.O. Zgornje Pobrežje in K.O. Homec. V tem odloku je navedena obveznost vzdrževanja objektov in naprav. V letošnjem letu je komisija, v katero je bila vključena tudi kmetijska inšpektorica, ugotovila, da objekti niso primemo vzdrževani, zato je upravna enota izdelala uredbo o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov 'za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju. Trenutno potekajo aktivnosti za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvajanje teh del. Upravna enota se tvorno vključuje tudi pri uvedbah melioracij. V projektu zaščitenih kmetij je bilo izdanih 88 odločb, od tega 19 odločb o zaščiti, 69 negativnih odločb in 27 odločb o statusu kmeta. Posebej so opozorili na Macesnikov plaz, ki je največji "živeči" plaz v Sloveniji in bo brez pravočasne sanacije nekaj kmetij dobesedno odrezal od sveta. V letu 1996 za ta plaz ni odobrenih sredstev, ker direktno ne ogroža hiš. Na oddelku so po zakonu o žrtvah vojnega nasilja prejeli 210 vlog za dodelitev statusa taboriščnika in 240 vlog za status prisilnega mobiliziranca ter njihovih vdov. Po novem zakonu so nižje tudi osnove za izplačilo vojnim invalidom. Največ sprememb pa je pri veteranskem dodatku. Oddelek za upravne notranje zadeve Z adaptacijo prostorov so se pogoji dela bistveno izboljšali, kar bo vplivalo tudi na kvaliteto opravljenega dela in zadovoljstvo strank. Poleg rednih nalog so v letošnjem letu potrjevali in evidentirali podporo volilcev za razpis treh predčasnih referendumov. V oddelku že tečejo priprave na jesensko volilno obdobje. S 1. majem so začeli izdajati nove stalne obmejne prepustnice po sporazumu med Avstrijo in Slovenijo. Na področju gibanja prebivalstva ni bistvenih sprememb, saj je v prvem polletju zabeleženih 91 smrti in prav toliko rojstev. Sklenjenih je bilo 48 zakonov. Bistveno se je izboljšalo stanje na področju prijavljanja javnih prireditev in shodov. Na novo je bilo izvršenih 1091 registracij motornih vozil in evidentirana 201 oseba z opravljenim vozniškim izpitom. Beno Kanjir C Ljubno ob Savinji Otvoritev praznovanja z narodopisnimi razstavami Ena najstarejših tradicionalnih prireditev v državi, ljubenski Flosarski bal, v svoji 36. različici očitno podoživlja svoje najboljše čase. Da so se organizatorji resnično dobro pripravili, so se lahko obiskovalci prepričali že v četrtek, ko so si v šolskih prostorih lahko ogledali pisano paleto narodopisnih razstav. S svojimi deli se je predstavila slikarka Milica Zupan iz Mozirja, posebej pa so predstavili flosarijo, ročna dela izpod spretnih prstov ljuben-skih žensk in ljubenske narodne jedi s predstavitvijo ljubenskega krožnika. Po strokovni oceni komisije, katero je vodil Janez Komar iz Slovenj Gradca, si je letošnje laskavo priznanje za najizvirnejši ljubenski krožnik prislužil Stane Podsedenšek. Edi Mavrič Predstavitev Ijubenskih narodnih jedi si je z zanimanjem ogledala tudi županja Anka Rakun (foto: Ciril Sem) Slovesno in neponovljivo - vzgled sodelovanja Na Ljubnem so minuli petek nadaljevali z dogajanji ob 36. Flosarskem balu, ki ga je v sodelovanju z vsemi društvi v Občini Ljubno pripravilo društvo Naš kraj. Dan za politični pregled opravlje ga opravili na slavnostni seji Po uvodnih besedah in pozdravu predsednika sveta Stanka Zagožna, veljal je številnim županom in drugim gostom, ki so se prijazno odzvali vabilu Ljubencev, je besedo povzela prva dama Občine Ljubno, županja Anka Rakun. Jedrnat govor, skozi katerega se je s samo njej svojstvenimi besedami sprehodila, je prisotne prepričal, da so Ljubenci v minulem letu resnično veliko postorili. Županja ni pozabila izpostaviti vse graditelje te skupnosti, predvsem zaradi njih je napredek viden in vsakomur dela je bil to, ki so občinskega sveta. razpoznaven. “Vesela sem, je dejala Anka Rakun, da zastopam in predstavljam občino, ki so ji kriminal, družinski umori in mamila med mladino popolnoma tuja. Pred vsem tem seveda nismo zaščiteni in ne smemo misliti, da so tovrstni problemi mišljeni za druge. Dnevno moramo biti pozorni na vsakem koraku in vsakomur po svojih močeh pomagati". Seveda ni mogla mimo trenutnega stanja na področju drobnega gospodarstva, obrtništva in podjetništva, kjer so razpisali ugodne kredite, vendar Svečano razvitje zastave je opravil predsednik občinskega sveta, Stanko Zagožen (foto: Čiri Sem) sredstva niso bila porabljena. Vzrokov je več, zaradi tega po bo skrb za delovna mesta v občini slej ko prej postala zelo resna. Resnični vrhunec pa je praznovanje občinskega praznika doživelo v večernih urah na Placu ob svečanem razvitju ljubenske zastave. Predsednik sveta Stanko Zagožen je ob zvokih fanfar in prisotnosti velikega števila Ljubencev, raz- vil njihov simbol, rumeno osemžarno zvezdo na evropsko plavi podlagi, ki bo odslej simbolizirala občino Ljubno. V bogatem kulturno narodopisnem programu so se v izvirnih flosarskih oblačilih predstavili ljubenski pevci, godci in igralci. Izvirna doživetost je žarela iz njihovega obujanja časov stare flosarije, zato jim velja resnična pohvala. Edi Mavrič Ljubno ob Savinji Življenje flosarjev je gubenska sedanjost in prihodnost Z nedeljsko etnografsko - turistično predstavitvijo so Ljubenci že 36. spustili zastor Flosarskega bala, prireditve, ki je uspešna sama po sebi. Nekoliko negotovo vreme je res privabilo nekoliko manj obiskovalcev, gotovo pa je, da so se domačini ponovno izkazali in dokazali, da tradicija starih flosarjev doživlja novo pomlad. Osrednji dogodek zagotovo ostaja tradicionalno udiranje splava s flosarskim krstom. Nekoliko prenovljena predstavitev je vso zadevo gotovo kakovostno dvignila še za dodatno stopničko, zaslugo gre pripisati Lenki Kraljevi, ki je skupaj s člani Prosvetnega društva izvirno predstavila spomine starih flosarjev. Tu ne gre prezreti Janeza Goloba, Juša Kralja in Jožeta Voduška - Digota, ki so s pravo igralsko rutino "tuhtali o starih cajtih" vse prej kot lahkega življenja splavarjev. Po vseh pravilih in običajih so letos med flosarje sprejeli Aleša Nerata, županja Anka Rakun pa je v sproščenem klepetu predstavila enega še živečih flosarjev Franca Prislana. Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali originalno skor-jevko, poskrbljeno je bilo tudi za različne spominke, ki so bili na voljo v stari preužitkarski hiši, skratka Flosarski bal je tudi v zadnjem dejanju, vzorno organiziranih in všečno izpeljanih predstav skozi štiri dni, dokazal, da je prireditev, ki bo preživela tudi to generacijo flosarjev. Edi Mavrič Iz preteklih vrednot gradijo Ljubno jutrišnjega dne Tako nekako smo razmišljali ob lanskem, jubilejnem prazniku, ki daje utrip in pečat Ljubnega. Če sploh kdaj, takrat zagotovo ni bilo ustreljeno v prazno, saj je bila lanska nadvse profesionalno izvedena prireditev resnična uvertura v letošnje nadaljevanje. Nadgradnjo, je potrebno zapisati, saj so prireditve, za njimi seveda stojijo zgolj in samo ljudje, ene najstarejših prireditev v Sloveniji še vedno sveže, izvirne in udarne, kot v časih njihovega razcveta. Zastor je spuščen, zato si lahko vsi, ki so več mesecev pripravljali program in vse, kar zraven sodi, pošteno oddahnejo. In če je bilo v preteklosti potrebno zapisati tudi kritično misel o izgubljenem ugledu, velja v nedeljo zaključeno prireditev oceniti z visoko oceno. Brez priokusa slabe vesti bi lahko mimo zapisali odlično, vendar bi bila to skrajnost, ki jo tretira idealizem, in je na nek način rezervirana za jubilej čez štiri leta. Mogoče preuranjeno razmišljanje, vendar se očitno dogodki odvijajo prav v to smer. Dejstvo, da je miselni in pristopni zasuk malodane popoln (trend od lanskega leta), odpira možnosti, ki bi jih Ljubenci morali izkoristiti. Organizacijski odbor, kateremu je letos načelovala rutinirana in preverjena moč Lenka Kralj, se je zagotovo zavedal kaj pomeni organizacija Flosarskega bala. Vsi, ki smo dogodke spremljali skozi vse dni, bi se celo poenotili, da je bilo kvalitetnih programskih raznolikosti celo preveč. Vendar bi bil takšen individualizem v razmišljanju popolna zmota, kajti prireditelji so znali s taktiko in nemara nekoliko sreče dogodke razporediti brez medsebojnega prekrivanja le-teh. Posamezne nedorečenosti, o teh se bodo organizatorji po prespani noči zagotovo pogovorili, nakazujejo rezervo, s katero organizacijski odbor (ali bolj pošteno Ljubno kot celota) še razpolaga. Za to je potrebno še nekoliko časa in stroke. Slednjo imajo tako ali tako že v igri. Delitev dela na triperesno deteljico Anko Rakun, Lenko Kralj in Darjo Dobovičnik bi zagotovo pomenila dosego rezultata, kateremu bi se tozadevni prireditelji celo v državnem rangu morali odkriti. Županja s prefinjeno šarmantnostjo zagotovo tudi po sposobnostih prva dama doline, Lenka Kralj s absolutnim obvladanjem kulturno programskih veščin, z podporo Kulturnega društva in Osnovne šole in nenazadnje lanskoletna organizatorica Darja Dobovičnik, ekonomistka, ki bi znala poskrbeti za ekonomsko uspešnost Flosarskega bala. Še eno bi kazalo Ljubencem temeljito razmisliti. Prireditveni prostor v Vrbju bodo "morali“ preurediti v stalni razstavni prostor flosarskih in gozdarskih eksponatov, literature in ostalih ohranjenih znamenitosti. Povedano drugače, enkratni prikaz flosa naravne velikosti je za turiste, ki hodijo na Ljubno vse leto, verjetno premalo. Projekt na nekoliko daljši rok sicer (morda 40-letnico), ki vsebuje možnost celoletne turistične ponudbe, v kolikor želijo v Občini Ljubno resnično vezati razvojne perspektive na ta gospodarski segment. Še prej pa bi kazalo s prireditvenega prostora odstraniti razne prodajalce pisanih balonov in podobne krame. Ti so tako ali tako rak rana vseh prireditev v dolini. Njihovo mesto mora biti drugje, po dogovoru z organizatorjem, zagotovo pa ne sodijo ob bok flosarjem, preužitkarske hiše, gozdarske skorjevke in riže ter vsemu, kar sodi v okusno zastavljen kontekst etnografske podobe Vrbja. Še eno posebnost ljubenske prireditve velja omeniti. Nikakor vsebinsko, vendar preživeto in odbijajočo. Vstopnina precej občudovalcev programa zadrži ob cestni ograji. Mogoče je tudi tu dodatni tolar? Edi Mavrič Pogovor z najstarejšim flosarjem Francem Prislanom Udiranje flosa, 36. po vrsti Flosarski krst (vse tri fotografije Ciril Sem) Dan turizma na Solčavskem V soboto, 27. julija, so se četrtič zapovrstjo na Solčavskem pričele odvijati prireditve za predstavitev ljudi in narave tega področja od včeraj in danes. V duhu dvodnevnega praznovanja so domačini združili najrazličnejše interese: kulturne, športne, etnološke, kulinarične in še kakšne ter tako obiskovalcem prikazali bogato življenje v majhni vasici. Na otvoritvi olcarske bajte v Logarski dolini (foto: S. Slapnik) 13 let turizma pri Robnikovih Na turistični kmetiji Robnik v Lučah se je v nedeljo, 21. julija, zbralo preko sedemdeset stalnih gostov in drugih povabljenih. Višek odlično pripravljenega scenarija so bile kmečke igre, ki so pošteno zaposlile goste tekmovalce in navdušile goste gledalce. V Logarski dolini je bila ves čas, podnevi in ponoči, na ogled oglarska bajta, pred katero je tlela velika kopa. Ob 10. uri so v prostorih Zadružnega doma otvorili razstavo ročnih del in domačih jedi. Po dveh tematskih sklopih so bili eksponati razstavljeni v dveh prijetnih "kmečkih" izbah. Kot je bilo razvidno iz razstavljenih del, solčavske ženske veliko in z okusom pletejo, vezejo, šivajo, slikajo, izdelujejo spominke ter seveda kuhajo in pečejo, moški pa predvsem odlično obvladajo obdelavo lesa. Naravnost mamljivi so bili skutini štruklji z brusnicami, pa ajdov kruh z orehi, sir z baziliko, korenčkova potica in sadni kruh. Seveda pa ni šlo brez sirneka, masovnika, olcar-skih knedelcov in raznih drugih dobrot. Pohvaliti velja še izvirno dekoracijo s cvetočim lanom in drugim cvetjem, ter lanenimi prti. Za prijetno športno popoldne so poskrbeli nogometaši, ki so se pomerili na memorialnem turnirju Darka Ipavca. Več o tem na športnih straneh. Tudi lokostrelski klub Indiana iz Logarske doline je dva dni skrbel za športno in tekmovalno vzdušje. Poleg loka imajo v svoji ponudbi še samostrel in samostrelno pištolo. Vse to je moč preizkusiti na dveh gozdnih progah v Logarski dolini. Višek sobotnega dogajanja je predstavljala "Solčavska ohcet", s katero so svatje obudili številne, že marsikje pozabljene običaje iz preteklosti. Tudi o tem pišemo v posebnem prispevku. Nedelja, ki seje na Solčavskem prebudila med rajanjem svatov in kurjenjem oglarske kope, je prerasla v pisano paleto dogajanj. Ob 10. uri so se spet odprla vrata razstave ročnih del in domačih jedi, istočasno pa seje pričel v dvorani odvijati kulturni program s podelitvijo priznanj za lepo balkonsko cvetje ter urejeno okolje. Za uvod so se, kot je že v navadi, najprej oglasile citre izpod prstov Alojza Lipnika. Sledile so tri pesmi ženskega pevskega zbora pod vodstvom Martine Stiftar in nato še dve v izvedbi moškega septeta pod vodstvom Mirka Prelesnika. Ves program je s prijetnim solčavskim dialektom povezal v celoto Franci Podbrežnik. Pri podeljevanju priznanj in plaket, ki gaje vodil Edi Ikovic, nam je lahko postalo jasno, kakšen odziv ima turistično gibanje pri domačinih, seznam sodelujočih je bil za Solčavo res nenavadno dolg. V Logarski dolini so v zgodnjih popoldanskih urah otvorili ol-carsko bajto. Ta naj bi seznanjala današnjega obiskovalca z zgodovino naših krajev. Bajta je postavljena na poti po Logarski dolini in bo tako deležna še večje pozornosti kot sicer. Pripeljali sojo iz Luč, kjer je že nekaj časa služila svojemu prvinskemu namenu in je bila zato potrebna temeljitega popravila. Investicijsko je ta splošno koristen in poučen projekt podprlo Gozdno gospodarstvo Nazarje, organizacijo del je prevzela Logarska dolina d.o.o., tako ali drugače pa so pripomogli še Zavod za gozdove Slovenije, družina Logar, Branko Brunet, Bogomir Supin, Aleksander Videčnik in drugi. Bogomir Supin je iz prve roke opisal delovni dan nekdanjih olcarjev, nato pa so izkušene roke spustile po namočeni riži ob bajti par "platanic". Medtem so alpinisti že začeli s prikazom svojih spretnosti na plezalnem poligonu pri Žoharju. Tudi vožnje s kočijo in poleti s padalom so bili na voljo, kljub rahlemu poslabšanju vremena. Nekaj kapelj dežja tudi ni zmotilo vzdušja pred Zadružnim domom, kjer se je precejšnja množica poslušalcev zabavala ob zvokih kitare in glasu Adija Smolarja ter skupine Happy band. Slavica Slapnik Oče Alojz, mati Marija ter sin Slavko in hčerka Boža so pripravili za obiskovalce pester program dogajanja. Robnikovi so povabili stalne goste, ki jih že trinajst let obiskujejo; povezali so se s turističnimi kmetijami v okolici, od koder so sem poslali svoje goste in nenazadnje omogočili navezavo stikov s tujino, predvsem Nemčijo preko podžupana mesta Grewenbreucha. Žal sta se na povabilo od zgomjesav-injskih županov odzvala le županja Ljubnega in župan Mozirja. Pozdravni govor v slovenščini, nemščini in italijanščini so dopolnili zvoki harmonike in citer, nakar je sledilo kosilo. Okusno pripravljena jed je bila pripravljena na kmetiji in meso je imelo vonj po krušni peči, kjer ga je gospodinja spekla. Da ni na mizah manjkalo ničesar, so poskrbeli štiije dijaki srednje šole za turizem in gostinstvo iz Maribora in Božina sošolka iz kolidža, iz Avstrije. Postrežba na mestu in gostoljubje domačih sta ustvarila prijetno vzdušje na kmetiji Robnik. Hčerka Boža je napovedala kmečke igre. Zbrala se je »strokovna žirija in štiri ekipe s po štirimi člani. Šest iger je bilo zasnovanih na temo kmečkih opravil iz starih časov. Tekmovali so v žaganju z žago amerikanko, drobili smrečje z drobivnico, metali balone v "taprave" koše in podobno. Po zaključku so najboljšim podelili izvirne kolajne. Po večeiji so stalni gostje od domačih prejeli simbolične nagrade za dolgoletno zvestobo -prijateljstvo. Tako je minilo prijetno nedeljsko popoldne. Recept zanj tiči v sposobnostih in trudu domačih. Vsi so bili angažirani, vsi so dajali ideje, navajeni so gostov in poznajo njihove želje. Veliko gradijo na prijaznosti do gostov, tako da z njimi skupaj živijo in se zabavajo. Pri Robnikovih lahko pomagate pri kmečkih delih, z vami gredo v planine, osedlajo vam konja in še je kaj, tako da ni čudno, da jih gostje izpred trinajstih let še vedno obiskujejo. Slavica Slapnik Solčavska ohcet "Eno kronco še mam, dajo godcem gor dam..." Veselo ohcetno rajanje v Solčavi se je v soboto, 27. julija, prvič po mnogih letih odvijalo tako kot takrat okoli leta 1923. Obiskovalci so bili priče starodavne šrange, med katero so ženinu nevesto ukradli. Svatovanje pa se je po zaigrani vrnitvi mladoporočencev Janeza in Micke izpred oltarja Marije Snežne za svate nadaljevalo ob pravi svatovski jedači in pijači. Tri konjske vprege so šrangovci in kup radovednih obiskovalcev pričakali z rampo čez cesto. Praznična noša neveste in ženina ter svatov je ob "glihanju" za nevesto dajala navdih starih časov. Muzikantje neutrudno raztegoval meh, ko pa je šlo zares, je nastala tišina. Razna pregovarjanja in šaljiva vprašanja, z bolj ali manj pravilnimi odgovori, so uravnavala ceno, ki jo je moral ženin plačati za nevesto. Ko bi bolje pazil nanjo in mu je ne bi medtem Ženin in nevesta v dobri družbi (foto: Ciril Sem) ukradli, bi jo dobil malo ceneje, tako pa je zanjo moral odšteti celih sto tisočakov. Treba je bilo le še prežagati rampo. Žaga amerikanka je zapela v rokah ženina in neveste ter jima odprla pot do cerkve. Rok in Majda se v vlogi Janeza in Micke nista poročila, a rajanje se je nadaljevalo. V dvorani Zadružnega doma so se mize zašibile pod težo svatovske večerje. Za predjed je bil domač prigrizek: svinjski želodec, vratovina, slanina, klobase in sir. V slamnicah so dišali krapi, putertohi in potrošen kruh. Pesem, Zdravička mladoporočencema, in seveda molitev pred jedjo ta označevali začetek veselega rajanja. Družci in družice so z ženinom in nevesto zaplesali štajeriš in se s pesmijo ob spremljavi muzikantov pomenili vse, kar je bilo potrebno. Kot že pri šrangi, je imel tudi pri petju glavno besedo camar, ki je gavdo gor držal. Na solčavski ohceti je pomembna tudi "mamca ta š'roka", ki kot mnogo drugega prihaja iz koroškega ljudskega izročila. Že je zadišala frišna župa z nudlči, pa svinjska pečenka, filane telečje prsi, govedina, restan krompir, krušni hren in zelena ter fižolova solata, vse, kot je pisalo na jedilnem listu. Zanimiv del ohceti je ples, ki se mu reče "Krenčk dol rajat". Gre za to, da družice družcem podarijo svoje venčke. Kompot iz suhega sadja in trjet (kruh prelit z ohlajenim kuhanim vinom) sta na star način posladkala in okrepčala malo zaspane svate. Polnočna rajtnga - plačilo pojedlega in popitega na ohceti in ajmoht sta bila zadnji dejanji. Sele sedaj so si prizadevni izvajalci solčavske ohceti neuradno oddahnili in zaplesali po svoji volji. Solčavski turistični delavci so na novo obrusili lep kulturni biser, najden pod prahom na podstrešju, "ta veselih" dni njihovih babic in dedkov. Slavica Slapnik Luče ob Savinji Izviren prikaz življenja nekdanjih "vlcerjev" Ta konec tedna se nam obeta še ena od tradicionalnih turistično narodopisnih prireditev, 27. Lučki dan, ki ga v sodelovanju društev in krajanov pripravljata Turistično društvo in Občina Luče. V preteklih različicah je prireditev doživljala vzpone in padce, vse do lanske, ko so se Lučani zopet pobrali in se številnim obiskovalcem ponovno predstavili v najboljši izdaji. V kopici prireditev bodo Lučani predstavili življenje "vlcerjev”, spravilo lesa po rižah in plavljenje lesa. Za številne že pozabljeno ali nikoli poznano trdo delo, ki je prenekateri "vlcerski" družini nudilo boren zaslužek, bodo predstavili v povsem originalni izvedbi. Temu so predvsem zaslužni Ivan Robnik, Anton Pavlič, Silvester Funtek in še kdo, ki že vse od spomladi živijo in delajo za ta res zanimiv in poučen prikaz. Poleg tega se bo danes pričel mini rokometni maraton, v osnovni šoli bodo na ogled nagrajeni likovni izdelki osnovnošolcev, mladi pianisti bodo koncertirali pod vodstvom Mire Kele-men, ob 20. uri pa boste lahko prisluhnili "Lučkim karaokam". Jutri bodo prišli na svoj račun predvsem ljubitelji športa, na teniškem igrišču Šmica se bodo pomerili tenisači, v osnovni šoli se bo z domačini pomeril večkratni državni prvak in najbolje rangirani slepi šahist v Sloveniji, domačin Franček Mlačnik, poskrbljeno bo tudi za ljubitelje odbojke. Zvečer ob 20. uri bodo obudili običaj stare ohceti, manjkale ne bodo tradicionalne zdravičke in sprevod ljudskih godcev, katere bo vodil znani lučki kapelnik Gusti. Ob tej priložnosti bodo najpri-zadevnejši prejeli priznanje za lepo cvetje in urejeno okolje. Višek prireditve naj bi se zgodil v nedeljo. Po maši in procesiji v čast farnemu patronu sv. Lovrencu bo pričetek prikazovanja starih običajev, orodij in opravil. Za sladokusce ne bo izostala ponudba pristnih lučkih jedi, za veselo vzdušje med štanti pa bo poskrbela Godba Zgornje Savinjske doline. Nasvidenje torej v Lučah, kjer se obeta zanimiv in programsko bogat konec tedna. Edi Mavrič Prizadevni "vlcerji" na začetku svojega zahtevnega in napornega dela, ki si ga zares velja ogledati (foto: Ciril Sem) Dopust v kampih Zgornje Savinjske doline Kampiranje je oblika dopusta, ki postaja vse bolj moderna, saj vsi želimo iz betona nazaj v naravo. Neokrnjena narava je prednost, na katero postajamo vse bolj pozorni. Vse bolj cenimo kotičke, katerih človeška roka še ni zaznamovala z industrijo. Zgornja Savinjska dolina s svojimi gorami, rekami in čistim zrakom lahko ponudi obiskovalcem delček bogastva, ki ga ima, saj ima poleg ostalih možnosti tudi tri kampe, v katerih lahko vsak zaživi z naravo. Kampi v Zgornji Savinjski dolini letos še zdaleč niso tako polni kot prejšnja leta, saj jim je precej ponagajalo vreme, ki ni bilo za kampiranje nič kaj primerno. Ponudba v kampih je različna, vsi trije pa nam lahko ponudijo nekaj, za čimer vsi stremimo, ko gremo kampirat -naravo in zrak, ki se ga lahko vsak nadiha po mili volji. KAMP LOGARSKA DOLINA Kamp Logarska dolina je trenutno najbolj obiskan, kar pa ne preseneča, saj je odlična izhodiščna točka za planince, katerih je tam največ. Leži v osrčju Logarske doline, katero pozna in ceni množica ljudi. Trenutno je tam tudi planinski tabor. Kot tudi v drugih kampih je tam letos manj ljudi kot prejšnja leta, saj jim je ponagajalo vreme in gradnja ceste proti Lučam. V kampu lahko obiskovalci igrajo odbojko na mivki in nogomet, če pa jim to ne zadošča, se lahko sprehodijo do hotela Plesnik, kjer je ponudba za goste hotela in kampa večja - izposoja koles, tenis v Lučah, jadralno padalstvo, jahanje... Organizirajo tudi različne turistične prevoze po želji gostov. Letos so po celem kampu napeljali elektriko, javno razsvetljavo so speljali pod zemljo, zgradili so tudi nadstrešnik nad teraso bifeja, kjer vsak vikend vrtijo živo glasbo. Kamp Logarska dolina je prav gotovo tisti, ki lahko tujim in domačim gostom ponudi zelo veliko. Je v naravi in je odlična izhodiščna točka za planince in tudi tiste, ki uživajo v pogledu na sonce, ki vzhaja izza čudovitih Kamniško-Savinjskih Alp. KAMP SAVINJA Kamp Savinja leži 50 metrov od Savinje in je last družine Petrin iz Pobrežij. Trenutno ni zelo obiskan, kar pa je posle- dica slabega vremena, saj imajo ponavadi veliko več gostov. Kamp ima 80 prostorov za kampiranje, igrišče za odbojko, gugalnice za otroke, gostom ponujajo tudi ogled njihove velike in zelo urejene kmetije nedaleč od kampa. Seveda pa se lahko gostje tudi kopajo v reki Savinji, saj je urejen dos- top in plaža. V kampu so sanitarije, tuši, v bližini je tudi trgovina. Letos so asfaltirali cesto do kampa. Kamp ima od vseh tudi najnižje cene, oddajajo pa tudi prostor za piknike. V bližini sta tudi dva izvira čiste in zdrave pitne vode. Kamp je na prostoru, kjer ni izpušnih plinov in "trušča", ki ga povzroča civilizacija. KAMP MENINA Kamp Menina je v Varpolju in je površinsko največji v Zgornji Savinjski dolini, vanj pa zahajajo predvsem tuji gostje, v povprečju od 40 do 50, predvsem so to Danci, Nemci, Holandci in Belgijci. Kamp ima sanitarije, tuše s toplo in mrzlo vodo in kuhinjo za goste kampa. Letos so v kampu izdelali priročen abecedary in zemljevid, ki je gostom v veliko pomoč, saj je napisano in narisano, kje je kaj v bližini kampa. Izbrali so nekaj točk v Savinjski dolini in zunaj nje, ki si jih je po mnenju vodstva kampa vredno ogledati. Označene so tudi gostilne, lekarne, zdravstveni domovi... Kamp ima lepo urejeno okolje, dostop do Savinje, prostor za otroke... Vsi trije kampi Zgornje Savinjske doline so lepo urejeni in privlačni za obiskovalce. Samo od vas je odvisno, za katerega se boste odločili, saj ima vsak nekaj posebnega. Vsak si pač izbere tisto, kar mu najbolj ugaja - nekateri morje, drugi pa kampiranje v naravi. Svet je lep, ker smo si različni. Vesna Retko TURIZEM Glas ljudstva, ki bi ga Ljubljana morala zaznati, tem bolj, ker sta se srečanja udeležila tudi poslanec in predsednik SLS, Marjan Podobnik z družino, in vodja poslanske skupine SLS ter predsednik Zgornjesavinjskega odbora SLS, dr. Franc Zagožen. V imenu organizatorja in občine Gornji Grad sta prisotne pozdravila predsednik odbora gornjegrajske občine Rafko Krznar in župan Toni Rifelj. Krznar je opozoril predvsem na radarsko problematiko in prisotne pozval, da se jim pridružijo v borbi proti radarjem. Nato je besedo povzel dr. Franc Zagožen. Izrazil je zadovoljstvo, da smo Slovenci pridobili lastno državo na relativno miren način, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z obstoječo situacijo. "Vlada je naredila nekaj napak, ki jih misli nadaljevati. Močno je prisotna centralizacija, v Ljubljani želijo zbrati vso bogastvo Slovenije. Ljubljana ne pozna podeželja, mi pa želimo v naših krajih ustvariti pogoje, da bomo lahko živeli po svojih možnos tih, v socialni in pravni državi,1' je dejal poslanec Zagožen. Po njegovem prepričanju smo na prelomnem letu, od odločitve na volitvah bo odvisno naše življenje v prihodnjem desetletju. Predvsem bo potrebno tudi v Evropi ohraniti slovenstvo, brez klečeplazenja in razprodaje zemlje ter nepremičnim. Za Zagožnom je predsednik stranke Marjan Podobnik opozoril na ključno vlogo družine, saj je družina srce družbe, še posebej to velja za majhen narod. Med drugim je Podobnik opozoril na modrost, ki je našim državnikom manjka predvsem pri ključnih odločitvah. Skupna pot mora iti v pravo smer. Pri odločitvi za EU moramo dobro premisliti in ohraniti nacionalno identiteto, preprečiti je potrebno kraje družbenega premoženja, za pošteno delo pa morajo ljudje prejemati pošteno plačilo. Čez nekaj mesecev bomo odločali ali bo slovensko podeželje ostalo poseljeno, je svoja razmišljanja strnil Marjan Podobnik. Po uradnem delu je sledil družabni del, ki je bil pravzaprav tudi namen srečanja. Obveznosti in skrbi so se za nekaj kratkih uric umaknile vedremu razpoloženju, ob V soboto, 13. julija, so se na Ljubnem zbrali pripadniki čete, ki je pred petimi leti, torej v času boja za neodvisno Slovenijo, prispevala pomemben delež na poti k popolni neodvisnosti države, ki se je na kozarčku ali kar tako je bila razdrta še prenekatera "konkretna" beseda. Ob tem in podobnih srečanjih je gotovo eno. Ljudje so jih potrebni in še bolj jih bodo v času, ko je človek človeku vse manj človek. Edi Mavrič plebiscitu odločila za lastno državnost. Spomin na pomemben dogodek so obeležili z manjšo slovestnostjo, na kateri je pripadnike pozdravil nekdanji poveljnik MORIS-a brigadir Anton Krkovič. EM Menina planina Srecatye družin Zgornje Savinjske doline Z letošnjim srečanjem družin je bil zaokrožen ciklus tozadevnega druženja, ki se je pred osmimi leti na pobudo takratne Kmečke zveze pričelo prav v varnem zavetju planote ob planinskem domu na Menini planini. Sončno vreme je v nedeljo, 28. julija, pozdravilo številne družine in ostale, ki jim je prijetno in dobronamerno druženje način življenja, na srečanju, katerega organizator je bil gornjegrajski občinski odbor Slovenske ljudske stranke. Udeleženci tokratnega srečanja, zbrali so se resnično v velikem številu, so s svojo prisotnostjo potrdili odločen protest proti izgradnji radarjev na Menini. Marjan Podobnik v družbi Andreja Presečnika in Rafka Krznarja (foto: E. Mavrič) Obisk gojiteljev Zavoda za gozdove Slovenije v Nazarjah Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je javna ustanova, ki strokovno skrbi za gozdove v Sloveniji. Za učinkovito delovanje je poleg lokalne organiziranosti pomembna povezanost gozdarjev z različnih koncev Slovenije. Tako je omogočena izmenjava izkušenj, mnenj in skupno iskanje rešitev za tekoče naloge. Vodje odsekov za gojenje in medtem ko je enodobni gozd, varstvo gozdov posameznih območnih enot (OE) ZGS so vključeni v delo oddelka za gojenje in varstvo gozdov. Člani oddelka se redno sestajajo, praviloma vsakokrat na drugi območni enoti. Sestanki so pogosto združeni s terensko strokovno dejavnostjo. V začetku maja smo se v Nazarjah srečali gozdarji oddelka za gojenje in varstvo gozdov in raziskovalci gozdarskega oddelka Biotehnične fakultete. Pod vzornim vodstvom nazarskih gozdarjev smo spoznali posebnosti gozdov v naši najmanjši območni enoti. Z ing. Vidom Preložnikom smo si ogledali nekaj sestojev s prebiralno strukturo, ki so predmet njegovih magistrskih raziskav. Skupaj smo razmišljali o razvojnih poteh teh gozdov. V nadaljevanju nas je mag. Darij Krajčič opozoril na ekonomsko učinkovitost različnih gozdnogojitvenih tipov. Z vidika ekonomskih naložb je prebiralni gozd zelo zanimiv, še posebej z umetno obnovo, manj donosna naložba. O zakonitosti narav-nega pomlajevanja v smrekovih nasadih nam je predaval dr. Jurij Diaci. Ogledali smo si raziskovalne ploskve na Krašici, kjer avtor nadaljuje z raziskavami, zastavljenimi z doktorsko nalogo. Predstavljena znanstvena spoznanja raziskovalcev so potrjevala dosedanje izkušnje gozdarjev in hkrati sprožila Živah no izmenjavo mnenj. O svojih pogledih na gozd in na vlogo gozdarjev nekoč in danes je spregovoril tudi gozdni posestnik Marinšek. V njegovem gozdu smo imeli delavnico o prebiralnem načinu gozdarjenja. V skupinskem delu smo razmišljali o odkaz-ilu in njegovih funkcijah v prebiralnem gozdu. Srečanje gojiteljev v Nazarjah je posrečeno povezalo tekoče delo oddelka za gojenje in varstvo gozdov in kakovostno strokovno izpopolnjevanje. Katarina Groznik Ljubno ob Savinji Srečanje 111. čete TO Slovenije Vikend na Pohorju Otroci in vzgojiteljici iz vrtca Ljubno so se letos prvič odločili, da skupaj preživijo dva dneva na Glažuti. Za to veliko doživetje se je odločilo 11 otrok. Pobudo za letovanje so dali starši, ki so seveda tudi sami pokrili nastale stroške. Lepo vreme je pripomoglo, da so oba dneva preživeli pod milim nebom. Prijetne trenutke jim je popestril konj Bingo, lovčeva pripovedovanja, narava v vsej svoji pestrosti in nenazadnje gostoljubno osebje planinskega doma. Otroci starosti šest do sedem let so uživali pri plesu v pižamah. Med najpomembnejša doživetja spada tudi planinski krst, ki jih je naredil prave planince. Naslednjega dne so z lahkoto dosegli vrh Areha in tam odtisnili prvo štampiljko v knjižico. Otroci so bili živahni in razigrani, za spanje po kosilu si niso utegnili vzeti časa, prav tako ni bilo težav zaradi pogrešanja staršev. Ni dvoma, da sta obe vzgojiteljici imeli dovolj dela 24 ur na dan, kljub temu sta po povratku složno povedali, da ni bilo hudo in da podobna letovanja priporočata tudi kolegicam. Med lepa doživetja otrc1; je sodil tudi enodnevni končni izlet v Kekčevo deželo. Otroci starosti od pet do sedem let so se tam srečali s teto Pehto, Bedancem, ki so ga videli le od daleč, in seveda Kekcem, ki jim je opisal par svojih dogodivščin. Pogostitev s kislim mlekom in domačim črnim kruhom je prijetnemu pravljičnemu vzdušju dodala še malo boljši priokus. Ob povratku domov so si malčki ogledali š e letališče Brnik in enodnevni izlet zaključili s povratkom domov. Toliko, na kratko o naj lepših doživetjih malčkov iz vrtca Ljubno. Slavica Slapnik Ljubenski malčki na Glažuti Prijetno s koristnim V vrtcu ni vedno na vzgojnem programu samo delo, kakor je izgledalo do sedaj, ko se govori samo o uspešni razstavi, ki so jo pripravili otroci in vzgojiteljice. Veliko časa se najde tudi za različne dejavnosti, ki pa imajo v končnem cilju tudi vzgojni pomen. Tako je bilo v sredini prejšnjega meseca v mozirskem vrtcu živo tudi ponoči. Predšolski otroci, ki obiskujejo vrtec v Mozirju in so stari od pet do sedem let, so preživeli noč v vrtcu. To dogodivščino so jim omogočile vzgojiteljice Irena in Jožica Jeraj ter Biserka Krušlin, ki so z njimi prebile to noč. Zbrali so se ob sedmih zvečer, se poslovili od staršev ter napotili v negotovo in nenavadno avanturo. Ker so bili majhni želodčki polni, je kot nalašč prišlo povabilo vzgojiteljic na sladoled. Ob vrnitvi v vrtec so bili otroci že bolj razposajeni in polni pričakovanja. Preživeti noč brez staršev ni kar tako, v krogu osemnajstih prijateljev pa je nekaj prav posebnega. Tudi umivanje pred spanjem ni bilo tako težko kot ponavadi. Pravljica je dosegla svoj cilj. Bolj se je bližala koncu, manj poslušalcev je bila deležna, na koncu še lahko noč in vrtec se je pogreznil v spokoj noči. Prejšnji mesec je bil tudi zaključek šolskega leta in slovo malih šolarjev, ki bodo jeseni sedli v čisto prave šolske klopi. Da ne bi pozabili brezskrbnih dni, preživetih v vrtcu, so se otroci s svojimi starši zbrali na pikniku. Na poligonu Kinološkega društva v Varpoljah, ki je ravno pravšnji tudi za tovrstne zadeve, se je zbralo okoli dvesto otrok in staršev. Okoli zabavnih igric, ki so zahtevale veliko spretnosti in dobre volje, so jih zbrale vzgojiteljice. Ker so igre pobrale veliko moči, so se vsi skupaj okrepčali z jedmi na žaru. „a dobro voljo je skrbel harmonikaš. Razgibana dejavnost v vrtcih daje veliko koristnih nasvetov za življenje, ki je pred temi majhnimi ljudmi. Prav je, da se vrtec odpira tudi navzven in tudi z dopolnilnimi dejavnostmi pomaga pri vzgoji. Benj'amin Kanjir TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE vabi otroke in mladino Zgornje Savinjske doline na 3. ZABAVNO TEKMOVANJE V KOLANJU, ki bo zadnjo počitniško soboto, 31. avgusta 1996, v popoldanskem času na športnem igrišču v Nazarjah. Tekmovanje bo potekalo v kategorijah glede na starost. Mlajši tekmovalci do 9. leta tekmujejo samo v hitrostnem rolanju, nad 9 let pa že v spretnostni vožnji na pripravljenem poligonu. V drugem delu tekmovanja se lahko na zahtevnejši progi (skakalnica, vožnja nazaj med zaprekami...) preizkusijo posamezniki ne glede na starost in spol. Vsi prijavljeni tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost, pogoj za sodelovanje na tekmovanju je popolna oprema. Startnina 1.000 SIT se plača ob potrditvi prijave na dan srečanja eno uro pred tekmovanjem. Vsak tekmovalec prejme ob plačilu kapo, majico, blok za malico in priznanje organizatorja za sodelovanje. Podrobnejše informacije o programu in točnem času prireditve bodo objavljene v naslednji številki Savinjskih novic. PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE V ROLANJU IME IN PRIIMEK STAROST (DATUM ROJSTVA) NASLOV IN TELEFON PRIJAVNICO IZPOLNI, ODREŽI IN POŠLJI DO 30. 8. 1996 NA NASLOV: TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE, 3331 NAZARJE Telefon TD Nazarje: 832-323 a Čebelarski piknik v Kokarjah Ob 40-letnici ustanovitve društva so člani čebelarske družine Kokarje pripravili piknik. S pestrim sporedom dogajanja so prikazali dejavnost skozi pretekla desetletja in tudi svoj sedanji položaj. DPM Zgornje Savinjske doline Prijateljstvo ne pozna meja V dnevih od 24. julija do 1. avgusta so se na obisku v Sloveniji mudili predstavniki Katoliške podeželske mladine iz Belgije. Njihovi gostitelji. Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, so si kot osnovni cilj zadali nalogo, predstaviti gostom geografske značilnosti in kulturne zanimivosti Slovenije, posebno gostiteljice. Zgornje Savinjske doline. 13. julija je na kmetiji Dobrovo prisotne najprej pozdravil tajnik zveze Marko Pumat. Predsednik Franc Lever je v svojem govoru predstavil čebelarsko družino, vse od ustanovitve leta 1955 pa do danes. Med prisotnimi je posebej pozdravil Ivana Bidra in Antona Krefla, ki sta pred mnogimi leti, skupaj s še šestimi že pokojnimi prijatelji postavila temelje čebelarske družine. Takrat so čebelarji pričeli z medsebojnim sodelovanjem, povezali so se z drugimi člani v občini, regiji, republiki in državi. Začelo seje izobraževanje članov in prav tako organizirana prodaja pridelka. Danes je v zvezo včlanjenih 42 članov, ki čebelarijo z 489 gospodarnimi družinami in še kako rezervno. Čebelarijo na področju nazarske občine in na področju desnega brega Savinje. Najmanj enkrat letno organizirajo predavanja na temo bolezni čebel, sicer pa jim je v veliko oporo mesečna revija Nekateri cilji projekta so: srečati se z ognjem, vodo, zrakom, zemljo, minerali ter z vsem živim (rastlinami, živalmi in ljudmi); pridobiti spoštovanje do narave; začutiti svoje okolje in s pomočjo staršev vzljubiti naravo. Že v jeseni so pričeli z nabiranjem semen in plodov ter spoznavanjem dreves. V zimskem času so učenci opazovali zasnežene krošnje dreves. Vsi skupaj so posvojili simpatično brezo sredi vasi. Svojo prijateljico so naslikali in o njej napisali pravljico, ki je bila objavljena v zadnji številki Savinjskih novic. V marcu so posadili semena v lončke na okenske police v razredu. Mlade rastlinice so učenci odnesli domov in jih v družinskem krogu posadili. Projekt so nato predstavili v avli Lučke šole. Razstava je vsebovala likovni, literarni, praktični (mala drevesca) in fotografski del. Mentorici sta prepričani, da so Slovenski čebelar. Čebelarijo le na pridobivanju medu. Razočarani so nad razmerjem med odkupno in prodajno ceno medu, ki je 1:3 za gozdni in 1:4 za cvetlični med. Čebelarji se želijo prebiti pod okrilje Kmetijske zveze Slovenije, ker smatrajo, da bi to tešilo del njihovih težav. Predsednik je podelil priznanja Antona Janše III. stopnje sedmim zaslužnim članom. Sledila je razglasitev članov čebelarjev in njihovih simpatizerjev, ki so na prapor prispevali 29 novih žebljev. Ustanoviteljem družine so izročili skromna darila, slike. Prostor pod kozolcem so obogatile fotografije domačih čebelnjakov. Za dobro voljo je poskrbel mali harmonikaš Silvo iz Ljubnega in ansambel mladih fantov iz naše doline. Dobre hrane in pijače pa na pikniku prav tako ni manjkalo. "Naj medi." Slavica Slapnik bili zastavljeni cilji doseženi: "Mislimo, da je ta projekt zbližal marsikatero družino in da smo otrokom priljubili naravo." Slavica Slapnik Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline je v okviru mednarodnih dejavnosti gostilo predstavnike Katoliške podeželske mladine iz Belgije. Pomen povezovanja in dela mladih s podeželja izgublja vrednost, ki si jo zgodovinsko in gospodarsko zasluži. Kapital ostaja v centraliziranih središčih in mladi odhajajo na študij v večja mesta. Zavoljo slabih gospodarskih pogojev, ki jih v zadnjih časih nudi načrtno osiromašeno podeželje, mladi ostajajo v urbanih središčih, ki nudijo boljše in lažje pogoje preživetja. Zato so se mladi s podeželja začeli načrtno povezovati in iskati skupne rešitve perečih problemov. Tako je nastala Zveza podeželske mladine, ki je nacionalna mladinska organizacija in polnopravna članica Mladinskega sveta Slovenije. Ta organizacija pa se ne zapira vase, ampak išče svoje prijatelje tudi izven državnih meja. Tako je leta 1994 nastal projekt K.I.J. Belgija - ZSPM Slovenija. V okviru projekta so lani predstavniki slovenske zveze že obiskali Belgijo in se seznanili z njenimi značilnostmi. Letos so prijatelji iz Belgije obisk vrnili. V tednu dni, kolikor so bili v Sloveniji, so obiskali velik del naše dežele in spoznali veliko njenih zanimivosti. Nastanjeni so bili pri družinah, ki so jih sprejele bolj kot svoje člane, ne pa kot goste. Tako so lahko doživeli in spoznali realen utrip življenja pri nas. V okviru celodnevnih aktivnosti so se vozili po Savinji s kajaki, spoznali hmeljarstvo, ki je razvito tudi v Belgiji, imeli piknik na Loki in šli tudi na Raduho. V soboto so na solčavski ohceti spoznali stare običaje, saj so bili svatje na poroki. Najlepše pa so se počutili na Menini. Na tradicionalnem srečanju kmečkih družin, 28. julija, so bili sprejeti kot najboljši prijatelji. Župnik, p. Evgen Ketiš, jih je med mašo pozdravil celo v francoskem jeziku. Spontanost med ljudmi je odlika, ki pri nas ni prav v navadi. Povsem drugače pa je v Belgiji, kar so dokazali s svojo sproščenostjo. V ponedeljek so se podali v Trento, kjer so spoznali Triglavski narodni park. Preko Vršiča so odšli v Kranjsko goro in naprej v Bohinj. V sredo, 31. julija, pa so se podali v raziskovanje Logarske doline. Spoznali so lepote ledeniške doline, izvedli Art projekt, s katerim so pustili vidne sledove svojega obiska, in evalvacijo, v kateri so se ozrli na dogajanje preteklega tedna. Zvečer so se pri Pevcu na Ljubnem zbrali vsi, ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji in sprejemu gostov. Družabni večer se je iztekel v enotni želji vseh enajstih prijateljev iz Belgije: še pridemo. Beno Kanjir Posadimo, da zraslo bo drevo Tak je naslov mednarodnega projekta, ki so ga^ rahlo prirejenega speljali tudi učenci in starši 4. razreda OS Luče, pod mentorstvom Marte Orešnik in Bernarde Matijovc. V in o Varstveno delovnem centru Mozirje Ko človek čuti, da bi moral nekaj povedati in to ne more storiti z lahkoto, saj se boji, da bi komu napravil krivico, se posluži zvijače: ‘Pomagaj mi, prosim!" In tako je nastal sestavek našega novega člana Mihe. Sprejet sem bil 12. 3. 1996 in sem se kljub snežnim padavinam z veseljem vživel v novo okolje. Takoj sem poprijel za delo. Sedaj imam tukaj že prijatelje. V vsakem najdem tisto dobro, kar ga bogati. Veselim se tudi vožnje s kombijem. 18. 4. smo bili tudi v Juvanju pri Prodniku v telovadnem centru in kasneje tudi v gostilni na dobrem in zame kar premočnem kosilu. Najrajši sem kolesaril, oziroma telovadil v obliki kolesarjenja. V osnovni šoli Mozirje, kamor hodimo h kosilu, sem se spoznal s šolskimi prijatelji. Praznike preživljam ob poslušanju glasbe. Glasba in knjige so moj konjiček. V centru se veselim tudi sprehodov v naravi, kjer se sprostimo in si naberemo sveže energije. Tudi pot na Center za socialno delo v "Partizan" mi je v veselje. Vozil sem se že po Savinjski dolini, kjer so doma moji prijatelji. Marsikoga pa sem obiskal tudi peš. 6. 5. smo si ogledali župnijsko cerkev v Mozirju, saj je bila dan po sv. birmi še posebno lepo okrašena. Pot pa smo nadaljevali po Savinjskem gaju. Od tu so mi v najlepšem spominu ostali rdeči tulipani. Hvala vsem tistim, ki so pripravili tako lepe preproge cvetja. Ko smo se vrnili, se nam je pridružil naš tovariš, ki je peljal varovance od doma nazaj v zavod Celje in Dobrna. 11. 5. pa nas je čakalo veliko doživetje. Bili smo na regijskih športnih igrah Spe- cialne olimpiade. Najprej smo tekmovali. Okoli 13. ure smo odšli v dvorano nove OŠ v Šentjurju, kjer so nam razdelili kosilo in zaslužene medalje. Sprostili smo se ob zvokih glasbe. Plesali smo kolo in druge plese. Po premoru sem stal ob plesišču, plesna gruča se kar naenkrat razdeli in predme stopi lepo dekle. Med plesom sva se marsikaj dogovorila, predstavil sem jo svoji tovarišici Vilmi, ona pa me je predstavila svojim tovarišicam. "Ti si pa lušen pob!" mi je izpovedala ob priliki. Ugotovila sva, da oba rada poslušava glasbo. Zaupala mi je, da igra tudi inštrumente. V veži sem ji povedal par pomembnih podatkov in svojih občutkov. Tudi njo sta krasili dve bronasti medalji. Ob zvokih glasbe sva se poslovila. Tako sem preživel nepozabne dni v mojem življenju! Miha Prijetna doživetja so nam vodilo za nadaljnje delo, za nov korak, ki nas vodi k popolnejšemu vsakdanu. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem, ki z nami sodelujete in vsem tistim, ki nam tako ali drugače pomagate. Mogoče pa so tudi ljudje, ki o VDC razmišljajo drugače, mogoče po lastni želji ali presoji. Nje in vse ostale prisrčno vabimo med nas, saj naklonjenosti ni mogoče izmeriti ali ovrednotiti. Kot vsaka sredina pa je tudi naša sestavljena iz veselih in žalostnih dni, srečnih in nesrečnih, povečini pa je vsakega nekaj. Za VDC Mozirje Vilma Marčinko Gasilsko društvo Mozirje Šesti memorial Viktorja Lukšeta Želja po druženju in z leti neomajen tekmovalni duh, sta v soboto, 27. junija, na nogometnem igrišču v Lokah pri Mozirju zbrala dve ženski in devet moških ekip starejših gasilk in gasilcev. Na tekmovanju jih je zbral spomin na dolgoletnega predsednika gasilskega društva Mozirje, Viktorja Lukšeta. Viktor Lukše je bil dolgoletni predsednik Gasilskega društva Mozirje. Po njegovi smrti leta 1990 so se člani gasilskega društva odločili, da bodo pripravili tekmovanje starejših gasilk in gasilcev, s katerim bodo počastili spomin na svojega prizadevnega člana. Rezultati: Ženski ekipi: 1. Šmartno ob Paki 928,6 2. Šalek 901,0 Moške ekipe: 1. Šenkov Turn 974,7 2. Šalek 954,8 3. Škale 1 949,5 4. Pobrežje 946,2 Gasilski veterani in veteranke se ne dajo (foto: B. Kanjir) To jim je uspelo že v letu 1991, zaradi uspeha pa je padla odločitev po tradicionalnosti tekmovanja. Letos so se tako zbrali že šestič. Tekmovali so v dveh disciplinah: - vaji s hidrantom, v kateri sodeluje ekipno sedem tekmovalcev - raznoternosti, v kateri vsak gasilec na svoji progi opravlja svojo nalogo. Po tekmovanju je bila pred gasilskim domom v Mozirju razglasitev rezultatov. Pokale in priznanja so podelili člani Lukšetove družine. 5. Šmartno ob Paki 944,5 6. Matke 942,6 7. Šoštanj 933,6 8. Škale 2 925,0 9. Luče 887,4 Priznanje za najstarejšo udeleženko je dobila Amalija Biščan, 66 let, iz ekipe Šalek, najstarejši udeleženec pa je bil s častitljivimi 90 leti, Janez Sršen, iz ekipe Šenkov Turn. Najstarejša ekipa je bila ekipa iz gasilskega društva Luče, s skupno starostjo 524 let, kar je povprečno skoraj 75 let na vsakega člana ekipe. Beno Kanjir LJUDJE IN DOGODKI Na obisku pri Luise Tellis Strma pot mimo mozirske cerkve me je pripeljala do prijazne ulice, položene v nedra hriba, ki se dviga nad Mozirjem. V tej ulici stoji tudi urejena hiša s številko Podvrh 9. V njej že osem let prebiva stara mozirjanka, znanka z ulice. Vsakodnevno se srečujemo na cesti, ko kljub svoji častitljivi starosti vozi svojega jeklenega konjička. Toda, ali jo poznamo? S temi mislimi se pripeljem na dvorišče. Pozvonim. Odpre mi prijazna gospa, polna energije in notranjih misli. Po težkih preprogah se po stopnicah povzpneva v tih salon, v katerem stoji starinska miza s prav tako starimi stoli. Beseda da besedo in hitro se ujameva v živahnem pogovoru. Življenje, polno zgodb, ki burijo duhove, je Luisa Tellis, moja gostiteljica, začela leta 1911 v Mozirju na Tratah. Z veseljem mi je opisala teh 85 let, ki so za njo. Izšolala se je za kmetijsko-gospodinjsko učiteljico. Hodila je po Sloveniji, kjer je na tri-mesečnih tečajih mlada dekleta učila gospodinjskih spretnosti in olike. Poročila se je v Dramlje na kmetijo, ki je imela majhno trgovino in nedeljsko gostilno. Po drugi svetovni vojni je po spletu okoliščin novega sistema odšla preko Solčave v Železno Kaplo, kjer je bila šest mesecev. Nato je odšla v Salzburg. Tam je delala za ameriško vojsko. Po štirih letih pa se je podala v Ameriko k svojim sorodnikom. Čez dan kuhanje, ponoči šivanje in učenje jezika, v njeni glavi se je oblikovala voljo po začetku drugačnega življenja. Do nje je prišla tudi novica o smrti njenega moža, ki je na prisilnem delu umrl za jetiko. Preselila se je k starejši gospe, ki jo je zavoljo njene pridnosti in prizadevnosti spoznala z grofom Tellisom, izumiteljem iz Rusije. Babica grofa Tel-lisa je bila poljska princesa Zaleski, prav Luise Tellis (foto: B. Kanjir) tako tudi mama, ki pa se je poročila z ruskim grofom. Grof Tellis, prav tako vdovec z enim sinom, je Luiso kmalu povabil na zmenek in poznanstvo je hitro preraslo v ljubezen. Poročila sta se in se vselila v veliko hišo v mondeni četrti ob Michinganskem jezeru. Takrat je v Ameriko smel tudi Luisin sin An- drej, ki je prej ostal pri stari mami v Dramljah. Andrej se je hitro naučil jezika in stopil v jezuitsko šolo v Chicagu. Bil je med najboljšimi učenci, diplomiral je iz ruske zgodovine in mednarodnega prava. Zaradi svojih sposobnosti in odličnega znanja ruščine je vstopil v elitno enoto ameriške vojske Zelene baretke. Poročil se je z madžarsko plemkinjo. Po poroki je odšel v Vietnam, kjer je po dveh mesecih padel v boju. Louisa je po poroki doštudirala iz ameriške zakonodaje. Zaposlila se je kot računovodkinja v šoli s 5000 študenti. Želela je delati. Kljub dobremu gmotnemu stanju svojega moža ni nikdar želela služkinj v svoji hiši. Vse delo je opravljala sama, sama je kuhala in pospravljala. Mož je bil zaposlen pri gradnji velikih hladilnic za sadje in meso. Kot inženir in izumitelj je bil cenjen med prijatelji. Po Andrejevi smrti je Luisa začela iskati uteho v potovanjih. Z možem sta prepotovala Evropo, bila tudi v Jugoslaviji in doma v Mozirju. Po težki bolezni je Tellis leta 1977 umrl. Svojo hišo je takrat dala v najem, sama pa odpotovala po širnem svetu. Spoznavala je bedo in bogastvo narodov na Bližnjem vzhodu, v Indiji, Aziji in še po mnogih drugih deželah. V njej pa je začela rasti tudi misel na vrnitev v domovino. Prodala je hišo in leta 1988 odpotovala v rodno Mozirje. Prijatelj je poskrbel, da je bila njena hiša zgrajena in pripravljena na vselitev. S sabo je pripeljala 35 zabojev starih in novejših knjig, ogromno preprog, ki krasijo pode, in nešteto slik in drugih starin z vsega sveta. Ob prihodu domov je v spomin na svojega sina zgradila tudi Andrejev dom. To je hiša, v kateri sedaj domuje mozirski kanonik, gospod Alojz Žagar. V njej je zrasla tudi velika odločitev. Začela je ustanavljati komisijo, ki bo po njeni smrti upravljala z njenim premoženjem. Ta komisija bo podeljevala štipendije nadarjenim študentom, ki zaradi finančnih težav ne bodo mogli študirati. Plemenito srce in roke, vajene dela, ostajajo zvesti vodniki njene bogate poti. Trdna volja in želja po boljšem jutri vseh nas pa bodo gospo Luiso Tellis krasile tudi v prihodnje. Beno Kanjir Razstava Vladimirja Parežnika Znani in vedno bolj uveljavljeni likovni ustvarjalec Vladimir Parežnik iz Mozirja nam ponovno odkriva svoj ustvarjalni svet in umetniški opus s samostojno razstavo. Izvirne podobe vinjet se skladno dopolnjujejo s prostorskimi rešitvami kmečkega turizma Tiršek, bolj znanega pod domačim imenom Žironice, kjer nas avtor na svojstven način vodi v svet ustvarjalne domišlije in inovativne ustvarjalnosti. Razstava, ki si jo je vredno ogledati predvsem zaradi notranje sprostitve, ki jo razstavljene upodobitve omogočajo. Edi Mavrič Počitnice v Varpoljah Kdo se ne veseli počitnic? Ne poznam nobenega učenca ali dijaka, ki bi trdil nasprotno, da o učiteljih in nas, starših, niti ne govorimo. Po prvem tednu počitnikovanja pa se že začenjajo težavice, kaj bi delali in kam bi šli? Začetek junija je sicer obetal vroče poletje in s tem veselo čofotanje naših otrok za Savinjo, pa nam jo je kar kmalu zagodlo vreme. In kaj sedaj? Otrokom ne preostane drugega kot posedanje pred televizorji, zbiranje po križiščih, brezglava vožnja z vsemi možnimi prevoznimi sredstvi in podobno. Pa varpoljski otroci (čeprav jih imajo nekateri za slabe in problematične), le niso od muh. Odločili so se, da si sami naredijo čisto "ta pravo" igrišče in tam porabijo svojo odvečno energijo. Prosili so vaščana, da jim je lepo pokosil, organizirali so manjši površinski izkop, potem pa še sami začeli z delom. V roke so vzeli krampe, lopate, grablje in motike ter tako dan za dnem utrjevali teren, ki je dobil izgled odbojkarskega igrišča na mivki. Da ne govorim o veselju najmlajših, ki so ponosno pomagali svojim starejšim vrstnikom. Želim, da bi se čimbolj zabavali v sadovih svojega dela. Sprašujem pa se, kje so vsi odgovorni, da bi igrišče v Varpoljah postalo res tisto "ta pravo", z asfaltom, kot je bilo to načrtovano. Smo morda res preveč odmaknjeni od krajevnega centra, da od sedeža občine sploh ne govorimo. Že vsako manjše naselje ima svoje igrišče, za Varpolje, ki z bližnjo okolico dobiva že pravo podobo večjega kraja, pa vedno naletimo na gluha ušesa (da ne govorimo o razsvetljavi, mostovih, itd.). Precej več bi lahko ali celo morali storiti tudi nekateri naši vplivni sovaščani. Vsi skupaj si torej želimo, da bi se te stvari že enkrat premaknile z mrtve točke in da bo tudi Varpolje zaživelo, kot se to dogaja v drugih krajih naše občine. Franjo Pukart NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE MAJ Top-ten, Nemčija: 1. VW Golf, 2 Opel Astra, 3. Ford Fiesta, 4. Opel Vectra, 5. Ford Escort, 6. VW Polo, 7. Audi A4, 8. Opel Corsa, 9. Mercedes C, 10. BMW 3. Največji skok v številu prodanih vozit je dosegel Ford s Fiesto, saj je prišla z 11. mesta na 3. FIAT MARKA (morje) Je nadomestilo za Cromo in Tempro. Osnova je od Brave, le zadek je drugačen. Prtljažni prostor nudi sedaj kar 500 litrov. Motorji 1.6 litra/103 KM, 1.8 litra/130 KM, 2.0 litra 5 valjev/147 KM in diesel z 75 in 100 KM. Poleg limuzine bo zanimiva tudi karavan izvedba - Marca Weekend, ki po obliki precej spominja na Laguno Grandtour. NEMČIJA Od 1.1.1998 bodo morali biti vsi novi avtomobili za nemško tržišče serijsko opremljeni z tretjo zavorno lučjo. HONDA Accord Sedaj tudi 2.0 litra TDI, ki pa Še vseeno ni VW. Poraba na testu 7.2 litra, pospešek 12,4 s, hitrost 185 km/h. TOYOTA-I.AND CRUISER Daljša, širša in s precej več prostora prihaja na tržišče v jeseni. Serijsko štirikolesni pogon, ABS, 2x zračna vreča in novo podvozje. Motorji; 3.4 litra V6/178 KM in Turbodiesel 3.0 litra/125 KM FORMULA 1 Včasih zanimiva le za redke izbrance, sedaj pa prerašča v svetovni spektakel, kjer se pretakajo milijoni in miljoni dolarjev. Predvsem zanimivo postaja sedaj, ko je jasno, da sc Renault konec leta 1997 umika iz formule 1, kakor seje pred leti umaknila Honda. Vsa moštva že mrzlično iščejo I motorje, saj so le ti poglavitno vodilo k uspehu. Možne kombinacije po i umiku Renaulta bodo verjetno sledeče: Williams-Mercedes, Benetton-Honda, McLaren-BMW, Ford-Jackie Stewart, Peugeot-Jordan, Yamaha-Tyrell (pogodba poteče konec leta), Ferrari-Ferrari. Renault se bo mogoče čez leta vračal prav tako ponižno, kot se sedaj vrača Honda, saj ji je prodaja po umiku iz sveta F1 drastično upadla, predvsem v ZDA. Kaj bo z Renaultom bomo videli v prihodnjih letih Ali pa je zgodba o umiku zgolj poceni reklamna akcija za podjetje Renault! Schumacher? Pogodba s Ferrarijem poteče leta 98. Zelo, zelo zanimiv je za moštvo Williams!! at jlpliOk VZGLAVNIKI Večina nas vzglavnik nastavi v pravilno višino takrat, ko smo zaspani in smo na sovoznikovem sedežu. Vendar namen vzglavnikov gotovo ni v tem, da nam olajšajo spanje, vsekakor če smo vozniki. Vzglavniki bi naj zmanjšali možnost poškodb vratu in vretenc v primeru prometne nesreče. Kako pa naj bodo pravilno nastavljeni? Vzglavnik mora biti dvignjen tako visoko, da je zgornji rob v višini zgornjega dela glave, saj je drugače v primeru nesreče, ko glava zaniha nazaj, prenizek in lahko povzroča poškodbe in zlome vratnih vretenc. Če sc trudite nastaviti vzglavnik, pa vam ne gre, brez panike. Več kot 70% avtomobilov nima pravilno konstruiranih vzglavnikov. Ali se ne dajo izvleči dovolj iz sedeža, ali pa sami zlezejo nazaj v sedež. V prihodnosti bodo morali snovalci avtomobilskih sedežev posvetiti več časa tudi takšnim malenkostim, saj se bo le tako možno izogniti večjim poškodban v primeru nesreč, ob uporabi zračne vreče, varnostnega pasu in seveda pravilno nastavljenih vzglavnikov. SEKUNDA, KI ODLOČA O BITI ALI NE BITI Postavlja se vprašanje, kako poimenovati trenutek, ko se nam v avtomobilu malce "zadremlje" in ... Potem nas večina ve ali si vsaj predstavlja, kaj sledi. Alije to sekundni spanec, dremež, itd???. V časopisih beremo velikokrat isti in isti stavek, "zaradi neznanega vzroka zapeljal na levo” ali pa " končal v jarku, vzrok še ni znan" itd. V mnogih primerih gre prav za ta nadležni spanec za volanom. Verjetno ga ni voznika, ki se občasno ne bi počutil prav obupno zaspanega, pa se mu vseeno tako mudi, da si ne more vzeti časa za počitek. To trenutno zaspanost povzroča naša notranja biološka ura. Največ nesreč, katerih vzrok je spanje za volanom, se zgodi med 3. in 5. uro zjutraj, po raziskavah pa je nevarna tudi 14. ura popoldan. In kaj narediti, da se izognemo možni nesreči? Najbolje se je ustaviti, od-dremati 15 minut, nato pa se sprehoditi po svežem zraku. Prav prileže se prava kava in košček čokolade, to nam vrne budnost in motivacijo za vožnjo. Vsekakor seje treba zavedati, da vožnja v zelo utrujenem stanju kaj lahko vodi k težki prometni nesreči, zatorej si raje vzemimo čas, si odpoči-jmo in si s tem podaljšajmo svojo življenjsko črto ________Igor Pečnik ZGODOVINA IN NARODOPISJE ■ V boju za preživetje Piše: Aleksander Videčnik Sedanji rodovi prebivalcev naše doline si težko predstavljajo nekdanje življenje v hribovskih predelih. V hudih strminah so se ljudje borili z naravo za vsakdanji kruh dobesedno v potu svojega obraza. Že to, da so s požigalništvom pridobili nekaj zemlje in jo dobesedno iztrgali gozdu, si je danes nemogoče zamisliti. Če k temu dodamo dejstvo, da so bila orodja za obdelavo zemlje tedaj zelo preprosta in enostavna, je še bolj razumljivo, da je pač človeška moč marsikaj nadomestila. To pomeni hkrati, da so ljudje za svoj vsakdan zelo trpeli. Enako vztrajno so se borili za preživetje svoje živine, saj je prav ta bila vir dohodka na vsaki kmetiji. Sicer so pridelovali vse, kar so za družino potrebovali. To dokazujejo tedanje setvene navade. Dodajmo še potrebo po lanu za oblačila. Seveda so bili tudi pašniki zelo pomembni. Njiv so imeli razmeroma malo, na njih pa so pridelali hrano za zelo številčne družine. Ta uvod je bilo treba napisati, da bo vsebina sestavka dobila svojo težo. Zemljo so nekoč zelo cenili, saj je bila vir življenja. Zato so kmetje, ko so se nekje naselili, poiskali za hišo in potrebna poslopja le tako površino, ki ni odgovarjala za obdelavo. Se pravi, potisnili so poslopja včasih že v kar nevarne strmine. Ko danes gledamo takšne zgradbe, se nehote vprašamo, ali se le niso bali plazu. Človek je pač živel z naravo in hkrati tudi iz nje. Poznal je veliko bolje okoliščine, ki bi mu lahko bile nevarne, kot pa jih poznamo danes. No, in kaj želim povedati. Pred časom mi je neka stara gospa, ki od rojstva živi v strminah nad Dol Suho povedala, kako so davni prebivalci strmin opravili "geološko" raziskavo. Prej, ko so postavili kakšno zgradbo v breg, so na mesto, kjer naj bi stala stavba, prenesli mravljišče in opazovali mravlje. Če so se te tam udomačile, je bil teren dober in so brez pomislekov gradili. Če pa so se mravlje pričele seliti, je bilo nevarno, da z zemljiščem ni vse v redu in poiskali so drugo. Torej so odgovor poiskali v sami naravi, ker ta, kot vemo, ne laže. Kako so se kmetje še pred prvo svetovno vojno borili za pašnike, mi je pred kakimi petnajstimi leti pripovedoval nekdanji tajnik Pašniške zadruge v Novi Štifti, danes že pokojni, Gluk. Tam okoli leta 1909 je moralo biti, ko je uprava škofovskega veleposestva hudo podražila najemnine za ogromne pašne površine v okolici Črnivca in Menine. V Gornjem Gradu je bil tedaj upravnik Hofbauer, ki je slovel po tem, da Slovencem ni bil naklonjen. Kmetje so se uprli plačevanju tako visoke najemnine. Sklicevali so se na stoletne pravice, ki da jih v zvezi s pašniki imajo. Nič ni pomagalo. Uprava je svoje zahtevala, kmetje pa niso popustili. Neverjetno ostro so si pisarili z upravo veleposestva. Resnično nenavadno pogajanje je bilo, spet smemo temu reči, za preživetje. Ko niso nič opravili v Gornjem Gradu, so se v delegaciji podali naravnost k nadškofu dr. Antonu Jegliču v Ljubljano. Znano je, da je dr. Jeglič zelo cenil gornjegrajske in sploh naše kmete. Poznal jih je, veliko je živel med njimi in cenil je njihovo marljivost. Gluk je pripovedoval, da je nadškof z zanimanjem prisluhnil prošnji članov Pašniške zadruge. Seveda so upravni posli posestev šli mimo njega, saj je škofija za takšne naloge imela strokovnjake. Skratka, kmetje niso obžalovali mučne poti na škofijo v Ljubljano. Končalo se je barantanje za najemnino, v dobro Pašniške zadruge. Kako prav so ravnali kmetje, da so se organizirali v močne zadruge, ki so seveda imele veliko močnejši glas od posameznika. Pa še to! Gluk je potem pripovedoval, kako je škof Jeglič, ki je veliko in rad bival v Gornjem Gradu, na svojih sprehodih povprašal kakšnega kmeta, kako je s pašniki in če je kaj dosti paše na njih... Zelo na “tesnem" so bili s pašo tudi v solčavskem koncu. Nekoč je bilo v solčavskem predelu kar veliko ovac. Rok Klemenšek si je zelo prizadeval za kakovost živali in je pridno odbiral (selekcioniral). Jezersko-solčavska pasma ovac je še danes znana. Rok Suhadolnik-Covnik pozna od svojih prednikov težave, ki so pestile kmete, ko je bilo treba ovce prepasti. Iskali so vsako zapleto, ki je le bila malo zelena, da so jo popasli. Nad Matkovim Škafom je nad strmim previsom kar lepa ploščad, kjer je bila sočna paša. Polico imenujejo še danes Hude Dane. Bila je žal nedostopna. Pa so se domislili, da bi se tam lahko pasla jagnjeta, ki so lažja. Vsako posebej so morali dvigniti na polico, tako je več močnih možakarjev stopilo v verigo in spravilo jagnjeta na pašo. To je bilo trdo delo, toda jagnjeta so na ta način le nasitili. Tja so smele živali, ki so bile oddojene (odstavljene), pa take, ki jih orel ni mogel več dvigniti in odnesti, torej že dovolj težke. Za pridne ljudi ni bilo nikoli preprek, bi lahko ob vsem tem menili. 3ŽCM 0 Sftattfotografije 11 .1' lij MB ■ it I ■■■ p I r * * ' f' ."jJ .................;.U..iw....... Moški pevski zbor v Bočni. Slika je iz leta 1938, poslala pa jo je Marija Žmavc iz Bočne. Kralj Obrenović ga je odlikoval Marsikatera od nekoč znanih družin je izumrla. Tudi v naših krajih je tako, da poznavalci preteklosti brskajo za dejanji in usodami nekdanjih vidnih mož v znanosti in javnem življenju. Znani sociolog, akademik prof. dr. Jože Goričar, je rad pripovedoval o svojih prednikih, med katerimi najdemo zanimive osebnosti. Imel je tudi s strojem napisan rodovnik družine Lipold in dovolil, da smo ga kopirali. Vsakdo, ki le malo pozna zgodovino in dogajanja v Mozirju, ve za družino, katere prvi naseljenci so prišli iz Koroške. Potomci prvega Lipolda, Janeza po imenu, so bili duhovniki, gospodarstveniki, znanstveniki in ne nazadnje odločni narodnjaki. O njih bo govora več v naslednjem sestavku. Danes nas zanima Karel Lipold, sin Josipa Lipolda. Rojen je bil v Mozirju leta 1850. V Pragi je študiral medicino in malo pred promocijo počitnikoval v domačem kraju. Oče je trgoval z lesom in je rad splavaril. Tako se je sin Karel nekega dne odločil, da gre skupaj z očetom "na rajžo". Vse do Beograda ju je vodila vodna pot. V. Srbiji je prav tedaj divjala vojna med Turki in orbi. Mlad, slovensko zaveden medicinec se je odločil, da bo vstopil v armado. Nič ni pomagalo prigovarjanje očeta, da se vrne in študije dokonča. Karel je vstopil v rusko armado, ki se je pod komando generala Černajeva borila na strani Srbije. Postal je sanitetni častnik in je to tudi ostal vse do smrti. Čeprav ni bil doktor medicine, je delal kot tak in pomagal ranjencem s tako vnemo, da ga je general Černajev predlagal po bitki pri Takovu srbskemu kralju Milanu Obrenoviču za odlikovanje. Družina Lipold je hranila listine, ki so vse to dokazovale. Z odločbo z dne 4. septembra 1876 je Karla Lipolda general Černajev povišal v nadporočnika. Taisti general je Lipolda s pismom z dne 12. novembra 1876 obvestil o predlaganem odlikovanju na naslov srbskega kralja Milana Obrenoviča. Kralj je izdal odločbo o odlikovanju Lipolda s Takovim križcem v Beogradu, dne 17. decembra 1877. Kot je razvidno iz listin, je Lipold služil v saniteti južno-moravske divizije pod poveljstvom ruskega generala Černajeva. Pozneje je vstopil v redno srbsko vojsko. Zanimivo pri tem je tudi tole, general Černajev piše Lipoldu in ga naziva kot častnika. Kralj Milan pa je v pismu zapisal "doktor Karel Lipold". Čeprav Karel nikoli medicine ni dokončal, je tudi pozneje zdravil v raznih enotah srbske armade. Baje je umrl "prvega leta tega veka v Beogradu", tako piše v kroniki. Kot je navedeno v kroniki, se je Lipold poročil s Srbkinjo in se vrnil za dve leti v Mozirje, po tem, ko ga avstrijske oblasti niso več smatrale kot vojaškega ubežnika. Nameraval je v Berlinu doštudirati, pa do tega nikoli ni prišlo. V pokoj je stopil kot "starejši višji oficir". Prihodnjič bomo skušali opisati Janeza Lipolda, znanega in narodnozavednega župana, poslanca in gospodarstvenika. Sledi, ki jih je v Mozirju zapustila družina Lipold so opazne tedaj, ko raziskujemo dogajanja v tem starem slovenskem trgu. F' KMSNIČBf € 1 j Človek, ki verjame v prijateljstvo med žensko in moškim, j j ne ve, kaj je ljubezen ali pa živi brez prijateljev. ■ jj Edi Mavrič Savinjčan ! Kmečke posojilnice Slovenci smo bili še pred drugo svetovno vojno v samem vrhu razvitosti ljudskega denarništva. Preko 500 takih denarnih zavodov je delovalo še v letu 1940. Če to številko primerjamo s številom tedanjega prebivalstva, smo lahko ponosni na delo naših pred-namcev. Zavode so vodili preprosti ljudje pošteno in gospodarsko uspešno. Takšna je bila tudi Posojilnica na Rečici ob Savinji. Ob tridesetletnici obstoja leta 1929 so izdali lepo spominsko publikacijo, v kateri lahko med drugim berete tudi tole: "V drugi vrsti mora biti naše delo v bližnji bodočnosti osredo točeno okrog smotrne akcije odklanjanja, ublažitve gospodarske krize v kmetijstvu. Znižanje pridelovalnih stroškov v kmetijstvu in povečanje dohodkov kmetijstva je neobhodno potrebno, ako se želi ustvariti zdrave gospodarske razmere v kmečkem gospodarstvu. Posojilnice, katerih glavna naloga je pospeševati vsa ona stremljenja, kojih cilj je gospodarska povzdiga kmet. stanu, bodo morale to akcijo podpirati s podeljevanjem nizkoobrestnih posojil onim kmečkim organizacijam, ki bodo to akcijo vodile, s sodelo vanjem pri propagandi itd. Žalostne gospodarske razmere pri nas, velikopotezne kmetijsko-pospeševalne akcije v sosednjih državah nam nalagajo dolžnost, da vršimo vse naše delo v bodočnosti v pravcu odklanjanja gospodarske krize. Posojilnice še sicer ne igrajo v gospodarskem življenju kmeta one vloge, katero igrajo v gospodarskem življenju trgovca in industri-jca banke, vendar so postale uvaževanja vreden činitelj v gospodarskem življenju; naloga bodočnosti je, z vsemi sredstvi pospeševati njih nadaljnji razvoj, zlasti še pojačiti smisel za varčevanje, ter iste v toliko izpopolniti, da bodo postale res prave kmečke banke. Dosedanji lepi razvoj posojilnic, ki so začele delovati v težavnih razmerah, nas navdaja z najboljšim upanjem, da bo mogoče končni cilj, katerega si je postavilo denarno zadružništvo, v doglednem času doseči. V dosego tega cilja treba i v bodoče z združenimi močmi po priznanih zadružnih načelih vršiti gospodarsko delo." Skoraj neverjetno, da so tako zapisali pred 67 leti! Ni kaj pripomniti. Družina Slapnik. V ozadju Pečovski mlin leta 1913. Sliko poslala Slavica Slapnik. NASVET! IN OGLAS! KMETIJSKA PRVI JAVNI RAZPIS ZA FINANCIRANJE PROJEKTOV V KMETIJSTVU ZA DEMOGRAFSKO OGROŽENA OBMOČJA Na počitnice z odprtimi očmi SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pred dnevi je Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja objavil Prvi javni razpis za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Namen tega razpisa je tudi financiranje projektov z območij, ki se na podlagi uredbe v Ur. I. 13/94 štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji. Razpis zato opredeljuje naslednje splošne pogoje: 1. Investitor mora predložiti zahtevo za posojilo oz. jamstvo na originalnem obrazcu sklada vrste A (kmetijsvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah), ki ga dobite pri Hranilno kreditni službi Mozirje. 2. Če se investitor poteguje za več kot 1,5 mio SIT in ne več kot 10 mio SIT, mora priložiti poslovni načrt. 3. Vlogi je potrebno priložiti investicijski program, če se investitor poteguje za več kot 10 mio SIT. 4. Če je kmet za določen projekt že dobil nepovratna sredstva ali je uveljavljal regresiranje obrestne mere, lahko vseeno kandidira za ta sredstva. Razpis opredeljuje tudi namen in pogoje za dodelitev spodbud za financiranje projektov in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in sicer za: 1. Financiranje nakupov, dokupov in programskih preusmeritev kmetij (tudi nakup mehanizacije) pod pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 60% predračunske vrednosti. - vračilna doba do 15 let - obrestna mera TOM + 3,5% - največ 2-letni • moratorij na odplačevanje posojila 2. Dopolnilno financiranje izvedbe projektov dopolnilnih dejavnosti kmetij pod pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15% predračunske vrednosti - vračilna doba do 5 let - obrestna mera TOM + 4,5% - največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila Ob razpisu bo sklad upošteval kriterije iz 10. člena zakona in sicer: ohranitev realne vrednosti dodeljenih sredstev, donosnost projekta, finančno konstrukcijo projekta, razvojno naravnanost projekta ter bonitete pravne osebe. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti z večjim številom točk in tisti, ki so sestavni del zaokroženih razvojnih programov. Pri vsem tem velja opozoriti morebitne interesente, da je rok za prijavo do 31. 10. 1996. Prvič bodo prispele vloge obravnavali v septembru, za kar je potrebno vlogo oddati do 1. 9. 1996. Svoje vloge naj prosilci pošljejo na naslov: Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Šeškova 9b, 1310 Ribnica (061/861-953) na posebnih obrazcih Sklada, ki jih lahko kupijo pri Hranilno kreditni službi Mozirje. Velja pa opomniti, da naj možni interesenti poskrbijo za popolne vloge, ker sklad nepopolnih vlog ne bo obravnaval. Sicer pa bo odločitev upravnega odbora Sklada dokončna, sklepe o odločitvi pa bodo dostavljali v roku 15 dni prosilcem. Sklad bo tako tudi sam spremljal namensko porabo sredstev pri investitorju in bo imel pravico takoj zahtevati od investitorja vračilo v enkratnem znesku s pripadajočimi obrestmi. Seznam demografsko ogroženih območij Zgornje Savinjske doline po občinah je naslednji: - GORNJI GRAD: Bočna, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu, Ti-rosek, Šmiklavž - LJUBNO: Planina, Primož pri Ljubnem, Ter - LUČE: Logarska dolina, Luče, Konjski Vrh, Krnica, Podolševa Podveža, Podvolovljek, Raduha, Robanov Kot, Solčava, Strmec - MOZIRJE: Dobrovlje pri Mozirju, Dol-Suha, Lepa njiva, Poljane, Šmihel nad Mozirjem - NAZARJE: Čreta pri Kokarjah, Rovt pod Menino, Zavodice Informacije o tem lahko dobite na enoti Kmetijske svetovalne službe v Mozirju (063/832-251) in na enoti Ljubno (063/841-003). Kmetijska svetovalna služba Mozirje Nobeno obdobje v letu ne mine hitreje kot počitnice. Kot blisk se je iztekla prva polovica, vendar je veliko prostega časa še pred nami. Če še niste bili na morju, boste zdaj ujeli najugodnejši čas. Pa ne mislite, da je morje namenjeno le kopanju in poležavanju na plaži. Opazujte svoje otroke, kako neumorno raziskujejo po obali in obrežnem skalovju. Nešteto čudovitih skrivnosti odkrijejo. Nabirajo polžke, školjčne lupine, zasledujejo rakovico. Kakšne čudne rastline rastejo v vodi: morske kumare, spužve, ožigal-karji, vetrnice. Noben bazen se ne more primerjati z morsko obalo. Pridružite se otrokom. Zjutraj in zvečer je pravi čas za ribolov. Nič hudega, če se na ribolov sploh ne spoznate. Že z nabiranjem vab bo dosti opravka. Ulov seveda ne bo velik, vendar bo vsaka ribica dragocen plen in nepozabno doživetje. Zanimive živali so tudi na kopnem. Dostikrat se spomnim lanskega dopusta, ko smo ob večerih lovili velike leteče kob'lice. Obmorski svet je ugodno življensko okolje za celo vrsto metuljev. Podnevi boste lahko opazovali ogromne jadralce, ob večerih pa nočne metulje, ki so se ujeli za okenska stekla. Vsi, ki radi kuhate, si na morju lahko naberete začimb za celo leto npr. lovor, rožmarin, sivko. Pri nabiranju bodite obzirni, da ne boste oskubili kakšne žive meje ali okrasnega drevesa. Če ste dopust že srečno preživeli, je zdaj čas za izlete v naravo in v planine. Avgust je najugodnejši čas za izlete v visokogorje. Dolgi dnevi in zanesljivo vreme vam bodo omogočili lepe pohode. Ozrite se tudi okrog sebe, saj je gorskega cvetja še obilo. Če se odpravite v Julijce, boste našli triglavsko rožo v polnem cvetju, tudi rumeni Kemerjev mak in beli julijski kimata s svojimi glavicami v vetru. Murke, črne in rdeče, cvetijo in dišijo. Planike pa so bolj pozne, komaj so začele odpirati cvetove. Nad vami bo v steni zažvižgal in sprožil kamenje gams, v nekaterih predelih tudi kozorog. Čudni kupi kamenja in luknje vas bodo spomnili na svizca. Srečanja s kavkami so vedno prijetna. Jata kavk je kot skupina neugnanih potepinov: z glasnim ščebetanjem spremljajo svoje vrtoglavo letanje tik ob stenah. Krokar pa resno in dostojanstveno preleti nad nami, ko redno pregleduje svoje območje. Veliko ljudi v tem času združi prijetno s koristnim in se odpravi na nabiranje vsega, kar nam gozd ponuja: borovnice, maline, gobe, zdravilna zelišča. Spet vas moram spomniti: pri nabiranju bodite zmerni in obzirni. Za človeka so gozdni sadeži le priboljšek, za prebivalce gozda pa osnovna hrana. Nabiralci prinašamo v gozd nemir. Ni nujno, da se pripeljemo čisto do konca ceste. Privoščimo si raje nekaj hoje. Želim vam lepo vreme in veliko zanimivih trenutkov v naravi! Zeleni Franček tel: 832-306 NASVETI IN OGLASI Prvo bogastvo je zdravje Naše zdravje je nekaj, na kar lahko vplivamo. Zavedati se moramo, da je skrb zanj in za preprečevanje bolezni predvsem v naših rokah. Poglobiti si moramo znanje in zavest o funkciji našega telesa, odvisnosti zdravja od prehrane, telesne in duševne aktivnosti. Zdravje je predpogoj za našo polno aktivnost. Spoznati moramo svoje telo, njegovo delovanje in vzdrževanje, kot pozna dober avtomehanik ovto-mobil. Skozi te vrstice bomo poskušali obnoviti znanje in pridobiti kakšno dobro informacijo o našem zdravju. Vendar, vse napisane besede so mišljene kot priporočilo, ne kot recept ali zdravniški nasvet! PREHRANA je osnovnega pomena za človekovo zdravje. Od pestrosti in kakovosti hranilnih snovi v vsakodnevni prehrani je odvisno, kako se bo razvilo naše telo, kako bo delovalo in kako dolgo bomo živeli. Če način prehrane ni v skladu z našimi potrebami, lahko ogrozimo svoje zdravje. Uravnotežen izbor prehrane pomeni polno prehrano. Izbrati pravo prehrano pa je vse težje. Z moderno tehnologijo in napredkom se je v naši prehrani marsikaj spremenilo. Ni več tako pristna, že od trenutka, ko poberejo pridelke, do trenutka, ko jih ponudimo na mizi. Zaradi transporta z ene celine na drugo, iz ene države v drugo, se pogosto zgodi, da se plodovi potrgajo preden dozorijo. Zato se v njih ne morejo razviti kakovostne hranilne snovi, saj je to možno samo, če plod dozori v zemlji. Uporabljajo se pesticidi in herbicidi, ki uničujejo poleg hranljivih snovi v sadju in zelenjavi tudi zrak in vodo. Pri skladiščenju pridelkov v skladiščih se zaradi kemičnih sprememb pokvari okus in zmanjša hranljiva vrednost jedi. Mnoge izdelke danes zaradi priročnosti kupujemo v zamrznjeni obliki. Preden to hrano zamrznejo, jo predelajo, se pravi lupijo in režejo, jo nekaj minut kuhajo in na hitro ohladijo. Pri teh postopkih se izgubi vitamin C in tiamin, lahko pa tudi drugi vitamini. S tem postopkom res lahko ohranimo hranilne snovi, vendar se čez čas izgubijo, izgubi pa se tudi okus. Nekatere snovi kupujemo v kartonski embalaži. Kaj to pomeni za hranljive snovi v taki hrani? Preprosto. Pri takem načinu shranjevanja se dodaja kislina, ki uničuje bakterije, dodajajo sodo bikar-bono, ki uniči tri vitamine, pogosto dodajajo tudi snovi ki ohranjajo barvo in čvrstost, prisotna je velika temperatura. Pri vsem tem se izgublja hranilna vrednost hrane. Kupujemo tudi žita in žitarice, ki jih predhodno rafinirajo. Odstranjujejo kalček in lupine, zrno se razgradi. Pri tem postopku se izgubi 70-80% vitamina B in E, izgubijo se dragoceni lipidi in drugi pomembni elementi. Z obdelavo se uničijo otrobi in vrhnja lupina in kalček žitaric. Otrobi in lupina vsebujeta poleg vlaken še vitamine in rudninske snovi. To se danes prodaja kot krma za živino. Živinorejci dobro vedo, da je za zdravje njihove živine potrebna hrana visoke hranljive vrednosti, ljudje pa pogosto pozabljamo, da ne bomo zdravi brez hranljivih snovi. Hrano ponavadi tudi kuhamo, preden jo ponudimo na mizo. Pri visoki temperaturi, z oksidacijo in drugimi kemičnimi reakcijami se razkrojijo vitamini in velik del encimov. Veliko vitaminov in rudninskih snovi pa se razgradi že v vodi. Hrana je vse, kar zaužijemo, izraba pa tisto, kar naše celice in tkivo dejansko dobijo. Da bodo naše celice zadovoljne, mi pa zdravi, lahko izgubljene snovi nadomestimo z raznimi prehrambenimi dopolnili v obliki tabletk, kapsul, praškov in tekočin. Pazite pri izbiri. Izberite naraven pripravek, heli-ran (helacija = postopek priprave, pri katerih se rudnine spreminjajo v obliko, ki je prebavljiva), ki se dejansko presnovi v našem organizmu in ne "pade kar skozi nas"! Naslednjič hranljive snovi in prehrambeni ciklus. ZPS Sest let uspešnega dela Zveze potrošnikov Letošnje poletje Zveza potrošnikov Slovenije slavi že šesto obletnico delovanja. Tudi v Velenju imamo območno pisarno te nevladne in neprofitne organizacije za pomoč potrošnikom. V šestih letih se je razvila v moderno organizacijo in pomembnega in upoštevanja vrednega partnerja v procesu menjave blaga in storitev. V Sloveniji deluje šest svetovalnih pisarn, ki so medsebojno računalniško povezane, v uvajanju pa je računalniška podpora pri svetovanju. Zveza potrošnikov Slovenije je izdajatelj potrošniške revije VIP, ki je brez reklam in vsebuje veliko koristnih informacij in primerjalnih testov. Ko potrošnik postane naročnik revije VIP, se tudi včlani v ZPS in so mu na voljo tudi brezplačni pravni nasveti v pravni pisarni v Ljubljani. Čeprav pisarna deluje šele od novembra 1995, pa se vedno bolj uveljavlja v lokalnem prostoru. Ugotavljamo, da so potrošniki kljub veliki konkurenci, ki je prisotna na našem trgu, še vedno premalo zahtevni. Velika konkurenca še ne pomeni tudi velike zaščite potrošnikovih pravic in poštenega odnosa do potrošnika. Največji problemi, registrirani v naši pisarni, so na področju prodaje, uveljavljanja zavarovanja in servisiranja avtomobilov, pri nakupu rabljenih avtomobilov pa so problemi že tako in tako "tradicionalni". V poletnih časih pa je veliko pripomb tudi na turistične storitve. S tem v zvezi naj napišemo, da je rok, v katerem se morate pritožiti turistični agenciji zaradi neizpolnjevanja dogovorjenega programa, osem dni. Pritožba mora biti seveda pisna. V naši pisarni skušamo pomagati vsakemu prizadetemu potrošniku. Naši prostori so na Efenkovi 61/b, telefonska številka pa je 861-620. DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Krajevni odbor Šmihel PRIREJA 20. OVČARSKI PRAZNIK z naslednjim ptögramam^-—^ * SOBOTA, 17. avgusta 199i - ob 15. uri odprtje razstave dopatqih dejavnosti in obrti na šmihelških kmetijah, - ob 16. uri igrani prikaz življenja na kmetiji s petjem in opravili povezanimi z rejo ovac, - razstava in pokušina pastirske in kmečke kulinarike - ob 20. uri rajanje z ansamblom Gaj * NEDELJA, 18. avgusta 1996 - ob 16. uri šaljive igre med ekipami mladih iz Zgornje Savinjske doline - zabavo bo vodil ansambel Zmaji Oba dneva bo na voljo jagnečja pečenka. Prisrčno vabljeni! MLADI BOBENČEK Sončni žarki, sinje morje, li na vso to poletno idilo, in tudi zato si jih Bluza - prihajajoča jesen ti krulilo v želodcu. Le poslala mlada dopisnica in že, to je tokrat vse. Cao! peščene obale..., najbrž tudi ti zasanjano vzdihuješ ob mis-Mogoče malce nostalgije vidiš celo v steklu sončnih očal danes podrobneje pogledala. jo spet narekuje in malo zanimivih paradižnikov, da ne bo zamisli se malo ob razmišljajočem pismu o naravi, ki ga je nenazadnje glasba. Hrana duše ji lahko rečeš. Kakorkoli Zaščita oči proti soncu in žarčenju. Sončna očala morajo biti cool, bolj ali manj znane firme, pristajati morajo obrazu in stilu oblačenja. Zelo pomembno pa je, da se pred nakupom seznaniš še z nekaterimi optičnimi in zaščitnimi lastnostmi sončnih očal. Če se ti pred očmi blešči, bo najbolje, da preveriš ostrino vida, saj bleščavost ponavadi skriva še kakšno manjšo očesno napako, ki pri normalni svetlobi ni opazna, skozi očala pa se vid poslabša ali postane neprijeten. Temna očala, ki ščitijo samo proti bleščanju, lahko očesu bolj škodijo kculAp-ristijo. Potrebna jey tudi zaščita Poticbno c. pcg0S0kt kakovostna JilterČstekla ščitijo' celptnpm območ/n[filravijatetJiega žarčenja in bleščanja. Za normalne » raho žadošča 50 do 70% zatemnitev, v go-i^mna snegu ali plaži pa več. Očala morajo biti dovolj velika, da Ščitijo tudi občtrđjivo okolje oči. Pozor! Kakovostna brušena stekla ne vsebujejo motnjav. Na lahen pritisk s prstom se stekla ne smejo upogniti. Ob zasuku stekla se opazovani predmet ne sme razpotegniti ali zmaličiti. Najbolj priporočljivo je kupovanje pri optiku, ki mu zaupaš. Bluza! Kos oblačila, ki ti je znan že iz otroštva. Majhna, bela, malce prosojna, oprijeta in iz bombaža, spredaj se zapenja z gumbki... A če malo pomisliš, je izbira bluz v sedanjosti prav pestra, tako da lahko zadovoljiš svoj okus. To sezono nanjo nikakor ne smeš pozabiti. Novol Materiali za bluze. Prišpičeni ovratniki, kričeči vzorci in povsem oprijet kroj. Celo podložena ramena prihajajo po dolgem času nazaj. Če kljub vsemu ostajaš pri diskretni varianti (klasična bluza), pusti gumb ali dva odpeta. NADEVANI PARADIŽNIKI Za 4 osebe potrebuješ: - 4 velike paradižnike - nekaj vejic drobnjaka in peteršilja - 2 žlici solatne majoneze - 2 žlici kisle smetane - ščepec soli - 2 rezini šunke - 2 žlici kuhanih koruznih zrn - 2 žlici kuhanega graha Pripravi si še: - nož - desko - žličko - skledo - žlico Postopek 1. Umij paradižnike in jih obriši s prtičkom. Vsakemu paradižniku odreži pokrovček, nato pa < jih moraš izvotliti z žličko. 2. Operi zelišča in jih na deski na drobno zreži. V skledi zmešaj majonezo, smetano, zelišča in sol. 3. Šunko nareži na tanke trakce ali kockice. Stresi jo k majonezi in dodaj še kuhano koruzno zrnje in grah. 4. S pripravljeno mešanico nadevaj paradižnike, nato pa jih pokrij s prej odrezanimi pokrovčki. MLADI BOBENČEK NEPOTREBNI Ej! ZAKAJ"? HAPPY BAND se je po dolgem času predstavil tudi v naši do- trr F Sem navaden človek tako kot mi vsi. Ljubim ljudi, ljubim naravo, živali, skratka ljubim vse. Vendar me nekaj muči. Vprašanje: Ali res ljubim naravo oziroma naravo, če jo pa onesnažujemo?” To je moje zelo pogosto, nerešljivo vprašanje, ki se mi vrti v glavi. Ja, zelo težko je odgovoriti nanj; no, za nekatere je lahko, za mene pa je precej težko. Jaz tudi priznam onesnažujem okolje, vendar zakaj? Zmeraj tisti nepotrebni zakaj. Nekaterim je to vseeno, tudi menije včasih bilo, vendar me je to začelo mučiti. Saj vendar ni prav, da mi je vseeno. Narava je okolje, v katerem bivam, se razvijam in odraščam. Narava je moj dragi dom. Nekateri se sprašujejo, zakaj je toliko gorja na svetu, kot na primer poplave, požari, potresi itd. Vsi trdijo, daje za vse to kriva narava. Seveda je, saj nam vrača. Mijo onesnažujemo, zaničujemo in sploh ne skrbimo zanjo, zato tudi ona ne skrbi več za nas. Na vprašanje, zakaj vse to, ve odgovoriti le nekdo iz prihodnosti. Ta nekdo bo to povedal takrat, ko ne bo več ne nas, ne narave. Vsi bomo propadli: ljudje, narava, rastline, skratka vse. Zato se skušajmo postaviti na trdna tla in razmislimo, kaj je za nas dobro. Spametujmo se in ukrenimo nekaj, če nič drugega, si dopovejmo vsaj to, da ne bomo več metali odpadkov po cesti, travi... Zakaj se nam zdi hudo vreči odpadek v kanto za smeti, ki je zmeraj prazna, okoli nje pa polno umazanije in odpadkov. Zakaj se zmeraj pojavlja nepotrebni ZAKAJ, če pa je lahko vse boljše z našo voljo. Rešimo naravo, saj še ni prepozno. Začnimo razmišljati, kaj je za nas dobro, kajti kmalu bo prepozno. Marina Jurič, 14 let OBISK PEKARNE MIŠ - MAŠ V ponedeljek smo s seboj v šolo prinesli predpasnike. To ni bil navaden šolski dan. Najprej smo se zbrali pred šolo, potem pa smo se napotili v pekarno Miš -Maš. Pekama stoji v Mozirju in vsak dan nam tu pečejo kruh in ostale dobrote. Sprejel nas je prijazen gospod in nam razdelil okrogle kose testa, iz katerega smo sami pekli pico. Najprej smo jih polili s kečapom in potrosili s sirom, nato pa so nam jih spekli v veliki pečici. Smeli smo si izdelati še žemlje, rogljičke in ostale stvari. Postregli so nam tudi z ledenim čajem. V pekami Miš - Maš smo se dobro imeli. Mark Molnar 2. b razred MOJA MAMICA Moji mamici je ime Bojana. Stara je 34 let. Ima me zelo rada. Ima modre oči. Rada gre z mano na sprehod. Vsak dan mi pre-. gleda nalogo. Včasih je tudi huda. Ima dva otroka, I mene in Matjaža. Imam jo zelo rada. Včasih me po riti, če nisem pridna. Ima zelo veliko dela. Martina Rihter, 1. razred OŠ Nova Štifta lini na solčavskem dnevu turizma. Fantje in dekle so skupaj z gostom Adijem Smolaijem zabavali številno poslušalstvo pozno v noč. Pred nedavnim so nastopili kot gostje na Karaokah, na TV ekranih pa se že pojavlja njihov video spot Dolina Logarska. Kaseta Brez oklevanja je že nekaj časa v prodaji, jeseni pa tudi s CD-jem ne bodo oklevali. Skupina It’s Not For Sale je izdala svoj prvi CD z naslovom Hum. Naslov CD-ja ima kar dvojen pomen. Prevod iz angleške besede označuje hrup in brenčanje. Prav tako pa bi lahko naslov CD-ja povezali tudi z hribom Hum, pod katerim mlada skupina ustvarja svojo glasbo. Ena glavnih značilnosti zasedbe so bile stalne menjave pevcev. Njihov sedanji vokalist je Arnold, ki je tudi avtor besedil. Van Halen so izgubili svojega dolgoletnega pevca Sammy-ja Hagar. Zakaj je do tega prišlo, uradno ni zano. Širijo pa se govorice, da so preostali trije člani dodobra uničeni od alkohola, kar športno živečemu Hagarju nikoli ni bilo všeč. Van Halen novega pevca še iščejo. Lopatic Family Band je družinska skupina, ki deluje že pet let in jo sestavljajo oče Silvester in sinova Rok(17) in Jure(15). Na začetku so se ukvarjali predvsem z glasbo namenjeno mlajšim poslušalcem, v zadnjem času pa so se posvetili medernejši pop-rock glasbi. Pred kratkim je pri založbi Helidon izšla njihova kaseta z naslovom Na dež, na kateri lahko slišite deset simpatičnih skladbic. Novosadska skupina Obojeni program je na svojo prvo ploščo čakala skoraj deset let. 1990 leta je končno posnela svoj nepre-kosljiv prvenec Najvažnije je biti zdrav. Že leto kasneje je izšla druga plošča Ovaj zid stoji krivo in leta 1994 album z naslovom Prijatelju, končnice ti ne rade baš sve. Na svoji turneji po Sloveniji pa je ta jugoslovanska skupina predstavila tudi svoj zadnji album Ili pet minuta ispred tebe. Kot pravijo sami, je naslov namenjen predvsem nezdravim silam v Jugoslaviji. In ker cenijo prave vrednote življenja, je njihova pamet pet munut pred dru- simi Alenka Pokrovitey: Zadruga mozirje ŠPORT Lokostrelski klub Mozirje Tudi poleti uspešni Mozirski lokostrelci tudi v poletnem času ne mirujejo. 13. in 14. julija so nastopili v Avstriji na odprtem prvenstvu Tirolske. Med 75 nastopajočimi iz šestih držav sta Bernarda Zemljak in Dušan Perhač zmagala vsak v svoji kategoriji (Bernarda 603 krogi, Dušan 625 krogov - drugi najboljši rezultat turnirja). V posebnem nagradnem streljanju je bil Dušan Perhač drugi. Zadnjo soboto v juliju je bilo v Braslovčah državno prvenstvo v streljanju na tridimenzinalne (3D) tarče. Pri članicah je zmagala Jožica Emeršič, pri veteranih Dušan Perhač, pri članih je bil Štefan Ošep drugi, Dušan Praznik 23. in Roman Karničnik 24., pri mladincih pa Sašo Emeršič prvi, Sebastjan Finkšt drugi in Grega Emeršič tretji. Dan kasneje je bila v Bohinju tekma v disciplini "arrowhead" za pokal Alpinum. Pri veteranih compound je zmagal Dušan Perhač, pri kadetih Sebastjan Finkšt, pri članih pa pa je bil Roman Karničnik četrti. Prvi avgustovski vikend je v Obergurglu potekal 3. Evropski Grand Prix turnir, na katerem je v kategoriji veteranov nastopil tudi Dušan Perhač. S 605 krogi je osvojil prvo mesto, v absolutni konkurenci pa je bil drugi. Franci Kotnik Prvi tradicionalni memorialni turnir Darka Ipavca V okviru Dneva turizma je športno društvo Solčava v soboto, 27. julija, organiziralo memorialni turnir Darka Ipavca v malem nogometu. Solčavsko igrišče je gostilo 14 ekip iz Savinjske, Zadrečke in Koroške. Številni navijači so svoje igralce bodrili na z reflektorji osvetljenem igrišču še pozno v večer. Z odlično igro so si prvo mesto priigrali Vološki voli in dobili poleg pokala za zmago še prehodni pokal. Druge so bile Struge, tretja Phenomena iz Gornjega grada, četrta pa ekipa Podvolovljeka, ki se je namesto pokala morala zadovoljiti z zabojem piva. Organizatorji se zahvaljujejo Milanu Peternelu za dobro sojenje. Čestitke organizatorjem, črno piko pa zasluži igrišče, ki je prepotrebno preplastitve. Slavica Slapnik Mesec športa za zdravje 1996 13. 9. - 13. 10. 1996 Odločitev za zdrav način življenja, potem ko smo se enkrat za vselej sprijaznili z danostjo življenja, ne pozna alternative. Od tu do športnega načina življenja oziroma življenja v katerem igra aktivni šport (rekreacija) opazno vlogo, pa je le majhen korak. Nosilec in pobudnik projekta Mesec športa za zdravje 1996 (Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za šport Slovenije) imata le eno željo: pomagati čim več ljudem v Sloveniji narediti ta majhen korak. Projekt je logično nadaljevanje podobnih projektov, ki so bili izvedeni v minulih letih (Sonce-voda-zrak-svoboda, Teden športa 1992, Teden športa za zdravje 1995) in ima ambicijo, da preraste v projekt Leto športa. Bodimo pošteni - ljudje smo že po definiciji leni. Tudi tisti, ki jim je šport v taki ali drugačni obliki poklic, se pogosto znajdejo v udobnem naslanjaču in potrebujejo precej dobre volje in še boljšo motivacijo, da gibanje palca po daljinskem upravljalcu televizijskega sprejemnika zamenjajo za kaj bolj koristnega. Prav zato je projekt zasnovan tako, da ljudi neprekinjeno vodi od osnovne informacije (REKREACIJA JE PRED VRATI. ODPRI JIH!) do prve potne srage na nasmejanem obrazu med izbrano brezplačno športno dejavnostjo. Osnovni namen je povečati število športno aktivnih ljudi v Sloveniji za 10 odstotkov in glede na lansko leto podvojiti število izvajalcev. V času lanskoletne akcije Teden športa za zdravje 1995 so v intervjuju, z osebnim zgledom dali podporo športnim dejavnostim tudi predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parla menta. Milan Kučan se najmanj dvakrat tedensko rekreira. Redno hodi v planine in je zaradi redne vadbe teka sposoben neprekinjeno preteči osem kilometrov. Prepričan je, da bi Slovencev, ki se redno in organizirano ukvarjajo s športom, moralo biti več kot 12 odstotkov. Dr. Janez Drnovšek meni, da je eden športno najaktivnejših sve tovnih politikov. Tedensko preteče deset kilometrov. Rekreacija mu pomeni vzpostavljanje nujnega ravnotežja med delom in počitkom. Pri vadbi kombinira tek, tenis in fitnes. Jožef Školjč redno hodi v planine. Sproščena hoja mu pomeni sprostitev in s tem pripravo na zahtevne obveznosti. O tem, kako bo Mesec športa za zdravje 1996 potekal v Zgornji Savinjski dolini, bomo še poročali. Franci Kotnik Poletna liga v malem nogometu Žekovec 96 Rezultati 5. kola, 27. julija: Sele : Trnavče 1:13, Rožnik : Dol Suha 3:3, Žekovec : Šmihel 4:3, Globoka : Brezje 1:1 Lestvica po 5. kolu: 1. Trnavče, 2. Žekovec, 3. Rožnik, 4. Dol Suha 6, 5. Sele 6, 6. Globoka 5, 7. Brezje 5, 8. Šmihel 0. PF Predstavitev prvakov krajevnih lig v malem nogometu Polda's club Tako v Tolkac ligi v Mozirju kot v nazarski krajevni ligi je v sezoni 1995/96 prvo mesto osvojila ekipa Polda’s club. Že ta podatek nam govori o tem, da gre za trenutno eno najmočnejših ekip malega nogometa v dolini. Ekipo sestavljajo mladi, perspektivni igralci iz Mozirja in okolice, ki skupaj igrajo že pet let, to pa se pozna v kvaliteti njihove igre. Poleg ligaških tekmovanj so se redno udeleževali raznih turnirjev, kjer so se vedno uvrščali v sam vrh. Njihovo načelo je predvsem krepitev prijateljskega in športnega odnosa v ekipi in če enkrat dosežešto, tudi uspehi ne morejo izostati. Z osvojitvijo prvega mesta v matični ligi v Mozirju si je ekipa priborila nastop v II. zgornjesavinjski ligi, v kateri pa ne namerava sodelovati, saj je mnenja, da bi to razvrednotilo pomen krajevnih lig. Kapetan ekipe Mirko Zgojznik upa, da jim bodo doseženi uspehi pomagali pri pridobitvi sponzorja, saj bi z njim lažje realizirali vse zastavljene cilje. Franjo Pukart Nazarski in mozirski prvaki - Polda's club ŠPORT Športni utrip Flosarskega bala V sklopu 36. turistične prireditve Flosarski bal se je na Ljubnem ob Savinji zvrstilo kar nekaj športnih tekmovanj. Prav vsi športni klubi v kraju so na svojih področjih organizirali turnirje ali posamezne tekme za pokal Flosarja in sicer v tenisu, malem in velikem nogometu, kegljanju ter smučarskih skokih. Že teden dni pred Flosarskim balom je v prečudovitem teniškem parku ob Savinji, v organizaciji Ijubenskega teniškega kluba in pod pokroviteljstvom BTC Ljubljana, potekalo odprto prvenstvo Slovenije za ženske, na katerem je v močni konkurenci igralka Slovana Katja Kovač v finalu premagala someščanko iz ekipe HIT Ano Škafar. Isti organizator je v naslednjem tednu pripravil še en močan turnir, in sicer iz serije odprtega prvenstva Slovenije v moški konkurenci, ki sodi v okvir Teniške zveze Slovenije in se točkuje za skupne točke na rang listi. Na turnirju za pokal Flosarja z nagradnim skladom 2000 DEM je sodelovalo 46 tenisačev iz vseh najmočnejših slovenskih klubov, najboljših 32 pa se je po predhodnih kvalifikacijah uvrstilo na glavni turnir. Med temi sta bila tudi domačina Robi Lihteneger in Blaž Weiss, ki sta nato žal izpadla v nadaljevanju. Po sistemu tekmovanja na izločanje smo spremljali zanimive boje brez popuščanja, tako da so se v sklepni del uvrstili res najboljši: Gregor Turin, Simon Jesenko, Jernej Karner in Jaka Božič. Prav slednja dva sta se pomerila v velikem finalu, v katerem je prvi nosilec Jaka Božič (Slovan Ljubljana) z nezbrano igro v ključnih trenutkih prepustil že skoraj dobljeno igro kolegu Jerneju Karnerju (Branik Maribor). Končni rezultat finala 2:1 (2:6, 7:6, 7:5) v korist Jerneja Karnerja. Škoda, da v tem času potekajo tekmovanja slovenskega satelita, sicer bi bila konkurenca na turnirju še močnejša. Klub malega nogometa Ljubno je organiziral dvodnevni turnir v malem nogometu. Na njem je sodelovalo 21 ekip, ki so bile po predhodnem žrebu razdeljene v sedem skupin. Največ uspeha v predtekmovanju in polfinalu sta imeli ekipi Foršt-Gamita in Polena Mežica, ki sta se za prvo mesto pomerili v finalu. Tu so prikazali boljšo igro domači igralci, ki so goste iz Mežice premagali kar s 5:2 in tako zasluženo osvojili veliki pokal ter denarno nagrado v višini 50 tisoč tolarjev. Tretje mesto je prav tako osvojila domača ekipa Zalugnca, ki je po izvajanju kazenskih strelov premagala ekipo VIAS iz Šmartnega ob Dreti. V kegljišču Ermenc so člani kegljaškega kluba Ljubno organizirali turnir v borbenem kegljanju, kjer so poleg dveh domačih ekip v goste povabili še moško in žensko ekipo KK Šoštanj. Po sistemu čiščenja eden za drugim so v ogorčenih bojih prvo mesto osvojili kegljači iz Šoštanja pred domačo ekipo KK Ljubno II, tretja je bila ekipa Ljubno I in četrta ženska ekipa KK Šoštanj. Marljivi so bili tudi člani skakalnega kluba, ki so na 20 in 40-metrski skakalnici, prekriti s plastiko, organizirali meddruštveno tekmo dečkov do 15 let, na kateri so sodelovali tudi naši severni sosedje iz Zahomca. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah, kjer so najmlajši pokazali res lepe skoke in veliko poguma. Rezultati po kategorijah: Dečki do 11 let: 1. Jaka Oblak (SSK Alpina Žiri), 2. Martin Kuglitsch (SSK Zahomec), 3. Jure Jurjevec (SSK Ljubno BTC) Dečki do 13 let: 1. Marko Perše (SSK Velenje), 2. Robi Klemenčič (SSK Alpina Žiri), 3. Lovro Rozman (SSK Fužinar Ravne) Dečki do 15 let: 1. Primož Piki (SSK Ljubno BTC), 2. Franc Pe terka (SSK Termit Moravče), 3. Luka Ajnik (SSK Ljubno BTC) Ekipno so bili najboljši mladi skakalci z Ljubnega, katerim je na ta račun pripadel pokal Flosarja. Za zaključek športnih prireditev so se na Forštu pomerili nogometaši NK Ljubno in NK Era iz Šmartnega ob Paki. Kljub temu, da se veliki nogomet v dolini skoraj 'ne igra, so domači igralci prikazali izvrstno igro in presenetljivo premagali znanega drugoligaša iz Šmartnega z rezultatom 2:1. Čeprav organizatorjem in igralcem vreme ni bilo najbolj naklonjeno, se je na vseh prireditvah zbralo veliko število gledalcev, ki so s športnim navijanjem lepo popestrili izvedbo tekmovanj. Franjo Pukart Prvo mesto prišlo v navado Mojca Tratnik in Nataša Slapnik sta se na Rallyu treh dolin spet odlično odrezali. Na rallyu Sahara (res je pripekala pasja vročina), 8. junija v Viru pri Domžalah sta Mojca in Nataša odlično vozili. Zmagali sta na 66 km dolgi progi s štirimi spretnostnimi vožnjami. Tekmovalo je 56 tekmovalcev moški in ženski konkurenci. Mojca je vozila tudi v ekipi, kjer so dosegli tretje mesto. Drugi rally je bil v Ravnah 22. zagozda s kvadrom, pri kateri junija. Deževno vreme, 63 km proge, štiri spretnostne vožnje, nov izziv. Pokalov po tekmi niso podelili zaradi težav z računalnikom. Kmalu boste uradno izvedeli, da sta bili naši tekmovalki zelo dobri. Tekmovalo je okrog 30 tekmovalcev in tekmovalk. Ekipno je bila Mojca druga. Rally v Velenju je bil dolg 66 km in je vseboval pet spretnostnih voženj. Izmed 50 tekmovalcev in tekmovalk sta pri ženskah stopili na najvišjo stopničko (spet) Mojca in Nataša. Mojca je tudi v ekipi dosegla prvo mesto. Na vseh petih letošnjih tekmovanjih v sklopu Rallya treh dolin sta uvedeni dve novi spretnostni nalogi. Ena je čim natančnejše približanje avtomobilovih koles črti na tleh, druga pa je preiskusijo nadzorovanje poti zadnjega desnega kolesa pri vzvratni vožnji. V okviru Žalske noči je bil v Žalcu 6. julija avto slalom. V avtu je bil le voznik. Tokrat se je v spretnostni vožnji poizkusila tudi Nataša in na uradnem treningu zasedla odlično drugo mesto. Mojca pa je prišla z tretjim mestom v finale, kjer je zmagala. Od 65 udeleženih (tudi moška konkurenca) je Mojca zasedla tretje mesto. Čestitajo ji lahko predvsem moški - šoferji profesionalci. Ni čudno, da njene sovoznice ni več strah in da obe komaj čakata novih rallyev: 10. avgusta v Zagorju in 7. septembra v Žalcu. Zaželimo jima dobro vožnjo. Slavica Slapnik Mojca za volanom, Nataša pa poleg nje - da o pokalih ne govorimo (foto: S. Slapnik) OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Pojasnilo Glede na realni prikaz in boljšo preglednost finančnih sredstev, ki bi jih naj dobila v letu 1995 Krajevna skupnost Solčava od občine Luče, dajemo k naslovu članka Solčava želi preveč, izpod peresa g. Franca Kotnika v 14. številki časopisa Savinjske novice, kjer je razbrati, da je Krajevna skupnost Solčava dobila od občine Luče preko 60 milijonov SIT finančnih sredstev, naslednje pojasnilo: Vsa finančna sredstva, ki so bila v letu 1995 pridobljena iz proračuna občine Luče za delovanje Krajevne skupnosti Solčava in bila v letu 1995 dejansko tudi nakazana na žiro račun Krajevne skupnosti Solčava, znašajo 3.139.200,00 SIT. To je ves denar iz proračuna občine Luče za leto 1995, s katerim je razpolagal Svet KS Solčava. V vsa ostala finančna sredstva, ki naj bi znašala skupno 59.712.772.94 SIT, pa Krajevna skupnost Solčava ni imela vpogleda in z njimi NI RAZPOLAGALA. Del teh sredstev v višini 22.889.479.94 SIT je bil namenjen družbenim dejavnostim, ki se financirajo direktno iz občinskega proračuna, ostala sredstva v višini 36.822.793,00 SIT pa so bila namenska za posamezne projekte (Macesnikov plaz, čistilna naprava v Logarski dolini, program CRPOV in Elementar) in so bila pridobljena preko državnih razpisov in preko občine Luče direktno nakazana posameznim investitorjem. Svet Krajevne skupnosti Solčava Predsednik Vojko Klemenšek Spoštovano uredništvo! V članku "Obilo smeti v Logarski dolini" je novinarka Polona Rifelj, na osnovi razgovora z organizatorji akcije pobiranja smeti, ki poteka letos v nekaterih krajih Slovenije, zapisala netočne podatke. Ker je v našem interesu, da se prikaže pravo stanje, vas prosimo, da objavite naš prispevek. Omenjena akcija je potekala v nedeljo 21.7.1996, od 7. do 17. ure v Logarski dolini in po okoliških gorah. Akcije se je udeležilo, po navedbah organizatorjev, štiristo ljudi. Močno je bila podprta z različnimi sponzorji, ki so navesili transparente in zastave v zbirnem prostoru. Končni rezultat akcije je bil takšen, da je bilo do 11. ure zbranih za nepoln kombi kosovnih odpadkov, ki so jih nekateri zbiralci dobili iz neposredne bližine, oziroma iz samega opuščenega objekta v Logarski dolini. Od štiristo plastičnih vrečk, kolikor so jih pred akcijo razdelili zbiralcem, je ostalo veliko praznih, kljub dejstvu, da so nekateri preveč vneti zbiralci sproti praznili koše za smeti po dolini, ki je imela ta dan preko 2500 obiskovalcev in jih nosili na zbirališče. Do 17. ure sta bila tako do polovice napolnjena dva kombija, predvsem s plastenkami, papirnato embalažo in pločevinkami. Na ta dejstva smo organizatorje na prireditvi po končani akciji, očitno zaman, opozorili. Do neke mere je razumljiv interes organizatorjev, da akcijo zaradi močne medijske podpore in številnih sponzorjev prikaže za uspešno in potrebno, kar v bistvu tudi je, saj spodbuja obiskovalce, da ne puščajo smeti v naravnih okoljih, vendar tovrstni učinek ne bi bil nič manjši, če bi poročali o dejanskem stanju v posameznem kraju. Tisti, ki skrbimo za ureditev Logarske doline in okoliških planinskih postojank menimo, da ni samo lepa - najlepša, kot pravijo mnogi, ampak tudi že lepo urejena in zelo čista, kar so nam v razgovorih potrdili številni ljudje, ki so na ta dan iskali smeti po brezpotjih doline, za kar se jim lepo zahvaljujemo! Logarska dolina d.o.o. Avgust Lenar Najden fotoaparat 26. julija je tuji turist B. A. na mozirsko policijsko postajo prinesel fotoaparat, ki ga je našel na parkirnem prostoru v Žekovcu. Policisti pozivajo lastnika, da se zglasi na postaji, kjer bo ob dokazilu o lastništvu pravzel fotoaparat. Odvzeli so mu motorno kolo 26. julija so policisti zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in stalno ponavljajoče objestne vožnje odvzeli motorno kolo Borisu Š. iz Nazarij. Zoper njega so napisali tudi predlog sodniku za prekrške. Preveč alkohola škodile 30. julija je ob 7.10 uri Emika S. iz Luč poklicala na policijsko postajo in povedala, da so jo tega dne okoli enih zjutraj prebudili neznanci, ki so se zadrževali v bližini vitrine s pijačo. Ko so jo zagledali, so se razbežali, na kraju pa je eden od njih pustil gorsko kolo. Kasneje se je izkazalo, da so bili "na obisku" močno vinjeni Ivan Š. iz Raduhe in Matej R. ter Borut P. iz Luč. Lastnik kolesa, 22-letni Ivan Š., je ob 7.25 uri osebno prijavil, da pogreša svoje kolo, policisti pa so mu pojasnili, kje ga lahko prevzame. 19-letni Borut P., ki je spremljal Ivana v Mozirje, je medtem legel na klop ob cesti na Tratah v Mozirju. O tem je občan Franc B. obvestil policiste. Kazalo je, da fant potrebuje zdravniško pomoč, zato so poklicali dežurno zdravnico. Pomoč vendarle ni bila potrebna, zato je bil Borut napoten domov. Toda ob desetih so policisti sprejeli novo obvestilo, da ob cesti leži neznan moški, kdo drug kot Borut. Na kraj je odšla patrulja in ker je kazalo, da bo fant s kršitvijo nadaljeval, je bil odpeljan v prostore za pridržanje do iztreznitve. Svoje vedenje bo moral pojasniti sodniku za prekrške. Žalila in udarila jo je 30. julija so policisti zabeležili kršitev javnega reda in miru tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer je Ivana M. žalila Liljano J. in jo udarila z leseno letvijo. Polomila je tudi rože na oknu stanovanja Štefana M. Policisti pišejo prijavo sodniku za prekrške. Izgubil je denarnico 30. julija je 15-letni Matjaž I. iz Medvod prijavil izgubo moške črne denarnice z napisom Sempion. Jo je kdo našel? Trčil je v prikolico 31. julija sta se ob 19.13 uri skozi Nizko na kolesu z motorjem peljala 16-letni Tomaž T. in 19-letni Peter K. iz Var-polja. Ko je voznik Tomaž pred seboj opazil osebni avto s prikolico, ki ga je vozil 45-letni Srečko N. iz Nizke, je močno zavrl, pri tem pa je kolo z motorjem spodneslo in fanta sta padla po vozišču. Med drsenjem je Tomaž zadel v prikolico osebnega avtomobila in se hudo poškodoval. OGLASI Veliko poletno znižanje! Kopalke NANCY že od 3.000 SIT dalje, otroške po polovični ceni. Ostala poletna konfekcija cenejša za najmanj 30%! k NOVO: vzameš »DANES, plačaš fT NOVEMBRA! Pridite in prebrskajte, splača se! 6333Q Mozirje Tel.: 063/831 981 Nega obraza, medicinska kozmetika, trajno odstranjevanje dlačic, solarij in še ULStankaKvKlra1 kaj, ter primerno pričesko v salonu: 3212 Vojnik tel.: 063/772-130 Iffe; loz.riO^, -i «vi sZe'UL c: ■j; _i~- . VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA odprt* ‘PK ' Trgovina KRIM CENTER Na trgu 28, Mozirje Tel.: 831-096 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO UVEDLI KARTICO PRESENEČENJA! r gr lil mvm/tv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE * BLAGOVNICA ODDELEK TEKSTILA POLETNA KONFEKCIJA - DODATNO ZNIŽANA DO 60% KAVBOJKE LEVTS ORIGINAL 501 6.314,00 SIT BLAGOVNICA ODDELEK POHIŠTVA SEDEŽNA KOTNA GARNITURA SONJA 104.200,00 SIT KAVČ ECCOS 32.300,00 SIT Dostava brezplačna! * MARKET REČICA OB SA VINJI vas vabi v prenovljeno prodajalno, kjer si boste lahko kot novost, sadje in zelenjavo izbrali in postregli sami. Nudimo ohlajeno pijačo. M OBVESTILA IN OGLASI W$xš -j- Vsak dan dopoldne, popoldne n in zvečer grem h KUMRU na PIZZO • eosnuu ih nmtn in na PIR pri KUMRU Ljubno, Cista r Rastki 2S Tol. 063/841-056 . MOJ LOKAL NA LJUBNEM VETERINARSKO DEŽURSTVO 5.8. DO 11.8. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 12. 8. DO 18.8. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED, LJUBNO, TEL. 0609-633-417 19.8. DO 25.8. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED, LJUBNO, TEL. 0609-633-418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418. KONJAŠKA SLUŽBA: 451-031, SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI: 0609-631-933 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DELAVNIK OD 7. DO 8.30 URE. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. w c-------------------------------------------------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE 5.8. DO 11.8. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 12.8. DO 18.8. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-155 19.8. DO 25.8. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.________________________________________^ MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JULU 1996 ROJSTVA Rodilo se je 9 deklic in 7 dečkov. POROKE 1. PRODNIK Alojz, 1970, Robanov kot 37 in ROBAN Barbara, 1964, Robanov kot 35 SMRTI 1. Rosenstein Franc, 1932, Poljane 9 2. Beričnik Janko, 1956, Lepa Njiva 35 3. Podkrižnik Janez, 1941, Žlabor 2 4. Prislan Katarina, 1907, Melise 3 5. Robnik Frančišek, 1935, Luče 43 6. Mavrič Marija, 1919, Florjan 16 7. Fedran Valentin, 1912, Rečica ob Savinji 4 8. Remenih Marija, 1925, Šentjanž 14 9. Škrubej Marija, 1925, Lačja vas 10 ill KINO MOZIRJE 10711.8.1996 KRITIČNA TOČKA - ameriški film - akcija Režija: Stuart Baird Vloge: Kurt Russell, Halle Berry, Steven Segal Osem kilometrov nad Zemljo se skupina specialcev bori za 400 življenj v letalu boeing 747 in 40 milijonov življenj na Zemlji. Teroristi namreč ugrabijo letalo in z njim hočejo nad Washington spustiti živčni plin... Razburljivo, odlični specialni efekti, eden najbojših akcijskih filmov! 17718.8.1996 NEVARNA SRCA - ameriški film - drama Režija: John N. Smith Vloge: Michelle Pfeiffer Po devetih letih vojaške službe se je Lou Ann Johnson odločila, da bo postala učiteljica. Po učiteljevanju v različnih šolah, pristane v razredu z otroki različnih narodnosti in socialnih skupin... Film je posnet po resničnih dogodkih in knjigi My Pose Don’t Do Homework. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20.30 IN NEDELJAH OB 19. URI. KINO NAZARJE 10711.8.1996 POSNEMOVALEC - ameriški film - triler Režija: Jon Amiel Vloge: Sigourney Weaver, Holly Hunter, Dermot Mulroney Serijski morilec, ki za tematiko svojih zločinov izbira največje zločine v zgodovini kriminologije, si je tokrat za svoj cilj izbral psihiatrinjo, s katero sta se nekoč že srečala... 17718.1996 ŽENSKA ZA UMRET - ameriški film -komedija Do zaključka redakcije nismo prejeli opisa filma. PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. tmcs Mozirje in Ljubno ob Savinji (el: 832 01 1 in 841 267 - steklena prizma - tazure za les: lesoton, sandolin - modul blok • cement ANHOVO [fjjj- bramac sfjjJF - strešna okna - tovarniška cena - granitogres - tuš kabina polkrožna -. vratna krila | - tegola - vrtne gugalnice Cene veljajo za gotovino, možno tudi 339.00 69,00 669.00 106.00 p od 1.499,00 dalje 35.550.00 8.990.00 1.299.00 30.990.00 /§|||?/o% čeki M lil IZOLES Mozirje 832-011 in HELKO Izoles Ljubno 841-267 Z G 0 R N J t S AVI N j S KI ČASOPIS tel.: 832-306 ZGORHIESAVHilSKI ČASOPIS ICC CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, ilo. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: - Belin (notranja zidna barva).od 80,30 sit/kg - Silko (fasadna barva).....od 253,00 sitAg - Epoktit (barva za bazene in silose), od 768,00 sitAg Stalno v zalogi pa: - Parpen (za vgradnjo oken in vrat) - Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja) - Osnovna antikorozijska barva ■ Antikorozijski premazi (Korodnk, Terapox...) - Nivedur (lepilo za ploščice, zunanje+notranje) - Nivedur FM (fugirna masa) - Nivelan 8 (bavarski omet) - Nivelan V (valjčkani omet) - Aquastop (silikonska impregnacija) - Hidrozan (za vse vrste hidroizolacij) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621 INŠTALATERSTVO CENTRALNIH KURJAV nabava materiala brez p.d. dostava materiala na dom NZ ___ Šturbej Ivan Polzela 143/b Tel.: 063/720-282 20 - LETNA TRADICIJA SAL© N I t i ilŠTVA Šolska 1C, Mozirje Tel. $32-916 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN IN ZAHVALO Zdravku FEDRANU st. Bila sem tvoja rejenka od šestega tedna svojega življenja. Za smrt, ki ti je prekinila nit življenja, nisem vedela, zato me ni bilo na tvoji zadnji poti, da bi ti poklonila šopek cvetja in prižgala svečko v slovo. Zahvaljujem se za vse, kar si storil zame. Bil si edini, ki sem te vse življenje klicala "oče". Še enkrat hvala za vse. Tvoja rejenka Silva Skromno in tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. V 90. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica Katarina PRISLAN roj. Kopušar 13.1.1907 - 14.7.1996 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, nam izrekli sožalje, se je spomnili v molitvi, darovali sveče, svete maše in cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Vratanarju za opravljen obred slovesa. Zahvaljujemo se sestri Šuster-jevi in dr. Natkovi ter osebju ZD Ljubno, ki so ji nudili pomoč ob njeni bolezni. Vsi njeni ZAHVALA ob boleči izgubi dragega Francija KOVAČIČA iz Rečice ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeni obred, govornikoma, LD Rečica ob Savinji, praporščakom, rogistom, Kovinarstvu Ljubno, TD Rečica, OŠ Mozirje, sorodnikom in prijateljem; prav vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in ga tako številno spremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Že deseto leto v grobu spiš, a v srcih naših še vedno živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami Ti. Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni. Lojze KAKER Čas hitro beži, deseto leto je za nami, toda nobena tolažba nam ne more vzeti bolečine, solza in spomina. V naših srcih boš živel Najlepša hvala Vrhovim, ki vedno skrbijo za njegov grob. Njegovi mama, bratje Danilo, Ciril, Janko z družinami in žena ter sin Primož Ljubila si svoj rod in zemljo domačo, tiho si živela in delala za nas, a prišla je bolezen kruta, čas, ki te iztrga! je od nas. Ostala je v domu tvojem praznina, v srcih naših le bolečina, v duhu med nami boš vedno ostala in živela. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice Marije MAVRIČ po domače Budnave se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Martinu Pušenjaku za opravljen obred, pevcem in gasilcem, govorniku Francu Zalesniku ter pogrebcem. Žalujoči mož Matija, hčerke Marija, Fanika, Terezija in Ančka z družinami, sin Lojze z družino, Franc in Rafko. Oh, minila Tvoja bolečina in mi trpeli smo s teboj a močnejša od ljubezni naše bila je bolezen tvoja. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila draga žena, mama in stara mama Marija REMENIH iz Šentjanža. Iskreno se zahvaljujemo dr. Kramerjevi in sestri Majdi, gospodu Luknerju in gospodu Vratanarju za opravljen cerkveni obred, gospodu Jožu Grudniku za poslovilni govor ter članom GD Grušovlje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ker ste nam nesebično priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denar za svete maše in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zakaj te solza noče več zbuditi, zakaj ne moreš več med nami biti, zakaj to leto sami smo bili, saj zelo dolgi, pusti dnevi so vsi, ker vemo, da že leto tebe ni, in ne pozabimo te mi. Čeprav v grobu mirno spiš, v naših srcih še vedno Joža ti živiš. V SPOMIN dragi hčerki, sestri in teti Jožici ČASL Čas beži, vendar ne izbriše hude bolečine in spomine na 10. avgusta 1995, ko te je smrt iztrgala iz naše sredine. Takrat je za vedno utihnil tvoj zlati glas, mimo, tiho, brez slovesa odšla si od nas. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in nosite cvetje, iskrena hvala. Žalujoči: mama, ata, bratje Janez, Fran in Tone z družino Dne 31. maja 1996 nama je zasvetila elektrika. Iskreno se zahvaljujeva občini Ljubno, predvsem gospe županji Anki Rakun, gospodu tajniku in vsem v občinskem svetu. Zabvalju jeva se vsem, ki so pripomogli, da smo dobili elektriko, tudi vsem sosedom, ki so dali soglasje. Vsem lepa hvala. Družina Jeseničnik, Primož 68, Ljubno ob Savinji Že mesec dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v mislih naših večno še živiš. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in omice Mihaele KLEMENŠEK (p.d. Majdačeva mama) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru, gospodu Janezu Čerčku za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala osebju doma upokojencev na Polzeli za skrbno nego naše mame. Hvaležni otroci Trdna volja, ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Srce tvoje več ne bije, dom je prazen in otožen, a vendar tvoj nasmeh med nami še živi, čeprav tebe več ni. ZAHVALA Ob izgubi ljube mame in dobre stare mame Marije ŠKRUBEJ (Šetinske Micke) iz Lačje vasi Iskreno in iz srca se zahvaljujemo dr. Kelemenu in sestri Majdi za zdravniško pomoč. Zahvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala GD Gorica, g. župniku za lepo opravljen obred in ga. Marjani Košir za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi domači Nenadna kruta bolezen je bila močnejša od tvoje ljubezni in mladosti, naš ljubljeni Peter SIVEC Vsem, ki ste z nami delili bolečino, iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Dan, ki zarezal mi je bolečino, dan, ki je naredil praznino, 19. avgust 1995. Mineva leto žalostnih dni in neizprosne resnice, da si za vedno odšel od mene, moj ljubi mož Kristijan GRATEJ iz Lepe njive 3. Težko živim brez tebe, saj si mi bil opora in luč v življenju. Zelo te pogrešam. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj in mu prižigate svečke. Tvoja žena Elizabet POGREBNA SLUŽBA MORANA: Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 RUMENILO, HOROSKOP 9.8. - 22.8.96 Cvetka U kfrm Ob praznovanju 2. občinskega praznika! Občine Gornji Grad, bilo je v Novi Štifti,§ sta staknila glavi Anka Rakun, županja! sosednje občine Ljubno, in Toni RifeljT župan gostitelj. Iz dobro obveščenih virov,I ki so blizu gornjegrajski agenciji "Mavrica",I smo izvedeli, da sta se v tem trenutkuj dogovarjala o poteku občinskega praznikal na Ljubnem. "Veš, gospa županja," je dejali Rifelj, "tudi ti moraš praznovati, da si bolji na očeh novinarjev in da ti vsaj začasno! pozabijo na radarje in na Menino."! Rakunova pa: "Prav imaš, kolega, torej bodi P prazniki” j Lepo je biti novinar, samo težko, še pose-l J bej ko se z dopusta vrne znergani odgo-l jjvomi urednik. Menda možakar sluti, da gal I ni v redakciji prav nihče pogrešal, šel i raporta mu ni nihče predal. (KOLEGI SO SE§ I RAZBEŽALI, KOT BI RAZSAJALA KUGA). ■ Se je pa zato bolje kot naš odgovorni! i zadnjič odrezal lučki župan. Na občinskem! [mitingu na Ljubnem je županjo pred vsemi! J prisotnimi in prisebnimi imenoval biser. Saj p [ne gre spodbijati njegovih besed, skrbi pal Inas, kaj si ob tem misli njegova boljšal (polovica. (TO BOMO IZVEDELI NA PRAZNO-| I VANJU V LUČAH) [Nič kaj dobro se ni v preteklih dneh! [godilo (kljub urednikovi odsotnosti) kolegu! I iz dnevne redakcije. Hudo breme mu je! [bilo naloženo, preplašen je celo nekaj L [malega dela opravil in, kar je najhuje, na! [Menini je srečal prvo violino ljudske! [stranke v kravati in mašnem gvantu. Pa! ■ takšni planinci, je rogovilil, ko so ga z| [veliko muko zopet spravili v dolino. In šel [nekam sumljivo se je pričel obnašati, ko jel jpribrenčal v redakcijo. (JUTRANJO KAVO JE| [ZAHTEVAL NA POSTELJO) j Da so novinarji nekoliko nezaželena popu-l [ladja, je seveda res, vendar jih vsaj na| [krajevne prireditve kaže povabiti. Takoj [zaradi reda in lažjega dela. Navsezadnje sel [tudi Solčavani radi vidijo v lepi luči na| [straneh časopisa. Naslednjič bo po tej plati! [najbrž bolje, na lastnih napakah se vsi L [učimo, razen če Solčavska ohcet želi! [praznovati svoje srečne trenutke v popolni! [intimi in samoti. (ZGLEDUJTE SE PO BAl.Ur I IN LUČKEM DNEVU) Cvetk in kftuM in fmvvjmaemtim Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OWN od 21.3. do 20.4. V družbi oli morda na dopustu boste spoznali nove in zanimive ljudi, ki vam utegnejo nekoč še koristiti. Zelo boste dinamični, kor bo opazila tudi vaša okolka. Ovni, ki niste v daljših ljubezenskih zvezah, boste veliko koketirali in osvajali. Ostali pa boste preživijo! prijetno in stabilno obdobje s svojim partnerjem. Delali pa boste malo več kot prej, predvsem zato, ker boste v delu tudi uživat. Seveda v primeru, da ste pri svojem delu dokaj samostojni in imate možnost bdi ustvarjalni. Energije vam pri tem ne bo manjkalo in novih idej tudi ne. Finančno stanje se vam bo izboljšalo. Obdobje, ki je pred vami, ha brez večjih zdravstvenih težav, če boste poskrbeli zo fizično kondicijo. Lotite se športne rekreacijo. jjfS 'V- ilK:od 21.4JÜ V tem obdobju boste žela simpatično vplivali na svojo okolico, zaradi česar boste močno privlačili nasprotni spol. Izžarevali boste neko notranjo ener-, gijo, ki se bo videla v vaših očeh. Dogovorite se s prijatelji, ali pa pokličite stare znance in pojdite z njimi ven. Škoda bi lilo v tako ugodnem času preživeti večere pred televizorjem. Nevezani biki boste imeli veliko možnosti za avanture in flirt, v resnici pa boste iskaB pravo in resnično ljubezen. Razplet dogodkov pa je odvisen od vas samih. Vaša počasna narava bo prisiljena slediti hitremu razvoju dogodkov v poslovnem življenju, (e se boste hitro prilagajali, bo to za vas izredno plodno poslovno obdobje. Končali boste nekaj starih in začeli z novimi posli. Živahnosti in kondicije vam se ho manjkalo. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Tokrat boste dvojčki veliko svojih interesov in hobijev delili s partnerjem ter o njih intelektualno razglabljali. Družina vas bo v veliki meri podpirala in skrbela zo vas. Dob in denar vos bosta spodbujalo še k večji vnemi. Ne glede no zastoje in zamudo, ki vos bodo občasno spremljali, boste posbvno dokazali, da zsote biti živahni in okretni s prodornim intelektom. Vseeno po bodite pozorni na napake, ki jih lahko naredite iz površnosti. Uspelo vam bo! Tudi na področju zdravja in počutja so vam zvezde naklonjene. Vaša kondicija, psihično in fizična, je brezhibna. V odlični formi ste. Čaka vas veliko novih poznanstev, vendar si ne boste na jasnem, ali si sploh želite toliko družabnosti. Zdelo se vam bo, da vas stiki z Ipidmi preveč izčrpavajo. Družinski člani si vašega vedenja nikakor ne morejo razlagati, soj se boste do njih obnašali preveč hlcdno in brez prave nežnosS ter topline, običajne za vas. Še posebno bo to značilno za rake rojene v prvi dekadi. Nasbdnji teden bo prišla do idtaLvaša tipična meknMčao narava. V zapravljanju denarja vam priporočam določeno mero. V nasprotnem primeru vam ga bo prehitro zmanjkalo. Lenost in pasivnost ni vriši naravo, zato se spopadite s problemi na delovnem mestu in jih skušajte razrešiti postopoma. Čim več počivajte in nftiijptite, da vas okolica psi- LEV od 23.7. do 23.8. Vaše ljubezensko življenje bo spremenljivo kot vreme. Nihali boste od zadovoljnega odnosa s partnerjem pa vse do vročih ih burnih prepirov, za katere že vesterirje^sl obfŽojno končajo. Prostim levom ne bo manjkalo idej, kako preživeti prosti čas in spoznavati nove ljudi, vendar bo prevladoval preveč kritičen in selektiven odnos do soljudi. Tudi poslovni odnosi, še posebej odnosi do nadrejenih, bodo kritični. Včasih bo tem problemom botrovala vaša pretirana trma. Zato se nikar ne počutite ogroženi od vseh, temveč si raje učinkovito organizirajte svoj delovnik in se disciplinirate. Zaradi psihičnih-obremenitev v odnosu do soljudi pazite na svoje živce. 1\ DEVICA sd 24.8. do 23.9 Vaša čustva ne bodo na prvem mestu, saj bo vaš razum ves čas prevladoval. Prva dekada devic bo bolj romantično in strastno razpoložena, ostat dve dekadi po bosta obremenjeni predvsem poslovno in si ne bosta privoščili dovolj prostega časa. Tudi družinski čkmt devic mg si v tem obdobju m obetajo razumevanja in posvečanja z njihove strani. Le 8. in 9. v tem mesecu boste bolj dovzetni za osebne probleme drugi ljudi. Vaše osnovi» zanimanje bo povezano z delom. Če vam bo večino poslovnih problemov in delovni nalog uspelo rešiti v tem in naslednjem tednu, vam bo draga polovita meseca, kar se tiče poslovnih obveznosti, prinesla nekoliko olajšanja. Vaše psihično ravnotežje ni v zavidljivem položnju. zato se izogibajte delu pozno ponoči. -t TEHTNICA od 24.9. do 23.10. V tem obdobju boste z veliko šarma in življenjske energije osvajali pripadnike nasprotnega spola. Če ste še prosti, vas bo zaljubljenost poneda daleč proč modlom ko boste vezane tehtnice svojo partnersko zvezo učvrstile. Uživali boste v majhnih pozornostih in nežnosti partnerja. Končno boste tudi vedele, kaj pričakujete od ljubezenske veze in partnerja. Tudi znanci in prijatelji bodo deležni vaše sreče in zadovoljstva. Naslednji teden se posvetite ceh družini. Kar se tiče delovnih uspehov, jih ne bo primanjkovalo, še posebno, če se ukvarjate z umetnostjo ali kakršnimkoli intelektualnim delom. Imeli boste dovolj izvirali zamisli, ki bodo pripomogle k temu, da boste spremenili svoje delovne navade in se reorganizirali. Energije in zdravja boste imel dovoh za uresničitev svojih želja. : ■ ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Priznati moramo, de ‘vaših pet minut' še ni prišlo. Todo z bližajočim septembrom, boste tudi vi zadihali s polnimi pljuči. Do takrat pa boste zaradi slabega počutja in pomanjkanja kondicije sami nase jezni. Partnerja boste nenehno zbadali. Ne izzivajte go, ker mu, ne glede na močno privrženost do vas, lahko prekipi, pri čemer bodo posledice neizbežne. Predvsem se skušajte distancirati in ohraniti trezno glava. Enako velja tudi za vaše delovno okolje, v nasprotnem primeru bodo prepiri s sodelavci ali nadrejenimi precej pogosti Poslovnega položaja ne jemljSrtipreveč čustveno, temveč se raje izolirajte in skušajte svoje delo opraviti kar se da natančno. Če je vaše delo povezano s trgovino in financami, iho&rezultate dosegli z manj truda. Padec energije in povečana živčnost bosta naslednji teden vaša spremljevalca. STRELEC od 23.11. da 21.12. Spremljal vnela občutek, da vas partner ne razume, kar bo v vajin odnos prinašalo precejšnjo mero nesoglasij. Če ste v daljši ljubezenski vezi, bosta s partnerjem prešlo krizo, ki bo izhajala iz vaših dvomov in tuhtanja, kako pravzaprav naprej. Prosti strelci ne boste preživeli veliko časa v družinskem krogu, temveč boste več časa preživeli s prijatelji. Sanjarili boste o stolni ljubezenski zvezi, ki resnici na ljubo niti ni vaša resnična želja in potreba. Prepočasno premikanje Merkurja bo strelcem, rojenim v drugi dekadi, razrahljalo precej načete živce. Ne boste preveč navdušeni nad delom in vsoko obveznost vam bo odveč Toda nikar se ne prepustite lenarjenju, ker se vam lahko to sedaj v poletnih mesecih maščuje. Pazite na pravilno prehrano, kajti še prehitro se lahko zredite. KOZOROG od 22,12. do 20.1. Malo časa vam bo ostajalo za ljubezen, ker vam bo delo v tem obdobju pomenilo veliko več. Zato boste prikrajšani za morsiatiro zadovoljstvo, kot so sprehodi v naravo, ogled filma... Vaši stiki bodo predvsem poslovne narave. Nekaj več se boste posvečali družini, medle» ko partner ne bo zadovoljen z vami in vašimi odnosi do njega. Zato ne izkoristite vsega prostega časa za delo in poslovne obveznosti, temveč se raje posvetite partnerju in se z njim pogovorite. Uspešni boste in poslovno nadvse dejavni, kar bo pripomoglo k primernim delovnim uspehom. Delo z otroki ali k|kršnoko| ustvarjalno delo vam bo prineslo še dodatne možnosti za uspeh. Ne bo vam primanjkovalo discipline in vztrajnosti. Ne glede na obremenitve pri delu bo vaša kondicija brezhibna. N VODNAR od 21.1. do 20.2. Končno ste tudi vi dočakal nekaj več zaupanja v harmoničen in skladen odnos s partnerjem. Vaša stara ljubezensko zveza bo kot prerojena in spet boste srečni Uživali v vsem, kar vam življenje lahko ponudi. Vodnarji, ki niste v ljubezenski vezi, imate veliko možnosti, da se no novo zaljubite. V tem primeru vos čakajo strast te prebujeno čustva. Vodnarji tretje dekade boste poslovno še nekoliko ovirani, medtem ko ostal teh vplivov ne boste čutili. Ne samo ljubezenski, tudi poslovni uspehi vam bodo prinesli precej več samozavesti in tudi materialne varnosti. Priporočamo, da dovolj počivate^ kar vam bo nadvse koristilo. RIBI od 20.2. do 20.3. Hladnost in nedostopnost vam pri odnosih z |udmi ne bosta ravno v pomoč, zato se raje oborožite s smehom. To vam bo pomagol pri doseganju večjega notranjega zadovoljstva. Prepiri s partnerjem ne bodo nič presenetljivega, medtem ko boste svobodne ribe sanjarile o kuhezenskih avanturah. Za vse boste krivi vi sami, ker boste preveč idealizirali in sanjarili, namesto da bi prekinili monotonijo v svojem življenju in začeli aktivno ’ lovati. Nezmožnost sporazumevanja in čakanje na vsakem koraku vas bosta vznemirila. V vas bo prevladovala splošna živčnost, v odnosu do delce bo še posebno izrazila. Posvetite se delu, ki je v zaostanku, in ne začenjajte novih projektov, ni primeren čas za to. Pomanjkanje energijo “ zaradi otežkočenega komuniciranja vam bosta prinesli slabše splošno počutje in zdravstvene težave. J ZA RAZVEDRILO PO LOJTRCI GOR IN PO LOJTRCI D-D-D-DOL Fant, ki se zaljubi, še ni rečeno pečen za dekle. Niti ni pečen, če se pri dekletu zaobljubi, da ji bo zvest na veke. Koliko časa dni pa traja v teh časih za večno? Na vas dekleta je, da nas naredite pečene, tako ne bomo videli nobene druge razen vas. Moram priznati, da sem se jaz svoji ženi prismodil. Jaz se pred bogom nisem ženil. Samo z ženo sem se zmenil, pa je. Na skrivaj pred otroci sva se. Malo je minilo, da so shodili, potem pa bum - vsa zaljubljena v poroko. Ded naju je vprašal, kaj da siliva v nesrečo, če sva se doslej dobro imela, ali bila je sobota, dolgčas in sva šla nadet si prstana. Spoznala sva se na meni podoben način. Prikrevsal sem k njej na nočno dežurstvo v bolnišnico in meje vprašala: »Kaj pa vam je?« »Trnje ‘mam v riti!« Takoj, koje povesila pogled, sem se popravil: »So pa od vrtnic!« Vzela me je v svoje nežne roke in mi kruto populila posledice moje kratkonočne ljubezni, ko sem obležal v trnju rož bežeč pred razjarjenim atom lepe Zale. »Tako, še injekcijo proti zastrupitvi...« je dejala veselo, ko je opravila z mojo ‘ta zadnjo’. »Kako, si niste razkužili rok?« »Ne, tepček! Trnje je lahko tudi strupeno!« Po tej injekciji seje še danes rad spominjam. Prav mi pride, ko mi očita: »Vse kar narediš, mi je sol na odprto rano! Točno v srce me zadevaš!« Kar je malo prehudo za to, ko s prijatelji kakšno rečem in kaj malega pozno v noč spijem. »Ti že veš,« ji poskušam vrniti, »ti znaš pikati še kam drugam!« Od tiste igle s penicilinom, ah kaj je že bilo, se mi je vnel ves tisti del telesa, kjer križ izgubi svoje ime. Že prej nisem mogel ležati na hrbtu, po tej injekciji mi je bil pa že sam dotik na dotično mesto boleč. Kot bi nosil žerjavico v hlačah. Kdo bi vedel, na katero snov sem alergičen, daje bila reakcija tako huda. Ker so se bali še nadaljnih reakcij, sem ostal na opazovanju še nekaj dni. Kaj prida me niso hodili gledat, tako sem opazoval kar sam. Še najbolj njo, ki mi je te muke vbrizgala. Je pa že hec, če vam postilja lepotica, s katero še spali niste. Skupaj sva bila budna na nočni izmeni. Ona po dolžnosti, jaz po večini zaradi trpkega spanja. »CIN CIN!« »Spet si zvonil! Kaj bo, ko bo šlo zares, jaz pa bom mislila, da me ti stotič kličeš?« seje delala jezno, ko sem ji tretjič tisto noč pozvončkljal z sobnim zvoncem. »Nič ne skrbi, saj vedno prideš.« Samo poredno me je pogledala izpod čela in mi tretjič tisto noč prinesla za pit. Kaj sem si mogel, rad sem jo videl, ona pa je tudi verjetno že vedela, kako mi organizem dela in da nisem tako nepokreten in poln bolečin, kakor sem se delal. Prirasla sva si tiste noči k srcu. Ona meni že kar prvič, ko sem jo ugledal, jaz pa njej...upam tudi. Nekega dne bo že priznala. Srce je čuden stroj. Tiktaka po svoje in s pametjo nima kakšne žične povezave. Tako se nisem mogel posvetovati z njim, ko seje ogrel za njo in gaje metalo iz takta že samo, ko sem slišal njen korak. »Mi popraviš vzglavnik?« sem jo prosil tisto noč. »Tako, še kaj drugega? Reci zdaj, da ne hodim sem še trikrat. Zvoncu si že skrajšal rok uporabe za pol.« »Pa ostani,« sem predlagal. »Kaj pa bi?« »Eno pravljico za lahko noč...« »Kakšno?« »Takšno... za odrasle.« In že sva bila objeta pod odejami. Pozneje sem ji dal prepovedano pivo, ki mi gaje prinesla. Dolil sem ji ga v kozarec, pa je vzela mojega. Nič nama tisto noč ni bilo dosti. Nebo si je vzelo svoje delo in skrbi so bile drugje. Ni bilo je glasbe, ki bi jo odigrale kitare najinega razpoloženja. Bila sva si seksi - oba. Pila je iz čaše in odpil sem ji z ustnic njen smehljaj. Si ga nadel in jo očaral - tatin, kakršen sem. Vzela mi je poljub in ga vrnila slajšega. Stara obrt, kraja src, je prebujena. Ulov seje zame dobro končal. Žena mi večkrat pritrdi: »Zate že, mene pa si na trnek nasukal, da se mi še danes ni zbistrilo, kako da sem tebe vzela!« Če kdo še ne ve; tako je treba z njimi - ženskami. Nadaljevanja ne bo. Žena ne pusti, da bi se spuščal v podrobnosti, če pa komu zadeve še niso jasne, mu tudi nadaljevanka tega tipa ne pomore. Ostali pa... veselo si sučite svoje drage, da vas ne spregledajo. Naše drage pa, če nas le spregledate, nas spreglejte skozi prste in se veselo sučite dalje. Konec ŽAN PRIŠEPNJENE BESEDE IZPOD ODEJE (Berite, če nimate svojih problemov.) Moj fant je pri vojakih. Redno si dopisujeva. Z njim še nisem..., saj veste, kaj mislim? Moje sošolke so pa že..., seveda ne z njim, z drugimi! Nekatere so celo že noseče. Fant me v pismu, ki mi ga je nazadnje poslal, opozarja, da me bo pustil, če bom noseča, ko se bo vrnil. Ker sem pošteno dekle, nimam med njegovo odsotnostjo drugega in sploh ne vem, na kaj misli. Kaj bi res lahko zanosila, ko pa je med nama takšna razdalja? Ali obstaja takšna možnost? Obstaja, če je možnost za nekaj centimetrov daljša od razdalje! Ljubosumen mož me je ujel v samem aktu z njegovo ženo. Hotel me je na licu mesta ubiti, a mu je žena to v zadnjem trenutku preprečila. Tako mi je dal še eno možnost. Hoče se dvobojevati z mano, kar pa je noro. Tako bo njegovi ženi res ostal samo eden od naju, a kaj, ko jaz v obeh variantah potegnem kratko. Mrtev še ne bi bil rad, njegove žene pa tudi ne zmorem finančno vzdrževati. Dal mi je na izbiro: pištole na dvajset metrov ali sabljanje. Ne eno ne drugo ne obvladam, kaj naj izberem, da preživiva oba? Sabljanje na dvajset metrov! Rada bi si našla moža. Nisem izbirčna, a vendar mora biti privlačen, znati me mora očarati, če želim, me mora zabavati, mora biti tiho, ko mi ni do pogovora in zvečer ne sme hoditi ven... Draga bralka, našli smo vam moža po kriterijih, ki ste jih napisali. Se na izbiro vam jih ponujajo v vseh trgovinah, kjer prodajajo televizorje. Pričakujem otroka. Moj ljubimec me bo zapustil, čim to izve, saj ima dovolj problemov s svojo ženo in otroci. Vsa leta najinega ljubimkanja sem mu bila v oporo, vendar zdaj mislim, da se mi moja ljubezen da njega ne bo vrnila. Od samih skrbi ne morem spati. Kaj naj storim? Če že v naprej veste, kako se bo vaš ljubimec odzval, imamo rešitev za vas, vaše skrbi in vašo nespečnost. Pokličite k njemu domov in povejte veselo novico. Potlej pa mimo spite, kajti od tistega trenutka dalje ne bo mogel spati vaš dragi. Če dobite na telefon njegovo ženo, pa toliko manj! Nobena me ne mara. Imam dva nezakonska otroka in za oba plačujem preživnino, kar se precej pozna na denarnici. Tega doslej še nobeni ženski nisem mogel prikriti. Nočem ostati sam. Kaj naj storim? Najdite si takšno, ki prejema preživnino za dva otroka, ali pa se oglasite pri kakšni od naših deklet, ki nam pišejo o svojih problemih. Z zgornjo bi se nemara ujela. S fantom se imava neizmerno rada. Rada se imava doma, rada se imava na počitnicah, rada se imava v avtu, rada se imava v kinu. Ali mislite, da se bova imela rada vedno kot zdaj? Če ga boš kdaj pustila tudi kaj pojesti, mogoče. Ženo sem vprašal, če je imela kakšnega moškega pred mano, a mi ni odgovorila. Zato sem odšel iz stanovanja in se ne mislim vrniti, dokler bo kar tiho. Kaj pravite na to? Mogoče pa še šteje? S hčerjo našega zobozdravnika imam razmerje. Večkrat sem na skrivaj pri njej, ko je on v ordinaciji. Bojim se, da naju bo lepega dne zasačil. Kaj naj takrat storim? Zasnubijo ali pa si daj izruvati zob. Vzela sem ga, ker sem mislila, da ne smrči. Zdaj pa že tretjo noč poslušam žaganje. Najraje bi vložila zahtevo po razvezi, saj tega ne zdržim več! Počakajte, da mine medeni teden, potem ga itak nobeno noč ne bo domov! Na vaš nasvet sem se že obrnil. Sedaj mi je končno uspelo, da mi je dekle prvič reklo DA. Najlepše se vam zahvaljujem in vas vabim na poroko, ko uredim še te zadeve. Poroka? Zakaj pa poroka? v \s PR VOSO LCEK NEJC PODZEMNIM 3S VODORAVNO 1. Zaselek pn Gornjem Gradu 6 Žlezna buk 12 Dolgoiepa papiga 1? Me s m e de le k 14. Avion 16 Izdelovalec pohištva 17. Angleško svetlo pivo 18. Svetopisemska oseba, Savlov sin 20. Krajevna skupnost 22 - Natrij 23. Površinska mera, lOOrri* 35 37 24. Glavno mesto Žana 127. Osvežilni napitek 10 Orientalska pokrita tržnica 31 Gkvno mesto Turčije 33. Ameriška zvezna država 35. Grenkabrezalkoholna pijača 36 Zvrst japonskega slikarstva 37 Ladijski vijak ah letalski propeler NAVPIČNO / 1. Smešnica, vic 2. Ptica ujeda 3. Priročnik za verski pouk 4. Predujem, nadav 5 Ruski šahovski velemojster (Mihail, 1936-1992) 6. Visoka karta 7 Šahovska figura 8. Izbrana družba 9 Prebivalci kraja ob sotočju Savinje in Drete 10 Slovenski politik (Ivan) 11 Briga, skrb 15 Chaplinova vdova 19 Ameriška agencija za raziskavo vesolja 21. P,ed, čistost, snažnost. 24 Pritok jezera Van-/Turčiji 25 Debelo mleto žito 26 Dalmatinsko moško ime 28. Grški košarkaški klub 29. Košarkaš Daneu 30. Boiba 32. Debela palica 34. H obelil E&2MI trn hk Mžažč Lučan, mlet», Ak»lt, Eva, Arizona, PD, Ir, FQ, učenji, Van, iüa, netivo, mačet», Penat,Hion,«rara. TELEFONSKO REŠEVANJE PROBLEMOV Imam problem. Kdo ga pa nima?! Z možem pričakujeva šestega otroka! To ni en problem, temveč pet problemov v pričakovanju šestega! Rada bi nasvet, ker ne bi rada dobila otroka vsakič, ko se imava z možem rada. Na vas je, da pričnete pri ljubljenju uporabljati kanto za smeti. Nikoli še nisem slišala za to metodo?? Ko vama je z možem lepo, naj on sede na kanto in ko vidite, da njemu prihaja najlepše, brcnite kanto izpod njega! Hči bi se rada poročila. Jaz ne vem... pri teh letih, ko jih še dvajset nima, pa že sili v zakon. Naj še malo počaka, saj še ne ve nič o življenju. Kako pa je lahko pri teh letih prepričana, da sta s fantom res za skupaj? Verjetno jo je on prepričal. Mogoče celo večkrat! Ne razumem, zakaj me silijo, naj vzamem svojo punco za ženo. Pravijo mi, da bom potem lažje reševal svoje težave. Kakšne težave? Saj jaz nimam težav! Zelenec! V mislih imajo tiste težave, ki te čakajo v zakonu. ZA RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA • m , T mm IMmŠ SAVINJSKEi iillMPfi KAJU Ü V »RAT .. WA ZAHODU P REB IV AL E C BIV SI FRA H C. SiltrČAR ; RASTLINA ZRUMENIMI: -icvgro vjL- HRVAŠKI PEVEC DRAGO JEVIĆ NALEZLJIVA BOLEZEN, K2 JO PRENAŠAJO KOMARJI SESTAVIL: METOD RO SC ŠOTOR ALPINISTOV V GORAH REKA SKOZI INNSBRUCK GAL A TEJIN LJUBIMEC V GRŠKI MITOLOGIJI DESNI PRITOK RENA V NEMČIJI PRHAVA OBLASTEM MESTO NA JOGO Ž&SA DROBNA NOVICA i SLOVENSKI KRŠČANSKI mmmm iililffiiRili NA JVIS JA JUGOSLOVAN ti&SL KRALJEVSKA LISTNATO rtüisifcl STARA Si KDOR SE TJK’.ARTA ZANALIZO , NAPAD,.. SULTANOV pvpfiKtinfnf^LB GORAM PRELAZ V fftAHg UL.... ŠPORTNA mmmmn ■ jjm || KORALNI —mm rnmmitM® AZOVSKEM MORJU PROSTOR ZA KASTOPAJOČI OMETU OST ISLOTj-ENSKT: iS iiillillši! PLEME V ■ KRESIJAH, SI0U3CE BOOAT 'Z" SOVJETSKI sm A^MžMsm: :OBE KRATICA j ^NEMŠKE; .SIMM JAPONSKI NAČIN ARANŽIRAN JA ..'CVETLIC.. AW TRA BARD ■ MINI SLOVAR ) ACIDITETA: Kislost: EMONET: Bivši francoski smučar (Claudine) BI ANO: Mesto na jugu Zaira ISERAN: Gora in prelaz v Franciji Rešitev vreišnie križanke: ■akordeon. Moravska, Inka. Tot. ata Kent. Stanko. II, zrak. lične. Kraš, titular, Rigel, vaza. agonija, azil. nož. Lent. lka. Ilešič, Roger, Oeno, atom, Ba. LT. rariteta, itala. Nagano, tonik. .Ararat. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Uroš Krejan, Varpolje 14a, Rečica ob Savinji; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Franc Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Alojz Rose, Luče 88; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Adi Kobale, Attemsov trg 4, Gornji Grad. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 16. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 16. avgusta 1996, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih prispeva Dom planincev v Logarski dolini: 1. nagrada: nočitev za 4 osebe, 2. nagrada: večerja (postrv) za 2 osebi, 3. nagrada: sadne kupe za 4 osebe. OGLASI IN MALI OGLASI jHorfca Ut kitali prati to... ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroj, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, tel ./fax: 832-192. PIA - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu in najemu vseh vrst neprimičnin. Uredimo tudi pogodbe. Pokličite od 8. do 20. ure, tudi sobote, tel. 843-407. KOLESARSKI SERVIS PROFI - LJUBNO za ljudi, ki jih zanima kvaliteta in ugoden nakup po znižanih posezonskih cenah - Scott, Schwinn, Marin, Hoo-ger - 063/841-055. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel.: 841-029. DELNICE MERCATOR kupujemo po tržni ceni brez provizije, tel. 854-661. Obvestilo Začasno prepovedujem vsako prodajo ali odtujevanje zemljišča pare. št. 16 K.O. Raduha, Luče, Pahovnik Francu, Krnica 53, Luče ob Savinji, izključno do sodnijske obravnave. Pahovnik Ivan, Raduha 48, Luče ob Savinji. Toliko za pojasnilo. Na trgu 36, Mozirje Obveščamo stranke, da je v AVGUSTU trgovina odprta: od 9h do lih in od I5h do 19#i; sobota od 8h do I2h. VABLJENI! Avto Simca 1100 starejši, odlično ohranjen, 70.000 km, registriran, prodam, tel. 841-223. + + + Prodam posteljo, jogi, omaro, kavč, fotelj, plinski, električni štedilnik in mizo, tel. 843-644. + + + Prodam dobro ohranjen Tomos avto-matik A3 ml, tel. 841-518. + + + Na Ljubnem oddamo v najem trgovski lokal, tel. 841-427 Lakner. + + + Prodam kajak Prijan canyon z baloni, krovnico, rešilnim jopičem, čelado, tel. 844-391. + + + Prodam ustrojeno govejo kožo 3,60 m2 za 30.000,00 SIT, tel. 841-129. + + + V najem vzamem starejšo hišo s kasnejšim odkupom, po možnosti brez predplačila. Jimenez Jorge, poštno ležeče, Celje. + + + Prodam potopni hladilnik LTH za mleko, tel. 831-257. + + + Prodam pralni stroj PS A060, inf. tel. 832-257 dop., pop. 885-118. + + + MB Mercedes 508, 1. 77, kesonar, 400.000 km, dolg 4 m, vozen z B kategorijo, prodam, tel. 832-347. + + + Prodam telico friziko 4 tedne in kravo za zakol, Pečnik Frančiška, Okonina. + + + Dva usnjena nova ženska brezrokavnika po ugodni ceni prodam, tel. 843-638. + + + Prodam molzni stroj Alfa laval, inf. 843-492. + + + Prodam betonsko kara ograjo 183 kom, stebri 80 kom, kap 8 kom, za 35.000 SIT, tel. 831-029, popoldan. + + + Podarim psa, mešanca Rotvajler Samo-jed. Petek Katja, Podvrh 41, Moziije. + + + Ugodno prodam dobro ohranjen Golf JGL, 1. 82, tel. 0602-32-866. + + + Prodam 2 leti star pralni stroj ali novega 906 X z garancijo, Bezjak, Rečica/S. 107. + + + Izruvač za krompir in cisterno Creina 3000 1, ugodno prodam, tel. 831-415. + + + Yamaha DT 50 MX 1. 93/7, 4000 km prodam, tel. 841-222. + + + Trosobno stanovanje v Nazaijah pov. 64 m2, (četverček) prodam, tel. 832-984. + + + Prodam kravo, brejo drugega teleta, tel. 841-177. + + + Oddam v najem lepo urejen poslovni prostor 20 m2 + 10 m2 na trgu v Gornjem Gradu, tel. 843-240. + + + Ojačevalnik 2 X 100 W s predo-jačevalnikom, prodam, tel. 832-191. + + + Prodam 100 betonskih kvadrov za suho škarpo, tel. 844-010. + + + Prodam Y 55A, 1. 87, cena 1.200 DEM, tel. 831-504. + + + Prodam zazidalno parcelo v Mozirju, tel. 832-756. + + + Prodam moped ATX, odojke in Zastavo 101, tel. 832-207. + + + Prodam motor Tomos avtomatik, A 3 ML, dobro ohranjen, cena po dogovoru, tel. 841-136. + + + Telico sivko, brejo 8 mesecev proda, tel. 0609-636-021. + + + Prodam tovorni avto MB 813, v dobrem stanju, reg. do 8/97, v račun vzamem tudi les. Vekol d.o.o., Rečica ob Savinji, tel. 832-576 po 20. uri, ali 0609-637-526. + + + Prodam telico, ijavo v 9. mesecu brejosti, tel. 843-673. + + + Menjam sivega bikca za telico simentalko 120 kg, tel. 844-112. + + + Prodam telico sivko, 8 mesecev brejo, tel. 845-113. + + + Prodam Audi 80 TD, 1. 89, reg. do 12/96 z nekaj dodatne opreme za 16.800 DEM in Lado Nivo, 1. 86, reg. do 10/96 za 3.900 DEM, tel. 832-293. + + + Prodam Golf JGL, 1. 81, reg. do 27.3.97, cena 2.000 DEM, tel. 844-307. + + + Šmartno ob Paki - Gavce gradbeno parcelo prodam. Tel.: 886-118 ZA VROČE DNI! Golf Cabrio Avtocenter Meh /©\ QQQ0 i Audi 'i Koroška c. 7 d 3320 Velenje telefon: 063/852-955 063/856-824 j Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 3V 89/04 69000 674.436 R5 CAMPUS 5V 90/11 80000 697.844 R5 CAMPUS 3V 91/02 64000 801.755 R5 SAGA 5V 91/07 58300 699.688 R5 CAMPUS 5V 93/07 32000 793.800 CLIO 1,4 RT 5V 91/03 68000 1.009.494 CLIO 1.2 RN 5V 93/08 44000 1.267.603 R19 TS 89/04 62000 960.507 R19 RT 1,4 4V 93/09 94000 1.455.428 JUGO 45 KORAL 90/11 86000 241.794 AX 1,1 RE 89/04 76000 573.935 PEUGEOT 205L 91/10 48000 865.200 DAIHATSU CH 91/06 82000 735.420 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MER tasti «.«i Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT Pdetna/ nagradna igra za naročnike 1. nagrada: vikend najem apartmaja v Vilah Terme v Zrečah 2. nagrada: vikend najem bungalova na Rogli 3. nagrada: kopanje s kosilom za tri osebe v Termah Zreče nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi v Termah Zreče .». lagradc : kopanje za dve osebi v Termah Zreče IV petih številkah Savinjskih novic bomo objavili pet delov fotografije hotela na Rogli. Vaša naloga, spoštovani naročniki, pa je, da vseh pet delov na koncu sestavite v celoto, nalepite na dopisnico in najkasneje do 31. avgusta 1996 pošljete na naslov našega uredništva. Med pravočasno prispelimi dopisnicami bomo izžrebali pet zgoraj naštetih nagrad. w u i z s c/5 z I 0> OJ _c 0) 03 ■4-4 (A OJ U 03 CA ‘5* i C/5 j§ 'g «3 C —j >C/3 O. OJ c£ S 3 fd Q Celje - skladišče D-Per tu 7/1996 St Grad Vr 5000003431,16 tek..______ 9.00- 15.00, 17.00- 19.00 sobota: 9.00 - 12.00 C0BISS /V NIŽJE CENE PO 17.8.! # Balaton 196 DEM - enzionl radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI IMAŠ radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,8 Mhz