Ši. Peter pii Maiiboiu. V nedeljo 15. t. m. je da.roval pri nas novo maš-o g. p. Gabriel Škof. Bil je to lep dan za v&o župniijo. Novomašnik je doma iz skromne delavske družine. Pa so mu Šentpeterčani pripravili prav !epo primicijo, da bo o&tala v spominu njemu m nam. Slavnostni govornik mu je bil stolni prošt dr. Maks Vraber. Drugo sv. mašo pa je opravil v kapeldci Matere božje na Metavskem hribu, katero s-ta za to priliko daJa po.polnoma prenoviti posestnika Krepek Anton in Marija. Vsled neugodnega vremena je bila kapelica blagoslovljiena mesto v nedel}o popoldne v pondeljek, ter je isto blagoslovil domači g župnik Tkavc Anton. Popoldansko pobožnost v kapettci pa je opravil dekan g. Sagaj Alojz iz Hoč, ki je tudi blagoslovil ves prenovljen križ v Trčovi, katerega sta dala prenoviti posestnika Ferlinc Šima in Julijana. Šentpeterčani so pokazali ob tej priliki ponovno, da so Bogu vdano ljudstvo. — Sadna kupčija se je že pričela. Kupcev je dovolj, a sadja primeroma malo. Za zgodnje sorte jabolk se obeta Din 1.50 do 1.75 ,pa še upamo na boJjše cene. Zato se pa nočemo nič preinagliti s prodajo, tembolj ker je letos sadje res lepo. Tudi vinske gorice še kažejo dabro. Bog nas obvaruj hudega vremena, pa bodo kleti vsaj deloma zopet polne žlahtne vinske kaplice. — Naše prosvetno društvo »Skala«, ki je bilo svojcas razpuščeno, še vedno ni vpo&tavljeno. — Občina Sv. Marjeta ob Pesnici — del isfe je všolan k Št. Petru — je baj_ sklendla popolno izločitev iz tuk. šolskega okoliša dn všolanje otrok v šolo k Sv. Marjeti ob Pesnici. Ta ko¦vak bi bil morda iz goapodarskega o«ira ume_5ten, a vendar je večina Grušovčanov in Dragučovčanov prcti temu. Razlogi zato so različni, kot bližina k Št. Petru, drugič šola šo!sfcih sester (dekliška), ki slovi daleč naokrog ko-t vzoren šolski zavod, kamor starš-i radi oo,feiljajo svo-je hčerke in ker tudi cerkveno pripadajo ti kraji šentpeterski župniji. No, pa upajmo, da se bo ta zadeva re.ila tako, kakor bo všeč ljudstvu. — Sedež za.nda.rmerij13.ke postaji se je prenesel iz Št. Petra na Košake, pač pa se je ustanovila ekspozitura pri Sv. Martinu. Tako je sedaj Št. Peter brez občine, žandarmerije, okrnitev šole, če bi se izvedel egoraj naveden sklep, tako da bi Št. Peter s svojo slavno zgodovino mnogo izgubil. Devica Marija v Puščavi. Res bo puščava Bedaj, ko je nas zapustil g. organist Joško Krepek. Bil je vzgleden mladeni. in iprijatelj lepega petja, katerega je vodil s požrtvovalnostjo skozir šest let. Priljubljen je bil dornačinom in drugim, zato ga Bog čuvaj na njegovih potih. — Žalo.tiK> so zapeli zvonovi v pondeljek 16. julija, ko so spremili v obilni udeJežbi k večnemu počitku Marijino družbenico Micko Rutar. Pokojna je dalj časa bolehala za jetiko, kateri je pa vkljub zdravljenju podlejrln. Poklical jo je Vsemogočni v dekliški dobi pred sodbo, ki pač ni bila težka. Rajna je bila vzgledna in ponižna, zato ji veljajo besede — pravičnih spomin je večen! Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo 15. julija je priiedila naša doniača Vzajemna zavarovp.lnica v Ljubljani po rani sv. maši strokovno g^spodarsko predavanje o zavarovanju sploh. Skrajno žalo.ten je bil,:začetkoma obisk poslušalcev, a proti koncu s$ jih je nabralo že nekaj več. Prvi je predaval "ravnatelj podružnice v Celju g. Mihelcič, in ^cer o pomenu zavai'3vanja in o načinu zav^rovanja. Ob tej priliki je povdarjal dejstvo, kako malo se ljudje zammaj-o za to važno gospodarsko panogo, da_iravno so časi najhujše krize. Glavna j'im je stvar, da so zavarovani, ne vedo pa, zakaj so zavarovani, in kako so zavarovani. Dotični, ki so predavanje poslušali, so gotovo sklenili, ako se dosedaj niso za to posebno zanimali. da hočejo od sedaj naprej obračati večjo pažnjo glede zavarovanja in da bodo vedeli, zakaj plačujejo vsakaletne premije. Želeti bi bilo, da bi vsi tisti, ki so predavanje poslušal'!, ne obdrž.ili samo zase, temveč se o tem razgovarjali tudi pri sosedih in prijateljih. Iz Puščavske župnije se je udeležil pr_edavanja posestnik g. Jakob Vitzman. Upamo, da bo svojo razun.no besedo zastavil onim, ki na predavanju niso bili. Naš že nekdanji prijatelj, sedaj glavni zastopnik Vzajemne zavarov. g. Žebot pa se je do-ta.kn!il vprašanfa: kje naj se zavarujemo? Veliko je zavarovalnic, ki nosijo različna lepa imena naših rek in goiia itd., a naša prava domača zavarovalnica je edino »Vzajemna v Ljubljani«. Njen že 331etni račun obstoja nam jasno priča, da zavod danes razpolaga že z ogromno rezervo ter je eden najmočnejšib. v Jugoslaviji. Številne zahvale o polnem iz.plačilu zavarovalnih vsot ne.srečnim pogorelcem pričajo, da je Vzajemna zav. najboljši naš zavod. Torej vsi Šentlovrenčani dn Puščavčani ter okolica ve-dite, da je ta.korekoč vaša narodna vzajemna dolžnost, zavarovati vse svoje premoženje pri domači zavarovalnici. Znano je, da se po raznih tujdh zavarovalnicali iz naše države potom premij izplačuje nad 400 milj. dinarjev letno. Pomislimo, koliko je to denarja, ki gre iz naše države.in iz prometa.. Xašim kmetom, posei&tnikom, trgovcem in obrtnikom pa polagamo na srce, na.j ne poslušajo vsakega agenta, ki mastno govori, terriveč naj mu odločno rečejo; jaz sem ali bom zavaroval pri domaei Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani po zastopnikih g. Pušnjaka in Ladineka, Sv. Ana v Slov. goricah. Poročil se je Viktor Zemljič, prej strežnik v bogoslovju, z Ano Breznik v Ledineku v pondeljek, dne 16. >ulija 1934. Isti dan po poroki je bila v hiši pošsvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu. Godbe dn plesa ni bilo, a kljub temu so bili gostje dobre volje lin so darovali skupaj 302 Din za ubogega dijaka R. - Sv. Jakob v Slov. gor. V tretje gre rado. T3 lzrek se je dobesedno Jzpolnil pri nas, ko je prihrumel 13. julija strašen vihar s točo. Tako so letos zopet in to nekateri že tr&tjič- zaporedno uničeni naši vinogradi. Ne vemo če kdo, ki ne pozna naših razmer, razume, kako strašen udarec je bil letos to za nas. Vsi z obupnim srcem gledamo v bodočnost — gospodar in delavec. Kako naj s.daj vsaj za silo ustrežeimo nalogu davčne oblasti, ki nam pride te dni prodajat našo borno živino in druge po^treb^ ščine. Sv. Bolfenk v Slov. sozicata. Zares zašlužen je bil izredno lep pogreb, ki ga je imel poko-jni Franc Horvat, ipos. in gostilničar tukaj. Vea bližnji in daljni okol/;š je poznal tega marljivega, skrbnega, ter za vse dobro vnetega gospodarja. Kot dober krščanski mož zasluži tudi skromen spomenik v »Slov. gosp.«. Odkar že stoji daleč zna.na pčkojnikova h.iša, je ,'bil V3d__o njega zvesti naroSnik. Tudi njegov sdn in oba zeta so vedno v vrstah katoliških mož, in sicer med dejansko udejstvujočimi. Vso hvalo in priznanje pa mu je dolžna domača hranilnica in posojilnica, kateri je dolga. leta načeloval v presledkih, pa bodisi kot načelnik nadzorstva ali tudi načelstva. Pred 25 Ieti. je bil med njenimi prvimi ustanovitelji. Kolikci časa in truda je žrtvoval procvitu zadruge, vedo le njegovi sovrstniki. Še v svoji zadnji nedolgi bolezni je vedno kazal ninogo zanimanja za njo, ter že težko čakal skorajšnjega konca neznosinih denaruih razmef pri Zadrugi. Naj mu milo.ten sodiiik v nebesih obilo poplača vse njegove trude za obči blagor! Sv. Bclfenk pri Središču. Dne 16. julja .mo pokopali obče spoštovanega g. Martina TrsteDjaka, posestnikn, trgovca in bivšega gostilni- čarja iz Vodranec. Rajni je dolgo časa bolehal ter sedaj bolezni podlegel, večkrat okrepčan s tolažili sv. vere, star 73 let. Martin Trstenjak je bil ves eas svojega življenja skrben in pošten katoliški niož in nad 40 let naročnik »Slov. gospodarja«. Njegovo priljubljenost je pokazala velika udeležba pri pogrebu in to ne le iz domače fare, ampak tudi iz sosednih far; osobito je rajnega na njega zadnji poti spremljalo pre.cej.njo število prijateljev in znancev z Središča. Naj v mi.ru počiva! Sv. Ana in Sv. Barbara v Halozah. V dopisu z dne 11. julija nas je lopov na zvit in prikrit način speljal s tem, da je podpisal našega zanesljdvega in dolgoletnega naročnika. Preklicujemo krivico, katero smo zagrešili nehote dobri ter ugledni gospej Klai-i Zavec. Krivda ni na strani uredništva, ampak jo je zakrivil povojni brezvestnež v skrajno hudobni maščevalnosti. Šmattno pri Slovenjgradcu. V dneh 9., 10. in 11. t. m. se je mudil v naših krajih velečastiti rSonsignor Vreže. Dne 10. juli.a j« obiskal več znanih rodbin v slovenjgraški okolici, 11. julija je obiskal ob pol 7. sv. mašo na Homcu, kjer je tako priljubljena cerkev Matere božje. Sv. maše so se udeležilii njegovi prijatelji, a ko bi bili ljudje vedeli, da bo imel sv. mašo msgr. Vreže, i>i bila pa cerkev gotovo polna. — V zadnji številki »Slov. gospodarja« smo poročali o dveh požarnih nesrečah, v tej številki tnoramo zabeležiti še eno. V nedeljo 15. t. m. so S8 zopet zgostili temni oblaki, nastala je nevihta. Med dežjem so padala tudi ledena zrna, ki pa niso napravila nikake škode. A strela, s svojo požigalno silo, ni prizanesla. Udarila je v Golavabuki v llabermutovo gospodarsko poslopje, ki je last slovenjgraškega Šulerja. Ljudje so rešili, kar se je rešlti dalo, poslopje je zgorelo. Gasilska pomoč je nemogoča, ker jile slovesne večernice, pete litanije Matere bozjc in pridiga v farni cerkvi Hoensbroek. Po večernicali se je vršila častna akademija v dvoijani de la Ilaij. Najprvo smo se pu.tili slikati zunaj na prostem. V, dvorani otvori in pozclravi g zvezni predsedhik Novak navžoče in čestita v dolgem iskrenem govoru č. g. Oberžanu k lOIetnici mašništva in želi, da bi dočakal še SOIetnico. V ime.nu društva sv. Barbare Biunssum g. preds. Pučnik. V imenu društva sv. Barbaie Lutterade g. Zore. V iraenu društva sv. Barbare Herlerheide Štrucelj. Nato doniači g. preds. Polšak. Vsi so mu želeli dočakati 501etnico in se hvaaežno spominjali njegovih zaslug za Slovence. Nato so se vršile deklamaci.je. Najbolj so se odlikovala mala Olgica Resnik in Anica Šket; žele so posebno pohvalo. Vsaka d&klica kakor tudi fant so podarili jubilanfu šopek cvetlic. Uarila njegove slike »knapa«, kakor se je sam izrazil, je bil posebno vescl. Sliko so darovali Slovenci v hvaležen spomin n.v skupno bivanje v Holandiji. Tudi pevci iz Herlerheide so nam zapeli nekaj lepih narodnih pesnii. Šolski oti'oci z g. Ažmanom na čelu &o tudi prav prijetno zažvrgoleli. Se vidi, koliko truda jo stane, da jib je tako lepo izvežbala. C. g. pater Teotim je v dolgem govoru orisal zasluge našega jubilanta med Slovenci. Tudi g. Selič, ustanovnik in dolgoletni predsednik društva sv. Barbare je v lepih besedah orisal razvoj društva in prosil, da bi skupno de.lovali za povzdigo društva. Ob enem čestital č. g. Oberžanu k lOletnici in mu želel še 501etnico med nami Slovenci. Nato se je č. g. Oberžan iskreno zahvalil za darila. Nam v lepein govoru orisal pomen krščanskega društva in nas spominjal naše domovine, da je bilo marsikatero oko rosno. Posebno vesel je bil pa, ko so mu Solski otroci podarili pisma, v katerib je bilo napisano najlepše darilo, koliko sv. obhajil so sprejeli in darovali za njega. II koncu je prišel še g. kaplan Schleiden in do~ mači g. župnik Rosselars, če se je tudi preje oprostil, s pismom .estital g. Oberžanu k lOletnici. Ta,ko 3e vidi, da imamo Slovenci vseeno Se ugled v Hoensbroek. Sedaj mu pa vsi iskr&no čestotamo k njegovi lOletnici in želimo, da bi dočakal še petdesetletnico. Živel naa jubilant! Hoensbroek (Holandija). Vsa društva sv. Barbare so priredila letos kakor vsako leto božjo pot. Letos smo poromali zopet v Wittem k materi Mariji. Po sv. maši smo obiskali muzej kardinala van Rossum. Nato smo napravili izlet v Epen. Gospod pater Tedtim nas je peljal y gozd, da smo se odpočili, kajti pot je bila strma kakor pri nas v Jugoslaviji. Nekateri so bili že malo nezadovoljni, seveda sedaj smo navajeni samo lepih ravnih cest v Holandiji. Smo že skoro pozabili, da smo doma iz hribovite Jugoslavije. Po kratkera odmoru smo se vrnili. Nato amo se ustavili v nekem hotelu, da smo po&krbelii tudi malo za želodec. Bil je tudi lep raz-gled po hriiboviti Belgiji. Za kratek čas nam je igrala godba Brunssum in tudi pevci niso naaadovali. Tako da je bilo dobro praskrbljeno tudi za zabavo. Nazaj grede smo se peljali skozi Valkenburg in obiskali lursko votlino Matere božje, imeli večerroice in z godbo na čelu obhod po mestu, nato smo se pa zadovoljni vrnili domov.