GLASILO SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO LETNIK XII. - LAŠKO, OKTOBER 1981 — ŠTEVILKA 1 Ko se na referendumu odločamo o tretjem samoprispevku, moramo vedeti, da se ne odloča* mo le za danes, zase. Zavedati se moramo, da se odločamo za svoje otroke, za jutri. Kajti danes moramo ustvarjati bogato dediščino našim otrokom, da bo njihov jutri veliko bolj srečen, svetlejši in bolj brezskrben. Vreden njih in njihovo mladost. Koliko sredstev smo zbrali in kako smo jih uporabili Skupni dogovor delovnih ljudi in občanov nače občine o načinih reševanja perečih probleaov razvoja družbenih dejavnosti.zlasti šolstva,zdravstva, delno otroškega varstva in komunalne problematike vseh krajevnih skupnosti, se je že pred desetimi leti izrazil v odločitvi za I.in nato II.referendum o samoprispevku.Slednji poteče letos decembra. Velike materialne pridobitve,ki smo jih v teh dveh obdobjih samoprispevka dosegli izpričujejo moč solidarnosti, povezovanja in zavesti,da smo v še tako težkih pogojih zmožni odrekanja v korist napredka nas in naših otrok. To pogojuje našo pripravijenost,da se tudi v tretje odločimo za samoprispevek. Že ob obeh dosedanjih referendumih smo se dogovorili,da bomo tudi v bodoče na tak način reševali zlasti razvoj šolskih in komunalnih naprav krajevnih skupnostih.Slednjo odločitev smo zapisali tudi v vse srednjeročne planske dokumente,kjer smo računali na sredstva samoprispevka v obdobju 1982-1986. Zaradi vseh teh razlogov so se občinske družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in njeni strokovni organi odločili,da izvedemo vso potrebno aktivnost za uvedbo III.samoprispevka,o katerem bomo glasovali 22. novembra letos. Pred nami je "Naše delo".Preglejte ga in se seznanite,kaj smo dosegli v preteklih letih in kaj planiramo v naslednjem referendumskem obdobju. V začetku novembra pa boste v krajevni skupnosti povabljeni na zbor občanov. Aktivisti SZDL in drugi odgovorni občani vam bodo podrobneje razložili gradivo,ki je pred vami.Seveda bo to tudi priložnost vsklajevanja in dogovora o nalogah,ki se bodo v vaši krajevni skupnosti financirale iz bodočega samoprispevka. Občinska konferenca SZDL Laško I. SAMOPRISPEVEK - 1972 DO 1976 I. Na osnovi uspešno izvedenih referendumov o samoprispevku občanov občine Laško v Radečah,dne 19.12.1971,v Rimskih Toplicah dne 27.2.1972 in v Laškem za 5 krajevnih skupnosti dne 12.3.1972,je Skupščina občine Laško sprejela ustrezne odloke o uvedbi samoprispevka po posameznih območjih. Odlok o uvedbi samoprispevka na območjih krajevne skupnosti Jagnjenica-Svib-no,Radeče,Vrhovo in Zidani most velja do 1.januarja 1972,na območjih krajevnih skupnosti Jurklošter,Rimske Toplice,Sedraž,Breze,Laško,Marija Gradec,Rečica in Vrh nad Laškim pa od 1.aprila 1972. Iz gornjega sledi,da se samoprispevek občamov na širšem območju Radeč plačuje od 1.januarja 1972 dalje po stopnji l%,na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega pa od 1.aprila 1972 dalje,po stopnji 1,5%. Po sprejetem programu o uvedbi samoprispevka je bilo dogovorjeno,da se 1% samoprispevka plačuje za ivesticije v osnovnem šolstvu in 0,5% (na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega) pa za izgradnjo in rekonstrukcijo nekaterih pomembnejših cest. II. Po predračunih se je predvidevalo,da se bo v petih letih po posameznih območjih zbralo samoprispevka: A. za širše območje Radeče po stopnji 1% B. za širše območje Rimskih Toplic po stopnji 1,5% C. za širše območje Laškega po stopnji 1,5% oziroma vsega skupaj v očini 3.365.000, - din 2,317.500.- din 6.030.000. - din 11,712.500.- din «BBmKBssssaaMsm: Samoprispevek v občini je bil uveden z namenom,da bi hitreje reševali pereče investicije v osnovnem šolstvu.Za ta namen se na območju občine razporeja 1% samoprispevek. Samoprispevek v višini 0,5% na širšem območju Laškega in Rimskih Toplic pa še za investicije,rekonstrukcije nekaterih lokalnih cest in za druga komunalna dela. Glede na predvidevanja in sprejete programe je bila sprejeta naslednja delitev samoprispevka: 1. za investicije v osnovnem šolstvu - v Radečah 3,365.000.- din - v Rimskih Toplicah 1,545.000.- din - v Laškem 4,020.000,- din ali skupaj: 8,930.000.- din 2. za investicije in rekonstrukcijo cest ter drugih komunalnih naprav - na širšem območju Rimskih Toplic 772.500.- din - na širšem območju Laškega 2,010.000.- din ali skupaj: 2,782.500.- din SBSaBS3B3SBSS8BBBBSBS38BBSBSB8BBSXSXa:BSBSSSSBBSB38BBSB=BSBSSaSSBBBSSBB8aB Izhajajoč iz teh predvidevanj je bil dogovorjen ključ za delitev mase sred-stevsamoprispevka občanov po posamenih širših območjih in sicer: 28,58% 20,46% 50.96% 1. Radeče 2. Rimske Toplice 3. Laško V obdobju saaoprispevka od leta 1972 do 31.12.1976 je bilo skupno zbranega samoprispevka 14,004.940.- din od tega: - za investicije v osnovne» šolstvu po stopnji 1% 10,670.644.- din - za izgradnjo in rekonstrukcijo cest ter drugih komunalnih naprav po stopnji 0,5% 3,334.296,- din V smislu postavljenega programa bi morali v petletnem obdobju zbrati skupaj 11,712.500.- dinarjev samoprispevka. Do konca 1976 leta pa je bilo zbranih 14,004.940.- torej za 2.292.440.- din veš kot je bilo planirano. Na to,da so sredstva samoprispevka zbrana nad planiranim zneskom,je vplivalo hitrejše naraščanje osebnih dohodkov in število zaposlenih v občini. Na osnovi postavljenega plana in ključa delitve zbranih sredstev iz naslova samoprispevka se zbrana sredstva po posameznih širših območjih delijo takole: Radeče 28,58% ali 4,002.612.- din Rimske Toplice 20,46% ali 2,865.411.- din Laško 50,96% ali 7,136.917.- din Pripomba: pri tej delitvi je upoštevano,da je samoprispevek v Radečah bil uveden 1.januarja,na ostalih območjih pa 1.aprila 1972 leta. Zbrana sredstva saaoprispevka na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega pa se nadalje delijo na del (1%) za investicije v osnovnem šolstvu in na del (0,5%) za izgradnjo in rekonstrukcijo lokalnih cest oziroma reševanje komunalnih problemov takole: 1. Širše območje Rimskih Toplic: a) za investicije v šolstvu 1,990.367.- din b) za kumunalne potrebe 875.044.- din 2. Širše območje Laškega: a) za investicije v šolstvu b) za komunalne potrebe 4,760.913.- din 2.376.004.- din Sredstva 0,5%-tnega saaoprispevka na širšem območju Rimskih Toplic se delijo v smislu odloka na posamezne krajevne skupnosti takole: - Rimske Toplice 40% od zbrane mase - Jurklošter 30% od zbrane mase - Sedraž 30% od zbrane mase Ob zaključku te informacije lahko ugotovimo,da od skupaj zbranih sredstev saaoprispevka odpade: - na del za investicije v šolstvu 10,670.644.- din - na del za izgradnjo,rekonstrukcijo cest in komunalne naprave 3,334.296.- din IV. Sredstva zbrana iz naslova saaoprispevka so se stekala v sklad za financiranje družbenih dejavnosti občine Laško. V smislu sprejetega programa so bila sredstva samoprispevka za izgradnjo,rekonstrukcijo cest in komunalnih naprav angažirana v naslednjih krajevnih skupnostih: 1. KS Breze 120.000.- din 2. KS Vrh nad Laški» 320.000.- din 3. KS Laško (za cesto Tevče-Vrh) 300.000.- din 4. KS Rečica 1,476.078.- din 5. KS Marija Gradec 159.926.- din SAMOPRISPEVEK V SLIKI Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice je bila dokončana z denarjem,ki so ga zbrali občani že v prvem samoprispevku in s prispevki delovnih organizacij .Šola je 10 let omogočala učencem iz širšega področja Rimskih Toplic moderen kabinetni enoizmenski pouk,v sedanjih razmerah in novih oblikah sodobnega vzgojnoizobraževalnega procesa pa je za 400 učencev že pretesna. Prizidek k osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah,ki je bil zgrajen in dokončan s sredstvi 1. in 2. samoprispevka je le del celotnega programa izgradnje osnovnošolskega prostora na območju Radeče,ki omogoča enoizmenski kabinetni pouk in razvoj oddelkov podaljšanih bivanj za 650 učencev vsega šolskega okoliša.Z načrtovano nadaljno izgradnjo telovadnice pa bi bili ustvarjeni najboljši pogoji za prehod na celodnevno šolo v občini. 6. KS Rimske Toplice 7. KS Sedraž 8. KS Jurklošter 338.477.- din 282.710.- din 253.857.- din Investicijska vrednost osnovnošolskih objektov je znatno presegla zmogljivosti samoprispevka,saj je znašala po posameznih objektih: Objekt Celotna investicijska vrednost V i sred. samopr. r i drugi viri Osnovna šola Rimske Toplice 7,530.977.- 2,617.244.- 4,913.733.- Telovadnica Laško 6,287.724.- 2.425.865.- 3,861.859.- I.faza izgradnje OŠ Radeče 10,466.905.- 5,627.535.- 4,839.370.- 24,285.606.- 10,670.644.- 13,614.962.- D ruge vire za kritje delne investicijske vrednosti novozgrajenih objektov predstavljajo prispevki organizacij združenega dela in prispevek občinskega proračuna ter izobraževalne skupnosti Laško in kredit Republiške izobraževalne skupnosti. II. SAMOPRISPEVEK - 1977 DO 1981 I. Na osnovi uspešno izvedenega referenduma o samoprispevku občanov občine Laško za obdobje 1977-1981 za izgradnjo osnovno-šolskih objektov,zdravstvenih in komunalnih objektov z dne 21. decembra 1976 je Skupščina občine Laško,dne 15.decembra 1976 sprejela odlok o uvedbi samoprispevka. Samoprispevek je uveden za območje občine Laško za obdobje petih let po stopnji 1,5% od neto osebnega dohodka in drugih dohodkov v smislu določil 2.člena odloka in se plačuje od 1/1-1977 do 31/12-1981. II. Predvideno je,da bo v vsem obdobju samoprispevka zbrano din 31,615.242,00 od katerih je namenjeno: 1. Za izgradnjo osnovno-šolskih objektov v občini 66,67% oziroma din 21,076.445,00 2. Za izgradnjo zdravstvenega doma v Laškem 4,47% oziroma din 1.500.000,00 3. Za izgradnjo ali preurejanje komunalnih objektov v KS 28,59% oziroma din 9,038.797,00 Samoprispevek za izgradnjo zdravstvenega doma v Laškem prispevajo le občani širšega območja Laškega in sicer naslednjih pet krajevnih skupnosti: Laško, Rečica,Marija Gradec,Vrh in Breze. III. V času od 1/1-1977 do 30/9-1981 je skupno zbrano samopri spevka din Od tega: 1. za izgradnjo osnovno-šolskih objektov din 2. za izgradnjo zdravstvenega doma v Laškem din 3. za financiranje izgradnje ali preurejanje komunalnih objektov din 47,549.750,50 31,718.044,75 2,251.485,75 13,580.220,00 V letu 1975 iz drugega samoprispevka zgrajena in opremljena moderna telovadnica je za 850 učencev centralne šole Primoža Trubarja v Laškem pomenila v primerjavi s starim domom TVD Partizan veliko pridobitev in korak bliže k dozidavi celotnega šolskega kompleksa na tej lokaciji. Z dograditvijo prizidka z 17 moderno opremljenimi učilnicami.posodobi jeno kuhinjo,veliko jedilnico in vzporednimi prostori za raznotere dejavnosti učencev,je bila dokončana načrtovana razširitev prostorov osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem,ki je bila pričeta že v letu 1969.Šola pa kljub sodobnim urejenim prostorom zaradi prevelikega števila učencev prerašča utesnjen življenjski prostor,ki onemogoča še uspešnejši razvoj konkretnih celodnevnih oblik življenja in dela šole. Napredka ne moremo ustaviti. Lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas. Od zneska 13,580.220,00 din so na osnovi deležev določenih v 6. členu odloka o sanoprispevku prejele posamezne krajevne skupnosti: 1. KS Laško 3,151.264,05 din 2. KS Rečica 731.185,90 din 3. KS Marija gradeč 938.344,20 din 4. KS Vrh 273.445,65 din 5. KS Breze 337.024,40 din 6. KS Rimske Toplice 1,644.255,80 din 7. KS Sedraž 476.294,70 din 8. KS Jurklošter 503.843,85 din 9. KS Radeče 3,432.908,45 din 10. KS Zidani most 1,013.830,15 din 11. KS Vrhovo 381.368,20 din 12. KS Svibno 299.323,50 din 13. KS Jagnjenica 397.131,15 din S KUP A J 13,580.220,00 din Vsa odstopljena sredstva KS Laško,Vrh,Breze,Rečica in Marija gradeč v obdobju od 1/1-1977 do 31/12-1979 so bila dana za izgradnjo zdravstvenega doaa v Laške» v znesku din 1,034.420,75. Od tega zneska pa je bilo dosedaj vrnjeno - KS Laško - KS Vrh - KS Rečica - KS Breze - KS Marija gradeč 599.778,30 din 48.973,45 din 100.000,00 din 60.353,20 din 155.683,25 din 964.788,20 din Zbrana sredstva samoprispevka za šolstvo od 1/1-1977 do 30/9-1981 v znesku din 31,718.044,75 so uporabljena: 1. za dozidavo osnovne šole Radeče 1,500.000,00 din 2. za rekonstrukcijo naprav za centralno ogrevanje na osnovni šoli Radeče 4.450.738,00 din 3. za odplačilo anuitet za telovadnico 2,269.167,00 din 4. za dozidavo osnovne šole Laško 21,014.500,00 din 5. za odplačilo kreditov pri gradnji šole in nabavi opreme za šolo Laško 1,810.941,00 din SKUPAJ 31,045.346,00 din Zbrana sredstva samoprispevka za zdravstvo od 1/1-1977 do 30/9-1981 v znesku din 2,251.485,75 so bila v celoti porabljena za izgradnjo zdravstvenega doma v Laškem. Celotna investicijska vrednost objektov je znatno presegla zmogljivost samoprispevka, saj je znašala po posameznih objektih: Objekt Vrednost objekta V i samoprispevek r i drugi viri 1 2 3 4 II. faza izgradnje OŠ Radeče 4,528.791,00 1,500.000,00 3,028.791,00 Prizidek k OŠ Laško z opreao 33,659.831,00 21,014.500,00 12,645.331,00 Zdravstveni dom Laško z opremo 19,906.724,00 2,251.486,00 17,655.238,00 Rekonstrukcija cent. kurjave OŠ Radeče 4,450.738,00 4,450.738,00 - Z dograditvijo sodobnega Vzgojno varstvenega zavoda v Laškem in Rimskih Toplicah je bil v tem obdobju uspešno rešen tudi problem organiziranega otroškega varstva in vključevanja predšolskih otrok v vrtce v celotni občini. Danes lahko vrtec nudi organizirano predšolsko vzgojo preko 300 otrokom. Samoprispevek je ena izmed najbolj sprejemljivih, demokratičnih in samoupravnih oblik zbiranja in združevanja sredstev za hitrejše solidarno reševanje vseh tistih vprašanj, ki vplivajo na naš družbeni in osebni standard ter na boljše počutje. Druge vire za kritje delne investicijske vrednosti novozgrajenih objektov predstavljajo prispevki organizacij združenega dela,prispevki Regionalne zdravstvene skupnosti ter prispevek občinskega proračuna, kakor tudi prispevek Izobraževalne skupnosti Laško in krediti Republiške izobraževalne skupnosti in Ljubljanske banke - Splošne banke Celje ter posojilo Slovenijales iz Ljubljane. Uprava za družbene prihodke Strokovna služba Poročilo o realizaciji programov samoprispevka v KS 1. KRAJEVNA SKUPNOST BREZE Iz prvega samoprispevka 0,50% je bilo zbranega v KS BREZE 120.000,00 dinarjev.Ta sredstva so bila v celoti porabljena za rekonstrukcijo ceste Slatina - Breze. Iz drugega samoprispevka je bilo do 30.6.1981 zbranih 308.497,00 dinarjev. KS Breze je uporabila denarna sredstva za naslednje dejavnosti: - Za sofinanciranje pri vzdrževanju kategoriziranih in nekategoriziranih cest v KS. - Za sofinanciranje ureditve strelskega doma v Hali Brezi. - Nakup zemljišča za športno igrišče vBrezah - Sofinanciranje 0,13% pri izgradnji zdravstvenega doma v Laškem. 2. KRAJEVNA SKUPNOST JAGNJENICA Krajevna skupnost Jagnjenica je porabila sredstva II.samoprispevka po pri- spevni stopnji 0,5% pri naslednji in- vesticijah: INVESTICIJA VREDNOST INVE- 1. Jurjevški most STICIJE DIN 265.000,00 2. Podaljšek javne razsvetljave 124.000,00 3. Objekt požarne varnosti v Čimernem 40.000,00 4. Modernizacija cest (Čimerno,vaške poti) 206.000,00 5. Asfaltiranje lokalnih cest 4040 m2 921.000,00 6. Soudeležba pri asfaltiranju ceste Jagnjenica - Svibno 300.000,00 7. Ureditev avtobusne postaje 12.000,00 8. Pomoč društvom 24.000,00 Skupaj 1.892.000,00 Zneski v tabeli so zaokroženi. 6 Pomembno vlogo v razvoju komunalne dejavnosti je odigrala SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST RADEČE,ki je prispevala glavni delež pri asfaltiranju ceste Jagnjenica-Svibno v dolžini 4 km,nastopala je kot investitor, prav tako pa je vidna njena vloga,pri vseh investicijah komunalnega značaja v krajevni skupnosti. 3. KRAJEVNA SKUPNOST JURKLOŠTER V obdobju I.samoprispevka od leta 1972 do 1977 je bilo z 0,5% za komunalno dejavnost v KS zbranih 253.857,- din. S temi sredstvi smo po sprejetem programu sofinancirali naslednja dela v KS: - sofinanciranje izgradnje vodovoda Blatni vrh 180.000.- - celotna investicija po takratni vrednosti 340.000.- od tega ocena vrednosti dela MDA 100.000,- prispevek krajanov v delu in materialu - rekonstrukcijo ceste Ma-rof-Blatni vrh se je financiralo iz sredstev samop. delo krajanov - sofinanciranje elektrifikacije soc.ogroženih kmetij 60.000.- 70.000.- 100.000.- 3.857.- S sredstvi,zbranimi v obdobju II.samoprispevka od leta 1977 do 30.6.1981 v znesku 461.378,- din so bile realizirane sledeče plansko opredeljene naloge: - sofinanciranje izgradnje bencinske črpalke 200.000.- po predračunski vrednosti znaša investicija 1,904.000,- razliko so pokrili soinvestitorji po samoup. dogovoru o združevanju sredstev in dela - sofinanciranje rekonstrukcije ceste Panače-Lokovec 200.000,- Pogoji dela v starem zdravstvenem domu v Laškem niso bili več znosni.Ogrožena je bila varnost občanov in zdravstvenih delavcev. Krajevna skupnost Laško,Rečica,Marija-gradec.Vrh in Breze so se sporazumele, da kljub skromnim sredstvom drugega samoprispevka po stopnji 0,5%,ki so bila sicer namenjena komunalni izgradnji,združijo moči za izgradnjo novega, sodobnega zdravstvenega doma.Seveda pa le-ta sredstva niso zadoščala. Uresničitev sprejetih programov kaže, da smo v občini Laško že uspeli rešiti nekatere probleme družbenega standarda in utrdili zavest, da je mogoče skupne probleme reševati s solidarnostjo vseh delovnih ljudi in občanov. vrednost opravljenih del 1,500.000.-drugi sovlagatelji so prispevali 800.000.- ocena opravljenega dela MDA 300.000.-krajani saai z delo« in prevozi 200.000.- - sofinanciranje razširitve telefonskega omrežja v KS 61.378,-predračunska vrednost te investicije znaša 1,358.961.- krajani prispevali z delo« in «aterialo« 891.938,— združena sredstva za investicije PTT 405.645,- Ostaja na« še nepokrita obveznost iz naslova odškodnin,ki so nastale pri večjih vzdrževalnih delih na cesti v Polani in to 60.000.- din kar pa bono realizirali do konca tega leta. 4. KRAJEVNA SKUPNOST LAŠKO Krajevna skupnost Laško je sredstva I. saaoprispevka za obdobje 1972-1976 solidarnostno prelivala v krajevne skupnosti Vrh,Breze in Rečico,po enotno dogovorjene« programu komunalnega urejanja. V obdobju od 1/1-1977 pa do 31/8-1981, ko teče drugi saaoprispevek je krajevna skupnost sprejela progra« preurejanja komunalnih objektov v KS in sofinanciranje izgradnje zdravstvenega doma v Laškem. Po stopnji 0,5% za krajevno skupnost Laško se je v obdobju 1.1.1977 do 31.8.1981 zbralo sredstev 2,923.132,45 din. Od tega je bilo porabljeno din 890.000.- za izgradnjo zdravstvenega doma Laško - tu so sodelovale s sredstvi tudi druge KS,ki gravitirajo na ZD Laško. Din 2.070.000.- je bilo porabljenih za izgradnjo in preurejanje komunalnih objektov v KS Laško. Program samoprispevka za komunalna dela v KS je bil v glavnem realiziran. Nekatere naloge (cesta Ojstro,Požnica, Doblatina) so v izvajanju.Zaradi problematične trase in večjih potrebnih stroškov ni izvedena modernizacija ceste na Šmihel. V tem času smo uspeli s sredstvi samoprispevka, rednimi sredstvi KS,udeležbo 00 in krajanov realizirati program v precej večjem finančnem obsegu,kot je bil sam program po samoprispevku.Realizacija programa je razvidna iz tabele. S pretvornikom na Krištofu smo na širšem območju Laškega pokrili večino belih lis s 1. in 2. programom RTV Ljubljana ter 1. programom RTV Zagreb. Urejen Aškerčev trg daje staremu mestnemu jedru praznično podobo. Včasih smo si dejali: ’’Družba nam bo dala.” Toda danes vemo, kdo je ’’družba”. Družba smo sami. Vse kar bomo dali bomo dali sebi. Zato bomo na referendumu glasovali ZA! NALOGA Samoprispevek sred.KS plan realiza- nam.sred. LAŠKO cija ud.krajanov - ureditev Aškerčevega trga 450.000.- 450.000.- 4.523.000. - postavitev RTV pretvornika za II.program - Krištof - obnova mostu čez Savinjo DEBRO -asfaltiranje ceste v soseski 380.000.- 380.000.- 2.295.000.- 2.675.000.— družbene gradnje - elektrifikacija - ureditev makadamskega cestišča v vasi Debro JAG0ČE - gramoziranje in urejanje 400.000.- 400.000.- 1.695.000.- 2.095.000.- ceste Laško-Jagoče BRSTNIK.TOVSTO - razširitev ceste v Tovstem 40.000.- 40.000.- 8.000.- 48.000.- do priključka na Doblatino - odvodnjavanje in gramoziranje skupaj - 4.973.000.- RIFEHGOZD - dokončna ureditev ceste 150.000,- 150.000.- 17.000.- 167.000.— v Rifengozdu DOBLATINA - urejanje ceste Jagače- 200.000.- 200.000.- 60.000.- 260.000.- Doblatina,gramoziranje, odvodnjavanje OJSTRO - ureditev ceste ha Ojstro 100.000.- 60.000.- 117.000.- 177.000.- 3 ka ŠMIHEL - ureditev ceste na Šmihel 30.000.- 30.000.- 17.000.- 47.000.- graaoziranje-odvodnjavanje KURETMO - ureditev ceste Nagode- 30.000.- 30.000.- 21.000.- 32.000.— Kuretno;gramoziranje odvodnjavanje U0MAT, BUKOVCA - urejanje ceste Udaat-Trnovo 160.000.- 160.000.- 40.000.- 200.000.- STRMCA - urejanje ceste na Štruci v 100.000.- 100.000.- 703.000.- 803.000.- makadanski izvedbi Skupni prograa-izgradnja 890.000.- 890.000.- zdravstvenega doaa Laško ____________________________________________________ Skupaj: 2.960.000.-2.890.000.- 9.521.000.- 12.411.000.- 5. KRAJEVNA SKUPNOST NARIJAGRADEC Krajevna skupnost Marijagradec je s sredstvi saaoprispevka uresničila velike potrebe krajanov na področju komunalne dejavnosti.kulture in telesne kulture. I. samoprispevek po stopnji 0,50% je bil realiziran v znesku 159.926.- din. S temi sredstvi ter s sredstvi krajanov in 0Z0 je bila izvršena asfaltna prevleka na cesti Laško-Lahomno. V II. samoprispevku je bilo od 1.1.1977 do 30.6.1981 po stopnji 0,50% zbranih 859.243.- ocena za II.polletje pa je 143.410,-skupaj 1,002.653.- Na podlagi srednjeročnega plana za obdobje 1976-1980 je KS Marijagradec iz sredstev samoprispevka,ki so bila oplemenitena s sredstvi krajanov,udarni-8 škim delom,sredstvi SIS in OZD realize rala sledeči program - cestna asfaltna prevleka Lahomno-Tevče-Reka skupna vrednost 1,500.000.- od tega samoprispevek 500.000.- prispevek občanov s prevozi in udarniško delo,denarni prispevki 1,000.000.- - cesta Laško-Lahomšek skup- na predračunska vrednost 2,500.000.-od tega samoprispevek 300.000.- prispevek SKIS Laško 500.000.- občani prispevek in delo 1,700.000.- - cesta Marijagradec-Radob-lje z ureditvijo podvoza, predračunska vrednost 800.000.- od tega samoprispevek 200.000.- občani z denarjem 290.000.- fizično delo občanov 310.000.- S samoprispevkom občanov in delovnih ljudi smo uspešno reševali, rešujemo in bomo solidarnostno reševali najbolj občutljive probleme skupnega družbenega in osebnega standarda. Del asfaltne ceste v naselju Jagoče je le začetek te komplicirane in drage naložbe,ki jo bomo s sredstvi tretjega samoprispevka oplemenitenimi s sredstvi krajevne skupnosti Laško,SKIS Laško ter denarnimi sredstvi in prostovoljnim delom krajanov Jagoč lahko realizirali. Z razširitvijo pokopališke cone in dograditvijo žalnice je v KS Rimske Toplice rešen problem pokopov za nadalj-nih 70 let. m - športno igrišče Marijagra- dec predrač.vrednost 1,560.000.- od tega TKS Laško 1,060.000.- udarniško delo občanov 500.000.- - izgradnja kulturnega doaa skupna vrednost 1,710.000.- od tega kulturna skupnost Laško 310.000.- KS Marijagradec 200.000.- prispevek občanov v materi-alu (les in opeka) in delo 1,200.000.- 6. KS RADEČE Krajevna skupnost Radeče je s 0,5% samoprispevkom zbrali za potrebe komunal-nih dobrin do konca leta 1980 173.282,535 din.S porastoa dohodka predvidevalo,da se bo ob koncu samoprispevka zbralo skupno 240.000,000 din. Navedena sredstva so se in se namenjajo izključno programu,za katerega so se odločili občani po posameznih področjih ob razpravah pred samim samoprispevkom.Omenjeni program je bil v popolnosti realiziran s tem,da so se za izvedbo programa še dodatno vključevala sredstva iz drugih virov KS,saj nam je znano,da je bil porast cen v tem obdobju mnogokraten. Po programu so bila realizirana sledeča dela: - sofinanciranje vodovoda Jagnjenica-Radeče 1.550.000.- - izgradnja avtobusne po- staja pri KORI in popravilo ceste JelovojPodkraj 80.000.- - sofinanciranje izgradnje mostu Jurjevski 100.000.- - sofinanciranje asfaltne prevleke Obrežje 300.000.- - sofinanciranje asfaltne prevleke za Gradom 400.000.- - sofinanciranje avtobusne postaje Hotemež, ureditev ogledala in ceste Brunčka gora-Rudna vas 120.000.- - sofinanciranje ureditve ceste Radeče-Dobrava-Rudna vas 100.000.- Skupaj 2, .650.000.- 7. KS REČICA V letu 1972 je bil razpisan I. samoprispevek po prispevni stopnji 0,50% za komunalno urejanje KS.Krajevna skupnost Rečica,si je zadala nalogo,da asfaltira del ceste Rečica. V letu 1973 je bil asfaltiran del ceste od Gučeka do Bora,v letu 1975 od gasilskega doma do Jančiča in v letu 1976 vmesni neasfaltirani del med Borom in Jančičem. Skupni stroški za asfaltiranje ceste od Gučeka do gasilskega doma so znašali 3,122.596.- din.Stroški so bili pokriti iz sredstev: - samoprispevek po stopnji 0,50% 1,176.076.— - namensko iz sklada za gospod.in kom.urejanje občine Laško 230.000.- - prispevki OZD 1,434.520.- - prispevek KS iz rednih sredstev 105.000.- - denarni prispevki krajanov 112.850.- - prostovoljno delo krajanov 64.150.- Krajani so opravili razne izkope za propuste.položili betonske cevi,uredili bankine in splanirali zemljo.Pri tem delu so se posebno izkazali člani gasilskega društva Rečica. Moramo omeniti,da je bil samoprispevek združen s sredstvi KS Laško,ker je KS Laško vsa zbrana sredstva odstopila KS Rečica,Marijagradec,Breze in Vrh, zato je bil znesek samoprispevka za KS Rečica tako visok. II. samoprispevek po prispevni stopnji 0,50% znaša za čas od 1.1.1977 do 30.9.1981 731.185.- din. Sredstva samoprispevka so bila uporabljena za asfaltiranje ceste od gasilskega doma do Goluha v Rečici, ki so bila oplemenitena s sredstvi OZD in krajanov.Predračun za asfaltiranje ceste je znašal 3,607.785.- din.Ker krajevna skupnost ni mogla zbrati teh sredstev,je bil najet kredit v višini 2,000.000.- din,za dobo 6 let z 11,5% obrestno mero pri Beograjski banki preko SKIS Laško. Pri asfaltiranju ceste so sodelovale tudi OZD,krajani s denarnimi prispevki v znesku 150.300.- in obveznicami za ceste v skupni vrednosti 489.237.- din. Poleg tega so udarniško opravili vse izkope in položili cevi za propuste na cesti,tako se je vrednost del zmanjšala na din 3,105.212.-TVS občine Laško je pri tej nalogi z lastnimi sredstvi opravilii vse potrebne oporne zidove ob potoku Rečica. Krajevna skupnost Rečica je tudi pri II. samoprispevku pristopila k združevanju sredstev za izgradnjo zdravstvenega doma v Laškem.Del sredstev samoprispevka je bil vrnjen KS,ki je prikazan vskupnem obračunu. 8. KS RIMSKE TOPLICE Ob deležu 12,112% od zbranega občin- skega samoprispevka za financiranje komunalnih objektov je krajevna skupnost Rimske Toplice v času od 1.janu- arja 1977 do 30.junija 1981 prejela: leta 1977 1978 1979 1980 1981 (do 30/6) 211.444,65 din 265.648,10 din 349.313,05 din 427.121,80 din 251.330,55 din 1,504.858^15 din Po odloku o uvedbi samoprispevka je bi 1 delež krajevne skupnosti Rimske Toplice planiran za celotno obdobje (od 1/1-1977 do 31/12-1981) na din 1,094.832,00 din Zbrana sredstva so se po sklepu Konference KS in po načelih sprejetih ob uvedbi samoprispevka delila in uporabila: 1. za ureditev ceste Brestovica-Lažiše (asfaltni sloj od Brstovice do Lož) 1/3 oz. 33,33% 501.600,00 2. za vzdrževanje lokalnih cest 20% od ostanka 66,67% t.j.13,33% 200.600,00 3. za gradnjo žalnice ostanek 53,34% 802.658,15 Skupaj 1,504.858,15 Poleg samoprispevka iz tega in prejš -njega referendumskega obdobja je bilo za gradnjo žalnice s tremi vežicami ter za njeno opremo in dokončno ureditev okolja vloženo vsega 2,614.000 dinarjev vključno z najetim posojilom 900.000 dinarjev,kar predstavlja v strukturi te investicije le 34,4% drugih sredstev. Posojilo odplačuje krajevna skupnost v četrtletnih anuitetah po 89.743,00 din; v prihodnje» letu bo še treba odplačati ostanek posojila t.j. 358.972,-dinarjev. Poleg občinskega samoprispevka po stopnji 1,5% so občani naše skupnosti iz naselij: Brstovni ca,Konc,Laži še,Lože, Škofce in Vodiško začenši od 1/4-1977 zbrali za ureditev ceste Brstovnica-Lažiše še krajevni sa»oprispevek po stopnji 2,5%. Do 31/12-1980 so tega prispevka zbrali za 569.475,30 dinarjev in doslej za najeto posojilo 600.000 dinarjev odplačali 418.803,00 din vključno z obračunanimi obrestmi.V prihodnje» letu -1982 bo treba odplačati še 4 anuitete po 59.829 din.ozirona skupaj 239.316,— dinarjev. Za plačilo obveznosti iz teh dveh posojil bo v prihodnje» letu treba zagotoviti še 598.288,00 din. 9. KS SEDRAŽ Sredstva zbrana po stopnji 0,5% iz prvega samoprispevka za komunalno dejavnost KS v obdobju 1972/77 znašajo 282.710,00 din. Celotni samoprispevek,zbran v tem času je bil porabljen za modernizacijo cestnega odseka Brezno-Belovo. Poleg navedenega so zbrali krajani še dodatnih 136.760,00 din v ta namen.Celotna investicija tega odseka ceste je znašala cca 500.000,00 din.Razlika je bila pokrita iz sredstev,ki so se zbirala iz proračuna. II. samoprispevek Sredstva,zbrana od samoprispevka,ki se plačuje od 1.1.1977 do 31.12.1981 po stopnji 0,5% znašajo do vključno 30/9-1981 461.034,00 din. Skladno s srednjeročnim programom smo nadaljevali z modernizacijo cestnega omrežja v KS in sicer na relaciji Belovo-Seidraž (do cerkve) in to v vrednosti 620.000,-dinarjev. Ta del investicije je bil financiran iz dela samoprispevka zbranega v letih 1977/78 in sicer v višini 146.906,-Krajani so zbrali 194.177,00 din.Razliko 278.917,00 din pa so prispevale delovne organizacije in sicer TIM.samo-10 uprav.stanov.skupnost,SIS za protipo,-žarno varnost in Merx. Za rekonstrukcijo ceste Trnovo-Sevce je bilo do sedaj porabljeno cca 90.000 Prav tako se je iz naslova samoprispevka sofinancirala postavitev avtobusne postaje na Breznem v znesku 35.000.-din. Preostanek samoprispevka v višini 189.128,00 din pa je rezervirana za rekonstrukcijo ceste Sedraž-Trnovo-Sev-ce in bo skupno še z dodatno zbranimi sredstvi v tem letu tudi porabljen. 10. KS SVIBN0 V okviru srednjeročnega plana za obdobje 1976-1980 smo v KS Svibno načrtovane naloge pogojevali tudi s sredstvi samoprispevka po stopnji 0,5%.Zaradi pereče komunalne problematike nismo planirali novih investicijskih vlaganj iz teh sredstev,temveč smo le izboljševali komunalno opremijenost.Iz sredstev samoprispevka,sredstev za osnovno dejavnost KS,sredstev SKIS,samoupravnih sporazumov,lastnega prostovoljnega dela,smo opravili sledeča večja dela: NALOGE Iz sredstev samoprispevka 1. rekonstrukcija ceste Jagnjenica-Sopota za njeno usposobi- tev za avtobusni prevoz (oporni zid pod obokom,razširitve, utrditve), 50.000.- 2. dogradili vodovod za Počakovo - Svibno ter zgornji Zagrad 50.000.- 3. obsežna dela na popravilu opornih zidov na pokopališču ter obnovili mrliško vežo ter uredili dostop do pokopališča, 40.000,- 4. uredili javno razsvetljavo v Zagradu ter glavna avtobusna postajališča 20.000.- 5. modernizirali cesto Jagnjenica-Svibno, 100.000.- 6. pristopili k razširitvi poti in povezavi z Vetrnim vrhom, 80.000.- 7. opravili razna druga obsežna dela oz. sodelovali ter si prizadevali za modernizacijo republiške ceste,na področju varstva spomenikov za odkrivanje fresk in statično zavarovanje itd. S skupnimi napori ob minimalnih sredstvih ter veliko pripravljenostjo občanov smo zadane naloge iz srednjeročnega plana oz. v obdobju zadnjega samoprispevka v precejšnji »eri uresničili.čemur so sredstva iz izglasovanega samoprispevka veliko pripomogla. 11. KS V R H V letih 1/1-1977 do 31/12-1980 je KS Vrh zbrala skupaj 208.000 din,v letu 1981 pa se predvideva dotok sredstev v višini cca 85.000 din.Vsa ta sredstva je KS namenila za delež pri as-valtiranju ceste Tevče-Vrh,kar je bilo izvršeno v letu 1980 in je v skupnem znesku stalo 5.400.000 din.Od tega je širša družbena skupnost preko komunalne skupnosti Laško prispevala 4.300.000 din,razliko pa smo zagotovili krajani z delom,prostovoljnimi prispevki in z že zgoraj omenjenimi sredstvi samoprispevka. Pobuda za III. samoprispevek naj bo izraz naših objektivnih potreb po izgradnji potrebnih objektov in naše solidarnosti ter odnosa do vseh tistih vprašanj, ki nas v vsakodnevnem življenju in delovnih okoljih najbolj tarejo. 12. KS VRHOVO Krajevna skupnost Vrhovo je sredstva samoprispevka po stopnji 0,5% za program komunalnih del v KS od 1/1-1977 do 31/12-1981,vlagala v sledeče objekte: NALOGE izgrad. vodovoda Gor. asf.ceste na igrišče rek.ceste Log-Gorelce asfalt ceste Vrhovo-Log asfalt ceste Praprotno Vrednost naložbe 150.000. 00 100.000. 00 180.000,00 1.400.000,00 750.000,00 Sredstva samoprispevka 25.000. 00 30.000. 00 80.000. 00 96.675,75 150.000,00 Drugi viri 125.000. 00 70.000,00 100.000. 00 1.303.324,25 600.000,00 Za vsa našteta dela je bilo s samoprispevkom zbranih le 381.675,75 din. V stroške posameznih naložb so vključena še sredstva SKIS-a Radeče ter prispevek občanov v denarju in prostovoljnem delu.Na ta način mislimo reševati komunalne probleme tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju,saj so družbena sredstva v naših akcijah večkrat oplemenitena. 13. KS ZIDANI HOST KS Zidani most je sredstva drugega samoprispevka vlagala v naslednje naložbe: - leta 1977 in T978 v znesku 322.249.-za asfaltiranje ceste Zidani most-Suhadol.Celotna vrednost objekta je zna- 1.534.749.-šala prispevek občanov v gotovini 34.900.- prispevek občanov v obveznicah 10.000.— - leta 1979 in 1980 v znesku 520.000.- za kanalizacijo in asfaltiranje naselja Vila za celotno vrednost objekta 760.000.-prispevek občaaov v gotovini in obveznicah 118.000.- - samoprispevek za leto 1981 v znesku 105.961.- je bil porabljen za asfaltiranje ceste v Briše Vrednost objekta je ocenjena na 1.600.000.- prispevek občanov v gotovini in obveznicah 70.380.- Ostanek samoprispevka za leto 1981 se zbira na račun krajevne skupnosti. Kako bomo v bodoče reševali najnujnejše skupne potrebe v naši občini Proti koncu šestdesetih let je začelo v šoli Marjana Nemca v Radečah število učencev precej naraščati.Obstoječi prostori so postajali pretesni in to kljub dograditvi novega trakta v letu 1963. Na pobudo ZK so se v organizacijah SZDL na radeškem področju začele razprave o razširitvi in modernizaciji osnovnošolskega prostora,saj je bila tretja izmena tako rekoč pred durmi.V zvezi s temi razpravami se je vsebolj začela oglašati potreba po samoprispevku.In tako so občani krajevnih sku- pnosti na radeškem področju v decembru 1971 izglasovali samoprispevek.Z njim naj bi bila rešena, prostorska stiska, hkrati pa naj bi se z njim izgradilo vse tisto,česar šola še ni imela.Pri tem je šlo zlasti za telovadnico z vsemi potrebnimi pritiklinami.Šolska telovadba se je in se še vedno odvija v telovadnici TD Partizan Radeče.Ta pa je bila zgrajena v letih pred II. svetovno vojno in ne ustreza zahtevam in potrebam sodobne telesne vzgoje. Problemi se kažejo predvsem v tem,ker je zaradi prostorske omejenosti močno otežena delitev telesne vzgoje po spolu,da o hkratnem odvijanju telesne vzgoje dveh oddelkov niti ne govorimo. Vse to pa postaja velika zavora normal- nemu razvoju in poteku pouka telesne vzgoje,saj število predpisanih ur (60 ur tedensko) na razredni in predmetni stopnji pomeni dnevno 12 ur te dejavnosti. Zaradi že znanih finančnih težav je bila prvotnozačrtana gradnja vsega potrebnega prostora razdeljena v dve fazi^ prvi naj bi se zgradile potrebne učilnice s kabineti,kar bi preprečilo tretjo izmenojv drugi pa telesnovzgoj-ni objekt s pritiklinami ter potrebni prostori za šolske garderobe.Prva faza je bila s precejšnjimi težavami končana in konec 1977. leta so bili novo zgrajeni šolski prostori predani njihovemu namenu. Zdaj pa je na vrsti druga faza,tista, ki bi rešila probleme v zvezi s teles-novzgojno dejavnostjo šole in tudi kraja,ter ostale potrebe,ki so v zvezi z normalnim delom šole.Te potrebe pa so postale še toliko bolj aktualne,ker je šola Radeče predvidena za prehod na celodnevno obliko dela.Ta oblika pa nujno terja določene prostorske kapacitete, zlasti pa ustrezne,dovolj velike in funkcionalne prostore za telesno vzgojo in rekreativno dejavnost učencev.Moramo upoštevati,da precejšnji del šolskega leta (pozna jesen, zima,zgodnja pomlad) zaradi neugodnih vremenskih razmer traja pokrit prostor za telesno vzgojo.Zato kakršenkoli očitek,da je športnih objektov v bližini šole dovolj,ni upravičen.Pač pa je popolnoma na dlani,da je potrebno uresničiti zastavljene naloge in program izgradnje osnovnošolskega prostora,če hočemo,da bo tudi šola Radeče delovala v povsem normalnih okoliščinah.Novo izglasovani samoprispevek,ki bo v ta namen zbral 35.719.000,00 din, nam bo to omogočil. UTEMELJITEV POTREBE PO PRIZIDKU CENTRALNE ŠOLE V RIMSKIH TOPLICAH Osnovna šola Anton Aškerc Rimske Toplice se je pričela graditi leta 1971 za potrebe klasičnega pouka,že tedaj v svesti,da bi imeli na predmetni stopnji enoizmenski kabinetni pouk,na razredni stopnji pa po potrebi tudi dvoizmenski. Skupaj je šola dobila 12 učilnic (v katere je šteta tudi delavnica).Še od 11 saaega začetka (od leta 1973 dalje) inaao na razredni stopnji dvoizmenski pouk.Letos so na razredni stopnji že 3 popoldanske paralelke.Razredna stopnja pa je še veliko bolj utesnjena zaradi dveh oddelkov pod.bivanja,kjer gre za otroke pretežno s te stopnje. Dopoldanski oddelek podaljšanega bivanja sploh nima prostora,zato te otroke selimo iz kabineta v jedilnico in obratno. Kar zadeva predmetnega pouka,pa se iz leta v leto kažejo tudi nove težave. Vse učilnice so stalno zasedene,zato v času pouka ni prostora niti za šolsko samoupravo niti interesne dejavnosti ali dopolnilni pouk.Šola nima niti fizikalne učilnice niti učilnice za gospodinjski pouk,glasbeni in likovni pouk si delita isto učilnico,zato je treba pogosto nekatere predmete bolj improvizirano odpraviti.Jedilnica je sicer ves čas zasedena zaradipotrebe prehrane (3 izmene za malico,kosilo)od 11,30 do 13,00),kljub temu pa tam razmeščamo tudi učence vozače,kar najbolj ne ustreza. Novi prizidek,v katerem bi dobili 4 dodatne učilnice za razredni pouk in vsaj 2 učilnice za potrebe predmetnega pouka z dodatnimi kabineti in knjižnico, bi navedene probleme odpravili. Za pričetek izgradnje prizidka bomo v III. samoprispevku združili 6.604.000,00 din. INFORMACIJA o izhodiščih,ki narekujejo nujnost priprav za izgradnjo osnovne šole v Debru. OSNOVNI PRIKAZ SEDANJE ŠOLSKE MREŽE Osnovna šola Primoža Trubarja v Laškem je po svoji organizacijski strukturi od leta 1965 osemrazredna centralna šola s štirimi podružničnimi šolami v petih krajevnih skupnostih širšega laškega območja.S 1100 učenci zajema polovico osnovnošolskih otrok v občini. Izredna razdrobljenost šolskega okoli-šča povzroča velike težave v organizaciji prevozov,vse večje število učencev zaradi novih urbanih naselij pa bo v prihodnjem obdobju zahtevalo več življenjskega prostora v šoli. 12 ZAKAJ RAZMIŠLJANJA 0 NOVI ŠOLI? Z nadaljno dograditvijo stanovanjskega kompleksa v Debru je nujno razmišljati že danes,tudi na vse bolj potrebne spremljajoče družbene objekte novo razvijajočega se urbanega našel ja.Ocene kažejo,da bo že v sedanjem srednjeročnem planskem obdobju število učencev na sedanji centralni šoli preseglo preko 900 učencev.Razvojne analize obetajo še nadaljno preselitev prebivalstva v nova mestna našel ja,povečuje se število otrok,zakonska določila pa predvidevajo zgodnejši vpis v osnovno šolo. Pravkar dokončan nov prizidek k šoli v Laškem,ter vse večje zahteve po sodobnih celodnevnih oblikah šolskega dela,ne bo mogel prenesti večjega števila učencev od sedanjih 850,kar je tudi -sicer iz zdravstveno-socialno-pe-dagoških vidikov za osnovno šolo skrajna gornja meja. KAJ JE DOSEDAJ ŽE STORJENEGA? Vse te ugotovitve so narekovale,da so se v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti in tudi sicer oblikovele idejne zasnove za nadaljni razvoj usmerjene družbene gradnje z vsemi potrebnimi objekti na predvidenem kompleksu v Debru.V letu 1980 je bil izdelan zazidalni načrt z idejnimi projekti,komunalne ureditve in cono za bodočo osnovno šolo z igrišči in večnamenskim športno-kulturnim objektom,v izmeri cca 22.000 m2.Idejno je osnovna šola opredeljena tako,da bi vanjo bilovk-ljučenih 500 učencev v celodnevni obliki dela.S tem bi se seveda spremenil dosedanji šolski okoliš in razbremenila sedanja osnovna šola.Zazidalni načrt je bil v javni razpravi do polovice letošnjega leta in čaka na sprejem v zborih občinske skupščine. KAKO NAPREJ? Del zbranih sredstev v tem samoprispevku v višini 1.000.000,00 din bi bil uporabljen za nadaljno družbeno usmerjeno akcijo za pričetek pripravljalnih del od odkupa in priprave zemljišča,do ustrezne projektne dokumentacije,ki bi ob koncu tega srednjeročnega obdobja pogojevala intenzivne priprave na možen pričetek gradnje. Prav gotovo je v tem družbenem trenutku takšen predlog za mnoge dvomijiv,vendar je hkrati tudi edina možnost,da s smelimi, skupnimi in solidarnimi napori ne dovolimo prehitre upočasnitve razvoja na področju osnovnega izobraževanja. Res je,da bi v tem obdobju šlo le za pripravljalna dela in bi za iskanje virov za financiranje in začetek gradnje bilo še preuranjeno,res pa je tudi to,da je obdobje petih let po izkušnjah realizacij dosedanjega samoprispevka zelo kratek čas. Skupna investicijska vrednost zgrajenih objektov skupnega programa iz II. referendumskega obdobja je znatno presegla planirana sredstva iz samoprispevka.Izgradnjo objektov je bilo nujno potrebno zaključiti.Zaradi tega smo najeli premostitvene kredite pri izvajalcu del v skupnem znesku 8.000.000,-din.Obveza vračila teh kreditov bremeni sredstva skupnega programa III.samoprispevka. 22. novembra bomo občani občine Laško na referendumu odločali, ali želimo hitrejši razvoj svoje občine, večjo razvitost, visok družbeni standard in objekte, ki so zanj potrebni. Vsi, ki se zavedamo pomena takšnega razvoja za našo občino, bomo dejali glasno in odločno DA. Da za izboljšanje sedanjih razmer, DA za urejeno komunalo, DA za krajevne skupnosti, DA za naše otroke. Zato bomo 22. novembra glasovali ZA referendum. Programi uporabe sredstev bodočega samoprispevka v krajevnih skupnostih KS BREZE Po letih se bodo sredstva zbirala takole: 1982_________1983__________1984_________1985__________1986________Skupaj 2.436.746 2.802.257 3.222.595 3.705.983 4.261.878 16.429.459 PROGRAM KOMUNALNIH DEL IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA IN DRUGIH VIROV V KS LAŠKO ZA OBDOBJE 1982-1986 Predvidevamo,da se bo v KS Breze zbralo v letih 1982-1986 po stopnji 0,8% 1,818.325,00 din.Zbrana sredstva bomo uporabili za: - sofinanciranje pri modernizaciji ceste v dolžini 400 m od šole do avtobusne postaje in naprej mimo krajevnega urada do gostilne Labohar v Brezah. Vrednost dela ocenjujemo na cca 1.300.000,00 dinarjev. - sofinanciranje pri vzdrževanju krajevnih cest v KS Breze - sofinanciranje pri izgradnji več namenske stavbe v Brezah. KS JAGNJENICA Tabela prikazuje kje bi se porabila planirana sredstva novega samoprispevka,ki so neobhodno potrebna,če želimo realizirati naloge v naslednjem srednjeročnem obdobju. Sredstva INVESTICIJA VREDNOST DIN iz samop. 1. Vodovod Si- 1,000.000,00 300.000,00 memo 2. Rekonstrukcija cest Jatna in Stari dvor 150.000,00 65.000,00 3. Asfaltiranje cest 270.000,00 80.000,00 4. Zaščita in urejanje okolja 140.000,00. 80.000,00 5. Adaptacija zgradbe KS 250.000,00 120.000,00 6.Izgradnja igri- ščca 600.000,00 100.000,00 skupaj iz samoprispevka 745.000,00 KS LAŠKO KS Laško bi po 0,8% stopnji tretjega samoprispevka, ki bi se uporabil za krajevne potrebe zbralo skupno 16.429.459 din. 1982 NALOGA sredstva redna __________________samopr._____sredstva 1.Razširitev 400.000,- 300.000.- ceste Laško-Ojstro v makadamski izvedbi (3l5km) SKIS druga nam _____________sredstva 200.000.- 200.000.- 2. Ureditev maka- damske ceste na relaciji Laško-Šmihel v razdalji 1,3 km 300.000.- 300.000.- 200.000.- 100.000.- 3. Urejanje razširitve ceste Udmat-Strmca v dolžini cca 350 m 300.000.- 100.000.- 200.000.- 4. Razvoj telefoni je-kabelski vodi itd. 800.000.- 1.000.000.- 500.000.- 5. Kanalizacija Debro-priključ. kolektor 400.000.- 400.000.- 6. Urejanje ceste Jagoče-Svetina v makadam.izv. 200.000.- 300.000.- 100.000.- 2.400.000,- 1.000.000.- 1.400.000.- 1.500.000.- 1983 NALOGA sredstva redna SKIS druga nam __________________samopr.____sredstva__________________sredstva 7. Urejanje pokopališča v Laškem 500.000.- 200.000,- 400.000.- 200.000,- 8. Telefonska govorilnica v Jagočah 200.000,- 100.000.- 9. Telefonska govorilnica v Strmci 200.000.- 100.000.- 10. Urejanje javne razsvetljave v Laškem 500.000.- 200.000.- 200.000.- 11.Urejanje ceste v smeri Jagoče 600.000.- 500.000.- 1.500.000.- 300.000.- 12.Sodelovanje pri urejanju otroškega igrišča v naselju Debro 300.000.- 100.000.- 400.000.- Skupaj 1.100.000.- 900.000.- 600.000.- 2.300.000.- 800.000.- 600.000.- 6.300.000.- Skupaj 1.300.000.- 300.000,- 300.000.- 900.000.- 2.900.000.- 13. Nadaljni razvoj telefonije, kabelska kanalizacija, itd. 200.000.- 400.000.- 400.000.- 1.000.000.- 14. Pretvornik za program TV Koper 300.000.- 100.000.- 400.000.- 2.000.000. 800.000.- 2.800.000.- 1.500.000.- 2.300.000.- 2.700.000.- 9.600.000.- 1984 NALOGA sredstva redna SKIS __________________samopr._____sredstva_______ druga na«, sredstva Skupaj 15. Urejanje vodo- voda v Pozniči 200.000 16. Urejanje vodovoda v Rifengozdu 200.000, 17. Urejanje vodo-da v Šmihelu 200.000. 18. Urejanje ceste v smeri Laško-Jagoče 800.000. 19. Urejanje ceste v smeri Strica proti Udmatu 700.000.- 200.000.- 1.000.000 20. Urejanje ceste proti Tovstea, Cesta na Svetino v Laškem 700.000. 21. Nadaljevanje 200.000.- 200.000.- 200.000.- 500.000.- 1.500.000.- 400.000. - 400.000. - 400.000. - 800.000.- 800.000.-800.000.- 2.800.000.- 300.000.- 2.200.000.- 200.000.- 500.000.- 200.000.- 1.600.000.- KS JURKLOŠTER V obdobju III. saaoprispevka od leta 1982 do 1986 bi se po sedanjih izračunih zbralo v KS 1.238.600.- din z 0,8% stopnjo za koaunalna dela,ta sredstva pa bi se naaenila za naslednja dela: 1. V letu 1982 bi se pristopilo k ponovni usposobitvi ceste preko plazu na Polani,zato bi bilo po predračunu potrebno 247.000.- 2. V bitu 1983 bi z večjo rekonstrukcijo izboljšali cesto Marof-Blatni vrh in ojačali vodovod za naselje Lajše 250.000,- 3. V letu 1984 bi rekonstruirali cesto od Marofa do občinske meje pri Visočah in bi v to vložili 240.000.- 4. V letu 1985 bi sofinancirali izgradnjo telefonskega omrežja v naselje Porebre in to v znesku 245.000.- 5. V letu 1986 bi se pričelo s pripravami za postavitev televizijskega pretvornika,ki bi pokrival pretežni del območja KS in bi v ta dela vložili v prvi fazi 260.000.- del tju na prekri-Žikovce 400.000.- 600.000.- 1.000.000.- 2.000.000.- jani samoupravno odločili.,da se da- je postavitvi pretvornika priorite- 3.200.000.- 900.000.- 4.200.000.- 2.700.000.-11.000.000.- to,pa se s to gradnjo prične prej kakor predvideva predlog tega pro- grama in se sredstva namenjena za 1985 NALOGA sredstva redna SKIS druga nam. Skupaj druge dejavnosti preusmerijo v iz- sanopr. sredstva sredstva gradnjo pretvornika. 22.Priprava in ureditev avtobusne postaje v Laškem 1.200.000.- 23.Sodelovanje pri urejanju otroškega igrišča Tabor je 1.000.000.- , 24. Ureditev jav- ne razsvetljave Debro 500.000.- 100.000.- 25. Večja popravi- la in urejanje cest na Ojstro 200.000.- 50.000.- 500.000.- 1.700.000.- 300.000.- 1.300.000.- 100.000.- 700.000.- 250.000.- KS RADEČE V temeljih planov za srednjeročno obdobje so opredeljene naslednje naloge: - izgradnja oziroma razširitev PTT omrežja - izgradnja kanalizacijskega kolektorja - razširitev RTV omrežja - posodabljanje cest (asfaltacija) - rekonstrukcije cest - oskrba naselij in zaselkov s pitno vodo - razširitev javne razsvetljave - izgradnja nove trgovske hiše - izgradnja kulturnega doma v Radečah 26-Večja popravila in urejanje ceste Jago- če-Doblatina 400.000.- 50.000.- 450.000.- 27.Večja popravila in urejanje ceste Šmihel-Kuretno- Nagode 400.000.- 50.000.- 450.000.- 3.700.000.- 250.000.- 100.000.- 800.000.- 4.850.000.- 1966 NALOGA sredstva samopr. redna SKIS sredstva druga nam. sredstva Skupaj 28. Nadaljevanje gradnje avtobusne postaje 1.200.000.- 1.200.000.- 29. Nadaljevanje z razširitvijo telefonskega obrežja 2.000.000.- 200.000.- 500.000.- 2.700.000.- 30. Prostor pri železniški postaji 1.000.000.- 300.000,- 200.000.- 100.000.- 1.600.000.- 4.200.000.- 300.000.- 400.000.- 600.000.- 5.500.000.- KS MARIJAGRADEC Po načrtu bi znašala sredstva III. samoprispevka v KS Marijagradec po prispevni stopnji 0,80% za obdobje 1982-1986 skupaj 4.897.749.- din. Na podlagi srednjeročnega plana KS Marijagradec bi iz sredstev sanoprispevka izvršila najnujnejše naloge in s pomočjo občanov (prispevki in udarniško delo) ,SIS,SKIS,sredstva krajevne skupnosti za vzdrževanje cest in sredstva po sedanji prispevni stopnji iz dohodka DO 0,40% sledeča dela: - sofinanciranje gradnje pokopališča v Laške» 200.000.- din - razširitev ožine na klancu v Marijagradcu do Ulčevega »lina predvidena vrednost del 1.580.000.- din - rekonstrukcija «ostu (Ulčev »ost) predvidena vrednost del 500.000.- din - razširitev »ostu v Tevčah (pri Vodišek C.) predvidena vrednost del 200.000.- din - rekonstrukcija ceste Tevče-Olešče predvidena vrednost del 1.000.000.- din - rekonstrukcija ceste in asfaltne prevleke Bobek-Reka, predvidena vrednost del 1.720.000.- din - rekonstrukcija ceste (klanca) Marijagradec-Bukovje,predvidena vrednost del 50Q.000.- din - rekonstrukcija ceste v vasi Radoblje in delna preplastitev v dolžini cca 500 » predvidena vrednost del 430.000.- din - sanacija plazu pri Frece predvidena vrednost del 150.000.- din - ureditev javne razsvetljave po dolini do križišča Bobek in druga naselja Marijagradec-Kolšek.predvidena vrednost del 900.000.- din - adaptacija kulturnega do«a (dograditev za pridobitev odra in garderobe) predvidena vrednost del 1.000.000.- din - sofinanciranje pri gradnji železniškega postajališča To so seveda naloge, ki bi jih bilo potrebno v obdobju 1981-1985 rešiti oziro»a postopno reševati,kar pa jih, brez širšega združevanja sredstev,kjer je vključen tudi samoprispevek,ne bo mogoče realizirati.V naštetih nalogah v te» trenutku ni možno opredeliti višino sredstev za posamezna področja oziroma po zvrsti nalog, le-to se bo oblikovalo po širši razpravi preko SZDL v vseh celicah (vaških odborih, uličnih odborih). KS REČICA Krajevna skupnost Rečica bi s pomočjo samoprispevka na podlagi del in nalog iz srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985 opravile le del planiranih nalog. Po predvidene» načrtu bi znašal sa»o- : prispevek po prispevni stopnji 0,80% za čas od 1982-1986 din 3,818.487,-Ta sredstva bi se uporabila za naloge: -odplačilo anuitete za najeti kredit za asfaltiranje ceste v skupne» znesku din 2,523.264.- žeodplačano din 841.088,- nepokrite obveznosti din 1,682.176.-letna anuiteta znaša din 420.544.- Za kritje teh obveznosti bi koristil samoprispevek v znesku 845.742,- vnovčenje obveznic od občanov din 311.434.- prispevek za vzdrževanje cest in sredstva po sedanji prispev.stopnji 0,40% 525.000.- -ostanek samoprispevka v višini 2,962.745.- din bi namenili za izgradnjo telefona-glavni vod,3 javne govorilnice,priključki v strelski do», sindikalni dom,gasilski do» in šolo Rečica. Pri tej nalogi bi obvezno morali sodelovati krajani z udarniški» delo» in z drogovi.Krajanom bi tudi omogočili hišne priključke. -Če bi še kaj ostalo sredstev, se napelje javna razsvetljava v Rečici. Srednjeročni plan KS Rečica je zelo obširen z ozirom na potrebe v KS.Ker 15 KS RIHSKE TOPLICE Izhajajoč iz ugotovitve: - da bodo v letih 1982-1986 bruto osebni dohodki dosegli din - in da bo po stopnji 0,8% od te osnove zbrano občinskega saaoprispevka za financiranje komunalnih objektov v občini potea bo delež krajevne skupnosti Riaske Toplice na teh zbranih sredstvih pri 10,35% določeni udeležbi znašal pred-vidoaa din oziroaa v posaaeznih letih: 7.331,962.000 58,655.696 6,070.864 1982 ......... din 900.404 1983 ......... din 1,035.465 1984 ......... din 1,190.784 1985 ......... din 1,369.401 1986 ......... din 1,574.810 Krajevna skupnost Riaske Toplice zato predlaga,da se ta aasa občinskega saaoprispevka nameni in uporabi za objekte in naaene po naslednjem delitvenea ključu: 1. Odplačilo anuitet v letu 1982 za najeto posojilo 10% = 600.000 2. za financiranje in nadaljno ureditev ceste Brstovnica- Lažiše ob pogoju,da se za naslednje referendumsko obdobje 1982-1986 podaljša tudi zbiranje dodatnega krajevnega samoprispevka po stopnji 2,5% 25% S3 1,500.000 3. asfaltna preplastitev ceste na odseku osnovna šola Antona Aškerca-Merx 17% _ 1,000.000 4. obnova lesenega mostu v Šmarjeti (kot dodatna sredstva k sredstvom rep.solidarnostnega sklada) 21% _ 1,300.000 5. telefonski priključki za Lažiše-Lokavec-Brodnice 11% = 670.000 6. ureditev ceste Globoko-Povčeno 8% = 500.000 7. vzdrževanje ostalih lokalnih cest 8% = 500.000 Skupaj 100% = 6,070.000 KS VRHOVO pa veao.da vseh nalog ne bo aogoče realizirati, sao se odločili,da s sredstvi saaoprispevka izvršimo le najnujnejše naloge. KS SEDRAŽ Po predvideni stopnji 0,8% za komunalno dejavnost bi se v KS Sedraž zbralo predvidoma 1,759.670,00 din V skladu s srednjeročnim programom za obdobje 1981-1985 smo si zadali sledeče naloge: 1. Nadaljevanje že začete modernizacije lokalne ceste IV.reda skupine B na relacijiSedraž-Trnovo-Sevce. Predračunska vrednost investicije znaša 3,350.000,00 din.Udeležba KS v tej investiciji iz naslova samoprispevka bi bila 750.000,00 din. 2. Lokalna cesta IV.reda skupine B na relaciji Brezno-Zg.Brezno-Rudnik. Predračunska vrednost navedene investicije je 1.200.000,00 din. Udeležba KS iz sredstev saaoprispevka pri tej investiciji bi bila 450.000,00 din. 3. Predviden ostanek zbranega saaoprispevka v višini 559.670,00 din pa bi namenili za vzdrževanje in popravilo cest skupine C in nekategoriziranih cest in sicer Sedraž-Tr-nov hrib,Sedraž-Govce,Sedraž-Kleno-vo regionalna cesta. S III. samoprispevkom se bo v KS Vrhovo zbralo cca 1.470.000,00 din.Ta sredstva bomo uporabili takole: vrednost iz samoprisp. drugi viri objektov kanalizacija Vrhovo asfalt do cerkve asfalt ceste Lipa-Burkelc asf.ceste vas Gorelce razširitev vodovoda Vrh 5.000. 000.00 500.000. 00 800.000. 00 700.000. 00 500.000. 00 7.500.000. 00 750.000. 00 150.000. 00 300.000. 00 150.000. 00 120.000. 00 1.470.000,00 425.000. 00 350.000. 00 500.000. 00 550.000. 00 480.000. 00 2.305.000,00 KS SVIBN0 Krajevna skupnost Svibno si je za novo srednjeročno obdobje zadala zahtevne naloge,katerih uresničitev je pogojena tudi od uspeha novega referenduma o samoprispevku.Z združitvijo vseh sredstev in dela bi v srednjeročnem obdobju po planu opravili dela: Sredstva samoprispevka,namenjena za naše akcije,ne predstavljajo niti 1/5 predračunske vrednosti objektov,ki se bodo gradili. KS ZIDANI MOST > Predvidevamo,da bo v KS Zidani most zbranih po stopnji 0,8% 2.266.-000.- din. Ta sredstva bomo vložili po programu in sicer: predračunska samoprispe-cena vek 1. Za vzdrževanje doma Svobode (ureditev sanitarij,skladišče enot CZ) za tekoče vzdrževanje 350.000,- 300.000,- NALOGE sredstva saaopr. -nadalnja dela za povezavo ceste z Vetrnim vrhom 70.000 -opravili večja popravila-rekon-strukcij cest v Hagolnik, Krajšek-Češnjice-Žonta.Peča-kovo-Kote,povezava Svibno-Zagrad 150.000 -obnova mostov čez Sopo.to v Zagradu 120.000 2. Ureditev okolice doma Svobode,čiščenje,nasad okrasnega grmičj a in ureditev igrišča,ureditev smetnjakov in vzdrževanje spomenika NOV 85.000,- 45.000,- 3. Vodovod Zidani «ost-postaja-hiša št.22 4. Zidani most-Vila,postavitev zaščitne ograje, 770.000,- 380.000,- zamenjava cevi od zajetja do zbiralnika 5. Zidani most-Širje;ureditev kanalov in zaščitna 140.000,- 70.000,- ograja,ureditev mrliške vežice 6. Zidani most-Hajland;ureditev kanalizacije,asfaltiranje železniškega prehoda,dograditev podpor- 250.000,- 140.000,- neaa zidu 7. Zidani «ost-Obrežje-Briše; postavitev cestne 332.000,- 264.000,- signalizacije na železniškem prehodu 150.000,- 40.000,- 8. Zidani «ost-rSuhadol; razširitev ceste do Dularja 9. Zidani most-V.Širje (Brezno); izgradnja kanalizacije 600 m; izgradnja vod.zbiralnika cca 110.000,- 90.000,- 50 m3 10.Zidani most-V.Širje (Straža); razširitev ceste V.graben, Straža do hiše št.33; izgradnja vod. 190.000,- 120.000,- zbiralnika 50 m3 in vgradnja 2 hidrantov 11.Zidani most-V.Širje (Lukovica); izgradnja vod- 140.000,- 80.000,- nega zbiralnika 50 «3 in nove črpalke 90.000,- 60.000,- 12.Zidani most-Zalipno 35.000,- 25.000,- 13.RTV pretvornik 800.000,- 600.000,- 14. PTT 300.000,- 300.000,- 15. Rekreacijski center Gašperje’ a koča 150.000,- 70.000,- Skupaj 3.892.000,- 2.266.000,- KS VRH Glede na predlagano stopnjo samopris-pevka za potrebe krajevnih skupnosti bi se «oralo v letih 1982-1986 za krajevno skupnost Vrh zbrati cca 1.490.000 din.Na osnovi srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti 1981-1985, katerega smo obravnavali na zborih občanov in ga je potrdila skupščina krajevne skupnosti Vrh 23/7-1980. bomo ta sredstva namenili v prvi vrsti za razširitev ceste Vrh-Velike Grahovše in Vrh-Velike Gorelce in s tem omogočili,da bo na teh cestah lahko organizirana avtobusna proga.Pri te« se mo-ra«o zavedati,da ta sredstva ne bodo zadovoljevala in da bo«o «orali tako kot doslej ob izvajanju omenjenih del opraviti veliko dela sami,pa tudi verjetno še zbrati kakšna sredstva v obliki prispevkov občanov._______________ -nadalnja rekonstrukcija-«oder-nizacija ceste Svibno-Sopota ter proti pokopališču 150.000 -urediti kanalizacijo za del Počakovega in Svibna 60.000 -ostala dela -na rekonstrukciji-obnovi vodovoda s protipožarno zaščito v Zagradu-Studence,Počakovo-Češnjice,dograditev v Svibne« 200.000 -na ureditvi in pridobitvi dela protipožarne opre«e 60.000 -opravili sanacijska dela plazov ob cesti ter sodelovali z Vodno skupnostjo za sanacijo struge potoka Sopota 50.000 -dogradilo PTT oarežje,uredilo elektro omrežje,namestil TV pretvornik,uredila javna razsvetljava v križiščih 150.000 -uredila avtobusna postajališča 50.000 -sodelovali pri ostalih programiranih delih SIS izobraževanja, kulture,telesne kulture,otroškega varstva,stanovanjske izgradnje,itd. 62.000 Ob naštetih nalogah - programih pa se moramo zavedati, da bodo lahko uresničene le pod pogoji: -da bo odločitev občanov - vaša odločitev na referendumu pozitivna -da bo«o ob vsaki akciji dodatno sodelovali s prostovoljnim delo« -da bodo uresničeni plani SIS in ostalih udeležencev v financiranju programa v naši KS. ODLOK o razpisu referenduaa za uvedbo samoprispevka v občini Laško 1. člen Za območje občine Laško se razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v_— denarju za financiranje gradnje šolskih objektov in koaunalnih objektov na območju občine Laško. 2. člen Referendu« bo v nedeljo,dne 22. novea-bra 1981 od 7. do 19. ure.Volilni odbor lahko v sporazumu z občinsko volilno komisijo določi,da se na posameznih glasovalnih mestih prične glasovanje že pred 7. uro,vendar ne pred 4. uro. Referendum se izvede na glasovalnih mestih,ki jih določi občinska volilna komisija.Izvajanje referenduma vodijo organi,ki vodijo postopek za volitve delegatov v občinsko skupščino po tehničnih pravilih,kiveljajo za te volitve. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1986. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali občani,ki imajo na območju občine Laško stalno prebivališče v naslednji' višini in od naslednjih osnov: - 1,5% od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in drugih prejemkov, ki se štejejo za osebni dohodek, - 1,5% od osnove,od katere plačujejo davke in prispevke občani,ki z oseb- nimdelom.z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualne storitve, - 1,5% od odmerjenega davka občani,ki z osebni« delo« z lastnimi sredstvi opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne storitve in plačujejo davek v pavšalnem znesku, - 1,5% od katastrskega dohodka občani, ki plačujejo davek od opravljanja kmetijske dejavnosti, - 1,5% od izplačanih zneskov pokojnin. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor,invalidnin,pokojnin z varstvenim dodatkom,otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od 17 nagrad,ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 6. člen V celotne* obdobju bodo skupno zbrana sredstva saaoprispevka znašala predvi-do»a 109.979.430.- din in se bodo namenila za realizacijo programov v naslednjem razmerju: - 0,70% sredstev ali 51.323.734.- din za gradnjo šolskih objektov po pro-gra*u in prioriteti,določeni v 7. členu tega odloka, - 0,80% sredstev ali 58.655.696.- din za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih v razmerju kot je določeno v 9.členu tega odloka. 7. člen S sredstvi samoprispevka,ki se bodo namenila za gradnjo šolskih objektov, se bo financiralo izvajanje naslednjih skupnih programov: 1. Za pokritje kreditnih obveznosti do izgradnje šolskih objektov iz II. samoprispevka v znesku 8.000.000.- 2. Za izgradnjo telovadnice v Radečah,ki je opredeljena v družbenem planu za srednjeročno obdobje 1981-1985 v znesku din 35.719.734.— 3. Za pričetek izgradnje pri- zidka k osnovni šoli "Antona Aškerca" v Rimskih Toplicah v znesku din 6.604.000.- 4. Za pripravljalna dela in odkup zemljišča za osnovno šolo v Oebru v znesku din 1.000.000.- 8. člen Prekoračitev vrednosti posameznega programa je dovoljena le v primeru podražitev iz objektivnih razlogov. 0 upravičenosti prekoračitve vrednosti programa sklepajo vsi zbori občinske skupščine. 9. člen S sredstvi samoprispevka,ki se bodo namenila za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih,se bodo izvajali programi posameznih KS,ki so opredeljeni v srednjeročnih planih. Vsaki KS pripada od skupno zbranih sredstev saaoprispevka sorazmerni delež glede na število zaposlenih obča- nov v posamezni KS.Ta delitev bo naslednja: % din KS LAŠKO 28,01 16,429.460 KS REČICA 6,51 3,818.486 KS MARIJAGRADEC 8,35 4,897.751 KS VRH NAD LAŠKIH 2,54 1,489.855 KS BREZE 3,10 1,818.326 KS RIMSKE TOPLICE 10,35 6,070.865 KS SEDRAŽ 3,00 1,759.671 KS JURKL0ŠTER 3,17 1,859.386 KS RADEČE 21,60 12,669.630 KS ZIDANI HOST 6,-48 3,800.889 KS VRHOVO 2,50 1,466.392 KS JAGNJENICA 2,51 1,472.258 KS SVIBN0 1,88 1,102.727 58,655.696 10. člen Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot bo potrebno za realizacijo skupnih programov iz 7. člena tega odstavka,se presežek nameni za izgradnjo prizidka k osnovni šoli "Antona Aškerca" v Rimskih Toplicah. Če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev kot bo potrebno za realizacijo programov iz 9. člena,se presežek razdeli krajevnim skupnostim,v razmerju iz prejšnjega člena. 11. člen Kot merilo za delitev samoprispevka za izvedbo posameznih programov se upoštevajo odstotki,določeni v 6. in 9. členu ne glede na dinarske zneske,ki so navedeni informativno na podlagi planiranega obsega sredstev samoprispevka. 12. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na skupne* računu in usmerjala na posebne račune za namene,ki so določeni v 7. in 9. členu tega odloka. 13. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih OD in pokojnin kontrolirata SDK in občinski upravni organ,pristojen za prihodke,v okviru svojih pristojnosti. 14. člen Za izvajanje nalog iz 7. člena tega odloka je odgovoren Sklad za financiranje družbenih dejavnosti v občini Laško,za izvajanje nalog iz 9. člena pa posamezni sveti krajevnih skupnosti. 15. člen Nadzor nad zbiranje* in uporabo sredstev saaoprispevka bo opravljala občinska skupščina. 16. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico,na kateri je besedilo: SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO GLASOVNICA za referendum dne 22/11-1981 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje gradnje šolskih objektov in komunalnih objektov na območju občine Lašto za dobo petih let od 1/1-1982 do 31/12-1986,po stopnjah in za namen,kot je določeno v odloku o razpisu referenduma. 0 uvedbi saaoprispevka glasujem PROTI ZA Glasuje se tako,da glasovalec obkroži besedo "ZA", če se strinja z uvedbo občinskega saaoprispevka,besedo "PROTI" pa obkroži,če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 17. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Laško. 18. člen Skupščina občine Laško sprejme odlok o uvedbi saaoprispevka,če se bo na referendumu več kot polovica občanov občine Laško izrekla za uvedbo samoprispevka. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije. PREDSEDNIK Skupščina občine Laško Jože RAJH — Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet oroizvodov na podlagi mnenja 'Republiškega sekretariata za prosveto In kulturo SR Slovenije (št. «1-2/72 od 24. novembra 1972)