Ervin FR1TZ, Mirakel o sv. Neži, DZS, Ljubljana 1977
Svojevrstna demitizacija, ironizacija in parodizacija se godi tudi v Fritzovi igri z zgodbo o devici in svetnici Neži; ob njeni oficialni podobi se razkrije njena .resnična' štorija, ki je seveda s prvo v kričečem nasprotju, vse vzvišeno in sveto je znižano v duhovito, radoživo, posvetno, naravnost frivolno dogodivščino živahne in neučakane Nežice.
Mirakel oziroma antimirakel vpelje, izpelje in se vanj večkrat vmeša pripovedovalec, namreč slovenski kaplan »iz še ne čisto pozabljenih časov«; govori v prozi z arhaizirano sintakso in daje dekletom v dvorani sv. Nežo za zgled deviške čistosti. Njena zgodba se nato odvija v dramski obliki in večinoma v klišejskih, znano zvenečih, preprosto rimanih verzih, ki simplifi-cirano in poučno nizajo nauke in dejanja krščanskih vrlin. Avtor pravi: »zgodba, osebe, sentence, nauki, pesmi, sploh večina tega, kar tvori tkivo dela, je preplonkano in pokradeno.« Vse to je namreč storjeno hote, Fritz se iz Nežinega čudeža in zlaganega moralizma norčuje; dodal je le »brezbožni materializem in nekrščansko hudobijo«, kar je razvidno iz kvantaško zbanalizi-ranega popisovanja posledic Nežine seksualne izkušnje (doživi jo, naivna kakor je, s sinom cesarjevega namestnika, preoblečenim v Kristusa) oziroma iz predlogov in ukrepov, ki sledijo, da bi ji »vrnili« devištvo, pa tudi iz mo-ralnopolitičnih razpravljanj o krščanstvu, ko v Rimu še ni bil državna religija;    namestnikova   hetera   Lavinija
Malina Schmidt
prepričuje Nežo, naj postane žena njegovega sina, vendar se ta ne da speljati, s pomočjo angela varuha se reši vseh nevarnosti, ki ji pretijo — posiljevalca celo udari smrt. Katehet s svojim manipuliranjem vere poskrbi, da Neža postane še mučenica, z manjšimi »čudeži« pred njeno smrtjo pa pridobi še nove vernike.
Bolje bi bilo, ko bi ta igrica ostajala res zgolj popevajoča in igračkasta, nekoliko lascivna zabava ob (s)preobr-njeni podobi deviške svetnice, to pa seveda ni nič usodnega, saj ves dogodek razglase za apokrifen, uradno je Neža še vedno devica, čeprav lažna; v čezmerni in preresno zagnani avtorjevi ogorčenosti nad spolzkim cerkvenim moralizatorstvom pa je v pretiranem sorazmerju z lastno snovno malopomembnostjo, zlasti še, ker dandanes ravno področje erotike in seksa v literaturi in nasploh ni posebno omejevano in zatirano.
652